"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa" BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN VARNOST V SVETU! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto _____________________ $3.00 Za pol leta________________________1.76 -) —-- NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV m + m Let. 5. št. 221. Cena S c. TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JULY 9TH, 1947. Price Sc. Vol. 5. No. 221 Prihod kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov v domovino ■ Že v zgodnjih popoldanskih urah so se zbrale ogromne množice ljudstva na pristnišču luke v Reki in pričakovale pamik "Radnik", ki naj pripelje naše izseljence, povratnike v domovino. Ob 18.30h je parnik priplul. Sirena je naznanila prihod tako težko žaželjenih. Parniki v luki so odgovorili, zaplapolale so zastave, navdušeni klici so napolnili ozračje. Sreča videti domovino je privabila solze na oči ^ašim povratnikom. Niso se jih sramovali, saj so po dolgih letih zopet stopili na tlo, kjer jim je tekla zibelka, kjer jim je mati prepevala prve pesmi uspavanke, kjer jih je njena roka vodila po domačih travnikih in gozdovih, jim kazala mesta in vasi. ....Ljudske množice so manifestirale, oduševljeni klici so tresli ozračje. Ko so se prve manifestacije polegle, je pozdravil tov. Zvonko Petrinovič, tajnik Mestnega ljudskega odbora Reke prispele izsel-jence-povratnike, ter podčrtal v svojem govoru dejstvo, da prihajajo ravno v jeku največjega poleta ljudskih množic, v dobi petletnega plana. Svobodna domovina jih sprejema in pozdravlja. Predsednik kontrolne komisije Dr. Pavle Gregorič je pozdravil izseljence-povratnike v imenu Federativne Ljudske Republike Jugoslavije in Ljudske Republike Hrvaške ter dejal: Naša domovina je pod vodstvom našega dragega Maršala Tita osvobojena. Dala je težke žri-rc, sst* ¡Koi£tfc'i> toliko bolj ceniti to svobodo, zato moramo dvigniti to našo zemljo. Trdno smo prepričani, da bodo naši izseljenici pripomogli k čim uspešnejši izvršitvi naše prve petletke, izkoriščujoč svoje znanje pridobljeno v tujini. | Tov. Stevo Serdar je v imenu izseljencev-povratnikov pozdravil domovino in se zahvalil za tako prisrčen sprejem. Odločno je pov-daril, da bodo izseljenci-povratni-ki storili vse, da pripomognejo k petletnemu planu, ter da bodo dali vse svoje moči domovini na razpolago. Poslani so bili brzojavni pozdravi Maršalu Titu in Predsedstvu Vlade Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. V letovališču Opatiji so bili pripravljeni hoteli kjer so se odpočili naši izšel j enci-po vratniki. Prekrasni kraji, dobra postrežba, domače vzdušje jih je osvežilo in pregnalo utrujenost, ki jo je prinesla dolga in naporna vožnja s seboj. Po odpočitku so odpotovali na svoje domove. Slovenske izseljence-povratnike je spremljal iz Opatije do Ljubljane šef odseka za izseljence tov. Kovač Albin, ter skrbel za udobnost istih na potu. Prav tako, kakor na Reki so se zbirale v Ljubljani množice, da pozdravijo kanadske Slovence. Sprejem je bil prisrčen. in a peronu jih je pozdravil v imenu Mestnega ljudskega odbora predsednik Fran Albrecht ter dejal: "V imenu naše ljudske oblasti, v imenu naše Ljubljane Vas naj-topleje pozdravljam in Vam izrekam ob priliki Vašega prihoda v Atomska bomba bo uničena in prepovedana Lake Success, N.Y. — Vkljub protestom Združenih držav, je komisija za atomsko energijo sprejela predlog Sovjetskega zastopnika A. Gromikova, da se atomska bomba uniči in zavrgla ameriški Baruch-ov predlog. Sovjetski predlog zahteva uničenje vsega atomskega orožja, kar pomeni toliko, da bo vsaka država kaznovana, po Organizaciji Združenih Narodov, ako se bo poslužila atomskega orožja. Komisija za atomsko energijo, ki se sestoji iz dvanajst članov je z izjemo zastopnika Sirije EL Khouri-ja in v manjši meri zastopnika Združenih držav, ki je jako pohvalil Sirijskega zastopnika, "da je njegova izjava zelo inteli- gentna" — bila enoglasna za predlog zastopnika Sovjetske zveze Andreja Gromikova, da se uniči vse do sedaj izdelano atomsko orožje. Seveda bi rad zastopnik Združenih držav vsilil njihovo atomsko bombo, kakšni agenciji Združenih Narodov kot naprimer Svetu Varnosti, ako bi je že same Združene države ne smele rabiti. .......... Proti temu je odločno nastopil Gromikov, ki je vljudno pojasnil, — "da je taka ideja v direktnem nasprotstvu odločbam Združenih narodov, katere zahtevajo prepoved atomskega orožja, in sicer brezpogojno prepoved brez vsake rezervacije." domovino prisrčno dobrodošlico. Po mnogih letih ste se vrnili v domovino. Vemo s kakšnimi občutki ste zapuščali nekdaj domove in odhajali z negotovostjo v tujino. Marsikdo izmed Vas je ob odhodu vpraševal, ali se bo še kedaj vrnil domov, med svoje domače, med svoje prijatelje. Marsikoga izmed onih, ki so odšli z Vami ni več. Pustil je svoje življenje v tujini. Z narodno-osvobodilno borbo si je slovensko ljudstvo z ognjem in krvjo ustvarilo novo domovino, novo ljudsko, demokratično državo. Ta domovina Vas sprejema z odprtimi rokami in pričakuje od Vas, da se boste z vsemi močmi vključili v delo za izvedbo našega petletnega plana Domovina računa na Vašo pomoč, da boste dali na razpolago vse svoje izkušnje, ki ste si jih v mnogih letih dela v tujini pridobili. Tov. Sodeč kanadski Slovenec se je v imenu tovarišev zahvalil: "Ob tem težko pričakovanem dnevu naše vrnitve v domovino se Vam v imenu vseh prisrčno zahvaljujem za topel sprejem, ki ste nam ga pripravili. Verujte, da se tega nismo nadejali. Pozdravljam Ljudsko republiko Slovenijo in njeno vodstvo, pozdravljam našega dragega Maršala Tita. Vsi ostali rojaki, ki so še ostali v tujini, si želijo nazaj domov in preko nas pozdravljajo domovino. Po osvoboditvi smo takoj začutili, da imamo zopet domovino, ki bo tudi za nas imela kruha. Prišli smo, da pomagamo pri izgradnji naše domovine, da se z vsemi močmi vključimo v delo obnove. Naj živi naša ljubljena domovina, naša Federativna Ljudska Republika Jugoslavija! Naj živi njen veliki vodja maršal Tito! Množica na peronu je ves čas navdušeno vsklikala in pozdravlja- Kot zadnji je pozdravil naše izseljence-povratnike pomočnik Ministra za delo tov. Lojze Piškur, ki jih je prisrčno pozdravil in jim poželel, da se v domovini dobro počutijo in občutijo svobodo in srečo po kateri so hrepeneli. AMERIŠKI ČASNIKARJI DOSPELI V JUGOSLAVIJO MARSHALL-OV NAČRT NIMA POVOUNEGA ODMEVA V EVROPI London; — Ker se zunanji ministri v Parizu niso mogli sporazumeti z načrtom, ki ga je zasnoval ameriški državni tajnik za zunanje zadeve G. Marshall je v reakcionarnem taboru nastala neka zmeda. Ameriški reakcionarni krogi so zagrozili, da bodo načrt izvedli tudi brez Sovjetske zveze, toda ta načrt ne najde odmeva v tistih evropskih državah, katere potrebujejo največ pomoči. Za vso zadevo Sovjetskega odločnega nastopa se skriva bojazen, da načrt ameriškega državnega tajnika ne bo uspel, ker se ga ne bodo udeležile one države, katere bi rabile v resnici to pomoč. V zvezi s stališčem ministra zunanjih zadev Francije, so nastale demonstracije v Parizu na katerih je voditelj francoske komunistične stranke Thorez rekel, da se za načrtom ameriškega državnega tajnika za zunanje zadeve G. Marshall-a skriva "reševanje ameriškega kapitalizma pred prihajajočo krizo, katera je že začela objemati Ameriko. Francoski komunisti — je rekel dalje Thorez — se bodo borili proti francoski reakciji, ki ima namen odtujiti Sovjetsko zvezo od Francije in zavleči to deželo, da bo postala pozorišče bojev med vzhodom in zahodom. Na poziv francoskega in angleškega zunanjega ministra na konferenco, ki se naj bi vršila 12. julija se je odzvalo samo par evropskih držav. Kot izgleda se imajo namen priključiti samo one države, katere bi rade z ameriško pomočjo rešile svoje reakcionarne režime. Ta plan ne bodo sprejele države vzhodne in centralne Evrope, Poljska, Finska švedska, Sovjetska zveza, Bolgarija, Rumunija, Ljubljana, (Tanjug); — Dne 3. julija so prispeli v Ljubljano ameriški časnikarji; Herman Tarlen, dopisnik "New Masses", Helena Simon, dopisnica "Daily Worker" in Bob Travis, zastopnik Kongresa Industrijskih delavcev. (CIO). Oni bodo potovali po Jugoslaviji in bodo med drugim obiskali tudi Mladinsko progo. Predstavnik Kongresa Industrijskih delavcev je izjavil obžalovanje, ker se ameriška mladina ni mogla udeležiti gradnje mladinske proge na katero je nedavno želela oditi, a ni dobila potniškega dovoljenja. On je rekel, da bo vkljub temu on edini Amerikanec, kateri bo delal na tej Mladinski progi. Predor pri Vranduku prebit , Zenica, (Tanjug) — Največji objekt na mladinski progi šamac-Sarajevo predor pri Vranduku je bil dne 28. junija prebit. Poslednje dni so mladi graditelji vodili odločno borbo da čim prej prebijejo ta predor. V trenutku ko so se minerji in kompresorske enote z obeh strani sestale, so jih pozdravile velike množice naroda iz vhodne in izhodne strani predora. Centralni Svet Ljudske Mladine Jugoslavije je častital graditeljem predora Vranduka ta veliki in radostni dan, ne samo za graditelje proge ampak tudi za vso mladino in vse narode Jugoslavije. Predor Vranduk je kraj, kjer se je iz dneva v dan izkazovala udanost domovini in maršalu Titu. Predor Vranduk, ki je dolg 1528 metrov je bil 28. junija opoldne prebit in to je; RAVNO MESEC DNI PRED DOLOČENIM ROKOM. Odrejena norma za vsako zmeno 1.30 v začetku, se je proti koncu dvignila na 3.5 metra za vsako zmeno. Največji uspeh je bil dosežen, ko se je v 24. urah prebilo 17.35 predora. To je bil rekordni uspeh, kakršnega se do sedaj še ni doseglo pri predornih delih. Z DETOMORILCI VEN IZ KANADE ZAHTEVAJO WINDSORSKI SLOVENCI, HRVATI IN SRBI NA JAVNI SKUPŠČINI IN DEMONSTRACIJI Windsor, Ont. — Povodom objavljenega pisma v Novostih in Srbskem Glasniku ter Edinosti, katerega je pisala četjiica Vera Podkonjak, kjer se odprto črno na belem pravi, da je. . "klala otroke. vorniki na skupščini podčrtali dejstvo, da so ravno te dni srbski in hratski reakcionarji od četniko-obranašev in ustašo-mačekovcev po osebah Pera Bulata, Vladike Dionisije, in Mladena Giunija-Zor- kakor piščeta in da bo zopet to po- kin-a zahtevali od kanadske vlade čenjala, ako se ji bo nudila prilika", se je črez našo naselbino pri rodoljubnih Slovencih, Srbih, in Hrvatih razširilo, kakor ogenj zgražanje in ogorčenje proti tej detomorilki. že v petek zvečer je bila sklicana javna protesna skupščina na kateri je ogorčeni narod zahteval, da se naj Vera Podkonjak-Pacuča izžene iz Kanade in izroči jugoslovanskim oblastem, da bo odgovarjala pred sodiščem za storjene zločine nad ljudstvom in nedolžnimi otroci. Ogorčenje in zgražanje ljudstva je doseglo svoj vrhunec, ko so go- Pomočnik šefa UNRA-e poziva begunce da se vrnejo v Jugoslavijo Beograd: — Pomočnik šefa UNRA-e za Jugoslavijo Michael Beret Braun je preko radia Beograda govoril jugoslovanskim razseljenim osebam pozivajoč jih, da naj se vrnejo v svojo domovino. ....Kakor predstavnik UNRA-e komisije v Bosni in Hercegovini, a potem tudi, kakor pomočnik šefa UNRA-e v Beogradu — je rekel g. Braun v svojem govoru preko radija — sem potoval po Jugoslaviji in obiskal več tisoč vasi in mest. Vsepovsod kamor sem prišel sem našel najlepše sodelovanje in gostoljubnost. Videl sem na svoje lastne oči, kako se ljudske oblasti, ki so bile izvoljene od ljudstva, trudijo z veliko pozornostjo in napori, da se UNRA-ine pošiljke razdele pošteno, koristno in hitro. Videl sem, da ljudje ne glede kateri politični stranki so pripadali in celo oni kateri so se za časa vojne borili proti partizanom, sedaj sodelujejo z ljudskimi oblastmi in