Ameriške čete'v Franciji. PRIPRAVLJENI SO ITI V ZAKOPE. — TISOČI AME RlfiKIH VOJAKOV ZA FRONTO. — PREVOZ ČET VELIK REKORD. — VELIKA PRIDOBITEV ZA ZA VEZNIKE. — GENERAL PERSHING. ':t> - Washington, D. <28. junija. — Nekje na Francoskem se nahajajo tisori ameriških vojakov, ki so pripravljeni vsak ras iti v zakojM% da se pridružijo zaveznikom. Vojake regularne armade in mornarice, ki so prišli 7. mehiške meje, ali pa iz San Domingo, so včeraj izkrcali v nekem franeoskem pristanišču. Ameriški prevoz je presegel vsak rekord v prt*vozu ret. Noviea o prihodu ameriških ret na Franeosko je presenetila vso Ameriko, kajti nikomur ni bilo znano,.da je kaka večja armada odšla v Evropo. Te rete bodo velika pridobitev za zaveznike, kajti ar mado bodo hranile in oblačile Združene države. Že seda i imajo velika skladišča vseh ]*otrebščin, ki bodo zadosto-vale za ver mesecev. Ameriška armada bo poj>olnoma neodvisna enota in l>o kot taka sodelovala z zavezniki. Kakor se domneva, bodo ameriške rete tvorile zvezo med angleškimi in fran-eoskimi armadami. Dasiravno se ne ve, kako in v kolikem obsegu se je vse to izvršilo, je vendar dejstvo, da pomeni ta prevoz — rekord. Se nikdar ni nobena vlada na tako razdaljo in v tako kratkem času prepeljala tako velikega števila vojakov brez vsake nesreče, kakor so sedaj Združene države. Vsakega Amerikanea navdaja upanje, da se bodo posrečila v bodočnosti t nJ1 druga ameriška podvzetja. Edino, kar bi se moglo primrjati s tem prevozom, je prevoz angleških ret v južno Afriko za rasa angleško-burske vojne; toodinorskih eol /iov se je vse izvršilo v najlepšem redu. Ko je prišlo jmvelje, da se naj pripravijo rete, da gredo na Francosko, so bili skoro vsi vojaki na mehiški meji. Sam Pershing je bil tedaj v glavnem stanu v San Antonio. V Atlantiškem oceanu ni bilo ladij za prevoz. Ladje so bile razkropljene po morju na svojem potovanju. — Skladišča niso bila polna in pripravljena za slučaj vojne. Armada sama ni imela zadostnega števila vojakov. Tak je bil položaj ameriške armade, ko je predsednik Wilson odločil, da se ugodi zavezniški prošnji in se pošlje armada v Evropo. Pri tem povelju je pričel vojni de-jmrtment delovati. Pershing je bil naglo poklican v Washington. Domnevalo se je tedaj, da vlada nekaj namerava, toda vojni lajnik Baker je listom prepovedal o tem razpravljati. (ieneral Pershing je v majhni sobi, ki je komaj imela prostora zanj in njegov štab, z vojnim tajnikom v krat kein času napravil načrt za ameriško kampanjo. 13. maja se je naznanilo, da je general Pershing določen, da bo vodi! ameriško armado na Francosko. Nekaj dni nato ni bilo več v uradu generala Persliiliga in njegovih častnikov; toda o tem se ni nič poročalo. Nato pa se je raznesla.vest, da je prišel Persliing s svojim štabom na Angleško. Vse s«' je izvršilo brez — javnega znanja. Polki so se vozili iz zahoda, juga in severa in so šli proti obrežju. Velike linage vojnega materijala so prevažali v pristanišča, od koder ga je bilo treba prepeljati čez Atlantik. TojK)vi, armada in vojni materijal: vse je bilo poslano preko morja, toda v časopisih ni bilo o tem nikake vesti. Transport so spremljale bojne ladje, ki so pazile na podmorske čolne, da ne bi potopili ameriških vojakov. Koliko mož šteje ameriška armada, ki je včeraj prišla na francoska tla, se ne ve; povedano je samo, da je prišlo na Francosko 15 transportnih ladij. Oerieral Pershing je v kratkem času odredil vse potrebno, da so se čete nastanile. Državni department je tu di imenoval posebnega poštarja, Marcus H. Burni, ki bo oskrboval pošto ameriških vojakov. Poštnina pisem in drugih poštnih pošiljatev je ista kot v Ameriki med posameznimi kraji. Ob fronti se bodo nastavile poštne postaje, ki bodo prejemale in oddajale }K»šiljatve. Za poštnino se bodo rabile samo ameriške mjunkf. Nepotopljiva ladja. Rim, Italija, 28. junija. — Um berto Pueliere. mornariški iiiiLair je iznašel ladjo, ki je ni mogoče potopiti. Ponudil jo je laški vladi ki jo je sprerjela. Ladja ima dve strani, med katerimi se nahaja oglje in droga tva- rtfia. ki varuje ladjo pred torpe _ • ctNT*AL^tws_E>«iT»uBeavifiiw*MMtoeBJ člani ruske komisije, ki je dospela v Združene države. — Od leve na desno: poročnik Martinov, stot-nik Chutt. general Roop, I. Soukine, B. Bakmetev, nrof. Borodin, polkovnik Ovanovski. Nemška demokracija. Nemški časnikarji zahtevajo svobodo naroda. — Tudi nesocjali-stični listi podpirajo Sheide-manna. Kodanj, 28. junija. — CKfmev NVilsonove zahteve, da se morajo v Nemčiji napraviti reforme, m* najde v nemških listih. Filip Seheidemann, vodja so«*i-jaističue veeane. j*» izjavil. spdšila — sporazumi jen je z demokratičnimi državami in hi bili na ta naeLn pravljeni vsi vzroki prihodnjih vojn. Nekateri listi, kot je "Berliner Tajreblatt". ki precej objektivno razmotriva nemški položaj, po«lpi-rajo »ooja listič no prizadevanje in zahtevajo, da narod siiin i>odvza-me in se osvobodi i. Vlada je uradno naznanila, da bo količina masti prihodnjo zimo manjša kot pa preteklo zimo. ko ie bilo d(irvolj«*no .'»0 {gramov masti na teden. i Avstrijska poslanska zbornica. Amsterdam, Nizozemsko, 28. junija. — Včeraj je avstrijska poslanska zbornica razpravljala o interpelaciji soejalisitičnih poslan rev. ki vo zahtevali, da se prično mirovna pogajanja in zahtevali pravieo, da si vsak narod sam voli svojo vlado. Ministrski predsednik je odvr nil, da je vlada prepustila cesarju pravico sklepati mir. Med drugim je tudi rekel: "Zunanji minister je objavil, da smo pripravljeni skleniti časten mir. Dokler pa sovražniki nočejo sprejeti miru. se moramo bojevati." Brazilija prekliče nevtralnost. Rio di Janeiro, Brazilija, 28. ju nija. — Brazilija je danes preklicala nevtralnost v vojni med za vezniki in Nemčijo. Dipiematova žena umrla. Baael, Švica. 28. junija. — I; Carigrada poročajo, da je za tifusom umrla žena nemškega poslanika dr. pl. Kuhlmanna. Volitve aa Ruskem PeUugiad. Rusija. 28. junija. — Provizorična vlada je razpisala za ."10. sept. volitve za ustavno zastopstvo. 13. oktobra bodo novi poslanci prvikrat zborovali. Nemiri v Budimpešti. London, Anglija, 28. junija. — Listi poročajo o velikih demon atraeipb. Ljndje zahtevajo sploi-o«. enaJco in tajao volilno pravico. ih juii<^^ korakalo Nemčija v cokljah. Stockholm, 28. junija. — V kratkem se bodo miši i v Nemčiji samo leseni čevlji. Pred kratkim je b:Ja vstanov ljena drujba za razdeljevanje vojnih čevljev in pri prvi seji te družbe je bilo občinstvu naznanjeno, da se more v Nemčiji izdelati samo 10 odstotkov čevljev iz usuja in priporoča, da se naj narod privadi lesenim čevljem. Kako zelo primanjkuje jjuinija. je dokaz to, da so pobrali ves gu-mij z biljardnih miz in so jra porabili v vojne namene. Občuti se tudi veliko pomanjkanje premoga in se o tem splošno razpravlja. Zadnja vladna odredba predpisuje. iLa mora vsakdo naznaniti vladnemu uradu za premog, ako ga porabi na mesec do deset ton. Med drugimi je tudi zelo važno vprašanje, ki vlado ze*lo zanima. Pomanjkanje je tako veliko, odo mogli dobiti samo še izvoljeni. Nek časnikarski poročevalce je pred tedni naročil poivijo gesi. za katero je plačal $2.00; od tedaj je cena še narasti a. Vendar pa Neniei eel<» poprašnjejo po goseh in se prav nič ne ozirajo na visoko ceno. kajti dobi se lahko brez mesne izkaznice. Tudi sadja zelo primanjkuje in v kratkem bodo vpeljali nakaznice tudi za sadje, da bo sorazmerno razdeljena mala zaloga. Nek privatni dopisnik piše iz Berlina: — V mirnem Berlinu ni govorjenja. ne škandala, razun. če bi se mo-gilo imenovati" škandal, via za zajtrek ne moremo dobiti niti — umetnega medu in to v največjem hotelu Adlon. Dobit moreš samo še čaj, toda brez mleka in sladkorja. To je življenje! Pivo, vino in žganje. Washington, D. C., 28. junija Da nes je imel senator Lodge zelo značilen govor glede amendmentov k živilski predlogi. Med drugim je rekel tudi sledeče : V slučaju, ozabite. da moremo le potom razpoloženja naroda uspešno izvojeva'ti to vojno Razpoloženje je več vredno koi denar, razpoloženje je več vredno kot vse. V slučaju, da bi prepovedali varjenje piva, bi bilo ljudstvo sil no ogorčeno in bi nam nasproto tovalo pri zvrševanju naših načrtov. Pred sprejemom oziroma pred odklonitvijo predloge se bo vršil še zelo vroč boj. Senator Hardwiek je predlagal naj vrne predlogo odboru, ker so v nji nekatere točke protiustavne. Nadalje ie tudi izjavil, da se v vseh ozirih strinja s senatorjem Lodge. V govoru senatorja Lodge so zelo značilni tudi sledeči stavki: — Jaz predlagam, naj bi se popolnoma prepovedalo izdelovanje ••listiliranesra alkohola. Moj namen je tudi predlagati, da se prepove uporabljati sadje za distilacijo ra7 nih pijač. V slučaju, da pa odpra vimo pivovarne, bomo izgubili vsako leto do 140.000,000 dolarjev. — Danes je zaposljenih v pivovarnah nad 100.000 oseb. Ali naj postavimo vse te ljudi na cesto? — Ako prepoveste proizvajanje piva, si boste nakopali sovraštvo stotisoče-rih delavcev. Prisilili jih batote. da bodo pili žganje. V Massachusetts dobiva velikansko število farmer je v s farm krmo za svojo živino. Če odvzamete fav mer jem to krmo, bodo morali poslati vso svojo živino v klavnico Visoka cena. Portland, Ore., 28. junija. — Tukaj so prodali veliko tisoč funtov volne po 72 centov funt. To je bila najvišja cena. kar se jih je plačalo v tej državi za volno. — Prejšnje leto so plačevali po 40 cento* za funt. Polom v Mezopotamiji. : , ..t ANGLUA RAZBURJENA ZARADI OPERACIJ V MEZOPOTAMIJI. — ZAHTEVAJO NAJSROŽJO KAZEN. — DOLŽNOST VLADE, DA POIŠČE KRIVCE IN JIH KAZNUJE. Po&UjateUem denarja« Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. ' Lahko pa vedno še izposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo ▼ krajih, ki so isimiini po laiki armadi. - — Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico aH pismo vojnega uejtnika ker nam stem pomagate sestaviti pravilni naslov. TVRDKA FRANK *A«fnfc 82 Oortiaadt ~ ^ ~ Yot* ». T London, 28. junija. — Nastal je velik vihar po eel i Angliji, ki se je naznanil uspeh preiskave o vodstvu vojnih operacij v Mezopotamiji. Zlasti je presunila vse nesreča v Kut-el-Amara. Z vseh strani so prišle k Bonar Lawu, članu vojnega sveta, zahteve, da se naj oni, ki so zakrivili da se je ta ekspedicija ponesrečila, strogo kaznujejo. Kazen naj zadene indijske kakor tudi domače uradnike. Bonar Law je prosil v zbornici, da mu pustijo teden časa, da stvar še natančnejše preišče; zagotovil pa je, da je dolžnost vlade, da poišče krivce in da jih kaznuje. Joseph King je vprašal, ako je Lord Hardinge, ki je bil indijski podkralj od 1914 do 1916, še vedno podtajnik v zunanjem ministrstvu. Bonar Law je rekeL, da to pomeni, kot da bi bil ITar-dinge kriv, o tem pa da noče razpravljati. Javnost ne bo nikdar zadovoljna, dokler ne zadene najstrožja kazen vseh onih, ki so zakrivili, da se je ekspedicija ponesrečila. Zlasti zahtevajo, da se kaznuje general Sir Beaichamp Duff, ki je bil vrhovni poveljnik indijskih čet od 1914 do 1916 in ki je vodil operacije ob Ti-grisu iz svojega poletnega stanovališča v Simli in ni niti enkrat obiskal Bombaja, kjer so se izkrcavale angleške čete, tem manj pa je šel v Mezopotamijo. O tem je angleška vlada izdala modro knjigo, ki govori tudi, kako so zanemarjali ranjence. V nekem raportu pravi zdravnik dr. Carter, da so bih vojaki po bitki pri Ktezifonu v zelo žalostnem položaju. Nekateri niso imeli odej da bi se ubranili dežja; zlomljene roke in noge so vdelali v deske, ki so jih dobili od zabojev in Angleži in Indijci so bili skupaj v majhnih •prostorih. Zaradi njegovega raporta so mu častniki pretili, da 'j.a aretirajo. ^ General Sir John Nixon, ki je bil tedaj poveljnik angleških čet v Mezopotamiji, je na vprašanje indijske vlade, kake so zdravniške razmere, odgovoril, da so — izvrstne ! Iz poročil se tudi razvidi, da je general Cowper dobil ukor, ker je v januarju 1916 povdarjal, da potrebuje ladij za transport, drugače se mora kampanja rešiti --Kut-el-Amara opustiti. Zaradi tega mu je zagrozil general Duff, da ga bo odstavil. Vsi časopisi pišejo na prvi strani o tem. ^Daily Mail" in 'Times" dolžita Asquitha, ki je bil ob času ministrski predsednik, da je vse njegova krivda. Splošno pa se zVrača vsa krivda na j. A. Chamber-laina, ministra za Indijo in prejšnjega indijskega podkralja Lorda Hardinge. Vsi listi so edini v tem, da se — krivci kar najstrožje kaznujejo. Z raznih bojišč. Francoska fronta. London, Anglija, 28. junija. — Ponovi je sovražnik močno obstreljeval naše postojanke v bližini Font a i ne-lez-Croisi lies. Sovra ž*ie napade na naše prednje -vrste ob reki Oojonl smo uspešno odbil L Oddelek nemških čet je vdrl v naše prednje zakope pri Vermel-les. Takoj nato pa smo jih pregnali in izgubili enega moža. Nočno poročilo: Imeli smo lepe uspehe ob reki Souchez in smo vjeli večje število sovražnikov. Na tem mestu .smo potisnili svojo črto za dve milji naprej. Prednje čete so dospele do predmestja v Avion. V zračnih bojih smo uničili eno sovražno letalo, dve pa ste se poškodovani morali spustiti na tla.. S protizračnimi topovi pa smo uničili dve letali, dve pa smo poškodovali. — Pogrešamo štiri naša letala. Paru, Francija. 