JCPrimorski
* ^^	dnevnik
ČETRTEK, 15. OKTOBRA 2015
št. 240 (21.477) leto LXXI.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
alpe jadran - Na 3. strani
Istrski pršut združil Slovenijo in Hrvaško
Skupaj so ga zaščitili v EU
trst - Na 5. strani
Dolenc in Lupinc o kraškem teranu
Bolj pesimista kot optimista
gorica - Na 13. strani
Gradnja vzpenjale šele prihodnje leto
Občina bo morala izbrati novega izvajalca
gorica - Begunce reševali iz narasle reke
V Sočinem blatu
slovenija - Begunci
Minister Erjavec ne izključuje možnosti zaptja državnih mej
LJUBLJANA - Če bo Avstrija spričo begunske krize zaprla mejo, jo mora tudi Slovenija, jer na seji odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) menil slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Dejal je, da je to sicer njegovo mnenje, ne stališče države in dodal, da si ne predstavlja, da bi imel Slovenija na svojem ozemlju 150.000 beguncev, kot na primer Srbija.
«Mislim, da ni druge rešitve. Če bo Avstrija okrepila nadzor na meji in jo bo Madžarska zaprla, potem mora tudi Slovenija ravnati na enak način kot Av-strija,» je dejal minister. Ocenil je, da je trenutno vprašanje, če bo sploh prišlo do te situacije, saj za zdaj ne kaže, da bo Nemčija zaradi navala beguncev zaprla svojo mejo, kar bi sprožilo podoben odziv v Avstriji.
Na 2. strani
na iPadu, ko je časopis še v tisku
□ Available on the
App Store
maribor - Danes
Na Borštniku tudi tri
predstave SSG
GORICA - Pogovori so včeraj potekali na relaciji med Rimom, goriško prefekturo in kvesturo ter pokrajinsko odbornico Ilario Cecot, ki je sredi dopoldneva prišla na breg Soče pod sejemskim razstaviščem preverjat, da se ne bi kdo od migrantov še zadrževal tam zaradi narasle reke. Podobna skrb je na kraj prignala tudi filmskega režiserja Andreo Segreja in nekaj prostovoljcev. Okrog poldne je reka odžrla del brega in so nekatera zasilna zavetišča že bila pod vodo, kljub temu so prosilci za azil ostajali ob Soči in večine ni vznemiril niti alarm, da bo reka še narasla, ker gosto dežuje in so v Sloveniji odprli zapornice jezu. Po nekaj urah so jih dva karabinjerja, štirje gasilci, pokrajinska odbornica, filmski režiser in še nekaj prostovoljcev le prepričali, da so odšli.
Ukaz je nazadnje prišel iz Rima, z notranjega ministrstva. H goriški železniški postaji sta se pripeljala avtobusa, s katerima so sto prosilcev za azil, ki so doslej životarili ob Soči, v spominskem parku ali še kje, odpeljali v Gradišče, v nekdanji center za nezakonite priseljence CIE, ki so ga pred časom že začeli uporabljati kot sprejemni center CARA. Z njimi so center napolnili do roba. Okrog štirideset beguncev je streho dobilo v dormitoriju Fai-dutti, za kakih dvajset pa naj bi bilo poskrbljeno v župnišču pri Ma-donini. »To spet ni rešitev,« trdi Ilaria Cecot: »Že jutri bo v Gorico prišlo novih 5-migrantov in tako vsak naslednji dan. Čez tri tedne bomo znova imeli sto prosilcev za azil brez strehe nad glavo.«
MARIBOR - S predstavo Matjaža Zupančiča 20th Century Fog - Megla stoletja se bo nocoj v veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor pričel jubilejni 50. festival Borštnikovo srečanje. V tekmovalni program tega največjega slovenskega gledališkega festivala je se-lektorica Amelia Kraigher uvrstila deset predstav. Med temi so tudi kar tri produkcije ali koproduk-cije Slovenskega stalnega gledališča: Čarobna gora, Hlapci in Trst, mesto v vojni.
Revas: Občina Trst ne bo jamčila posojila
Na 6. strani
V Trstu dobrodelni nakupi za revne
Na 8. strani
Izšla je knjiga o Stadionu 1. maj
Na 9. strani
Vsakdo ima pravico do svoje pomladi
Na 10. strani
Zalet Sloga, kaj pravi trener Čuturič
Na 17. strani
mačkolje - Satelitska navigacija
Tovornjak do jutra v vaškem klancu
šport - Slovenija na evropskem prvenstvu v odbojki
Prvovrstna senzacija
V četrtfinalu so igralci trenerja Gianija premagali svetovne prvake Poljake - Zdaj jih čaka Italija
VARNA - Odbojkarska reprezentanca Slovenije je doslej vedno veljala za pepelko. A na letošnjem evropskem prvenstvu, ki poteka v Bolgariji in v Italiji, presenetljivo podira vse ovire. Potem ko je v osmini finala sklepnega turnirja presenetila z zmago proti Nizozemski, je včeraj v četrtfinalu poskrbela za eno največjih senzacij v zgodovini evropskih prvenstev v tem športu: po petih setih igre je premagala nič manj kot Poljake, svetovne prvake. V soboto čaka Slovence, ki jih trenira legenda italijanske odbojke Andrea Giani (na sliki), nastop v polfinalu. V Sofiji se bodo pomerili z Italijo, ki je sinoči pre-mafgala Rusijo.