doprinašajo svoj del h grajenju Jugoslavije. "Videl sem mnoge repatrirance, ki so se vrnili in sem se pogovarjal z njimi, kakor tudi z vrnivšimi ujetniki in nasilno odvedenimi delavci ter z onimi ki so zbežali iz Jugoslavije zastrašeni z propagando, katero so širile nemške armade. Nikdar pa nisem videl, da bi bil le eden od njih preganjan V Jugoslaviji je dosti dela za vsakega. Tukaj ni koncentracijskih taborišč. Pravice vsakega državljana so popolnoma zajamčena z Ustavo in jaz sem se tudi prepričal, da se Ustava izvaja v vseh podrobnostih. — je rekel g. Braun. "Skozi dve leti sem opazoval, kako se dviga življenski standart od onega pred vojno, vkljub ogromnem vojnem opustošenju. Videl sem s kako veliko pozornostjo sprejemajo jugoslovanske oblasti repatrirance v zbirališčih. Prisostvoval sem postopanju kako se sprejemajo repatriranci in sem se prepričal, da se postavljajo zelo enostavna vprašanja. Videl sem veselje In srečo repatrirancev in srečo njihovih družin ko so se zopet sestali, po dolgi ločitvi." Svoje priporočilo je završil g. Braun s pozivom, da se naj jugoslovanski razseljenci čimprej vrnejo v svojo domovino. "Svetujem vam," —je rekel g. Braun — da poslušate emisije Beograjske ra-dio-postaje, a da ne poslušate laž-njivih vesti o Jugoslaviji, katere se širijo v inozemstvu. Svetujem vam, da se vrnete na svoje domove, ker vi boste srečni samo v svoji domovini in nikjer drugje na svetu, kakor v Jugoslaviji." je završil G. Braun. Jugoslavija, Albanija, Madjarska, a najbrž da tudi ne čehoslovaška. Ni znano, ako bo ta načrt sprejela, Avstrija, Belgija, Švica, Luk-semburg in še nekatere druge države. Da bi se rešila ta situacija, sta ministra Francije in Vel. Britanije še enkrat povabila Sovjetskega zunanjega ministra, ali je malo upanja, da se bo Sovjetska zveza odzvala povabilu. Moskovska Pravda je naravnost povedala, da so zapadni diplomati krivi, da konferenca ni uspela. Zunanja ministra Vel. Britanije in Francije sta brez vsakega razmišljanja in razprave sprejela načrt in sta bila mišljenja, da bo Sovjetska zveza storila isto, ali Sovjetska zveza ne sprejema takih načrtov, ki bi kršili neodvisnost držav katere bi prejemale pomoč. LOMBARDO TOLEDANO O BODOČNOSTI TRSTA Trst, (Tanjug). — Predsednik Svetovne Sindikalne Federacije, Lombardo Toledano je imel v Trstu konferenco za tisk na kateri se je dotaknil vprašanja bodočnosti Trsta. On je naglasil, da bo imel Trst krasno bodočnost, ako se v njem uvede režim po želji prebivalstva Trsta. "Svetovna sindikalna federacija — je rekel Toledano — želi videti enotnost sindikatov v Trstu, ker to ni samo v interesu notranjega položaja Trsta, ampak tudi v interesu svetovnega miru. Sindikalni sporazum tržaškega delavstva, bo omogočil boljše pogoje za življenje delavca in ustvaril neodvisno demokratično organizacijo na ozemlju Trsta v skladu z načeli Organizacije Združenih Narodov." Obrekovanje Vatikana proti Jugoslaviji Beograd, (Tanjug) — List "Borba" je v članku od dne 28. junija pod naslovom "Brezobzirne klevete Vatikana proti Jugoslaviji" — odgovoril na napade, ki jih Vatikan v svojem glasilu "Oser-vatore Romano" — vrši na ljudsko demokracijo in ljudsko oblast v Jugoslaviji. "Oservatore Romano" je pred tem objavil članek v katerem se med ostalim trdi, da v Jugoslaviji ne obstoja verska svoboda. , "Potem ko brani jugoslovanske vojne zločince" — piše "Borba" — si vatikanska propaganda danes izmišlja nove klevete proti Jugoslaviji. Na ta način Vatikan pobožno vrši ukaze svojih ukazoval-cev in financirjev." Naglašujoča, da bi bilo odveč dokazovati očivid-no brezmiselnost lažnih trditev vatikanskega lista, — "Borba" naglaša, da je propagandi aparat, ki je v službi Vatikana, do sedaj širil celo vrsto obrekovanj in klevet proti Jugoslaviji, a pri tem vatikanska diplomacija ni niti v najmanjši neobhodni meri skrbela o dejstvu, da ima FLR Jugoslavija redne diplomatične zveze in odno-šaje z Vatikanom. Poleg tega je brez prehodnjega sporazuma z jugoslovansko vlado Vatikan imenoval škofe v nekih mestih Jugo-. slavije — piše "Borba". Vatikan' je vso jugoslovansko javnost postavil pred vprašanje, ali Jugoslavija pod takimi okolnostmi more še nadalje obdržati diplomatične odnošaje z Vatikanom. V vsakem slučaju in v kolikor se nadaljuje še nadalje z temi sovražnimi izpadi vatikanske propagande proti Jugoslaviji, je jugoslovanska javnost prepričana, da jugoslovanska vlada ne bo trpela v bodoče take in podobne provokacije Vatikana. v Ottawi dovoljuje za sprejem 10.000 srbskih, hrvatskih in slovenskih vojnih beguncev, kateri se sedaj nahajajo v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Kar pomeni, da delajo na tem, da se importira vojne zločince in otroko-morilce, podobne ali ravno take, kakor je samopri-znana detomorilka Vera- Podkonjak-Pacuča. Skupščina je enoglasno sklenila, da se bo že naslednjega dne, to je v soboto dne 5. julija, izvedla javna demonstracija pred hišo, kjer se nahaja otroko-ubijalka Vera Pocuča. Preko noči so bili narejeni napisi in odtiskani letaki v katerih se je objasnjevalo in povedalo kdo je Vera Pocuča in zakaj se izvaja demonstracija. V soboto jutro, ravno ko se je na ulici nahajalo največ naroda, so izstopili skupno rodoljubni Srbi, Hrvati in Slovenci, da demonstrirajo svoje ogorčenje proti deto-ubijalki in upoznajo vso javnost in prebivalce Windsor j a z deli vojnih zločincev, kateri so zbežali pred ljudskim sodiščem, in se priklatili v te dežele. POLICIJA POSKUŠALA PREPREČITI DEMONSTRACIJE Ko so demonstranti prišli pred hotel, kjer je nastanjena Vera Pocuča, je že tam čakala policija, in ni dovolila, da se formira demon- stracija in postavi piketna straža okoli poslopja. Začela se je intervencija s policijo in oblastmi, zakaj je demonstracija nastala in kdo je Vera Pocuča. V imenu komiteta demonstracije, je odšel na policijski urad tov. Viktor švrljuga, da intervenira in dobi dovoljenje za demonstracijo. Med tem časom, četudi ni dovolila policija, da bi se narod zbiral, se narod ni razšel ampak še bolj zbiral. Na licu mesta je bila izvoljena delegacija in je bila poslana na policijsko postajo, da se pritisk za dovoljenje pojača. Končno je policija dovolila demonstracijo, ali se je poslužila mestnega zakona in omejila število demonstrantov samo na one kateri so nosili napise. In tako je nekoliko po enajsti uri začela demonstracija. Dvignili so se napisi :"Here Lives a Murderer of Children, Vera Pocuča." "Ottawa must send Dr. Mladen Giunijo and Vera Pocuča back to Jugoslavia to be tried as war criminals." "We do not Want murderers of innocent Children! "She knifed children in Yugoslavia." "Canadian children are in danger," itd. Policija istotako ni dovolila, da bi se delili letaki na ulici, ali se je odbor demonstracije tudi tukaj znašel in letaki so bili podeljeni od hiše do hiše, ki so nosili naslov "No baby killer in Canada". Wind-sorska in pa tudi kanadska javnost je obveščena in več sto in celo t; soči kanadskih državljanov je izrazilo svoje mnenje, da v Kanadi ne sme biti mesta za vojne zločince in ubijalce nedolžnih otrok. Poročevalec Seznam nekaterih žrtev fašista Franka Mexico City, D.F., (WNS) — Organizacija za pomaganje Španski Republiki (FOARE) je dala na javnost nepopolni seznam žrtev fašističnega diktatorja Frančiška Franka. Organizacija (FOARE) naglaša, da seznam 107 smrtnih slučajev v ječi vsled mučenja in umorstva, predstavlja samo one. o katerih je mogla podtalna organizacija na skrivaj prinesti informacije iz Španije in kar se je zgodilo med 1. januarjem in 20. aprilom t. 1. Seznam je seveda nepopoln, toda par slučajev, ki so spodaj navedeni pojasnijo fašistično zver, ki še danes žre ljudske žrtve. Torej: —Madrid: Januar — Umorjena z ustrelitvijo sta bila na Carabanchel pokopališču po maškaradni "sodbi", Jose Isasa in A. Lerandi. Mučen do smrti na policijski postaji je bil Eduardo Sanchez Viedna (Torres). Ustreljen po "sodbi" pa je bil, Antonijo Fernandez. Marca — Na svojem domu je bil umorjen po policiji, Juan Sanchez Pascual. Aurelio Flores pa je bil ustreljen po "zaslišanju". ....Ciudad Real: Januar — Jose Freite in Louis Ortiz Ruiz — mladinca — umorjena v Puertollano pri hišni preiskavi oborožene policije, Civilne straže in marokanskih vojakov. Barcelona: Februarij — Gines Caro in Alberto Reyes, ustreljena v Montjuič-u po "zaslišanju". Marca — Victorio Gual, ustreljen v Campo de la Bota. ......Leon: Februari j, — J. Rodriguez Stokholm: — Skupina 35 švedskih dijakov, katera se bo udeležila gradnje mladinske proge Ša-mac-Sarajevo se je podala 4. julija na pot v Jugoslavijo. Pri posloviti in spremljanju dijakov so prisostvovali zastopniki študentov in veliko število državljanov ter osobje jugoslovanskega poslaništva v Stokholmu. umorjen v Otero Valdepielago, ko je poskušal preprečiti aretacijo svoje sestre. Marec: — Secundino Rodríguez, Nicolas Rayon in Manuel Ferraras, ustreljeni v podeželski jetnišnici. Pedro Sánchez Oslo in Antonijo Ibanez Paredes, ustreljena na enaki način, deset dni pozneje. Valencija: Februar, Ramon Pal-moares, mučen do smrti v ječi v San Miguel de los Reyes. April, — Victoriano Benedicto, José Benedicto in José Arevalo, ustreljeni po "zaslišanju". —San Sebastijan: April, — Amador Franco in Antonijo López —■ — ustreljena. ....Gerona: Marec, — Creixan Pino-la Palmada in eden drugi, — mučena do smrti po Frankovi policiji. Organizacija FOARE tudi poroča o umorstvih nad kmeti in bojevniki za svobodo, katere mori Civilna straža. Trije kmetje so bili umorjeni pri Dona Mencia, trije drugi v Burgo-hondo, Avila; trije v Minglanilla, Cuenca; pet v Sierra de Alcaraz, Albacete; Trije v Sueca, Valencija in 19 drugih v raznih krajih dežele. Devet patriotov je bilo umorjenih v mestu Valencija v aprilu. Dva kmeta sta bila umorjena v San Vincente de Almagro, Badajoz. Seznam kakor je priobčen tukaj je bil zbran samo po tujih časnikarskih agencijah ki se nahajajo v Španiji, a je potrebno tukaj poudariti, da inozemski poročevalci ne morejo dobiti večjega dela zločinov katere provzroča fašistični Frankov režim in se jih drži v nevednosti. Z seznamom, ki ga je izdala organizacija FOARE se apelira na demokratične vlade drugih držav, da bi dale večjo pomoč tako, da bi bilo političnim jetnikom v Španiji dovoljeno zapustiti deželo in da bi bili rešeni smrti fašističnega dik-tatorstva, kot naprimer; Profesor Augustin Zoroa. Sebastijan Zapiram, Santiago Uriarte in drugi. SS EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontari«, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language «•filtered in the Registry Office fox- the Oity of T< •a the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. EDINOST Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov listat 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. to Zasedanje generalnega sveta svetovne sindikalne zveze SVETOVNA SINDIKALNA FEDZ3ACIJA MORA IZ-KORENITI VSE OSTANKE FAjIZr.lA IN ZAMAŠITI USTA VOJNIM HUJSKAČEM Praga: (Tanjug) — Na zasedanju generalnega sveta Svetovne sindikalne federacije 9. junija t. 1. je govoril generalni sekretar Louis Saillant, ki je podal referat o delovanju federacije od ustanovitve do danes. Saillant je poudaril, da si je Svetovna sindikalna federacija v sorazmernem kratkem času svojega obstoja pridobila veliko izkušenj v borbi za izboljšanje socialnih in gospodarskih razmer delovnega ljudstva in je okrepila svoj mednarodni položaj, tako da lahko v vsakem trenutku, kadar bi bilo potrebno, odločno intervenira v mednarodnih pogajanjih. Federa- nost vprašanju demokratizacije in denacifikacije premaganih držav. Louis Saillant je izjavil: Oktobra 1945 smo imeli 56 miljonov članov, danes pa se je njihovo število dvignilo na 71 miljonov. Svetovna sindikalna federacija je vzpostavila sedaj zvezo s sindikalnimi organizacijami številnih držav, med katerimi so tudi sindikalne organizacije Nemčije, Japonske in Indonezije. Svetovna sindikalna federacija ima danes 15 miljonov članov več kakor v času kongresa v Parizu." O sindikalnih organizacijah po raznih krajih okupirane Nemčije je Saillant poudaril, da je v Sovjetski coni vključno Berlin 3,400.