28. junija. — Sinoči je bilo artilerijsko streljanje zelo živahno pri Hurtebise ii* Mont C arm ill e*. Nočno poročilo: • - Nemci so hudo bombardirali naše postojanke pri Hurtebise. Motal Blond in CarnHIdt. Na sovražni o-genj je naša artilerija krepko odgovarjala. zlasti še na levem brega Mozele. Nemci nadaljujejo bombardira. Htje RheintML Danes je padlo v me *o 1200 %tfmb in osem na katedrala. Zakaj je bila ruska duma razpu-ščena. Washington, D. C.. 28. junija. Ruski poslanik Bekmetiev je povedal vzrok, zakaj je bila ruska Duma razpuščena. "Ustavna moč Dume je prenehala. ko je nastopila provizorična vlada. Ker je'bila Duma izvoljena po omejenih volilnih postavah stare vlade, zato ni billa več v soglasju d principom splošne in enake volilne pravice." Analfabetstvo na Sp&nskem. V številnih vaseh in manjših mestih v notranjosti Španske je komaj najti človeka, ki bi anal prsati in čitati. Na Španskem je trideset tisoč vasi brez vsake šole te ali one vrste in več tisoč, do katerih je mogoče dospeti le jež, ker ni nfkakih cest ali lokalnih železnic. Šolski obisk na Španskem je prostovoljen in ne obvezen. 76 odstotkov vseh otrok na Španskem ostane brez vsake šolske izobrazbe. Španska je namreč najbolj katoliška dežela na svetu. f Nemški zrakoplovi so slabši Paria, Francija, 28. junija, —t Ker Nemčiji primanjkuje materi-iala. zato so nemška najnovejša letala mnogo slabša kot stara; mesto bakra rabijo zdaj železo. Boji x Lahi. Sim, Italija, 28. junija. — Boji so bili včeraj omejeni samo na artileri jo. Posebno vroči bo bili boji pri Bereonu in Sv. Križu, vzhod no od Gorice in ob Monte Faiti. Napad na prelaz Angella na planoti Asiago smo odbili. t '",*''•"-» t. T* . r - ■'• N^^ovenad^^ik jI T A PI TWT A ^XTX A I T^U^Sovi^'D^ g < v Zedinjerih državah > ill I I ^^ |%| /1 L^ I 1 I ■ /1 | < in the United State* s-ff Jft ITI Vetfa aca vac leto • •• $3.50 l|jj ^^ JLJIjL JL 1 ^L. iAJL W JL^^ JL ijjj ^^^yjfff^l?"^^1 Mi jLS^1'. "ZsmzTi, 3_ _Ust slovenskih delavcev v Ameriki.___| "T 1i TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered aa Second-Class Matter, September 21, 1913, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act Oonfreea of March 8,187V. TELEFON: 2876 OOBTLANDT, NO. 152. — STEV. 152. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 29, 1917. — PETEK, 29. JUNIJA, 1917. » VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Bolgarija ne da tvojih tek _ j Kodanj, 28. junija. — Bed gar aka je odločno izjavil«, tla ne bo v M<» napravile veliko vee kot si v«*i"ina nas predstavlja. Dasiravno nismo dozdaj zadali še nobene udarea, — vndar pa niste naša ino<" z vsako uro. \i ve<* dalei* eas, ko Ik»iiio mogli igrati ulogo, ki bo primerna našem stališču kot velik in mogočen narod. Ravnokar smo dvignili dva tisoč milijonov vojnega posojila z naravnost občudovanja vredno lahkoto; priglasila so znašala vee kot tri tisoče milijonov. Medtem pa snu* podvojili prvi poziv za denarno pomoe, ki je prišel iz Anglije. Anglija je prosila za $1,750,000,000, a podpisanih je bilo nad $3,000,000,000. * Prvotno nemško vojno posojilo je znašalo $1,115, 0,000 na 120,000 mož. Sestavili smo dvanajst novih polkov pionirjev, kojih vsak broji 1,000 mož in ki bodo kmalu pripravljeni in iz-vežbani za aktivno službo iui bojnem ]K>lju. Nič manj kot •io,000 Anierikaneev se vež ha v posameznih določenih taboriščih za častniške službe. Nekako 25,000 drugih je vpisanih v mornariško rezervo za obrambo obrežja, v zdravniški in inžinirski zbor, v neodvisne ambulančne skupine in tako dalje. — Skupno število Amerikancev, ki so opustili posle miru Ter se posvetili strašnemu bojnemu rokodelstvu, znaša v .sled tega najmanj 500,000 mož. To je največje število prostovoljcev, kar jih je bilo kedaj spravljenih skupaj v tako kratkem času. Mi vsi se še spominjamo dni, ko so oblekli v vojaško obleko Kitchener je v milijon mož. Celi svet je strmel ter občudoval narod, ki je mogel spraviti skupaj tako veliko silo na podlagi prostovoljskega sistema. Nemogoče je reči, kako hitro je bil ves ta milijon na francoskih bojiščih, vendar pa je gotovo, da niso bili angleški vojni načrti za to novo armado tako dobro zamišljeni in izvedeni kot so bili izvedeni naši tekom treh mesecev. Najmanj eno leto je poteklo, predno so pričeli čutiti angleško moč ter je nudila Anglija Franciji dejansko pomoč na l)ojišču, kajti Francija je bila skoro celo leto navezana na samo sebe. So veliko bližje resnici pa bi bilo izjaviti, da je pote-klo skoro dvoje let, predno je bila Anglija sploh pripravljena igrati vsaj prilično tudi na bojnem polju ulogo, ki In jo morala igrati z oziram na njeno stališče kot svetovna sila prve vrste. Danes pa je Anglija pripravljena ter vrši svoj posel -Ihrno m 4'redka vrsta junakov" iz preteklosti Anglije A a na enkrat g« -tejša in polnost evil nejša„ Onih dveh let in kar so storili Francozi sami, se ne sme nikdar pozabiti, dokler fe ebo spominjal svet svojih požrtvovalnih sinov ter častil junaštvo in odločnost. Lahko smo ponosni na svojo polovico milijona mož, Ki so vsi dobri in odkriti. To pa ne tvori še nobenega vzroka, da bi opustili vsa nadaljna prizadevanja glede povečanja njih števila. Sedaj teče teden, katerega je določil predsednik Wilson za agitacijo in sodelovanje vseh, da se spravi število redne armade na 300,000. Sedaj je čas za vsakega, ki ga vleče domovinska Iju-bavv vrste onih, ki bodo kmalu stali v zakopih ter s svojim nastopom in svojo odločnostjo pripomogli, da pride enkrat do odločitve v tem strašnem svetovnem boju. -ooo- Slovenska zemlja. N'a -solrn'mi ali južni strani o-srednje 'proge Savinjskih planin se vzpenja iznad prost raneg-a Kamniškega in Kranjskega polja košato predgorje Kamniških plia-liin. Romantična Bistriška dolina ga loči v dva o dolinah in naših jrričih. Le še enkrat stopiš v redek bitko v gozdič onkraj Pasje peči, kjer se prevali pot čez rob — levo na Planino, desno na Kisovec — po tem pa se že vi ješ po kameniti stezi med skalami poleg bradate kosmatih mecesnov navzgor z ved to odprtim daljnim razgledom. — Mesto bodičastega grmovja so porasti a zdajšnja tla in rebra poleg trdega pota z rdečim gTičevnikom po gričih in čereh pa pleza čopka-sto mšje in cvetje. In že čirješ zamolklo cingljanje čredinih zvon cev in veseli vriski "planine proste protetih sinov" se razlegajr daleč naokrosr — ne more več biti daleč naokrog — ne more več biti •daleč do njih. Prideš do osušene smreke z zna inenjem ob razpotju. Tu se ločit? stezi: naravnost naprej vodi prva na Veliko Planino, desno krene stezica mimo malih, stožčarftih smrečic na Malo Planino, katero si naj prej ogledava. Le nekaj minut še rabiva po zložnih tratinah, posejanih z neb roj nimi. raznovrstnimi gorskimi cvet kami, do skalnega, proti vzhodu namerjenega roba, in Mala Planina — idilično, sivo šatorišče — leži pred teboj, nekaj krasnega! Med vsemi pastirskimi nase I bi nami v Kamniških planinah ima ta najlepšo lego. Šteje okrog 70 pastirskih koč v kaj mičnem slo ini s prednjo in zadnjo lopo ter četverooglato leseno ograjo, kai karakrterizira pastirske koče v Kam ni&kih planinah. Omenjena planina se razteza pc malem dolu od zahoda proti vzTio-du iu je naravno zavarovana proti silnim gorskim vetrovom. Na ju gu se vleče pred njo skalnat rob na katerem je celo strelovod, proti severu jo brani gosto smrečje po gričih, iznad katerih se dvigajo zadaj skalne gromade: Planjava, Ojstrica, Veliki vrh in dr. Odtod te popelje dobro shojena pot proti Veliki Planini. Obrne se z gornjega, zahodnjega dela krog malega griča in se spoji z že prej omenino na veliki zelefrii planoti, pod vrhom Poljanskega ro ba (1570 m). Sicer pa tod že itak ne izprašuješ več po poti. Ako nimaš ravno "smole" in te ne zaja me megla, gosta, da bi kmalu pesti ne videl pred nosom; stopiš le na levi zelo strm, na nekaterih krajih navcpičilo odsekan proti Bistriški dolini. A z njega najlepše pregledaš ne le samo Malo Planino,temveč doma lega vso prostrano, valovito planoto Velike Planine, pokateri se pase in prehaja različna živina. Koče. pastirske stanove, opazimo pod Njivico (1668 m), kjer kulminira zahodni rob Velike Planine. Le-ta druga pravcata planinska vas brez župana in drugih vseh o-blastij šteje približno 100 koč. po vprečno isto toliko dnlš. Skori v vsaki se nahaja pastir ali pastirica različne starosti, tudi dečki in de klice desetih let, ki jim je izročena čreda v varstvo. Živine pride približno po deseit glav na kočo, po največ so to: krave, jalovci, ovce koze, nekaj prašičev ter krog 4C konj. Povprečno lahko računamo na deset glav živine pod eno streho. — Kdaj pridejo m kako dolgo ostanejo tu pastirji, utegne kilo vpra šati. Slednje je odvisno od vremena. Navadno ženo v planine o sv Petru in jo zapuščajo o sv. Jerneju. ko pač začne zmanjkovati paše in jame pritiskati mraz. Idilično življenje pastirjev je vseskozi jako živahno ter veselo dasi skrajno skromno, in kdor b? si ga hotel ogledati, ima za to med označenim časom najlepšo prilik« na tej naši največji planini. Stara navada je pri turistih, da se — če le moremo — ne vračamo naza j po Lsti poti, odkoder smo bili prišli gor. Veli&a Planina nam tudi nudi več prijetnih sestopov v dolino. Najzanimivejši izmed vseh se mi zdi čeft Dol (slabi dve url hoda), priporočljiv že raditega. ker ob njem spoznamo Veliko Planino na vsej pro«i, torej Jfeodi na njeni severni strani. Kakor se južna stran polagoma vzpenja proti Njivici, tako se nasprotna lahno pobeša proti Konj ščicL Prva je primeroma malo ka-menita, ki razpolaga vseSkoei od Male Planien s sočnatimi travna timi pašniki, ne tako severna stran. Le-ta je veliko bolj krševitia ki pustih tal. Na Krasu sem, bi dejal, opazujoč spotoma z nekolike razdalje vse te gole špilje, razrje-deno in oglodano kamenje, skdme raspokline, breacdna