Na 16. strani
9771124666007
2
Četrtek, 15. oktobra 2015
AKTUALNO
/
slovenija - Če se bo v begunski krizi za ta korak odločila tudi Avstrija
Erjavec ne izključuje možnosti zaprtja meje
Notranje ministrstvo je bolj previdno - Je Slovenija pripravljena zadržati migrante?
LJUBLJANA - Če bo Avstrija spričo begunske krize zaprla mejo, jo mora tudi Slovenija, je včeraj na seji odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) menil slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Dejal je, da je to sicer njegovo mnenje, ne stališče države in dodal, da si ne predstavlja, da bi imel Slovenija na svojem ozemlju 150.000 beguncev, kot na primer Srbija.
«Mislim, da ni druge rešitve. Če bo Avstrija okrepila nadzor na meji in jo bo Madžarska zaprla, potem mora tudi Slovenija ravnati na enak način kot Avstrija,» je dejal minister. Ocenil je, da je trenutno vprašanje, če bo sploh prišlo do te situacije, saj za zdaj ne kaže, da bo Nemčija zaradi navala beguncev zaprla svojo mejo, kar bi sprožilo podoben odziv v Avstriji.
Na Erjavčeve besede se je odzvala tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkos Žnidar. Povedala je, da je to njegovo stališče, a da se zavedajo vseh tveganj, ki izhajajo iz nekontroliranih, masovnih, mešanih migracijskih tokov in kaj to lahko pomeni za nacionalno varnost. In iz tega konteksta po njenem, kakor je včeraj dejala na novinarski konferenci po seji vlade, izhaja tudi Erjavčeva izjava.
Kot pojasnjuje ministrica, bodo ob morebitnem novem migrantskem valu «uporabili vse možne ukrepe, ki so jim na razpolago». Prioriteta notranjega ministrstva in policije je namreč ohranitev učinkovitega nadzora meja in obvladovanje situacije oziroma obvladovanje vseh groženj javnemu redu in miru ter zdravju, je razložila.
Migracijske tokove na ministrstvu spremljajo ves čas. Ni izključeno, da bo veliko število migrantov potovalo čez Slove-njo, zato se na njihov prihod ves čas aktivno pripravljajo, predvsem glede zagotavljanja kapacitet, je razložila. Ker je nastopil čas neugodnih vremenskih razmer, morajo iskati nove, zidane in ogrevane namestitvene zmogljivosti, pri tem pa se bo angažirala celotna vlada, je še povedala novinarjem.
Gyorkos Žnidarjeva je svojim ministrskim kolegom na seji predstavila aktivnosti ob prvem begunskem valu, ki je Slovenijo zajel med 17. in 22. septembrom. V tem času je v Slovenijo vstopilo 3500 mi-grantov, pristojni organi pa so bili po besedah ministrice na njihov prihod zelo dobro pripravljeni, «migrante so ustrezno oskrbeli,
Migranti v Grčiji, zgoraj slovenski zunanji minister Karl Erjavec
ponudili nastanitev, izvedli ustrezne postopke in omogočili, da so svojo pot lahko čim prej nadaljevali v ciljne države».
O begunski krizi so v Ljubljani razpravljali tudi na okrogli mizi z naslovom Kaj po tem? Damir Josipovič z inštituta za narodnostna vprašanja je med drugim dejal: «V Sloveniji smo trenutno v fazi nekega čakanja. Imeli smo prvi val 4000 do 5000 ljudi, ugotovili številne pomanjkljivosti, hkrati pa tudi relativno veliko pripravljenost ljudi pomagati,» je dejal. V vmesnem času, ko pričakujemo naslednje, večje število beguncev, se zdi, da smo bolje pripravljeni,
lahko pričakujemo, da se bo določeno število ljudi ustavilo tudi v Sloveniji. Od 6000 nastanitvenih kapacitet jih je več kot pol šo-torišč, kar je neprimerno za zimo, je opozoril in poudaril, da je Slovenija pred velikim izzivom, ali bo vztrajala na tem, da se beguncev čim prej znebi, ali pa jih bo poskušala tudi zadržati, kot recimo sosednja Hrvaška, ki gradi velik kemp pri Slavonskem Brodu.
«Ne gre za begunsko krizo, ampak za begunsko tragedijo. Kriza pa je vezana na nesposobnost in nezmožnost Evrope odgovoriti na stiske ljudi, ki ne potujejo v Ev-
ropo, da bi živeli bolje, ampak v prvi vrsti, da bi preživeli in to je osnovna razlika med migracijo in begunstvom, ki jo je treba upo-števati,» je prepričana Ksenija Vidmar Horvat z ljubljanske filozofske fakultete.
