.»• prepoved •elovanja in ‘Bande, 4. di erlin in 5. t 'govoriti resnično TRST, četrtek 6« avgusta 1959 Le*o XV. . Št. 186 (4340) PRi.lORSKI DHEVNIK Cena 30 lir Tel.t Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorira 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo MONTECCHI št. S, 11. nad. — TELEFON 93-80« IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 2* — °GUŠov' V ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico i-II. — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE • Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80. finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir - FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založni*!.v* tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-37* Ženevska konferenca je prekinjena brez sporazuma Toda pogajanja niso bila zaman in brez koristi Herterjevih pet točk o zahtevah Zahoda in Gromikovih pet točk, ki jih mora vsebovati začasni berlinski sporazum po mnenju vseh štirih ministrov Datum in kraj nadaljevanja konference bodo določile pristojne vlade Bes 5—8 25- plenimo sejo se je končala da' 1 nistrov VSza zenevslce konference štirih zunanjih ! ® D*°nferenca' se je zaključila brez sporazuma, Bo ®nJ?a P°§ajanja niso bila brez koristi. To je sploš-S^jania vse.Il> ki so izrazili upanje, da se bodo po-Set'ho«io-^a^a?jeva^a P° zaključenih obiskih med Ei- m Pogaio in Hruščevom. — . . čiala a nja v Ženevi so tra- PreP°vedl subverzivne aktiv liilea n^Vet tednov in pol. !tnc'ifiosr"aianjl so ugotovili ki ?!' da se dosežejo del-^VBh^zumi o «omejenih 5^ih». hkrati pa so po-edtin . Pptrdila, da so še Mstvene in načelne mfede načina in smo-Nemču- ?tnih sporazumov »SSf “i0 Berlinu- ie J optimistično mne- minictZU ang]eški zuna- Si SelwVU Lloyd, Prvi odpotoval iz že-ueprav nismo dose-o posameznih smo dosegli zbli-različnih stališč „,le . najbolj važno, h, V2dušb? Je ustvariti ugod-u?ve - ■* *a nadaljnje raz-,9 I11^’ ki J?edn?rodnih vpraša-ia&1en ip nemirjajo svet. Naš L.dtir. v,j2a.l.air>čiti in ohrani-S 5?lim, a, Usje za to je dobro. ’ da bi ?m° vsai nekaj sto-Meij Dl smoter dosegli.« Lloydarri°'Sei° pa je Sel' ^iKt« dejal da je po- u ročil tak sistem, ki si-l katpp-eri-od'-rne sestanke, -i »roučn?11 bi načelniki jti l5l'ašam0 velika svetovna Lmiru- «v zadnjih 48 ^ ( izkaza"? ?lieval. L1°y4- H.-.Ura se Je vzdus-!l,fK Hrušs' ede sestankov in Eisenho- °sebnie??. Prepričan, da ta- i*0>tost11*1 ,*abko zmanjša- Wb,?Jt,čje Ustvarijo ugod-uresničenje spo- ,>iko Da io L 1>ed a 3e v svojem go-lista ugim izjavil, da i^gli re^tiSanJa' k' jih » n«;«. S1« zunanji mina vrsto in se erenci predsed- 'iiij Pdšla' ., S?. ,k°nti " W. vlaH "lerenci predsed-► !>. Jsatijp ' Poudaril je nato ;IuiiWJa Po vimednarodnega o-i|l!wv kn. ac Millanovem ob-*?. a ’'bojnjuet*ki zvezi in po h*« Riških °Slskih sovjetskih državnikov. Gle-5 i| a in pil b obiskov Hru-* 5ni?.a je ,,nsenb°werja je de-f' 1. ' važnnl^mogooe dovolj o-^daniiv.” t,eb obiskov, ki Osktga okoliščinah zgo-k" "*• «l itfeaja obUuar'* važnost so-7&>o»°&h Nemčij na že- 44le.življenC1 in da tUdi |bi,prenarod ) 'Hv“l reiol"'u? ne b°do mo-!tiJastow?a rez sodelova-,,“>eTn‘kov Zahodne in Ufia so vv1Je Dejal je na-■lUjitPi fps* na konferenci te, *tall*A , napori za zbli-‘isa® tazui, ar ie omogočilo a 2nih ,van.ie pogledov ■ ii,et*itia ,udeležencev. Gle-llik^oče j dejal, da je bi-ihlt ,e- Precejšnje PtfH’ ba J n so se stri-vSeh°ra sporazum o ‘‘b ,6i točkp zlasti na- K-*il « - •. !• Število voja-Berlinu, ;a orožja sub-a in so-4. dostop 5. traja-Potem je Gro-da so Zahod-nujnost razgo-vlar|le -stavniki obeh V*tovaii’ 'fP.rav so pri iarei, °.bllko- ki «bi st'nh sil.« Po-hteval, da mora esitev berlinske-Povezana s po-obema Nemči- rezultate je tudi dejstvo, Potrdila nuj-sklenitve mi-rt . z Nemčijo, to-‘egacije niso šle tega dej->, da so na celo vrsto rrti- Y.°j govor je d'tvijo, da je se--Puaanieznih vlad, in Jate ženevske a sprejmejo za nadaljnje sporazumno sedež, kjer se sestavin°V1,a V SV°' Pa J.unanji minister svojem za-prav tako ‘e bodo raz-kar se v.lade, •ena za dru-razlike med 'dom. «Ce bo-bomo do- var- Prebivalstvo a». Nato je 'lo biti nem-redmet stal-zunanjih mt- v . tudi na raz- nato aRem kraju. ;e. Poudaril na- Pripravljen skle-ki bo v alg,a^a. Pri predlo-3ZN peterega bi dr,.. Potrebnim »Porazuma o nosti. 3. Zahod ni imel nikdar interesa ali namena, da pošlje v Zahodni Berlin jedrsko o-rožje ali izstrelke. 4. Zahod hoče, da se ohrani prosti dostop v Zahodni Berlin v skladu s predpisi od a-prila 1949. 5. Zahod še nadalje zavrača sovjetski predlog za imenovanje vsenemške komisije, v kateri bi bili predstavniki Vzhodne Nemčije enakopravni s predstavniki Zahodne Nemčije. Francoski zunanji minister Couve de Murville je predvsem poudaril, da berlinsko vprašanje ne more biti rešeno, dokler ne bo rešeno vprašanje zedinjenja. Govoril je o -mnogih vzrokih-, zakaj ni bil dosežen sporazum in v bistvu dejal, da je kriva sovjetska delegacija, ki ni odgovorila na vprašanje zahodnih delegacij o ohranitvi zahodnih pravic v Zahodnem Berlinu, čeprav je znano, da je bil Selwyn Lloyd tedaj z odgovorom zadovoljen. Vendar je končno dejal, da po njegovem mnenju sporazum ni nemogoč glede drugih vprašanj kot so: število zavezniških vojakov, omejitev subverzivne in propagandistične aktivnosti in doba trajanja sporazuma. Toda najprej morajo biti rešena načelna vpraša- nja. Na zadnji plenarni seji sta govorila tudi oba nemška predstavnika Grevve in Bolz. Grewe je pozval Sovjetsko zvezo, naj dovoli svobodne volitve za enotno vlado vse Nemčije, s katero bo sklenjena mirovna pogodba. Izrazil je zadovoljstvo, da se bodo pogajanja nadaljevala. Končno je dejal, da čas dela v škodo Vzhodne Nemčije. Vzhodnonemški zunanji minister Bolz pa je dejal, da predstavlja zasedbeni režim v Zahodnem Berlinu nenehni vir napetosti za središče Evrope ter da je zaradi tega naloga vseh vlad, da se ta vir napetosti odstrani. Konferenca se je končala ob 18.58. uri s soglasno odobritvijo zaključnega skupnega poro- čila, katerega vsebina je bila znana že včeraj. Po konferenci je predstavnik sovjetske delegacije Kar-lamov izjavil, da so bili govori zanimivi in tudi razumljivi, razen govora zahodnonemške-ga predstavnika, ki je zavzel popolnoma negativno stališče do vsega .kar je konferenca dosegla. -Taki advokati so morda imeli še kako upanje doslej, odslej pa je njihovo stališče povsem brezupno,« je nadaljeval Karlamov, ki je posebej poudaril važnost govora Selwyna Lloyda tako zaradi njegove vsebine, kakor tudi zaradi njegovega optimizma. Končno se je danes zvedelo, da je že v sredo vzhodnonemški zunanji minister Bolz povabil vse štiri zunanje ministre, naj obiščejo Vzhodno Nemčijo. Tiskovna konferenca predsednika sovjetske vlade Hruščev in Eisenhower «gordijski vozel» ostankov vojne Med temi ostanki je najvažnejši mirovna pogodba z Nemčijo - Njun sestanek v nobenem primeru ne more biti nadomestilo za sestanek na najvišji ravni MOSKVA, 5. — Danes zjutraj je predsednik vlade Nikita Hruscev sklical tiskovno konferenco v dvorani Sverdlova v Kremlju. Navzočih je bilo okrog 300 novinarjev. Hruščev je govoril o vzajemnih obiskih, ki si jih bosta izmenjala z Eisenhowerjem. Poudaril je, da bi se morali poglavarji držav večkrat sestajati ter da upa, da bodo rezultati njegovega obiska v ZDA korist ni. Nato je povedal, da bo odpotoval v ZDA okrog 15. septembra. Glede oblike razgovorov je dejal, da ni važna, temveč da je važno najti skupni jezik in doseči skupno razumevanje vprašanj, ki morajo biti rešena. Nato je poudaril, da je za mir nadvse važno stanje odnosov med dvema glavnima silama sveta. Ce ti dve sili u-stvarita prijateljske odnose in začneta sodelovati, da se zajamči mir, potem bo svetovni mir brez dvoma okrepljen in trajnejši. «Ce se bodo zboljšali sovjetsko-ameriški odnosi, se bodo zboljšali odnosi tudi med drugimi državami in črni oblaki na ostalih delih sveta se bodo razpršili.« Hruščev je nato dejal, da Sovjetska zveza želi imeti prijateljske odnose ne samo z ZDA, temveč tudi z državami, ki so prijateljice ZDA. Nato je povedal, da ne bo mogel obiskati Veliko Britanijo med potovanjem v ZDA ali ko se bo vračal. Ko so ga vprašali, ali bi sprejel ponudbo, da govori preko ameriške televizije, je Hruščev odgovoril pozitivno. Ko so ga nato vprašali za dnevni red njegovih bodočih razgovorov z Eisenhowerjem, jim je odgovoril, da predstavljajo ostanki druge svetovne vojne še vedno ((gordijski vozel, ki ga je treba razvozljati«. «Po našem mnenju predstavljajo ti ostanki naboj, ki je postavljen poleg soda smodnika. Zaradi tega je prva stvar, ki jo je treba storiti, da se naboj odstrani.» «Veliko važnost pripisujemo sklenitvi mirovne p»< razgovorov zainteresiranim državam OZN, kjer bo verjetno na sklep za obnoyo pogajanj o razorožitvi odločilno vplival sklep Eisenhovverja, da povabi Hruščeva na obisk v ZDA. Obnovo pogajanj so smatrali v Ženevi že pred začetkom konference za enega izmed e-lementov, ki bi mogl pripeljati do sestanka najvišjih. Po neredih v Venezueli CARACAS, o. — Po včerajšnjih neredih se je zvečer ponovno vzpostavil mir toda množice so se še vedno zbi- rale, policija pa jih je razganjala s solzilnimi bombami. Predsednik Venezuele Romulo Batancourt je izjavil, da incidenti ne bodo imeli političnih posledic in prepovedal v okraju Sucre vse manifestacije in zborovanja za 30 dni. Število žrtev znaša: trije mrtvi (dva policaja in en fotograf) ter 56 ranjenih (od teh 35 policajev); po drugih vesteh pa je ranjenih 240. Sindikalni voditelji so izjavili, da delavstvo ne nosi nobene odgovornosti za nerede, ki so jih povzročili reakcionarni agenti. Predsednik je namreč izjavil med drugim, da so demonstracije priredili »nezadovoljni delavci«, ker da so jih provokatorji nahujskali z lažmi, da hoče vlada izvršiti množične odpuste. Betancourt je pozval na sestanek voditelje vseh strank, razen komunistične, in izjavil, da bo vlada «do-končno odstranila korumpira-no upravo zasilnega načrta za brezposelnost«. Dodal je, da vlada nima finančnih sredstev Predsednikovo izjavo so pri-za nadaljnje izvajanje načrta 1 nesle številne inozemske agen- po 31. avgustu. Računa se, da je okrog pet tisoč brezposelnih sodelovalo pri včerajšnjih demonstracijah, ki so bile napovedane kot miren protest proti prenehanju izvajanja načrta. Tito v Kranju KRANJ, 5. — Predsednik republike maršal Tito je prispel danes z Brda pri Kranju v Ljubljano, kjer je v sprem stvu Miha Marinka in Ivana Mačka obiskal sanatorij »Emono« in zavod za raziskovanje materiala. Pri prehodu po mestnih ulicah ga je občinstvo toplo pozdravilo. Predsednik republike je prav tako obiskal Gorenjski sejem v Kranju. Titova izjava o dogovorjenem sestanku Eisenhovverja in Hruščeva je naletela na velik odziv v svetovni javnosti. vprašanje raaorožive ponovno načeto na zasedanju generalne skupščine, ki se bo začelo 15. septembra. Iz diplomatskih krogov se je zvedelo, da so najbrž sklenili ustanoviti nov organizem OZN za razorožitev. Ce bo ta organizem štel deset, članov, bi se Italij* in Kanada pridružile trem • zahodnim »ilam, Romunija, Poljska, CSR in Bolgarija pa Sovjetski zvezi. Dejansko bi šlo torej za nekakšno podkomisijo, k' bi nadomestila podobno podkomisijo petih, iz katere se je Sovjetska zveza umaknila v septembru leta 1957. • llllliMMMIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIItliillllllinilllMIIIIIIIMillllilllllllllllinilllMIIIIIIIIIIlllllllMIIMlIlUMIIIIMItlllllllllMIIIIIIIIIIIIIHIII Dejavnost Segnija in Pelle v novi politični situaciji Članek agencije Italia ■ napad na Pello ■ Na Siciliji še nič novega (Od našega dopisnika) RIM 5. — Vest, da bo Hruščev obiskal Eisenhovverja v ZDA, je vsaj ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom zahodnih držav pre. prečila počitnice, bodisi da so jih že začeli uživati bodisi da so se nanje pripravljali. Tudi Segm in Pella sta že od včeraj v Rimu in delata «s polno paro«. Italija sicer ni med državami, ki jih bo Eisenhovver na hitro obiskal še pred sestankom s Hruščevom. Svoj o-bisk je predsednik ZDA najavil samo v Franciji, Zahodni Nemčiji in Angliji. Toda zaradi tega je italijanska diplomacija še bolj na delu; vprašanje je, koliko bo to delo spretno in uspešno, kajti nekateri Pellovi debakli v zadnjem času reg ne delajo ča- sti italijanski zunanji politiki. Vse te elemente je gotovo u-porabila agencija «Italiai) za daljši članek z naslovom ((Bitka, ki zahteva tri mrtve«. O-menjena agencija je tudi po padcu Fanfanija ohranila nekako fanfanijevsko smer glede zunanje politike. Članek se u-kvarja s sestankom Eisenho-vver-Hruščev in ga v rimskih političnih krogih presojajo kot enega izmed najhujših napadov na Pello; pravzaprav kot zahtevo po demisiji, ki bi potegnila za seboj tudi Segnijevo vlado. Nadaljujejo pa se napadi med demokristjani tudi zaradi njihovih »notranjih« zadev. vo je, pravi De Martino, kako se more Moro iz tajnika stranke preleviti v aktivista neke organizirane struje, ki jih pa štatut stranke sploh ne predvideva in ne dopušča. Ce gre tako naprej, potem je najbolje, če se stranka kar preimenuje v stranko demokratične iniciative, je ironično dostavil De Martino. Zaradi sicilskih zadev se je sestalo vodstvo PSI ter razpravljalo o tem .kako bi se sestavila vlada. Socialisti ponovno poudarjajo, da jim gre za vlado, ki jo bodo podpirale zares avtonomistične sile. Se vedno pa kaže, da KD še kar naprej, vztraja pri svo- Tako je podtajnik v zunanjem ji desni kogliciji, govori pa ministrstvu Carmine De Mar- I se, da se veča razpoka med tino napadel tajnika KD Mo- [ mKini in med monarhi-tični ra zaradi vesti, da se bo se- , ma poslancema, stal s Fanfanijem. Nerazumiji-1 A. P cije in vse svetovno časopisje. Agencije in listi in radio postaje vsi poudarjajo prepričanje predsednika Tita, da bodo medsebojni obisk šefov dveh največjih sil in razgovori na najvišji stopnji vsekakor predstavljali preokretnico v sedanjem nejasnem mednarodnem ozračju v smeri ustvarjanja pogojev za pomiritev mednarodnega položaja in rešitev mednarodnih problemov. —««----- NEW YORK, 5. — Stavka 500.000 ameriških delavcev jeklarn traja že dva tedna. Kljub številnim pogajanjem ni bil dosežen še nikakršen sporazum. *»—- Danes zadnji dan festivala v Pulju PULJ, 5. — Na filmskem festivalu v Pulju je bžf sinoči prikazan film «Campo Mamula #. katerega avtorja sta režiser Stojanovič in scenarist Djurovič. Film obravnava dogodke v trdnjavi taborišča Mamule ob kapitulaciji Italije, ko so taborišče prevzeli Nemci in ukazali ujetnikom, naj očistijo minska polja z obljubo, da jih bodo spustili na svobode. Stojanovič ni dal vsega, kar bi po svojih sposobnostih lahko dal. Film, ki ga je občinstvo toplo sprejelo, po mišljenju kritikov ni točno odrazil strašnega ozračja taborišča, iz katerega se je od dve sto ujetnikov rešilo samo okrog sedemdeset. Toda v glavnem je film dober, boljši od mnogih, ki so bili do sedaj prikazani v Areni {(Svetli grobovi«, reportaža Jovanoviča o otrocih umrlih logorašev, ki so obiskali grobove svojih staršev na Norveškem, je pretresljiv dokument Na koncu je bil prikazan film «Nevihta# režiserja Lat-tuade, ki ga je občinstvo toplo sprejelo. Nozoj je na sporedu «Pet minut raja« m «Gospa ministrica* ter dva kratkometraž-na filma. Jut'! se ho filmski festival kontni >- ii st'im filmom »Vohrt ."l ir; pianino» ■ To je vprašanje vprašanj. Temu glavnemu vprašanju sledi vprašanje Bcdina. V sedanjem trenutku pa je malo upanja za združitev Nemčije v bližnji bodočnosti, tako na Vzhodu kot na Zahodu.« ((Ustanovitev svobodnega mesta z jamstvi za nevmeša-vanje v notranje zadeve in za prost promet v vsakem pogledu bi bila najboljša rešitev za berlinsko vprašanje,* je nadaljeval Hruščev. »Toda položaj Berlina bo ostal nespremenjen, dokler bodo trajala pogajanja. Nismo mogli najti drugačne rešitve, kajti zelo težko je pričakovati, da bo Adenauer pozval ljudstvo Zahodne Nem. čije, naj se združi pod socialističnim sistempm in prav tako ne moremo pričakovati, da bo Grotewohl pozval vzhodne Nemce, naj se odrečejo svojemu socialističnemu sistemu « «Med nami in ZDA ni teritorialnih sporov in nepremostljivih nasprotij. Ni več vprašanj, ki bi preprečila u-stvarjanje vzdušja medsebojnega zaupanja in razumevanja. Z Eisenhowerjem pa se ne bova pogovarjala o vprašanjih, ki se tičejo drugih držav. Prav zaradi tega naši sestanki ne morejo predstavljati nadomestila za konferenco na najvišji ravni in mislimo, da bodo ti naši razgovori koristni. Obe vrsti sestanaov si ne nasprotujeta, toda prvi ne izključuje drugega, ravno narobe, prvi bi moral dopolnjevati drugega.« Na vprašanje, alf se bo sestal pred odhodom v ZDA z voditelji drugih socialističnih držav, je hruščev odgovoril, da to ni potrebno, kajti napor za rešitev vprašanj, s katerimi se jamči mir, je napor vseh držav, ki mir ljubijo in ga brezpogojno podpirajo. Ko so ga vprašali, ali bi rad obiskal tudi Kanado, je Hruščev odgovoril: »Kako je to mogoče? Moral bi imeti vabilo.« Neki francoski dopisnik ga je vprašal v zvezi z njegovim preklicom obiska v Skandinavijo zaradi napadov v tisku, ali bi preklical tudi obisk v ZDA, če bi se pojavile podobne kritike. Na to vppašanje je Hruščev poudaril, aa je ameriško vabilo povsem nekaj drugega, ker mu ga je poslal predsednik in ker so se s tem strinjali predstavniki obeh strank. Nato je dodal; #Sicer pa ni nobene družine, v kateri ne bi bilo kake pomanjkljivosti. Bilo bi z nase strani neoliaano, ce bi pričakovali popolno soglasje glede izmenjave obiskov.« Ko je govoril o koristnosti sestankov predsednikov vlad in držav, je omenil svoj sestanek s predsednikom britanske vla. de Mac Millanom v tebruarju 1959. «Ni nobenega dvoma,« je dejal Hruščev, «da je imel ta sestanek važno vlogo pri zboljšanju sovjelsko-amerišicih odnosov. Lahso rečemo, da so bili sestanki in razgovori z Mac Millanom koristni in plodni.« Za g,isenhowerjeva posvetovanja z njegovimi zavezniki v Evropi je hruščev dejal, da so koristna in da bi morala prispevati h krepitvi miru. »Vsesakor pa ugotavljamo, da se bo teh razgovorov udeležil tudi Adenauer in da od njega ne moremo pričakovati miroljubnih besed.« Navzoči novinarji so navdušeno ploskali Hrusčevu, ko je odgovarjal na vprašanje nekega ameriškega novinarja, ki ga je vprašal, ali bo povabil Eisenhovverja, naj si ogleda eno izmen sovjetskih oporišč za izstreljevanje raket. Hruščev je dvignil roke in dejal: #To bi biilo neokusno na katerem koli sestanku. Kaj bi rekli ljudje, če bi začeli ogledovati tisto, kar imamo? To bi pomenilo, da ne govorimo o miru, ki ga hočemo, temveč o vojni. Naši obiski pa imajo drugačen namen. Vem, da so Združene države močne, toda nikakor ne bi šel gledat podobne stvari, tudi če bi me povabili. Grem v ZDA kot miroljuben človek in sem pripravljen obrniti vse žepe narobe, da bi dokazal, da ne nosim orožja s seboj. Če bi morali vključiti v obisk tudi izstrelke, bi Eisenhovver mislil: Prestrašiti me hočejo! V drugih časih so ljudje puščali o-rožje v predsobi. Tako se moramo tudi mi obnašati.« Ko so ga vprašali, ali bo obiskal kmetijsko posestvo, katerega lastnik ga je povabil, je Hruščev odgovorit pritrdilno in dodal: ((General ima visoko mnenje o ameriškem kmetijstvu, o svojih znanstvenikih in tehnikih. Mi smo se mnogo naučili od ZDA in se bomo še. Hkrati pa tudi mi lahko naučimo Američane marsičega med izmenjavo izkušenj.« Neki indijski novinar je načel vprašanje manj razvitih držav, o čemer bi se Hruščev zanima novinarje in javno Eisenhovverjem lahko pogo- mnenje vseh dežel. Zato sem varjal. Hruščev je dejal, da nc ve točno, katera vprašanja bosta obravnavala, vsekakor pa pa je to vprašanje resno in bi se prav rad o njem pogovarjal.