-000 članov sindikatov, v britanski coni 1,500.000, v ameriški coni { 830.000 in v francoski 230.000. Avstrijski sindikati, katerih razmere so zelo težavne, imajo 70.000 članov. Posebna komisija na Japonskem je ugotovila, da sindikalno gibanje na Japonskem rapi-dno raste in je tamkaj štiri miljo-ne članov. Louis Saillant je nato nadaljeval: "Naši cilji so morali neizbežno izzvati napade na Svetovno sindikalno federacijo. Bilo je sicer dovolj konstruktivne kritike, vendar je bilo tudi precej zlonamernih in klevetniških napadov, na katere odgovarjam, če nas kritizirajo delavci, potem bo to upoštevano; drugače pa je; če gre za one, ki hočejo izvajati svojo določeno politiko. Delavci znajo vedno razlikovati svoje prijatelje od sovražnikov in zavarovati svoje interese. Fašistične laži ne poznajo meje Znano je vsakemu poštenemu človeku, da fašistične laži ne poznajo meje, ali kljub temu človek ne bi pričakoval, da bi nesramna propaganda zločinskih fašističnih ostankov šla tako daleč, da bi iskoriščala smrt poštenega našega človeka v svoje umazane namene. Ko je namreč odšla naša prva grupa povratnikov v domovino se je dogodil žalostni slučaj, da je eden od naših slovenskih povratnikov — Jakob Drobnič — umrl na parniku Radnik, ker ga je zadela srčna kap. Jakob Drobnič je bil vzoren starejši človek in je bil dobro poznan med _ Slovenci tukaj v Toronti. Bil je clan naše Zveze Kanad- ciia posvetila posebno pozor-skih Slovencev in velik prijatelj nove Jugoslavije. On bi se sedaj obrnil v grobu če bi vedel, da njegovo dobro in častno ime vlači ustaška sodrga po časopisju in, da hoče njegov nesrečni slučaj izkoristiti v svojo propagando proti novi Jugoslaviji, katera je bila njegov iponos. On bi žrtvoval vse zanjo in vsled tega je še toliko bolj nesramno od ustaških zločincev, da ravno ta žalostni dogodek izkoriščajo češ, da so mornarji navalili na njega, ker jim ni hotel dati denarja. Vse to je nekoliko odveč za odgovarjati in človek nerad omenja te stvari, ker so preneumne za domišljijo celo najbolj zabitega človeka. Ali ti ustaški vojni kriminalci, ki so sami klali nebogljene otroke, prodajali svojo domovino za italijanske lire in nemške marke, in sedaj za ameriške dolarje kužijo tukaj pošteno kanadsko javnost, morajo dobiti odgovor ne zaradi njih, ker oni, ki so do korenine pokvarjeni se ne bodo spremenili, ampak odgovor mora biti radi javnosti, ki je tarča okužbe nazi-fašis-tičnih ostankov. Kakor je podana izjava, da je Jakob Drobnič, Hrvat, naj bo tukaj povedano, da je Jakob Drobnič Slovenec. Trditev, da je Jakob Drobnič, Hrvat ima svoj namen. Namen je namreč ta, da Srbi ubijajo Hrvate, ker jim ne dajo denarja. Je sicer nerodna potvorba, a za kanadsko javnost velja, ker so prepričani fašistični ostanki, da (bodo s svojimi lažrrfi uspeli, da niti ne pomislijo, da bodo na laži vjeti. To jih nič ne moti, saj so bili že tolikokrat in še enkrat več, jim ne more nič škoditi. "The Evening Telegram se je vsedel na njih limanice in je prinesel na prvi strani^ z velikimi črkami; da je Jakob Drobnič, Hrvat. Kot že rečeno to ne bi imelo važnosti, ako ne bi imelo svojega namena, ker je pa tukaj očividno namen v vsej lažnjivi zadevi, je to stvar potrebno izjaviti, da bi ne mislili tam v Vancouverju ali drugem oddaljenem kraju, da je bil Jakob Drobnič, kaj drugega kot pristni Slovenec doma iz Žirovnice na Notranjskem in je umrl naravne smrti Da se ta žalostni slučaj tako nesramno izkorišča je vzrok, ker se zopet približuje pa/mik Radnik kanadski obali po drugo grupo naših povratnikov. Radi tega se mora storiti nekaj od strani pošastne in strupene ustaške bande, da bi oplašili vsaj nekaj, če že ne več povratnikov, ki so namenjeni potovati z drugo grupo v domovino. Ni potrebno navajati daljnih namenov, ker je očividno, da namen tega ni pomagati trpečemu narodu, pač pa kar niso mogli uničiti v vojni v družbi Hitlerja in Muso-linij a hočejo nadaljevati svoje delo skupno z reakcijo ki se nahaja v demokratičnih državah kot je naprimer Kanada in Amerika, katere bi lahko pomagale po vojni porušenim krajem. Kar se tiče, posadke in častnikov parnika Radnik, so nas pravilno takoj obvestili o žalostnem slučaju, kar smo tudi priobčili v Edinosti. Vrnivši se Slovenci so zbrali 15 dolarjev za venec na grob umrlega Jakoba Drobnica. Na parniku samem je bilo okrog pet sto povratnikov, ki so bili priča nesrečnega slučaja. Kapitan ladje, namesto, da se pokojnega Jakoba Drdbniča pokoplje po mornarskem običaju na morju ga je izročil kanadskim oblastem da ga pokopljejo na suhem in je pokopan na Fathers Point, Rimouski Que. Torej lido je toliko nespameten, od poštenih ljudi, da bi trdil, da so ga na parniku ubili in potem izročili ubitega kanadskim oblastem, da ga pokopljejo. Taka pošastna misel se more poroditi le v glavi najgršega vojnega zločinca, morilcev otrok in izdajalcu svojega naroda, ki so za marko in liro prodajali svoj narod in sedaj ko je zmanjkalo lir in mark se je pritepla ta svojat semkaj da bi rada za dolarje klala nedolžne otroke, "če se jim bo prilika nudila" in. blatila čast pokojnega Jakoba Drobnica, ki je dal vse od sebe, da je pomagal svojemu narodu, ko mu je bila pomoč najbolj potrebna. Ponosen je bil na svoje sinove, zeta, hčer, ki so bili pri partizanih in vsled tega od njega ne bi bilo potrebno zahtevati denarja, ker ga je sam z veseljem in dobre volje nudil. Kdor ga je poznal, mu tega ni potrebno zatrjevati, zato naj bo ta pripomba namenjfena le onim, kateri ga niso poznali. Na uredništvu Edinosti je bil pokojni Jakob Drobnič predobro poznan, saj je bil mnogokrat tukaj, kot da je njegov dom. Zato uredništvo Edinosti odločno protestira proti umazanim namenom ustaško-mačekovske družbe in zahteva proč svoje umazane krvave kremlje od poštenega Slovenca. Ne poslužujte se poštenih slovenskih imen, ki vam niso popolnoma nič storila, za vašo nesramno propagando. Sramujte se izdajstva vašega in našega naroda. Vse to more storiti le hijena, a ne človek, ki ima količkaj človeškega dostojanstva. Družini našega pokojnega Jakopa Drobnica ob tej priliki še enkrat izrekamo naše iskreno sožalje in posebno pa še obžalujemo, da se njegovega poštenega imena poslužuje zločinska ustaška-mačekovska druhal v svoje umazane namene. Tebi dragi tovariš Jakob naj ti bo večna slava in lahka kanadska gruda. osnovni prob:.e:,i je zagotovitev svobode SINDIKAtov Po govoru Louisa Saillanta .i'1 spregovorila sovjetska delegatki Popova, ki je izjavila: "Ta sestanek je v času prizadevanj za dosego trajnega miru. Poraz Nemčije in Japonske je dal vzpodbudo demokratičnim silam. V številnih deželah so bile vržene z oblasti bivše fašistične vlade ter je danes oblast v rokah demokratičnih režimov. Toda kljub porazu Nemčije in Japonske si reakcija prizadeva, da bi ohranila ostanke fašizma v Španiji in na Portugalskem ter da okrepi reakcionarne sile v Grčiji. Razen tega skuša skaliti odnose med velikimi silami. Svetovna sindikalna federacija mora biti ona gibalna sila, ki bo povezala vse sindikalne organizacije, da se izkoreninijo vsi ostanki fašizma in da se zamašijo usta vojnim hujskačem. Naša federacija mora napeti vse sile proti tistim, ki omejujejo pravice delavcev. Svetovna sindikalna federacija je ena izmed tistih mednarodnih organizacij, ki se borijo za uresničenje pravičnega reda na svetu. Vendar pa ne smemo pozabiti, da imamo tudi pomanjkljivosti. Glede številnih vprašanj še ni bilo dovolj storjenega. V zda je 4,000.000 brezposelnih, v Italiji 2 miljona, v Grčiji 50% vseh delavcev. Odločno se moramo boriti proti monopolom. Ta borba se mo- ra voditi na mednarodni podlagi. Svetovna federacija sindikatov mora imeti pri tem vodilno vlogo. —Naš osnovni problem je zagotovitev svobode sindikatov. Reakcija že izvaja napade na sindikalno gibanje. Protidelavski zakoni v ZDA in ukinitev sindikatov v Iranu in Grčiji nam lahko služijo kot primer. Mi, sovjetski ljudje, občutimo to še posebno močno. Med tem ko se pri nas ukinja smrtna kazen, po nekaterih deželah fašisti še vedno ubijajo in preganjajo delavce. Svetovna sindikalna federacija še ni storila dovolj za izboljšanje socijalno ekonomskih pogojev, to pa je pogoj za izkoreninjenje fašizma in vpostavitev trajnega in trdnega miru. V zvezi s tem moramo posvetiti posebno pozornost delavcem v kolonijah, kajti njihovi problemi so v najtesnejši zvezi z ohranitvijo miru. Kolonijalnj delavci, ki so se v polni meri udeležili uničevanja fašizma, so brez vseh svobodščin, ki jih je prinesla zmaga. Toda kaj naj šele rečemo o položaju žena in otrok v kolonijah? Preteklo razdobje dveh let je bilo zadostno za administrativno delo, sedaj moramo preiti k akciji. Prišel je čas, da se vse demokratične sile združijo." Sovjetska delegatka Popova je nato poudarila, da se je svetovna federacija žena obrnila za sodelovanje na Svetovno federacijo sindikatov, da pa to vprašanje še do danes ni bilo postavljeno na (Dalje na 4 strani) Rezolucija plenarne seje gl. odbora Z. R. Slovencev KATERA SE JE — VRŠILA DNE 21. IN 22. JUNIJA V TORONTO, ONT. Kje se konča življenski prostor Yanki-jev Pravijo, da Truman ni iznašel nomsko-vojaškega protektorata smodnika, niti da ni posebno spre- nad Grčijo in Turčijo, sondiranje V svetovnem unijskem gibanju ^se vedno bolj jasno kažeta dve tendenci: ofenzivna in defenzivna Kot primer prve tendence lahko služijo organizacije v onih državah, kjer se delavci vedno bolj udeležujejo gospodarskega in političnega življenja dežele. Tak je primer z Jugoslavijo, Rumunijo, ten gospodar Bele hiše. že sedaj pa je jasno, da predstaVlja Tru-manova "doktrina" popolni odklon od tiste politične orientacije, ki jo j p podpiral njegov veliki prednik — Roosevelt. V tem so si vsi edini, republikanski izolacionisti in demokrati iz južnih držav. Bivši ameriški državni podsekretar Dean Acheson je nedavno izjavil v Clevelandu, da je Amerika pripravljena nuditi finančno pomoč, to je razširiti Trumanovo "doktrino" tudi na druge države. S tem v zvezi se omenjajo Kitajska, Koreja, Iran, Italija in Francija. Amerika torej želi po tej vojni prevzeti vlogo Francije in Anglije ter postati svetovni posojilodajalec (kreditor). Pod kakšnimi pogoji daje danes Bolgarijo, Čehoslovaško, in Polj- | Amerika posojila? sko. Delavci teh dežel, ki prej niso mogli priti do svojih pravic, imajo danes vedno večjo vlogo pri obnovi in izgraditvi svojih med vojno opustošenih dežel." Saillant je navedel tudi primer Velike Britanije, kjer ima Kongres Trade Unions vedno večji v-pliv na razvoj gospodarskega življenja. Omenil je tudi Francijo, kjer je bil Leon Jouhaux postavljen za predsednika ekonomskega Sveta. Nato se je dotaknil vprašanja grških sindikatov in izjavil: "Zahtevamo, da se sindikatom v Grčiji nudi svoboda, ki jim je bila odvzeta da bi lahko svobodno razvijali svoje delovanje." O drugi tendenci v unijskem gibanju je Louis Saillant navedel ZDA in poudaril, da se tamkaj delavske svobodščine zožujejo in o-me ju je jo, "Zlasti pozivam kongres industrijskih organizacij (CIO) — je nadaljeval Saillant, — da razvije najširšo akcijo za čim trdnejšo enotnost