Kaj je ekonomski migrant in kaj begunec je dodatno pojasnil Janez Malačič z ljubljanske ekonomske fakultete. «Vsi hočejo v Nemčijo, njihova pričakovanja so ogromna in zato se mešajo ti pojmi. Brez dvoma se pri tej krizi prosilci za azil mešajo z ekonomskimi migranti,» je razložil in dodal, da bi morala migracijska politika postati del svetovne prebivalstvene politike. (STA, AK)
iran
ZDA razburja preizkus balistične rakete
WASHINGTON/TEHERAN -ZDA so se razburjeno odzvale na sporočilo Irana, da je konec tedna preizkusil novo natančno vodeno balistično raketo. V Washingtonu so prepričani, da gre za kršitev resolucije Varnostnega sveta ZN, zato so napovedali, da bodo to vprašanje sprožili v VS ZN. Kot je poudaril tiskovni predstavnik State De-partmenta Mark Toner, naj VS ZN preveri, ali gre dejansko za kršitev resolucije VS ZN 1929. Tako Toner kot tiskovni predstavnik Bele hiše pa sta poudarila, da preizkus ni povezan z zgodovinskim dogovorom o iranskem jedrskem programu, ki ga je Iran julija sklenil s šesterico svetovnih velesil in ga je v torek potrdil parlament v Teheranu.
Resolucija VS ZN 1929 iz leta 2010 Iranu prepoveduje teste balističnih raket, v veljavi pa bo, dokler ne bo v veljavo stopil julijski jedrski dogovor. A tudi ko bo ta uveljavljen, bo za Iran veljal poziv, naj do osem let ne izvaja dejavnosti, ki bi lahko vodile v izdelavo jedrskega orožja.
Iranska državna televizija je v nedeljo objavila posnetke, ki naj bi prikazovali preizkus nove iranske rakete Emad. Ta bi lahko bila prvo natančno vodeno orožje, s katerim bi Iran lahko napadel Izrael.
Včeraj je medtem iranska televizija predvajala doslej še nikoli objavljene posnetke več sto metrov dolgega in deset metrov visokega podzemnega skladišča, polnega raket in raketometov, za katere Teheran trdi, da bi jih lahko uporabil, če «bodo sovražniki naredili napako».
Po besedah poveljnika letalske divizije iranske revolucionarne garde, generala Amirja Alija Hadžizadeha je po državi 500 metrov pod zemljo več tovrstnih skladišč oz. predorov.
Visoki iranski predstavniki vztrajajo, da jedrski dogovor ne bo vplival na iransko vojsko in še posebej ne na njen program balističnih raket.
Poslanci v Teheranu so večkrat zahtevali dokaze, da dogovor o jedrskem programu ne bo oslabil vojske. (STA)
Cepljenje je obvezno
RIM - Odborniki za zdravstvo vseh italijanskih dežel so soglasno sklenili, da mora nov državni načrt za cepljenje vsebovati določilo o obveznem cepljenju šoloobveznih otrok. Brez cepljenje ne bodo imeli vstopa v razred, so zapisali. Ukrep je posledica vse večjega števila staršev, ki se opredelijo proti cepljenju svoji otrok, kar je že vzbudilo alarm zdravstvenih ustanov.
italija - Zakon o istospolnih zvezah začel svojo pot
Posvojitve razdvajajo
Demokratska stranka računa na podporo G5Z in SEL, ne pa sredinskih zaveznikov
RIM - Zakon o istospolnih zvezah, ki ga je Demokratska stranka vsilila v senatno razpravo, niti ni še dobro začel svoje poti, a že povzroča polemike. Načelno se vsi strinjajo, da je treba zadevo urediti (Italija je ena redkih držav v Evropi brez ustreznega zakona), kamen spotike pa je določilo o možnosti posvojitve otroka partnerja. Vladajoča stranka ima pri tem podporo Gibanja 5 zvezd in stranke SEL, določilu pa nasprotujejo sredinski vladni partnerji, ki se bojijo, da bi zakon, če bi vseboval ohlapno besedilo, odprl pot posvojitvam preko tožb na sodiščih in tudi odprl pot izenačitvi istospolne zveze s poroko. V stranki Naprej Italija so mnenja o zakonu deljena, Severna liga pa mu nasprotuje.
Predstavniki Gibanja 5 zvez sicer obtožujejo Demokratska stranko, da s pobudo o zakonu slepi javnost, ker je bila obravnava zakona dejansko že zamrznjena in ni jasno, kdaj se bo sploh lahko nadaljevala. Premier Renzi je sicer zakon o istospolnih zvezah uvrstil med prioritete njegovega programa. Izrazil je tudi pripravljenost, da bi s sredinskimi zavezniki našel kompromis.