« Neki francoski novinar je načel vprašanje francoskih jedrskih poskusov v Sahari in politike osi Pariz-Bonn. Na vprašanje, ali bi to lahko vplivalo na bodoča mednarodna pogajanja, je Hruščev dejal: »Bile so tudi druge osi. Os Rim-Berlin in os berlin-Tokio. Ze precej časa je od tega, ko so bile zlomljene in odstranjene. Upamo, da se bo Francija potrudila in pravilno o-cenila tak »zakon«, kakršen je med Parizom in Bonnom. Ne more se namreč reči, da gre za zakon iz ljubezni. Njegova podlaga je potrebna in taki zakoni niso trajni. Glede jedrskih poskusov v Sahari pa mislimo, da ne gre za vprašanje novih poskusov, temveč da se vsi poskusi prepovejo.« Ko so ga vprašali, ali bo govoril pred ameriškim kongresom, je dejal, la še ne ve. Vsekakor pa mora prejeti najprej vabilo in preudariti, ali kaže, da bo dobro sprejet. Ob zaključku tiskovne konference je Hruščev dejal, da smatral, da je srečanje nujno in da vam odgovarjam na vaša vprašanja na najboljši dopustni način.« Dodal je še: «Mnogi izmed vas bodo med mojim potovanjem moji sateliti in želim vam mnogo uspeha. Kar se mene tiče, se nameravam odpočiti, da bi nabral dovolj sil, da bi mogel dostojno predstav, ljati svojo deželo med obiskom v ZDA. Jutri bom odpotoval na Crno morje.« Hruščev obišče Peking v oktobru? ŽENEVA, 5. t- Iz dobro poučenih virov se je zvedelo, da bo morda Hruščev obiskal v oktobru Peking, kjer se bo verjetno udeležil proslav 10. obletnice kitajske revolucije, ki bo 1. oktpbra. Tukajšnji sovjetski funkcionarji niso hoteli komentirati te vesti, čeprav je zelo verjetno, da bo Hruščev po vrnitvi iz ZDA o svojem obisku poročal voditeljem LR Kitajske. —«»----- LONDON, 5. — «New York Times« piše, da se bo Eisenho-jo je sklical na zahtevo števil- , wer ob svojem obisku konec nih sovjetskih in tujih novi- avgusta sestal v Parizu s pred-narjev. «Dobro razumemo,« je sedniki vseh držav, članic a-dejal, »da to vprašanje živo Uantskega pakta. iiiiiMiillliiiiiiiiiiMniHiiliiiitillilimmiittmlliiiniitllimummitHiMiltlliitHtimilltliltllltiim Nixon v VVashingtonu Eisenhowerju je izročil pismi Hruščeva in Vorošilova ter pozval Američane, naj Hruščevu izkažejo enako vljudnost, kakršne je bil deležen med svojim obiskom v ZSSR VARŠAVA, 5. — Danes zjutraj je Nixon z letalom odpotoval iz Varšave v ZDA. Kot poroča tiskovna agencija »Pap«, ga je ob odhodu pozdravilo več tisoč oseb, ki so na njegov avtomobil metale cvetje. Na letališču ga je pozdravili predsednik Cyrankie-vicz, zunanji minister Ra-packv in druge osebnosti, med katerimi tudi podpredsednik državnega sveta Oskar Lange, ki je poudaril, da so poljski voditelji imeli z Nixonom »lojalno izmenjavo pogledov glede vprašanj, ki so danes v središču pažnje svetovnega mnenja«. »Vaš obisk, je • nadaljeval Lar.ge, je praktičen primer koeksistence. Ko zapuščate našo državo, poznate bolje naše ljudstvo. Med vašim obiskom ste se mogli prepričati o simpatiji, ki jo goji poljsko ljudstvo do ameriškega.« V svojem odgovoru se je Ni-xom zahvalil vladi in poljskemu ljudstvu za prisrčen sprejem. Poudaril je nato važnost razgovorov in izrazil možnost, da se doseže boljše medsebojno razumevanje. Povedal je dalje, da je dr. Milton Eisen-hower, brat predsednika ZDA, vodil »poučne razgovore z glavnimi osebami poljskega šolstva in kmetijstva, admiral Rielcovver pa z matematika, fiziki in profesorji.« Jaz pa sem se dolgo razgovarjal z gospodom Gomuliko, Cyrankiewi-czem in Rapackim, kakor tudi z mnogimi drugimi. Ti razgovori so bili zanimivi in koristni in kljub razlikam med nami, mislim, da ima sedaj vsaka stran boljše razumevanje za stališče druge. «Mislim, da je obisk naše de- legacije dokazal, da obstajajo številna področja, kjer se lahko razvije sodelovanje med nami v korist obeh držav.« Iz Moskve poročajo, da je Hruščev prejel od Nixona brzojavko, v kateri je med drugim rečeno: »Naši razgovori z vami so bili prijateljski in iskreni ter so se dotaknili bistva vprašanj. Med razgovori emo izrazili različne poglede v skladu z našim različnim prepričanjem. Upam, da smo na ta način dosegli določen napredek k položaju, v katerem bodo naše vlade sporazumno z drugimi začele urejevati na miren način vazne razlike v pogledih.« WASHINGTON, 5. — Podpredsednik ZDA Richard Ni-xon je prispel iz Varšave danes ob 21.10 uri (po srednjeevropskem času) na vojaško letališče pri Washingtonu s štiimotornim letalom »Boeing 707». Nixon je takoj odšel v Belo hišo. Ob prihodu je pozval A-meričane, nai Hruščevu, ko bo obiskal ZDA, izkažejo isto vljudnost, kakršne je bil deležen v Sovjetski zvezi s strani ljudstva in sovjetskih voditeljev. Za poslanico kardinal« Višinskega je dejal, da vsebuje »zahvalo ameriškemu narodu za pomoč, ki jo je dal poljski cerkvi«. Nixon je ostal v Beli hiši v razgovoru z Eisenhowerjem eno uro in četrt in mu izročil pismi Hruščeva in maršala Vorošilova. Eisenhovver se je pridružil Nixonovemu pozivu, naj ameriško prebivalstvo ia-kaže isto vljudnost Hruščevu, kakršne je bil deležen Nixon v SJt Vreme včeraj: Najvišja temperatura 37,5, najnižja 19.3, ob 17. uri 25, zračni tlak 1011,5, veter 10 km zahodnik, vlaga 61 odst., nebo 8 desetin oblačno, morje lahlo razburkano, temperatura morja 25,6 stopinje, padavine popoldne 0,7. Tržaški dnevnik Dane«, ČETRTEK, S. »v*0'11 3 Vlasta Sonce vzide ob 4.52 in za40"*? 19.28. Dolžina dneva 14.56. LU" vzide ob 6.52 in zatone ob Jutri, PETEK, 7. avgust* Kajetan Obljube ministrov in stvarnost Vodstvo ladjedelnice Felszegy napovedalo odpust 152 delavcev I Samo 442.000.000 prispevka | za pokrajinski proračun Odpuste utemeljujejo s pomanjkanjem dela po dograditvi ladje «San Fe-ficet-Svoj čas so že odpustili okrog 400 delavcev-Hude posledice za Milje Iz Rima prihajajo vesti, da je minister za državne udeležbe Ferrari Aggradi deJegacjjj goriške pokrajine potrdil, da bodo dobile ladjedelnice CRDA naročilo za gradnjo dveh prekooceanskih ladij. Zagotovil je tudi, da se bo pozanimal, da bo ves formalni postopek čim- prej opravljen, da bodo lahko začeli ladji čimprej graditi. Podobne izjave je dal kasneje tudi minister za trgovinsko mornarico Jervolino, ki je rekel, da bodo po počitnicah v avgustu pristopili k uresničenju načrtov za gradnjo omenjenih ladij. Vse te obljube se tičejo CKDA, saj bodo gradili eno ladjo v Sv. Marku v Trstu, drugo pa v Tržiču. Kot je znano, pa je zlasti v Tržiču zelo veliko število ladjedelniških delavcev suspendiranih. Pri nas imamo pa tudi male ladjedelnice, v katerih se je položaj močno poslabšal. Ladjedelnica Sv. Justa je že dolgo v krizi in delavci so pogosto-nia dobili plačo z veliko zakasnitvijo ter jim še sedaj ravnateljstvo dolguje zaostalo plačo. Ugoden pa je bil še lani položaj v ladjedelnici Felszegy v Miljah, ki je nekoč zaposlovala manj kot 300 delavcev, pa se je njihovo število povzpelo do okrog 900, tako da so dajali vsi to ladjedelnico za zgled zasebne pobude. Toda tudi v tej miljski ladjedelnici je nastala kasneje kriza, tako da je odpustila okrog 400 stalnih in začasnih delavcev. Sedaj pa so dokončali ladjo «San Feli-ce» in ravnateljstvo je sporočilo, da bo odpustilo 152 delavcev, čeprav gradijo še eno 28.000-tonsko in eno 2000-tonsko ladjo. Ker je sedaj delalo v ladjedelnici okrog 500 delavcev, bi se v primeru teh odpustov znižalo število delavcev na okrog 350. To je še posebno hud udarec za miljsko občino. Pomisliti je namreč treba, da vlada že v bivši ladjedelnici Sv. Roka, ki je sedaj postala podružnica Tržaškega arzenala za popravila ladij, veliko mrtvilo. Število delavcev v Sv. Roku se je občutno skrčilo in še ti so brez dela. Mnogo pa so jih premestili v Trst v ladjedelnico Sv. Marka. Od teh pa jih je sedaj tudi mnogo suspendiranih, tako da zaslužijo mnogo manj. Vsakomur je jasno, kako negativno se bo vse to odražalo na miljskem gospodarstvu. Sindikati so se seveda tem novim odpustom uprli ter zahtevali sklicanje sestanka na Združenju industrijcev. Vprašanje pa je, koliko odpustov bodo lahko preprečili. strijski krogi, da bi tako vzpostavili hitrejšo zvezo med Julijsko Benečijo in Furlanijo ter južnovzhodno Avstrijo. Dejansko pa hitrejša zveza s Celovcem ni možna razen pteko oziroma nad Kanalsko dolino in zato je omenjeni konzorcij sklenil, da bo ponovno predložil prošnjo ministrstvu za obrambo in jo podprl z intervencijo Turistične ustanove pri ministru za tujski promet Tupiniju. Trčenje dveh ladij vDardanelih Z ritensko vožnjo se je «San Giorgio» rešila Včeraj se je zvedelo še nekaj o trčenju ladje «San Gior- gio», last beneške družbe «A-dratica*, z madžarsko ladjo «Be4ce» v Dardanelah. Trčenje je bilo tako silovito, da se je kljun pramca ladje «San Gior-gio» zaril v trup madžarske ladje. Poveljnik italijanske ladje je moral z ritensko vožnjo iztrgati svojo ladjo od madžarske. S tem je preprečil, da bi ladja «Beke» potegnila s seboj na dno morja tudi nje govo ladjo. Ladja «Sam Gior-gio» je prispela včeraj v Carigrad, kjer ji bodo popravili okvaro, lci jo je utrpela pri trčenju. Kot smo včeraj poročali, so turški ribiči in čoini italijanske ladje rešili celotno posadko potopljene ladje, ki je vozila sovjetsko steklo namenjeno ZAR. Pokrajinski upravni odbor (prefektura) je sklenil, da bo država prispevala 425 milijonov lir za kritje primanjkljaja v pokrajinskem proračunu. K temu je treba dodati še izredni prispevek 17 milijonov lir vladnega generalnega komisariata, tako da bo skupno na razpolago 442 milijonov lir. Za to vsoto se je izrekla tudi osrednja komisija za krajevne finance s primanjkljaji. Pokrajinski odbor je zahteval za kritje proračuna 540 milijonov lir, kar so levičarski pokrajinski svetovalci kritizirali, in zahtevali višje kritje, ker je znano, da nadzorni organ vedno krči državne prispevke. Res je, da se je v zadnjih letih primanjkljaj stal. no nižal, toda spričo nujnosti raznih javnih del in spričo številnih bremen, ki jih nosi pokrajina, ne bi smeli krčiti državnega prispevka, zlasti če se pomisli na gospodarski položaj, v katerem je sedaj Trst. O Danes zvečer ob 20.30 uri bo Urad za predstave vladinega komisariata predvajal na prostem v Zgoniku in Saležu vzgojne, kulturne in poučne dokumentarne filme. Zaostren položaj v Delavskih zadrugah Včeraj začetek splošne starke in zapore zadružnih prodajaln Stavka je bila napovedana za nedoločen čas • Povod stavke je podvojitev cene obedov v menzi, poskus oddajanja prodajaln v zasebno upravo in dejstvo, da ravnateljstvo ni še uveljavilo sporazuma o povišanju plač C OPERETA V soboto ob 21. uri bo zaključna predstava X. operetnega festivala na gradu Sv. Justa. Predvajali bodo ameriško komedijo »Kres me, Kate!*. Danes zjutraj se je v Pasaži Protti začela prodaja vstopnic C KINO •"■■"»•'■••»■HI........................................................................................... •»■■■■■■.■■■■■■.■■■..■■■■■■■h. Nekaj načrtov, ki bodo uresničeni čez dobri dve leti Tržaška delegacija na celovškem velesejmu Številna dela za valorizacije obale med Grljanom in Sesljanom Predvideni sta dve novi avtomobilski cesti, ki bosta speljani od obalne ceste do nabrežinskega in kriškega portiča - Dela, ki so v teku Danes se prične v Celovcu velesejem, na katerem ima tudi Trst svoj paviljon. Velesejem je posvečen predvsem lesu, ki je glavni koroški izvozni artikel. Qb tej priliki je odpotovala včeraj iz Trsta delegacija, v kateri sta med drugimi tudi župan dr. Franzil in predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi. Odklonjen predlog za letalsko progo Italija-Avstrlja Ministrstvo za obrambo ni sprejelo predloga Konzorcija za julijsko letališče, da bi odprli letalsko zvezo med Italijo in Avstrijo nad Kanalsko dolino približno v smeri Pon-tebba-Trbiž-Beljak. Predlog za to so dali neki italijansko-av- Kot smo Že poročali, je devinsko - nabrežinski občinski svet na svoji zadnji seji sprejel sklep o vzdrževanju bodoče avtomobilske ceste, ki bo speljana od obmorske ceste št. 14 do nabrežinskega portiča. Kot je poudaril odbornik za javna dela. je načrte za gradnjo te ceste tehnični urad že proučil, tako da sedaj čakajo samo še ustrezni dekret vladnega generalnega komisarja. Nova cesta bo v odločilni meri valorizirala nabrežinsko obalo, ki je nedvomno med najlepšimi in najzanimivejšimi na vsej črti od Milj do Ses-ljana. Vendar je bil prav ta kos obale zaradi strmega brega praktično nedostopen, tako da ni prišlo do nobenih iniciativ, ki bi tp obfdpo .področje turistično Valorizirale. Nova cesta do nabrežinskega portiča bo izrednega pomena za razvoj turizma. Predvsem je treba poudariti, da že sedaj vodi do portiča lepo urejena pešpot in po drugi strani steza, ki jo je uredil neki zasebnik, ki je na obali že postavil dve baradi in s tem ustvaril pogoje za spoznavanje nabrežinskega obalnega pasu. Nova avtomobilska cesta bo speljana med pešpotjo in stezo ter se bo končala nekaj nad morjem, in sicer na mestu, kjer se začnejo stopnice, ki vodijo od pešpoti do morja. Pri začetku stopnišča (40 stopnic) bo urejen prostor za parkiranje in obračanje avtomobilov, medtem ko bo cesta široka od 5 do 6 metrov. Predvidevajo, da bodo dela veljala kakih 80 milijonov lir in če bo šlo vse po sreči, bodo začeli cesto graditi še to jesen Na področju okoli nabrežinskega portiča so predvidene številne gradnje vil, v načrtu je ureditev dveh sodobnih kopališč, hotelov in motelov, tako da bo nabrežinska obala že v nekaj letih ogromno pridobila na turističnem pomenu. Računajo, da bodo za gradnjo te ceste potrebovali kaki dve leti. Druga, nič manj pomembna cesta bo speljana od obalne ceste do kriškega portiča. Prostor pri bifeju, ki je znan pod imenom «Tenda ro»sa», bodo razširili in od tam bo speljana cesta v loku čez pobočje, tako da bo prišla do morja za kriškim portičem v smeri proti Trstu. Pristanišče in ribiške hišice okoli njega bodo ostale nedotaknjene, ker bo šla cesta nad njimi. Tudi 1 Del nove 308 m dolge ceste, ki bo povezala Grljan s staro nabrežinsko cesto proti Križu in zgornjo tržaško okolico sploh. Dela pri gradnji so bila zelo otežkočena zaradi neprimernega terena, saj je bilo treba za zidove, ki na nekaterih mestih obdajajo cesto, skopati do 9 m globoke temelje ta cesta bo široka najmanj pet metrov, na ovinku pa sedem. Kriška obala bo valorizirana na obeh straneh, in sicer tako, da bodo na eni strani portiča zgradili zasebniki vile, na drugi strani pa bo zraslo novo kopališče in verjetno tudi nov hotel. Gradnja ceste bo veljala kakih 80 milijonov lir in če bo šlo vse po sreči, bodo letos oddali na dražbi dela v prvem obroku za 40 milijonov lir, končana pa bi morala biti v dveh letih. Sedaj pa so v teku dela pri popravilu dveh poti, ki sta bili do sedaj praktično neuporabni. Ena od teh poti gre od obalne ceste proti Broj-nici. Le malo kdo se je do sedaj upal po tej cesti z motornim vozilom, ker je pot ozka, strma, medtem ko je cestišče vse prej kot primerno za vožnjo z motornimi vozili. Toda že pred tedni so začeli to pot popravljati, in sicer tako, da so cestišče popravili, ga nekoliko razširili ter uredili podporne zidove. Na koncu poti, blizu morja, so uredili tudi majhen prostor za parkiranje, na katerem bodo vozila lahko tudi o-bračali. Predvidevajo, da bodo ta dela že v kratkem končana. Nad obalno cesto, in sicer nekaj sto metrov naprej od drugega predora v Grljanu, se vzpenja pot proti grljanski postaji. Ta pot je bila praktično neuporabna, saj ni imela nobenega izhoda, kot ni i-mela izhoda ona pot, ki se je pod Križem odcepila nad železniško progo proti Grljanu. Cez približno mesec dni bosta ti dve poti združeni, kar pomeni, da bo tudi kraški predel zgornje okolice neposredno povezan z morjem. Pot, ki bo vodiia iz Grljana do že obstoječe poti proti Križu, bo dolga kakih 500 metrov z višinsko razliko 50 metrov. Dela so bila zaradi neprimernega terena zelo otežkočena, saj je bilo treba napraviti 1500 kub. metrov zidu, za katerega je bilo treba na določenih mestih kopati 9 metrov globoke temelje. Kot smo že omenili, bo prvi avtomobili vozili po novi cesti že čez dober mesec. S tem pa seveda dela ne bodo zaključena, kajti treba bo poskrbeti za ureditev stare nabrežinske poti proti Križu. Ta pot je bila pred 36 leti, ko je bila zgrajena široka 4 metre in ker je v vsem tem času ni nihče popravljal, se je njena širina skrčila na 2 in pol metra. To pomeni, da bo treba pot primerno razširiti, popraviti cestišče in ga po možnosti asfaltirati. Sele tedaj bo zveza med zgornjo tržaško okolico in morjem pomenila dejansko pridobitev za kraški predel. Upoštevati je namreč treba, da je do sedaj povezovala Kras in morje le strma pot, ki vodi iz Križa do obalne ceste in ki se je odvijala v dveh smereh: proti Grljanu in proti Sesljanu Po vsem teh lahko rečemo, da so v načrtu obsežna dela za valorizacijo obale med Grljanom in Sesljanom, tako da bo Trst že v nekaj letih prav zaradi teh del in seveda iniciative zasebnikov ter podjetij pridobil na turističnem pomenu. «»------- radi česar se je na gradbišču pri Rotondi nepričakovano zgrudil na tla, 56-letnega Alberta Pleterskega iz Ul. Pison. Delavca so pridržali s prognozo okrevanja v 2 ali 3 dneh na opazovalnem oddelku. Hujša nezgoda pa se je pripetila komaj 20-letni Valeriji Grego iz Ul. Tigor, ki je zaposlena v Tržaški tovarni par-ketov na Sprehajališču sv. Andreja. Dekle je hotelo poriniti dolgo, a tenko desko v poseben stroj, a deska je iz njej neznanih razlogov odletela nazaj in priletela s tako sila na dekletini nogi, da ji je predrla obe stegni. Gregovo so takoj po nezgodi odpeljali v bolnišnico, NOVE ZNAMKE Od 8. t. m. bosta v prodaji dve novi zmamiki serije «Italia Turrita«, v velikosti 20 krat 24 milimetrov. Položaj v Delavskih zadrugah se je včeraj še bolj za ostril. Popoldne ob 17. uri je enotni stavkovni odbor uslužbencev Delavskih zadrug napovedal stavko vseh uslužbencev, tako da so se kmalu po tej uri začele zapirati tudi zadružne prodajalne. Do zaostritve je prišlo, ker je skušalo ravnateljstvo razbiti stavko delavcev prevoznega oddelka in uslužbencev osrednjega sedeža s tem, da je najelo nekaj kamionov zasebnih prevoznikov in pripeljalo z njimi na kraj dela tudi večje število brezposelnih težakov, ki pa niso hoteli delati, ko so videli, za kaj gre, ter so tako pokazali vso svojo solidarnost s stavkajočimi delavci. Spričo takšnega ravnanja ravnateljstva ni preostalo sindikatoma drugega, kot da sta napovedala stavko vseh u-službencev. Neposredni povod stavke je podvojitev cene obedov v menzi, toda vzrokov za nezadovoljstvo uslužbencev je več, kot na primer poskus oddajanja prodajaln v zasebno u-pravo, dejstvo, da ravnateljstvo še ni začelo uveljavljati sporazuma o zvišanju plač za dva in pol odstotka itd. Sploh pa so komisarji zavračali vse zahteve uslužbencev, zaradi česar so se tudi izjalovila vsa pogajanja na uradu za delo. Sinoči ob 20.30 je bila v Ul. Pondares enotna skupščina vseh uslužbencev Delavskih zadrug. Udeležili so se je tudi predstavniki obeh Delavskih zbornic, to je Arturo Calabria, Pinguentini in drugi. Tajnilk Zveze trgovinskih uslužbencev CGIL Saranz je podal daljše poročilo, v katerem je orisal položaj v zadrugah, potek pogajanj, nepopustljivost vodstva in glavne vzroke spora. Po poročilu in diskusiji so vsi navzoči potrdili sklep o napovedi stavke in pooblastili sindikata, da nadaljujeta borbo. Zaradi tega bo tudi danes delo v Delavskih zadrugah po. polnoma počivalo in bodo vse njihove prodajalne zaprte. Stavka je napovedana za nedoločen čas. Upamo, da se bo vodstvo spričo enotnosti in odločnosti uslužbencev končno le premislilo, sicer bodo utrpele zadruge veliko škodo. Nezgodi kolesarja in vespista Na križišču Ul. M. D’Azeglio z Ul. Foscolo se je včeraj dopoldne pripetila 18-letnemu slaščičarju Sergiju Čoku iz Ul. S. Ciliino 400 nezgoda, zaradi katere je morail v bolnišnico. Sicer ni bilo nič hudega, ker so ga zdravniki po nudeni prvi pomoči odslovili. Vseeno pa se bo moral fant sam zdraviti in tudi počivati okrog pet dni. Čok je s kolesom vozil po Ul. M. D’Azeglio