Ust rzriala ođ oTctobra 7947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot pol tednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SOBOTA, DNE 18. JULIJA 1964 LETO XVII. — Št. 56 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO.SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jutri na Jamnik Jutri, v nedeljo, 19. julija bo na Jamniku osrednja proslava kranjske občine, ki jo organizira krajevna organizacija ZB v sodelovanju z občinskimi organizacijami v spomin 20. ob-jjletintce požiga te vasi in v počastitev letošnjega praznika dneva vstaje. Domala vsi domačini sodelujejo v pripravah, da bi bili gostje kar najboljše postrežem' — da bi se dobro počutili. Predvidevajo, da bo jutri pri-Mo na Jamnik več tisoč ljudi iz rijega razvoja. Ob najmani- i . , , . , Ji v gospodarstvu lahko za- mestu ProšnJe ° zadcvah soc,al" **e.lo v nerešljive težave. nega zavarovanja' in zaščite. Med t.Zaradi neorganizirane analitske nerešenimi prošnjami so bile v Nem* P1"* °bcinski skupščini je glavnem vloge za dodelitev zazi- potrošenih kakih 30 milijonov di- postajah veliki gostinski objekti j^jnogoče točneje predvideti per- dalnih parcel, zato je komisija narjev. (medtem ko — zanimivo — drugi .PKtivo gospodarskega razvoja do- „ „o, iUi nmM** na Toda sedaJ ~" in tudi" *e pred pravijo, da jih ni nikjer!) — to- brez potrebnih podatkov, P.rea,a^ia "TO*na! VI™* pričetkom gradnje se je pojavilo rej naj bo še na Voglu. Pač pa J**«, izračunov in primerjav, čimprejšnjo izdelavo urban.st.cnc- vprašanJe( če nl morda gradnJa 7ačn,imo , pogoji m gradnjo. Ti l^sebno zaradi tega, ker se stali- ga in zazidalnega programa, tako drzna tudi zaradi česa drugega... so res ugodni, saj zvezni in re- gja,P°saineznih organov in ljudi da tudi reševanje teh vlog ne bodo ln nastali sta dve stališči, Izmed publiški predpisi odobravajo dol- Kdoh persPektivnega razvoja go- vcč od]agaij katerih ena, da je hotel na Voglu goročne kredite (30-lctna odplačil- >f7?arstva križajo. Eni namreč VT . ' . ,. . potreben, druga pa, da trenutno na doba) za investicjie, ki bodo rJ*°varjajo stališče, da gospodar- Naavse Prf™e" sl Javna polemika, ki pa dejavnosti. Priložnosti ne bi ka- iiitv- tVn' da se ob eventuelni uki- za kmetijstvo ln gozdarstvo ozi- naj bi primer čimprej razrešila, zalo zamuditi. Toda — katero pri- lin* V .erega koli obrata v do* roma kmet,J-sko živilskega kombi- Seveda bo za razrešitev potreb- ložnost pa bodo izkoristila pod- 1 'Judi začne prevažali na delo nata Kranj, naj bi med vasema na široka analiza ekonomske jetja za investiranje enakovred- nih objektov, ki jih je v radovljiški občini »nepokritih« za 300 milijonov dinarjev! Seveda lahko isto, če ne bi bila skoraj milijarda dinarjev) za te namene (hotel na Voglu bo stal več kot pol milijarde dinarjev) za občino preveliko breme ... To je namreč večja investicijska vrednost, kot je pred šestimi leti znašala za ve« slovenski turizem! Tisti, ki pravijo, da hotel na Voglu ni potreben, utemeljujejo trditev s tem, da zdaj še polovico bohinjskih prenočitvenih in gostinskih kapacitet ni zasedenih — torej naj najprej izkoristijo obstoječe zmogljivosti. Nepogrešljiva staklstlka namreč pove, da v Bohinju na posamezne zimske mesece odpade le 5 odstotkov letnih zasedenosti nočitev (povprečje 8,3). še avgusta, ko Je zasedenost kapacitet največja v primerjavi z drugimi meseci odpade na avgust 37 odstotkov —, Izkoriščenost nl popolna. Lani je znašala 94 odstotkov. Glede na to, da Je pozimi t»m kakih sedemkrat manj nočitev, je izkoristek tedaj le 13-odstotnt! ' Izkoristiti cbstoječe bohinjsko kapacitete, ki so se jim zadnji čas priključile še tiste v novih brunaricah na Voglu, in šele po novih potrebah nadaljevati gradnjo hotela? Morda! Temelji bodo vsekakor počakali tam, kjer so. Ne bomo namreč imeli kaj prida koristi, če se nam bo na Voglu ponovil Krvavec in šmarjetna gora. Nadaljevanje ^ na 2. strani « Te oni po svetit U Tantova brzojavka Predsednik Generalne skupščine U Tant je poslal brzojavke enake vsebine Kučuku, Makariosu in Inoniju. Opozoril je na nevarnost, ki jo povzročajo vesli, da SO na Cipru vedno \eeje Zaloge orožja. To vznemirja vse lisic države, ki so poslale na otok svoje vojake v sklopu sil ZN. Ameriška letala nad kamboškim ozemljem Iz Kambodže so sporočili, da so ameriška letala v 45 urah 27-krat kršila kamboški zračni prostor. Stavka v Grčiji V Grčiji je pričelo stavkali4.500 postnih uslužbencev. Zahtevajo zvišanje plač. Sindikat poštarjev je. izjavil, da je to šele začetek, ker se bodo stavke nadaljevale, če zahteve ne bodo uresničene. Velika Britanija noče obveznosti V Londonu se je končala konferenca 18 držav Commonvvealtha. Najvažnejša vprašanja na konferenci so ostala odprla. Velika Britanija nl dala nobenih obljub glede Južne Rodezije in Južno afriške unije, čeprav so to zahtevale vse ostale udeleženke konference. PRIHOD IZ LA CIOTAT KRANJ, 17. julija — Danes popoldne je prispela v Kranj 30-Članska skupina šolske mladine iz pobratenega francoskega mesta La Ciotat. Goste so že v Ljubljani sprejeli predstavniki mladinskega in družbenega življenja Kranja: Vili Tomat, Franc Bo-hinjc, Franc Taler in drugi. Francoski prijatelji bodo ostali v Kranju do 6. avgusta in se vrnili skupno s prav tolikšno skupino kranjske mladine na povratnem obisku. u r 6 m e Vremenska napoved za danes in izgledi za jjrihodnje dni Danes dopoldne bo pretežno sončno, popoldne zmerne poohla-čilve in posamezne nevihte. Najnižje nočne Iempera.lure med 11 ln 16 stopinjami, najvišje dnevne okoli 28 stopinj. V naslednjih dneh se bo toplo in lepo vpene se nadaljevalo, vendar so popoldne možne krajevne plohe. Vremenska slika Skoraj nad ee'olno Evropo se je Zgradilo podrocie visoketra /rač-nega pritiska. Nad vzhondo F.\Topo in Panonsko ni/ino dol.-ka v višinah hladnejši zrak, ki povzroča nevihte v n> ipoldanskem času. Vreme ob 13. uri Brniki — pretežno oblačno 26 stopinj, zračni pritisk 1021 mili-barov, pritisk počasi pada; Jezersko — zmerno oblačno, 25 stopinj; Triglnv-Krcdarica — zmerno oblačno, .10 stopinj, piha severozahodni k s hitrostjo 40 kilometrov na um. cono no BeLem Usodna skala Reka Sava je že marsikateremu Vzela življenje. Nekatera mesta v tej gorenjski reki so za ljudi še posebej nevarna. To velia predvsem za Savo Bohinjko. Pod vasjo OBRNE stoji v strugi Save velika skala s precejšnjo votlino. Pred leti sta bili .na tem mestu že dve smrtni žrtvi, pretekli ponedeljek pa se je zgodila spet nova nesreča. VILTEM TOMAftEK, rojen 1938. leta iz PARDUBIC (CSSR), Član kajakaškega kluba VCHZ iz Par-dubic, je prispel s skupino ostalih članov trga kluba na trening V divje vode Save Bohinjke. Vedno sta v kajaku trenirala skupaj z ženo. Tako je bilo tudi pretekli ponedeljek, 13. julija. Spustila sta se po Savi. Ko sta prišla do kritičnega mesta, kjer stoji omenjena skala, pod vasjo Obrne nad Bohinjsko Belo, ju je verjetno zasukal vrtinec in z VSO močjo Sta treščila Yanjo, Čoln se je ob dokaj močnem udarcu razsul, Viljem Tomašek, ki je sedel v kajaku zadaj, \je verjetno precej močno udaril z slavo ob skalo in postal nezavesten. Prav to je bil tudi vzrok, da se ni mogel več rešili in je v valovih Save utonil. Njegova žena se je nepoškodovana rešila. M. 2. Konvencjia republikanske stranke v San Franci«cu ni minila samo v mejah točnih napovedi o USpehu Barrv.ia Goldvvaterja, temveč pomeni letošnU 6hod republikancev resnično pravi politični sejem. Razen že znanih in starih, smešnih običajev in krošnjarske-ga vzdušja, ki v Ameriki redno spremlja podobne