Senator Quagliariello zapušča ustanovitelja NCD Alfana
Senator stranke NCD (Nova desna sredina) Gaetano Quagliariello zapušča stranko in njenega ustanovitelja Angelina Alfana. Notranji minister je torej po bivši ministrici Nunzii De Girolamo, ki je prešla oziroma se vrnila v Berlusconijevo stranko Forza Italia, v bistvu izgubil dodatnega kalibra. Quagliarello je namreč včeraj zapustil vlogo koordinatorja NCD, ker ne soglaša več s politično linijo stranke in točneje z zavezništvom med Alfanom in Renzijevo Demokratsko stranko. Po odobritvi ustavne reforme v senatu se je začela nova faza v italijanski politiki, je dejal nekdanji minister za reforme, ki je svojo odločitev utemeljil z dejstvom, da bi se moral Alfano oddaljiti od Renzija. Alfano je na Qua-gliariellove besede odgovoril, da je »politični saldo« NCD po dveh letih aktiven in dodal, da ne namerava zadržati nikogar v stranki. Quagliariellova odločitev je vsekakor povzročila nelagodje med senatorji NCD, ki so že tako v težavah zaradi izbire italijanske vlade, da se v parlamentu začne razprava o istospolnih zvezah.
expo 2015 - Slovenija podaja prve obračune
Prepričani so, da se bo 5 milijonska investicija prav kmalu obrestovala
Po raziskavi naj bi bilo s slovenskim paviljonom zadovoljnih 94 od 100 obiskovalcev
Slovenski paviljon
fotodamj@n
MILAN - Slovenski paviljon, ki na svetovni razstavi Expo v Milanu 20. oktobra pričakuje milijontega obiskovalca, se lahko po besedah slovenske generalne komisarke za Expo Jerneje Lampret postavlja ob rob največjim - ne samo tistim po površini, ampak tudi tistim, ki so v sodelovanje na Expu vložili največ sredstev. Kot je pojasnila Lampretova, Slovenija od julija dnevno zapolnjuje zmogljivosti paviljona, se pravi sprejme okoli 7100 obiskovalcev na dan. «Bolj kot to pa je pomembno, da so obiskovalci zadovoljni,» je poudarila.
Tako naj bi po rezultatih ankete Slovenijo po obisku paviljona svojim prijateljem, družinam in znancem priporočilo 94 od 100 obiskovalcev, nekaj manj kot 86 odstotkov jo želi v bližnji prihodnosti obiskati, 82,5 odstotka anketiranih pa je dejalo, da so po obisku spremenili svojo zaznavo Slovenije na bolje.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Canta-rutti pa je prepričan, da kljub začetnim pomislekom v javnosti zaradi petih milijonov evrov, ki jih je Slovenija namenila za sodelovanje na svetovni razstavi, je bila odločitev pravilna - kar se je tudi dokazalo.
Po Cantaruttijevem mnenju se je Slovenija predstavila kot država, ki ima kaj ponuditi, tako v gospodarstvu kot tudi v turizmu in nasploh. Lampretova je ob tem pojasnila, da bodo učinki slovenske udeležbe na Expu znani v prihodnjih mesecih.
Enako so poudarili tudi nekateri poslovneži, ki so na Expu sodelovali s predstavitvami svojih podjetij. Direktor podjetja Duol Dušan Olaj je na primer poudaril, da so v okoli 90 delovnih dneh, ko so bili na sejmu, opravili preko 200 sestankov.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 15. oktobra 2015
3
slovenija in hrvaška - Primer dobre prakse: najprej spor, nato dogovor
Skupaj zaščitili istrski pršut v EU
Slovenija je doslej z označbami kakovosti EU registrirala 23 kmetijskih proizvodov
BRUSELJ - Slovenija in Hrvaška sta skupaj zaščitili istrski pršut v EU. Evropska komisija je istarski pršut/istrski pršut včeraj registrirala kot zaščiteno označbo porekla. To je šele druga skupna zaščitena označba porekla, po poljsko-litovskem medu, ki je bil registriran leta 2012. Slovenija in Hrvaška sta doslej v EU zaščitili 23 oziroma sedem proizvodov. Vlogo za zaščito istrskega pršuta je podala Hrvaška, Slovenija ji je nasprotovala in se pritožila v Bruslju, nato pa sta se državi dogovorili o skupni zaščiti.
Poleg slovensko-hrvaškega pršuta je le še ena skupna zaščitena označba porekla - poljsko-litovski med. Štirje češkoslovaški mesni proizvodi pa so skupaj zaščiteni pod oznako tradicionalna posebnost.
Slovenija je doslej z označbami kakovosti EU - zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ali kot zajamčeno tradicionalno posebnost - registrirala 23 kmetijskih proizvodov.
Zaščiteno označbo porekla imajo poleg istrskega pršuta še piranska sol, prekmurska šunka, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, sir tolminc, bovški sir, kraški med in mohant.
Zaščiteno geografsko označbo imajo kranjska klobasa, prleška tunka, zgor-njesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski luk, kraški pršut, kraški zašink, štajersko prekmursko bučno olje, kraška panceta in slovenski med.
Kot zajamčene tradicionalne posebnosti pa so zaščitene belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica.