proti trgu pred bolnišnico. Nenadoma je trešči v avto, s katerim je 56-letn-i Giorgio Marchesimi iz Ul Rossetti privozil z desne strani. Fant je padel na tla, pri čemer se je odrgnil po desnem komolcu in kolenih obeh nog. Malo pred 13. uro pa je prišlo do nove nezgode, in sicer v Ul. Toti. Žrtev nezgode je postal 45-letn-i fotograf Bruno Valenta od Sv. M. M. Spodnje. V bolnišnici so ga zdravniki zaradi podplutbe nad levim o-česom, odrgnin po levem ušesu, desni roki in desni nogi ter predvsem zaradi šoka, pridržali iz previdnosti na opazovalnem oddelku, kjer se bo mogoče zadržal v najslabšem primeru 10 dni. Valenta, ki se je pripeljal v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, se ni spominjal ničesar o nezgodi. Agenti prometne policije pa so pojasnili, da je mož vozil s svojo vespo po Ul. Toti proti Ul. Mo-lin a vapore im da je treščil v drug skuter, s katerim je 21-letni Fabio Lama iz Ul. Gal-leria privozil z leve strani. Oba skuterista sta zaradi trčenja padla na tla, s samo Valenta je bil potreben zdravniške pomoči. iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiin Razvoj obmejnega prometa V juliju skupno 412.000 prehodov v obeh smereh £xceksior 16.00 »Sodišče brez sodnikov«. Edmond 0’Brien, Mo-na Freeman. Fenice 16.00 «Deset legionarjev« Burt Lancaster, Jody Lawrence Arcobaleno 16.00 «Misteriani» niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ( Šolske vesti tr- Po podatkih obmejne policije je maloobmejni promet na osnovi videmskega sporazuma dosegel v preteklem mesecu juliju 412.000 prehodov v obeh smereh. Skozi 21 obmejnih blokov je v tem času potovalo 200.000 Tržačanov in 212.000 prebivalcev z jugoslovanskega področja. Od januarja do julija pa je skozi bloke na tržaškem področju. potovalo skupno 2 milijona 855.000 oseb, ki so v posesti obmejne prepustnice. Največ prehodov je bilo skozi blok Škofije, preko katerega je potovalo 193.400 obmejnih prebivalcev, sledi blok Fernetiči s 118.900 prehodi, Pesek s 37.900 prehodi, Lipica z 10.700 prehodi, Repentabor z 9.400 prehodi, St. Jernej z 9.300 prehodi, Prečnik z 8.000 prehodi in Cereji s 5.100 prehodi. Povprečno je prešlo mejo vsak dan 13.300 oseb v obeh smereh. Močno se je povečal tudi turistični promet na meji z Ju- narodne bloke potovalo 174.000 oseb s potnimi listi, in sicer 23.800 italijanskih državljanov in 140.200 tujcev. Med njimi so na prvem mestu Nemci, sledijo pa po vrsti Francozi, Avstrijci, Jugoslovani, Angleži in končno Švicarji. goslavijo, saj je skozi 4 med-'■»"'■uiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiniiMiiMiniiiHiiiiiiiiiiiuiuHiiuiiummiiiiiiiiiiiiiiiMnaanmMtiniHMinHijiniMjnMmuHimiMMiiHiut Strašna noč na morju Vprašanje, ki ga bo morala občina vendar rešiti Sestava regulacijskega načrta dela velike skrbi strokovnjakom Nesreče na delu Med razkladanjem lesa z nekega parnika, ki je bil zasidran ob pomolu skladišča 69 v novem pristanišču, se je pripetila 33-letnemu Dinu pie-razziju z Vrdelce S. Cilina nezgoda, ki ga je prisilila, da se bo moral mesec dni vzdržati dela. Delavec je bil zaposlen v ladijskem skladišču, ko je sredi dela tovor, ki je bil obešen na žerjavovem kablu, stisnil desno roko ob steno skladišča. Poleg rane na dlani roke, so mu zdravniki u-gotovili tudi verjetne kostne poškodbe, zaradi česar so ga pridržali na II, kirurškem oddelku Sredi popoldneva pa so pripeljali v bolnišnico in sicer zaradi nenadne slabosti, za- Po zakonu mora biti načrt pripravljen najkasneje do 9. oktobra leta 1961 - Občina mora pri tem upoštevati zlasti širjenje mesta, razvoj prometa bi gospodarski razvoj mesta Cez nekaj mesecev se bo moral tržaški občinski svet u-kvarjati z novim mestnim regulacijskim načrtom, ki ga že več let pripravlja oddelek za javna dela. Kar se tiče tržaške občine, velja že od leta 1934 splošni regulacijski načrt, odobren z odlokom z dne 10. maja tistega leta. Toda z odlokom ministrstva za javna dela z dne 19. oktobra 1956 mora tržaška občina pripraviti nov splošni regulacijski načrt v skladu z urbanističnim zakonom iz leta 1942. Ta načrt mora predložiti ministrstvu za javna dela do 28. februarja 1960, lahko pa doseže še eno podaljšanje roka predložitve do 9. oktobra 1961. Za urejevanje urbanističnih problemov pridejo v poštev: 1. Splošni občinski regulacij, ski načrt, ki vsebuje načelen program in ki mora upoštevati: sistem prometnih zvez, določitev namena raznih področij, površine, ki jih je treba prihraniti za javno uporabo, in površine, ki so namenjene za javna poslopja. 2. Splošni medobčinski regulacijski načrt, ki je enak občinskemu, le da ga je treba razširiti na več občin. 3. Izvršilni podrobni regulacijski načrti, ki služijo za o-stvaritev splošnih načrtov in s katerimi se podrobno uresničujejo značilnosti na določenih omejenih površinah. Zaradi tega mora splošni regulacijski načrt točno določiti, za kaj morajo služiti posamez. na področja ter določiti zlasti za naselja največje dopustno število zgradb. Nadalje mora določiti cestno omrežje in pri tem upoštevati motorizirani cestni promet. Določiti mora površine, ki so namenjene za javno uporabo ,ter določiti nadzorstvo nad gradbeno dejavnostjo, ki se izvaja na pod. lagi občinskih predpisov. Ze iz tega se vidi, kakšno o-gromno delo je čakalo tiste, ki pripravljajo regulacijski načrt. Sproti se namreč kažejo razne težkoče, med katerimi je znatna zlasti ureditev cestnega omrežja in ustreznega prometa, saj je glede tega v našem mestu mnogo ozkih grl, ker Se mesto ne razteza v ravnini kot Turin ter ne razpolaga s številnimi širokimi u- licami in korzi za odtok veli- takšno širjenje po praksi «olj ke prometne reke. Pomislimo pri tem le na promet po Ulici CarducciJ Poleg prometa je tudi važno vprašanje gradnje samostojnih mestnih naselij, kot na primer naselja San Sergio. Takšna naselja sicer rešujejo stanovanjsko vprašanje, toda ustvarjajo razne nove težkoče zlasti za dobavo služnosti mest. nega podjetja Acegat in za mestne prevoze. Mesto se namreč širi, nastajajo nova naselja, število prebivalcev pa o-staja v bistvu enako. Zaradi tega mora mestno podjetje raz. širiti svojo prevozno mrežo in jo močno podaljšati, toda skupno število potnikov na tramvajih, filobusih in avtobusih se v glavnem ne poveča; tako se dogaja, r i potem izdatki ne krijejo dohodkov. Naselje San Sergio sicer nastaja pri industrijskem prista. nišču, tako da bodo delavci blizu svojih delovišč; vprašanje pa je, koliko teh delavcev bo tam stanovalo. Poleg tega naselja nastaja drugo na Kja-dinu, tretje pa bo nastalo v Barkovljah-Bovedu. V zadnjih dveh naseljih bodo stanovali predvsem uradniki in funkcionarji, kajti zlasti stanovanja v Bovedu ne bodo primerna za delavske žepe. Vprašanje prevozov oziroma prometa bo povzročalo težkoče tudi v tem primeru, pa čeprav bi vsi stanovalci teh dveh naselij razpolagali z lastnim vozilom; ko pojdejo v službo v mesto, se bo pač valila vsa ta reka vozil skozi že zatrpano mestno središče. Važno vprašanje je tudi širjenje mesta in določitev smeri, kam naj se pretežno razvija. Drugače se dogaja, da se mesto širi kot «oljni madež«, tako nekam »stihijsko*, kot bi se sedaj moderno reklo. Kam nega madeža* privede, vidimo zlasti iz ostrih polemik, ki so nastale v zvezi z regulacijskim načrtom v Rimu, čeprav so tu po sredi predvsem špekulacije z gradbenimi površinami, pri katerih so močno udeleženi tu. di vatikanski krogi. Pri nas se ta nevarnost takšnega razširjenja mesta lahko močno omeji, ker se gra. di veliko število hiš z državnim denarjem, to je na pobudo ministrstva javnih del s sodelovanjem IACP, INA-Casa, UNRRA-Casa in občine; k tem je treba dodati še ezulsko organizacijo. Z vprašanjem regulacijskega načrta se v zadnji svoji številki precej obširno ukvarja revija «Trieste». Zlasti zanimiv je članek Roberta Coste, ki vsebuje razne trezne predloge ter pravi, da bi morali pri sestavljanju regulacijskega načrta pritegniti čim širši krog političnih eksponentov ter predstavnikov vseh u-stanov, ki delujejo sicer neodvisno od občinske uprave, ki pa imajo odločilno težo v mestnem gospodarstvu. Ro mnenju pisca regulacijski načrt velikega mesta namreč ni le tehnično vprašanje; z rešitvijo tehničnih vprašanj se izraža program ekspanzije, ki predpostavlja izbiro, pri kateri je treba upoštevati gospodarske in socialne činitelje. Gospodarska ekspanzija Trsta pa je odvisna od tega, kakšno gospodarsko politiko namerava uresničiti vlada na tem področju; regulacijski načrt Pa mora to upoštevati. Pisec tudi pravi, da bi moralo pri pripravljanju regulacijskega načrta sodelovati čim večje število strokovnjakov, in sicer z metodo ((skupinskega dela», ki so jo z velikim pridom že preizkusili v drugih velikih mestih. Snoči ob 23.45 uri so oripe ljali z rešilnim avtom RK bolnišnico 17-letnega Maria Pi-nesa iz Ul. Agro 6, ki so mu ugotovili znake zmrznjenja Pines je povedal, da je skup no s prijateljema Soverchijem in Stefanijem včeraj proti večeru odrinil s čolnom na jadra in motor iz barkovljanskega portiča. Oddaljili so se okrog poldrugi km od obale in bili nasproti Miramaru, ko je začel pihati močan veter in razburkal morje. Skušali so se vrniti, toda niso mogli uporabljati ne jadra ne motorja, ki se je premočil. Končno se jim je zlomilo tudi veslo. Pines je tedaj skočil v vodo in priplaval okrog 23.30 ure do Miramara. Na kraj sta takoj odplula dva policijska čolna in vlačilec aAudax», kasneje pa so pripeljali še poli cijske žaromete. Sele ob 3. uri so našli tudi ostala dva ponesrečenca in ju iz Grljana z rešilnim avtom RK vsa pre-mražena odpeljali v bolnišnico. Obvestilo kmetovalcem Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse kmetovalce, ki imajo pogoje za vpis v kmečko bolniško blagajno, a še niso uredili svojih obveznosti, da se čimprej zglasijo v pisarni obeh organizacij v Ul. Geppa 9. V NOVEMGRADU V ISTRI Blazna hči ubila mater s sekiro V Novomgradu je blazna 35-letna Jolainda Bassanese nepričakovano s sekiro napadla lastno mater in ji zadala smrtne udarce, Bassanese jeva je zadnjih 15 let trpela zaradi hude živčne izčrpanosti. Vse pa je kazalo, da se je sedaj opomogla in da je že preživela najhujšo krizo. Toda blaznost se je zopet pojavila in tokrat s tragičnim ubojem. Priletna Bassaneseje-va mati je zadremala na stolu v kuhinji, hči pa je šla na dvorišče, kjer je pobrala sekiro. S to se je vrnila v hišo in silovito ter nepričakovano udarila mater po glavi. Hudo ranjeno žensko so nemudoma odpeljali v bolnišnico v Izolo, kier je kmalu po prevozu zaradi izredno hudih lobanjskih poškodb umrla. IZLETI Ravnateljstvo Državne ;[ i govske akademije s sloveni skim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisova nja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu od 1. do 30. avgusta vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure; od 1. do 25. septembra vsaki idan od 9. do 12. ure.^^^lH Potrebna obvestila se dajo! v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4 Tajništvo Državne nižjestro-\ kopne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od| 10. do 12. ure. Za vpis v I. (prvi) razredi so potrebne še naslednje li-| stine: 1. Rojstni list, 2. Izpričevalo o preceplje] nju, 3. Izpričevalo o zdravih Čeh, 4. Zadnje šolsko izpričevalo! Ravnateljstvo državne nižje! industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsinol št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse trii razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razpo-redu; od 1. do 30. avgusta vsak dan od 10. do 11. ure in^HB od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure Posebno opozarja, da za vpis v 1. (prvi) razred so potrebne sledeče listine: 1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole Na Državni Višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom (realnim) tudi popol ne razredne s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-1960 od 1. av gusta do vključno 10. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio 9-II. Navodila giede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu obvešča starše in u-čenče, da se je že pričelo vpisovanje na to šolo od 1. avgusta dalje. Vsa potrebna obvestila glede dokumentov dobite v tajništvu dnevno od 9. do 12. ure OD VČERAJ 00 DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. avgusta 1.1, se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 7 oseb, bile pa so 3 poroke POROČILI SO SE: uradnik Tulilo Tarlao in uradnica Mar-cella Ralza, pomorščak Sergio Zenndro in bolničarka Maria Igiottini, trgovec Giuseppe Sila m gospodinja Maria Radole, UMRLI SO: en dan stari Ma- rio Ritossa, 69-1 etn i Giuseppe Lo-ser, 63-letni Giovanni Fonda 49-letna Candida Rolfini por. Mari-nelli, 88-letni Donato Libutti, 62-letna Aurelia Lesignani, 57-let-na Albina Pischmacht por Car-gnel. NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Eenussl, Ul. Cavana 11; Al Ga-leno, Ul. sv. Cilina 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva. Trg Sv Frančiška :• Ravaslni, Trg LlbertA 6; lekar. ni v Barkovljah in v Skednju. «»-— VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče; Izlet SPD na veliki šmaren in konec avgusta. V petek dne 14. avgusta odhod iz Trsta z avtobusom ob 14.30. uri z avtobusne postaje. Odhod iz Gorice (avtobusne postaje) ob 16.30 url s prihodom v Bovec ob 19.40. Ob 20 20 pa do Trente s prihodom ob 21 10 Naslednji dan izleti na Triglav! Vršič Križke pode ali na jaio. vec. Izlet za imetnike prepustnice Povratek v nedeljo 16. avgusta ob 12.30 iz Trente. V soboto dne 29. avgusta pa izlet na Kanin z avtobusom ob 15. uri, povratek v nedeljo 30. avgusta. Vpisovanje In Informacije v Rimski ulici 15-11 «ovalne» 247 224 limone .... 59 141 100 jabolka; «I.» . . . . . 94 94 «II.» .... 36 59 47 hruške . . . . .... 36 141 94 breskve I. . .... 83 141 106 breskve II. . . . . 18 71 53 slive . . . . 129 94 grozdje 165 118 pesa .... . . , . 40 75 60 kumarice . . 60 36 čebula .... 30 41 36 novi fižol , . . . . 106 153 135 stročji fižol . . . . 71 129 94 razna solata . . . . 50 80 70 melancane 41 34 krompir 35 25 paprika . . .... 29 176 41 aaradižnik . .... 24 94 36 zelem radič . . . . 60 400 100 bučice . . . . . . , 36 100 83 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). Valute Milan | Rim Zlati lunt Marengo Dolar . . . Frank franc Frank švlc, .' Sterllng Dinar Sl 1 Ing Zlato .... Zah n marka' 5950 —I 6050 — 4350.— ! 445o!— 617.- 621-126,— 128.— 143,— 144 — 1725,— 1750.— 85—[ 88.-1 23.75; 24.25 702.— 704 — 148.—| 149,—| nemascope, technicolor. Supercinema 16.00 «Vener!J ha», E. Bartok: mladini r-vedano. . Filodrammatico. Zaprto. -J Grattacielo 16.00 ((Kako zakon heer*. Kay Kend>u'1 dra Dee. «’ Criseatio 16 30 ((Ljubezenski L. Bacall, H. Stack. .J Capltol 16 00 «Svet v moJ»j kah». Gregory Pečk, Ann ■*) in A. Kuinn ]il(1 j Astra Rojano 16.30 i Italijanske Radiotelevizij)' 1) Kvartet Dave BrubecK. ' | m ples. , , 11.30 Simfonična * Tretja stran: 12.30 Gla-JSJ j bum; 19.00 Eno uro v j 19.05 Franco Russo in t sambel; 19.30 Kmetij51"^« nja; 19.45 Odgovori °£iuf 2 20.00 Znani valčki; 21.0” -tiri> j Verdi: Aida — opera v j j japj ih. M „ n. PHOGRANjtri! u 10.00 Zeleni disk "J on, J •! potdanska oddaja- d n tretji; 16.00 Pesmi t. jj* 'flnnol icbllnn fni-tiiiuls! *d/Un i_i glasbeni variete; 2^0^,;>| C de Fllippo: »Ti ne plat'"" C Komorni jazz. d j, RAI sporoča, da Jfjr t] MAi sporoča, oa ” - »r del na oddajniku Trst » j i nikih, in sicer od daoe*.|||(J 0 sta do nadaljnjega obv Ji p dajali nacionalni Pr0*r sijSh do 9. ure na frekvenci > jp t , sekundo, ali na 269.* . i irine. Na tej frekveD^-^i dajati tudi tržaški uik od 7210. ure KOPER Poročila v naii)*oSC 17 15, 19.15. 22 30. ,30. Poročila v slov.: •■ 15.00 f. 5.00-6.15 Prenos R"’ Prenos"RL, 7.15~Gl»*a*l><*i| jutro, 7.40 Glasba f f tro, 12.00 Glasba po Glasba po željan (J1:, 0Pf,» ^ Krnelijski nasveti, l3- tl plasba, 14.00 Glasba Fl/ '■ ■ 'K<'dJ h j.30 Dalmatinske P°K*|)0U do 17.00 Prenos RL, u io ii.uu r-ienos o:-. al v Kostariki — ‘VuliJiJ Si anley Black. 17.30J” vse, 18.00 Radijski 0"^, m .a strica Samuela*. .« ta strica Samuela*, ne melodije, 19 30-2*^, ig.r*“ H RL, 22.15 Trombon Johnson in Kal Glasba za lahko noč- SLOVENUa i« m i > m. * - «ij le 11.50 Za dom In .f ganski napevi, 12.15 5pf((f ^ veti, 1225 Narodne -,n0 . vi harmonike. 12.45 jjjč Balkanske pi-toreske, Ji) komorni zbor ■haini,?il N 3.50 20 minut s P’"'" l*vj y, sirom Ljudske mil|C''let,J ulgml: Egiptovski M Ischer: ‘ ' editve Južno od AIpžjaSiJS dneva, t4-3sJ>*/|H «t šzlči čestitajo in Rjo. *. fj hi 13.30 Popevke se vr . j ..........1v ' J |L svetovne književnost1, ^li j , i. V ,7 i cert po željah, 17 Iz Bostona, 18.00 Giuseppe Verd1 »Moč usode*. d1)! j 8 univerza, 19 ^0.00 Četrtkov ml In napevov, zabavnim orkeMj^id, Kchoiz, 21.00 Ob 0b.l«fj V? Colettc, 21.40 L i-ucV ket janc: Koncert **«* (J V iH .Aeil im /.el/ovt rAlTl. » K k Proslava v nedeljo 60-letnice 9. avgusta PD «Lipa» ob 16. uri z v Bazovici bo istim sporedom mornim orkestrom, 77,1 m koktajl, 23 10 Noč" , - TELEVIZIJA Jjjjj ra - - pl 15.00 Sotek”()d*0ijj 'fo' daja za otroke; C*, 21.00 Macario In CaF 3*i e. ni: »Hlapčeve batine*, j,*« j h btni variete; 22.45 U Z-„ strahu- 23 15 Poročil*- ,,, S OZA L- « F bi 3 A n*a Profesorski zbor tečly skega strokovnega Fj' Dolini izreka 'f družina po*k. kovnega učrtelja J cina. F. L ILAD i mor« Č?ar med nama se dekle ^oncatl». je reklo na Usta položil° Prst Vtnrinf ^ e lmam rada, aii s,ejse vem Poročiti in... Da, pravlfen T*hŠ reči ~ pri' !,°- Dragi me VZ6ti Za Že' a ti ne misliš m°z, kPb^81 trezen’ zrel Asno. Ti' fdoz, k, hi Hittab se mu lahk0 Sa®° «a£ J86 ^1Vljenje' Fant Poglej. Bil u ,,sf. Je nehote okre- * »realu ielIkemn stenskemu 1 Je M« »gledal. Videl t se je r,A .ene§a suhca, ki !r‘ nazaf°mOV:i zibal naPre.i i jltla nhi , emna. lepo kro- Pamazani6 •■'e bila vsa * Pelom sa s C1saretnim pe-Je bilo zly.°Disana kravata , in vol,pi°tlsnjena na stran I tlVratnikZnahl'ian’ da j® bil t »Pet. g®« .srajci lahko j ‘JlCe na - J Je Potne kap-iršenp i„ce ’ vesslo raz-zadnjo sled ser>e las . ehljp ■ S ki bSiiSfe* 5niehiia in *ti, ki f na ustnicah in '•sem n'.0’,.v nasprotju z v'vm3,]q ry . *-- — -- učenostjo.'ikvTP° za’ !J?rej, se j. t *?Wi» !?razu, ki ni strmele iz ^Ur°fj0- .Kot že vec-*aouditi t JS. ^ m°ral spet treniuhJesovib zenic niti Dosti c- najhujše pija-?tcai >Pomnil se je vseh Suhu fo pred njimi-Noh vstalo nešteto Dlani ’niFe so pile bolj ali frnerai" vendar so oči r kot da'n resne in trde, z Veseljaškfh V^d° za vrven.ie ' *». Dorini _dornislic v čed- DnHoi v °dmaknTsati S’aVi' * ^a! dekle.0CZazdel0 Vrinil86 .PaZlji.V0 lovj ie s tnn’r polanje godbe, ala ,vphm zrakom va- i^Ampak av°rane. > ,?»tl ie pričel. ekla, p ,e_. trudi se», je lSljene rokkla mu je raz' , bili »o F na ramena in ‘i ?v°jitn vnn P Približala s ,Sni m«?ojavim telesom v šeli me S11 obleki- «prija-?ai hiši 7«! spremii domov. Smeti "sten? Poskušaj Ji» In ~boSom dečko HojeP odhitela je. 11 *N, je gFdaj zjutraj legel vJan. Dohr da Je zelo i ®avi n? znan občutek S čelom £e,to povedal-£al kos hm ekje mu ie eza. a ^ razžarjenega Hio inh n* bolelo, sd.- daani z notranje t ie tako jarka, tudi .pl, zatiskal oči tnaiem :Pc? spominov so ,Vepoar 8lnjal° v njej. be v«,„. Se je naslednjega L?areto i° sp°mnil nanjo. mcutil. da i PIižgal' ko je A. čem- dekle spet ob m akšen *v ie bil to le »tlViri topel noinon sp 4 toPel, nejasen M 2a J® kljub temu v I tk° Dolohn da jO bO ta lo Dorith Kaj takega r 'i njel 0 ^ivaški na-'s,e fc Pa ne. Kajti tL !eselja ,fcr„i!'?d vnemal le vrJ,a,.Vsake vrste in P' ^kov*8??1 zgol j' telesnih “JC11 'Irko , čomislekov njem polno ne ril.not zaradi nagne-", ki 1 ib iz]ja ?no prostra-{ Hi6 krila vvalne svobode, i Db ga iot m- V redu, i drha bilariin za neres-Dn 0 Vertm Sam pa je C1>tna.pdaA°,ne,drži Ut p Se ie3 ^rav tako divje, ‘Je ib r.tbal Pognati v 3 z ^tJ,ern.’ ie znal UnJ biisif nimi svedri Hi do->0itV granitne lu-t vehk(f in stvari, nneP je h?i Premišljeval. h’ irden "^at pred to!r0kazQi •? Jasen. tfn v deian bh0rn' da zmo" v^Si! Mno toIiko k°t jblg?