m okrogle (kraike) doline, da ti ns UcHe nad^njimi antvi nin, katerih di\*no panoramo uživaš vso pot do Konjščice tik pred seboj. In pa cvetke! Ni je skoro sive skale, katere pleša ne bi bila ozaljšana in okrašena krogindrrog z ljubkim gricevnikom. ni je tra-tme, s kamere bi te ne pozdravljali temnomodri encijani. prijetno duhteče murke, velike bele marga-rite in vsako ped drugi šopki, druge nebrojne planinske cvetice — kdo bi vse našteval! Okna vsega mesta bi ž njimi lahko okrasil! — Ooveški vrtnar jih ni sadil. Narava sama jih je zasadila in jim zalivala, da se radujemo njih ljubkosti in občudujemo njih milino... Konec planote se spusti na severnem delu dvakrat stopničasto navzdol. Najprvo v malem klančku v Konjščco, zeleno planotico krog par globoko ud rtih, kotlom podobnih dolin, nato pa drugič po daljšem bregu v Dol. Prvo planino še obrobljajo vitki mecesni. Dol. podolgovata ravan meti Konjem (1832 m) in Veliko Planino, pa že tiči med močnimi, visokimi smrekami — pomikam*-se tlom. Pod pastirsko kočo se iz-premeni smer poti na levo. Nekoliko časa hodimo skoz molčečo ho-■fto po mehkih tleh debelo natro-aenlh rjavih iglie. Prišenlši do roba, ugledamo naravnosft globoke po dnarni del Bistriške doline, nad njo na levi pa grozeče, po več sto metrov skoro navpično nagnjene stene severnega roba. Velike Planine. V dolgih, precej zložno spe Ijanih serpentinah se jim približujemo vedno boljinbolj. Oim bliže smo, tem drznejša je njih podoba in v navpičnih, zdaj nagnjenih ah zvitih skladih čitamo velike pisa ne črke, s katerimi je zarisala narava posamezne dobe svojega ču-dapolnega dela.... Kmalu pa na-~ zbudi iz teh p rem o tri v an j žuboreči potoček, v šumečih skokih nam pri hiti naproti te rposprenii, blagodejno hladeč nas, v dolino. Z njim vred stopimo na piano iz gozda na Kopišča. Opisana pot na Veliko Planine in čez Dol v Bistriško dolino ni toliko naporna, da bi potnik, kt dospe enkrat srečno do semkaj, ze čutil skrajnjo potrebo, zl :niti svoje utrujene kosti in ude že kai tu na livadi pred logarska kočo in jel študirati vozni red. Z veliko večjim užitkom, meuiitf se oddahneš in okrepčaš od dolge ga, a ne tako dolgočasnega pota kot na papirju, v pol ure oddaljenemu Koncu, romantičnem gorskem amfiteaJtru slovite Bistriške doline, kjer stoji na prijazni ravnici poleg Bistričnega izvirka tu-ristovska koča kamniške korporaci je. Ob prav solnce sije. Noga negovana i PEDISINOM le mu samo posmeh a je. Ako rabite PEDISIN za noge potem sme biti solnce se tako vroče, labko tlelate v najhojSi vročini, in noge ne boa«~* moreš dokazali o kaki naši tukajšnji Slovenki, da jo že grešila, padla v blato pogube; nasprotno, vsako nedeljo prihajajo v hišo (io*»podovo in so tako vzor drugim. Na isti stopinji, lahko rečem, da so mladeniči, raadi enega grešnika in morda grešniee, pa hočeš križati vse; seveda to je Tvoja morala. Jaz pa se vedno rečem čast sta-rišem. dekletom iu mladeničem, ako si pa Ti morda brez greha, pljuni mi prvi v obraz. Rečem Ti pa konečno. če misliš, da živiš med razbojniki, lahko takoj pobere« šila in kopita. To ti svetuje in želi odbor Dramatičnega zabavnega kluba. Vekoslav Remec. ('emu tak malodušno si. srce, na poti tej do mojih eiljev svetlih, daljnih — čemu — povej ?! Kaj mar zato. ker samo greš skoz vihre in teme. ker s tabo ne prijatelja. ne ljubice srce ne gre? Kaj mar zato, ker vroča kri na trnje pada vsak korak. ki je nikdar spoznal ne bo pogled usmiljen in gorak? Kaj mar zato, ker zreš naprej in zreš na temno pot nazaj in dvomiš, trepetaš. ne veš. če cilj doseže« kdaj, če prideš kdaj do svetih mej — kaj mar zato si malodušno, srce — povej! O. malodušnosti nikar! Saj vreden je te trnjeve poti, brez dragih src skoz temo in vihar, in vreden tvoje vroče je krvi, trepeta, dvomov grenkih in srraha nedosegljivih mojih ciljev žar! Iščem VALKNTINA STEMBER-UER iz Kutoee.vega pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani, ali naj se pa sam javi, ker imam pismo iz stare domovine. — Tony Rolih, Box 414, Smith port. Pa. (2f)-6—27) VABILO na VELIKO ZABAVNO in PLESNO VESELICO, katero priredi društvo sv. Barbare št. 2tJ KSKJ v Bridgeportii, Ohio, v sredo 4. julija v Slov. dvorani na Boydsville. Pričetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina: moški $1, dame 10^. Pivo prosto. Tem potoni se vljudno vabi vsa slovenska društva v tej okolici, kakor tudi vse rojake iti rojakinje, da'se vdeleže te veselice. Svira^a bo slovenska godba pod vodstvom g. Franka Blatnika. Za obilo zabave in dobro po-krepčilo ter vse drugo bo skrbel odbor. * Toraj, rojaki, na svidenje dne 4. julija! Odbor. 29-30—6) BlftTMO SLOVENSKI NAKOD LAKOTE l _ ^ ^ \ ni.AS saboba, as. jtn*. 1917 Sloviti junaki mornarice Združ. držav. UOBMOHD HOBSON. Odpor zadnjega v vrsti. Zdravje moč ZASTONJ J Zdravniška knjižica f Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. Pove tudi o našem vspešnom zdravljenju družili bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, nevduha in slične teškoče. ALI TRPITE boječe zdravniških nasvetov in pomoti. Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teSkoč; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki poma^ moškim «lo zdravja, moči in svežOBtl da so zopet možje. Zalega znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak rnoškt in vnuka ženska, posebno pa tiffti, ki sp nameravajo ženiti. Iz nje lahki« spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se vaše teškoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite se z njo. Pošljite ta kupon še danes. DR. J. RUSSELL PRICE COM S 1000 Madison & Clinton St... Chicago. II!. Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma canton j in poštnine prosto. Stev. in ulica ali Box No. Država Verzi. G Koritnik. 7. razpotjem temnih -ono moje misli tavajo, za oblaki boervekam moje želje plavajo____ Daleč, daleč v solnčnem kraju, v smehu blaženih nevest izsmejala bi se rada moja brezbolest.... Laško bojišče. Rim, Italija. 27. junija. — Včeraj >0 se avstrijski naskoki na sro-r<> Ortijraro nadaljevali. Nekatere postojanke na vrhu 4a j od devet na osem ur ne more po-j menili zmanjšanja ene devotine produkcije. Zmanjšanje pa j-:?; kljub temu opaziti ter pt*stane »slednje \elika ovira pri tekmova-j nju z drugim podjetjem, kjer je uveljavljen devet urni delavnik. S splošnim osemu:titm delavni -kom ipa aMhteve ne l>odo -utihnite in šlo bo nazaj na sedeni ur, šest ur itd. Katera pa je prav koneč-na meja. kjer se mora ustaviti krčenje delavnih ur, če hoče naša civilizacija obstajati še netprej ? Pred sto leti j<» znašal povprečni delavnik od deset do enajst ur, sedaj (pa znaša esem ali devet ur. Zmanjšal se je torej za 20 odstotkov. — Precejšen del svetovnega de-la pa dandanes ni produkcija ali proizvajanje, temveč oglaševanje, •prodajanje in druge vrste aktivnosti. kojih cilj je povečanje produkcije z ustvarjenjem povpraševanja, ki preje ni obstajalo. S pomočjo teh umetnih sredstev se je povečalo kensum, da se vzdrži s: produkcijo na stari meri delav-l liih ur. > Vzemimo sedaj, da bi opustili 'uporabo stvari, ea katere se ni-j smo nikdar brigali, dokler nas ni; kdo pregovoril, ter smo jih pri-j čeli konstituirati. Ce bi >e zadovoljili s štiri- do petkratno mero komoditet, kot smo jih uporabljali pred sto leti, bi imeli takoj štiriurni delavnik. Izločenje vsega dela, s katerim se nas napoti, da uporabljamo več kot čuti«o v sebi potrebe, bi še nadalje materijjalno zmanjšalo delo sveta in nahajali bi se v svetu s standardom življenja, ki bi bil prav tako zadovoljiv kot je naš. V njem bi se delalo le štiri ure na dan in le dvesto dni na leto. Vse to je seveda še v sinji daljavi, a nikakor prazen sen. Treba se nam je le ozreti preko vode, v Evropo, raztrgano sedaj od vojne, in zapazili bomo razmere ki se ne oddaljujejo preveč od gorinaznačcoiega cilja. Pri tem je seveda treba pustiti na strani trošenje, povzročeno vsled vojne. Dočim se poživlja celi svet, naj lixani in zaklada zaveznike tekom te vojne, se prehranjajo in zalagajo centralni zavezniki same sebe. (Če pomeni stradanje prehra-njanje. Op. ured.) Seveda vse to le v toliko, kolikor moremo videti in opazovati stvari mi sami. Vse zmešnjave, ki se porajajo tamkaj, nastanejo radi novosti cele organizacije. Če pa pustimo miljono-m ljudi, da postopajo v industrij al nem smislu ter še poleg tega dovolimo, da je dosti drugih miijonov zaipo-eslenih v (neproduktivni industriji izdelovanja orožja, potem si lah-j ko predstavljamo, da bi bilo v ' mirnih -časih popolnoma dosti, če 'bi se delalo v vseh industrijah po štiri ure 11a dan. . Vsprko boljših nazmer bi ista organizaeijia produkcije ter izločenje (razsipnosti udejstvilo zgoraj navedeni sen. Kadar (mislimo o tem. spoznavamo, da je naša sedanja civili- V notrajmti pristanišča Santiago aa Kubi je ležalo brodov.,. špan »kee* admirals Orvera imenovano Cap Verde" bodovje. — Izven pristan lica pa j** ležalo m ča-| kalo mogočno brodovje Združenih "d ris V. J Zaliv v Hantjutro smo popisali jfe v rn«u izmed prejšnjih elan-1 kov. I >n bo pa -»tvar jasnejša, hočemo zopet nav«-sti Ihineana v katerem se rla*i: Pri»tani»T-e Nant jajro je kot M**-kleniea s zvitim vratom. Mesto le-' fi tam, kj«*T je steklenica debelh in vrat steklwiiee se stega ven v prosto morje. Ta vrat je zvit ter obdan ns obeh straneh z visokimi na»ipi. Kna *t*-na zaliva in vhoda' ▼ zaliv je solidna pfčina. na kateri «* na h a js Moro Castle. Baterije so bile postavljene ns' ob**h straneh t etra oz kepa vrsrtu. — I Pod vodo pa so bile položene mine.' Vsled te^pa ni imelo ameriško brodovje nobene prilike priti v pri-J stanišee ter napasti sovražnika. —* ^pansko-smeriška vojna leta 1898' se je nahajala na svojem višku.1 Veliko *o ugibali glede mesta, kj^ se nahaja takozvano Apansko 'Cap Verde' brodrnj*. T«-kom vrf t«l-nov niso ameriške oblasti ničesar vedel© o t«in hrodovju. Ob vss- j kem trenutku bi se lahko pojavilo ob atlantišk! obali ali pa onemo-lfo*"'ilo vse na«"-rt*» naše monariee iti armade, nahajajoče se na Kubi. — Končno se je vendar ugotovilo to j bodovje v Kant jar o zalivu. Takoj so odposlali na lice mesta vsako ameriško ladjo, katero so lahko po irrešali drnrod. Nameravali so obdržati to brodovje v zalivu ter preprečiti v>ak pohod na prosto j inorje. I Dokler ni bilo špansko brodovje. zaprto v zalivu, bi se ne mo«rlo u-j deležiti nikakega aktivnega dela v vojni ter zadati nobenega udar-( ea vprid Španski. I)a pa uspešno blokira to brodovje v zalivu Sant-jago, je morala osredotočiti naša mornarica 11a dotičnem inestu svo-l je nsjb bojne lsdje, katere bi se lahko upoiabilo na drugih krajih .Z drugimi besedami reče- j no: sicer so zajeli špansko brodov-' je ter preprečili, da napravi kako' škodo drugod, a naše lastno brodo-' vje ji bilo neporabno za vsak dru ! gi namen iu to je predstavljalo ve-j liksjisko škodo. Poveljujoči admiral Sampson je hotel napraviti zauiašek tej steklenici ter pusiiti Spance zaprte v zalivu, dočim bi 011 sam odšel s1 mojim brodov jem na druga mesta tev se brigal z& druge stvari. Ta zamašek naj bi bila velika železna' premogovna ladja *4 Merrimsc*\ Ce bi se dalo to premogovno ladjo potopiti ravno v ured i ti i ozkesra kanala, bi bilo španskhn bojnim ladjam nemogoče prki iz zaliva. Na čelu drznega podjetja je stal poročnik H ob son, mlad konštrnk-eijski inženir in učitelj na mornariški akademiji v Annapolis. Njegovo posadko je tvorilo sedem prostovoljcev. — Premogovna ladja "Merrimae** naj bi odplula s svojo lastno paro v