Hrvaška pa je doslej v EU poleg «istarskega pršuta» zaščitila «lički krum-pir», «baranjski kulen», «ogulinski kiseli ku-pus/ogulinsko kiselo zelje», «ekstra djevi-čansko maslinovo ulje Cres», «neretvansko mandarino» in «krčki pršut» (STA).
Istrski pršut je zdaj posebnost tako Slovenije kot Hrvaške
fotodamj@n
sdgz
V Bruslju o projektu Transmaron
BRUSELJ - V sklopu Evropskega tedna regij in mest v priredbi Evropske Komisije - Open days (www.open-days.europa.eu), ki poteka v Bruslju, se je med dobrimi praksami na področju koriščenja sredstev čezmejnega sodelovanja, predstavilo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki je v programskem obdobju 2007-2013 izpeljalo pomemben project Transar-mon, katerega cilj je bil odstranitev oziroma omilitev pregrad, ki nastajajo pri čezmejnem delovanju podjetij na relaciji Italija-Slovenija.
Direktor SDGZ Andrej Šik je publiki predstavil genezo in razvoj projekta, pri katerem so sodelovala najpomembnejša stanovska združenja podjetnikov v Italiji in Sloveniji ter kontrolni organi v sektorjih fiskale, mobilnosti delovne sile, varstva okolja in varstva pri delu ter varnosti pre-hrane-HACCP. Glede na dosežene rezultate se partnerstvo že dogovarja, da bi bilo primerno, da bi projekt Tran-sarmon (www.transarmon-ita-slo.eu) nadgradili v novem programskem obdobju 2014-2020 s ciljem nudenja podjetjem še boljšega servisa pri njihovem vsakodnevnem prehajanju državnih mej. o predstavitvi v Bruslju bomo še poročali.
benečija - V nedeljo tradicionalni Burnjak
Vabilo na prireditev z bogatim programom
BENEČIJA - Oktober je že od nekdaj mesec raznoraznih praznikov kostanja. To velja tudi za Benečijo, kjer Burnjak v Gorenjem Tarbiju v nedeljo prireja Polisportiva Tribil Superiore -Gorenj Tarbij. Pri organizaciji tradicionalnega praznika kostanja, ki ima tudi pokroviteljstvo Občine Srednje, sodelujejo vsa vaška skupnost in župnija, Kmečka zveza, Razpršeni hotel Nadiške doline (Albergo diffuso Valli del Natisone), Pro loco Nediške doline in društvi Srebrna kaplja ter Potok.
Organizatorji so pripravili bogat in zanimiv program, posebni gostje letošnjega Burnjaka pa bodo glasbeniki slovenskega ansambla Modrijani, ki bodo za veselo vzdušje poskrbeli v po-
poldanskem delu praznovanja. Sicer se bo Burnjak za ljubitelje pohodništva začel že ob 9.30 ko se bo začel sprehod po poti tihotapcev »Natranke«, ki ga pripravlja Pro loco Nediške doline. Ob 9.45 bo maša s procesijo, ob 10. uri pa bodo odprli čezmejno kmečko in obrtniško tržnico, kjer bodo ponujali domače pridelke in proizvode. Ob 14.30 bo v cerkvi koncert klasične glasbe: igral bo Janoš Jurinčič, uro kasneje pa bodo v nekdanji šoli na vrsti Modrijani. Ves dan bodo na voljo tudi domače dobrote in seveda pečen kostanj, po vasi bodo igrali beneški harmonikarji, mogoče pa si bo tudi ogledati zgodovinski muzej Balus, kjer so zbrani ostanki iz prve svetovne vojne, in
Gost letošnjega Burnjaka bo slovenski ansambel Modrijani
ljubljana - Čezmejno kmetijsko sodelovanje
Dogovor o vzpostavitvi
■	•	•	• ■	v	•
redne izmenjave izkušenj
LJUBLJANA - V prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so včeraj podpisali sporazum o sodelovanju med največjimi nevladnimi organizacijami kmetijstva v Sloveniji in Italiji, in sicer med Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS), Konfederacijo kmetov Italije (CIA) in Deželno kmečko zvezo iz Trsta (DKZ).
Podpisniki dogovora, predsednik Konfederacije kmetov Italije Secondo Sca-navino, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič in predsednik Deželne kmečke zveze Trst Franc Fabec, so se dogovorili, da bodo redno izmenjavali izkušnje in dobre prakse, usklajevali mnenja glede zakonodaje EU in obeh držav ter poglobili zavzemanje za interese kmetov v obeh državah, predvsem glede skupne kmetijske politike za obdobje 2014 - 2020.
Dogovorili so se, da bodo organizirali skupne seminarje, srečanja in posvete in spodbujali pogostejše stike med kmetijskimi organizacijami, predvsem v Furlani-ji Julijski krajini. Pri tem bo pomembno po-
vezovalno vlogo imela KGZS, ki že sedaj tesno sodeluje z Deželno kmečko zvezo iz Trsta. Sporazum je tudi dobra osnova za izboljšanje gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in omenjeno krajino, kar je pogoj za rast in razvoj obmejnih območij, piše v sporočilu KGZS.