vseh delavcev. Tamkaj so med organizacijami spori, vendar ob tej priložnosti apeliramo tudi na ameriško federacijo dela (AFL), da se ta nesoglasja odstranijo in da se stori vse za dosego enotnosti v borbi proti reakciji, ker se napadi na delavski razred ne omenuje samo na ZDA, ampak se lahko razširijo in se že širijo tudi na dežele Latinske Amerike in drugam. Dalje vidimo, da skušajo delavcem, ki so toliko prispevali k zmagi nad fašizmom, kratiti njihove pravice ter jim odvzeti sadove borbe. Vemo, da je sindikalno gibanje trdno poroštvo napredka. V skrbeh smo zaradi nevarnosti, ki grozijo svetovnemu miru. Naše stališče je bilo jasno izraženo v resoluciji, ki smo jo sprejeli v Parizu. V preteklih 18 mesecih smo enodušno poudarjali, da so predvsem delavci oni, ki so zainteresirani na ohranitvi miru in pravičnosti na svetu. "Ameriška posojila tistim, ki hočejo živeti po načelu "svobodnih institucij", je izjavil Averell Ha-rriman v San Frančišku. "Pomoč le tistim državam, ki nas podpirajo v idealoškem sporu z Rusijo," piše "Chicago Sun" (14. maja). Uradno nismo zaskrbljeni zaradi zmanjšanja svobode na naši fronti, nismo zaskrbljeni zaradi nasilja v Španiji, Argentini, Kitajski. To je ameriški rezervat, tukaj bomo že sami opravili. To je ton Hearstove antisovjetske propagande. Britanski laburist Zilliacus je ob priliki debate o ameriški politiki v angleškem Spodnjem domu ugotovil tudi to: "Amerika podpira vse stranke, skupine in socialne sile, ki si prizadevajo zopet spraviti na površje svobodno trgovino in kapitalistično inciativo. Na Balkanu se ta politika že kaže v poiskusih izstradanja narodov Jugoslavije. Ta politika se kaže nadalje v podpiranju monarho-fašistične tiranije v Grčiji in faši-stično-militaristične diktature v Turčiji, v podpiranju arabskega fevdalizma na Srednjem vzhodu in enega najbolj pokvarjenih, najbolj tiranskih in despotskih režimov na svetu, režima v Iranu. Na Kitajskem izvajajo to politiko s podpiranjem reakcionarnih, ko-rumpiranih, despotskih in profa-šističnih sil proti vsem naprednim in demokratskim silam kitajskega naroda." V teh smereh se kaže danes pritisk ameriških kapitalistov. Prizadevajo si, da bi sedaj, ko sta Nemčija in Japonska praktično izginili s svetovnega tržišča, razširili svoj življenski prostor v osrčje Evrope in Azije. Ta poteza oficielne ameriške politike je prišla jasno do izraza, ko je Marshall zamenjal Byrnesa in postal glavni zagovornik politike "trde roke". Omenjamo le glavne Marshall-ove zunanje-po-litične poteze: Ustanovitev eko- bune" (27. maja), ker je v lovu za terena, da bi se iz Cirenajke us tvarila skupna anglo-ameriška baza, obisk ameriške eskadre v vzhodnem Mediteranu in nedavno v skandinavskih vodah, stalne diplo-matične note Madžarski proti sovjetskim okupacijskim oblastem (v zvezi z odkritjem proti-repu-blikanske zarote na Madžarskem, ki jo v Washingtonu označujejo kot "rusko pro-komunistično akcijo" na Madžarskem, je Amerika celo odklonila 15 miljonsko posojilo in zagrozila z prekinitvijo di-plomatičnih odnosov), demonstrativna demisija ameriškega ambasadorja v Varšavi, propaganda v Perziji, naj parlament odkloni pc-trolejske koncesije Sovjetski zvezi, izgon kitajskih komunistov iz njihove prestolice Yenan, agitacija naj se rdeča armada umakne iz Dairena, glasovi o formiranju posebne vlade v južni Koreji, odklon norveškega parlamenta, da sankcionira sovjetsko udeležbo pri obrambi Spitzbergov — čeprav je norveški parlament na to pristal že leta 1945. Niti ni treba posebej omeniti ameriškega vmešavanja v francoske in italijanske zadeve itd. Povrhu vsega tega odprti razkol med vzhodno in zahodno Evropo. Kaj je namen vsega tega so najbolj prepričljive Marshall-ove čas-titke De Gasperiju, ko je slednji odstranil iz italijanske vlade vse levičarske elemente. Kakor se vidi, so prijemi ameriške dolarske diplomacije v različnih krajih različni. Bivši ameriški prezident Herbert Hoover je nedavno predlagal naj bi se Nemčiji in Japonski podelil eno-miljardni kredit za saniranje gospodarstva. "Industrijska paraliza Nemčije in Japonske lahko izzove svetovno katastrofo, — je izjavil Trumanov specialist za prehrano. Prosperiteta vsega sveta in tudi Amerike zavisi, po besedah tega nekdanjega izolacionista od ponovne vključitve Nemčije in Japonske v svetovno gospodarstvo. Pravijo, da je Marshall ugodno sprejel ne samo predlog o podelitvi posojila, marveč celo predlog o sklenitvi separatnega miru z Nemčijo in Japonsko. Vendar je še vprašanje, ali je bil ta predlog mišljen resno, ali pa je bil lansiran zato da se ugotovi, kakšna bo reakcija v svetu. Eno pa je že sedaj jasno; odgovorni ameriški državniki streme za tem, da izkoristijo omenjeni deželi na evropskem in azijskem kontinentu, da okrepe svojo strateško ekonomske pozicije in sklenejo obroč okoli Sovjetske zveze in ostalih mladih demokratičnih republik v jugovzhodni Evropi. "Amerika mora importirati, če hoče živeti," je izjavil Averell Harriman v New York Herald Tri- Po obširnih poročilih in diskusijah, ki se tičejo našega naprednega dela v življenju naše organizacije Zveze Kanadskih Slovencev, je današnja seja položila nove temelje za naše bodoče delo. S tem smo še enkrat pokazali, da se zavedamo naše dolžnosti, da še nadalje prispevamo po svoji najboljši moči k izboljšanju našega naprednega gibanja in organizacije v obče. Pri načrtih za bodoče delo je plenarna seja gl. odbora Z.K.S. imela v vidu položaj našega naroda v Kanadi vsled povrnitve naših izseljencev v domovino, a istočasno se je predvidelo, da se ne bode ves naš narod povrnil v staro domovino, še vedno bo ostalo našega naroda, da lahko uspešno vodi delo v organizaciji. Dalje se je vzelo v obzir, da četudi se povrne gotovo število naših članov, ki so se odločili za povrnitev to leto imamo še vedno lepo število članstva, ki se zaveda, da je neobhodno potrebno, da še nadalje ostanemo organizirani in da še povečamo naše vrste z novimi člani, kajti ravno v sedanjem času se dogajajo najbolj kritični dogodki v zgodovini človeštva z katerimi je združena tudi usoda Slovencev. Vsled tega moramo ipridobivati vedno nove sile v našo organizacijo in to neglede, ako se imajo namen povrniti v staro domovino ali ne. Naša organizacija Zveze Kanadskih Slovencev, je organizacija delovnega človeka katera zastopa interese delavcev, kmetov in poštene intelegence vsepovsod in njen program je tako širok, da je v njeni strukturi prostora za vsakega Slovenca in Slovenko, ki ljubi svobodo, napredek in mir. Vsled teh in še več drugih vzrokov, ki so bili podani v poročilih je ta plenarna seja gl. odbora Z.K.S. prinesla sledeče zaključke: 1.) Da Zveza Kanadskih Slovencev ostane še nadalje avtonomno organizirana kakor je bila do sedaj. Več pozornosti naj se posveti na točko pravil, katera se glasi, da vsak pošten Kanadski Slovenec in Slovenka postane član-ica Zveze Kanadskih Slovencev. 2.) Da se še tekom tega leta prične kampanja za nove člane in se za vsakega člana ki odpotuje v staro domovino nadomesti z dvema. Kampanja se prične z 1. avgustom in se konča z 31 decembrotm. 3.) Da se obdrži list Edinost na višini kakor se je držal do sedaj in še poveča, se ta plenarna seja Z.K.S. obrača na vse odseke in članstvo, da pridobiva nove naročnike listu Edinosti in kočno pa tudi da prirejajo odseki po naselbinah zabave v pomoč listu Edinost. Izvršnemu odboru Zveze se nalaga dolžnost da odloči čas kampanje za list Edinost. 4. Da Še nadalje tesnejše sodelujemo z Svetom Kanadskih Južnih Slovanov in se mora smatrati da je S.K.J.S. največja Jugoslovanska organizacija v Kanadi, ter da naše tri bratske organizacije tvorijo hrbetnico te vele-važne ustanove, ki je doprinesla velik doprinos v pomoč Jugoslavije. 5) Da se prozi vso mogočo pomoč mladinski organizaciji, (Kanadsko Jugoslovanska Mladina) CSSYF pri organiziranju mladine, moralno in materijalno. 6) Da pomagamo kanadskemu narodu kateri je pri-moran, da vodi borbo za bolji življenski standard in obrambo demokracije. S tem plenarna seja urgirá na članstvo Z.K.S. da pristopamo v Unije in pomagamo voditi boj za lepše življenje kanadskega naroda. 7) Da sodelujemo še tesnejše z organizacijo SANS-a v Združenih državah ameriških v borbi za pravico in mir ter prijateljsko sodelovanje Amerike napram Jugoslaviji in drugim demokratičnim narodom. Verujemo v požrtvovalnost, iskrenost in voljo našega članstva in smo prepričani da bodemo. obvladali vse po-težkoče katere imamo pred nami. Kajti zanašamo se na izkušnje našega članstva v preteklosti kateri so uspeli sijajno v vseh ozirih, poleg vsega bomo pa imeli skupno sodelovanje in sporazum z drugimi bratskimi organizacijami, Hrvatsko, Srbsko in Makedonsko, katerih bratsko sodelovanje bomo v bodoče še podvojili, kar bo še najboljša gotovost, da bodemo uspešno izpolnili naše dolžnosti. superprofiti izčrpala velik del svojega rudnega-bogastva, je postala po besedah citiranega avtorja "ha-ve-not nation", kar bi se po slovensko reklo "dežela nemaničev" in tako odvisna od prijateljstva drugih. Čeprav je Amerika še bogata na rudinstvu, ji vendar majnkajo mnoge kovinske rudnine, kot man-ganis, tungsten, vanadij itd. Zaloge boksita, bakra, cinka se močno manjšajo. Amerika bo morala te kovine v večji meri uvažati — za propelerje na reakcijski pogon", pravi Harriman, ki misli vedno na vojno industrijo. Nacionalni dohodek je v letih 1938-1946 porastel od 64 miljard dolarjev na 165 miljard dolarjev. Amerika zaposluje sedaj 56 miljonov delavcev, leta 1938 pa je zaposlovala le 43,200.000. Zato mora postati posojevalka (kreditor), zaključuje iz teh številk Harriman. "Amerika bo poiskala način, da investira svoj kapital v inozemstvu, ki bo dopolnil in razširil kon-vencionalne možnosti plasiranja kapitala v tujih deželah," je dejal Harriman. To so perspektive dolarske diplomacije, ki, kakor vemo ne pozna meja. Iz vsega tega se lahko napravi ta skromni zaključek, da se bo nova ameriška politika izrodila v celo vrsto intervencij v notranje zadeve Evrope, Azije, Afrike. Italijanski in francoski primer rešitve krize je v vrsti za- dnjih dogodkov poučen primer, a zadnja poteza o Marshall-ovem načrtu pa ne more pustiti nobenega dvoma najnaivnejšemu opazovale«. s tem v zvezi je "The Rome Daily American" ocenil De Gaspe-rija kot moža, ki je najbolj razumel bistvo Trumanove "doktrine". Italijanski listi ugibljejo ali je De Gasperijev sedanji režim tisti, ki utegne dobiti največje posojilo v Zdrženih državah Amerike, Investicije, od nosno posojila, so danes tisto smrtonosno orožje, s katerim skušajo mogočni ameriški monopolisti razširiti svojo interesno sfero iz ameriškega kontinenta na evropski in azijski ter zajeti v svoj ekonomsko-poli-tični sistem predvsem po vojni oslabele države. V tem je bistvo Trumanove "doktrine". Obramba ameriškega kontinenta in zapadne civilizacije pred "komunistično » infiltracijo" in "rdečim ekspanzionizmom", o katerem vedo toliko strašnega povedati trubadurji ameriškega stoletja, je le za lase privlečena prazna fraza, s katero skušajo ameriški reakcionarni voditelji uspavati svetovno javno mnenje in mobilizirati tudi povprečnega Američana s srednjega zapada ali patagon-skega peona za svojo imperialistično politiko, ki stremi za tem, da bi zajela v svojo sfero ves za-padni svet. M. O. Ljudska Pravica t ZAPISNIK SEJE GL. ODBORA Z. K. S. KI SE JE VRŠILA DNE 21-22 JUNIJA V TORONTU, ONTARIO Predsednik odpre sejo ob 2.30, popoldne z kratkim pozdravnim govorom, na kar je pozval navzoče, da se vstanejo in z eno minuto molka počastijo žrtve ki so padle v borbi proti fašizma. Prvega popoldanskega zasedanja