zaliv, seveda rz-postavljena ognju španskih obrežnih bsterij. Ladjo naj bi nato o-brniii v ozkem kanalu pošev ter jo potopili. Vse to pa se je moralo izvršiti v strahovitem ot»stre|jevanju z obrežnih baterij, t Vlo v slučaju, da bi se načrt v resnici j>osrečil. je bilo skoraj popolnoma izključeno, da bi se Hol>son in njegova posadki, vrnila k lastnemu brodov ju. Če bi že ne padli ali ne bili pognani v zrak. bi prav gotovo padli v špansko jetništvo. Kljub Vsem težkočam, s katerimi je bilo zvezano to podjetje, se je ponudil Hobson in na stotine mor. narjev je prosilo, če smejo žnjim. I>ne 3. julija, dolgo predno jt napočil »dan, je pričel pluti **Merri-mac počasi proti u&tju zaliva in sicer pokrit in temen. Namenjen je bil proti točki, kjer je bil kaual širok le nekako dvesto čevljev. Če bi bilo mogoče ladjo potopiti na tem mestu in sicer tako. da bi le zala poševno v ožini, bi bilo Cer-verovo brodovje zajeto kot mii v pasti. Hobson in cela posadka je brla oblečena le v spodnje perilo ter imela pritrjene rešilne psaove in revolverje. Ko so se približali "Moro Casle" je začel nanje stre 3 jat i nek pilotni čoln. Takoj so se oglasile tudi obrežne baterije in pricoJ« obsipati ladjo s celo toč« inareucov. "Merrimac" je pa kljub temu nevstraiano plul naprej. Tedaj pa i je neka španska granata udarila v! zacija strašno neuspešna gletle posameznega človeka, da dol.i slednji najboljšo uporabo svojega življenja. — Nek norec je nekoč rekel, da živimo zato, da delamo. In miljoni ljudi so od onega časa naprej pooiavljali to bedastoeo. Zakaj i>a l>i živeli, če je delo vse, kar mam more nuditi življenje. V moderni dobi delamo, jemo ir. spimo, da živimo. Če so torej delo, spanje in jed potrebščine življenja. se meri uspešnost življenja po tem, kako velik del svojega življenja imamo na razpolago za same sebe in ne za preskrbo vsakdanjih potrebščin. Kljub velikanskemu napredku Človeštva tekom zadnjega stoletja je postala sposobnost življenja pri posamezniku zelo majhna. Pred sto leti je delal človek povprečno deset ur na dan ter tekom tristo dni na leto. Ako se izračuna tozadevne številke, se pride do sklepa, da je imel dot ioni človek za svojo l-u>tno uporabo na rairpolago le 28% celokupnega časa. V sedanjem času. ko je uveljavljeno osemurno delo skoraj v vseh obratih in industrijah, se dela tristo dni na leto in to pomeni. d'' ima vsak j>osameznik na rtezpolago celokupnega svo- jega časa. Kljub velikanskemu napredku tekom zadnjega stoletja je pridobil človek le nekako 7% časa. ki je izključno dan na raizpodago iu odstotek = !15 je nesorazmerno majhen. Če bi se izpolnile tozadevne nade ter bi so napredovalo do štiriurnega delavnika, bi imel vsak delavec na razpolago 531celokupnega svojega časa. S tem hi se zaznamovalo napredek, ki bi bil v resnici vreden tega imena Nova epidemija. Cape Girardeau, Mo., 28. junija. V vasi Oran se je pojavila neka bolezen, vsled katere je umrlo že šestnajst otrok, več kofr 25 jih je pa še vedno bolnih in ni niti najmanjšega upanja, da bi ozidraviii. Zdravniki so zelo vznemirjeni, ker ne poznajo vzroka bolezni. Imejte hladno v svoji trgovini. Električni veternik napravi hlad v vasi trgovini. Naredi cirkulacijo zraka in prežene muhe in bacil je. Zadovoljili f boste odjemalce in samega sebe ako rabite električni veternik. To ne stane preveč in rabi le malo moči. The New York Edison Company At Your Service - ^ C-:: " ' . ' ■ Kadar je kako društvo namenjeno kupiti handoro, zastavo, regal je, godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za <-eue vprašate. UpraSanje Vas stane le pa si bodete prihraniti dolarje. Cenike vee vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., 456 Chestnut St., CONEMAUGH, PA. Lahko se ozdravite Ako ste bolni, pridite k meni. Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen. PREISKAVA Z X-ŽARKI. Jaz vam povem, če morete biti ozdravljeni ali ne, Jaz vam povem natančro, kaj je pravzaprav vaša bolezen, Jaz rabim le najnovejše znanstvene metode in iznajdbe, Jaz imam sam leke in laboratorij. Jaz rabim le pravi Neosalvarsan, 914 in 606, Jaz ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jaz sem specialist s večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas. ZDRAVIM USPEŠNO VSE KBONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI. UR4DNE UKE: •4 ». 4. 4. s u* •41$. fclm. Posvetovanje in nasvet zastonj. PROF. DOCTOR SLOAN Specialist 408 SIXTH AVENUE Cm. faitWkM St PITTSBURGH, FA. Politična in industrijah* svoboda »ta razvili ambicijo, podjetnost, u&tvarjajoeo in izumljajoeo spretnost eelejata človeškega rodu ter položili temelj nawd modemi industrijalni eivilizaeiji, ki se opira na individualizem. Na dmigi način izraženo pa pomeni ta temelj modeme civilizacije: — Vsak zase in vrag naj vzame zadnjega. --Kaj pa, ee zadnji ne de vol i, da bi ga v resnici j*»maJ v ras;? 1'rišJa je i/.prememba v človeku in ta izprememha je bila vzgoja Silo, ki je povzročila to izpre-menibo, pa je bil prvi parni stroj. Vslr-d nj«*ga je napredoval človek iz dninarja in delavca v strojnika. Za vodstvo mehanizma stroja je treba višje inteligence in večjega fcnanja kot ga j* treba za direktno delo in v»led tega je ,j»arni roj povzročil, da je postala izobrazba potreben dodatek k in-ovečal človeško moč. Prav Uot je imel v fevdalizmu tlačan priliko dvigniti se v vladajoči razred, .se je lahko dvignil v kapitalistični dobi navadni delavec v podjetniški razred, a pri-l lika za to je bila oddaljena in sko-r«» nedosegljiva. Vsled tega so liKafMili izrazi kot 4 i zelo dolga doba n«zaposle-| nosti, zelo dolga bol«i«en požrla' onih majhnih prihrankov ter po-J stavila delavca pred lakoto. Ved- -no se boji. da -bo na svoja stara . leta v revni hiši ali pa breme svo-J jih lastnih sorodnikov. i Ta trojni veliki strah je, ki loči večino od manjšine ter dela prvo ( nezadovoljno s celim ustrojem človeške dražbe. To je kopito pe-h klenščeka sedanje individualistic*-j ( ne dobe. — 44to je vrag, ki prime /.a vrat isadnjega v vrsti." Ji individualistična družba ni za- ] jamčila in zagotovila pravice do ] življenja za vsa človeška bitja in 3 vsi oni. ki Čutijo, da bi se morda^ nahajali nekega dne v zadnji vr- 1 sti ter bi jih prijel vrag, seveda ! ne zro 11a našo družbo s posebno i prijaznim očesom ter tudi ne naj- < dejo nobenega povoda, da bi jo branili. I.e en narod je odpravil te tri velike strahove, iu sicer Nemčija. ' Postavilo se je princip "pravice do življenja in dolžnosti do dela". Nta podlagi tega se je ustanovilo zavarovanje proti nezapo- < slenosti, proti bolezni ter starost- ' 110 zavarovanje. Posledice tega koraka najprej je videti danes. Naj je človek tega ali onega prepričanja iglede vzrokov in naigi-bov te vojne, vsakdo mora priznati. da stoje vsi N ne raci, od socialističnega delavca pa de ple-menitaša, mi vlado in narodom, dočim ni hotel angleški delavec prostovoljno stopiti v armado,' vsled česan- se je moralo pričeti s prisilnim pobiranjem novincev, j V tem oziru ni mdividualistič-j 11a doba zadostil? masam naroda ter jim ni dala tega, kar so po . pravici zahtevaili, — namreč družabno in industrijalno varnost, j To je veliki problem, katerega mora prijeti v roke ter rešiti modema iindusTrijalna družba. To je ona gonilna sila, ki se nahaja v j ozadju *4soeijalnih delavnosti' ', j in to je pričela spoznavati tudi moderna korporacija. Uspeli industrijalnega kapitali- ' ama temelji jta produkeiji v masah z veliko razdelitvijo dela. Z ' vedno naraščajočim deljenjem de- 1 la pa se je značaj dela izpremenil 1 ter tudi stališče delavca proti de- ( hi. Iz dela je izginil vstvarjajoči element. j Vsled tega se je delo izpreme- 1 11H0 v navadno, mehanično delo, v 4 šintarijo", in znanimange, ki " ga je našel delavec prejšnjih dmi' v svojem delu, išče delavec sedaj ' izven dela. Posledica tega je, da ' je zahteva po krajšem delavnem 1 času vedno 'večja. _ Za kapitana industrije, voditelja adi managerja je pogosto zelo težko razumeti, zakaj zahtevajo! uslužbenci ose murni delavnik, do-' čim delajo oni sami dvanajst ali! štirinajst ur, ne da bi se pritože-i val L Pomislimo pa le razliko, ki* obstaja med ustvarjaj oči m delom; ter enoličnim, mehaničnim delom in stvar nam postane takoj neko-j liko jasnejša. V dvanajstih urah dela ravna-' telja ali managerja je morda naj-' ti dve urd, ki sta enolični, rutin-' ski in mehanični. Deset ur pa jej posvečenih nadzorstvu, admini- j «t raciji, vodstvu dela in sploh z\ eno besedo ustvarjaoočemu delu.! V primeri fc delavcem od kan pa' stoji bilanca dve uri proti osmim. I Vsled neprestanih zahtev, da se i zmanjša število delavnih ur, ser je! to zmanjšanje v'resnici tudi iz-; vršilo m približujemo se sedaj 8-1 urnemu standardu. V itevibuh in-j dustnjah smo ga že dflaayli in go-' tov* stvar je, da ae uveljavilo 8- oamai umen: irving race and Idui Street ™ Branch Officc Show Rooms tor the Conveoifcnce of the Public 494 Braadwaf I I t$t £ Mth Stmt v S3« IMancer Street 1x4 Wot 43d Street 15 E 135th Stmt > 10 Irnoe Fha [ | 3(3 E 149th Street 4 AO Show Room open mail midoigiit Gl/AB NARODA, 29. JUN. 1917. "Primo loco". L Pml hiio itacunarja in R*j«til-ničarja Grrbncs se je ustavila kočija. Z jedrn m skokom je bil rde-čelični in zabuhli fijakar na tleh. da odpre koeijina vrata. — Ali je prav tukaj f — se je zaeul iz voza ženski glas. — O prav, (TOKpokli^na! — se je odzval fijakar, stoječ {rolojyla\ preti vncotn. — Je«len mesec je že «mpod (Jrebene v tej novi hini: prej neve, je bil ondi-le konci... Pa tu je sroapod GrHwnp sam... I>ober iHJi>okian jim ž**lim, tro>ix*i Grebene; tukaj — jroMjioiliena bi radi... — Klanjam se, froKpica! Moje ime je Anton (jrebene — na ushi-jro sem vam, — *e je poklonil do-il«*p, stopivMi tik kueije, iz katere se mu je nudila ženska, roka v nnenih, preko komolca segajočih rokavicah. — Ah, ah! — je vskliknil naj to, apoenavii' doaleuko, — vi *te gvwpira Albina? — Kaj li je vzrok tej h reči, da vas morem sprejeti v svoji gotovo gostoljubni L ji: * V (nltrovor mu je zadonel iz ko-fije zvouk, kokcten smeh, na to pa *»»• je pojavila vwoka. vitka postava, neraarmemo razvitdi iits in A pokazala se ni vsa na krat! Najprej s.