strankarske sestanke in daje zunanji pomen ter javno spremljanje strankarskih sklepov, je konvencija v San Franciseu vsaj do neke mere razkrila ;>o'ožaj v vrstah ameriških konservativcev. Po gradivu, ki je po konvenciji republikanske stranke v San Franciseu na voljo za obdelav*) in proučevanje že lahko napravimo nekaj sklepov. Prvo takšno vznemirjujoče dejstvo je, da je v vrstah republikanske stranke opazili bistven premik na desno, kjer običajno gnezdi skrajna desnica. Izvolitev predstavnika skrajne desnice za oredsednišlcega kandidata republikancev na jesenskih voht"r>b pa odkriva tudi druge konflikte, ki so se no javili v vrstah ameriške desnice. Preseneče namreč deistvo, da je bil Goldvvater izvoljen za predsedniškega ?;andidata z veliko večino glasov, tako da so bila vsa prizadevanja 883 glasov, Scranton pa sasmo 214! Po govoricah o novi kopalni obleki, kj so jih v Ameriki raztrosili med ljudi je to najbolj presenetljiv podatek letošnjega poletja. S kopalno modo Ima Goldvvater precej skupnega, saj so njegovi poll- stranka zaplula proti desnemu obrežju. Premik v vrstah republikancev nima samo ozkih strankarskih okvirov, temveč je nova razporeditev in naraščanje skrajne desnice verjetno družbeno pogojeno v tej smeri, da je prišlo Ustoličen nazadnjak njegovega nasprotnika Scrantona samo žlica vode v morje. Ta uspeh je delno posledica ponesrečene glasovalne aritmetike, saj so nasprotniki Goldvvaterja delili glasove med Scrantonom in Rocke-lellerjem. Kljub temu pa je izid glasovanja pokazal, da tudi s skupnimi močmi nasprotniki ne bi Mgmdi Goldvvaterja v kozji rog. I/jd glasovanja je namreč kar presenetljiv, saj je dobil Goldvvater tični načrti enako kršenje morale ln ustaljenih norm. Konvencija republikancev je v grobih obrisih razkrila, da stojijo .ameriški konservativci pred večjimi političnimi transakcijami. Krilo umerjenih in liberalnih re-publkancev je pretrpelo občutni poraz. Dobro organiziran volilni stroj Goldvvaterja jih je popolnoma onemogočil. Toda ta okoliščina tudi dokazuje, da je celotna v tem času do družbenopolitičnih sprememb v ameriški družbi. Izvolitev senatorja iz Arizone ruši vse dosedanje predstave o ameriški politični razsodnosti, ki je je bilo v vrstah ameriške desnice v preteklosti, v volilnih letih veliko več. Proces, Id je nastal po kon-venciii v San Franciseu, je dale-kosežen in nebogljen. V vrstah republikancev so se že začele razčiščevati nasprotja ameriške druž- be. Konflikt nazadnjaških sil. 7 zmernejšimi političnimi srtališč' bo dolgoročen. Dane? je najbrž enotnost republikancev, o kaUr so veliko govorili na konvenciji v San Franciseu že ogrožena, čeprav so jo zakrpali z m v: drzne spravo. Ta proces bo r;.!'ši od osebnega žiga, ki ga je na sesDuku v San Franciseu dal nazadnjaški Goldvvater s svojim političnim bičem. Ameriška republikanska stranka pa je z izvoltvijo Goldvvaterja izgubila ugled, saj se Jc dala zapeljati od najbolj ekstremnih vojnih hujskačev in jim celo zaupala, da krmarijo kod kandidati v vladni barki. Goldvvater je na srečo še vedno samo predsedniški kandidat. Primerjalna zgodovina ameriških predsedniških volitev pa pove, da je zelo malo ameriških predstavnikov, ki so že vodili državo, Izgubilo volitve. Na koncu bodo pravo politično podobo Goldvvaterja najlaže presodili ameriški voiilci. Ljudje ln dogodki i) I.Uidfe in dogodki ALfudie H d'v^Hki z Maribora (dve). V moški konkurenci .pa bodo nastopili člani Branika in Olimpije. Na leni tekmovanju bomo videli najboljše slovenske tenisače: sku-Ijevo, Guiuarjevo, Grmovška, Vo-deba, Brcskvarja in dr. ?.erovra. # Jutri bo na stadionu v Kranju posamično atletsko prvenstvo Slovenije za mlajše mladince ln starejše mladinke. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. url in bo trajalo do 12. ure, popoldne pa se bo nadaljevalo ob 15. uri. Med prl-Javljenci je precej perspektivnih atletov, zato bodo borbe v posameznih discipllinah zelo zanimive, i 9 Na mladinskem vaterpolskem turnirju, ki bo danes in jutri na kopališču v Kranju, bodo nastopila moštva Kopra, Renč, Ljubljane, Ilirije in Triglava. Tekmovanje z.a prehodni srebrni venec prireja plavalna zveza Slovenije. Pred srečanjem borcev škofjeloškega odreda v Potoku Pričakujejo okoli 10.000 ljudi ŠKOFJA LOKA, 17. julija — V torek, 21., in v sredo, 22. julija računajo, da se bo proslave 20. obletnice ustanovitve Škofjeloškega odreda in Gorenjskega vojnega območja v Potoku udeležilo okoli 10.000 ljudi jn preživelih borcev. Predsednik občinskega odbora Zveze borcev v Skofji Loki Milan /akelj nam jc ob tej priložnosti izjavil: »Prevoz iz fckofje Loke do Potoka nad Zalim Logom v Selški dolini, kjer bo ta prireditev, bo oskrbelo z avtobusi podjetje »Transturist«. V glavnem pa predvidevamo, da bodo številni udeleženci proslave prišli z lastnimi prevoznimi sredstvi. Izlete bodo organizirala tudi podjetja. Pripravljeno je vse, tako za prehrano, kot za prenočišča za tiste, ki bodo prišli že v torek zvečer.« Od številnih borcev Škofjeloškega odreda in bivšega vojnega območja Gorenjske, se bodo nekateri zbrali že v torek, 21. julija, zvečer ob tabornem ognju v Potoku. Osrednja proslava bo 22. ju- li ja ob 10. uri dopoldne s slav^ nostnim govorom in kratkim £Y* litetnim kulturnim programe-nj: Med drugimi bodo nastopili tu združeni pevski zbori v okvi loških prireditev. t Proslava dvajsete obletnice ^ vpada tudi z otvoritvijo nove a . tomobilske ceste v Potok, ^*Jhl> bodo tudi tri spominska obele*% med njimi najpomembn^j padlim kurirjem na križišču, W -se cesta od Davške odcepi Pr Potoku. J / M. * w »z naših kom im !•» rtnflh Icnvnnn d H n>>*Hh Icoinnn ^ *7 naSih komun ^ ?7 naftlh l^m<"> ^ I7 n^ših komun 0 iz naših kon"«"^ H la na£lh komun Iz naših krajev Pozornost šolski mladini Maloobmejni promet v tržiški občini Jeseniška mladina se že pripravlja na letno konferenco) ki bo mesecu oktobru. Občinski kumile ZMS Jesenice se je odločil po-^titi letošnjo občin sito mladlitl'skO konici ciico šolski in študentov ski hi. "'v ^ato no zajemalo osrednje poročilo zgolj dejavnost in pro-y,emt; šolske in študentovske mladine s področja Jesenic in Jesenice občine. Menijo, da bodo s posvetitvijo konicrcncc šolski mladini Poz-ivili aktivnost mladinske organizacije na šolah in zainteresirali a delo v mladinski organizaciji tudi študente s področja jeseniške obeme. V Zakopane in Crikvenico Predstavnik jeseniške železarne je ob obisku na Poljskem pred- ažal medsebojno zamenjavo mladine in povabil skupino poljske gladine. Predlog je bil sprejet / razumevanjem in so že sklenjen; pogovori, da pride deset poljskih mladincev za 14 dni v Crikvenico. eset najboljših mladincev tovarniškega in občinskega komiteja iz. esenic pa pojde za 14 dni v Zakopane. Medsebojno zamenjavo bodo izvedli v dneh od 4. do 28. avgusta. Upajo, da bo dobila letos price- a zamenjava naše in poljske mladine tradicionalno obliko. Dva nasprotna vtisa Člani predavateljskega zbora strokovnih šol Železarskega izobra-valnega centra na Jesenicah so si v sredo, t. j. pred odhodom na pn°mc'scčni dopust, ogledali gradnjo novih valjam na Bclškem polju, pričali so se o pomembnosti rekonstrukcije. Pojcg gradnje na polju so si ogledali tudi hidroceiitrulo Moste, ki je v remon- V maju največ prehodov Podatki kažejo, da maloobmej- skupščini v Tržiču izdal 260 novih V prvih šestih mesecih letos je ni promet v tržiški občini v zad- dovolilnic za maloobmejni pro- šlo v Avstrijo 3575 občanov trži- li jem času pada, še posebej če met. V zadnjem času izdajo me-primei jamo letošnje polletne