se je udeležilo 18, gl. odbornikov in delegatov. Delegate so poslali odseki, Val D'or, St. Catharines, Windsor in Toronto. Imena gl. odbor, in delegatov ki so se udeležili so: Preds. J. Miketič, podpreds. J. Petrič, začasni tajnik L. Troha, istočasno tudi blagajnik. Za nadzorni odbor, V. Ručigaj in P. Geršič. Prosvetni odb., J. Sher-jak in M. Slak. Kot urednik Edinosti je zastopal J. Smrke. Odsotni člani gl. odbora so bili, M. Otoni-čar, R. Maurin in prejšni urednik Edinosti G. Matešič. Zadnja dva sta odpotovala v staro domovino. Kod delegatje so bili prisotni, A. Kovač Val D'or, P. štajdohar St. Catherines, Windsor je zastopal J. Miketič, ostali, J. Divjak, T. Muc, J. šeme, T. Slak, L. Terček. L. Klemenčič, F. Matjašič in F. Fifolt so bili pa delegatje iz To-ronta. Predsednik odpre nominacijo za Zapisnikarja, Izvoljen A. Kovač iz Val D'or-ja. Preide se na poročila odborov ki se prične z gl. izvršnim odborom Zveze, katerega poda L. Troha. Poročilo se glasi: TAJNIKOVO POROČILO SEJI GL. ODBORA Z. K. S. Dragi tovariši, tovarišice, glavni odborniki in delegati: Predno pridemo na razna poročila našega dela v preteklosti, mi dovolite, da najprvo navedem vzrok nekoliko zakasnitve naše seje Glavnega odbora. Glavni vzrok zato je bilo to ker smo bili vsi zaposleni z po-vratkom prve grupe naših izseljencev v domovino. Dalje je imel gl. izvršni odbor Z.K.S. v vidu probleme, ki bodo nastali vsled vrnitve naših aktivistov v domovino in bo te probleme šele po vrnitvi teh aktivistov lažje rešiti. Temu je bilo še dodana negotovost, ali se bo naš bivši urednik lista Edinosti vrnil iz Vseslovanskega Kongresa iz Beograda, kamor je bil odpotoval še novembra meseca. Vse to je stvar prošlosti. Povratniki prve grupe so se povrnili v domovino in z pismom, ki je bilo pisano 3. maja v Beogradu smo bili obveščeni po samem G. Matešiču, da se on ne more povrniti med nas v Kanado, ker mu britansko poslaništvo v Beogradu ne izda potrebne vize. V istem pismu nas je tudi obvestil, da je sedaj po neuspelem poiskusu vrnitve v Kanado, zaposlen na Ministrstvu dela FLR Jugoslavije (Oddelek za izseljence). Ker so ti vzroki sedaj odstranjeni je gl. izvršni odbor prišel do zaključka da skliče sejo, katera naj bi napravila dobre zaključke za naše bodoče delo in pregledala naše dosedanje delo. V času od zadnje naše plenarne seje so bili odseki Zveze Kanadskih Slovencev zaposleni z povrnitvijo naših izseljencev v domovino, z kampanjo lista Edinosti, z zbiranjem pomoči za osirotele otroke, ki so v zadnji protifašistični vojni izgubili svoje stariše. V ta namen so prirejali razne koncerte zabave in tako dalje. Lahko rečemo, da so odseki Z.K.S. v vseh podvzetjih dosegli zadovoljive uspehe, ker so delali složno med seboj in skupno z našimi bratskimi organizacijami s Srbi, Hrvati, Makedonci itd. To bratsko enotnost je potrebno v bodoče še bolj poglobiti, ker so pred nami še velike naloge, katere bomo morali izvršiti v bodoče. 2.) Da se v bližnjem času razglasi kampanja za nove člane v ZKS. Kvota naj bi se vzela, da se vsakega člana ki se povrne v domovino, nadomesti z novim članom ali pa tudi podvoji število na njegovo mesto. V tem je izvršni odbor imel v vidu da se pošlje osebo v naselbine v svrho organiziranja novega članstva. Dalje se je diskusiralo tudi v pogledu delavskih unij v Kanadi. V tem prav-cu se daje tudi priporočilo, da se naši naseljenci v Kanadi pridružijo kanadskemu delavstvu v boju za dosego delavskih ciljev. 3.) Da ZKS še nadalje podpira druge Slovanske demokratične ustanove, v katero spada tudi Svet Kanadskih Južnih Slovanov, katero moramo smatrati za najvišjo organizacijo južnoslovanskih izseljencev v Kanadi, pri kateri ustanovi je vključeno največ članstva ki pripadajo vsakovrstnim našim ustanovam. Dalje se priporoča, da podpiramo in še tesneje sodelujemo z organizacijo Slovensko Ameriškim Narodnim Svetom in mu damo vso moralno pomoč pri naporih za dosego njegovih idej in ciljev. 4.) Da nadalje podpiramo naš delavski list Edinost mu damo še trdnejšo podlago da bo mogel uspešno odbijati sovražno propagando, ki je ravno v sedanjem času naperjena proti silam enotnosti, bratstvu in miru. 5.) Da se popolni Glavni Odbor Zveze Kanadskih Slovencev katera mesta so bila za nekaj časa izpraznjena. To so nekatera vprašanja o katerih moramo danes tukaj temeljito razpravljati in prinesti iz teh vprašanj stvarne zaključke. Uverjen sem da bodemo na današnjem zasedanju dobro pretresli vsa ta vprašanja in da bodemo prinesli dobre zaključke kateri bodo koristili naši Zvezi Kanadskih Slovencev v splošnem. POROČILO PROSVETNEGA ODBORA. NAŠE BODOČE DELO Izvršni Odbor Zveze je na svoji seji dne 13 junija prišel do sledečih priporočil in zaključkov, katere podaja na tej plenarni seji na razpravo Glavnemu Odboru Zveze za sprejem, ali pa lahko iste tudi zavrže; 1.) Ker se je obširno razpravljalo o vprašanju glede združitve treh bratskih organizacij, to je, Z. K. Slovencev, S. K. Hrvatov in S.K. Srbov, so ti trije Izvršni odbori na skupni seji ki se je vršila dne 25 maja prišli do soglasja, da naše nacionalne organizacije ostanejo še v bodoče ločene po narodnosti, kakor so bile do sedaj; je naše priporočilo gl. odboru Z. K. S. da na današnjem zasedanju sprejme odlok treh izvfšnih odborov bratskih Zvez. Dalje je tudi naše priporočilo, ako bi bila potreba združitve treh bratskih organizacij potem, ko se še več našega naroda povrne v domovino, s katero povrnitvijo bomo gotovo tudi izgubili večje število članstva in v-sled tega nastane pomankanje delovnih moči pri eni ali drugi organizaciji; se to vprašanje prepusti v rokah izvršnega odbora in se ga opolnomoči da izvrši združitev v bratskem soglasju z izvršnimi odbori Hrvatske in Srbske organizacije. Poročilo je bilo podano po J. Sherjak-u, v katerem poroča sledeče: Tovariši in tovarišice, v kolikor se lahko sklepa iz objav ki so bile iznešene v našemu listu Edinost, so odseki po naselbinah priredili prilično dosti zabav in drugih priredb v prosvetno-kul-turne namene, katere so donašale pomoč našemu po fašizmu izčrpa-nemu narodu v stari domovini. Vendar pa se nemore reči, da smo izkoristili vse prilike in da je bilo s tem v zadostni meri storjenega na polju prosvete. Zavedam se kakor gotovo tudi vi in naši člani Zveze, da bi se pri takih o-kolščinah kakor smo se nahajali dp danes, lahko naredili še veliko več takih koristnih priredb. Zavedati se moramo tudi, da take zabave so nam koristne v večjem obsegu kakor bi si ga človek na kratko predstavljal. Prvič je to, da z priredbami pridemo do sestankov večjega števila članstva in ne-članst-va. Drugič se pri takih priredbah pogovorimo o naših potežkočah, večamo in delamo medsebojno prijateljstvo in sporazum med nami. Tretjič pa kar je najbolj važno, se s tem moralno podpira naše napredno gibanje. Radi tega je moje in kakor upam tudi vaše mišljenje, da iskoristimo vse prilike da se v bodoče poveča število zabav, oziroma priredb v take napredne svrhe. Omenim naj tudi koliko smo uspeli z našo literaturo kar smo jo prejeli iz Slovenije. V približno leto dni smo prejeli največ revije "Tovariš". To revijo smo razposlali po naselbinah v Kanadi in deloma tudi v Ameriki, kajti revija je zelo podučljiva, obenem pa nam prinaša tudi slike iz življenja našega naroda pri obnovi domovine. Druge literature, razen neko število začetnih Slovenskih šolskih prvih in drugih čitank, do sedaj še v večjem številu nismo prejeli. Imamo pa priliko da si naročimo vsakovrstne slovenske knjige, ako bi se naši odseki zainteresirali za naročbo istih, s čemur bi nam bilo delo zelo olajšano na prosvetnem polju. Poročilo nadzornega odbora je podal P. Geršič izjavlja, da so pregledane knjige po nadzornemu odboru, od Zveze kakor tudi Edinosti in da so najdene v redu. Za tem sledi poročilo urednika Edinosti ki ga je podal J. Smrke, (katero poročilo pa je bilo že objavljeno v listu Edinost.) Za tem sledi diskusija v pogledu organizacije Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Zaključilo se je da še nadalje podpiramo in sodelujemo pri vseh naporih katere vodi ta organizacija v pomoč našemu narodu v Jugoslaviji za sko-rajšno obnovo naše domovine, Dalje sledi poročilo J. Miketiča, kateri se je udeležil konvencije Slovenskega Ameriškega narodnega Sveta, (SANS.) Poročilo se je vzelo na znanje in se je sklenilo da bo Zveza Kanadskih Slovencev dala vso moralno pomoč SANS-u v borbi proti vsem intrigam reakcije, katera vedno napada našo staro domovino in njene voditelje. V tem pravcu se je odbor Zveze soglasno strinjal, da v bodoče še bolj združeno vodimo borbo proti vojnim hujskačem in sovražnikom miru. S tem je bilo popoldansko zasedanje zaključeno ob 6.15, in obenem osvojeno da se plenarna seja nadaljuje ob 8.30. zvečer. Predsednik odpre večerno zasedanje z točko katera se tiče delovanja zvezinih odsekov. V tej točki so bila daljša poročila in diskusije, o posameznih odsekih, kateri so doprinašali finančno in moralno pomoč staremu kraju, končno pa tudi diskusijo v pogledu članstva pri odsekih. Naglašalo se je, da v bodoče naredimo se večje uspehe v tem pogledu in se ne sme nikakor dovoliti da ostane Z.K.S. tako kakor je, pač pa da se v bodoče povzdigne število članstva, poveča moralna moč in znanje svetovnega položaja. Pri tem je bil osvojen načrt, da se za vsakega člana Zveze, kateri odputuje ,-staro domovino na njegovo mesto pridobi dva nova. Kampanja za novo članstvo se prične z l.avgustom in se konča 31 decembra. Preide se na točko tikajočo se združenja treh bratskih organizacij (Zvez) to so; Zveza Kanadskih Slovencev, S.K.Hrvatov in S.K. Srbov. Po daljšem razpravljanju o tej zadevi se je zaključilo, da ostanemo še nadalje v isti organizacijski obliki kakor smo bili v preteklosti, to je, da še nadalje delamo za skupne narodne in mednarodne interese vsak pri svoji organizaciji. Predvidelo pa se je, da v slučaju potrebe za združenje treh bratskih Zvez, se zadevo prepusti trem izvršnim odborom. Ker je z odhodom v stari kraj dveh članov izvršnega odbora Zveze, to sta G.Matešič in R.Mau-rin nastalo prazno mesto, obenem pa tudi ni bil uradno nastavljen novi urednik Edinosti, se je prišlo na točko za dopolnitve mesta v uredništvu in kakor tudi v gl. odboru. Isto časno se je tudi obvestilo. GL. Odbor in delegacijo da se ne mor.e povrniti naš bivši urednik lista Edinosti G.Matešič, kakor je bilo že poročano v listu Edinost dne 2,julija, se je prešlo na volitev novih uradnikov. Pri tem so bili izvoljeni sledeči člani; Za urednika Edinost J. Smrke, bivši gl. tajnik Zveze, na njegovo mesto je bil izvoljen bivši namestnik gl. taj. J.Sherjak, kateri je bil po zadnji konvenciji Z.K.S. izbran za to mesto, za dopolnitev v nadzorni odbor J.Šcme, ker pa je bilo mesto is-praznjeno tudi v izvršnemu odboru je za to mesto gl. odb. izvolil to-varišico Angelo Košmrl. S tem je bil gl. odbor popolnjen. Dalje se je razpravljalo vprašanje sedanjega urednika J. Smrke, ker ima namen tudi on odpotovati v staro domovino, je vsled tega potrebno, da se namesti novo moč, ki bi pozneje prevzela uradniško mesto. Po daljši diskusiji je gl. odbor videl za potrebno, dh 03tane še nada-1 lje v uradu tov. L, Troha, ki bo obenem vršil tudi blagajniške posle. S tem je bila večerna seja zaključena ob 11.30. zvečer, z pripombo predsednika po želji članov da se nadaljuje z sejo gl. odbora v nedeljo zjutraj ob 8.30. 