> goce se bo celo ko nabkoto6 čudno, s kakš-jt r istno jn Je levil- Ta-n Počel a prePriččvalno « PPZbm1’ da W.Je še več kot nekaj l bihn«- lstnega in nepo-Mrka resnost, ‘'J? S« tudi v Jasno nHra- .. v Jasno odrast? ie knt fgovi zavesti. Puk a na r hlsoka ravna te tastega n tU miSetanja t ie )egav ueba, ZavedJal * 1 kar iP v&akem trenut-sarnemPrernembo na časa videval v sivozelenih knlih in volnenih jopicah, se mu je zmeraj bolj zdela podobna mehkemu, sivemu listu rožmarina. Bila je tako lepa in mnogo mlajša od njega. V dneh, ko jo je snubil, a tudi še vsa leta po poroki je čutil, da je skozi tisto razpoko v oklepu prodrla kot meč globoko v njegovo notranjost... Obstal je pred gladkimi, brezizraznimi vrati svojega stanovanja. (Odkar sta se bila vselila, se še nista preselila iz te velike palače blizu mestnega središča). Poiskal je ključ. Tedaj je izza vrat zaslišal glasove. Najprej nerazločne besede nekega moškega, nato jasni glas svoje žene- «Ne odhajaj še, ne, ne! I uava še več kot eno, uro časa... Prej ga ne bo nazaj *. Zdaj je tudi moški glas postal razločnejši: «Mucek, mar res ne razumeš, da moram iti? Tisti konjak, ki si mi z_ njim po-airegla...». Mož pred vrati se je obrnil in zdrvel po stopnicah. Ustavil se’ je šele v majhnem parku na drugi strani ceste. Stisnil se je ob mevo in se ozij V :sten: trenutku so se hišna vrata odprla in neki moški je stopil ven ter počasi zavil naravnost prot’ njemu v stožec ulične svetilke. Mož ob drevesu si je neznanca dobro ogledal: njegova obleka je bila vsa zamazana s cigaretnim pepelom, živobarvno kravato je imel zrahljano in ovratnik pri srajci je bil odpet. Pri hoji se je negotovo zibal, zibal kot vsi veseli mladi fantje, ki jih ženske morajo imeti rade. Mož pri drevesu se je za hip spomnil svoje lepo zapete in trdo zlikane želez-nosive obleke, svoje zateg-rjene kravate, gladko počesanih las, svoje kariere, in počasi je zavil v nasprotno smer proti razvpiti kavar-n.ci, da se čez kakšno uro vrne domov z običajnim izrazom na obrazu. Silili« i m — Jakec, kej se te ne zdi, de je všelih namalo preveč tu ses temi motori-stami? • Jen narveč nesreč se zgodi glih cb nedelah. — Tudi meni se zdi, de je zadosti. Zatu ke te nesreče ob nedelah so brez potrebe. Nobeden ne teče delat al de be se bau, de bo kej zamedu. Se napijejo tiste porkarije, ke ji pravejo vino, jen pole tekajo po cestah ku motoristi. Ma če be se sami ubili, be blo še prou, ma ubivajo druge, ke niso neč krivi! — Ce be jest kej ukazau, be ob nedelah prepovedau vozet vespe jen motorje. Zatu ke skori vse nesreče so zastran njeh. — Ne be blo slabo ne, ma ne bo neč. Zatu ke motorji so danes an velek dever-timento. Ta višji računajo, de bo kej po-magau ta novi zakon od cest. — Ja, ja, ma ga be mogli rešpetirat ta prvi tisti, ke komendirajo! Ne taku ku tisti kveštor u Rimi, ke je biu u kontravenejoni jen je tistga policaja, ke je tou strit rešpetirat zakon štrafau, namesto de be ga po-hvalu. Tisti ke če drugem komendirat, more narprej znat komendirat sebe. — Kepej! Jen tudi ta narbol veliki be mogli znat, de če so na vrhi de jemajo tudi doužnosti jen de morejo nekej naredet jen ne samo črt. — Ben ma dej vselih zgleda, de bo nekej. Hruščev bo šou u Ameriko jen tam se* bojo ses Ajzenhoverjem kei zmenli. — Sej be biu cejt! Vidi tam u Ženevi se jerneli ne znam kolko kosil jen večerji jen čakol jen pole navsezadne so se zmenli, de se bojo an drugi bot spet naprej menli. — Jest rečem, de se jemajo preveč dobro.' Ce be tiste diplomate denili h mizi jen jem rekli: «Tle sedte, jen dokler se ne boste kej pametnega zmenli ne boste dobili za jest« be vidu t., kaku hmali be se kej zmenli. Ma se zna — dobro jest nu pet... Tudi jest be 1 odu na take konference. Nardim kontrat za zmerom. — Znaš, Mihec, ta reč pej vselih ni taku lahka ku misleš ti. Te reči delajo lahko samo ta narbol fine jen štedirane glave. Ne Miga taki ku ti al pej jest. Mi pejmo u nedelo rajše spet u Bazovico. — Fajn si me narihtou, ja. Ma jest rečem, de tisti žlavacon je mogu bet naročen. Zatu ke je pršu glih na začetki. Kašen, ke jema veliko muč, je mogu prou proset za dež. — Bejži, bejži, Mihec, ne stoj jeh klatet! Boš vidu, de u nedelo bo lepo vreme jen de bo prou fejst veselica. Sej si vidu, kaku so Bazovci vse lep u prprauli. Moremo jet! — Ma, ja, sej bom šou. Moremo pošacat njeh jubilej jen jem dat 'namalo koraže. O negi las in lasišča Zmotno je mnenje, da je treba glavo prati čim pogosteje Nega las se ne sme omejevati le na lase, negovati si moramo tudi kožo, na kateri lasje rastejo. Pod nego razumemo le nego zdravih las in kože, čim nastane kaka bolezen lasišča, je treba bolezen zdraviti, zato je razumljivo, da bo v članku govora le o negi zdravih las. Najvažnejše vprašanje, ki se pri tem pojavlja, je namreč kdaj in kako pere-mo lase. Znano je, da izločajo lojnice pri nekaterih ijudeh več masti kot pri drugih, nekateri imajo zopet suhe lase, spet drugi mnogo prhljaja; pri nekaterih ljudeh so lasje mehki tako, da se kaj radi lomijo. Vse to je važno in razumljivo je, da ni postopek za vse ljudi enak. Če ima kdo izredno tanke in nežne lase in poleg tega še suho in krhko kožo in je, ves dan na svežem zraku, recimo v gozdu ali na morju, bo dovolj,* če si bo opral lasišče vsaka dva ali tri mesece. Paziti pa mora pri tem na sredstva. Navadno milo, ki vsebuje mnogo luž-natih snovi, pač ni primerno. V ta namen so najboljša nevtralna mila ali pa mila, ki vsebujejo mnogo maščobe. Da se občutljivi lasje ne bodo lomili tudi med samim pranjem, jih nama-ženo že kak dan prej z ricinovim oljem aii z dobro briljantino. Mnogo grešijo matere, ki umivajo majhnim otrokom glavo z milom Morda luščenje kože na glavi, ki ga pri otrokih cesto opažamo, navaja matere na misel, da je treba glavo vsak dan umivati. Res je, da moremo z milom in umivanjem te luske odpraviti, toda po IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllillltTlIlllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ZDRAVILIŠČE ZA ŽENSKE BOLEZNI V SLOVENIJI Dobrna pri Celiu Zdravilna voda je indiferentna izoterma s temperaturo nad 35 stopinj Celzija - Tradicija zdravilišča je stara in sega kakih 500 let nazaj v zgodovino Kot kraj ima slikovito lego na nadmorski višini 393 m pod Paškim Kozjakom, predgorjem zelenega Pohorja; zato nudi prijetno, klimatsko zdravo, rekonvalescentom zelo ustrezajoče bivanje v krepilnem, z ozonom nasičenem zraku, brez prahu in dima Slovenija je bogata zdravilišč, večjih in manjših. Bal-neološki strokovnjaki jih delijo na slatinska s hladno in topliška ali termalna s toplo in celo vročo prirodno vodo. Vse te vode so visoko zdravilne (terapevtične). Ni je skoraj bolezni ali funkcionalno motnje človeškega organizma, za katero ne bi bile primerne. Po svoji izredni zdravilnosti širom po svetu znana in cenjena so zlasti zdravilišča Rogaška Slatina, Radenska Slatina in Dobrna. Pr-voimenovana kot zdravilišče za prebavila (podobna Karlo- catiniju, Vrnjački banji itd.), druga za bolezni srca, krvnega obtoka in pritiska, skleroze in slično, tretja pa kot izrazito zdravilišče za ženske bolezni, ki ima le slabe tekmece med podobnimi zdravilišči po svetu. Medtem ko so Rogaška Slatina, Radenska Slatina in še nekatera zdravilišča precej znana tudi med zamejskimi Slovenci, v Furlaniji, pa celo globlje v Italiji, na pr. v Milanu, se za Dobrno to ne more trditi. Ni sicer «terra in-cognita», toda med ženskim svetom še ni tako popularna vim Varom, Vichyju, Monte-| kakor bi zaslužila kot speci- Pogled na Dobrno pri Celju 1. .SeSS “ V i v. Siu m bil S^irjeS*1 rnrkem okle- t le Tn0Sti' V vi‘ ISE?«* £ «sir,.s W d°'gih letih stop Ju'ra sne \mu ne_ «eUll° ko da >10fioh V°hiav ,neviden' 'hi la!" deV- prlvid Než-ftl1- k! i” z Gretij. J0 Je ze dalj lIlllIllIHlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllIUIIHIIIIIIIlUlIMMIIIIIIIHIIIIIIIIMMUlMIlillHIIHIIMHIIIIUIIIMIHIIIIMIMHlIlHIIIIIHnilHf Živahna kulturna dejavnost narodnih manjšin v Vojvodini (Nadaljevanje in konec) V gimnazijah je bilo pred vojno deset profesorjev Madžarov, danes jih imamo 140; na učiteljišču so bili 3, danes pa 23. Na vseh sclah in oddelkih z madžarskim učnim jezikom dela aanes nad 1600 prosvetnih aelavcev Madžarov, v primeri s 163, kolikor jih je bdo pred vojno. Tedaj je bilo število madžarskih u-cencev v Vojvodini 25.600, medtem ko jih je danes okrog 50 000. V višjih razrednih srednjih šol je bilo pred vojno 350 dijakov, medtem ko je njihovo sedanje število preseglo 1000, itd. Slovaških oddelkov je bilo pred vojno 139, romunskih pa 82; sedaj imamo 223 slovaških in 166 romunskih oddelkov Kadrovskih šol za Slovake in Romune pred vojno ni bilo, sedaj pa imamo eno slovaško in štiri romunska učiteljišča in pedagoške šole. število dijakov pripadnikov narodnostnih manjšin v primeru z predvojnim stanjem se je povečalo za nekaj krat. Poleg Vrste srednjih in višjih (pedagoških) šol na manjšinskih jezikih, se bo letošnje jeseni odprla tudi stolica za madžarski jezik ::i književnost na filozofski fakulteti v Novem Sadu, tako da bo v srednjih šolah v doglednem času zadostno število profesorjev. Ustvarja se nova mlada socialističnega inteligenca tudi pri narodnostnih manjšinah, kakor tudi pri drugih narodih Jugoslavije. Vredno je zabeležiti, da se manjšinska inteligenca, zlasti tehniki, ne veže le na določeno področje, ampak se zaposluje po celi deželi, na raznih gradbiščih, v podjetjih in ustanovah. Tako pozitiven razvoj šolske izobrazbe je postavil na dnevni red tudi vprašanje doslednejše politike štipendiranja, z namenom da se visokošolska izobrazba omogoči sinovom delavcev in revnejših kmetov, s čimer bi prispevali še bolj ouločno k izoblikovanju socialistične fiziognomije bodoče inteligence tudi iz vrst narodnostnih manjšin. Množično kulturno-izobra-ževalno delo med narodnostnimi manjšinami zavi-si, tako po masovnosti in oblikah, kakor tudi po vsebini, od podedovane kulturne ravni, pa tudi od splošnih pogojev in stanja organiziranosti tega dela na določenem področju. Rezultati tega dela so zelo veliki in predstavljajo organski del kulture in prosvetne dejavnosti v vsej državi. V skladu z dozorevanjem zavesti o uspešnosti, koristi ir. praktičnosti procesa reorganizacije, zlasti pa in predvsem s stališča zbliževanja med nacionalnostmi ‘n razvijanja krepkih vzar jemnih odnosov in sodelo-’ anja, se v teh poslednjih letih ustvarjajo v Vojvodini, v okviru kulturno-pro-svetne skupnosti, enotne kulturno izobraževalne organizacije in ustanofe. Enotne ljudske in delavske univerze, skupne biblioteke In čitalnice, v bolj razvi* tem okolju pa kulturno« umetniška društva — to sej žarišča dejavnosti mnogih nacionalnosti, seveda na različnih Jezikih, kjerkoli Je to potrebno, kar. prispe-va k vzajemnemu spoznavanju kulturnih pridobitev in vpliva na zbliževanje i narodov na sploh. fično zdravilišče za ženske bolezni. S sodelovanjem poznavalca slovenskih zdravilišč menimo zato, da storimo prav, če postrežemo naši javnosti z nekaterimi podatki o Dobrni Pri dobrem sosedstvu, pri o-bojestranskih težnjah po po-mirjenju in pri liberalizaciji meddržavnega turističnega prometa ne more biti nobene zapreke, da trpeče ženske ne bi poiskale in tudi našle sebi zdravja v bližnji Dobrni, saj recipročno tudi Jugoslova ni prihajajo v italijanska zdravilišča, klimatske ali druge turistične kraje. Dobrna je topliško (termalno) zdravilišče. Zdravilna voda je indiferentna izoterma s temperaturo nad 35 stopinj C. Tradicija zdravilišča je stara in sega kakih 500 let nazaj v zgodovino. Kot kraj ima zemljepisno slikovito lego na nadmorski višini 393 m pod Paškim Kozjakom, predgorjem zelenega Pohorja-zato nudi Dobrna prijeteno. klimatsko zdravo, rekonvalescentom zelo ustrezajoče bivanje v krepilnem, z ozonom nasičenim višinskem zraku braz prahu in dima (ker ni v bližini nobene tovarne). Površinski relief kraja in širnega okoliša je zmeren, z blagimi prehodi iz nižin v višine; površinsko odejo reliefa tvori bujni park v samem zdravilišču, priključek nanj pa imajo košati gozdovi, sadovnjaki, vinogradi in polja, ta predvsem v ravnini. Tako razgiban in pester svet je kakor ustvarjen za sprehode, izlete in ture v planine in hri-bovia Neposredna okolica mrgoli mičnih izletiše z lepimi razgledi ali idiličnih kotičkov za počjtek in duševno sprostitev v naravi; toliko jih je, da jih v tem okviru zaradi pomanjkanja prostora ne naštevamo. Od daljših izletov in fur z vlakom, avtobusi, avtomobilom ali peš pa moramo imenovati predvsem 20 km oddaljeno najlepše alpsko mesto Slovenije, Celje, z urejeno razvalino gradu nekdanjih celjskih grofov, s slovitim muzejem in drugimi kulturnozgodovinskimi spomeniki; dalje zasluži omembo prekrasna Gornjesavinjska doli-na z zaključkom v Logarski dolini, ki je ena najlepših dolin v Evropi; od zdravilišča nedaleč stran je Velenje s svojim umetnim jezerom in elektrarno; v smeri Slovenje, ga Gradca, oziroma Koroške Slovenije pa razen planinskih postojank na Pohorju, Smrekovcu, Uršlji gori in Peci, še znamenito podzemeljsko jamo Hudo luknjo s kapniki, floro in favno. Poglavitni zdravilni element Dobrne je seveda voda Na čelu zdravstvene ureditve in službe je zdravnik-specialist z najsodobnejšimi ordinacijski-mi prostori in posebnim laboratorijem za citološke in druge preiskave. Razen pnrodne vode v obliki kopeli in pitja dopolnjujejo proces zdravljenja fizikalna sredstva, tako blatne obloge in močvirske obloge, selarij, masaže, specialna gimnastika, elektrote-rapija in dietna hrana. Vse fizikalno t*hnične naprave so najnovejšega datuma in dovršene v funkciji in učinku ter dajejo jamstvo za harmonični potek ih končni uspeh zdravljenja. Za katere bolezni je Dobrna torej indicirana, aii druga- P sjo MARIBOR ves[Niic_J vaiACH 7/VW HOAH1 LJUBLJANA lOANf «DS r ZA&BCB Bsezice. BCOOBA HOVOMCSTO če povedano — kaj zdtravi? V odgovor naštejmo najvažnejše iz bogatega terapevtskega registra. Zdravijo se tele žepske bolezni; Kronični vnetni procesi (salpingo-eophoritis, parame-tritis, perisalpingitis, perime-tritis); adhezije po apendiciti-su, peritonitisu in operacijah; vse vrste sterilnosti; ovarial-na insuficienca (infantilizem. hipoplazijegenitala, heperante-fleksija uterusa); menstruacijske motnje (amenoreje, oligo- (statične bolezni v križu, preutrujenost, miogeloze, klimak-terične artropatije); rekonva-lescenca in anemije po hudih obolenjih, ginekoloških operacijah, težkih porodih, akutnih in kroničnih krvavitvah Koliko je naših žensk, ki bi v tem ali onem primeru ne potrebovale vsai delno pomoč eneaa ali drugega zdravilnega sredstva?! Kako pridemo v Dobrno? Z vlakom ali avtobusom skozi Ljuhljano v Celje, od tam . • j- i Po lokalni avtobusni progi menoreie, hipermenoreje, rii<- , . . ,... , , , ... . , , ,. -v (oostaialisče pred železniško mnoreie); klimaktencne tegn- . „ ,, u. _______... i PfMajo v Celju) v Dobrno. K’p bomo stanovali in se be. in posledice kastracije; re-i . .. . • .hranili v Dobrni? V zdravili- (nevrovegetativne motnje, na-'-,,,. i- ... ... ' skih hotelih z vecum al) z rametropatija spastika, pelvi- mahjjim komfortom (no že-patiJa vegetativa); psihosek*. Ui) in ustrezno 2 viSin ualne motnje (disoareuniie. I niijo cen0> ,, rpntru zdrnviu. frigidnost, vagin,zem). fluor ali na pomerju (periferi. vaginalis; kronična obstipaci- ja (habitualna spatična in a-tonična oblika); adinositas (pluriglandularne motnie);oi-nekološkn-ortopedska obolenja 'i). V hotelih višje (B) kategorije so tekoča voda. centralna kurjava, moderno »anita- (Nadaljevanje na 5. strani) vsakem pranju jih je vedno več. Te luske najlaže odstranimo s finim ricinovim oljem, če se nam pa to ne posreči, je treba zdraviti kožo na glavi, oziroma odstraniti vzroke, zaradi katerih te luske nastajajo. Nekaj besed o vodi, ki jo pri pranju uporabljamo. So ljudje, ki dobijo po umivanju lišaje, kar izvira od tod, ker vsebujejo nekatere vode preveč apnenca. V taki trdi vodi se milo le slabo peni, a maščobe se v njej teže topijo, zato taka voda za pranje las ni priporočljiva. Deževnica in studenčnica nimata teh slabih lastnosti in ji je zato treba dati prednost. Ce pa take vode ni na razpolago, mehčajmo vodovodno vodo tako, da ji dodamo nekoliko boraksa ali pa sode bikarbone. Pri pranju las naj bo voda topla, a lase moramo po namiljenju skrbno izprati s svežo vodo tako, da čim prej odstranimo milne ostanke, ki bi sicer kožo dražili, ker vsebujejo alkaPje Pri svetlih laseh lahko uporabljamo vodo, v kateri smo kuhali kamilice, na ta način bodo svetli lasje svojo barvo ohranili. Osebe ki imajo dolge lase, si glavo najlaže operejo s tekočim milom. Pri zelo mastnih laseh se iahko uporablja za pranje visoko procetni alkohol ali bencin. Nekateri mislijo, da je dobro prati lase z jajčnim rumenjakom ali vsaj s šamponi, ki vsebujejo rumenjak. To mnenje je brez vsake znanstvene podlage. Ko so lasje oprani, jih moramo osušiti in razčesati s širokim glavnikom. Če postanejo lasje kmalu po pranju mastni, jih ne smemo takoj prati, ampak moramo mast na kak drug način odstraniti. Za odstranjevanje masti z glave so zlasti primerni praški, ki vsebujejo koloidalno žveplo in s katerimi si lase in lasišče napudramo, če so lasje premastni, jih ne smemo pogosteje prati kot vsake tri do štiri tedne. Če na primer mastne lase prepogosto peremo, bodo nekaj dni po pranju zopet mastni in s pogostnim pranjem bomo lasem samo škodovali. Najti je treba vzroke, ki povzročajo premočno izločevanje lojnic in če se nam holi, ki so parfumirani, njih glavni smisel pa je v tem, da osvežujejo kožo in topijo masti. Seveda pa ne smejo alkoholnih lasnih vod uporabljati ljudje, ki imajo suhe in krhke lase. V takih primerih je potrebno zdravljenje z mazili. t ■ \ mmm Stražnik Ignrzio Melone, ki se je «pregrešil», da je naložil globo zaradi prekrška cestnega zakona rimskemu kvestorju dr. Marzanu HOROSKOP .ZA DANES OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Imeli boste priliko globlje spoznati osebo, ki vam je pri srcu. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ni dan, da bi mogli sprejeti prenagljene odločitve; zato bodite previdni in zadevo odložite na primernejši, čas, DVOJČKA (od 21. 5. dc 20. 6.) Neka oseba, ki jo boste komaj spoznali, vas bo zelo zanimala in vam nikakor ne bo hotela iz glave. RAK (od 21. «. do 23 7.) Prišlo bo do osfre debate zaradi nazirania, ki ste ga skušali do sedaj uveljaviti. LEV (od 23. 