Na sliki: podpisniki Podpisniki dogovora (od leve): predsednik Konfederacije kmetov Italije Secondo Scanavino, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič in predsednik Deželne kmečke zveze Trst Franc Fabec.
zasebno zbirko Elia Qualizza - Kalu-ta v bližnji Gnidovci. Obe zbirki sta vključeni v evropski projekt ZborZ-birk, ki je imel kot cilj ovrednotenje kulturne dediščine.
Svoj tradicionalni Burnjak bo imela tudi Planinska družina Benečije, ki se je letos dogovorila za čezmej-ni praznik kostanja na Livku. Tudi tu se bo veselo druženje začelo s pohodom. Zbirališče je ob 8. uri na Livku, pol ure kasneje pa se bodo pohodniki odpravili po Livški zgodovinski poti skozi Sveti Peter, Perate, Avso, mimo okopov iz prve svetovne vojne pod Matajurjem vse do Jevščka, kjer si bo mogoče ogledati Nježno hišo, ki so jo uredili v okviru že omenjenega projekta ZborZbirk. Pohod bo trajal približno poldrugo uro in je primeren za vse. Ob 12. uri bo na Livku maša, nato pa bo na vrsti veselica ob kostanju, domačih jedeh in živahni glasbi ter plesu. Kot je navada na Burnjaku Planinske družine Benečije, bodo tudi tokrat prodajali sladice, ki jih bodo pripravili starši otrok, ki hodijo v špetr-sko dvojezično šolo. Z zbranim denarjem bodo pomagali dvojezični šoli kupiti igre za otroke in druge potrebščine. Na Livku pa bo v nedeljo na ogled tudi etnološka in umetniška razstava, predpremierno pa bodo predvajali film Moja Nediža. Ob 14.30 bo Kulturno društvo Gorenj konc iz Pe-ratov uprizorilo komedijo „Potres v toplicah". (NM)
BURNJAK
Kmečka zveza organizira izlet
Ob priliki nedeljskega Bur-njaka bo Kmečka zveza organizirala avtobusni izlet. Cena izleta, ki vključuje potovanje z avtobusom in kosilo, je 35 €.
Zainteresirane naprošajo, da se iz organizacijskih razlogov čim prej vpišejo v uradih Kmečke zveze v Trstu in Gorici, tudi telefonsko, od ponedeljka do petka do 13:00 ure (Trst - 040 362941, Gorica - 0481 82570).
Spored
7:00 - odhod avtobusa iz Boljun-ca, ki bo nadaljeval po tradicionalni poti (Bazovica, Opčine, Sesljan, Štivan); 8:45 - Gorica, parkirišče pri Rdeči hiši;
9:30 - ogled svetišča na Stari gori; 11:30 - prihod v Gorenji Tarbij -ogled razstav in sejma kostanja; 12:30 - kosilo v bivši šoli; 14:30 - koncert v vaški cerkvi; 15:30 - koncert ansambla » Modrijani« 18:00 - ogled mesta Čedad; 19:00 - odhod proti Trstu.
4
Četrtek, 15. oktobra 2015
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
politika - Nekdanji videmski župan se vrača na sceno
Avtonomist Cecotti zavrača »Le Penovo ligo« in hvali Slovensko skupnost
VIDEM - Zamisel o tržaški mestni občini in rimski poskusi za zmanjšanje števila dežel so v Furlaniji spet spodbudili soočenje o odnosih s Trstom in o furlanski avtonomiji. Na politično sceno se tudi po zaslugi dnevnika Messaggero Veneto vrača Sergio Cecotti, prepričani avtonomist in federalist, sicer bivši zastopnik Severne lige, predsednik Dežele in videmski župan (z levo sredino). Cecotti, ki ima za seboj dolgo politično in upravno korenino, je prepričan, da je Renzijeva vlada sovražno razpoložena do avtonomnih dežel in da bi morebitna mestna Občina Trst pomenila začetek konca Furlanije-Julijske krajine.
Cecottiju se je kot sopotnica pri oblikovanju t.i ozemeljske koalicije za zaščito Dežele ponudila Severna liga, ki je izkazala pripravljenost za pomoč pri zbiranju podpisov za referendum za odcepitev Furlanije od Trsta. Liga se je pri tem izpostavila na najvišji ravni, in to z Massimilianom Fedrigo, ki ni le tržaški poslanec, temveč tudi vodja ligaške poslanske skupine. Matteo Salvini Fedrigo že vidi kot kandidata za predsednika Dežele na volitvah leta 2018.