'Dopoldanska seja se prične z točko "razno", v kateri so bili vključeni tudi pozdravi bratskih organizacij in sicer; od strani S.K. Hrvatov, I.Pribanič, S.K.Srbov M. Grubič in organizacije Združene Kanadske Jug. Mladine J.Brelič. Povdarjali so da še nadalje delamo skupno kot do sedaj in še poglobimo bratstvo in enotnost med Slovenci, Hrvati, Srbi in mladino tukaj v Kanadi, da pomagamo moralno eden drugemu, istočasno pa tudi da vodimo skupno borbo z narodom v domovini za mir in mednarodno prijateljstvo in da skupno nastopamo proti razdiral-cem bratstva in miru. Naglašalo se je tudi da pomagamo po svoji najbolji moči naši mladini pri njenem delu da si mladina zgradi močno mladinsko organizacijo. Na dnevni red je bilo iznešeno tudi vprašanje v pogledu bodoče konvencije Z.K.S. kar se je pa prepustilo izvršnemu odboru Zveze da izv. odbor pozneje razpravlja k-daj bi bilo najprikladnejše, da se ckliče bodoča konvencija Zveze. Preide se na zelo važno vprašanje glede prihodnje kampanjo našega lista Edinosti in njjne uprave kako bodemo v bed >oe podpirali naš delavski list in se je zaključilo sledeče: Kakor do sedaj Z.K.S. bo podpirala po vsej mogočnosti še nadalje list Edinost in njene smernice, kajti gl. odbor Zveze je uverjen da samo s takimi naprednimi listi bodemo največ pripomogli in koristili ljudskim interesom v splošnem, obenem pa tudi pobijali vse naka ne katere širi reakcija za uničenje delavskih unij :'n narodnih organizacij. Kdaj naj bi se ta kam-p"tija razglasila se je prepustilo gl. izvršnemu odboru Z.K.S. Zaključilo se je tudi da se prosi odseke ako je le mogoče da priredijo odseki v^aj po eno zabavo na leto, kateri dobiček naj bi bil namenjen v organizacijski sklad Zveze Kanadskih Slovencev. Dalje se je zaključilo, da se pošlje brzojavne pozdrave N.F.R.J. našemu velikemu sinu in boritelju Maršalu TITU, in Ministerstvu Narodne Republike Slovenije. Zadnja točka v raznem je bilo čitanje pisem iz naselbin kateri so vzeti na znanje. S tem je bil dnevni red plenarne seje izčrpan in seja zaključena ob 12. (opoldne) Zapisnikar A.Kovač. J.Sherjak tajnik Zveze. Slovenski Ameriški Narodni Svet in slovensko ženstvo IMELI SO KRASNO VOŽNJO, VELIČASTEN SPREJEM IN Prejeli smo od tov. Rajmond Mavrina pismo v katerem nam opisuje vožnjo in sprejem povratnikov v domovini. Obljublja nam, da bo kmalu napisal večji članek za Edinost. Za sedaj nam je poslal kratko obvestilo in vtise, ki jih je dobil ob svoji povrnitvi v domovino, ki se glase: Dragi tovariši: — Vožnja na parniku je bila krasna. Hrana je bila tako dobra, da ne more biti nič boljša. Tudi prijaznost posadke od kapitana in vse doli po vrsti je bila bratska, prisrčna vljudnost in postrežljivost, tako da nam ni manjkalo prav nobene stvari. Pri otoku Visu je prišla na par-nik komisija od vlade, pri kateri sta bila tudi naša znanca, Jurij Matešič in Nikola Kovačevič (stari), katera sta našim izseljencem prav dobro poznana, ki so nas potem spremljali na Reko Sprejem na Reki je bil veličasten. Takoj po sprejemu so nas odpeljali na letovišče v Opatijo, ter smo bili tam dva dni kot gostje — vlade Jugoslavije. Stanovali smo v krasnih hotelih in vživali lepoto te priro-dne krasote, ki je sedaj last našega naroda. Tukaj so tudi nas vprašali, kaj bi želeli delati. Brez vsakega nagovarjanja in so nam dali na razpolago vso Jugoslavijo, kamor si kdo želi iti delati. Kmetovalci do-bffo lahko takšna posestva, kakršnega bi v Kanadi ne zaslužil 100 let. Vse kar naš narod ima, nam dajo z veseljem. Potem so nam plačali vozni listek, kamor je kdo hotel Mi Slovenci smo šli 19. junija v sprem stvu predstavnika vlade Slovenije v Ljubljano, kjer smo bili sprejeti svečano od ljudstva Ljubljane in Ljudske vlade. Jaz se še nisem odločil, kam bom šel delati, ker mi dajo preveč izbire. Ali mislim, da bom ostal v Ljubljani ali pa v Škofji Loki. Vse bolj natančno bom pisal drugikrat. Danes popoldne grem v Srednjo vas rojstni kraj pogledat. Samo to naj še omenim, da tukaj lačen ni nobeden in tudi raztergan ne. V kratkem bom napisal nekaj v Edinost. Pozdrav R. Mavrin PARADA MLADOSTI, MOČI IN ZDRAVJA Vel d'Or, Que. Naznanja se članstvu odseka Zveze Kanadskih Slovencev, da se bo vršila mesečna seja v nedeljo dne 13. julija ob 3. uri popoldne v prostorih na 1154 — 3rd Ave., kjer se bo dalo poročilo delegata iz plenarne seje Gl. Odbora ZKS. Vsled tega se vabi vse člane in članice, da se seje za gotovo udeležite. F. Meden, Tajnik Val d'Or, Que. Odsek št. 2 "Ljubljana" V.P.Z. Bled, bo imel svojo redno sejo v nedeljo dne 13. julija ob 2. uri popoldne v prostorih tajnika na 1154 3rd Ave. Ker so na seji zelo važne stvari za razpravljati, se vabi vse člane in članice, da se seje za gotovo udeležite, da ne bi bilo potem kakšnih nepotrebnih prigovorov. Beograd: — V Jugoslaviji, zlasti v njeni prestolnici Beogradu, je bilo že nešteto vsakovrstnih parad, vendar pa tako pestre in učinkovite revije, kakor se je razvila v nedeljo 22. junija, še nismo doživeli. Fizkultumiki iz vse države so z lepoto svojih zdravih, od sonca ožganih teles med slikovito prelivajočimi se barvami neštetih praporov in zastav prekosili vse pričakovanje gledalcev. Na čelu kolone so korakali major Jože Švigelj, sekretar Komiteja za fizkulturo pri vladi FLRJ Mile čubrič in predsednik športnega odbora in gimnastičnega odbora pri Fizkulturni zvezi Jugoslavije dr. Ivko Pustišek. V belih oblačilih in narodnih nošah so fizkultumiki in fizkultur niče nosili državni grb, obdan z zastavami ljudskih republik, nato pa slike maršala Tita, generalísima Stalina in predsednika Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivana Ribarja. Za njimi je stopal Centralni odbor Fizkulturne zveze Jugoslavije, nato pa so se razvrstili fizkulturni udarniki z velikim fizkulturnim znakom in napisom "Vse sile za izpolnitev petletnega plana. Sledile so skupine beograjskih fizkulturnih društev, letalcev, beograjske srednješolske mladine in pionirjev, druga skupina beograjskih fizkulturnih društev in gojenci Državnega instituta za fizkulturo in Zavoda za fizkulturo Srbije, obrtni naraščaj in brigade z mladinske proge šamac-Sarajevo. Navdušeni pozdravi Tržačanom .. Zatem so zavihrale zastave Tržačanov: hrvatska, italijanska in slovenska zastava, za njo pa zastava demokratične športne organizacije Trsta, so vodile veliko skupino naprednih fizkulturnikov iz Trsta, ki so prišli kljub težkočam na skupno slavi je fizkulturnikov Jugoslavije ter pokazali na ta način solidarnost in odločnost, da vztrajajo v svoji borbi do kraja. Za zlet so se pripravljali tržaški fizkultumiki v skritih ulicah tržaških predmestij, ker so jim tržaške- oblasti onemogočile skupen nastop na športnih stadionih. Kljub temu so Tržačani pokazali enako kakor 1. maja v Trstu vse vrline dobrih fizkulturnikov. Tržaška skupina je korakala v lepem redu, oblečena v bele in modre športne drese. Množice so jo povsod živahno pozdravljale. Ko je korakala mimo častne tribune, so tržaški mladinci ob čvrstem koraku vprli pogled proti maršalu Titu, ki jim je prisrčno odzdravljal. "Živela junaška mladina Trsta, živeli napredni tržaški delavci!" so klicali ljudje na pločniku ves čas, ko je skupina defilirala mimo tribune. Sledile so skupine fizkulturnikov iz Črne gore, Bosne in Hercegovine, iz Makedonije. Pouspelem nastopu makedonskih fizkulturnikov se je pojavila skupina fizkulturnikov Slovenije, ki je napravila globok vtis. Slovenci so predvajali najbolj priljubljene športe v svoji republiki, planinstvo, smučanje in drsanje. V zraku so vihrale bele zastave z gorskim cvetjem. Planinci, ki so nastopili v polni opremi so vzbudili mnogo odobravanja, najbolj pa so učinkovali smučarji, ki so skladnim korakom v štirostopih defilirali mimo na smučkah s kolesi. Novo presenečenje so gledalcem pripravili drsalci z državno prvakinjo Silvo Palme na čelu, ki so izvajali izredno uspele figure pred častno tribuno. V snežnobelih oblekah so lahkotno pohiteli zatem v koloni, da so dosegli prednjo skupino. To so bile najbolj uspele točke slo- JANKO ROGELJ: Slovenska žena ali dekle, ki je prišla iz domovine onkraj morja, je prinesla s seboj čutečo zavest, da je odtrgana od slovenskega ženstva v domovini. To je bila njena skrivna in tiha bolest, ki je večkrat prihajala do vidnega izraza, ko je rodila otroke v tujini, pa vendar v domovini svojih otrok. Njena tiha želja je bila, da bi tudi njeni otroci imeli čut do njene rojstne domovine onkraj morja. Imamo malo število slovenskih mater v ameriški Sloveniji, ki so svojim hčeram in sinovom poklonile zanimanje in spoštovanje do njihove rojstne grude; in samo ti sinovi, posebno hčere, so priskočili k materam, da pomagajo po-gaženi in trpeči Sloveniji. Ko ki danes dela na borci so nastopili v ringu, pionirji obnovi lepšej bolj demokratične in so med drugim nazorno pokazali taborenje. Veliko pozornost je zbudil nastop fizkulturnikov z mladinske proge. Slika ribarjenja na morju je bila ena izmed najučinkovitejših. Prav tako sta bila dobro ponazorjena gozdni tek in Titova štafeta. Posebno je treba povdariti, da so gledalci navdušeno pozdravljali naše vojake in mornarje, prav tako planince, smučarje in drsalce. Odobravanje občinstva so prejele vse skupine, saj je bilo v vsaki nekaj samoniklega, prirodnega in toplega. Ko je bil sprevod končan se je množica strnila okoli častne tribune. Vsakdo je hotel videti svojega ljubljenega maršala Tita in ga pozdraviti. Po Terazijah so se razlegali vzkliki: "Živel maršal Tito!" ki so jih prekinjali klici za izpolnitev petletke. Maršal Tito se je zahvaljeval množici in zapustil tribuno. praviliftjše urejene Jugoslavije, ker je dobila pravice, ki ji gredo po božjih in naravnih postavah, kot pravi to resolucija, ki je bila sprejeta na prvi konvenciji SANS-a. Delo slovenskega ženstva v Ameriki še ni končano. Svobodoljubna in demokratična slovenska žena v Ameriki bi se danes tudi rada pogovorila s svojo sestro onkraj morja. Srečala bi jo rada, iz oči v oči bi jo rada pogledala, pokramljala bi žnjo o težkih in pretečenih letih. Po izmenjavi obojestranskih občutkov ter s pogledom v bodočnost, bi se naše slovensko ženstvo v Ameriki rado povezalo z demokratičnimi ženami Jugoslavije, da bi skupno delale za boljšo in srečnejšo bodočnost ženstva v Jugoslaviji in v Ameriki, odnosno na vsem svetu. To bo tudi bodoče delo Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Ameriki. Zasedanje generalnega sveta svetovne sindikalne zveze GOSTITELJA i Iz 2 strani) dnevni red. Prav tako se je obrnila na federacijo s pozivom k sodelovanju tudi Svetovna federacija demokratične mladine. Mobilizirati moramo svoj tisk za razkrinkavanje sovražnikov, ki pois-kušajo zasejati razdor v naše vrste. Naša federacija je popolnoma sposobna, da izpolni vzvišene naloge, ki so pred njo." Po govoru Popove je predsednik Deakin prečital imena pomembnih sindikalnih funkcionarjev, ki so izgubili življenje med vojno. Delegati so počastili njihov spomin z enominutnem molkom. — Nato je predsednik Deakin prečital pozdrav predsednika čehoslovaške vlade Gottwalda, v katerem je rečeno, da vlada in ljudstvo čehoslovaške republike z velikimi simpatijami spremljata delo Svetovne sindikalne federacije, kajti v njej vidita močan branik in oporo stremljenj za sodelovanje pri okrepitvi miru in demokracije, stremljenj za izboljšanje življen-ske ravni delovnega ljudstva zlasti v onih deželah, ki so trpele med vojno. TEŽAK POLOŽAJ DELAVCEV V REAKCIONARNIH DRŽAVAH Nato se je razvila diskusija, v kateri se je Indijski delegat Dan-ge dotaknil težkega položaja azijskih sindikatov, zlasti sindikatov Indonezije. Odločno je zahteval, da federacija posveti čim večjo pozornost razmeram v Indoneziji, Iranu, Indiji in Kitajski ter da zavzame brezkompromisno stališče. Kitajski delegat Ču se je strinjal z izvajanjem indijskega delegata Dange-a in poudaril