- je videla majhna, robna nofira v črnih cipHih, — «ln4>na norica v črnih cipelih — močnih me,- tudi v črnili, m vil enih nogavicah; iKJtent s«' je pojavilo m<»rje širokih belili čipk — zatem pod vito črno krilo, črnolasa glavica s širokim, s cvetjem in nojevimi peresi okliče,nim klobukom — končno poopica Albina Heller — Ah. I i strašni fijakars.ki vo-»rvi! - je javkala gladeč si perilo iu krilo. — i lovek mora čepeti v nji k kot v kletki: jedva se moreš »raniti — pa varuj, vihaj in : ,, »u^Jiin i I (Jospica, navzlic vsemu sf ] vendar le \*n|iio lepa. — jo je tolažil (»rebene ter jo vodil v hi š<> Toda. ste li hoteli, da mi »la nes še posebno ugajate T Ha. ha I iMi/ii'im vas da ste _ No. kaj, gospod CirebeneT.. Kaj ste hoteli re« it Nevarna ko-keta? Oh, vi ste grocovito aeete-san laakač! — No pa, ker ste tako odkritosrčni, prrznam, da sem vam res hotela danes še posebno ugajati; zato sem se oblekla vsa črno. .. Ni li prav tako! Saj ste mi rekli jedenkrat, da mi črnina naj bolje pristaja. Mari niste govorili tako, go*i>od Grebene? — Da. da, goapiea. Občudujem \ ;iš Npomin iu laskam si izredno, da ste Ki zapomnili moje besede, ko čttli izvesta« več in fine j šth pok Umor. Pa li veste, da vam to le elegantno črno krilo izraža divne oblike vaaega stasa! — Oh gospica, ra»li tvojega srčnega mi rti va* prosim, da prihodnjič, č« v ar* še kdaj zavede moja mila u s nepopisno za peljivo na goapiei Albini., In kaj li gleda mlad moški naj rajis m najneutnidljivejaet nja, bitje, ki je zmešalo glavo vzburilo celo rvodenelo kri trojan akih starcev--žensko! Ženska je začetek, namen in konec našega življenja, vir našega uživanja! Vse drugo nam je za «p rem eno, »počitek! Otrok išče in najde največjo srečo v naročji mile mamice, — mladenič v objemih in na ustnicah svoje ljubice, mož v družbi svoje zveste soproge Ljubf*zen do ženske, skrb za njeno čast. varnost in srečo navdušuje moštvo za boj krvavi in nekrvavi ter ga vodi do zmage ali junaške smrti. So li bile to misli Grebenceve. ko je nalik zamaknjencu sedel nasproti dražestni Albini. Morda... Albina pa je govorila takode: — Težko sem se odločila na to pot. Saj veste, prositi ne znam... Moji teti hoče t i, da sem učiteljica... stari norci! Pokoriti se jima moram... žal! No, živeti po svoji glavi mi ne moreti zabraniti! lla ha! Za sedaj sem se odločila, da trrem za učiteljico v II rast je ali v njegovo okolico. Ker j>a je v Hrast ju zasedeno vse, zadovoljiti se moram z okolico. Razume se seveda, da učitelj-st v o ni moj poklic, zato pa ne J>i sla rada v vsako puščavo ali v gorovje, nego tja. kjer je kaj družbe, kaj zabave. To pa dosežem, či dobim službo v vaši vasi. Zvedela sem namreč da se razširi tukajšnja šola na dvorazrednico ter da je namenjeno drugo mesto učiteljici. Vem tudi. da je okrajni šolski svet že pred meseci pt>slal prošnjo in >la je deželni šolski svet še le — danes pritrdil prošnji tukajšnje soseske. Morda o tem še niste obveščeni; meni je pravil nek uradnik Txl okrajnega glavarstva. Kct se prično šole že črez dva meseca, razpiše okrajni šolski svet takoj službo. Prošnje se bodo morale vložiti vsaj v treh tetinih pri njem. Prosilk bode rad. bližine mesta jako veliko. Tukajšnji šolski svet pa bode moral predložiti takozvani "terno", w v tega bi prišla rada jaz -"primo loco". Ako pregovorite svoje gospode tovariše v krajm-m svetu zame ter me še posebno priporočite gospodu nadzorniku, uverjena sem. da dobim službo. Torej, gospod Grebene? Kaj ine samo gledate kot deveto nebesno čudo! Ha, ha! Oj. fej, ta vaš pogled mi sili vso kri v lici — še uroke dobim! — O, gospica, da bi vedeli, kaj sem mislil! — Zroč v vaše črne oči, meni nebo odprto se zdi! — Oho, je-li to uradno govor jenje ? Vi ste laskač, in prav mene je zade-la bridka usoda, da sem /.rtva vaših medenih ust. Toida ne — reč je ozbiljna. Povejte mi samo: mi li izpolnite prošnjo! — Vam li morem, smem odreči mila gospica? Vse storim, vse iz polnim z veseljem, z navdušeni jem. toda... gospica Albina, sedaj pri de še moj pogoj!... Vznemirjen si je sukal svoje dol ge brke in upiral strastno svoje poglede vanjo. — Pogoj? — se je začudila Albina. — Pogoj! Pa malo prej ste 'lejali, da bodete srečni, ako vain bode možno, izpolniti mi kako željo! Sedaj pa nakrat... — Gospica Albina. — pa oprostite. da vas že cel čas nevede kličem samo z imenom. — toda Albina je tako lepo. mično ime. V mestu vas lošno nazivijajo samo Albino — lepo, zapeljivo lepo Albino! Naj vas torej i jaz naziv -Ijain tako. kadar sva sama. Je-li. tla mi dovolite? — I>ovollm. vi sladkoustnež! — m' je smejala ona. — Pa ta vas poffoj! — Da, moj pogoj! Egoist seri? velik egoist, gosp-ica, — zato prosim zase veliko... Ali še veste, kaj sem vas prosil na tistem izletu? Niste me hoteli uslišati tenia j obljubite mi sedaj... jjoteni — tu je moja roka... Ponihdil joj je desnico preko mize. a ona je ni vzela. Nervozno je tolkla s solnčnikotn na konec svojega čreveljčka, povešajoča svoje oči k tlom. Temno je zardela in burno so jej plule prsi. Nekaj trenotkov sta molčala, — potem pa je dvignila počasi svojt. trepalnice ter ga pogledala dolgo, presunljivo. Zdelo se mu je. da puhte njene ogljenočrne oči žarke ki vrše v njegove ter mu razgre-vajo po vseh žilah kri tako kot bi bila vrel svinec.. Ni mogel prenašati del j tega pogleda. Planil je na noge, ustni so mu trepetali, obraz pa je bil bled. ko je izpregovoril hropeče — Albina... bodite moja! Niti malo se ni začudila radi teh besed, temveč ga le vprašala: — Ali pridem res v listo 4 prime Rusko vojaštvo. Piše: Arno Dosh-Fleurot. Petrograd, 27. junija. — V ruski armadi je prišel nov tip častnikov na površje. Od revolucije so izginili častniki, ki so bili vzgojeni po pruskem načinu. Pri mojem obisku na ruski fronti sem videl, da so častniki mogli naravnost govoriti z vojaki, mogli pa so jih tudi voditi v boj. General Brusilov je bil izbran za vrhovnega poveljnika, ker sam zna izbirati generale, kot sem se prepričal, ko sem govoril z mnogimi poveljniki različnih armad na jugozapadu. Vsi so bili demokratična načela, bili so odločni in pripravljeni in nikdar se niso odtegovali vojakom. Demokratizem teh častnikov me je povsod presenetil. Tudi v glavnem vojne stanu so častniki naklonjeni vojakom in razpravljajo s četami politične probleme. Nek polkovnik je predstavil belgijskega ministra Emile Vandervelde svojemu polku s sledečimi besedami: — Tukaj je mož, ki pozna vsa soejalistična vpraša-'nja, ki nas mučijo. Poslušajte ga, zapomnite si, kar bo govoril in ohranite za-se. Mi vsi ne poznamo politike. Temu možu moremo zaupati! Tudi častniki še nikdar niso imeli težav s svojimi četami. Vedno so jih pozdravljali in nikdar jim niso odpovedali pokorščine. Ti predstavljajo vso silo južnozapad-ne armade. Imenovanje Brusilova je bilo tako popularno, da so celo avstrijski vjetniki, katere je on vjel, prišli k sprejemu v glavni stan. Zelo me je presenetilo, da sem v zavzetem ozemlju v <« ulici j i dobil vedno bel kruh, katerega v Petrogradu ni mogoče dobiti. Ljudstvo je zelo zadovoljno in avstrijski kmetje mirno obdelujejo svoja polja. Prav nič ni kažejo, da bi bili nezadovoljni, da so pod rusko vlado. Drugačne razmere so pa na rumimskem bojišču. Na rummiske vojake, ki so privrženci kralja, ni vplivala ruska revolucija. Rumunci mislijo samo na to, kako bi zopet dobili nazaj izgubljeno deželo. Navzlic zimskemu pomanjkanju, tifusu in koleri, je rmnunska armada v dobrem stanju in željno pričakujejo, kdaj bodo obnovili ofenzivo. — Prisegam., naj koinpetuje kdor hoče! — je odgovoril Grebene našlo in odločno. Čaroben nasmehljaj se je razlil po vsem njenem obrazku. Ponudila mu je roko, katero je objel z obema svojima ter jo poljubil. Potem pa je stegnil roki, da bi jo prižel na svoje prsi. Izvila se mu je ter ■ izbežala smeje iz sobe. Pred hišo jo je še vedno čakal voz. Brzo je stopila vanj in zaprla za seboj vratca. Ko je prišel Grebene za njo na prajr, je pognal ravno fijaka* svoja sloka konja; skozi kočijino okence pa mu je smehljaje prikimala Albina nem, a mnogo obetajoč pozdrav.. IL Ilrastje je staro slovensko mestece. Ako se voziš z neke postaje državne železnice v okornem, ro-potavem poštnem vozu dolgih pet ur po gričih v doline in zopet po brezkončnih serpentinah kvišku mimo prepadov, katere ograja le nekaj kolov, preko ozkih, majajoči h se mostov. Ko te dovede poštni voz po ozkih grudastih ter od dežja izpranih in razritih ulicah do končnega tvojega cilja — pred poštni urad, tedaj se ti bo zdelo, da si zgrešil Ilrastje ter zavozil v srednje veliko vas. Truma umazanih in strganih o-trok se preganja po trgu. IliŠe so starrkave, malih oken in največ pritlične. Ljudstvo, katero srečuješ, je večiuom kmetsko. le sem ter tja naletiš mestno oblečenega človeka, katerega pa navadno po licu, obleki in po rokah izpoznaš, da je rokodelec ali pa obrtnik. Končno vidiš še trojico večjih prodajalnic za mešano blago, nekaj branjarij, veliko, osmerokot-no kapelico, ki nosi na svojimi, vrati zlato podobo božjega očesa! z neštetimi žarki, nad njo pa napis: — Pustite male k meni priti! To je šola in župnija likratu. Zunaj mesta že. tam, kjer se deli cesta na dve strani, jedna navzgor proti gradu K-k ot> hribu sv. Lucije, po katerem se vreti' v dolgi premi črti prav do vrba' dvanajst majhnih, nizkih kapelicah, katere imenujejo skupno •'Štacijonska Kalvarija" — druga ob vznožju hriba dalje skozi gozd — tam stoji velika, siva hiša v dveh nadstropjih. V tem zapuščenem mestecu torej je bivali Albina Heller. j Kot hči ljubljanskega uradni-' ka pri okrajnem glavarstva je imela v otroških letih M* vzgojo. SlsrSi so jo pošiljrf v nota- aao _______•_m Albina pa je bila baš v sedmem razredu, ko jej je oče nenadoma umrl za kapjo; že itak bolehna mati ni mogla prenesti tega udar ca ter je malo mesecev pozneje sledila pokojniku. Tako je ostala petnajstletna Bi-na sama. No, imela je v Hrast ju dve poštami bogati teti, notarjevo vdovo Amalijo Kovač in njeno neomoženo sestro Ido Ribič. Ti dve sta odslej prevzeli skrb za hčerko svoje sestre. Dasi ni Albina podedovala ničesar po roditeljih, sta jo poslali teti v imp ravnico, da se izuči za učiteljico. Hoteli sta, da užije nju na varovanka največjo izobrazbo, katere more biti deležna Slovenka. Teti sta torej vzeli Albino iz nunske šole in jej najeli stanovanje pri laški rodbini — češ. da se bo učila hkratu tudi italijanščine. — Albina je imela odslej veliko pritlično sobo, ki je bila popolnoma oddeljena oil ostalega stanovanja, ter imela poseben vhod iz vrta, ki se je širil na dveh straneh hiše. Vendar Albina ni stanovala po> vsem sama v svoji sobi. Dobila je še jeduo tovarišico, Heleno Vidic, bledikasto dekle, s katero je bila v istem pripravniškem razredu. Tako sta torej imeli koleginji v svoji ukusno tapecirani sobi dvoje postelj, mej njimi toaletno mizico z velikim zrcalom, zofo, dvoje omar za obleko, stojalo za knji ge, umivalnik in štiri stole. Na stenah sta viseli dve slkki "Romeo in Julija na baikami", pa — "Otello in Desdemona".^_ Tu se jima je začelo uprav dijaško življenje. Prvo leto, ko Je še vplival na nju spomin na samostansko disciplino, rednost ii. mani ost. sta pridno molili ter se vztrajno učili. Ker sta bili nadarjeni, zavreili sta prvo leto z odliko. Veseli sta se vrnili" domov. Albina je dobila od tete Amalije krasen prstan z briljantom, od tete Ide pa lično zlato o vratno verižico z zlatim srcem v nagrado pridnosti. Tntli naslednje leto sta se vrnili na staro stanovanje. Košati vrt in zračna sobica sta se jima priljubila. Vendar sta nasii neko — izpre-membo. V veliko začudenje sta zapazili da se je uriuila mej gospoda in gospo nesloga, da se celo mej o-bedom sovražno spogledujeta ter se za vsako malenkost rohneče ob-sip/ljeta s najgršimi laškimi pri-mm... Gospa Italijanka jo bila lepa. visoka žena najlepših fivofcnih ot>-lik in jedva trideset let stara. — Kin zmerjal kot najprostejši delavec. Kaj 1 i je vzrok tej neslogi ? — sta se povpraševali pripravnici. — Zatkaj jej gospod vedno tako grozi? Postali tsa pozorni in sklenili opazovatii oba... Neko porj>oldne sta imeli slučajno profrfto. Vendar sta šli ob 2. uri z doma kot da bi šli v šolo. Čez pol ure sta se vrnili zopet v svojo sobo od vrtne strani ter čakali. Vedeli sta, da hodi gospod ol) pol dveh vsak dan v svojo zavarovalno banko, ;kjer je bil nastavjeln kot uradnik. Slutili so torej, da je vzrok prepirov le mlada gospa. Je-li morda nezvesta svojemu soprogu ? Pa s kom ? Joj, to je za dve sedemnajstletni punici prezauimivo vprašanje! Morati je razrešiti. In čakali sta celo popoldne, — opazovaje pri polzastrtem oknu. je-li pojde kam gospa ali jo mor da kdo obišče... In res sta pričakali rešitev svo^. jega toli zanimivega vprašanja. Nakrat se namreč približa hiši topničarski nadporočnik — velik, lep mož krasnih črnih