Cecotti v Messaggeru Venetu zavrača sodelovanje s Severno ligo, ki se po njegovem na evropski ravni preveč druži s francosko skrajno desničarsko stranko Front National in z njeno voditeljico Marine Le Pen. Bivši videmski župan ni naklonjen niti večinskemu »evropskemu močvirju«, ki ga pooseblja zavezništvo med evropskimi socialisti, liberalci in Ljudsko stranko. Rešitev Cecotti vidi v stališčih Alexa Salmonda (vodja škotskih nacionalistov) in v usmeritvi Svobodnega evropskega zavezništva (vključuje tudi stranke nekaterih narodnih in jezikovnih manjšin) ter evropskega zelenega gibanja. »V naši deželi takšno politiko pooseblja Slovenska skupnost,« ocenjuje pisec.
Prepričan je, da bodo »stranke sedanjega sistema« (socialisti, Ljudska
stranka in liberalci) na evropskih volitvah kmalu izgubile absolutno večino, z izjemo Nemčije, kjer te stranke še presegajo 70 odstotkov volilnega konsenza. Po Cecottijevem mnenju je treba ošibi-ti nacionalne države in okrepiti idejo združene in svobodne Evrope, ki naj temelji na federalizmu. S časom se bo treba spričo krize tradicionalnega strankarskega sistema odločiti med Le Pe-novo in Salmondom, drugih poti ne bo. »Kdor bo izbral Le Penovo, bo izbral evropsko tragedijo,« je trdno prepričan Cecotti.
Prihodnost Furlanije-Julijske krajine vidi v močnih in dobro organiziranih ozemeljskih avtonomijah. »Če se bo nastajajoče gibanje lokalnih avtonomij sploh kdaj prelevilo v volilno zavezništvo, potem imejmo pred sabo zgled Slovenske skupnosti, ki je ne moremo pustiti samo z odgovornostjo, da drži "in man la bandiera da li novitas"
Sergio Cecotti
arhiv pd
(zastava novosti v furlanščini),« sklene Cecotti svoj komentar v Messag-geru Venetu.
Njegova stališča so nedvomno razveselila Igorja Gabrovca, ki je nekaj dni po izvolitvi za deželnega tajnika SSk v Primorskem dnevniku namignil na možnost volilnega sodelovanja slovenske stranke s furlanskimi avtonomisti. Imamo torej že na obzorju novo zavezništvo Cecotti-Gabrovec?
S.T.
Marine Le Pen
ansa
Igor Gabrovec
fotodamj@n
parenzana
Ob trasi
vadbene
postaje
IZOLA - V okviru čezmejnega projekta Parenzana Magic so v izolski občini začeli ob trasi Parenzane postavljati vadbene postaje. Te so primerne za vse generacije in namenjene vsem željnim rekreacije in gibanja. Trasa nekdanje ozkotirne železnice, ki je nekoč povezovala Trst in Poreč, bo tako postala še bolj privlačna za športnike.V sklopu operacije Pot zdravja in prijateljstva - Parenzana Magic, ki je delno sofinancirana iz Operativnega programa Slovenija-Hrvaška 2007-2013, je predvidenih skupno sedem vadbenih postaj, od tega dve v piranski občini in dve v sosednji Hrvaški, kar tri postaje pa bodo na ozemlju Občine Izola.
Postaja ob t. i. pit stopu v Dobravi je že nared in ima postavljene vse predvidene elemente, v pripravi pa sta še vadbeni postaji v Jagodju in Livadah, je za STA pojasnila Luca Stančič Kodarin iz županovega kabineta.
Vse postaje se nahajajo ob trasi Pa-renzane in bodo opremljene z informacijskimi tablami, ki bodo vsebovala tudi navodila ter osnovne usmeritve za vaje.
Vadbene postaje so zasnovali na koprskem Inštitutu za kineziološke raziskave in so primerne za vse generacije. «To je bila tudi glavna usmeritev, da lahko na njih vadijo tako mladi kot starejši» oziroma vsi, ki si želijo rekreacije in gibanja, je dodala Stančič Kodarinova.
Investicija v vadbene postaje na območju Izole je bila vredna dobrih 31.000 evrov, izvajalec pa je bila družba Kreativni aluminij.
Sicer pa k popularizaciji Parenzane v športne in turistične namene prispevajo tudi različne prireditve. Po njej poteka npr. tekaški Istrski maraton, spodbuja pa se tudi kolesarjenje. Po trasi Parenzane tako deloma poteka tudi kolesarski Maraton po kantinah Slovenske Istre, je še spomnila sogovornica.
Parenzana je bila 123 kilometrov dolga ozkotirna železniška proga, ki je povezovala 33 istrskih krajev od Trsta do Pore-ča. Proga je delovala od 1.
aprila 1902 do 31. avgusta 1935. Danes je po trasi nekdanje železnice speljana priljubljena pot, namenjena kolesarjem, po-hodnikom in tekačem. (STA)
Posebni statut in civilna zaščita
VIDEM - V senatu odobrena ustavna reforma zbuja v Furlaniji veliko preplaha. Pod udarom je določilo, ki predvideva revizijo statuta med državo in Deželo, pri čemer del politike napoveduje, da je to v bistvu napoved o ukinitvi dežel s posebnim statutom, drugi, kot na primer predsednik deželnega sveta FJK Franco Iacop, pa vidi v tem možnost za njegovo utrditev. Po njegovem mnenju 116. člen prenovljene ustave uvaja tudi možnost za pridobitev novih kompetenc.