7. do 22. S.) Brzdajte svoj ponos in sku" to posreči, bo izločevanje! šuite odkrito priznati napa-prenehalo. Običajno je pa! ko. ker le tako boste mogli to zelo težko, kajti vsa za čeva potrebuje dolgotrajnega zdravljenja V higieni las je svetloba zelo važen čirjitelj. če kože na glavi nikdar ne zračimo, in vanjo nikoli ne prodrejo sončni žarki, se bodo v znoju pomešanem z lojem kaj rade razvijale razne bakterije, ki povzročajo izpadanje las. Kaj pa razne vode za lase? To so navadni alko- tllllllllllUlimilMIIIIIIIIIIIIIimiliiitimftiitiiiiiiftiiiiitiiiiiiiiHiiiitiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiIllHMiraitflHtlllliiiitHiiifiHiuHiumiuiuuniMnuiiiiii SAVANNAH PrVa trgovska ladja na atomski pogon Pred nekaj dnevi je zaplula po morju prva trgovska ladja na atomski pogon. Po sovjetskem ledolomilcu «Lenm» in dveh a-meriških podmornicah «Nau-tilusa in «Skiaten», je trgovska ladja «Savannah», iide-lana po nalogu nekega new-yorškega podjetja v ladjedelnici Camden v državi New Jersey, četrti’ plovni objekt, ki ga poganja »gorivo bodočnosti«. Celo njeno ime je simbolično; to ime je bilo napisano tudi na prvi ladji na paro, ki je v maju 1819 preplula ocean. Medtem ko je stara «Savannah» odprla razdobje parne čezoceanske plovbe, se njegovega modernega soimenjaka smatra za pionirja novega razdobja v zgodovini pomorstva. Računajo, da se bo to razdobje začelo najkasneje čez 15 ali 20 let. Novo ladjo »Savannah« so gradili komaj nekaj dlje od leta dni in je kombinirana potniško-trgovska ladja. I-ma nosilnost 11.850 BRT in more sprejeti 9500 ton blaga, 109 članov posadke in od 60 do 100 potnikov. Dolga je 168.5 metra, široka 22.5 metra in razvija hitrost nad 20 vozlov, turbina razvija 20.000 KS in dobiva e-nergijo iz jedrskega reaktorja, ki kot gorivo uporablja uran 235. Največja prednost te ladje je v tem, da more pluti 300.000 morskih milj — ali okrog tri in pol leta! — brez pristajanja in ne da bi se morala oskrbeti z novim gorivom. Poleg reaktorja se na ladji nahaja tudi pomožna peč za ogrevanje in kuhanje ter dva Diesel-motorja 750 KS za primer morebitne okvare na reaktorju. Reaktpr ne ogroža okolja, ker se nahaja v debelem jeklenem cilindru, ki onemogoča prodiranje atomskih žarkov celo v primeru o-kvare na napravah, radioaktivne odpadke pa hranijo v izoliranih posodah, dokler ladja ne pristane v pristanišču. Te posode imajo posebne naprave za sprejemanje in prenašanje teh odpadkov. «Savannah» ima vrsto prednosti: več prostora za tovor (ker ni potrebno skladišče za gorivo), večjo hitrost ob istih pogonskih stroških, preprostejše in cenejše vzdrževanje itd., toda hkrati ima neko veliko pomanjkljivost: mnogo dražja je od ladij na klasični pogon. Toda namen te ladje ni varčevanje, ampak eksperiment. Smatrajo, da bodo a-tomske ladje postale kasneje rentabilnejše od klasičnih. Ze leta 1965 bo moč zgraditi atomsko ladjo 16 tisoč BRT, ki bo pri 32.000 km dolgem potovanju in pri hitrosti 19 vozlov za dva dolarja na tono cenejša od klasične ladje. Do leta 1970 se bo ta razlika povečala na 5 dolarjev v korist atomskih ladij, leta 1975 pa bo Po morju plulo že 300 potniških ladij na atomski pogon, ki bodj mogle preplu-ti ocean v enem samem dnevu. Razvijale bodo br-zino 75 do 90 milj na uro in bodo na posebnih krilih bolj visele nad vodo kakor pa plule po njej. Takrat pa bo tudi ta prva trgovska ladja že — preteklost utrditi svoj ugled. DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) Uspelo vam bo sprejeti e-nergične ukrepa, da bi popravili skrajno zapleten položaj. Kar zadeva čustveno plat, se bo vse odvijalo po vaših željah. TEHTNICA (od 23. 9. do 23, 10.) Tudi če prijaznost ni med značilnimi potezami vašega značaja, ste svojemu o-kolju vendarle simpatični, ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Morete si čestitati, da vam je uspelo ohraniti naklonjenost prijatelja, čigar značaj ni ravno najbolj posrečen. STRELEC (od 23. U. lo 20. 12.) Nudila se vam bo prilika, da pomagate tovarišu v zagati: ne oklevajte. Ljubljena oseba bo ugodno vplival* na nadaljnji razvoj vaš“ dejavnosti. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Z lahkoto boste uspeli tam, kjer drugi niso uspeli; pri tem morate paziti, da va* skromnost ne bi zapustila. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Le s posredovanjem izvedencev boste kos nekaterim vprašanjem. Popolna skladnost z ljubljeno osebo vam bo vrnila izgubljeno zaupanje vase RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Odstranite vsakršno dvoumje preden pristanete na neko ponudbo, Sicer pa se za vas začenja srečno obdobje. J — Kaj te pa moti, če se otrok navdušuje za indijanski štorije ... . llorha monopolni/ /. državnimi podjetji sb nadaljuje Ko se ob 7 odpro velika vrata v Ul. S. Chiara Javnost goriške pokrajineNa zelenjadnem proti zapori oddelka OMFA v Tržiču se vrsti Kam je dovedla gospodarstvo naše pokrajine politika večinske stranke • Izjava izvršnega odbora PSI - Kaj nameravajo storiti sedaj nasprotniki državnih podjetij? Zapora oddelka OMFA v tr-žiški ladjedelnici z dne 1. avgusta 1959, ki je imela svoj odmev tudi na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta, je globoko odjeknila med javnostjo goriške pokrajine. Posebno hud udarec je bil s tem zadan tržiškemu delavstvu, saj je tako začasno suspendiranih z dela 1.600 delavcev tržiške ladjedelnice. OMFA naj bi po mnenju direkcije postala sestavni del ladjedelniškega oddelka in naj bi prevzela proizvodnjo plastičnega materiala in opreme za ladje ter tako praktično prenehala obstajati kot samostojen oddelek. Notranja komisija OMFA je posula ministru za državno u-deležbo Ferrariju Aggradiju protestno brzojavko, v kateri zahteva, da oddelek OMFA nadaljuje z dosedanjo proizvodnjo, v posebnem pismu pa nadalje predlaga, da se mu zagotovijo naročila za železniške vagone v okviru načrta državne uprave za izboljšanje železniškega prometa. Zapora oddelka, ki je doslej zaposloval nad 1.000 delavcev, bi bila prevelik udarec za gospodarstvo goriške pokrajine in še posebej za Tržič in njegovo delavstvo Takšno stanje lazburja javno mnenje in vse tiste politične stranke, ki jim je pri srcu ne samo življenjski obstoj delovnih ljudi v go-riški pokrajini, marveč tudi šam gospodarski razvoj goriške pokrajine. Tako smo od goriške federacije Italijanske socialistične stranke prejeli poročilo o se-sianku izvršnega odbora, na katerem so razpravljali o neumestnem ukrepu ravnateljstva CRDA zapore oddelka OMFA. PSI ob ukrepu, ki je globoko prizadel ne samo u-službence omenjenega oddelka tržiške ladjedelnice, marveč tudi gospodarstvo vsega področja, obsoja obnašanje večinske stranke, ki se je pokazala kot zvesti lakaj določenih vlad. nih krogov, ki ščitijo privatne interese na račun stalnega in sistematičnega uničenja državnih podjetij v splošno škodo celotnega gospodarstva dežele. Poročilo PSI navaja tudi negativno stališče, ki ga je za- vzela KD, ko je bilo treba podpisati izjavo vseh krajevnih strank proti ukrepom, ki jih je nameravala sprejeti vlada v škodo podjetij IRI in kaže na zaporo OMFA, ki je prišla potem, ko je hotela ista stranka zapeljati javnost z optimističnimi predvidevanji in stalno dekonstruktivno kritiko državnih in poldržavnih podjetij na račun privatne industrije in kapitala. Kino v Gorici CORSO. 17.30: «Nebo naj počaka«, G. Ti*rney, v barvah. VERDI: zaprto. VITTORIA. 17.30: «Pot zla«, E. Priesli. CENTRALE. 17.30: »Svet, ki vstaja«, J. Mac Crea, J. Lee. MODERNO. 17.00: »Mož, ki je dvakrat živel«. Nenadna slabost V bolnišnico Rdeča hiša so včeraj ob 11.50 prepeljali z avtom Zelenega križa 59-letno Rafaelo Ponšberšič iz Vrtojbe. Ženo je v Ul. S. Chiara obšla nenadna slabost. TEMPERATURA VČERAJ Najveoja temperatura 28,4 stopinje ob 13.40, najnižja 13,8 stopinje ob 5.30. Vlage 69 odstotkov. Vladni generalni komisar je izdal odlok št. 29, ki določa lovski koledar za sezono 1959-1960. Clen 1. pravi: Lov na potujočo divjačino je dovoljen od 15. avgusta do 15. decembra, lov na stalno divjačino pa od 1. septembra do 15. dedeiibfa 1959; ptičji lov je dovoljen od 15. septembra 1959 do 15. januarja 1960. Po deževju in ob ponedeljkih je naval največji Trgovci raje segajo po briškem kakor po iurlanskem Za vsak koš mora pridelovalec plačati 16 lir I llllllllllliniMIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIfinilHIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIUMMIIIšllllimilllMIlUIIIIIIIIIUIIIIIIIlUlUlIllIllllllllIMlIillliiillililliillllllllllll Seja upravnega odbora goriške trgovinske zbornice Avgusta dodelijo lastnikom avtomobilov tudi decembrska nakazila za bencin Iste ugodnosti bodo deležni lastniki tovornikov; medtem ko bodo ostali lastniki motornih vozil prejeli dvojna nakazila proste cone v septembru Na zadnji seji upravnega odbora goriške trgovinske zbornice, ki ji je predsedoval predsednik Bigot (prisoten je bil odposlanec župana dr. Gal-larotti), so razpravljali o go-riški prosti coni. Ne predlog posebne komisije za prosto cono, ki je zasedala 28. julija, je upravni odbor odobril načrt dodelitve kave goriškim grosistom, nadalje načrt, po katerem bodo določili količino gradbenega lesa , 3?at trgovino in končno so člani upravnega odbora trgovinske, zbornice o-dobrili nekatere artikle proste cone počitniških kolonijam. Upravni odbor se je več časa zadržal na vprašanju kontingentov goriva proste cone; preštudiral je njegovo uporabo' v preteklih šestih mesecih in pregledal preventiv za drugi semester 1959. leta. Odborniki so zaključili, da postaja določeni kontingent goriva proste fcone, glede »a večje število motornih vozil, absolutno nezadovoljivo. Na osnovi tega je upravni odbor sklenil, da bo avgusta meseca izdal lastnikom avtomobilov (pri goriškem avtomobilskem klubu! in lastnikom tovornikov na bencin dvojna nakazila za bencin proste cone. Prva nakazila spadajo v rok avgusta, druga pa bodo na račun decembra, ker se v tem letnem času število voženj običajno veča, dočim je v decem- HnillllllllllllllllllllllllimillllllllllllltllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIINHUllllllllllllllllllMIIIMIIIIlIUIHIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllHIIIIinHIMIIIIII Pismo iz Nove Gorice imiz le rodilo dosiei u irauničiuo zelo lepe rezultate Na gnojenem travniku je pridelal Radko Bratuž iz Vrat po 2U stotov več sena na hektar - Tudi v goriškem okraju se je italijanska sorta pšenice dobro obnesla - Sodelovanje socialističnih gospodarstev z zasebniki se odvija tudi na številnih drugih področjih Med kmetovalci in kmetijskimi zadrugami nastaja v zadnjem času nova oblika sode-vanja — sodelovanje v proizvodnji — za katero je opaziti zaradi doseženih uspehov vse večje zanimanje kmetovalcev. Za kaj pravzaprav gre? Da bi dosegli čim višje hektarske donose tudi na privatnih zemljiščih, sklepajo kmetovalci pogodbo z zadrugami, na podlagi katere jim le-ta pod zelo ugodnimi pogoji zagotovi semena najbolj donosnih sort, u-metna gnojila, uredi ustrezne analize zemlje zaradi pravilne, ga gnojenja in, kjer je to mogoče, opravi tudi strojno obdelavo zemljišč. Kmet pa se obveže, da bo pogodbene kulture obdeloval in gnojil točno po navodilih strokovnjakov. Le na ta način je nam: reč mogoč večji pridelek od doslej običajnega, od katerega pričakujeta korist kmet, pa tudi zadruga, ki vlaga svoja sredstva za dosego večjih donosov. To je seveda le ena izmed oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in zadrugami, ki ga skušajo povsod prilagoditi krajevnim razmeram In kako so kmetovalci v go- rskem okraju to sprejeli? Ka. k#i kir več ali manj vsako drugo novost — i začetnim nezaupanjem v uspeh. To razumljivo v^lja predvsem za tiste konservativne kmetovalce, fri čali v uspeh. Naj navedemo samo nekaj primerov; Radko Bratuž, napreden kmet iz Vrat pri Cepovanu, je že pri prvi košnji pridelal na gnojenih površinah po 20 stotov sena več na hektar, kakor je znašal pridelek na negnoje-nih travnikih. Z otavo vred pa bo njegov pridelek najotanJ še enkrat večji, kakor tistih, ki niso sklenili z zadrugo pogodbe o sodelovanju. 100-od-stotno povečanje pridelka že ob prvi košnji pa je dosegel Silvo Pavlin iz iste vasi. S 150-odstotnim povečanjem pri. delka krme računa tudi Štefan Černe iz Fobce, ki je sklenil z zadrugo pogodbo o sodelovanju na 1 hektaru. Podobno je tudi s pogodbenim pridelkom pšenice, ki je žal bila zasejana v kooperaciji le na nekaj več desetinah hektarov. Tako je Branko Bric iz Drage pridelal kar 65 stotov »italijanke« na hektar. Ivan Erjavec iz Brda 63 stotov vrste San pastore, medtem ko so na področju kmetijske zadruge Dobravlje povprečno pridelali: pri sorti Salto 44,8 stota, San pastore 39,3 stota, domače sorte pa so dale 32 gto-tov. Ta primerjava kaže, sda so se italijanske sorte pšenice, ki so ]jih začeli množično Jse-jati drugod po Jugoslaviji, -do. bro obnesle tudi n^, našpm oli kljub napredku znanosti in tehnike, ki jo povsod uvajajo v kmetijstvo, še vedno mislijo, d* je najbolje gospodariti še ngpraj »po starem«, preizkušenem načinu. Drugače seveda mislijo tisti, ki gospodarijo z računico. Zato so tudi takoj spoznali prednost proizvodnega sodelovanja in sklenili po-godbo z zadrugo. Rezultati sodelovanja so vsak dan bolj vjdni; proizvodnja kooperan tov n. pr. v travništvu in pri pšenici, kjer so rezultati že zgani, se je tako povečala, da so se tudi «neverni Tomaži« iti celo tisti, ki ob vsaki priliki radi širijo govorice, da bodo ljudje ob zemljo, prepri- podrooju. To velja posebno; za spodnjo Vipavsko, kjer je t «i- ■ na ne koruze, krompirja, pitanja goveda, prašičev itd. Ker se je to sodelovanje začelo letos, je še v povojih. Toda zadružni in drugi strokovnjaki predvidevajo, da se bo letos in v pri. hujlnjih dveh ,letih tako razvilo, da bo leta 1961 zajetih v zadružno proizvodno sodelovanj# že -70 odstotkov vseh obdelovalnih površin v okraju. To pa pomeni, da se bo v prihodnjem obdobju pridelek bistveno povečal. J. J. bru minimalno. Iste ugodnosti bodo deležni lastniki mopedov in ostalih motociklov v septembru mesecu. To velja samo za bencin, medtem ko se u-pravni odbor še ni mogel izreči za posebno dodelitev nakazil za olje. Nato so obravnavali tudi nekatere načrte na področju dejavnosti industrije slaščic in pregledali dokumente ki jih ima na razpolago trgovinska zbornica. V drugem delu zasedanja je Bigot poročal o svojem potovanju v Rim, o čemer smo pisali že včeraj v našem listu. Bigot je izrazil zadovoljstvo nad obljubami, ki so jih dala razna ministrstva za rešitev krize v tržiški ladjedelnici. Minister Ferrari-Aggradi je obvestil goriško delegacijo, da je že zainteresiral ENI, da bo poskrbela za napeljavo metana na goriško in tržaško področje. Vodstvo ENI je mnenja, da bi bilo potrebno, pred gradnjo metanovoda na našem področju, izvršiti tam raziskovalna dela, ki bi lahko dovedla tudi do nepredvidenih odkritij. Bigot se je pogovoril s podtajnikom Schierat-tijem tudi o nekaterih vprašajih goriške trgovinske zbornice. Odboru je bilo sporočeno, da sta se goriška in tržaška trgovinska zbornica sestali s predsednikom upravnega odbora za rotacijski fond. Postavljena je bila zahteva po zmanjšanju obresti pod 5 odstotkov na posojila tega fonda. Upravni odbor je nato izrekel svoje mnenje na račun občinskega pravilnika o disciplini trgovine na drobno, ki ga je pripravila gradeška občina. - —<9----- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Soranzo, Korzo Verdi št. 17, tel. 28-79. Ko mesto še počiva, je kmalu po 6. uri v Ul. sv. Chiare že pravi živžav; tu je goriški zelenjadni trg s prodajo na de. belo in semkaj se ob tej zgodnji uri spravijo številni kmetovalci iz goriškega predmestja, Brd in Furlanije s svojim blagom, ki ga nudijo mnogim goriškim pa tudi tujim trgov-cem z zelenjavo in sadjem ter lastnikom hotelov, restavracij, intendantom vojaških oddelkov in oskrbnikom raznih soh skih zavodov. Delo upravnega odbora pokrajinskega sveta 400 milijonov lir za novo strokovno Solo v Gorici Modernizacija Tehničnega urada . Nove zimske uniforme pokrajinskim uslužbencem Nabava goriva za pokrajinske ustanove Do 7. ure, ko se trg odpre, morajo biti že usi prodajalci na svojih mestih na kamniti ploščadi. Koše z vabljivim goriškim sadjem in zelenjavo po. stavijo v vrsto, posebej začrtano, prav tako pa se morajo pokoravati navodilom mestnih stražnikov, ki urejajo tukajšnji promet, tudi kmetovalci, ki prihajajo na trg s kmečkimi vozovi. Za vsak koš plača pridelovalec zelenjave ali sadja po 16 lir, za vozilo, s katerim se pripelje v notranjost trga, n. pr. kolo, 15 lir, za voz pa 50 lir. Ko je tako vse lepo na mestu, se končno odpro glavna vrata trga in kupci se v dneh po deževju, toči ali večkrat tudi ob ponedeljkih (ko jim je v trgovini zmanjkalo blagaj, zaženejo v tek, da pograbijo prve koše breskev, hrušk, solate, paradižnika, paprike itd. Seveda mnogo. krat jim ni treba tako nabrusiti pet, ker je blaga več kot preveč. Letos je namreč goriški trg bogato založen s sadjem, predvsem breskvami in hruškami, ki imajo različne ce. ne. Vse je odvisno pač od kvalitete blaga; za lepe breskve in hruške plačajo trgovci tudi po 100 lir, nato pa gredo cene navzdol, vedno po kvaliteti ponujenega sadja. Te dni smo opazili tudi prve češplje, vendar jih ni še dosti, čeprav tudi zanje letina kaže dovolj dobro. Zelenjave tudi ne primanjkuje, čeprav je dež in posebej toča posebno prizadela mehko solato in radič, ki ga prve dni po neurju, ki je vladalo nad Goriško ni bilo lahko dobiti, ter so mu cene narasle. Sedaj pa se je stanje Že popravilo Ob vedno večjem številu prometnih nesreč Vozači naj upoštevajo vsa glavna določila novega cestnega zakonika, Psihoza kategorijah in bodo določale, kakšna vozila bodo imetniki šoferskih knjižic lahko vozili. Kategorije so naslednje; Kategorija A: motorji do teže 400 kg. Kategorija B: tovorniki in avtomobili za posebne vožnje polnim tovorom do 3500 kg. Avtomobili za prevoz potnikov in blaga in osebni avtomobili z majhno prikolico. Motorji s težo nad 400 km. Kategorija C: Tovorniki in avtomobili za posebne vožnje in posebne transporte, ki tehtajo s polnim tovorom več ko; 3500 kg, ter cestni traktorji, ki lahko vlečejo manjšo prikolico. Kategorija D: Avtobusi, tudi oni z majhno prikolico. Kategorija E; Avtomobili, ki spadajo v kategorije B, C ali D in za katere je šofer opravil izpit, a imajo težjo prikolico. Kategorija F: Motocikli, motorni tricikli in avtomobili za invalide. Poleg tega so šoferske knjižice ne glede na kategorijo razdeljene še na dve vrsti, in sicer za vožnjo motornih vozil v javne namene in za vožnjo motornih vozil za zasebnike. Po novem zakonu bodo šoferske knjižice od 1. julija letos veljavne pet let, razen za šoferske knjižice kategorij A in B za zasebno vožnjo, ki bodo veljale 10 let. Toda desetletna veljavnost velja le do 50. leta starosti, po 50. letu pa se zniža na 5 let. Pripomniti je treba, da bi morali letos na osnovi ukinjenega zakona iz 1933. leta izvesti revizijo šoferskih Knjižic, ker je že poteklo 10 let (1948-49) od zadnje revizije. Novi zakon pa predvideva, da ostanejo stare knjižice v veljavi do zamenjave z novimi in da jim ob tej priliki, kadar je seveda to potrebno, tudi potrdijo veljavnost. Stara šoferska knjižica bo o-stala v rokah prosilca, dokler ne bo pristojni urad izročil novo, ki bo ustrezala mednarodnim predpisom, kar pomeni, da bodo posestniki te lahko šofirali ne samo začasno izvožen avto, temveč tudi avtomobile tujih držav, in sicer da bo lahko vsakdo šofiral tu- ali za posebne transporte s di izposojena vozila. Himni mn min mnnmnnnninimnn mm iiiminimn nmminin talijanka« dala Več kakor J gornjetn Vipavskem. Ob takih rezultatih proizvodnega sodelovanja, ki nikakor niso le plod letošnjega o-bilnega dežja (dež je padal e nako aa travnike, katerih pri delka skoraj ni rtogoče |>ri-merjati z gnojenimi), je razumljivo tudi med tiatlmi, ki so sklenili pogodbe ne da bi bili prepričani v uspeh, vedno več takih, kot J. S. iz Zabrda, ki se opravičujejo in jemljejo prej izrečene besede »nazaj«. Pogodbeno sodelovanje med individualnimi kmečkimi proizvajalci in zadrugami se odvija tudi v proizvodnj hibrid- V torek zvečer se je sestal k redni seji upravni odbor pokrajinskega svela. Najprej so odborniki rešili nekatera vprašanja, ki zadevajo nepreskrbljene in nezakonske otroke, za katere skrbi pokrajina, nato pa so pregledali položaj nekaterih začasnih uslužbencev pokrajine. Ko so prešli na razpravo o javnih delih, so odborniki Izrekli željo, da bi se čimprej izdelal dokončen načrt nove tehnične šole v Gorici, ki bo zrasla na zemljišču poleg pro-filaktičnega laboratorija v Ul. Duca d'Aosta Kot znano, je država že zajamčila prvih 100 milijonov lir, katere upa pokrajina uporabiti že v tem letu, če bo seveda načrt pravočasno predložen v odobritev. Zaradi tega se upravni odbor obrača na Pokrajinski tehnični urad, da poskrbi za izvedbo načrta. Skupni stroški za izgradnjo nove strokovne šole bodo znašali 400 milijonov lir. Za ureditev pokrajinske stav- be v Ul. Duca d’Aosta bo pokrajina