brk; ozre se po oknih stanovanja gospe Italijanke ter — izgine v veži. — Ah, kako je lep! — je vzdih-nila tedaj občarana Helena. — Tega mora imeti vsaka rada! — Tudi ti. Leni? — Ha, ha! — Ni prepozno! Za vas še ni prekasno, da se pridružite farmerski koloniji v St. Heleni in pridelate lepo ietino živeža za prihodnjo zimo. Na trg so že prišli pomladanski pridelki, kakor: pesa, repa, špinača, solata, korenje, redkvica, čebula, jajgode in šparglji. Pomisliti pa morate, da prvi večji jesenski mraz pride šele koncem novembra. To daje na^im farmer j cm šest mescev več časa za delo na svojih zemljiščih. Ko poberejo en pridelek, d ene jo zo pet drugega v zemljo. Ker morejo to storiti, zato je pa dobiček tudi tako velik. Stvari, katere morejo v juniju sejati in saditi, so: fižol, paradižniki (tomatoes), koruza, grah in bombaž. V juliju morete sejati: repo, kolerabo, zelje, grah, peso in irski krompir. Ves svet zahteva živeža in zelo so v skrbeh za živež v Združenih državah za prihodnjo zimo. Ako se razumete v obdelovamju zemlje. ne morete nikdar imeti lepše prilike kot ravno sedaj, da si pridobite nekaj zemlje in takoj pričnete pridelovati živež. Naši farmerji so ravno končali s pošiljanjem solate in dobili so lepe cene. Ravno zdaj skoncujejo razpošiljati jagode, katere so to pomlad pošiljali po nenavadno visoki ceni. Grah prodajajo sedaj po $3.50 basket, pri čemur imajo polovico dobička. Ko ne bo več graha, bo krompir zrel iza na trg Sedanja cena krompirja je $8.50 do $10 za sod 2 in pol bušlja. Ali ed. morete želeti kaj boljše-gta kot to? Za vas je zelo primerno, zlasti, ako živite na severa ali pa na za-padu, kjer je pomlad poena in se farmerji šele pripravljajo, da bodo obdelovali polje. Ko bodete brali te vrstim, pa se bodete čudili, koliko bi moglo biti resnice na tem, kar smo povedali. V St Heleni je vse tako dobro, kakor smo navedli. Ali hočete imeti svojo farmo? Ako je tema tako, zakaj ne vzamete prvega vlaka ter greste tja in si izberete zemljišče 1 Govorite s farmerji. ki so že dolgo tam in povedali vam bodo vse pogoje. Imamo vedno svojega zastopnika, ki je vsak čas pripravljen iti z dvema ali več osebami, ki se za to zanimajo. Ako pa želiti iti sami. ne bodete imeli težav najti ta prostor. Tam je mnogo farmer jev, ki bodo veseli, ako vam bodo mogli kaj pojasniti, za kar jib bodete vprašali Pišite nam takoj. Ni prepono da začndte. lortk MmmUm WtšttM JtML , ClML) I Glej, da se mi nesrečno ne zaljti-biš! — se je smejala Albfcna. — Nesrečno? — Tudi nesrečna bi hotela biti. Bina, samo da bi ga mogla jedenkrat, samo jedenkrat bjeti in poljubiti! — jej je odvrnila plavolasa Helena. — Samo jedenkrat! Joj, joj, kako zopet neumno govoriš! Jedenkrat — nobenkrat! Večno, večno bi hotela biti njegova, sicer ne! —Pa kako dolgo ga ni ven! — je vzdihnila erez nekj časa zopet sanjava Helena. — Kaj li počneta tako dolgo? — Hočeš li da grevi pogledat ? Poj vi! — pravi tedaj odločno Albina. — Neopaženi prideva lahko v kuhinjo, odkoder se sliši vsaka beseda iz gospe j ine sobe..... Pojdi — pa tiho, tiho! In odprli sta tapetna vratca na hodnik, odkoder sta brez ropota smuknuli v kuhinjo, ki jo bila konci stanovanja in tik gospejine spalnice. Onldi sta vlekli sapo k sebi in poslušali s prsti na ustih, pritiskale glavi k vratom. Ničesar nista čuli. Molčala sta onadva v sobi. Tu — ta šum — ta plusk. Ali ni bil to odmev poljuba? (Dalje prihodnjič). Važno! Ne čudite se ako v časopisih po prvem juliju ne boste videli več naš oglas. Zakon določuje, da se ne sme oglaševati in mi in vi se moramo zakonu pokoriti. Toda znajte pa to le: Mi hočemo tudi po prvem julija nadaljevati svojo trgovino, kakor smo jo vodili do sedaj, a oglaševanje je zabranjeno v onih državah v katerih je zmagala SUŠA. Ne pozabite našega naslova! Shranite ga, ker vam bo morda še od koristi. Poslužite se ga v slučaju kake bolezni ali v kaki drugi priliki, ko boste potrebovali dobro pijačo. Najbolje bi, da nam pišete po cenik. Naša tvrdka je edina v iztočnih državah, ki vam more poslužiti z naravnim kalifornijskim vinom in žganjem. DALMATINSKO-CALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 40 Liberty St., New York, N. T. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRAVAH MMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMtt h Kam in kje? Kam se boš obrnil in kje boš dobil najboljšo pijačo v Pitts-burghu in bližnji okolici, ni to nobena uganka! - Moji rojaki so se prepričali, da je moje blago najfinejše in moje cene najnižje,. To je tudi vzrok, da postane vsak odjemalec moj prijatelj. Poskusi moj tropinjevee ali slivovko ter rdečo visko katera prodajam po $2.50, $3.00, $3.50, $4.00, $4.50, $5.00, $6.00 ter $7.00 galon. Vsako naročilo takoj odpošljem. Ignatz Podvasnik, WHOLESALE WINES, LIQUORS AND BEERS 6325—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA. Nasproti East Liberty postaje. mmmmmmmM*\ mirrMWMmmnmmmmmmmm***. DR. ROSENTHAL, SPECIALIST, 622 PENN AVE., PITTSBURGH, PENNA. Dr. Rosenthal, Specialist že čez 20 let. Ako imate tajne bolezni, syphilis, čankar, kapavi-co, izgubo semena, bolno kri, nervoznost, želodec, led ice, m a žulj i, revmatizem in druge bolezni, upra.Šajte za nasvet Dr. Rosenthala in povedal vam bo če ste ozdravljivi. POSEBNA PONUDBA za kratek čas Je dva dolarja na teden. Ako niste zadovoljni s zdravljenjem vam vrnem dva dolarja. Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi la Evrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseh drujjili krajev sveta. On želi zdraviti le svoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. Mtuorljeii t Pitbburfhu »i 20 lel. . . ._ „ Uradne ure:tcden.ko od 9. zjutraj do5. popol. Ob Četrtkih in .obotah od 9. xjutraj do 8. xveier. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne. _ . . «hi-w„ Govor! bc slovensko. Ne »drav i po po«ti. Izrei.te in obdri.t« to objaTq nJr-T-rvrv CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., POUČNI KNJIG*: Ahnnt nemttoengleOd tolaml. Cerkvena agodoviBB Hitri računar Poljcddstv o Sadjereja ▼ pogovori* aiov.-angleškl to Angl.-aloT, dortr Srednji katektan Trtna oŠ to trtonja tJurna Urloortjt Umni kletar Umni tanetonlM verna tobnafi Ti - - JO f=T.70 —.40 + JD ILM —.80 (-.40 i-JO ¥=JB0 «2.00 i-^sa* IABATNV IN BAZNI DRUGI KNJIGI: Doli ■ urotj— -■» t«»ii»bH mali Japonka —.25 Izidor, pobotal kmet — 25 Is raznih stanov (peaaalee) —-20 Jama nad Dobrnio »—-20 Jaromll -^-20 Joan Mlaerla fL00 Juri baron Veča —.28 Kraljtan ne6a* Korejska brata «.40 Nekaj la nuke acodorlae — 20 O jetfkl *=Uf Pegam to LoaMrsar «J9 PnM Jadek —JO Preganjanje tnrtlJanaHti aU- JonaiJet «=»43 Rodbinske arafla — Slovenske novele U pe vesti <—JO Socialism »-JI Sodjelna demokracija —.10 Stanley v Afriki Ji V Jetnik an galeji PeteMlalkm IKsvaa mM IWjt» JmttMmmJm itMM i I "j NEW YORK, N. Y. Zgodovina e. to k. peftpolka IL IT s Bilkami «~J® ZLatokopl Zlatarjevo slato fLO* Življenje na avstr dvora ali Smrt cesarJevlCa Bodolfa (Tragedij* v Meyerllnsa> fl V rakri kraj bombe Zaklad kupčevalca a entail f-JJ Ena sama kaplja Črnila —JI Grob v »vetilniku —.11 Gospa e kanarskim brUJaotoa nil Kako so rjeli Jacka razparate —JI Londonski ponarejale! denarja JS Plemll MkJI RAZGLEDNICI I Newyorike s cvetlicami, tramu-rlatlčne. bctUfim. novoletne to velikonočne komad pe ducat po f^l 41bum mesta New Torka s krasnimi slikami, mali *—Jt ZEMLJEVIDI | ZdraSenlb držav mali veliki —Ji Avstro-li■HJsnska vojna ampn »—Ji Balkanskih drftav —JI K v rope JU Evrope, veean —Ji Vojna stenska mapa fUi Vojni atlas **Jfe Zemljevidi: New York, Colorado. TtiifyiJa, Esnai* Umitim Ohio, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin. Wyoming to West Vlrgtols In vssb drngib drflav 90 MI Avetro-Ogreke man «-.li veffld vsnsa * tovto£r GLAS N. Jugoslovanska S Katol. Jednofa __m Inkorporirana dne 24. jarruarjp 1901 v državi Minn. sedež v ELY, MINN. OULVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No. 1, Cone-maugh, Pa. Podpredaedn;k: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH,*Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Sali'da, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street. Pittsburgh, Pa, NADZORNIKI: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, 111. JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh. Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waah. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: FOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. W Wr I FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. y«i dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-toibe pa na predsednika porotnega odbora. ^^Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode Druitveno glasilo: "O L A S NARODA*'. AR ODA. 29. JUN. 1917. Bele noci. SENTIMENTALEN ROMAN. (Iz spominov sanjslca.) Ruski spisal T. M. Dostojevskij. V« »sii rani tlaka, blizn rnoje neznanke, se j** nerutdormt prika zal gospodi«- v fraku, solidnih let. ta ni možno reet, da tutxli solidne hoje. Noge no mu zapletale it t varno se je <»f>iral ob steno. IV-kliea hitela kakor strela, na^lo in (»lasno seveda, kaKor sploh hodijo vae deklice, katerv noč«-jo. da bi se kdo ponudil in jih •presiljal ponori domov, in zaple-tajoei se go**iM>dieo. strgal se je moj gos|MMLu- z niesta in letel, kar so ga mogle nesti noge. ca mojo neznanko. Ona je letala kakor veter, a zibajoči se gospodih je hitel, dobitnl. dekliea j« vzkliknili — in... jaz blagoslav Ijam uaodo za izvrstno greasto [m-liro, katero wem začutil pri tej priliki v moji desni roki. Hipoma mu bil na oni »tram tlaka in hipoma j« padlo gospodu;u v bulico, za kaj h M ale sol/iee nedsvn« ga strahu, ali prejHigega gorja, — ne vem. To 4a ns listnicah je ie migljal sm*4i-tpj Tudi oua me je skrivaj po tfledals, nekoliko zardela in pove-Mis l»ogled — Ali vidite sedaj, zsksj st^ sse prej odgnali! Ako bi bil jaz tu, bi se nkčeasr ne bilo zgodilo... — A jaz vas nisem poenala; roi-siils mut, ds «t« tudi vi... — PlSi sedaj me morda potrnatef — Nekoliko. Zakaj se naprime-tfMCtol — O, uganili ste ns prvi mali! odgovoril sera oduševljeno, ker je bila moja dekhca tako prebrisa M; krasoti to nikdar nI poti. — I*a. vi ste na prvi pogled uganili. * kom nate opraviti. Tako je jp.;' sem ptaataj pri ženskah, jaz m*n} razburjeni, kskw ^bili^vi oni gosfKtdiK-... Sedaj sem nekako preplašen. Kakor da so stanje, a še celo v sanjah si nisem mislil, da boni kdaj govoril s kako žensko. — Kako? Ali res?... — l>a, ako se trese moja roka. tedaj se trese zato, ker je .