re- sečno okoli 160 do 200 dovolilnic, zultale z istim obdobjem lani. V maju letos so zabeležili tudi Trenutno ima veljavne dovolilni- največ prehodov v obe smeri meče za prehod čez mejo v Avstrijo je /. obmejnimi dovolilnicami, in okoli 2.500 občanov, vseh, ki ima- sitfer jc odšlo tržiških občanov v jo dovolilnice, vendar še ne po- Avstrijo 978, Avstrijcev pa je pri- dal jšane, pa je v okoli 3.000. Najbolj prometen mesec je bil letos maj, v katerem je odsek za notranje zadeve pri občinski ške občine, k nam pa jc prišlo iz maloobmejnega območja 912 Avstrijcev. Prehod v Avstrijo in nazaj je v glavnem potekal čez Ljubeljski prelaz, v zimskih mesecih pa skozi predor. Trenutno promet Radio-oddajna postaja na Jesenicah Poročali smo že, da nameravajc na Jesenicah ustanoviti radio-od-dajno postajo. Pred kratkim je svet za kulturo in prosveto imenoval iniciativni odbor, ki je imei 9. julija prvo sejo. Na njej so izbrali tehnično, programsko in go spodarsko komisijo. Dogovorili so se, da bo tehnična komisija zaprosila pri RTV za tehnične meritve, ki bodo že v /cm tednu Programska komisija bo do ureditve prostora in tehničnih na- tržiški občini šlo k nam 346. Od tega je poto- poteka preko prelaza, ker predor prav pripravila potreben kader so- še popravljajo. Kot smo zvedeli jc takoj ob za- Večina Jeseničanov je proti Bclškem tu m se predvsem zanimali za izpraznjeno umetno jezero in škodo, 1 Jo je povzročila voda it jezu. « Gorenjski taborniki ob morju Kakor prejšnja leta so tudi letos gorenjski taborniki organizirali j-uV! a taborjenja svojih članov ob slovenski istrski obali. Največ /, bo. taborilo v Fazani pri Puli. Prvi so v tem delu Istre taborili »borniki iz škofje Loke in sicer v eni izmeni z 60 udeleženci. Ta 400 P'na se 'e že vrnila. Iz Kranja jih bo taborilo okoli 200, iz. Jesenic -iz Bohinja 60 in Radovljice 40. Skupno bo samo v Fazani tabelo okoli 800 gorenjskih tabornikov. j ,.v tem času pa se v Poreču mudi tudi skupina 40 tabornikov iz Izica in dve skupini tabornikov iz. Bleda v Kraljevici. V tem tednu bo prišlo v tabor v_ Fažano še 70 otrok iz Skopja. Kranjski alpinisti v avstrijskih Alpah valo Tržičanov z. osebnimi avtomobili v Avstrijo 299, medtem ko je sosedov v maju prišlo k nam c.^[ku> ko je bil odprt maloobmej z osebnimi avtomobili 129. ni pro,met z Avstrijo, precej več \ Tržičanov in okoličanov potovalo z dovalilnicami v Avstrijo. Verjetno zaradi tega, kar so zelo pogosto obiskovali nekatere svoje sorodnike in znance. Razen tega Jesenice so industrijski kraj, blokov ležijo gore odvisnega ma- so hodili nakupovat tudi razne kjer nadaljuje s pridobivan jem in teriala, v dežju pa so stale okrog potrošne izdelke in podobno, predelovanjem železa okoli 7000 nekaterih blokov celo mlakuže. Vendar se je kmalu pokazalo, da delavcev tradicije nekdanjih bo- Tega ne bi bilo, če bi gradbena se ti izdelki dobijo tudi pri nas hinjskih fužinarjev. Dimniki dan podjetja zaključila delo takrat, ko in povrhu so nekateri še cenej- za dnem bruhajo ogromne koli- bi bil odpeljan tudi odvisni mate- ši. Avstrijci prihajajo k nam v čine dima, pomešanega z rudnim rial, zravnan teren okrog objekta, glavnem zaradi cenejših prehram- prahom, žveplom in drugimi pli- postavljeni robniki in posejana benih izdelkov (mesa) in zaradi ni, ki kvarno vplivajo na življe- trava. Za nadaljnjo ureditev oko- raznih drugih Uslužnostnih ide- nje na Jesenicah in na rastline v lice pa bi moral skrbeti upravlja- javnqsti, ki so tu cenejše, -mič bližnji in oddaljenejši okolici. Ne- lec objekta po navodilih hortikul-nehni razvoj železarne spreminja turnega strokovnjaka. Večina Jc- IV/Tl^ J* V>vl * Jesenice v »kasamiško« ' mesto, seničanov je proti »kasarniške- JV_i 13.fl 11*13. "V Zel Gi7<9I*ITll Povojni so zrasle nove Jesenice mu« mestu in želi, da bi poslale *** od Belškega polja do Plavža z Jesenice prijetno mesto s' parki modernimi železarskimi obrati in in zelenicami, naselji, ni bilo nikogar, ki bi skr- Za dosego teh ciljev pa jc po- delavcev in Urejevalcev posameznih oddaj. Največ dela pa bo v začetku imela gospodarska komisija. Poskrbeli bodo za firmo, odobritev poslovanja, registracijo, žiro račun in prenos žc namenjenih sredstev. Organizacije, ki še niso prispevale, bodo ponovno zaprosili za pomoč pri nabavi ra-dio-tehničnih pripomočkov. Stanovanjsko komisijo železarne bodo zaprosili za odobritev manjšega stanovanja v eni od stolpnic, za oddajanje bodo potrebovali dva prostora. Pri gradbenem podjetju Sava nameravajo zaprositi za ureditev prostorov. Upajo, da bodo z oddajami pričeli za dan republike. Učenci jeseniških osnovnih šol 35.000 dinarjev. Nagrada je imajo vedno večje zanimanje za odvisna od zaposlitve. Tisti, bel za zunanjo ureditev. Gradnja leg predpisov treba pričeti \ tud i z počitniško zaposlitev v Železarni, ki se vključijo v redno delovno stanovanjskih objektov se je'kon- vzgojo prebivalstva. Občinska T° Je vsekakor _ pozitivno, ker se mesto zaslužijo več. zgolj prakti- dni Iz Kranja je odpotovala skupina desetih alpinistov, ki bo deset osrtala v avstrijskih Alpah. Preplezali bodo več smeri 3798 metrov sokega Grossglocknerja, 3675 m visokega Gross Venedigerja in več in 1^ .krnskih* Dolomitov. V odpravi so v glavnem mlajši alpinisti ^'pinsMčni pripravniki, ki so končali šolo za alpiniste. To je v le-0srllcm letu prva večja alpinistična odprava kranjskih alpinistov. jim s tem nudi primeren zaslu- kanti pa dobe seveda manj. Veči žek fojih tudi seznanja z delom na je zaposlenih po en mesec, V njej.-Trenutno je zaposlenih mnogi pa na lastno željo podal j- 138 nad 15 let starih učencev šujejo prakso tudi na dva mese- osnovnih šol, s katerimi so v po- ca. Zanimivo jc, da Ima največji sameznih obratih zelo zadovoljni, interes za zaposlitev v železarni tikulturno društvo na Jesenicah Poleg učencev osnovnih šol pa jc mladina osnovnih šol, medlem ko pa bosta morala pristopiti k na praksi v Železarni še 45 dija- d'iakj jeseniške gimnazije ne te-vzgajanju prebivalstva in usmer- kov jeseniške gimnazije, 63 di.ja-janju svoj« dejavnosti v preure- kov srednjih strokovnih šol ditev dosedanjih Jesenic v indu- in 12 študentov univerze. . . n? 5?:'.."s!!!*,J A~i •* _ 1! Jlll* sirijsko turistično mesto. služijo mesečno od 12^000 čala običajno takrat, ko je bilo skupščina je že pristopila k iz-stanovanje vseljivo, ne pa, ko je delavi predpisov o urejanju, vzdr-bila urejena tudi okolica objekta, zevanju in varstvu zelenja in jav-Ta je bila največkrat brez ceste nih površin v mestu, naseljih in in brez kanalizacije. Okrog novih ostalem dolinskem področju občine. Turistično driištvo in Hor Medicine — Škofja Loka Člani Partizana v BanjolK TVr?d desetega julija tabori v Banjoli pri Juli skupina 40 članov 0, j. Partizana Kranj in Visoko. V treh izmenah se bo tam zvrstilo K°H 200 članov obeh društev.. Obe društvi, ki že nekaj let sodelu-v u Sla sc SPOrftZUmeli, da organizirata tudi letovanje svojih članov v kupnem taboru. Izlet v neznano «wV domu AMD v Podnarfu je bilo posvetovanje predstavnikov j.l^D iz Gorenjske. .Dogovorili so sc, da bodo imeli v nedeljo, 19. jula, (y primeru slabega vremena pa 26. julija) meddruštveni izlet •motoriziranih v neznano. Namen izleta je, da se bodo člani sosednjih k"t?v med seboj bolje spoznali, kar bo brez dvoma pripomoglo k CMiejšcmu sodelovanju med sosednjimi društvi. Udeleženci vožnje odo Zvedeli za kraj izleta šele -v nedeljo ob 10. uri. Vsako društvo 0 imelo hrano in pijačo za svoje člane s seboj. Na kraju izleta bo S^al,»Babičev kvintet.