potrošila 60.000 lir, medtem ko bo izplačala nič manj kakor približno 2 milijona lir za notranja dela v novi stavbi pokrajinskih u-službencev v Ul. Vittorio Ve-neto. Za nekatera popravila v pokrajinski umobolnici bo potrebnih 220.000 lir in tudi za to je odbor dal svoj pristanek. Pozimi bodo uslužbenci pokrajinske uprave prejeli nove uniforme in zg to bo pokrajina izplačala 620.000 lir. Upravni odbor pokrajinskega sveta je razpravljal tudi o delovanju Pokrajinskega tehničnega urada. Delovanje tega urada postaja vedno bolj obsežno in odbor je sklenil, da bo moderniziral tehnično o-premo tega važnega urada Dr. Culot je obvestil odbor da je bila v ponedeljek napovedana dražba za nabavo drv za pokrajinske ustanove za obdobje 1959-1960. Zmagalo je podjetje Donata Depicolzuane. Ni dolgo, odkar smo pisali o rekordni turistični sezoni na Koprskem. Letošnji res rekorden obisk domačih in tujih gostov pa je vzbudil pri pristojnih forumih tudi precej debate o tem, kako povečati zmogljivost, predvsem z izgradnjo novih turističnih objektov in so kot najboljše izbrali področje Fiese in Ankarana. Na ankaranskem področju imajo namen zgraditi predvsem počitniške domove raznih delovnih kolektivov iz vse Slovenije in nove gostinske obrate za turiste. Ze spomladi se je na področju od bolnišnice Ankaran do hotela Turist pričela gradnja novega kopališča, ki bo imelo prostora za 10.000 kopalcev in bo služilo svojemu namenu že prihodnje leto. Ravno tako pa so v letošnjem letu zrasli kot gobe po dežju lični weekendi, ki so jih gradili posamezni delovni kolektivi in podjetje Turist, ki je letos s tem pridobilo precej več prostora za sprejem tujih gostov, ki iz leta v leto vedno bolj oblegajo ta košček obale. Za prihodnja leta pa se predvideva, da bodo na področju Ankarana zgradili -več sodobno urejenih hotelov; razni kolektivi pa bodo svoje domove še razširili, da bo lahko na omenjenem področju prostora za okrog 10 tisoč gostov. Največ preglavic pa delajo sedaj zelo slabe komunalne naprave, in to predvsem za radi tega, ker jih tam do sedaj sploh ni bilo. Zato je pričakovati, da bodo izgradnji teh posvetili največ pozornosti, saj je to poglavitno prav za sodobno urejena naselja Pa na maloobmejni promet ne »merno pozabiti. Asfaltira- Iz koprskega okraja C r udu ju novih nupruv no področju Sestanek predstavnikov slovenskih izvoznih podjetij za razvoj koprskega pristanišča na cesta od Valdoltre do bloka pri Lazaretu služi zlasti številnim Tržačanom, ki zelo radi hodijo na kopanje v Ankaran. Sedaj pa bi moralo kako prevozno podjetje uvesti avtobusno progo do bloka pri Lazaretu, kajti marsikateri Tržačan ali Miljčan bi odšel v nedeljo na izlet do Debelega rtiča ali v Ankaran, če mu ne bi bilo treba hoditi peš tri kilometre, kajti z italijanske strani ga do bloka pri Lazaretu pripelje avtobus. Na pobudo republiške trgovinske zbornice je bil v tflrek v Kopru na sedežu okrajne trgovinske zbornice sestanek predstavnikov slovenskih izvoznih podjetij, predstavnikov koprskega pristanišča in o-krajnih gospodarskih organov o izvoznem prometu v novem koprskem pristanišču. Sestanka se je udeležilo okrog deset predstavnikov slovenskih izvoznih podjetij, katerim je ku, je izgubil oblast nad motorjem na popolnoma ravni cesti. Vzrok nesreči je še nepojasnjen, čeprav se lahko predvideva, da je vozil s preveliko hitrostjo in da je bil morda nekoliko vinjen. Avtomobilist. ki je na Trbiški cesti podrl na tla in ubil nesrečnega Vasilija Cuka, je vozil s preveliko brzino. Emilio Morgan, ki je s svojim motorjem treščil v skupino treh žensk na Bazoviški cesti zaradi česar sta Elda Menegatti in njena teta umrli, je vozil v vinjenem stanju itd. Vzroki nesrečam so v odnosu do starega in novega cestnega zakonika vedno enaki: prevelika hitrost, vinjenost in podobno. Čeprav je novi cestni zakonik uvedel nekaj novosti v cestnem prometu, pa še nismo slišali, da bi prišlo do kake nesreče, katere vzrok bi lahko pripisali nepoznavanju novega prometnega predpisa; na primer temu, da bi dva avtomobilista trčila, ker bi se eden držal novih pravil za zavijanje na križišču, drugi pa ne. S tem seveda nočemo reči, da se nova pravila cestnega zakonika do potankosti izvajajo in da jih lastniki motornih vozil poznajo. Zadostuje, da se vozimo po Ul. Fabio Severo v smeri proti križišču Faccanoni, pa bomo lahko videli, kako se izvajajo določila novega cestnega zakonika: rih, da ni cesta pregl' treba hitrost zmanjšati. 2. Vozila, ki parki™J .t/nih *. pločnikih in ob cesta" ;i| vih, marajo počakati, ča! sta prosta, preden se t v promet. Ne zadostuje o svetlobnim signalom n J' da nameravajo zavoziti * tj] kimega prostora na cesto'^ več morajo v vsakem P^Jj' počakati, da je cesta P1^ za njimi prosta. Vozil* sti imajo v vsakem P^jl 'ji v prednost! Podobno za vozila, ki nameravaj°T* - ■ V meniti smer vožnje, 'ki* nem primeru ni moč s!*T niti smeri vožnje, če se zavira aili otežkoča Pr° < cesti. 3. Vozila, ki vozijo i zavnih cestah, imajo ne na smer vožnje vedno r, nost. Jg 4. Prehitevanje na ce®\j, ne nudi zadostne Pre!^6j(jj je prepovedano, zlasti f bližini križišč. Prepove®3' ^ tudi prehitevanje vozili 1 se ustavila zato, da cem prednost pri nju ceste na njim dolo^L ki naf" rti' kamioni ne upoštevajo predpisane razdalje med enim in prehodom. 5. Vsaik vozač, »i *"■;' a z vozilom spremeniti jk vožnje, to je zaviti na ali levo, mora to tako) l z.ati s svetlobnimi zna „ 6. Upoštevati je treba .j nost pešcev, ki prekor*511 1 sto na njim določenih r L dih. J 7. Po cesti je treba Po cesti, ki se pri križišču Faccanoni odcepi proti Opčinam, je vsak dan in skoraj ob vsaki uri videti take in podobne prizore. Kamion za kamionom se vleče v reber, za njimi pa se zvrsti dolga vrsta drugih, hitrejših vozil, ki bi rada prehitevala, a ne smejo. Kaj storiti? Vespisti se hitro znajdejo; na metru prostora, ki ga imajo na razpolago med kamionom in belo črto, ki loči cestišče, švignejo naprej in jih prav nič ne moti, če gredo tudi čez črto. Avtomobilisti pa morajo biti bolj previdni (čeprav se nekateri vseeno po- žvižgajo na belo črto ^ ke) in se postavijo za. č kamionov ter vozijo - ^ z brzino od 20 do 30 Aj uro. Predvsem je treb° . uiti. da kamioni ne „ predpisani razdalji }$ ;tf eden od drugega, in } t radi tega prehitevanj1 ;.U goče. Drugič pa, ka^°„ tono"',j J tej izredno Pr0If po sti, ko pa menda 4 » 1 v r ** sifdl i/ff na policija ve, da ov M met in skoraj prisi^^.ftfi hitrejših voztl, da - ,» jj kršijo predpise ij rega cestnega zakon,K f ravnatelj podjetja »Pristanišče Koper« Danilo Petrinja govoril o razvoju pristanišča in o njegovi važni vlogi v razvoju pomorskega prometa. Prisotni predstavniki izvoznih podjetij so bili mnenja, da je treba čimprej nadaljevati z gradnjo pristanišča, saj se morajo sedaj posluževati ostalih pristanišč in predvsem reškega, ki postaja že premajhno, zaradi vedno večjega prometa. Obenem pa je treba poudariti, da je razvoj koprskega pristanišča tesno povezan z gradnjo železnice, za katero so načrti že pripravljeni. Juitc na predvaja danes in jutri ob 11. uri in ob 20.30 na prostem film technicolor Ljubezen v Parizu» Prepovedano mladini pod 16. letom drugim, avtomobilisti in zlasti motociklisti, ki ne morejo voziti z brzino 30 km za polno naloženimi kamioni, pa se požvižgajo na bele črte in o-vinke ter prehitevajo v brk vsem novim in starim prometnim predpisom. In zanimivo je, da prometna policija le malokdaj stoji na tem odseku ceste, medtem ko ima tako rekoč stalno mesto više gori pri «Cascina delle rose«. Tam pa gorje avtomobilistu, če vozi preveč na levi strani ceste, čeprav ne gre s kolesi preko črte: 1000 Jir mora plačati — pa konec! Toda mnogo hujših primerov prometnih prekrškov na cesti pod in nad univerzo skoraj nihče ne vidi. Ne zaradi novega cestnega zakonika, temveč zato, da se prepreči vedno večje število prometnih nesreč, bi bila potrebno uvesti večje nadzorstvo na cestah. Po našem mnenju bi bilo treba zlasti prekrške, ki jih predvideva že stari cestni zakonik (prevelika hitrost, nepravilno prehitevanje, prehitevanje na ovinkih itd.) strogo kaznovati, za one mamjše, ki izhajajo iz določil novega cestnega zakonika, pa bi bilo treba vozače najprej opozoriti in šele nato kaznovali. Ce vzamemo prav primer vožnje proti sredi ceste, a ne čez belo črto, tedaj bi lahko vsaj od začetka pričakovali nekoliko več razumevanja prometnih policistov, ki bi lahko namesto globe nepoučenega vozača najprej »obdarili« s primerno pri-diigo. To včasih več zaleže kot pa neusmiljena globa. Prometna policija je na podlagi glob, ki so jih naložili v preteklem mesecu juliju, ugotovila, da vozači ne upoštevajo v glavnem naslednja določila, ki izhajajo iz novega oe.stnega zakonika: 1. Skozi naselja je prepovedano voziti s preveliko hitrostjo, prat) križišči iti v. prtme- vedno na skrajni de*** ^ cestišča. le S Prometna policija • , H štev'/ F lč*. la tudi nekaj metnih nesrečah v ,. stih mesecih tekočega ^ še posebej za julij. ^ ?. datkov je razvidno, ^ lo v prvem šestmese .gM čega leta 1.220 P''0”1 j?! * sreč, od katerih se Jlb fl1 0Se. (T čalo s smrtjo, 550 lo ranjenih, 651 ne* je končalo »samo« * jji. I in poškodovanimi v° V preteklem juliiufieSrtodžv(^. m/Hjoncv dol.) W na nemi"'®0 S°Vjetski zve’ (»; a,?. 0 lmetie v vzhod- tega so ^»trija h„,- lo> da ie Avta i dfl2?a zasititi pravi-man^Ske oziroma hrva-St»iS ®6 "a Koroškem in ’f*w£r oziroma Gradi_ $1,1 trM* 8k,ep stirih velikih leti, v po- • kot #T,, b fclstilP znan tudi .i«e,rk' diktat«. je znali 3* velitik pov°ine diplomaciji nikov v *• . bivših zavez- °®i Ta V?3n' Proti fašistični »Prv, var., !°macija’ ki ie •^nfeatiAn vsai videz de-.^delovanja ši-i3av vset, asistione koalicije dr-MTZ Velik°sti pri ureje-^aSani 43n!h mednarodnih J(flj oiitL;. Postopoma vse jai-ndi S4n"*;0 Prehaja!* k me-'haciie velivi®6’ tajne dipl°' f|,Vs'm za n Sl1 (taine pred' ki -i* ^^^dno prizade- '^avah raj drugih dr-Kih A1) velikih in mo- P* tud?! objeklte' ^h« subjekte medna- Wa^ Ta met°da io ""Orodni!' faz! Povo3nih hiranj^* odnošajev ,for-bolj ali manj - voja£b no’ go^odarsko *Pf°tnišlriK organiziranih na- ■tv°m obet, Hov P°d vod- av' To i najmočnejših dr-^aflne v!- diplomacija rt-Se Po svo-t"’ diP'°macija, ftinku , V°Jlk oblikah in po ?°«la ri^.V:PrasaT1'ia miru ni Versajske»! razlikovati od H “mirotvoria«, Ca da reži temelj- mirnega med- anja bjtij* at,,50?'^8, je ta diplo-Pgled ala rešoTot; DPPrt ,a reševati svoj vfP° javnost aStn° demokra-r SO se 3° S sporazumi, .it- .Se V t e V. '»I Ljik? siu v . takem okviru t 6 °a i,w ° Iah,£o sre-A*Ulnorn n Položaju, s spo-S avy ®a N račun! na ra-' it* laven ki . vPrašanj dr-blokov, zlasti H ‘tnom ie k-i °V’. zlasti ma-Vit “‘vm n 1 Pvrimer s »poli * in tudf /aCUn JPgosla-3a, 1849 Te IStri3e ju' je ‘ Primer je J njem „«■!1 n- ker se je ^bl°kovskeOVa!a spooifična tt "'P'5 druo- solidarnost, ko ** Utrdi . grm šlo za to da fr riatlSCiPiina 8 kaznova-L,dl SVojg države, ki je za- »ki >olju>Tl6drio naPredne Politike bila ^ ?s'avij0 ^zerterstva» Za 1 »la Darislr- v 0 n® j teže, vL';sa prik' skl,ep ne glede !^»n vlad« anja jngoslo-. ls sporaznre 28 demokrati-i?avrg6] zutn kratko malo ^h^riona ^otitašiatičnem '!.Wk- Slovel lu koro- det '‘tanin J, lzvojevano 4>vn^ odločitev : Vtln'"“Voo ”“locitev za fe-' ms lenosti lstieno držav-Kl» r°di 0A,ZJUgoslovanski- 'Voj '"l^tev, ki je do-vs 8tvU, datd0ln8ki 'zraz v ,s'Hje lv)u«osW Pnzade- N>0 SfPske Vlade za e V^n*5kih nri avstrii*ko ju-^ar je p.rtib vprašanj lalo aVstV-r!10 ali presti hi dobi! mu nar°- 5*“S to,., 1 Po ,J"ost- Se celih k raia ®ž*našati t3e Avstrija objekt o i V zasedbo t . 3ekt Politike velikih it: it !r‘Ška oni --'J^beje, 5Cl‘ev. velikih sil m a pogodi ?T ls>55, dr- lk* I9 členjena Strij°' ki Avstri a !’8 p°gojem, iKš Sta us 1 !Vtralna dr-f m8!, ki je n’a dejanski d>£°Veneev vi , Val tak0 nkaCa manišil ° osta,i kot ^(1). tudi od m V, A vstri j i, stvartie' gpf'avije p0-O Sloveli i e- Ne Ca Se ;rh ' n ne Jogo- - k“" dRjf r-? *il. “iti ”a o V riohr'Jkam V,S da ie\'aPko šteje ° Hoi V * v sebi 7 m zg0d0vfa kljub pre- 7 lm izkuš- »m, v !;r,||° spet ?°%Woodu ^ Jborofi C,0,dwy'n ~ Družba «iSift da bo nMaVor» je °j k Pemala „ ^lna Lollo-Nt orUgi film .!ollywoodu ■ aryifi° best-se]iB ,. bo‘ poko *l-ady t rju Romaina ec l' ». fiu_____________ so pa prišla do znatnejšega učinka tista stališča v Avstriji, ki so opozarjala na potencialno plodnost in na dragocenost dejstva, da na zelo občuljivem evropskem področju živita v soseščini druga z drugo dve državi, ki ne pripadata nobenemu bloku. Žal je v avstrijski vladni politiki kmalu prevladalo stališče, da je avstrijska nevtralnost omejena samo na vojaško nevtralnost. Pod videzom boja proti nev-tralizmu so vodilni avstrijski meščanski krogi uveljavili vsestransko priključevanje Avstrije «Zahodu», razen seveda vojaškega. Socialnodemokratski antikomunizem, potenciran še zaradi pretresljivih dogodkov v neposredni soseščini, na Madžarskem, je pripeljal tudi avstrijske socialiste do tega, da so se v tem vprašanju postavili na čisto meščanske pozicije in večkrat bili celo v prvi vrsti ((manifestacij za Zahod«. Spomnimo se samo debat o pristopu Avstrije k Evropskemu svetu in pa diskusij o strankinem progratnu. Na tem tako ugodnem terenu so se v avstrijsko politično življenje začele krasti tudi nacistične ideje, ki so že «od nekdaj branile evropsko civilizacijo«. Takšna protislovja v politiki socialno naprednih sil je med drugim privedla do popolne defenzivnosti in popuščanja nemškemu nacionalizmu na Koroškem, kjer so letošnjo pomlad slovenski manjšini končno še z zakonom o šolstvu in sodiščih bistveno omejili narodnostne pravice Dopustila je tudi, da je celo v zunanji politiki avstrijske vlade do izven blo- kov »tojflč« Jugoslavije prišlo do vnste manifestacij, ki »o čisto nasprotne osnovnim zahtevam normalnih sosedskih odajošajev. Deset let. je morala Avstrija, ki se šteje sama in je tudi uradno priznana za prvo žrtev, nemškega nacističnega imperializma, po vojni čakati, da j« dobila »pet svojo samostojnost, mnogo dalj časa kot nekdanji aktivni zavezniki Hitlerjeva Nemčije. Kriva »o bila nasprotja med velikimi silami. Danes pa se zdi, kot da bi Avstrija hotela dokazati, sebi ali drugim, da lahko uresničuje svoje koristi ne s pospeševanjem širokega mednarodnega sodelovanja, marveč samo z lavira-njem med blokoma, morda celo z opravljanjem določenih političnih uslug blokovski politiki. Deset let, ki »o minila od za Jugoslavijo im Avstrijo ok-troirane pariške odločitve velikih sil, je pokazalo, da dejansko odprtih vprašanj med sosednimi narodi ni mogoče rešiti ne s sebičnimi sporazumi velikih sil na račun malih narodov ne z utvarami enega izmed prizadetih o tvojih dozdevnih prednostih in z diplomatskimi špekulacijami, marveč edino z enakopravno in pošteno, naprednim principom mednarodnega sodelovanja ustrezno politiko. Takšna politika pa mora biti seveda obojestranska, kar se najočitneje kaže prav v razvoju odnosov med Jugoslavijo im Avstrijo. J. P. Obvestilo ministra Togni ja Precej milijard za javna dela Med navedenimi javnimi deli ni nobenega v Trstu ali v njegovi bližini Očitno je predsedniku Gronchiju ribolov največja zabava. Tudi včeraj popoldne Je bil pri jezeru Verney v višini 2088 m. (Na sliki Je na levi poleg njega njegov sin.) Proti večeru pa so ga obiskali predstavniki oblasti v dolini Aoste. V hotel v Courmayeru, kjer prebiva predsednik, so prispeli: deželni predsednik odv. Fillietroz, predsednik deželnega odbora odv. Marcoz, sen. Cbabod in poslanec Caveri. Predsednik Gronchi se Je zadržal z njimi v razgovoru več kot pol ure nUHIinillllllllHIIIIIIIIlllimHHIIMIIIIHIIIItllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIinillllllHIUIIlIHIIIIHIMIimitHIIIIIHHlIHIIIIIHIIHIMIHIIIIIIIlIkHIliniimHIlinlHIinillllUIIIHIIIHIHIIIIHimilllMMMUHHI RIM, 5. — Na posebnem zasedanju s tehničnimi in upravnimi funkcionarij je minister za javna dela Togni podal obvestilo o programih za javna dela, ki se bodo takoj izvedla, bodisi da gre za dela, ki so že predvidena v proračunu, bodisi da so zajeta v nedavnem državnem posojilu. Teh del je za 163 milijard in 500 milijonov lir in so razdeljena tako-le: 42 milijard za rečna dela, 21 milijard za pristanišča in gbrambo plaž, 23 milijard za stanovanjsko izgradnjo, 2,5 milijarde za področja Messine in Reggio Cala-bria zaradi posledic potresa leta 1908 (dodati je treba še 2 milijardi v ta namen po zakonu 640), 49 milijard za šolsko izgradnjo, 4 milijarde za letališče v Fiumicinu in 20 milijard za higienska dela. Od denarja za rečna dela je določeno največ za regulacijo Adiže ter za druga dela v porečju Pada. Denar za obmorska dela je tako, da prejme pristanišče v Livornu 1 milijardo 798 milijonov, pristanišče Ci-vitavecchia 1 milijardo 50 milijonov, pristanišče Neapelj 2 milijardi 212 milijonov, pristanišče Bari 1 milijardo 16,5 milijona, pristanišče Ancona 1 milijardo 530 milijonov, pristanišče Benetke 3 milijarde 100 milijonov, in sicer 2 milijardi kot prvi obrok za industrijsko pristanišče in 1 milijardo za V Sest let po nesrečni smrti mladega dekleta V ■ ~ Se enkrat se bo pisalo ker bo mora! njen stri ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Po mnenju sodnikov Giuseppe Montesi ve, kako je umrla njegova nečakinja - On in Rossana Spissu bosta morala odgovarjati zaradi obrekovanja in večkratnega krivega pričevanja RIM, 5. — Med procesom Montesi pred dvema letoma v Benetkah je stricu Wilme Montesi Giuseppu Montesiju že zelo trda predla. Ta človek je delal v neki tiskarni in od ljudi v tej tiskarni je prišlo pričevanje, da je Montesi prav na dan, ko je Wilma odšla v Ostio ter tamkaj našla smrt, tudi on zapustil popoldne delo predčasno. Zaprosil je, da lahko odide, potem ko je imel neki telefonski razgovor. U-radnica v tej tiskarni je pričala, da ga je večkrat klicala • neka Wilma». Potem so sledili še nekateri opisi Giusep-pa Montesija, ki so njegov značaj spravljali v kaj malo zavidno luč. Vse to je pripomoglo, da je bil Montesi med procesom v že dokaj slabih vodah. Toda mbž se je pokazal u-žaljen in vložil je proti vsem iz tiskarne, ki so proti njemu govorili, tožbo. Toda preiskovalni sodnik je ugotovil, da niso »obrekovalci* lagali, pač pa da je hotel Montesi s svojim protinapadom odvrniti pozornost od sebe. Zato je tožba proti »obrekovalcem* odpadla, sodnik pa je obtožil Montesija in še njegovo prijateljico, sestro njegove zaročenke, Ros-sano Spissu, obrekovanja in krivega pričevanja. Domneva se, da bo lahko do procesa prišlo v začetku pri- Ulit 11(111 IIHIIIMBHIII llllllll lili III IIIIMIIIIIIItIV Dobrna pri Celju (Nadaljevanje s 3. strani) hodnjega leta. Spissu je tudi obtožena, ker je pričala v korist Montesiju, da bi mu priskrbela alibi; izkazalo pa se je, da je bilo njeno pričevanje lažno. Prav dejstvo, da je bilo Montesiju toliko do tega, da ne bi obveljal sum, da se je on tragičnega popoldneva nahajal z Wilmo Montesi, kaže, da mora Giuseppe Montesi le še kaj vedeti o nesrečnem dekletu. Ali ve tudi kaj bolj direktnega o njeni smrti? Mogoče bo proces odkril še kaj novega v zadevi, ki je toliko časa vznemirjala javno mnenje vse dežele, ki po procesu v Benetkah pač ni dobilo zadoščenja. Za Montesija ne velja amnestija, pač pa za Rossano Spissu. Zdi se pa, da namerava ženska vendar stopiti pred sodnike v družbi Montesija. • ------- Smrt dečka v peščenem «gradu» navadi«, je deček izvrtal tudi predor. Pravzaprav pa je bil njegov grad s tunelom nekoliko drugačen, ker je deček najprej izkopal v pesek dve globoki luknji, ter jih hotel na dnu povezati drugo z drugo. Medtem ko je z eno roko vrtal globoko v pesku, je z drugo roko držal za roko mlajšega bratca. Toda predor se je nenadoma podrl in bratec je izpustil roko svojega Starejšega brata, ki ga je pesek v hipu popolnoma zasul. Kljub hitri pomoči drugih ljudi, je bilo mogoče spraviti dečka iz peščene luknje šele SAINT MALO, 5. — Neki 12-letni deček je na peščeni obali gradil «grad» iz peska. Kot je pri takih stavbah «v 'iiiniiidliiilliililiiililimtiiilliliiilimilililliiHiuiMiiiutiiHiiinuHmiiiiiMHimtnmmiimHmMutnmiHiiuiHinmiiHiiHiiHiMiMiiHtiiiiiiiiHU Neko družino Romeo čaka dediščina 500 milijonov Kalabrež, ki je zapustil veliko vsoto, se je izselil iz Palmija I. 1911 in sedaj jih je polno, ki dokazujejo več ali manj bližje sorodstvo s pokojnikom rije in tehnične ureditve. Hra-normalno trije obroki dnevno — i« količinsko in kakovostno ustrezna tudi za sladokusce, postrežba kulturna, pri dietni hrani strogo individualna. In cene? Popolni penzion v zgodnji sezoni, ki traja do 15 junija, stane od 620 do 700 dinarjev na dan; prav toliko znaša cena tudi v pozni sezoni, ki se prične 1. oktobra; v času glav- v Palmiju je pričel v teh dneh raziskavo, da bi dognal, katera je tista družina Romeo, ki bi morala podedovati krasno premoženje bogatega kala-breškega emigranta Angela Romea, ki je umrl v ZDA 22. novembra 1957. 