pomen vprašanja obrambe sindikalnih svoboščin v kolonijalnih deželah. Ciprski delegat je govoril o preganjanju sindikalnih voditeljev na Cipru, ki so bili aretirani baje zaradi poiskusa, da vržejo sedanjo vlado, in zaradi širjenja nacistične propagande. Vendar pa je komisija britanskega trade-unionistične-ga kongresa ugotovila, da je razlog za to preganjanje v sedanjem položaju na Cipru. Delegat je dalje rekel, da vlada na otoku imperialistična diktatura, ki delavce sili da se branijo. Predsednik konfederacije nameščencev Latinske Amerike, Lom-bardo Toledano je v svojem komentarju poročila, ki ga je dal Louis Saillant, poudaril potrebo, da se izdela minimalen program akcije glede vseh problemov, ki se tičejo delavskih interesov. "Borba reakcije", — je rekel, "nam vsiljuje potrebo, da koordiniramo delo, če hočemo doseči uspehe. Reakcija se bori pod krinko proti-komunizma. Vsaka borba delavcev za ekonomske in politične svoboščine se označuje kot komunistična. Treba je nemudoma podvzeti odločne akcije, kajti sicer bo prepozno." Indijski delegat Karnik, generalni sekretar Indijske federacije dela, je podprl predlog indijskega delegata Dangea, da bi se sklicala vseazijska sindikalna konferenca ter je predlagal, naj bi se pri federaciji ustanovili posebni odelki, ki bi obravnavali vprašanja kolonij in osvobojenih dežel, na-primer Kitajske. Južnoafriški delegat De Brie je govoril o položaju delavcev v Južni Afriki, ki je nastal po stavki rudarjev in izjavil, da se v Južni Afriki pripravljajo zakoni, ki naj bi privedli delavce v položaj, kakršnega so imeli delavci v bivši fašistični Nemčiji. Nato je govoril kitajski delegat Liu, ki je opisal težavno stanje kitajskih delavcev, ki se je zlasti poslabšalo po letu 1946. Kitajski re-akcionarji so začeli državljansko vojno in poskušali zadušiti delavske pravice ter izvajati aretacije in preganjanje delavcev. "Tako smo bili prisiljeni, — je izjavil Liu — "da smo prišli na kongres ilegalno. Na Kitajskem, kjer vodi upravo Kuomintang, vlada lakota in vojna. Kuomintang ustanavlja svoje sindikate, da bi razbil enotnost delavcev." Pred koncem zasedanja sta sejo generalne skupščine Sindikalne federacije obiskala predsednik V-seslovanskega komiteta Božidar Maslarič in sekretar polkovnik Močalov v spremstvu poslanika Prokopa Makse. Pozdravil ju je predsednik Deakin. Ljudska Pravica" Še ena manifestacija bratstva in enotnosti V nedeljo 6. julija se je vršila seja Izvršnega delovnega odbora za proslavo Julijskih ustankov. Na tej seji so bila predložena poslednja poročila organizacij južnega Ontaria. Napram poročilom je razvidno, da bo proslava Julijskih ustankov to leto v resnici ena največjih manifestacij bratstva in edinstva Jugoslovanov južnega Ontaria. Narodni duh nepomirljive borbe proti sovražnikom miru, svobode in napredka, bo na tej proslavi napravil še eden velik korak naprej. Akcijska in idejna enotnost jugoslovanskih izseljesncev v borbi proti zakletim sovražnikom narodne svobode in sreče bo strla namere poklicnih zločincev in klavcev, kakor je Vera Podkonjak. Demokratične pridobitve jugoslovanskih izseljencev v dvajsetletnem delu in boju, bodo kakor do sedaj, zmagale v borbi tudi v bodoče proti razdiral-cem in nad onimi, ki hočejo s pomočjo četnikov in ustaških klavcev navaliti na nas. Vsi napadi ljudskih sovražnikov so bili razbiti, a naše organizacije — Svet Kanadskih Južnih Slovanov, Zveza Kanadskih Slovencev, Savez Kanadskih Srbov in Savez Kanadskih Hrvatov — so se gra-ile in se jeklenile v borbi za boljše življenje skupno z drugimi demokratičnimi narodi v Kanadi. V času vojne in narodno-osvobodilne vojne naših narodov v starem kraju so naše organizacije priskočile v pomoč svojim bratom in sestram, tedaj ko so oni to pomoč najbolj po-trebavali. Ljudstvo v Jugoslaviji je zmagalo in tudi mi v izseljeniš-tvu smo zmagali. Vsled tega sovražniki ljudstva nas še bolj sovražijo in napadajo. Bratstvo in enotnost je najboljša garancija za obrambo pridobitev, ter za dosego miru. Tako bratstvo in enotnost povezano s skupnimi interesi, bo manifestirana na proslavi Julijskih ustankov, kjer bomo sklenili, da ne bomo prestali z delom in bojem, dokler ne bodo poslednji ostanki fašizma in nacizma, vzroki klanja in izdaje — uničeni. Vse organizacije južnega Ontaria naj bi v teh par preostalih dneh vložile vse napore v delo, da bo vsaki Jugoslovan in Jugoslovanka pravočasno obveščen ali obveščena, od kje in kdaj naj se poda na prostor izleta. Lokalni voditelji naj Lake Success, N.Y. — Jugoslavija se zaveda, da Združene države odprto groze, balkanskim državam, katere se ne marajo in ne morejo ukloniti volji ameriške reakcije. Jugoslovanski delegat je pri Svetu Varnosti odločno zanikal po Ameriki podprte obdolžitve, da Jugoslavija podpira civilno vojno v Grčiji. V dolgi in podrobni obrambi Jugoslavanskega obnašanja v nemirnem južnovzhodnem delu Evrope je dr. Jože Vilfan dejal Varnostnem Svetu, da je bila nedavno izvršena preiskava po Združenih narodih o mejnih spopadih naperjena proti Jugoslaviji že od samega začetka. Dr. Vilfan je dalje rekel, da je balkanska komisija popolnoma zaman poskušala najti najmanjšo stvar za obdolžitev, da Jugoslavija, Albanija in Bolgarija podpirajo, dajejo zavetje ali oborožujejo grške guerilce, ki se bore proti grški vladi. Dr. Jože Vilfan je posebno naglašal opazke dveh Ame-rikancev — Mark Ethridge-a iz Louisville, Ky., časnikarja in člana Balkanske Komisije, in delegata Warren Austin-a, katera sta izjavila, da bo najbrž potrebna se prijavijo pri M. šopčiču, kakor sila, ako bodo trije severni sosedjo hitro pridejo na prostor piknika, ker bo M. šopčič upravljal z vsem tehničnim delom na prostoru zleta. Izročite mu tudi imenik tovarišev in tovarišic, kateri so oddeljeni, da bodo delali na pikniku. Proslava Julijskih ustankov, bo manifestacija naše skupne odločbe, da bomo nadaljevali naše delo po-maganja našemu narodu v starem kraju, kateri pod vodstvom maršala Tita hitro koraka naprej v izgradbi mirnega in srečnega Življenja. Ta proslava bo ob enem tudi iskreni dokaz, da proslavljajoči Julijske ustanke, tolmačeči pomen in značaj Julijskih ustankov, jugoslovanski izseljenci delajo častno delo za stvar prijateljstva med Jugoslavijo in Kanado. VSI NA PROSLAVO JULIJSKIH USTANKOV 13. JULIJA V HA-MILTON Za izvršni delovni odbor Rade Božanič Miško Kranjec; Tisoč stvari iznašajo ljudje na sestankih, povsod je enako. Najprej obleko, obutev, sladkor, žeblje, seno, slamo, živinske pogače, bučno seme, ki bi ga radi doma mleli in me prepričujejo, da je tako olje boljše, nič manj ni hudo zaradi 'oddaje svinjskih kož; treba je otrobov, treba je umetnega gnoja, elektriko bi radi imeli, nekje nočejo traktorjev, drugod jih hočejo, nekje bi radi imeli cesto, da, celo tovarno so zahtevali drugod; tam je vprašanje obmejnega gozda, dovolilnic za dostop k meji, vprašanje krompirja, da je bilo premalo odmerjeno za setev; oni vendar sejejo z rokami, ne s strojem. "Kmečki glas" da bi lahko prinašali razložitev naredb takoj, ne pa mesec dni kasneje! Nekdo bi rad dobival podporo, nekdo še ne dobiva invalidnine. Tudi madžarski beli pengi še niso pozabljeni. Ali bo ves naš denar izmenjan ? Kaj je s Trstom ? Kaj je z vojno? Neki nergač na vse pretege graja Jugoslavijo. . . je pač svoboda, ne? Ne graja naravnost — po ovinkih. Nekdo trdi, da ni mogoče nič zaslužiti, ne dobiti kruha. Tedaj vendarle plane neka ženica: "Delat bi šel, pa bi imel kruha! Dva otroka sem poslala na sezonsko delo, še nismo tako živeli kot zdaj! Ti pa si doma Angleže čakal!" Tedaj je možak vendarle utihnil s svojo grajo. Mlad študent, ki mi je pot posodil, mi pripoveduje o svoji vasi, o ljudeh, o tistem nergaču, ki je tako vse grajal: kako napada mladino; čudil se je, kako da ga ne zaprejo; pripovedoval mi je o v-sem, kar bi moral vedeti, preden sem stopil v vas. Pripoveduje mi da študira privatno, ker drugače ne more, študira tudi Marksa, En-gelsa, Lenina. . . Smehlja se srečno. . . Rad imam mlade ljudi, kadar vidim v njih vero, zanos, še rajši jih imam, kadar jih vidim, kako se pripravljajo, da se bodo nekoč spoprijeli s tistimi in s tistimi, katerim in čemur danes še niso kos. Njihov čas prihaja! Zvečer na sestanku ista pesen» s tisoč vprašanji. Nekoč sem se čudil, celo jezilo me je skoraj; danes tudi to razumem: ljudje so tisoč let molčali, morali so molčati, in zdaj govorijo, zdaj govorijo tudi o tistem, o čemur bi morali govoriti morda pred petdesetimi, morda celo pred sto leti in docela na drugačen naslov. "Ali smo svobodni ali nismo?" sprašuje nekdo. "Ali nismo?" vprašam jaz. "Po dveh letih naj še govorimo o tem?" Toda oni se ne vda; sprašuje: "Ali je to svoboda, ko ne smemo mleti bučnega semenja, kakor smo ga vedno?" Odgovoril sem: "Ali mletje bučnega semenja predstavlja svobodo? Madžari so vam vedno dovoljevali mlati to bučno seme. Potem ste bili pod Madžari svobodni, danes pa niste, ne?" Tedaj so ljudje dejali: "Bučno seme nima nič opraviti s svobodo!" Zvečer sem bil gost dveh starih poročenih dobričin. Gospodinja je prinesla večerjo: ocvrto meso in kruh gospodar pa vino v litrski steklenici. Sedla sta vsak na eno stran, mi pomagala jesti, da bi me bodrila, prav tako piti. Smehljala sta se mi in me le vzpodbujala pri pijači, ki mi ni šla. "Oh", je gostolela ona, "kakšni so naši ljudje. Vse bi radi imeli in nič nočejo razumeti. Same prošnje, nič drugega. Ko bi vsakemu hoteli ustreči, kam bi pa prišli! Pa ko bi vsaj kaj velikega spraševali in hoteli, a same malenkosti!" "Še bog bi jim ne mogel ustreči!" je rekel gospodar in se dobrodušno smehljal, pomežikujoč mi tolažljivo. Ko smo se najedli in spraznili liter vina, pri katerem je največ sodeloval gospodar, je ta takoj prinesel drugega, pa naj se mi je še tako dremalo, in naj sem bil še tako utrujen po treh sestankih, katerih vsak je trajal nad tri ure. Ko sta pri drugem litru ponovno ozmerjala vse te spraševalce in prosilce, je naposled dejala gospodinja: "Dragi tovariš poslanec, zdaj bi pa jaz vprašala za neko stvar. Kako bi se to uredilo?" In povedala mi je: odmerili so jima davka na dohodek v letu 1945 nič manj kot pet tisoč dinarjev. Imata edino to gostilno tu pri postaji, kakor vem in vidim. "Kakšna gostilna pa je to? Ali se tu kaj zasluži? Nič! A kaj šele leta tisoč devet sto petinštiridesetega! Prišli so Rusi, saj veste. Hvala bogu, da so prišli, nazadnje smo imeli Madžarov že kar preveč! Prišli so Rusi in, kaj bi rekla, noben se ni branil vina. Saj so nama ponujali denar, tiste madžarske bele penge, a kaj bi človek mogel biti tako brezsrčen. Glejte, tako daleč so prišli k nam, pa naj mu še računam? Celo kc 30 nas osvobodili!" "Da", je pohitel možak, "prišli so Rusi: Pij, batjuška, so mi prigovarjali k mojemu vinu, kakor da je njihovo. Pa smo pili, oni in jaz in se bodrili. Kaj sem hotel, dokler je, naj gre. In jedli smo!" "Stoj ti!" je rekla žena, "jaz bom povedala, že vidim, da boš samo čenčal! Prišli so torej Rusi", je začela resno, a še preden je kaj povedala, ji je mož vpadel v besedo, se ves srečen smehljal, ko mi je pripovedoval: "Bil je neki Vasil, oj kakšen dedec." "Stoj! Pusti Vasilija!" ga je prekinila žena, "že vidim: zdaj boš še privlekel Kostjo, pa Mišo, pa Andreja, pa vso tisto svojo druščino! — Kaj sem že hotela? Ja vidite, prišli so Rusi, pa so ga pili prvi mesec, pa so ga pili drugi mesec, da je bil ta klada tu neprestano pijan. Nazadnje pa že več nismo dobili vina. Še slatine nismo dobili nikjer. Z navadno vodo smo mu postregli, če je prišel kdo žejen. Zdaj pa: plačaj pet tisoč dinarjev davka na dohodek za tisto leto! Kakšen dohodek pa je to bil, vas vprašam?" Tisti nesrečni pengi?" se je on skoraj razburil. "Je to dohodek?" Naposled sem vendarle prišel do besede, da sem lahko vprašal: "A kako so vam ocenili ta davek? Na kakšni podlagi? Nazadnje je nekdo moral nekaj povedati o dohodkih. . . Ali vas niso nič vprašali?" (Dalje prihodnjič) U.S. delegati v anketni komisiji pristranski New York, (Tanjug) — Na seji sveta varnosti dne 27. junija na kateri se je diskusiralo o poročilu Anketne komisije za Grčijo je ameriški delegat predložil resolucijo v kateri se popolnoma preide preko notranjega položaja v Grčiji, kateri je dejanski vzrok položaja na mejah Albanije, Grčije, Bolgarije in Jugoslavije. Vkljub dejstvu, ki dokazuje napadalni značaj današnje Grčije in odgovornost monarho-fašističnega režima neurejeno stanje na mejah, s katerimi se je imela Anketna komisija priliko upoznati — se v resoluciji, ki jo je predložil ameriški delegat .