« Predvidevajo, da se bo izleta v neznano ude-*2,,o nad tisoč članov in članic ter prijateljev in prijateljic avto-oto športa iz vse Gorenjske. V Naklem ta teden . Krajevna skupnost Naklo, Podbrezjc, Duplje praznuje svoj tradi-|°nalni krajevni praznik od 19. do 26. julija. ycs teden se bodo vr- llc razne športne, kulturne in zabavne prireditve. Osrednje prosla-c bodo v soboto, 25. in v nedeljo, 26. julija. Predviden je pohod d spomenika do spomenika, kurjenje kresov in odkritje treh spo-JjUnskih plošč — na Fistrovi hiši v Cegelnici in na Poličarjevi v aklem in spominsko obeležje v Podbrezjah. kov s pobratenim italijanskim mestom Medicina, bo skupina petnajstih delavcev in mladincev tega mesta od 1. •— 15. avgusta na obisku v škof j i Loki. Organizator srečanja — občinska skupščina, občinski sindikalni svet in občinski komite mladine — že pri Za-do BLED PRAZNUJE \ V dneh od 17. do 22. julija praz- NOB. Zvečer istega dne bo kon- cev nad 300 nujejo prebivalci Bleda in bliž- cert ljubljanskega sindikalnega študentov njih okoliških vasi svoj krajevni simfoničnega orkestra s sodelova- že za delom v metalurgiji. Po izjavi kadrovske službe podjetja so učenci in dijaki letos iskari, ker so z njimi zadovoljni v vseh obratih. Poleg dveh grup po 50 gimnazijcev, ki sta bili v železarni med poukom po 14 dni, bo v letošnjih počitnicah na počitniški praksi od enega do dveh me e-učencev. dijakov in cinsKi ivomue miauinc — zc yi 1- okohških vasi svoj krajevni simfoničnega orkestra s sodelova- 1 pravljajo program. Razen obiska praznik. V tem času se spominja- njem opernih solistov. V soboto Mladi na Rudnem noliu nekaterih delovnih organizacij v občini (LTH, šešir, LIP), Loškega muzeja in drugih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, si bodo gostje ogledali predstavi Cvetje v jesen! in Zupanove Micke v okviru drugih škofjeloških poletnih prireditev. Nadalje bo organizirano več razgovorov, športnih, kulturnih in drugih srečanj. Od 1. — 15. septembra pa bo jo julijskih dni 1941. leta, ko so pa bodo priredili večer pesmi in Oddelek za narodno obrambo v mladinci Bleda pod vodstvom na- plesov v izvedbi komornega pev- Radovljici jc organiziral na Rud- rodnega heroja Jaka Bernarda iz- skega zbora iz Krope ter folklor- nem polju 14-dnevno 'taborjenje vedli prvo akcijo za zbiranje orož- nih skupin z Gorij in z Bleda. V zn obveznike predvojaŠke vzgoje* ja iz Blejskega jezera ter druge nedeljo bo dopoldan promenadni Mladi bodoči vojaki se urijo V propagandne podvige. Na stolpu koncert godbe ljudske milice v praktičnih vojaških vajah ter v grajskega kopališča in pred lekar- zdraviliškem parku, zvečer pa bo- teoretičnem poznavanju' vojaških no šo izobesili slovenske zastave do izvedli tradicionalni ognjemet. . s peterokrako zvezdo. Po vsem V okviru praznika bo na večer Bledu so trosili lepake s pozivi pred dnevom vstaje gostoval na pa oboroženo vstajo. Julija 1941 Bledu ansambel narodnih plesov skupina petnajstih delavcev in je bilo v Slamnikih prvo posve- in pesmi .Tosef Attila iz ljudske mladincev iz delovnih organizacij tovanje organizatorjev upora, republike Madžarske, škofjeloške občine obiskala Medi- Sprejeli so sklepe o organizaciji cino. Letošnja izmenjava manjše prvih trojk in sklenili pričeli skupine, za katero so se dogovo- pripravami za organizacijo upora rili ob obisku delegacije Medicine proti okupatorju, v Škof ji Loki maja letos, je šele Krajevna skupnost je skupaj s uvod v vsakoletna širša med seboj- turističnim društvom pripravila' na izmenjavanja skupin otrok, spored prireditev za letošnje praz- mladine in delavcev kot raznih novanje. V. petek, 17. julija se bo športnih, kulturnih ;n drugih pričelo s slavnostno sejo sveta skupin. krajevne skupnosti in s poča- Osem statutov KS potrjenih veščin. Prireditelji so zajeli dva letnika v dveh izmenah, ki združujeta blizu 160 obveznikov pred-vojaške vzgoje. Mladinci se v naravnem okotju Pokljuke odlično počutijo, zlasti še zavoljo tega, ker so organizatorji poskrbeli tudi za družabno življenje in za šport. Na istem prizorišču sta priredili tečaje za obveznike tudi .Občinska skupščina Radovljica jeseniška in kranjska občina, jc na zadnji seji že potrdila statute krajevnih skupnosti, in sicer Trije tečaji za Begunje, Bled,,Črnivec, Lesce, Na Okreslju je bil tečaj za gor-Lipnico, Otoče in Podnart. Pri se- ske reševalce. Tečaja, ki ga je stavi statutov so sodelovale po- organizirala komisija GRS pri V. P. stitvijo padhh pred snomemkom ^ klnr love. . Vftndar to niso bili partizani, marveč le borci današnjega mla-J|*8a rodu — sinovi nekdanjih partizanov. Sto mladincev škofjeloške jjhfiine Je v okviru predvojaške vzgoje krenilo s svojega taborišča * Prijetnem gozdičku pri Lipici ln se na svojem pohodu po znanih Partizanskih krajih spopadlo s »sovražnikom.« *n©8ant« v Cepuljah I K0mandan,t tabora, rez. kapetan v5 ' Frido Vidmar ic na Prcd-čer dvodnevnega pohoda ko- JJ^ndirjem izdal in obrazložil arnene, ki jih je imel »sovraž-. ob nenadnem napadu iz zra-ji .natl vasico Cepulje. V uajstrož-Doi 'n' S° n:is'cc'nji dan mladinci gj.d vodstvom svojih starešin od-zgodaj zjutraj proti kraju, kjer je »sovražnik« izvedel »desant«. " »Tovariš komandir, tamle so!« je z.avpil vodja predhodnice in brž. so se mladinci spodadli s sovražnikom. V ( Odjeknili so prvi streli in »SOV1 ra/.nik«-plavi, ob premoči rdečih se je v neredu umikal proti Mohorju. Vsiljen pohod, ki je sledil po kratkem prasketanju, je bor- ce upehal. Vendar so urno zasledovali »sovražnika«. Po eni uri sc je že začelo obkoljevanje desantnih (plavili) enot na Mohorju. Trije vodi so previdno plazeči se obkolili hrib, in za tem jurišali proti vrhu. Toda zaman! Sovražnik jih je pošteno potegnil za nos. — Na vrhu Mohorja ni bilo nikogar več. Razočarani rdeči so to potegavščino analizirali. Vsak neuspeh je šola, so jih bodrili voditelji. Hitro so jo ubrali proti Topo-lam. Spet uro , hoda. Toda ne zaman. »Sovražnik« je bil prav tam. Tik pred vasjo so zaropotale brzostrelke ln puške. Rdeči so jurišali na modre, razplamtcl se je boj. Modri so bili obkoljeni In V naslednjem naskoku premagani »uničeni«. Kosilo se zmagovalcem in »poražencem« močno prileze po tolikih pohodih in bojih. Vsa vas je oživela Zvečer so prišli mladinci (»rdeči in plavi«) utrujeni v znano vasico Lajše, ki je vsa sodelovala med vojno s partizani. Ljudje, ki gledajo kolono oboroženih mladih fantov, se ustavljajo in jih pozdravljajo. Starejši ob tem trenutku obude spomine na tiste dni, ko so se v njihovi vasi shajali partizani. Komandant in komisar se napotila k znani partizanski hiši, k Mihi Bercetu. Veselo snidenje po tolikih letih je prijetno za vse. »Seveda boste lahko pri nas prespali i« prijazno govori Bercetova mama. Vojska se namesti po skednjih in vsa vas je oživela. Spet je tako kot pred 20 in več leti... Ko mladinci že trdno spe na senu, se v kmečki hiši sliši živahen smeh in razgovor komisarja z domačini. Naslednji dan, zgodaj zjutraj komandant dočaka pred hišo znanega borca —• domačina Alojza Basaja. Živahen in še vedno prijazen jo iz doline primaha znani borec in poznavalec dogodkov dražgoške bitke. Zopet povelje in borci sc v ko» Ioni pomikajo proti Draž.gošam. Vodi jih tovariš Basaj. Ko pride-jo na jaso pod Bičkovo skalo, začne ta pripovedovati o dražgoški bitki. Mladinci utihnejo in napeto poslušajo. Z roko kaže polo/a-je, ki so jih takrat imeli parii/ani in Nemci. Za mladince je to pravo doživetje, Gredo pozneje šc v Jelenšče in skozi Dražgoše na/a j v Lajše. Pripovedovanje borca <> dražgoški bitki jih je prevzelo. S trdnejšim korakom in z večjo samozavestjo sc vračajo v dolino. Pri praprotniškem mostu Sumeča Selščica jih pozdravi v Dolenji vasi. Okopajo se, umijejo, pojedo in že gredo naprej. Za seboj puščajo samotne kmetije, vasi in naselja. Prišli so že do Bukovice. Pot nadaljujejo po asfaltni cesti proti Proprolnernu in od tod proti Loki. Pri praprotniškem \ mostu pa se nenadoma z vseh strani oglasijo puške. Napadeni so! Spet »sovražnik.