2upan v Palmiju je prejel pismo milanskega odvetnika Guida Bernardija, ki je oskrbnik velike vsote, ki se giblje okrog 500 milijonov lir; s tem pismom zahteva odvetnik podrobnejših podatkov o emigrantovih sorodnikov,. Angelo Ro- meo se je rodil v Palmiju leta 1894 in se je izselil v ZDA 1. 1911. Med svojim bivanjem v Ameriki si je nabral lepo premoženje. Leta 1957 pa je umrl za pljučnico, ne da bi prej napisal testament. Družin, ki nosijo priimek Romeo, je na področju Palmi-ja polno, in sedaj se vse pri-ne sezone, to je od 16. junija Povijajo, da bi dokazale kar do 30 septembra, pa se plača haJtesneJse ^odmške vezi z za polni dnevni penzion od j blatim itahjansknn Amen- /60 do 870 dinarjev. Interesenti, ki bi želeli podrobnejše informacijo naj pišejo na naslov: Zdravilišče Dobrna pri Celju Slovenija, Jugoslavija. V glavni sezoni priporočamo obisk zdravilišča predhodno najaviti, eventualno proti rezervaciji /elemh u-slug. Ce bomo s tem prispevkom ustregli našim cenj, bralkam in bralcem, bomo po možnosti uvrstili tudi prikaze drugih zdravilišč Slovenije. Državna meja naj ne preprečuje spoznavanja zakladnic zdravja, še manj pa okoriščpnje *. njimi. Vse, kar lahko koristi trpečemu človeštvu, mora ne glede na kraj in oddaljenost služiti celoti in ji biti tudi dostopno! PALMI, 5. — Matični urad | ugotovilo, da je bilo tega de- čanom. Tisočaki letijo iz ameriškega avtomobila VICENZA, 5. Preteklo noč je po Korzu Palladio peljal neki ameriški avtomobil, ki je spuščal za seboj neke pisane listke, ki so leteli iz napol odprtih oken. Stražniki, ki so v tistem času bili v službi, so mislili, da gre za kake reklamne letake in se najprej za listke niso menili. Ko pa sn pobrali nekaj teh papirjev, so videli, da gre za čisto pča-\c bankovce, deloma po 1000 lit, deloma pa po dolarjih. Ko so vse listke zbrali ter jih odnesli na poveljstvo, se je narja za okrog 30.000 lir. Domnevajo, da so v avtomobilu bili tuji turisti, ki so nekoliko preveč pogledali v kozarce in potem od veselja razmetavali denar. «» ------ V Milanu vsak dan primeri pobalinstva MILAN, 5. - Včeraj se je zopet dogodil v Milanu sredi belega dne žalosten primer pobalinstva. Ko se je 23-letna Bruna Vezzoli po ulici Poma vračala proti domu, so prišli iz neke delavnice štirje mladi moški, ki so jo nagovorili z vulgarnimi besedami. Ker jim je mladenka nekaj odgovorila, so malopridneži takoj pustili delo in jo napadli. Dobila je več udarcev s pestmi in vrgli so j-; na tla. Pri padcu si je zlomila zapestje, tako da je morala v bolnišnico, kjer bo ostala več kot dva meseca. Policija ja ugotovila krivce, tar jih prijavila; verjetno bodo tudi aretirani. po desetih minutah, in čeprav sta bila zraven tudi 2 zdravnika, dečka , nista mogla ohraniti pri življenju. Žalostna usoda desetletne deklice GENOVA, 5. — Na glavnem kolodvoru v Genovi je policija prijela neko deklico, ki je tavala po kolodvoru brez pravega namena in cilja. Deklica je povedala, da se imenuje Irma Morsa, da ima 10 let, in da so jo starši, ki prebivajo v Cosenzi, pred časom poslali v Turin k nekim sorodnikom, ki so obljubili, da bodo zanjo skrbeli. Toda ti sorodniki, je povedala deklica, so jo prisilili, da prosi miloščino po cestah. Ker deklici ni bilo več do takega življenja, se pred dnevi ni vrnila domov, temveč je z napros-jačenim denarjem šla na kolodvor ter si kupila vozovnico do Genove. Tukaj je nameravala na enak način priti do denarja, da bi nadaljevala pot proti svojemu domu v Co-senzo. CAPE CANAVERAL, 8. — Ameriška vojska je iz Cape Canaverala izstrelila raketo ((Redstone«. Zdi se, da je izstrelitev uspela. Raketa mora preleteti 321 kilometrov. Po programu «Merkur» je raketa «Redstone» določena, da bo ponesla astronavte v vesolje. ——«»------------------ RIM, 5. — Podtajnik v o-brambnem ministrstvu Bovetti je imel daljši razgovor s predstavniki Gane. Razgovor je veljal vedno bodj razvijajočim se letalskim zvezam med Italijo in mlado državo. Marghero ter končno pristanišče Porto Torres 1 milijardo 60 milijonov. stanovanjski izgradnji je omeniti zlasti 4 milijarde za Neapelj, da se odstranijo nekatere stanovanjske »kasarne*, ter 4 milijarde za Rim kot prispevek za asanacijo o-kohških naselij. Minister Togni je na koncu zasedanja odredil, da se morajo vse dražbe za dela izvesti v septembru. Pri razdelitvi kreditov je bil zlasti tudi upoštevan Jug. Tako bo od 20 milijard za higienska dela šlo 12 milijard na Jug. Od 49 milijard za šolsko izgradnjo bo prejel Jug in otoki 23 milijard in tudi od sredstev, določenih za stanovanjsko izgradnjo, jih bo šlo več kot polovica na Jug. Pripravljajo se še drugi programi, ki bodo objavljeni v septembru. V danes objavljenem programu, vsaj kolikor ga je posredovala agencija Ansa, se Trst nikjer ne omenja. Mogoče pride na vrsto pri programu, ki bo objavljen prihodnji mesec? Ali se pa Trst posebej ne omenja, ker prejme sredstva komisariat? Vsekakor bi bilo lepo videti včasih poleg imena Trst kako številko milijard, pa čeprav priznamo, da jg na Jugu najbrž več potreb. «»—— Leva struja PSI bo izdajala <11 Nuovo Mondo> RIM, 5. — Dne 13. septembra bo začela izhajati periodična publikacij,, leve struje PSI, ki se bo imenovala «11 Nuovo Mondo«. Obsegala bo deset »trani dnevniške oblike. Med sodelavci »o poleg drugih poslanec Vecchietti, pisatelj Carlo Levi, ekonomist Sy-los Labini, slikar Vespiniani, kritik Muscetta, fizik Casta-gnoli jn drugi. To vest je čas-nikarjem danes povedal eden izmed eksponentov PSI. Pred integracijo v Little Rocku LITTLE ROCK, 5. — Vsi štirje liceji v Little Rocku bodo prihodnji teden odprti tako za bele kot za črne študente. Med temi liceji je tudi »Central High School«, kjer je septembra 1957 prišlo do hudih incidentov. Sole so bile zaprte 1. septembra 1958 na ukaz guvernerja države Ar-kansas Orvala Faubusa, ki je Intel na ta način preprečiti Po znamenitem zdravljenju Jugoslovanskih jedrskih znanstvenikov v pariški bolnišnici »Curie«, so bili francoski dajalci mozga, ki so rešili Jugoslovanom življenja, povabljeni na počitnice v Jugoslavijo. Na sliki vidimo veselo srečanje. V sredi Je Rosanda Dangubič, ki je bila med zdravljenjem v francoski bolnišnici popolnoma brez las integracijo. Sklep komisije za pouk v Little Rocku je v rasprotju z nedavnim odlokom Faubusa, ki je določil, da se bodo šole odprle 8. septembra, toda integracija bi ve. ljula samo v dveh od teh šol, v dveh pa bi ostala v veljavi rasna segregacija. Sedaj je vprašanje, kako bo spet guverner reagiral na sklep komisije za pouk. -—«»------ Na Kapilolu člani kanibalske ekspedicije RIM, 5. — Na Kapitolu je občinski svetnik Marazza kot namestnik župana sprejel člane »British Alpin Hannibal Expedition 1959», ki so pod vodstvom Johna M. Hoyta hoteli s pomočjo slonice Jumbo iz turinskega zoološkega vrta dokazati veljavnost teorije, da je Hanibal 1. 218 pr. Kr. šel čez Alpe pri prelazu Clapier. Marazza je goste pozdravil tudi v imenu rimskega prebivalstva. (Zdi se malo razumljivo, zakaj toliko časti, ako so ti angleški gospodje gonili ubogo Jumbo v hriD, dokler je šlo, potem so se pa, ko niso mogli naprej, vrnili, ne da bi šli čez prelaz Clapier in torej ne da bi podali dokaz za svojo teorijo). — Španski «Landru> MADRID, 5 — Madridski javlja, da se bo v Ali-cantu v kratkem pričel proces proti nekemu modernemu «Landruju», obtoženemu da je umoril dve ženi. Francisco Giner, eleganten mož 59 let, se je po nemirnem življenju, v katerem je imel 9 otrok ter je živel v raznih španskih mestih ter tudi v Tangerju, Tetuanu, Oranu in Marseillu, umaknil ieta 1953 v neko vilo v San Juanu blizu Alicanta, kjer se je kmalu nato poročil z bogato vdovo Monserrat Villegas. Ta je umrla zastrupljena leto po poroki in zapustila je 500 tisoč peset (nad 5 milijonov lir) možu. Leta 1955 se je Francisco Giner poročil s Sa-lud Perez, ki je tudi umrla zastrupljena leta 1956 ter zapustila možu milijon peset. 2e pred desetimi leti je Ginerja iskala policija iz Barcelone zaradi goljufij in poskusa umora; končno je bil aretiran v Alicantu. Manchester Guardian* o prof. Carlu Antoniju O pisatelju prof. Carlu Antoniju, Tržačanu (pravzaprav se je leta 1896 rodil v Senožečah), ki je nmrl v ponedeljek v Rimu, je prinesel obširen nekrolog tudi angleški list ((Manchester Guaidian«. List poudarja (ako Antonijev delež —v italijanskem odporniškem gibanju kot njegove zasluge v sijajnem tolmačenju del Hegla in Croceja. Prof. Antoni, poudarja list, je bil daleč okrog poznan tudi kot ena najbolj vidnih osebnosti v mednarodni organizaciji ((Svobodo za kulturo«. Spacal zMascherinijem v Genovi Lojze Spacal in tržaški kipar Marcello Ma-scherini sta bila nemudoma poklicana v Genovo, da se dogovorita o sodelovanju pri okrasitvi velike čezoceanske ladje ((Leonardo da Vinci«. Po razgovorih v Genovi se bo šele točno vedelo za obseg dela tržaških umetnikov. Vsekakor gre za veliko priznanje umetnikom. V soboto na gradu «Kiss me, Kate!* Pod glasbenim vodstvom dirigenta Heinza Lambrechta iz dunajske Volksoper bodo v soboto prvič izvajali na gradu ameriški «musical« Samuela in Belle Spe-wack «Kiss me, Kate!« Prevod dela, ki se bo to pot prvič izvajalo v italijanščini, sta oskrbela Mario Nordio in Marcel Prawy Peli bodo; Italo Tajo, znani basist, Sonja Mottl Preger iz dunajske Volksoper ter ameriška črnska pevca Olive Moorefield ter Hubert Dilwoth. Sodelovali pa bodo še igralci Er-nesto Calindri, Loris Gizzi, Roberto Paoletti, Checčo Rissone in drugi. Režiser je Ernst Pichler, koreograf Norman Thomson. Osnutke za sceno pa je napravil Nino Pe-rizzi. Pravijo, da bodo uredstavi prisostvovali dopisniki vseh večjih domačih in tujih listov. Kradejo slike in jim ni do denarja V vilah in gradovih na Ažurni obali se vedno bolj množijo tatvine umetniških slik Domnevajo, da odhaja potem tatinski plen v Italijo. Zadnja po vrsti je bila tatvina v gradu Juan-les-Pins, katerega del je last Jessice Cornelius, žene nekega bivšega britanskega diplomata. Tat je pokazal izrecno zanimanje za platna nemškega slikarja Petra Van der Falsa (1618-1680), ki je sicer bolj znan pod i-menom Peter Lely ter ga imajo za mojstra angleške šole 17. stoletja. Tat je pustil popolnoma pri miru zbirko dragocenih kipcev, vredno najmanj 5 milijonov frankov, in celo skrinjico, v kateri je bil precejšen kupček bankovcev, ter je odnesel samo dve platni omenjenega slikarja. Platni sta pribili- . no .meter in en četrt široki ter meter visoki. Tat ie prišel v grad po lestvi in skozi okno prvega nadstropja. Sel je naravnost v salon, V.zel obe sliki ter se vrnil na, vrt, kjer je odvrgel okvirja, Gospa J. Cornelius, hišno osebje in pekinški psiček «Boo-sy» niso slišali najmanjšega ropota. Tatovi znajo biti tudi vljudni V Pavii so včerajšnjo noč tatovi vdrli v pisarno odvetnika Bartul-le. Odnesli so za milijon in pol raznih denarnih nakazil ter kolikor je bilo denarja v gotovini. Pustili so sicer kovanec za 10 lir in zraven je listek, na katerega so na kratko napisali samo «Hvala». PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — 8. »p«**1 'zoipoFt oH Prnri gi/ctumiini dirkališčnim prvenstvom Stari in novi kandidati za naslove v Amsterdamu Dosedanji prvaki : Houssoau, Hii/iur«, Bunker, Gasparella, Sheil, Maister AMSTERDAM, 5 — Po letih 1925, 1938 in 1948 bo letos od 8. do 13 avgusta četrtič svetovno kolesarsko prvenstvo v dirkališčnih disciplinah Kolesarji se bodo borili za 6 svetovnih naslovov, za ostale pa se bodo potegovali cestni kolesarji 15. in 16. avgusta v Zandvoortu. Dirkališče «Severnih Be- I profesionalci še vedno favorit netk» je bilo že mnogokrat I lanski zmagovalec Spanec pozorišče zanimivih ne nepo- I Guillermo Timoner. Njegova zab&ih borb od zmage »Toto- | glavna nasprotnika bosta Bujan Grassina 1. 1925 do zmag | cher in Italijan Pizzalli. Med Nizozemca Arie Van Vlieta diletanti bo moral sedanji pr-3, 1938 in njegovega rojaka | vak Nemec Lothar Meister pa- Gerrita Schulteja, ki je leta 1948 za 5/10 sekunde prehitel v zasledovalni vožnji Italijana Fausta Coppija, ki je tedaj brattil svetovni naslov. Sedanji svetovni d-irkališčni prvaki so: dva Francoza (Mi-chel Rousseau v hitrostni vo-znji profesionalcev in Roger Riviere v zasledovalni vož.nji profesionalcev), en Švicar (Walter Bucher v vožnji za motorji med profesionalci), en Italijan (Valentino Gasparella v hitrostni vožnji diletantov), en Anglež (Norman Sheil v zasledovalni vožnji diletantov), en vzhodni Nemec (v vožnji za motorji med diletanti). Večina prvakov je med favoriti tudi letos, toda zasedba v vseh disciplinah je tokrat izredno močna. Prvi bodo nastopili hitrostni vozači. Med diletanti je Italijan Gasparella velik favorit. Gasparella je zmagal na *nli-Janskem prvenstvu pred Be-ghetto in v dirki za veliko nagrado Pariza, v kateri je premagal Grucheta, pri čemer je potrdil svoje izredne kvalite; te Njegov rojak Gaiardoni, ki je bil finalist 1. 1957. pa ie po nekaterih znakih nekoliko nazadoval. Njuni glavni konkurenti za naivišji naslov bodo Francoz. Andre Gruchet, Nizozemec De Graaf, Anglež Llovd Binch, Rus Leonov, Poljak Za-•j^e jn pa seveda Avstralci Svetovni prvak v hitrostni vožnji profesionalcev je v pravem smislu specialist za svetovna prvenstva. Trikrat je sodeloval na njih in trikrat je zmagal: najprej kot diletant v Kopenhagnu in v Liegeu in potem kot profesionalec lani v Parizu. Glede na vrsto uspehov v zadnjem času je vsekakor največji favorit tudi žiti predvsem na Nizozemca Von Houwelingena in Buisa. Določeni diletanti za Amsterdam in Zandvoort Švicarjem Sutegom. Rousseau je zmagal tudi v nedeljo v povratnem srečanju za #Veliko nagrado* v hitrostni vožnji pred Švicarjem Plattnerjem PLAVANJE Valle - nov rekord na 800 m prosto MII.AN, 5. — Tehnična športna komisija UVI je za svetovno dirkališčno prven- I stvo določila naslednje kolesarje: Diletanti (hitrostna vožnja): Gasparella. Gaiardoni. Tretji predstavnik bo izbran na me- | stu med Beghettom in Bian- | chettom. Diletanti (zasledovalna vožnja): Testa in Vallotto. Rezerva: Simonigh. Diletanti (za motorji):' De Lillo in Holm. Za- svetovno cestno prvenstvo so t bili določeni naslednji diletanti: Chiodini, Piferi, To-nucci, : .VentureHi in Zorzi. Rezfmjzf? Cernflni in Mi-lesi. > .. / Odhod cest nih ltble 12. avgusta Danes popoldne je tehnični komisar za. cestno dirko Alfre-do Binda odpotoval v Amsterdam, kjer se bo udeležil kongresa UCI. V Amsterdamu je tudi že predsednik UCI Adria-, no Rodoni. Kongres UCI bo moral določiti sedež svetovnega prvenstva za 1. 1960, RIM, 5. — V 50-metrskem bazenu «Acqua Acetosa* je 18-letna Alessandra Valle izboljšala italijanski rekord na 800 m prosto za ženske s časom 11’24”2. Prejšnji rekord je imela Velleda Veschi s časom 11’32”7. Na vmesnih razdaljah je Valle dosegla naslednje čase: 100 m: 1’12”7, 200 m: 2’37”; 400 m. 5’31”4. V istem bazenu je 14-letni Francesco Spinola (S.S. Lazio) izboljšal mladinski rekord na 400 m prosto s časom 5’5"9. Uradna rekordna meja za to disciplino je bila 5’20”. «»—— MADRID, 5. — Na mednarodnem vojaškem plavalnem prvenstvu v Madridu je Italijan Dennerlein izboljšal državni rekord na 400 m (štirje slogi) s časom 5’34"7. O FLORENCA. 5. — Nacionalna polprofesionalna nog. zveza je sporočila, da se bo prvenstvo C lige v treh skupinah po 18 moštev, začelo v nedeljo 20. septembra 1959. O NEW YORK, 5. — Nogometna enajsterica Palerma je danes popoldne prispela z letalom v New York. Prvo tekmo bo odigrala v soboto v Brooiklyinu. 18. avg, bo debu-tirala v Kanadi v Torontu. Osmerec «Moto Guzzis — evropski prvak Jutri žrebanje za dvoboj v Filadelfiji Ulkv bo Nencini ima zlomljeno rebro FLORENCA, 5. — Nencini upa, da se bo lahko udeležil dirke v Chignolo Po, ki bo v nedeljo. Radiografski pregled je namreč pokazal, .d* ima zlomljeno 5. desho remro. toda zdravnik je pojasnil, da se bo rebro hitro z-arastfo ker vsekakor najvecj. je osjI,fb jVupaj. Nencini bo do^v glavnim isti kot lani: v petek poskusil voziti in če njegov rojak Gaignard, Italijana Antonio Maspes in Enzo Sacchi, katerima se je letos pridružil bivši Rousseaujev rival ko je bil še diletant, Gu-glielmo Pesenti, Nizozemec Jan Derksen, ki bo na domačem dirkališču še posebno nevaren kljub svojim 40 letom, Belgijec Jos de Bakker, Švicar Oscar Plattner (kateremu so dali prednost pred švicarskim prvakom Von Burenom) in predvsem Nemec Potzernheim, ki ima prav gotovo^ najhitrejši sprint. Junija letos je Potzernheim dvakrat premagal Rousseauja in s tem dokazal, da je v izvrstni kondiciji- V zasledovalni vožnji imata Roger Riviere in Norman Shell vse izglede, da obdržita svoja naslova. Prvi je — kljub temu, da je zanemarjal dirkališča na račun cest (sodeloval je na dirkah po Španiji in Franciji) — še vedno kolesar izrednega formata. Na prvi pogled ga lahko ogrožata samo dva kolesarja: Nizozemec Peter Post, ki bo užival tudi vso podporo svojih gledalcev, ter Italijan Leandro Faggin, nesrečni finalist iz 1. 