še nikdar ni objemal«, taka brhka mala rokica, kakor vasa. Ženske seim se popolnoma odvadil; to se pravi, njih se še navadil nisem nikdar, ker Hem stun... Niti tes;a ne vera, Uako bi govoril ž njima. Tudi se-daj-le ne vam — ali vaiu nisem rekel k«ke neumnosti? Povejte mi naravnost; povem vam ie naprej, da nisem razžaljiv... — Ne, ničesar, ničesar; na-*protno. Ako pa že zahtevate, da bi bWa odkritosrčna, tako vam: povem, tla ženskam ugaja taka pisanost; ako pa hočete vedeti še več, tudi meni ugaja, zato vas ne zapodim od sebe ven do doma. — Vi me pripravite «e do tega začel sem. zasopljen od iznemade-nja, — da takoj neham piatšdti se. in tedaj — tz Bogom vsa moja sredstva! — Sredstva* Kaka sredstva, za kaj ? To je pa že neumno! — Oprostite, ne bom, ušlo mi je z jeyjka; a kako hočete, da bi v ta k um trenutku ne imel želje... — I ga jat i. kaj ne! No. da; a bodite, za Boga, bodite dobri. Premislite, kdo seni jaz! Sedaj imam že šestindvajset let, a nikdar nisem se nikogar vi del. No, kako naj bi »potem mogel dobro govoriti, spretno kn primerno? Vam pa bo še bolj po misli, ko bo vse odkrito, jasno... Mol-čttti jaz ne znam, ko srce govori v meni. No, vseeno!... Ali verje mite, niti ene ženske, nikdar, nikdar! Nikakega poziuinja! Samo sanjarim vsak dan, da naposled vendar kdaj koga srečam. Ah, da bi m vedeli, kolikokrat sem bil zaljubljen na tak naein... — No, kako, v koga pa?... — V nikogar, v ideal, v ono, o kateri se mi sanja v spanju. Jaz ustvarjam v mislili cele ram. ne O, vi me ne poznate! Srečal sem pač, nisem mogel drugače, dve-tri ženske, a kake ženske so te? Te so vse tlake gospodinje, da... Ali počakajte, pripravim vas do smeha, povem vam, da sem že ne kolikokrat mislil kar podomeiee nagovoriti na ulici kako aristo-k rati njo, seveda, kadar je sama, nagovoriti jo seveda plašno, ponižno, strastno; povedati jeg, dn sam poginem, da naj one ne od po di da nimam priložnosti, ds bi j. . I jej. da se že iz usmiljenja ne sme-, jo odkloniti ponižne prošnje ta-' kega nesrečnega človeka, kakor' sent jaz. l>a, naposled vse, kar za-j h te vam. je samo to, , da bi mi s | sočutjem izrazila kaki dve brat-!-ski besedi, da bi me ne zapodila ' na prvi mali, da bi verjela mojim : besedam, poslušala, kar govorim ' smejala sc mi, ako drago, vzbudila mi nado, rekla mi dve besedi, ' samo dve (besedi, tudi če se potem 1 nikdar več ne srečava... A, vi se ! anejete... ?! Sicer pa, saj tudi 1 zato govorim... — Nikar se ne jezite: smejem ' se zato, ker ste sam svoj sovraž- : nik; ako bi poskusili, bi se vam ' j posrečilo morda Uuli na ulici; čim prosttijše. torn bolje... Niti ena ] dobra ženska, ako le ni neumna, ' ali ako ni kaj jezna isti trenutek, J i bi si ne upala odposlati vas brez 1 i teh dveh besed, za ka-tere tako ] i ponižno prosite... Sicer pa, kaj! jaz! Smatrala bi vas seveda ne- 1 umnim. Sanui imj sebi bi namreč ; sodila. Ali niari jaz mnogo vem, 1 kako žive na svetu kjntije? '> — O, hvala vam, zakričal sem, ® — vi ne veste, kaj ste mi sedaj storili! 1 — Dobro, dobro! A povejte mi, ( po čem sie spoznali, da sem j;iz l taka ženska, s katero... no, ka- ' tero ste smatrali dostojno... za-nimanja in družbe... Z eno be«e-J0, gospodinja nisem, kakor pravite. Zakaj ste se odločili, »topiti k meni ? — Za kaj ! Zakaj ? Vi ste pa " bili saini, »»Jii gosjxtd je bil preveč predrzen, sedaj je noč: priznajte saini, da je to dolžnost.. . — Ne, ne, še prej, tam na oni strani. Saj ste hoteli iti k imeni 1 — Tam, na oni strani? No, les, da ne vem, kako bi odgovoril, bojim -se... Veste, danes sem bil srečen; šel sem in pel; 1>H sem izven mesta; imel nise-m še nikdar tako srečnih trenutkov. Vi... morda se uni je le zdelo... No oprostite mi, ako omenim: zdelo se mi je, da ste plakali, in jaz.. jaz tega nisem mogel poslušati. .. srce se mi je skrčilo... O. Bože moj! No, p-a naj bi ne požaloval radi vas? Ali je bil morda greh. da sem imel z vami bratsko -sočutje?... Oprostite, rekel sem sočutje. .. No. z eno busedo. ali sem vas morda mogel razžaliti s tem, da sem si nehote domislil iti k vam ?... — Pustite, dovolj, no govorite, dejala je deklica in potrta stisnila mojo roko. — Sama sem kriva, da sem tsačela govoriti o tem; a veseli me. da se nisem motili o vas... Toda, jaz seau že doma; kreniti jo moram tu seiu v stransko ulico... Srečno, hvala vam! — Tako morda pa. .norda se nikdar več ne vidiva?... Morda to kar tako ostane.7... — Ali vidite, rekla je deklica smeje se, — v ztučetku ste hotel: samo.dve 'besedi, a sedaj... Sicer pa vam ničesar ne povem... Morda se vidiva... — Jutri pridem semkaj, rekel sem. — O, ne zamerite mi, jaz že zahtevam. . . — Da, vi ste nestrpni... vi skoro zaiite\ ate... — Poslušajte, poslušajte! pre-strigel sem jo, — oprostite, ako vami povem iše kaj___Toda veste kaj: jaz ne morem prestali, da bi ne prišel semkaj. Jaz seui sanja-lec: pri meni je tako malo pravega življenja, da takih t remit kav, kakor je ta, kakor sedaj, štejem tiako redko, da si ne morem kaj. da bi si teh mkmt ne ponavljal v mislih. Na vas bom mislil celo noč, ves teden, celo leto. Na vsak način pridem jutri semkaj, uprav semkaj, na to le mesto, ob istem času, in bom srečen v mislih na včerajšnje. Ta kraj ,nri je že mil Takih krajev imiaim ie kakih dva-tri v Petragradu. Nekoč sem celo zaplakal radi *3>omina, kakor vi.. Kdo ve, morda ste tudi vi pred deset ima minutami plakali radi I sponuua... Toda oprostite mi, zopet sem se spozabil; morda ste bili vi tukaj k d!:-, j posebno srečni, morda. . . — Dobro, je rekla deklica. — jutri pridem torej semkaj, tudi ob desetih. Vidim, da vam ne morem prepovedati. ... Reč je taka, da jaz moram biti tukaj. Ne mii--lite, da >bi vam jaz določilo svidenje; povem vam že naprej, da moram biti tu zsaradi sobe. No, povem vara naravnost: to nič ne dč, ako tudi pridete; prvič so lahko neprijetnosti, kakor danes, toda to m stran... Z eno besedo, samo rada bi vas videla, da bi vam rekla dve besedi. Tod:i glejte. da me sedaj ne obsodite. Ne mislite, da jaz tako lahko določam s vid an ja____ Določila bi ga pač ne, ako ibi... Toda naj ostane to moja tajnost! Samo najprej Pogoj... — Pogoj! Govorite, povejte, povejte vse hitro; jaK sem z vsem zadovoljen, na vse pripravljen ! •zklikmil sem navdušeno. — Zagotovim vas, da bom ubogal, spoštoval... saj me poznate... — Uprav zato, ker vas poznam vas povabim jutri, je rekla deklica smeje se. — Poznam vas popolnoma. Toda glejte, pridite pod pogojeni: spr\ič — samo prosim, izpolnite, kar vas naprosim. k< r. kakor vidite, jaz govorim odkri-tosrano — ne zaljubite se \ mene! S. R. KIRBY, FRANK GOUZE. predsednik. blagajnik. MINERS STATE BANK, Chisholm, Minn., se vam vljudno priporoča za vse bančne possile, kakor čekovni promet, lirami Ime vloge iu zavarovalnino. Naša banka je pod strogim dr žavnim nadzorstvom in vse vaše vloge so pri nas absolutno varne Plačujemo po 3% od hranilnih vlog. (19—6 v 2 d) pravili ste me z« vsikdar srečnega. De. srečnega! Kdo ve, inorda ste me s seboj pomirili, odpravili moje dvome... Morda me prijemajo taki trenutki... No, pa jutri vam povem vse, izveste vse, i vse... i i — Dobro, sprejmem; in vi za-Ičnete... j — Strinjam se. — Do svidenja! — Do svidenja! l:i razšla sva se. Hodil sem vso noč; nisem se unogel odločiti, da bi se vrnil domov. Bil sem neizmerno srečen — do jutri i (Dalje prihodnjič). Tega ne smete, povem vam. Za prijateljstvo sem pripravljena, tu je moja roka... A zaljubiti se ne sinete, to vas prosim! — Prisezam vani! sem zakričal in prijel rokico. — Pojdite no. ne prisezajte, saj vem, da se lahko vnamete kakor. smodnik. Ne obsojajte me, ako tako igovorim. Ako bd vi vedeli... Tudi j )«o TMm rojakom kadar kaj kupujejo aH pa naročajo, da se preprt* njo če je oglaa v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prod»< jak% aakaj sl Poaebno velike vainoeti je za vsakem uri naročilih m pettL -p . t GLAS NARODA, 29. JU-N. 1917. X.OVEH8KO □ BRHgr^i ED M ZA zedinjene države severne amkttuk. Sede*: FOREST CITY, PA. hearyn-fraM dne 21. januarja 1M! ▼ držari Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. 8. TAUCHER, «74 Ahsay Are., Rock Springs, Wjo. Podpredsednik: JAKOB DOLENC. bex 181, B rough ton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClC, box G47, Forest atj, Pa. Pomotnl tajnik: AVGUST GOSTI ft A, box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MARIKČlC, 5*15 8t Clair Are., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: ANT. HOCIIEVAR, RFD. Na 2, box 11%, Bridgeport, Oblo. NADZORNI ODBOR: Prsdsednlk nad*, odbora: JOSIP PETERNKL, box 00, Wlllolk, Pa. L nadaornik: JERNEJ HAFNER, box C5. Burdlne, Pa. 2. nadsornik: IVAN GROŠELJ, bS5 E. 137th SL, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBREZAN, box 72, E. Mineral, Kana. L porotnik : FRANC TKROPČlC, R. F. D. No. 3, box 14«, Fort Smith, Ark, 1 porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So. 14th SL, Springfield, IiL VRHOVNI ZDRAVNIK: !>r. JOSIP V. GRAHEK. 843 E Ohio St, Pittsburgh, Pa. Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlsndt St., New York, N. I. Cenjena drnStvs, oziroma njih uradniki so nsproSenl pofiiljatl vse dopise direktno na glavnega tajnika in nikakor drugega. Denar naj se pa po-Uljs edino (utum petnih, ekxpresn I h ali tianPnlh denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih tekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmer? A Miners National Bank, Forest City, Pa. V Stečaju, da opazijo društveni tajniki prt pnrrVUlb glavnega tajnika kak* pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo nradu glav. tajnika, da ae aamore napako popraviti. GERSTAECKER: Roparji na Mississippi ROMAN. Za "Glas Naroda" priredil J. T. Ko je otnuk v naročju videl svoja dva bratfca jt» zaeel jokati. — Na tla gra postavi Betsy — je -rekel Cook. Na^iikrat sta psa zadajala. — James! — je zaklical etari Lively. Na prasru se je pojavil xijegrov sin James, katerega smo videli prvi večer pri Mr. Daytomu. -- Poglej, kdo prihaja. Še predno je dospel sin do ograje, so že prihajali na dvorišče: Zander, oziroma kot se je zdaj imenoval Mr. Haves, Adela in Mrs. Davton. Pozdrav je bil prav prisrčen. — Posebno Mrs. Davton in stara lively, ki je bila tudi medtem pristopila, sta bili veliki prijateljici. — Po pozdravu j«' starka takoj izginila v hišo in prinesla vrč kave ter ptir korareev. — Zdaj da bi pili kavo, gospa Lively? — se je začudila Adela. — Zakaj ne? --- .Jaz jo vedno pijem. — To sem se naučila pri \emcih. mojih prejšnjih sosedih. — Kdo pa je ta lepi mladi mož, James? — je zašepetal Cook mlademu Lively ju. — Kdove? — Jaz jra nisem vabil. — Z gospodično Adelo ravno tako občujh kot da hi bil nj«*ri bral, pa jaz prav dobro vem, da nima ona nobenega brata. —"Krasne lase ima! - — Oh, takih voščenih las hi pa že ne hotel imeti — je za mrmral James. Cook se nasmehnil, kajti njemu je bilo prav dobro znano, da je James do uses zaljubljen v mlado ule-kJico in da se je začelo vzbujati v njegovem srcu ljubosumje. — Jaz moram že jutri oditi — je rekla naenkrat Adela. — Kam pa, gospodična? — jo je vprašal Cook. — (iospod Hawes me bc peljal na neko novokupljwin plantažo k — svoji sestri. James je zardel in pričel stopicati semtertja. — Ta novica gs* jt hujše zadela, kot da bi mu kdo zabodel nož v sree. Popoldne so napravili majhen izlet v okolico, zvečer so pa legli precej zgodaj k počitku. Sander, Cook, James in mlad dečko, ki je opravljal na farmi službo pastirja, *<> prenočevali v pritličju Cookove hiše. Cook j;- bil obesil nad vrata puško, torbo s patrons m a pa na stol polejr postelje. (Dalje prihodnjič). Ivan Kolisti je povedal H. H. Von Schlicku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja, ki je s sto in sto tisočimi bolnimi v stalni zvezi in dan za dnem dobiva zahvalna pisma od onih, katerim je Bolgarski Krvni Oaj povrnil zdravje je naš rojak Ivan Kolish, P. O. Box 196, Piney Fork, Ohio pisal sledeče pismo: • "Prav zelo se vam zahvaljujem na Bolgarskem Krvnem Čaju, ki ste ga in i pislali. Resnica je, da na svetu nima boljšega zdravila. Ako človek popije zvečer eno čašo potem se zjutraj kakor prerojen počuti, jaz sem se sam prepričal, da za glavobol, želodčne bolezni in boleeiue v notranjih organih nima boljšega zdravila," Ena velika škatlja Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja f» mescev za 1 dolar, G škatelj za 0 dolarjev j m»šIje kamorkoli Marvel Products Company, 99 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Opomba: Ako hočete pošiljatev agotoviti, pošljite 10c. več. Iščem mojega strica JOSIPA CIMPERMAN. podomače Jan-kovčev iz Iške vasi. Prrd 8 leti je b^val v New Castle, Pa. Ako kdo izmed cenjenih rojakov ve za njogov naslov, pmsim. da mi naznani, ako. pa sam čita ta o-glas, prosim, da ini piše. — Al bert Gartner, Cornp. E St.. 34th Infantry, Fort Bliss, El Paso, Texas. (28-30—6 > I-' (Nadaljevanje), Mornarji so »i i v gwtilno. — Totn in Edge wort h sta pa šla k raznim trgovcem vprašat za rašal bradač. — Da, Tom se je odbijal — je odvrnil Edge worth. — Zlodja. kam je pa nanunjen? — se je začudil krmar. — Ali mu naša družba ni dosti dobra? — In še čoln je vzel seboj? — C'ohi bomo vendar ikotrebovali. — Bomo že izhajaj i tudi brez njega — je ddvrnil farmer. — Če pa že ravno hočete vetleti, kam se je odpravil, vam |>ovem, da je (hI v Montgomery* Porot. — Jutri zjutraj bomo šli pa za njim. Krmar se je strašno zaaiičljivo zasmejal. — Zakaj se *nejete? — je vprašal Edgeworth. — Zato ker ste vsi skupaj neumni. — V hotelu Union sem ra\ nofcar govoril z nekim trgovcem iz Victorije. — On pravi, da bi Vtee akupaj kupil.... — Kje lezi Victorija? — je vprašal Edgeworth. — Victorija? — Malo nad izlivom Bele reke. — Na nasprotnem bregu. — In kako se imenuje mož? — N'* vem, jaz ga nisem vprašal. — To prav rad vam prepu Ktim. — Edgeworth se je odpravil proti 1'nion hotelu. — Za njim je šel krmar «i mrmral v gosto brado: — I* pojdi *tari norec* — Boš vidri, da bodo tvoje kosti ravno tako vame t Mi*fiv*iii^>iju kot so tvojega sina v grobu. 