« Brž se vržejo v obcestne jarke in začne se boj. Obkoljeni se »krčevito« rmi-nijo, toda zaman. Premoč je očitno prevelika in zato so sc morali vdati — sicer bi imeli preveč »izgub.« Človek je najdražji. Zmaga ni odvisna od ono same zasede. Tako se tudi poslednja taktična vežba uspešno konča. Zopet se zvrstijo in po dva in dva napotijo proli Lipici. Pot jc še dolga, toda vzdržati morajo. Mladi komisar jih bodri... Spomnite se naših borcev partizanov, koliko so morali prehoditi. Mladi zapojo, hodijo... Utrujeni in upehani so proti večeru prišli z6pet v taborišče. Ko so povečerjali, so postali zopet živahnejši. Toda tisti večer je v taborišču nenavadno zgodaj zavladala tišin;,. In tako pok1 < vseh 14 dni bivanja v taboru nredvojaške vzgoje na Lipici. — Vlado ROZMAN SOtfOTA, 1». Jtdlla 19M KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA # KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTI 99 Shakespeare" Morda me je prav nenavaden naslov v programu letošnjih škofjeloških poletnih prireditev pripravil do obiska režiserja tega dela. Zdenko Furlan bo ob 400-letnici Shakespearovega rojstva skušal s prerezom nekaterih njegovih del predstaviti gledalcem velikega dramatika. »Ne znam si predstavljati, kako boste pravzaprav združili njegova dela?« »Začeli bomo s prizorom, ko imajo atenski rokodelci vajo za nastop. Odlomek jc iz. »Sna kresne noči«. Prav kakor rokodelci, smo tudi mi amaterji in prav zato sem tudi izbral ta odlomek. Shakespeare je zelo rad v svojih delih prikazoval delo igralcev, težave, s »katerimi se srečujejo in skozi usta igralcev učil osnove v teoriji igranja. Za tem prizorom, ki ima komičen značaj, bomo prikazali prerez skozi vsebino drame o poetični ljubezni Romea in Julije. Nato bomo skušali približati občinstvu še Othela in Hamleta. Vse prizore bo vsebinsko povezal iffralec-vezalec, ki bo podal vsebino taistih prizorov, ki jih gledalci ne bodo videli.« »Shakespeare ima moč v igri besed. Kako ste uspeli ta težak element prenesti na zunanje prizorišče?« »Ljudje gotovo pričakujejo več besedne igre. Mi pa smo izluščili le 'dinamiko igre, ker smo se morali prilagoditi zunanjemu prizorišču poletnih iger.« »In kje bo prireditev?« »Poiskali smo novo prizorišče, ki jih je v Škof ji Loki še precej. Po zamisli ing. arh. Molke bo predstava na Cankarjevem trsru.« Tatjana V. Velik uspeh slovenskih umetnikov v Moskvi Pred desetimi dnevi je odpotoval na gostovanje v Moskvo ansambel ljubljanske Opere. Ves čas, odkar *>o se pričele prve predstave, sovjetski tisik s pozornostjo spremlja naše umetnike. Med obiskovalci so bili že vsi najvišji predstavniki Sovjetske zveze, med njimi tudi Nikita Hru-ščov. Kritiki ocenjujejo n^še izvajalce kot priznane umetnike, prav tako pa se navdušujejo tudi nad deli jugoslovanskih skladateljev, časopisi poudarjajo, da ffc ljubljanska Opera ooogatila predstavo sovjetskih gledalcev o jugoslovanski umetnosti. Raziskave za Etnološki atlas Jugoslavije LOKVANJI SO ODPRLI CVETOVE Foto: F. Perdan Jeseniški gledališčniki še ne mirujejo Julij in avgust sta običajno predstavljala počitnice za jeseniško gledališče. Letos pa kljub letnim mesecem jeseniški gledališč-niki ne mirujejo. Večer za večerom študirajo novo delo in se pripravljajo na nastop na zvezni reviji amaterskih gledališč na Hvaru, kamor bodo odpotovali 29. ju- Odkunuiemo steklenice za nivo. vsako količino a 40 din v skladiščih: Kranj, Škofja Loka, Tržič, Kranjska gora, Bled, Lesce. Podjetje »VINO KRANJ« lija. Upravnik gledališča »Tone Cufar« Jesenice Bojan čebulj je povedal takole: »Devetnajsta sezona predstavlja za nas skok v dvajseto t. j. jubilejno sezono. Študiramo komedijo Carla Goldonija »Ribiške zdrahe«, s katero želimo obiskati v teku poletja turistične kraje jeseniške občine, pa tudi izven ob-* čine in^ zainteresirati za našo dejavnost poleg domačinov tudi tujce. Delo bo v teh dneh naštu-dirano in jo bomo uprizorili "že pred odhodom na Hvar. Čeprav nam Lorcova igra »Dom Bernarde Albe«, s katero bomo nastopili 1. avgusta na Hvaru že leži, se moramo tudi za ta nastop, ki pomeni mnogo za zgodovino jeseniškega- gledališča, temeljito pripravi- ti. Vsi se zavedamo pomembnosti udeležbe na reviji jugoslovanskih amaterskih gledališč, pa tudi važnosti priprav na dvajseto sezono. Lepo priznanje na rekubliški reviji nam je dalo novih sil za pripravo na zvezno revijo in tiho upanje, da bo VIII. revija dramskih skupin Slovenije z ozirom na naš jubilej, prihodnje leto na Jesenicah. Prav iz tega razloga v letošnjih počitnicah ne bomo mirovali, pač pa bomo s polnim zaletom študirali.« / Ansamblu jeseniškega gledališča želimo na prvi zvezni udeležbi amaterskih gledališč ' najlepših uspehov, gledališču »Tone Cufar« Jesenice pa v dvajsetem letu obstoja čimlepše praznovanje tega jubileja. 1 Ljudje berejo V kranjski študijski knjižnici je kljub težavam, ki jih ima uprava,, vedno več obiskovalcev. Letos so imeli v prvem polletju že 17.389 obiskovalcev,. medtem ko jih jc bilo v celem letu 1963 19.590. Tudi število izposojenih knjig kaže, da je bralcev vedno več, saj je bilo izposojenih že 45.647 knjig. Med iz.posojevalci in obiskovalci je še vedno največ študentov, vendar pa je opaziti tudi vedno večje zanimanje ljudi iz proizvodnje in dru/.benih služb, ki se izpopolnjujejo v svoji stroki. Seveda pa šc prihaja do težav, Po uspešno opravljeni poskusni lazi dela v preteklih letih so se no vsej državi začele letos terne-Ijite raziskave in zbiranje gradiva za Etnološki aitlas Jugoslavije. Vprašalnjce, ki so jih sestavljali vodilni jugoslovanski strokovnjaki na tem področju, bodo v štirih zvezkih obsegale približno 200 predmetov (tem) z različnih-področij našega ljudskega življenja. Prvi zvezek je že izšel in obsega 41 tem s področja materialne ljudske kulture (gospodarstvo, orodje, naprave, hiše itd.). Etnologi v tem času to prvo vprašalnico že izpolnjujejo v krajih, ki so jih skupno z republiškimi poverjeniki določili, v centru za pripravo atlasa v Zagrebu. Zvezni svet za znanstveno delo je postavil pripravo Etnološkega atlasa v svoj načrt raziskovalnega dela kot eno zelo pomembnih nalog. Po načrtu mora biti vsa priprava znanstvenoraziskovalnega dela končana v 12 letih, v petih letih pa je treba zbrati gradivo na terenu. V tem času bo treba v vsej Jugoslaviji raziskati kakih 3000 ali še več krajev. Zakaj vse to delo? Namen etnologije je, da spozna in prouči ljudsko življenje, mišljenje in šege, torej ljudsko kulturo tako, kakršna Se je razvila v samem ljudstvu v preteklosti. Pri tem velikem, dolgotrajnem in zelo potrebnem delu so etnološki atlasi zelo pomembno pomožno sredstvo, ki delo lahko zelo olajša in pospeši. Glavni namen etnološkega atlasa je, da nudi čim širšo in čim bolj zanesljivo osnovo za znanstveno izdelavo podobe o tistem važnem delu resnične in dolge kulturne zgodovine, za katerega neposrednih (pisanih in arheoloških) prič skoro ni. Ogromno in nepregledno gradivo pozameznih dejstev tz vseh področij ljudskega življenja, ki je v ta namen potre%no, je mogoče obvladati in pravilno razložili i samo s pomočjo kartografske