1958. Poleg njiju utegnejo nagajati Rivie-ru še Francoz Albert Bouvet, Danec Kay Nielsen, Belgijec Jean Brankart, Nizozemec Dan De Groot in Luksemburžan Lucien Gillen, Med diletanti je Norman Sheil, prvak iz leta 1955 in iz leta 1958, med vsemi prav gotovo najbolj izkušen, vendar pa ni imel vedno sreče. Leta 1957 se na primer sploh ni uvrstil v finale. Najresnejše tekmece bo imel v Italijanih in v Nizozemcih. V vožnji za motorji je med petek po: ga poškodba ne bo ovirala, bo v nedeljo zanesljivo startal. — «»---- O KOPENHAGEN, 5. — Svetovni prvak v hitrostni vožnji Rousseau (Fr.) je sinoči zmagal na dirkališču Ordrup v Kopenhagnu v hitrostni vož V zgodovini Davisovega pokala Italijani sedmič v medeonskem finalu V avHlralskem moštvu bo igral Bob Mark - Pol milijona tenisarjev v Avstraliji FILADELFIJA, 5. — Žrebanje nasprotnikov za prvi med-conski finale Davisovega pokala med Avstralijo in Italijo bo j£tri ob 10. uri. Ze sedaj pa je kaPetan avstralskega moštva Harrt Hopman dejal, da bo proti Italiji zelo verjetno igral mladi Bob Mark. »Mark je eden naših najboljših igralcev — je dejal Hopman. — Proti Mehiki ni igral, ker ni bil v dobri kondiciji, v finalu ameriške cone proti Kubi pa i udarci na videz niso močni, toda nje- je bij izxrsten,.Njegovi udarci u|t žoge so strahovito hitre » Tede dvoboja Doja samega je d«4ai: »Čeprav smo lani decembra po dvoboju ZDA-Av-stralija izgubili dva igralca (Anderfcona in Cooperja), i j- mamo vendarle močno moštvo. V Avstraliji imamo pol milijona tenisarjev in kvalitetnega naraščaja nam ne manjka* Italijanski in avstralski te-nisarji so tudi včeraj intenzivno trenirali, kar velja še posebej za Italijane, ki se morajo dobro navaditi na travnata igrišča, na katerih žoga vse drugače1 odskakuje kot pa na peščenih. Italijanski tenisarji so v Evropi že dolgo let med najboljšimi, toda v finalu Davisovega pokala doslej niso imeli stbvifo «ihsalatiero» v prehod- nji za »Malo nagradna pred t posebnih uspehov. Odkar je Belgijcem De Bakerjem in I leta 1900 D. F. Davis daroval mmm Pietrangeli in Sirota pred težko nalogo no last najboljšim državnim teniškim diletantskim reprezentancam, predstavlja tekmovanje za Davisov pokal dejansko svetovno teniško prvenstvo. Od tedai so se italijanski tenisarji sedemkrat prebili do medeonskega finala, v katerem pa so bili vedno premagani z visokimi rezultati. Leta 1928 in’ 1930 se je De Stafaniju, Gasliriiju in De Morpurgu nudila prva taka priložnost, toda obakrat so jih ZDA odpravile z enakim rezultatom 4:1 Častno točko za Italijo je obakrat priboril De Morpurgo Leta 1949 sta Cucelli in Mar-cello del Bello odpotovala polna optimizma v Rye, kjer so ju pričakovali Avstralci Sid-well, Sedgman in Bromwich. Kljub požrtvovalni igri Cu-cellija in veliki prizadevnosti dvojice pa sta Italijana izgubila s 5:0. Enaka usoda ie doletela italijansko moštvo leta 1952, ko se je «starim» pridružil še mladi Gardini. Tokrat so ga odpravili s 5:0 Trabert in tovariši, čeprav je Gardini z odlično igro proti Seixasu navdušil gledalce in strokovnjake, ki so mlademu italijanskemu tenisarju napovedali veliko bodočnost. Do tena neuspehu so se italijanski »mušketirji* pojavili v medeonskem finalu ponovno leta 1955, ko so se Gardini, Pietrangeli in Sirola po-pomerili v Filadelfiji z Avstralci Hoadom, Rosewallom in Hartvvigom. Sreča jim ni bila mila in vrnili so se z gladkim porazom. Bolje pa so se odrezali naslednje leto v New Yorku proti ZDA, ko je Pietrangeli, potem ko je prvi i-gri izgubil proti Richardsonu, premagal Greena in preprečil katastrofo 5:0. Za lanski nastop v medeonskem finalu proti 7J)A v Perthu je vladal velik in prav gotovo pretiran optimizem. A-merikanci so zmagali s 5:0, toda dobro se še spominjamo, koliko napora je moral vložiti v igro Olmedo, da je premagal Pietrangelija, koliko e-nergij je potrošil Mac Kav, da je v petih napornih setih zlomil odpor italijanskega predstavnika št. 1 in kako velika je bila borba med Olme-dom in Sirolo, katero je Pe-ruanec odločil v svojo korist z redkim izidom 20:18 v zadnjem setu. Tradicija je potemtakem I-talijanom nasprotna in prav gotovo bi ne bilo premišljeno, če bi si tokrat obetali kaj več od Pietrangelija in Sirole. ne glede na to. da je Pietrangeli že premagal Fraserja v treh setih, skupno s Sirolo pa tudi Fraserja in Emersona, Toda to je bilo na peščenih i-griščih v Parizu, travnata i-grišča pa so vse nekaj drugega in tudi borba za Davisov pokal je nekaj bolj resnega kot pa navaden turnir. Za Triestino danes odločitev Nocoj ob 21. uri bo v sejni dvorani Trgovinske zbornice drupi del občnega zbora Trie-stine. Na prvem občnem z boru pred enim tednom so člani Triestine izrekli nezaupnico sedanjemu vodstvu in istočasno poverili začasnemu odboru nalogo, da sestavi listo novih imen, za nov odbor. Nocoj bi moral začasni odbor to listo predložiti, v nasprotnem primeru pa ne bo drugega izhoda kot zateči se h komisarski upravi. Od izida današnjega odbora oz. od njegovith sklepov bo tudi odvisno če bo Triestina v novi sezoni sploh nastopala v B ligi. zaradi smrti Jeana Behre, ki je bil njen učitelj in vzornik. VATERPOLO Dubrovniški «Jug» na turnirju v Imperiji IMPERIA, 5. — V soboto in v nedeljo bo v Imperiji tretji vaterpolo turnir za pokal • Francesco Cascioni* z mednarodno udeležbo. Sodelovale bodo ekipe Juga iz Dubrovnika, Vasutasa iz Budimpešte, Rari Nantes Camogli in novega državnega prvaka Pro Recco. Jug iz Dubrovnika je trenutno na vrhu lestvice jugoslovanskega prvenstva, ki je naslednja: Jug 5 3 20 19:13 8 Jadran (Spl.) 3 3 00 17:11 6 Jadran (Herceg.) 3 120 11:6 4 Mladost 4 1 2 1 11:12 4 Mornar 4 02 2 12:15 2 KPK 5 0 05 10:23 0 Veslači od 20. do 23. avgusta v Macong S 0GL 83 čolnov na evropskem prvenstvi] e n s t rt] Nemci in Rusi glavni favoriti - Osmerec Moto Gus-xi - edina nada Italije • Jugoslavija s štirimi čolni MONTREAUX, 5. — Do zaključka prijavnega roka za evropsko veslaško prvenstvo, ki bo od 20. do 23. avgusta v Ma-conu v Franciji, se je prijavilo 83 posadk iz 20 držav. Možno pa je. da se bo število sodelujočih še povečalo, ker sta tudi Španija in Grčija še pred potekom roka najavili svojo udeležbo. Žrebanje za sestavo izločilnih skupin bo v ponedeljek 17. avg v Ma-conu v prisotnosti predstavnikov vseh udeleženih nacionalnih zvez. O RIMINI, 5. — Franco Ca-vicchi je premagal Wendta s k. o. v 1*40” druge runde. Končni seznam prijav za posamezne kategorije je naslednji: Skiff (13 držav): Belgija, Francija, Švica, Nizozemska, Madžarska, Jugoslavija, Poljska, Romunija, V. Britanija, Avstrija, Avstralija, Nemčija in SZ. Double scoul (12 držav): Belgija, Francija, Italija, Švica, Nizozemska, Češkoslovaška, Turčija, Finska, V. Britanija, Avstrija, Nemčija in SZ. Dvojec brez krmarja (11 držav): Belgija. Švica, Ma- džarska, Poljska, Romunija, Danska, Finska, V. Britanija, Avstrija, Nemčija in SZ. Dvojec s krmarjem (13 držav): Belgija, Francija, Italija, Madžarska, Portugalska, Jugoslavija, Poljska, Romunija, Danska, Turčija, Švedska, Nemčija in SZ. petverec brez krmarja (10 držav): Francija, Švica, Češkoslovaška, Poljska, Romunija, Danska, V. Britanija, Avstrija, Nemčija, SZ. Četverec s krmarjem (14 dr iav); Francija, Italija, Švica, Nizozemska, Madžarska, Portugalska, Jugoslavija, Poljska, Romunija, Danska. Švedska, V. Britanija, Nemčija in SZ. Osmerec (10 držav): Francija, Italija, Švica, Češkoslovaška, Jugoslavija, Poljska, Romunija, V. Britanija, Nemčija in SZ Italijo bodo na prvenstvu zastopali čolni: Can. I.ario Como (double-scoull), Can. Ar-mida Turin (dvojec s krmarjem), Can. Pallanza (četverec s krmarjem) in Moto Guzzi Mandello Lario (osmerec). Jugoslavija pa bo nastopila s čolni: Perica Vlasič (skiff) Krka^Sibenik (dvojec s krmarjem), Mladost-Zagreb (če tverec s krmarjem) in Savica-Ljubljana (osmerec). Razen osmerca, ki trenira v Ljubija- MIIIIIIIIIIIIIIIMItlllHtlllllllllllMMMIIItinillllllltltlllllMItllllMMMHMMIIIIIIIIIItMMIMHHHIMHtM Dvoboj Finska - Madžarska AVTOMOBILIZEM Smrtna nezgoda angl. pilota v Monzi MONZA, 5. — V bolnišnici v Monzi je podlegel poškodbam angleški avtomobilski dirkač Philip Green, ki se je dopoldne ob 11. uri ponesrečil na dirkališču v Monzi z avtom MG Spider. Ker ni bil vajen proge, je zavozil v ovinek s Szecsenyi v disku - 57,57 m le malo pod svet. rekordom m, se vsi ostali izbrani čolni pripravljajo na Bledu. Prognoze za letošnje evropsko prvenstvo so za sedaj še dokaj negotove, ker nam niso znani rezultati posameznih državnih prvenstev. Toda na o-snovi rezultatov na dosedanjih mednarodnih prireditvah lahko sklepamo, da se bodo za prva mesta skoraj v vseh disciplinah potegovali v glavnem Nemci in Rusi. Italijani lahko računajo kvečjemu na uspeh v osmercu, vendar pa bi moral biti osmerec Mofo Guzzi v zares izvrstni formi, če bo hotel ohraniti svojo evropsko lovoriko. Med skiffisti bo borba zelo ostra in upati je, da bo vanjo odločilno posegel tudi Jugoslovan Vlasič, ki je enkrat že bil evropski prvak. Seveda je od takrat poteklo že precej let in Ivica se 1J liko postaral, na P®v.« | so prišli mnogi F jl Rus Ivanov, Avstrljjjjsl der in drugi. Med j" 1 udeleženci je najavil'( Avstralec Mc Kenzie. cer včeraj prispel v. ( in ki bo prispel tudi /in«. T. n v- ,1>, ». clf Af8J ' con, vendar pa ne bo nastopil. Mc namreč rekonvalescent peraciji slepiča na J v Jugoslaviji. Nekaj jr, bil na okrevanju kjer je bil največ v KJti J s- un o* Vlasičem, kateremu ; jvai posredoval nekaj šenj. Počivati bo 1,1 najmanj en mesec, P' j lahko prijel za vesi ! mu ne preostane da se začne priprav 'uk., rimsko olimpiado, kJer kakor med favoriti. •IIIIMIIIIIIIIIIIIItllllHIIIIIMIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIItIMHIIIIIIIUIIIIIIIIIIIimmilllllll1 Prvenstvo Jugoslavije v hokeju na koU] M «Cement» pred ekipo Gof}§ m Uspela ekshibicija v umetnem drsanj*1 NOVA GORICA. 5. — V Novi Gorici — zibelki jugoslovanskega hokeja na kotalkah — je bilo odigrano v petek, soboto in nedeljo VII. državno prvenstvo, iz katerega je izšlo zmagovito moštvo »Cementa’ iz Pulja, ki si je že tretjič zaporedoma priborilo naslov državnega prvaka. Enakovreden nasprotnik mu je bilo le moštvo ZNK Nova Gorica, ki se je uvrstilo na drugo mesto, medtem ko je tretje moštvo «Pule». Zopet zmage italijanskih atletov na Švedskem HELSINKI, 5. — Drugi dan atletskega dvoboja Finska-Ma-džarsika je Madžar Szecsenyi dosegel v disku izvrstni rezultat 57,57 m, ki le malo zaostaja za svetovnim rekordom Poljaka Piatkowskega. Razen tega je še dvakrat vrgel orodje čez 55 m. Drugi je bil njegov rojak Klics z metom 54,21, tretji pa Finec Pentti Repo z preveliko hitrostjo. Njegov av to se je zaradi tega obrnil in I 5^53 pri tem stisnil pod seboj ne-1 Ostati važnejši rezultati: srečnega pilota, ki je obležal | m ovjre; j Mildh '(F.) 52”9; z zlomljeno lobanjo in udrtim m; [ galonen (F.) 1’49"8, prsnim kosem. 2. Szentgali (M.) r50"S; kopje: ,1. Kauhanen (F.) 79,50; tro- RIM, 5. — Maria Teresa De- skok: 1. Tamminen (F.) 15,49; filippis, edina ženska na svetu ki je dirkala z avtomobili formule «1», je sklenila prenehati z aktivnim dirkanjem. Svojo odločitev je sprejela palica: 1. Landstroem (F.) 4,40, 2. Sutinen (F.) 4,35. # # # STOCKHOLM, 5. — Na mednarodnem atletskem mitingu v Uddevali, so danes italijanski atleti dosegli naslednje rezultate: Višina: 1. Anderson (šv.) 1,90, 2. Introini (It.) 1,85; 3000 m: 1. Luigi Conti (It.) 8’19”6; 800 m: 1. Snygg (Šv.), 3. Fra-schini (It.) 1’51”2; 400 m: 1. Panciera (It.) 47"8. Boljša rezultata sta dosegla še Pakistanec Pazik na 110 m ovire s 14”2 ter Norton (ZDA) na 100 m z 10”4. Na turnirju so poleg omenjenih sodelovala še moštva »Viktor Lenac» iz Reke, »Mladost* iz Zagreba in ljubljanska »Olimpia*. Zlasti dinamično in tipično prvenstvo je bilo nedeljsko srečanje med moštvi »Cementa*, ki je branilo naslov prvaka, in Novo Gorico, najresnejšim pretendentom za častni naslov. Odločil ga je v svojo korist »Cement*, ki je dokončal turnir neporaže. Za tak rezultat pa se imajo igralci »Cementa*, ki so sicer na vseh tekmah odlično igrali, predvsem zahvaliti začetni pretirani tremi Novogoričanov. Le ti sp tako že v prvih dveh minutah morali pobrati iz mreže kar tri žogice. Takoj za tem so Novogoričani uredili svoje vrste in v prvem polčasu znižali razliko na 2 proti 4, v začetku drugega polčasa pa ize načili. Gostje so za tem vnovič napadli in povišali rezultat na 5:4 in to po zaslugi sodnika, ki je spregledal, da se je Pertot v vrata streljane žoge že dotaknil. To slabost sodnika je iskoristil igralec »Cementa* in porinil žogico v vrata, ne da bi mu sodnik oporekal pravilnost gola. Med odmori so pionirke izvedle nekaj eksibicij v umetnem drsanju in navdušile številno občinstvo. Končna lestvica je naslednja: Cement 5 5 0 0 39:8 10 N. Gorica 5 4 0 1 38:12 8 5 3 0 2 23:20 6 5 2 0 3 23:18 4 5 10 4 12 40 2 5 0 0 5 9:46 0 inf ji 1 'H jugoslovanskimi junj'B Lj ^ lju, so imeli včeraj ' lektivni trening na stadionu v Kolonji- ,t so izkoristili za raz šic, popoldne pa so > „ dali na steze. S treni1 , do nadaljevali tudi poldne in popoldne VESTI IZ Pravisani - Mil**J -- San “ 15. avg. v Tržaški boksar Al*?| < sani se bo 15. avg. ^ ^ Vt l .. ’ I 41 Remu proti Milanu J Ta dvoboj bo vkllufLa ®, reditev katere osve« p bo dvoboj za evrops^ stvo peresne katež®. $ Italijanom CaprapJj, Francozom Lampet*11 * * * , r« Tržaška profesion8^,^ ij sarja Burlovich k bosta 22. t. m. na: stop*', i 'f1! bot". lovcu. Prvi se bo "-jji strijcem Takijem. vpi Pula Mladost V. Lenac Olimpija O LEVERKUSEN, 5. - Klub «Bayer Leverkusen* je suspendiral za en mesec evropskega prvaka na 100 m Armi-na Haryja. Hary je zanemarjal predpisane redne zdravniške preglede in si je vzel dopust, ne da bi prej o tem obvestil svoje voditelje. ATLETIKA Prvi trening juniorjev v Kolonji Člani italijanske juniorske atletske reprezentance, ki se bo 15. in 16. t. m. pomerila z Sllljl-CIII i OIMJV..-- . Avstrijcem Poseli^0* evropskim diletant5 kom. # # * x SACRAMENTO, .‘V. Folley (ZDA) drugi J1 »n ni lestvici težke 83 magal p. t. v 10 warda Kinga (ZDA)- # * * ^ j) PITTSFIELD, 5- ^ Johnson (ZDA) i, tovn-i lestvici srednj c f t je premagal s k. o. Johnnyja Yorka (*■ * * * i(*y TOKIO, 5. — .J8? idfL ksarslei izvedenci ni, da bo 10. avgust« j Kenjij Yonekura Pr ie )t tovnega prvaka mUSJ seuala Pereza. j *** NEW YORK, 5. M5 nijsiki boksar E*?** je odstopil od vsf.’* ju,-, ga postopka proh je J Johanssonu. Mach®" p J° ,.1-i val zaplembo premije 100.000 . dvoboj Patterson ' jov'* ■* zof a, oske1.!)!, češ da je Šved ut gove interese, ker . P°Y,r hiji'«il ju kot naj hi bil v.5 ril z njim v po v znano je JohanssoU^jC| srečanju premaga' . k. o. v prvi rundi Odgovorni ur:;V STANISLAV Tiska Tiskarski zav°d , _________________ t* %muuuuuuuuuuiu EDGAR WALLACE; UUUUuuuuuuuug ir ZAGONETNA rZAPONKA) 16. TfTmnTmnnfTTmnnnnnnnnnn nhnmrmfnnnnnniTnnnnnnnni? Da so bili tatovi v njegovem stanovanju, ni bilo dvoma. Balon nieeova soba, kuhinja in predsoba so bili v redu, Dac Da je Pavlova šoba kazala pravo razdejanje. Na poste-ljt je ^ezal eden izmed kovčkov, ki ju je Pavel pustil doma. Kliucavnica ie bila odtrgana in vsebina raztresena po 0°st®-li Nasmotno pa je drugi kovček estal nedotaknjen Frank vib kovčkov Predstavljal pa si je, da Pavel m mogei pustiti nič dragocenega. Na postelji med nekaterimi obratuje* nimi srajcami, knjigami in risarskimi P^ebscmam. je M samo en zavoj pisem. Frank Je ‘akoJ ^p°znTa‘’svojemu pisma, ki jih je od časa do časa pisal Trasmere svojemu neC;Frank je poklical k telefonu Carverja. Deset minut pozneje je bil otožni policijski nedzornik pri njem. »Ali je kaj znamenj vloma?» je vprašal Carver. , , «Ni jih,» je odgovoril Frank. «Zdi se, da je tat imel ključ od mojega stanovanja* »Morda je neznanec mislil, da bo našel kaj vrednega med stvarmi nekega dediča,* se je zarežal Carver in tudi Frank se je zasmejal. »Tedaj je bil slabo obveščen tat,* je pojasnil. »Pavel je bil reven ko cerkvena mis, dokler te mu ni posrečilo, da je dobil predujem na dedseino. In se tisti dan je odpotoval v Italijo.* «šalil sem se, Holland,* je odvrnil Carver. »Tat je iskal nekaj važnega zase in ni nujno, da je to predstavljalo vrednost. Po mojem mnenju je morala biti stvar, ki jo je iskal, tu notri,* je nadaljeval, ko je vzel v roke neko posebno okoli deset centimetrov dolgo ploščato škatlico, škatlica je bila odprta pokrov pa, kos lesa, ki se je zapiral po dveh žlebih, je ležal tam blizu na postelji. «Lahko stopite v zvezo z Landerjem, Frank?* »Po nekolikih dneh bo priplula njegova ladja v Neapelj,* je pojasnil Frank, «Poslal mu bom brzojavko. Ne verjamem pa, da so mu ukradli kaj važnega.* »Veste, kaj vam bom povedal, Frank?* je vzdihnil Carver, ko se je spustil v naslonjač in je Frank pripravljal dva kozarca s pijačo. »Oseba, ki je vstopila ta večer v vaše stanovanje, je ista, po mojem mnenju, ki je umorila starega Trasmereja. Če bi me vprašali, zakaj tako mislim, ne bi vam znal kaj odgovoriti, pac pa mi moj čut to narekuje... in samo to. Morda je ta, dragi Frank, eden od onih dogodkov, ki peljejo zamotano zadevo proti rešitvi.* »Ne vem, kaj bi rekel,* je pripomnil Frank in je ponudil nadzorniku kozarec. «Morda preveč razmišljate.* »Vsi preveč mislimo,* je zagodrnjal Carver in je dvignil kozarec proti svetlobi. »Glejte, Holland!* Je zopet povzel besedo, ko je napravil požirek. »Nekoč so imeli vsi ljudje močne čute kakor divje živali. Z razvojem razuma in omike so čutne lastnosti padle ne pa tudi izginile. Še dandanes se najdejo sledovi teh prvotnih čutov v vsakem človeku, pač pa se jih posameznik skoraj nikoli ne zna poslužiti, tako na primer jaz v tem hipu. čutim, da je človek, ki je prišel r.ocoj v to hišo, morilec, pač pa ne bi znal povedati zakaj. Ko sem zaslišal telefonski zvonec na moji mizi pred pol ure, me je obšla čudna slutnja. Zdelo se mi je, da mi neki notranji glas pravi, da bo ta telefonski razgovor razrešil uganko, ki me muči že nekoliko časa.* »Pa ste ostali prevarani,* se je .lasmehnil Frank. »O ne, samo zbegan,* je izjavil visokopostavm nadzornik. »Skušal bom urediti svoje misli in videli boste, da bo nekaj skočilo iz tega.* «Moj prijatelj Lander pa, pomislite, trdi trdovratno, da policaji nimajo možganov!* je vzkliknil Frank »Ali veste, da imenuje vaše tovariše .možgani od enega metra sedemdeset’? To zato, ker je sedaj navada pri policiji da ne sprejme v svoje vrste tistega, ki ne doseže te višine.* Carver je skomizgnil z rameni l.akor odsoten. «Je mnogo ljudi, ki mislijo kakor vaš orijatelj milijonar,* je pripomnil. «Vendar, dragi Frank, vam zagotavljam, da je v naših arhivih ostalo le malo nerešenih zadev. Z našimi stosedemdesetcentimetrskimi možgani naredimo velike stva-ri. Seveda imamo na razpolago obširno in nezmotljivo organizacijo, celo vojsko ljudi, laboratorije, arhive in popolne zbirke časopisov za stoletja nazaj. Verujte mi, če ne bi v vsem tem prevladoval kot faktor človek, ali bolje njegovi možgani, njegova inteligenca in prodornost, ne bi mogli doseči ta- kih uspehov.* »Prepričan sem o tem,* je pritrdil Frank, ko je spremljal prijatelja proti vratom,* Dobro veste, da sem vedno zelo občudoval vas in vse vaše tovariše.* »Lahko noč, Frank,* je pozdravil Carver. »Zaklenite se dobro in porinite zapah!* Drugo jutro je bil Frank presenečen, ko Je najemnik spodnjega nadstropja potrkal na njegova vrata Bil je trgovski potnik in njuni odnosi so se do tega trenutka omejevali na nagel pozdrav, kadar sta se srečala na stopnicah. «Upam, da niste bili užaljeni zaradi mojih sinočnjih opozoril, Holland,* je dejal najemnik spodnjega nadstropja z nasmeškom na licu. »Razumeli boste; prišel sem pred malo urami po strašnem potovanju in sem bil zaspan. Z vsem tistim ropotom ste me zbudili in nisem si znal pomagati drugače, kakor da sem vzel kuhinjsko metlo in z njo tolkel po stropu. Zagotavljam vam, da vas nisem hotel žaliti.* »Nisem se nikakor užalil,* je odgovoril Frank. »Niti nisem bil doma in ropot, ki ste ga slišali je delal neprevidni tat.* »Tat?* je ponovil trgovski potnik. »Pomislite, da sem se .ir- skoraj srečal z njim!* «Hočete reči, da ste ga za kratek hip videli?* »Nekaj takega, Holland. Ko sem porppotai 1 držajem po stropu, sem mislil, da vam je treba svoV Zato sem si oblekel domačo haljo in sem šel iz svu7jl>Jit novanja, da bi šel k vam. Ko pa sem odprl svoja zaslišal korake na stopnicah in, ko sem prišel sem videl, kako se zapirajo vežna vrata. Videl ’ jt ‘j orokavičeno roko in sem mislil, da ste vi, zlasti * v sostanovalcev ni nikoli tu v zadnjih dveh dnevih » Zato sem se vrnil in legel v posteljo.* I Frank je takoj telefoniral Carverju, ki pa n ^ nič pripomnil. m. Nedeljsko presenečenje je bilo mnogo bol) ,ve* V ,» je že pozno popoldne, ko je Frank bral neko knjiS" 11 i ni sobi. Nenadoma je zaslišal zvonec, ki je bil zve/^j# 1 nim vhodom. Pogledal je skozi okno, preden |0 1 toJ. * električni gumb, ki je odpiral vežna vrata. Hip pegnal po stopnicah navzdol in si kar med PotlL# i suknjič. Pred hišo je namreč stal Mirin odprt ra pa je bila na hodniku za pešce. «Lahko stopim za hip v vaše stanovanje, Frani1 šala igralka. rit / »Velika čast zame, Mira! Kar stopite!* . 51 Frank je vzel Miro pod roko in ji je pomaga) cah v drugo nadstropje. Salon, ki se mu je vedn° s1' ir udoben in privlačen, se mu je nenadoma zaZd poln dima in prahu in v neredu. t »Za hip bom odprl okna, Mira. Notri je dim jp »Kar pustite, Frank, to ni važno! Pokadila h° cigareto,* se je nesmehnila. nnna. , Ko ji je mladi mož prižgal cigareto, je nadaUe g p t «Vracam se v London, v hotel Central. V St° so duhovi in...» vijd> »Kaj vendar pravite!* je v smehu vzklikni' i (Nadaljevani* i