— meri z istim merilom Grčija kot njeni demokratični sosedje. V resoluciji se priporoča Svetu varnosti, da prinese odlok za stalno nameščenje komisije, katera naj bi delala do 31. augusta 1949 in da naj bi vršila nadzorstvo na mejah, kakor tudi, da bi imela pravico povesti preiskavo v vsaki omenjeni državi na zahtevo naj bo katere koli vlade od teh držav. Predlog za upostavo ene take komisije, dokazuje navadni nagib za omejevanje suverenitete (neodvisnosti) balkanskih demokratičnih držav, kakor tudi željo za vmešavanje v njihove notranje zadeve. Po govoru grškega delegata Dendramisa je vzel besedo albanski zastopnik, polkovnik Kerendži, kateri je podčrtal, da Albanija ni bila nikdar provzročiteljica neredov in nesporazuma napram svojimi sosedi. Polkovnik Kerendži je pokazal na dejstva, da sedanja Grčija vodi razširjevalno politiko. V cilju, da obrne pozornost svetovnega javnega mnenja za njene teritorijalne zahteve in da se priznajo njeni ekspanzivni cilji, grška vlada dela nemire vzdolž njene granice ne meneč se, da tak položaj ogroža mir v tem delu Evrope. Grška vlada z ene strani trdovratno trdi, da ni v vojnem stanju z Albanijo, dočim z druge strani grške mejne vojne oblasti vrše provokacije in groze z oboroženimi spopadi na grško-albanski meji. Za polkovnikom Kerendžijem je govoril bolgarski zastopnik. On je podčrtal, da v teku preiskave, Anketna komisija ni nikdar naletela niti na eden slučaj, kateri bi bil v prilog grškim obtožbam, da namreč severni sosedje pomagajo grškim partizanom. V svojem poročilu Anketna komisija ne priznava, da v Grčiji divja civilna vojna, a ob istem času spominja na akcije grških monar-ho-fašističnih band, spominja koncentracijska taborišča, požiganje vasi itd., kar vse dokazuje, da divja v Grčiji civilna vojna. Obtožbe, da Bolgarija pošilja pomoč v orožju Grčiji in da partizani prehajajo meje so temeljene na izjavah dveh prič, katere so imenovane v "Beli knjigi" in nikakor ne morejo služiti kot dokaz-ilni materijal. VSI NA PROSLAVO JULIJSKIH USTANKOV 13. JULIJA V HAMILTONU JUGOSLAVIJA SE ZAVEDA ODPRTE GROŽNJE Z. D. nadaljevali z "prikrito grožnjo" proti Grkom. , "Mi se strinjamo, da obstojajo mednarodne metode pretenj — ne samo zakrite grožnje, kakor pravi delegat Združenih držav — ampak odprte grožnje." je rekel Jože Vilfan. Dr. Vilfan je dejal, da je balkanska komisija, katera je glasovala 8 proti dvema za obdolžitev treh balkanskih držav, da prov-zročajo nemire v Grčiji, odklonila preiskati Jugoslovanske obtožbe proti Grčiji v času bivanja komisije na licu mesta. Grčija se je pritoževala o 57 mejnih spopadih in pomaganja grškim guerilcem — je rekel Vilfan — ali komisija je preiskala samo štiri. "Jugoslavija je imela 79 pritožb provokacije od strani grških oblasti, ali komisija ni preiskala niti enega samega slučaja te narave," je dejal on in nadaljeval; — "obstoja torej, jasna neprestana preiskava v smislu izjav samo ene strani." Celokupna preiskava — je dodal Vilfan — se je vodila v takem smislu, da bi se moralo pomagati samo grški vladi. V nedeljo dne 13. julija se bo vršila proslava Julijskih Ustankov — 7. — 13. in 27 julija v letu 1941, ko so se narodi Jugoslavije dvignili z orožjem v roki v borbo proti tujemu okupatorju in domačim izdajalcem. Vsi Jugoslovani južnega Ontario naj se ta dan priključijo proslavi teh velikih praznikov. Organizirane akcije za uspešno proslavo vodijo organizacije Sveta Kanadskih Slovanov in organizacije treh bratskih Zvez iz Toronto, Hamiltona, Velanda, Port Colborna, Thorolda, St. Catharines, Niagara Falls-a in Brentford-a, in bo tako ta proslava ena največjih slavnosti izseljenih Jugoslovanov. P O T O K A Z Iz Toronte; vozijo busi od 8 do 10 ure popoldne od dvorane 386 Ontario St. Ako greste s karo vzemite Queen Elizabeth highway preko Burlington do št. 20 "highway", kateri gre v breg. Čim ste na vrhu klanca, vzemite prvi "gravel" pot katera preseka "Highway No. 20" in obrnite na levo. To velja tudi za St. Catharines. Za one, ki bodo prišli iz drugih mest z "highway-jem No. 20 in 53 naj pazijo na križišče, kjer se križata 20 in 53 highway — vozi po 20. highway-u do prve ga-solinske postaje, preidi postajo in se obrni ko prideš do prvega pota na desno, dalje pazi na napise. ......................................................................................... I PESEM GORA | ~.mmiiiiimimjiiiimimnmiimi.......iiiiiimiiiiiimmimiimimmiiimm^ MIŠKO KRANJEC — Vseeno, lahko je ¿udi Tinca. Lahko je tudi na Slapeh doma, tudi tam je v gorah. Samo nekoč bo izginila, ne bo je več. Ostane samo še tebi, samo zate bo imela še svoje določno ime, svojo posebno podobo. Iskal jo boš vse življenje, prikazovali se ti bodo stoteri obrazi, a nobeden ne bo pravi. Taval boš za njo do smrti. . . Marta? Lenka? Tinca? Nekoč ji bo Tinca ime. V gorah živi in v gorah bo živela vekomaj. Samo nikdar je ne boš našel. Večno se ti bo prikazovala v prividih, prikazovala v šumenju gozdov, ko boš mislil, da te kliče. Klicala te bo v viharju oblakov, ki plovejo po nebu, klicala v bobnenju skal, ki se odtrgajo sredi noči od pečin in se zakotalijo v doline. Klicala te bo v šumenju padajočih voda, klicala v mehki večerni zarji na snežnih vrhovih, večno te bo samo klicala. . . Tinca, Tinca, kraljica gora. . . Tako je šla Marta dedu Maticu in je ni videl nikoli več, sla je nekoč Lenka in je nisem videl nikdar več in zdaj je šla Tinca in je ne boš videl nikdar več. Šla je za vekomaj. Postala je kraljica gora. Kamor bo kanila njena rdeča kri, bodo vzcvetele čudovite rože in kamenje se bo spremenilo v bisere. Mi pa bomo tavali za njo. . . Kje si Drejc, fant moj ? ga je obšla misel na stričnika, na njegovega viharnega vročičnega fanta, ki je hodil okrog njega s tako plamtečimi očmi in hotel vse vedeti in vse videti in ki so njegove razburjene misli preganjali sami prividi. — Ne boš je več videl, svoje kraljice, Drejc. Tinca ji je bilo ime, resnično, Tinca in na Slapeh je bila doma. Če se kdaj vrneš, jo boš vekomaj iskal. Vekomaj ti bo klicala z gora. Pesem gozdov se bo spreminjala v njeno pesem. V tihih nočeh boš prisluškoval in slišal boš, kako je nekje vzdihnilo, slišal boš, kako je potožilo, slišal boš najbolj opojno pesem gora, pesem, ki jo lahko slišijo samo ranjena srca, in to ne bo več pesem smrekovih in bukovih gozdov, to bo pesem kraljice, pesem drobne ljubke Tince, ki je bila na Slapeh doma in ki je zanjo gorelo tvoje srce in njeno brezmejno zate. Preden si je naložil Tinco, da jo ponese k večnemu počitku, se je namenil do Poznikovega doma. Ko je potem z bremenom na plečih taval skozi noč na Mrtvo Goro, je Poznikov dom veličastno gorel in razsvetljeval bližnje gore in gozdove po njih. Mala Tinca je šla na Mrtvo Goro, na tisto goro, ki je bila tako skrivnostna, tako nekam zlovešča, tuja, mrtva, da so jo ljudje imenovali Mrtvo, šla je na tisto goro, ki se je otrok tako bala. Maks se je spominjal, kako je nekoč, še čisto majhna rekla: — Na vse gore pojdem, samo na to nikdar. — Na nobeno ni nikdar šla, razen kolikor je hodila po vzpetinah okrog doma, samo na to je šla. Na tej Mrtvi Gori je bil Maksov dom. In na tej Mrtvi Gori, od koder je bil s planote tako čudovit razgled na vse strani, od koder si videl toliko dru gih gor, manjših in večjih, od koder si tako lepo videl planine, od koder si videl mnoge doline z vasmi in celo mesteca po dolinah, na tej Mrtvi Gori jeMaks z Jam v mesečni noči kopal grob za Drejčevo kraljico gor, za Tinco iz Slapov. T0R0NT0, ONT. VABILO NA PLES Vabimo na ples, ki bo prirejen v počast mladinski konvenciji v sobdto 12 julija ob 8. uri zvečer v Bolgarsko-Makedonski dvorani na 386 Ontario St. Druga konvencija jugoslovanske mladine se bo vršila v petek 11. in soboto 12. julija na katero bodo prišli delegati jugoslovanske mladine iz vseh krajev Kanade, kjerkoli žive Jugoslovani in celo iz par tisoč milj, oddaljenega Vancouverja. Vsled tega vabimo naše Jugoslovane iz Toronta in okolice, da pridejo na naš mladinski ples in da se upo-znajo z našo jugoslovansko mladino. Odbor Ni si mogel kaj, da se ne bi, preden jo je spustil v jamo, sklonil nad njo. Klečal je ob njej in ji dvignil obraz, ki je bled v mesečini tako blestel. Bil je obraz otroka, a vendar strašno zrel, resen. Odprta usta pa so spet razodevala tisto toplo otroško dušo, ki je tavala v prvih sanjah ljubezni in v bolečinah v zavesti, da ni ona tista, ki jo ljubi Drejčevo srce. Oči je imela le na pol zaprte, pa se je zdelo Maksu, da ga skoz te priprte trepalnice negibno opazuje, da ga sprašuje, kaj je sklenil z njo? Pa spet, kakor bi mu hotela kaj posebnega naročiti, nekaj nad vse lepega, a si v svoji sramežljivosti ne upa govoriti. Saj mora sam od sebe vedeti, za koga je njeno poslednje naročilo: za D/rejca z Jam, ak6 se kdaj vrne. Ko je Maks tako gledal ta mladi, z gostimi temnimi lasmi osenčeni obraz, veličasten v svoji resnobi, a že daleč od vsega trpljenja, samo poln nekega hrepenenja, poleg pa še posebnega naročila za tistega, ki je bil sen njenega srca, ga je spet pretreslo. Hkrati pa ga je obšla neka posebna misel, ki se mu je samo preblisnila in vendar. . . mar ni bila Tinca ta trenutek kakor kraljica gora? Ali ni na njenem obrazu nekaj, česar ni na obrazih drugih žensk ? To ni bil obraz s Slapov, to ni bil oibraz iz dolin, ne obraz iz mest. Poznal je tiste obraze. Bili so tako vsakdanji, določni, jasni. Na tem je 'bilo vse kaj drugega, vse kaj lepšega. Ko je Maks tako gledal ta obraz, se mu je za trenutek zazdelo, kakor bi zagledal pred seboj neki drug obraz, ki ga je bil videl že davno, davno. . . Kje že ? Kdaj ? Ali ne tam pred dvajsetimi ali še več leti? še prej? še kot otrok? Ali ni bilo na tem obrazu nekaj tistega, kar je imela na sebi neka druga ženska? Kdo je že bila? Ali ni bila Lenka s Slapov? Njegova kraljica, takratna kraljica teh gor? Ta rahla, a zanj velika podobnost ga je za trenutek vsega prevzela. Zbudilo se je v njem nekaj nekdanjega, tistega, kar ga je nekoč tako bolelo, po čemer je nekoč tako hrepenel in kar se je naposled spremenilo v njegovo brezskrajno bolečino. Bolečina skoraj celih pet in dvajset let. . . Ni si mogel kaj, da ne bi Tince pobožal z roko po obrazu. A še to je bilo premalo: sklonil se je nad njo in jo rahlo poljubil na njena hladna mrtva usta. Bledi mesec je gledal na samotni pogreb na Mrtvi Gori. Šele zjutraj je do kraja zagrebel jamo, je prekril z mahom tako natančno, da sploh ni bilo opaziti, kje je gr.ob. Samo umazana trava je še izdajala, da je tu nekdo potresal prst. Ko pa bo dež izpral travo, ko se bo zemlja polegla, tedaj ne bo več sledu; vse bo, kakor da ni groba tu, kjer počiva kraljica Drejčevega srca, kraljica gora. (Dalje prihodnjič)