metode. Etnološki atlasi so že iz-gotovljeni ali se pripravljajo v mnogih evropskih deželah. Jugoslavija je glede tega časovno med zadnjimi, čeprav ima po svojem geografskem položaju, po različnosti in ohranjenosti domače kulture svojih narodov in po svoji kulturnozgodovinski preteklosti posebno važnost v teh mednarodnih prizadevanjih. Razen tega so ve- vse vec ker knjižnica še nima dovolj literature. Najmanj imajo tuje strokovne literature in literature iz ostalih republik. Uspelo pa jim je, da domače izdaje nabavijo takoj. Precej imajo domačih in tujih časopisov in revij. V zbirki imajo že 46.171 knjig in nad 6.000 časopisja. Toda, ker nimajo dovolj prostora — upajo pa, da ga bodo do jeseni že dobili — imajo še vedno okoli 9.000 knjig v zabojih. Majhni prostori so vsekakor največja težava, s katero se srečujejo kranjski knjižničarji. TACI like družbene in gospodarske spr*> membe, nastale med drugo svetovno vojno in po njej, pa pospešena industrializacija in po m"" ščanjenje, kar je spremljalo -n spremlja vse poznejše napore Z* izgradnjo socializma, vzrok, da je potreba raziskovanja te vrste pri nas posebno nujna in neodložljiva. A. T. Srečanje kulturnih skupin obmejnih občin Svoboda,,»Tone Cufar« na Jesenicah se je odločila, da organizi" ra v okviru praznovanja 45-letni-ce obstoja srečanje kulturnih s^u' pin obmejnih občin. Povabila Je občino Trbiž iz Italije in občino Beljak iz Avstrije, da določita vsaka po eno kulturno skupino, ki bi gostovala na Jesenicah. Srečanje kulturnih skupin obmejnih občin bo predvidoma v mesecu oktobru in bo dalo poseben P°" udarek praznovanju 45-letnice Svobode Jesenice ter bo predstavljalo uvod v nadaljnje sodelovanje kulturnih skupin treh obmejnih občin. Lep kulturni užitek V četrtek je na povabilo Dorn* JNA in Koncertne poslovalnic^ Kranj gostoval v. kinu- Center simfonični orkester, mešani zbor in solisti Doma JNA iz Beograda-Z zelo izbranim sporedom so za-dovoljili prav vse poslušalce. Prvi del je obsegal simfonično glasbo in sicer: odlomke Bela Krajina Marjana Kozine in Obra-dovičev »Simfonični epitaf«. De'° je uglasbeno in prirejeno za zbor in recitator j a po epski pcsnUvl Kadinjača Slavka Vukosavljevića-Opeva" bataljon užiških delavc«v v uporu proti sovražniku. Delo je mogočna stvaritev, ki pride do večjega izraza v tako popoln1 zasedbi kot je bil to zbor in orkester JNA. Odličen je bil tudi recitator Momčilo Životić. V drugem delu pa so predvajali zbore in arije iz znanih oper« Najbolj je navdušilo Mokranjčevo kolo iz »Ero iz onega sveta«. P je bilo pod taktirko Franca K'1" narja in odlične,- zasedbe re.. efektno. Za konec pa so doda' še slovensko narodno N'mau če izaro. Vsem obiskovalcem so prircd>* tel j i pripravili res lep večer in kulturni užitek. Turistični informator Na kranjskem turističnem 0!?' močju je še vedno dovolj prostj mest. V Kranju jih je v hotel« Evropa še 20» pri Jelenu. 10 in * v zasebnih turističnih sobah. Pra. tako je še dovolj prostih rne na Krvavcu v starem in noVre-domu, medtem ko je Dom na J zerskem zaseden. V zasebnih s bah in v Češki koči je tudi- š^ dovolj ležišč. Prav tako je še Pr?^ stor v Preddvoru, na Jelovici 1 na Joštu. Ivanov-Leonov: | 46 Polnoč je že zdavnaj minila. Cez dve uri se bo pričelo obešanje. Geturi je premišljeval. 2ivljenje je bilo končano. Le malo je storil za svobodo svojega ljudstva. Mar bodo ljudje v gozdu zmagali? General Maunena bo obžaloval njegovo smrt. Vselej je imel rad Geturija in Geturi je ljubil svojega učitelja. Pri vratih je zaslišal tih šum. Okence se je odprlo. Geturi je pogledal proti vratom. Ključavnica je tiho zaškripala. Vrata so se odprla. Prikazal se je obraz z brazgotino na čelu. Stražar je previdno potisnil glavo skozi vrata, pogledal speče ljudi in vstopil v celico. Geturi je vstal in strmel v Vakambo. Le-ta je stopal po prstih in zašepetal Geturiju nekaj v uho pa mu pokazal človeka, ki je ležal v kotu. . Četvorica na smrt obsojenih je odrcvenela, ko se je prikazal stražar. Obrazi so izdajali nezaupanje in veselje. Geturi jim je dal znamenje, naj pridejo bliže. »Vohun!« je zašepetal Dedan Geturi in pogledal v kot. Četvorica se je tiho približala spečemu človeku. Slišati je bilo kratek hrup. Jetniki so se prebudili. Ko so videli Vakambo, ki je stal zraven Geturija, so se domislili, kaj se je zgodilo. Z iskreči mj očmi in drhteči od vznemirjenja so obkrožili Geturija in Vakambo. Stražar je vzel iz žepa dv^ kratki železni palici. Eno je dal Geturiju, drugo je obdržal. Stopili so v slabo osvetljen hodnik. Crna vrata celic so nepremično gledala vznemirjene ljudi, ki so se plazili, hodili prav liho in z rokami držali verige. Bose noge so lahkotno stopale po hodniku. Pri vhodu v stražarsko sobo so obstali. Vakamba je nekaj zašepetal v uho Geturiju in sam vstopil v sobo. Nekaj sekund zatem je Geturi zaslišal tih klic: »Semkaj!« Jetniki so vdrli v sobo? V njej so bili trije črni stražarji. Četrti — belec -V- jc že ležal zraven stene: Vakamba ga je ubil. Nekaj sekund in vse je bilo končano. Stražarji so ležali na tleh. Slcnska ura je enakomerno tiktakala. Geturi je pobral samokres, ki ga je nosil beli stražar. Pogledal je skozi okno. Na stolpu je si al stražar. Cev strojnice je bila naperjena na dvorišče. Oditi bo treba. * Drug za drugim sO odšli prek dvorišča proti izhodu. Vakamba je potrkal na vrata, toda stražar je skozi okence zagledal jetnika. Poklical jc in oznanil preplah. Stražar na «tolpu jc planil k strojnici. Vojak je bil ml^d — Anglež, Geluri se je približal in sprožil ter zgrešil. Vojak se je skril za leseno ogrado na stolpu in sprožil dolg rafal v nebo. Potem je pogledal čez ograjo. Geturi je spet sprožil. Jetniki so z okovi na nogah stekli proti vratom. Med tekom so se zaleteli vanje. Železna vrata so škripala in stokala, vendar se niso vdala. LjMdje so se znova zagnali proti jeklenim ploščam vendar se niso vdale. »Zlezite čeznje!« Geturi jih je začel potiskati navzgor, drugega za drugim.' Krogle so bobnale po vratih. Ranjenci in mrtveci so padali. Stražarji z drugih stolpov so začeli streljati. Geturi je zlezel na Vakambin hrbet, se prijel za železen drog in vtaknil nogo med žice. Krogla ga jc oplazila po roki. Ostre konice bodeče žice so se zadrle v kožo. Geturi je premagal bolečino in skočil na drugo stran. Za njim so zlezli še Vakamba in nekaj jetnikov. * Geturi in Vakamba sta tekla skupaj. Geturi, okovan v verige, je padal in Vakamba ga je nenehno dvigoval. Tekli /• nad 24 mesecev obrestna mera 6,50 °/o nad 36 mesecev obrestna mera 7,00 °/o Nagradno žrebanje Vlagajte svoje prihranke pri MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI KRANJ in njenih pošlo valnih enotah: na JESENICAH, v RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI in TRŽIČU. Kdor vloži do 30. 7. 1964 vsaj din 50.000.— in jih ne dvigne pred enim letom, dobi višje obresti in lahko postane dobitnik lepe nagrade. V vsaki poslovni enoti bo izžreban: televizor, radio aparat, kolo, električni gramofon, foto aparat in potovalna torba. ŽREBANJE BO V AVGUSTU 1964 Tovarna gumijevih izdelkov Sili?JI*' Kranj 99 takoj zaposli večje število strojnih ključavničarjev in električarjev ZA DELO PRI MONTAŽNIH DELIH V NOVI HALI. PO KONČANI MONTAŽI BOMO KANDIDATE ZAPOSLILI KOT DEŽURNE KLJUČAVNIČARJE, OZIROMA DEŽURNE ELEKTRI* CARJE. PISMENE PRIJAVE SPREJEMA ORGANIZACIJSKO-KADR. SLUŽBA PODJETJA. objave ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta ANTONA JEŠETA Drulovka 34, Kranj se zahvaljujemo dr. Bajžcljnu za vso skrb in zdravljenje y Času njegove bolezni, vsem sosedom in sorodnikom za izkazano pomoč ob njegovi smrti, duhovščini za spremstvo na njegovi zadnji poti in upokojencem za odpete ža-lostinke ob odprtem grobu, ter vsem, ki so darovali vence in cvetje iskrena hvala. l Žalujoči: sin Peter in hčerka z družinama r»5*J* ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči "Cun prl NB v Kran|u 607 11-1-133. Telefoni: glavni ln odgovorni jfjjanlk, uredništvo in, uprava 21-90, 24-75. 