10. UVELYJEVA FARMA. e Par milj \ stran .i~a. Joliet, HL: Frank Bamblcb, Anton B&mbich, Frank Laorlcb, A. Oberstar ln John Zaletel. La SaDe, HL: Matija Komp. Livingston, IIL: Mih. Clrar. Nskoasis, DL trn okolica: Math. Galshek. North Chicago, DL la okoHea: Antoa Kobal In Math. Ogrln. So. Chicaco, DL: Frank Cerno. Springfield, DL: Matija BarborfcL Wankecao, DL la okolica: Math Osrin ln Frank PetkorŠek Cherokee, Kana.: Frank Reiisnlk, Kotombos. Kana.: Joe Knaeflc. Franklin. Kana.: Frank Leškorec. Frontenae, Kana, in okolica: Bok Firm in Frank Kernc. Kansas City, Kana.: Ooo. Bajak ta Peter 8chneller. MineraL Kana.: Frank Ananida. Binfo, Kana.: Mike PendL Kftsaiiller, did. la ekoNea: Frank Vodoplvec. Baltic, Mich.: M D. Likovich. Calumet, Mich, la okolica: M. V Kobe. Martin Bade ln Pavel Shalta Detroit, Mich.: Joa Glasich. Manistigne, Mick. In okolica: Joda Kot slan. Chisholas, Minn.: Frank Govlo, Jak Petrlch in K. Zgane. Ely, Mhm. in okolica: Iraa GouBs, Joa J. Peshel. Anton Poljanec In Look M Pe raček. Breletk, Mina : Lonis Govlo la JmtJ Kotse. GUbcrt, Min«, la okoHea: L. VoooL Hihking. Minn.: Ivan Pooio. KitzviUc, Mina. fla okolica: Joa Adamlch. McKlnley, Mhm. In okolica: Fr. Boja New Duhith, Mum.: John Jerlaa. SorteO, Mina. ia okolica: F. Triller. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. SL Lonis, Mo.: Mike Grabriaa. East Wrlmo, Moat, la okoHea: Frank Petrlch. Khia. Moat.: Gregor Zobec. Great Falls, Moat.: Math. Urtch. Bonnina, Moat.: Tonal Panlln. Daaraaa, N. Max.: Mike Krlvee. Ciaaais. N. Y.: Karl StenilSa-UMt Falls, N. ¥.: Frank Giogorka la JemoJ For. BiHmal. O.: Frank HoBosar. CofliaaaaA O.: Math. Rlapalk la John Malovrh. Dobeve, Chaa Karttagor, J. MiilaHt Fraak Meh, John Fiootav la Jakob J^MMtk?.'r!nsfcT"V ***** NBoa. 0.: Frank Kogoviek. Jlya C^An^KM to V MflB TJad bi izvedel za. svojega brata ALBINA OBREOAR. Pred lotom se je nahajal nekje v Colorado. zdaj pa ne vem. kje je. ( e kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga md naznani, ali naj se pa sam otghi-si. — Piani Obregar, R. So. '1. Box 97, Xokomis, 111. (29-6—2-7) Iščem PETRA JAKOVCA. Pred šestimi leti se je nahajal nekje v Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve ■za njegov nasiov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega v njegovo dobro. Fraink Primožieh, 15 Court St., Newark, X. J. (28-30—6) VABILO vabilo na izlet, (piknik) ki ga priredi društvo Triglav Stev. 82 SNP-T v John.«to\vnu, Pa., skupno s slovensko Moxham godbo, ko ista obhaja svoj 51etni obstanek, v sredo dne 4. julija. Začetek točno ob 2. uri popoldne. Piknik se v rs i na istem -prostoru kot lansko Jeto, na vogalu Ohio St. in Constable Halo. V slu-i*«:ju sJabega vremena se vrši zabava v dvorani Triglav. Vljudno vabimo vsa sosednja društva ter posamezne rojake in rojakinje iz Johnstowna in okolice, da se polnoštevilno vdeležijo izleta. Za dobro in točno postre-/.-ho bodo skrbel za to izvoljeni odbor. Pridite vsi iu zabavajte se z nami. Odbor. (28-30—-6) dva slovenska fanta dobita delo na farmi za okopavati fižol. Oglasile setakoj pri: Frank Prime, Box 49, Oriska, N. Dak. (28-29—6) išče se može za delati v usnja mi. Dobra pla-<"a, stalno delo. C. Moenseh Sons Company, (L'l—+ v d) Cowanda, N. Y. hežimo slovenski nabob lakote i Rad bi izvedel za. 4.vojepra brata ALEKSANDRA SAJdSA. Pred nedavno sva bila sklepaj v >She-bovganu, Wis., in sedaj ne vem kje se nahaja. Prosim eenjene rojiake, če kdo ve. da mi naznani. ali naj se pa sam oglasi. On je doma iz Made Bukovice pri Ilirski Bistrici. — Joe Samsa, 5428 Dresden Alley, Pittsburgh Pa. " (29-6—27) naznanilo. Iz urada Krjtnjsko-Sloveiiskega Doma v Pittsburghu. Pa., se tem potom naznanja vsem delničarjem. da se morajo vsi vdeležrti prihodinje soje. ki se vrši dne 1. julija t. 1. Po zaključku izadnje seje se bo vsem delničarjem izplačalo obresti. Vsakdo, ki hoče imeti plačane obresti, se mora osebno vdelezitii seje. Ako kateremu ne bo mogoče priti k prvi seji. se lahko vdeleži poizneje drugih sej. Toliko na znanje. Frank TrampuS, tajnik K. S. Doma pozor, čevljarji! zelo dobra prilika iščem izvežbanega vodjo za godbo na pihala. C ode i so že dobro izvež-bani. Slovence ima prednost. Za vsa pojasnila obrnite se na: Frank Speiti<", 162 Center St., Barberton, Ohio. (29-6—27) naznanilo. _ __Cenjenim rojakam v državi ^ „ ..i- ___ - i- u j- - i Minnesoti, naznanjamo, da jih bo se nudi dobremu čevljarju bodisi, feratkem obiskal ^ ^ d'a. je samee ali ozenjen.. Zasluzi1 lahko dobro in napravi si lahko lep dom, ker lahko redi kravo in prašiče, ima dovolj prostora. Oglasite se takoj pri: John Terria, Box 75, Augusta, Wis. (28-6—3-71 Rada bi irvedela za brata mojega ■ moja ANTONA RCKŠE. Pred | dvema letoma se je nahajal nekje v Johnstownti, Pa., in zdaj ne vem, kje je. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga imi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam o-glassi, ker poročat i mu imam več važnosti. — Mrs. Frances Rukse, Box 266. Uledi, Pa. (27-29—6) HARMONIKE Caaonshnrc, Pa.: John Kokllch. Cedi, Pa. In okolica: Mike KoCevar Coneiaangh, Pa.: Iran Pajk, Vič Rovanfiek In Joa. Turk. Oaridce, Pa.: Anton Jerlna ln Aato* Kosodor. Dude, Pa. m okolica: Jooeph Bnhor ■sport. Pa.: Looli SnpanCU la Tr Trebeto. Foraot City, Pa.: Mat Kamin, Fraa» Leben ta K. Zslar. Farell, Pa.: Anton Valentin««. Grecnskarc, Pa. la okolica: Fraal Novak. Hootettor, Pa. la okoBca: Fraal Jordan. Johaatasva, Pa.: Fraak Gabrenja Is John Polanc. Lasetaob Pa. la okolica: Aat Ooolnlk. Bfansr, Pa. la okolica: Tr. Demflar Moon Baa, Pa.: Fraak Maček la F-Podmiliek. Plttabnrgh, Pa. la okolica: U. B Jakobich, Z. Jakahe, Klarlch Mst, I Magister, L Podrssnlk fan Joa PogaSar talt Pa. la skoHra: Fr. Spehar Sooth Bsthlrkwa, Pcana.: Jen Koprlviek. fltodtsa. Pa.: Anton Hrea. Brhlfrer. Tyre, rta. ta okolica: Atola Tolar. Woat Newtaa, Pa.: lodp Jovaa. WIBock. Pa.: J. PetornoL Tu*, 'mah: Anton Pal«.*"-^ IraMla John TavfclJ. Thssaas, W. Ta to «&eBca: i MUsat n, Iki Aafc. Oollandsr * Lm, Joka BtuspCU la Bosonln Svoctte IMHk bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem to popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem Se nad 18 let tukaj v tem posla in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delo ka korSno kdo zahteva, bres nadsljnlb vprašanj. _ JOHN WENZEL, 1017 Kast 62nd SU Cleveland. Ohio POZOR ROJAKI Mr. Janko Pleško^ ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozirih na roko, posebno še, ker ima pokvarjeno levo roko. VABILO na plesno veselico, katero priredi društvo sv. Alojzija št. 36 JSKJ v Conemaugh, Pa., dne 4. julija. Začetek ob 2. uri ipopoldne. Vstopnina 50^. Tem potom vljudno vabimo vsa s(*sednja društva vz okolice, da nas blagovolijo posethi na o-menjeni dan. Na oan bo tudi petnajstletnica obstanka društva, za-toraj vabimo vse rojake in rojakinje, (La nas posetijo ter tako ^pripomorejo k lepšemu uspehu. Za dobro po«trežbo bo izvrstno preskrbljeno. Clami, kateri se ne vdeleže omenjene sla v n osti, plačajo $1.00 v društveno blagajno. K obilni vdeležbi vabi odbor. (28-30—G) vabilo na piknik, katerega priredi društvo Slovenec štev. 89 SDPZ v Eekhardt Mines, Md., dne 4. julija v prostorih sobr. Franka Požonel. Prieetek ob 10. uri dopoldne. Tem potoni vabimo vse tukajšnje rojake in rojakinje, kakor tudi iz okolice in sosednje suhe države West Virginije, da nas blatgo\olijo v obilnem številu postiti. Za sveže pivo in dober prigrizek bo skrbel odbor. Toraj na veselo svidenje v src do 4. julija- Opomba: Vsi člani tega društva, kateri se ne vdeležijo tega piknika, morajo vseeno plaeati 1 dolar v društveno blagajno. Vipo-št e vaj o naj tudi oddaljeni člani. Frank Požoaiel, tajmdk. Rada bi izvedela za svojega sorodnika JAKOBA ČOPIČ, doma z Notranjskega, vas Dr-skov-če. Slišala sem, da se je lani nahajal v državi Michigan, potem v Sheboygan u, Wis., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Zato prosim vse prijatelje, kateri ve za njega, naj mi pošlje njegov naslov, za kar bom zelo hvaležna. Prosinn pa njega samega, ako čita ta oglas, da se mi pismeno oglasi na naalov: Miss Ivana Rolich, 2833 Center Ave., Pittsburgh, Pa. (28-30—6) DOCTOR KOLER 638 penn ave, pittsbubgh. pa. slovenski zdravnik Dr - Koler j« najatarejii aloreBskl cdravalk. ipcelaliat v Pltt»-baraho. ki lm« 23letno prakso t zdravljenja tajnih moikik boicsnU Sirili« ali zastrupljenjs lcrri zdravi s rfeaorittm 606. ki s* j« izum«! dr. prof. Erlieh. Če imate mozolj« afi mehor£ke po Ulan. ▼ grlu. izpadanja Iu. bolečine r kosteh, pridite la lz&itil ram bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen ee naleze. Semeaotok, k«pevec »H triper in tudi ree druse po«ledlce. ki nastanejo radi tesa. Te bolezni zdravim po zadnji metodi ▼ najkrajl fiem času. Kakor hitro opazita, da ram ponehaj« naoika zmofnoet. ao čakajte, temveč pridite in jaz vam jo bom zo»at povrnil. „ , , Su&enje cevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem Čara Hydrocelo ali vodenico, kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbta In včasih tudi pri sputčanja TOde. ozdravim z ao tov ostjo. Revmatizem. tr*aaje. bolečine, otekline, srbečico. ilnofU ia drnSe ko2a« bolezaš. ki nastanejo v«led nečist«* krvi. ozdravim v kratkem času in ni potrebno letati. Uradne ure: od 9 do 8, Ob nedeljah od 9. do S. ^^Tak'^yjiiLi y mm daS^o-B Mtm mmt otomka. jM» M yjMio^odrrlk^ krm- 1919 JAKOB WAHČIČt 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Veliki vojni atlas , Br. LORENZ," I Iu warn edini wof IteB jperiallet mbmai Inliwl v ! Plttabursho, Pa. I ^^^^^^^ IpeidM do & m arete. T P*r kife od 9. dopoldM do X pop* BodUo od 10 do 1 vojskujočih se leYropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVBOPE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OELI SVET, CENA $1.60. ' ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-MACIJE Z MEJO AVSTRO-OORSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company It Cortland* st, KmtTm^V.T.