28-97. Naročnina: letno bot' meseCno 11° dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, soda, m ° dm MaIi °8lasl za naročnike 20, za nenaročnike 30 din be»e-^ Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Avto-moto društvo Kranj vabi vse svoje člane in lastnike motornih vozil na Izlet v neznano ki bo v nedeljo, dne 19. julija 1964. Podrobnejše informacije dobite v prostorih AMD Kranj, Koroška cesta 4, telefon 2543. Vljudno vabljeni! Škofjeloške poletne prireditve v Škof ji Loki Torek, 21. julija ob 20.30 v Muzeju na prostem na Loškem gradu — KONCERT združenih pevskih zborov in godbe na pihala. Dirigent Ivo Gulič. Otvoritvena predstava II. Škofjeloških poletnih prireditev v počastitev Dneva vstaje z ognjemetom. Cena vstopnic enotna din 200. Sobota, 25. julija ob 20. url v Muzeju na prostem na Loškem gradu — Tavčar-šest: CVETJE V JESENI — premiera. Režija Jože Trpin in Tone Vari. Scena: ing. arh. Viktor Molka. Člani KUD Ivan Tavčar iz Poljan bodo uprizorili na novo naštudirano originalno dramatizacijo O. šesta v desetih slikah v domačem narečju. ' Nedelja, 26. julija ob 20. uri v Muzeju na prostem na Loškem gradu — Tavčar-šest: CVETJE V JESENI — repriza. OSTALE PREDSTAVE CVETJA V JESENI BODO 28., 30. JULIJA ln It, 2." AVGUSTA. Vstopnice so v prodaji vsak dan od 8. do J2. in od 16. do 20. ure v turističnem biroju, škofja Loka, Mestni trg 35, tel. 85-268 in eno uro pred predstavo na Loškem gradu. AMD ŠENČUR JAVLJA SVOJIM ČLANOM AMD Šenčur obvešča vse člane, da se udeležijo v čim večjem številu propagandne vožnje v okviru krajevnega praznika Šenčur. Vožnja bo v nedeljo, 19. julija od 13. do 14. ure po okoliških vaseh. Zbirališče je ob 12.30 pred domom AMD Šenčur. AMD Šenčur obvešča svoje člane, 40. V mesečini sva smuknila na polje, kjer so zorele dinje. Jcd!a sva, kolikor naju je bila volja, in se o marsičem pomenkovala. Tom je menil, da niti najmanj ne dvomi, da je vsega prepJra kriv Jupiter. Ob prvi priložnosti se bo o tem dodobra prepričal in nato bo poizkusil strica Silasa pregovoriti, naj onega kar po domače nažene. Tako sva se tam skoro dve uri pogovarjala, jedla dinje in kadila. Ko sva se vrnila v hišo, je bilo v njej že čisto tiho in temno; vsi so odšli spat. 41. Tom, ki mu nl ušla nobena malenkost, je seveda takoj opazil, da zelena delovna halja nič več ne visi na hodniku, kjer sva jo videla nekaj ur prej. Nato sva šla gor v spalnico. Bila sva preveč razburjena, da bi legla spat. Bedela sva in se šepetaje pogovarjala. Seveda sva vedno znova in znova začela o umorjenem človeku in o strašilu. In nazadnje naju je bilo groza, da sploh nisva marala v posteljo. Bilo je že pozno ponoči, ko me je Tom zdajci dregnil s komolcem in pokazal proti oknu. 42. Pogledal sem tja; spodaj na dvorišču je hodil neki moški. Bilo je preveč temno in nisem ga mogel spoznati. Zdajci je splezal čez plot. Prav ta trenutek je izza oblaka priletel mesec in posvetil na zeleno karirasto delovno haljo. »Ali vidiš mesečnika?« je rekel Tom. »škoda, da ne smeva Iti ven. Videla bi, kam pravzaprav gre z dolgo lopato, ki jo nosi na rami. Zdaj zavija proti tobačnemu polju, je že izginil. Ubogi stric, kako se ml smili, ker ne more najti miru!« Precej dolgo sva čakala, a stric se ni vrnil. Žport # žport • šport • šport 9 šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport % šport šport © šport # šport • špo Priborjena viza za Tokio 0 Rotsee — ime majhnega jezera ob Luzernu v Švici £ Rotsee — pojem za najboljše evropske veslače 0 Rotsee — olimpijska viza za naš osmerec Zmagati na Rotsee, pomeni — biti med najboljšimi v Evropi oziroma zanesljiv kandidat zfca medaljo na evropskem prvenstvu. Ne, danes pomeni, zmaga na Rotsee še mnogo več. Medalja na evropskem prvenstvu pomeni namreč medaljo na svetovnem šampionatu; letos pa še več — kolajno na olimpiadi! Kdo si ne bi želel olimpijskega odličja? To je največja želja vsakega športnika — tudi naših ve-slačev, ki imajo možnost, da si v Tokiu priborijo eno izmed raedalj. V Luzernu so bili namreč bi*ez konkurence v disciplini osmercev. Zmagali so v soboto, ko so tekmovali za trofejo Camp^isi (zlato veslo), in v nedeljo, zda kar so, dobili trofejo velikega osmerca. Obakrat so zmagali z več kot dolžino prednosti pred lanskoletnim bronom z evropskega prvenstva v Kopenhagnu — Cehi. Za njimi pa so ostali še Poljaki, Francozi. Ho-landci in Švicarji Rotsee jc najidealne jša veslaška arena na svetu. To je majhno jezerce, ki leži'poleg Luzerna. široko je ravno toliko, da na njem lahko tekmuje osem čolnov hkrati, pa tudi dolžina ne bi smela hiti niti meter krajša! Tu jc narava poskrbela, da so njegove dimenzije v skladu s predpisi o veslaških progah. Okrog jezera so gozdovi, ki varujejo vodno gladino pred vetrom. Voda je mirna in nima nobenih tokov. Tudi ob najslabšem vremenu veter tekmovalcem piha kvečjemu v hrbet ali prsi, kar pa jih ne ovira toliko, kot če bi pihalo v bok. Vendar seveda narava ni mogla storiti vsega. Ostalo so napravili Švicarji, ki so Rotsee tehnično opremili do zadnje malenkosti. Starti, markacije na progi, cilj, tribune; skratka — vse je idealno urejeno. Tako lahko veslači na jezeru dosegajo maksimalne rezultate, ki so povsem objektifvni m v svetu ve- ljajo kot merilo za ocenjevanje kvalitete. Da pripeljejo trenerji svoje najboljše posadke v Luzern, je stara praksa. Ce je potem rezultat čolna dober, trener ve, da jc bil trening zadovoljiv, v nasprotnem primeru pa jc treba pred večjimi tekmovanji, ki so običajno na vrsti kasneje, trening pospešiti. Tako delajo vse veslaške velesile — Nemci, Sovjeti, Čehi, Francozi in Italijani. Seveda jih skušajo posnemati tudi drugi. Pošljejo čolne v Luzern, da sc najboljšim postavijo ob bok. Tako se tam zberejo vsi tisti, ki gredo kasneje na evropski šampionat, pa tudi drugi, ki se skušajo prebiti med najboljše, zato ni čudno, da'je konkurenca v Luzernu večja kot na prvenstvu Evrope. Tako je bilo tudi letos. Svoje olimpijske ekipe so poslali v Luzern vse evropske države, ki v veslanju kaj pomenijo, razen zahodnih Nemcev, ki so imeli v nedeljo izbirno tekmovanje za sestavo skupne nemške reprezentance. Nekatere veslaške organizacije (sovjetska, italijanska, švicarska) so v Luzernu opravile selekcijo za sestav olimpijske ekipe. Tako so v posameznih disciplinah poslale v boj po več čolnov, in je bila konkurenca torej še močnejša. Pri potrditvi tega pisanja nam zelo lepo pomaga majhna statistika o nastopajočih. Na regati Luzern 1964 Je nastopilo deset vesla-čev, ki so že osvojili zlate olimpijske medalje, pet jih je imelo na- slove svetovnih, kar 27 pa naslove evropskih prvakov! Kakšna pa je konkurenca na evropskih prvenstvih, lahko spoznamo iz primera Sovjetov na lanskem prvenstvu v Kopenhagnu. Nastopili so V vseh sedmih disciplinah, osvojili pa le srebrno medaljo v osmercu. Število finalistov z evropskih prvenstev je šlo torej v Luzernu v stotine ... Vrednost naših - kombiniranih četvercev je bila znana. Premočno sta zmagala na mednarodnih re-gatah v Lyonu in na Bledu. Odpi--to je bilo le še vprašanje osmerca, ki tudi še n; bil poražen, vendar je vedno tesno zmagal. Tako smo v Luzernu preizkusili le ta čoln, ki ga sestavljata posadki četvercev. , ^ Osmercev jc bilo prijavljenih devet, tako da je bila to najslabše zastopana panoga, zakaj spričo velike premoči Nemcev in Sovjetov nihče več ne poskuša moči tam, kjer že vnaprej ve, da ne bo uspeha. Na startu pa se je pojavilo celo le šest osmercev. Zakaj kubanski in dva italijanska čolna so zaradi neizpolnjenih norm odpovedali udeležbo. Vsekakor je bil favorit številka ena >češki osmerec Slavoj Vyše-hrad iz Prage, ki ima zelo veliko tradicijo, saj je že od leta 1958 vedno med prvimi tremi na evropskih prvenstvih. Tudi lani je bil tretji — pred Blejci, ki so bili četrti. Močan je bil tudi poljski čoln ki je prav tako kombinirana posadka, in francoski, ki smo od njega pričakovali več kot pred mesecem v Lvonu. Vrednosti Ho-landceA' in Švicarjev pa nam nista bili poznani. Fantje so se trdno odločili, da se bodo borili do zadnjega zaveslaja. Vedeli so, da gre zares in da je od rezultata j odvisen odhod v Tokio. Zato je bila naša taktika taka, da že v začetku dajo vse od sebe. 2j» pri tisoč metrih smo hoteli doseči minimalno prednost ln jo potem obdržati do cilja. Na startu s ofantje začeli s 44 zaveslaji in v takem tempu prešli 500 metrov. Seveda je tedaj začelo primanjkovati moči in število za-veslajev je padlo, vendar nikoli pod 40! Pri tisoč metrih so vodili že za pol čolna. Vsak zaveslaj jim je prinesel kak centimeter pred, nosti, tako da so jo do cilja Imeli že za ves čoln. Tudi čas je bil odličen — 5:57,0. V nedeljo so se na startu pojavile iste posadke. Mnogi so mislili, da je bila naša zmaga zgolj slučaj in da se bodo Čehi tokrat oddolžili za poraz. Toda mi smo mislili drugače. Taktiko smo spremenili. Startali bomo spet z vso silo, toda potem bomo veslali mirno s 40 zavesljaji. Do 1200 metrov se bomo nasprotnika samo držali, potem pa bomo uprizorili 200 metrov dolg sprint. To nam mora prinesti dolžino prednosti! — Uspelo jc! Stal sem točno na 1200 metrih proge ln zaslišal krmarje-vo povelje. Naš, češki ln poljski čoln so bili poravnani, toda po povečanem številu zaveslajev se je naš vidno oddaljeval. Izid tekme sem pričakoval čisto miren ... — 17 tisoč gledalcev je bilo navdušenih nad izrednim doživetjem, saj je doslej le še nemški osmerec progo prevozil hitreje (5:52,9), to-d?» z rahlo pomočjo vetra. Po tej zmagi smo se znova zamislili. Primerjali smo se z Nemci in Sovjeti. Za Nemce vemo, da so odlični, saj so tudi letos -zmagali na vseh regaitah, toda Sovjeti so velika uganka. Letos se nekako skrivajo in niso nastopili niti v Moskvi! Verjetno so se umaknili pred Nemci, ki so prišli preizkusit njihovo moč. Tudi v Luzernu so bili prijavljeni, pa niso prišli. Morda so slabi in se bojijo močnih nasprotnikov? — Vendar si nismo delali gradov v oblake. Spet bomo trdno prijeli za vesla, zakaj v Amsterdamu nas čakajo še Nemci in zagotovo tudi Sovjeti! PETER KLAVORA Zmagov,itl osmerec na regati v Luzernu: krmar Balaš, Klavo-ra, Skalak, Bere, Colja, Janju-ševič (zakrit), Mastič in Barut Foto L. A. Ham # REPREZENTANCA IZ KRANJA — V slovenski mladinski reprezentanci, ki je minuli teden tekmovala na nogometnem turnirju za državno prvenstvo, sta igrala tudi triglavana Stane Nosan in Rajko Kožar. Trener Djukič ju je določil med najboljše mlade nogometaše po tekmi že prej izbrane slovenske vrste (ko se je leta pripravljala v Kranju) s pomlajenim moštvom kranjskega ligaša. — Po vrnitvi z državnega prvenstva sta 18-letnt avtoelektrikar in 17-letni dijak povedala naslednje — 9 NOSAN: »Kot levi branilec sem v reprezentanci izmed štirih odigral tri tekme. Po prvi zmagi proti Srbiji II s 5:4 smo bili največji favoriti za prvo mesto v skupini A. Možnost za to smo izgubili s porazom proti Hrvatski. Rezultat tega srečanja je bil vse do zadnje minute 2:2, potem pa je sodnik iz neznanih vzrokov tekmo podaljšal — in tehnično boljši domačini so dosegli še en gol.« # KOŽAR: »Igral sem le zaključno tekmo za tretje mesto proti črni gori; na mestu srednjega napadalca. Tedaj smo bili oslabljeni, ker jc bil vezni igralec Hadler na prejšnji tekmi izključen, tako da so zmagali fizično močnejši Črnogorci. Moram pa povedati, da je bila kvaliteta letošnjega prvenstva zelo dobra, saj so na primer v prvi hrvaški in srbski vrsti nastopni tudi mladi igralci drugoligaških moštev.« ( # NA SLIKI — mladinsko moštvo Triglava 999 oumpinoe Prizorišče II. olimpijskih iger so določili že na konferenci mednarodnega olimpijskega komiteja 1894. leta v Parizu. Kljub temu, da so to mesto izbrali Couberttnu na čast, se baron s sklepom ni strinjal. Pariz tedaj ni imel niti stadiona niti priprav, da bi v njem lahko organizirali takšno prireditev. Hkrati je bila v tem času v Parizu tudi svetovna razstava, tako da so olimpijske igre postale nekakšen privesek tej prireditvi. Zato ni nič čudnega, da so igre v Parizu trajale kar pet mesecev (od 24. maja do 28. oktobra 1900)! Seveda so tudi tekmovalni program izerdno razširili. Poleg disciplin, ki so bile na sporedu že v Atenah, so se tekmovalci pomerili še v nekatrih novih: streljanju z lokom, jahanju, vaterpolu, veslanju, jadranju, nogometu, rugbyju in golfu. Tudi število udeleženih narodov se je povečalo -— od 12 na 21. Kljub slahi Organizaciji so igre napravile korak naprej. Zlasti v atletiki se je kvaliteta zelo dvignila. Olimpijski rekordi iz Aten so padali drug za drugim. Seveda pa je tudi atletika pridobila nekaj novih disciplin: tek čez ovire na 2500 in 4000metrov, moštve-ni tek na 5000 m, skok z mesta in vlečenje vrvi. — Poglejmo nekaj boljših rlzultatov, ki so bili na olimpiadi doseženi v atletiki: 100 m — Francis Jarvis (ZDA) 10,8 (olimpijski in svetovni rekord), John Tewksburv (ZDA) 10.9; 2O0m — John Tewksbury (ZDA) 22,2 (olimpijski rekord); 400 m — Maxey Long (ZDA) 49, (o r.); 800 m — Alfred Tysoe lv< Britanija) 2:01,4 (o. r.); 150° "V^ Charles Bennet (V. BritanU« 4:06,0 (o. in s. r.); 110m ovire ■-* Alvin Kraenzlein (ZDA) 15,4 (o. » s. r.); 400 m ovire — John TeK» bury (ZDA) 57,6 (o. in s. r.)J vfl šina — Irwing Baxter (ZDA) ^ (o. r.); daljina - Alvin Kraen^ iein (ZDA) 7,185 (o. r.); palic« Irvving Baxter (ZDA) 330 (°-j^j troskok — Myer Prinstein (^jTj. 14,44 (o. in s. r.); krogla — T chard Sheldon (ZDA) 14,10 (o. *•£ disk — Rudolf Baucr (Madza* ska) 36,04 (o. r.); kladivo — Jon Flanagan (ZDA) 51,23. . še bolj kot v Atenah so OT» ; atletiki v Parizu premočni Ame čani, ki so od 24 pobrali kar zlatih, 14 srebrnih in 11 bronasti medalj! Na olimpijskih igrah v Par'^. je bil prvič na sporedu tudi gomet, kjer sta nastopili le l. reprezentanci — Velika ^'rila,Il^, in Francija. Zmagali so Ang takratni učitelji nogometa, s 3, Telovadba, ki je bila na Vry Igrah v Atenah na zelo visoki]''^ ni, je v Parizu nazadovala. N£j ji ci namreč v Pariz niso PoSi najboljše vrste. ^ Tudi vaterpolo je disciplinayft„ Je bila prvič na7 programu v ^ rizu. Kakor v nogometu, so tudi tu premočni'Angleži, ki s ^ finalu premagali Belgijo s <'■<■■ tretje mesto se je uvrstila rep zentanca Francije. Med posebne zanimivosti o!'"* pijskih iger v Parizu sodi P>» nje. Program je obsegal šest <* ciplin. Najkrajša proga je " 200 metrov prosto, ki jo je *m govalec Friderick Lane (Av?T*a-ja) preplaval v času 2:25,2. N« vadna je bila proga 200 mc-JJ v z ovirami! Tekmovali so >tudA0O potapljanju in štafeti 5 krat metrov. \ & In kdo je na II. olimpiadi bral na i več medalj? Francija-je osvojila 24 zlatih, 32 srebrjn ln 27 bronastih, ZDA s 24 Z, ln 12 B, Velika Britanija z V 4 S In 3 B itd.