Bolj skrb zbujajoče pa je namera reforme, da deželam odvzame pristojnosti glede civilne zaščite. in jo podredi centralni oblasti. Predsednik videmske pokrajine Pietro Fontanini je zelo kritičen. »Civilna zaščita se je dobesedno rodila v Furlaniji, kot množičen odgovor na katastrofalen potres (leta 1976, op.ur.), tu je zrasla in postala referenčna točka za državni sistem civilne zaščite,« je poudaril Fontanini, za katerega zagotovila, da bo dosedanja raven civilne zaščite ostala neokrnjena, niso dovolj prepričljiva.
koroška - Izbor televizija ORF
Slovenske Sele »najlepši kraj» tudi v Avstriji?
CELOVEC - Pri izboru koroškega predstavnika akcije Avstrijske radiotelevi-zije ORF »9 Plätze 9 Schätze« (9 krajev, 9 zakladov) - so zmagale Sele, občina z največjim deležem Slovencev na Koroškem. Slikovita gorska vas pod Košuto ob meji s Slovenijo je prejela največ glasov pri glasovanju po telefonu. Slovenska občina s svojimi okoli 600 prebivalci ima zdaj možnost, da postane celo najlepši kraj v Avstriji. V okviru večerne televizijske oddaje v živo, ki jo bo nacionalna televizija oddajala 24. oktobra na svoji drugi mreži, bodo Sele zastopale de-
želo Koroško in se ob tekmecih iz ostalih osmih zveznih dežel potegovale za naziv »najlepši kraj« v Avstriji. (il).
koroška - Slovenska manjšina
Sistemsko financiranje rešitev za obstoj skupnega tednika Novice
Politične organizacije Slovencev hočejo več denarja iz Avstrije prek zakona o pospeševanju medijev
CELOVEC - Po političnem kompromisu o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov in sistemski rešitvi za slovensko glasbeno šolo sta trenutno najbolj pereči temi za slovensko manjšino na Koroškem zagotovitev obstoja skupnega tednika »Novice» ter reforma koroške deželne ustave, v kateri naj bi bili končno imensko navedeni tudi koroški Slovenci. Obstoj skupnega tednika, katerega lastnika sta NSKS in ZSO in ki se je znašel v hudih finančnih težavah, naj bi zagotovil spremenjen avstrijski zakon o pospeševanju medijev, v zvezi z novo koroško deželno ustavo pa vse kaže, da bodo koroški Slovenci le upoštevani. Odprto je le v kakšni obliki. O težkem finančnem položaju leta 2003 ustanovljenega skupnega tednika »Novice« (časopis je nastal po ukinitvi Slovenskega vestnika in Našega tednika) sta te dni (ločeno) obravnavali odbori Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in Zveze slovenskih organizacij (ZSO). Upravni odbor ZSO je podprl koncept, ki naj bi zagotovil obstoj tednika »Novice«. ZSO pri tem zahteva sistemsko rešitev, ki jo bi omogočila sprememba avstrijskega zakona o pospeševanju medijev. Do rešitve pa naj skupen časopis izhajal v manjšem obsegu, je dejal predsednik ZSO Mar-
jan Sturm, ki je tudi eden od poslovodij družbe SloMedia. Drugi poslovodja je poslujoči podpredsednik NSKS Nanti Olip.
Za sistemsko rešitev, ki bi zagotovila dolgoročni obstoj »Novic«, se je izrekel tudi Zbor narodnih predstavnikov (ZNP) Narodnega sveta koroških Slovencev. Predsednica ZNP NSKS Sonja Kert-Wakounig je po seji najvišjega organa te krovne organizacije tu-
di izrazila pričakovanje, da bo Republika Avstrija končno prevzela svoj del odgovornosti. V vrstah slovenske narodne skupnosti pa predlaga sestanek vseh političnih organizacij koroških Slovencev in širših gremijev, na katerem naj bi skupno preverili in naposled odločili o najboljšem predlogu. Te naj bi pripravili v predhodnih manjših skupinah.
Ivan Lukan
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
teran - Pogovor s pokrajinskim odbornikom za kmetijstvo Igorjem Dolencem
»Manjšina je manjšina, ekonomija je ekonomija«
Vprašanje terana oziroma ustanovitve čezmejne blagovne znamke je v zadnjih dneh postalo izrazito aktualno, čeprav je najbrž jasno, da bo to zelo težko izvedljivo. Politika in javne institucije so sicer zagotovile, da bodo proučile vse poti, nekateri pa poudarjajo, da je po toči zvoniti prepozno.
Zadeva je namreč sila komplicirana, a nekaj je jasno: Sloveniji ni kaj očitati, saj je opravila svojo dolžnost in zaščitila lastne proizvajalce, je povedal včeraj pokrajinski odbornik za kmetijstvo Igor Dolenc, ki je bil več let tudi član deželne komisije za kmetijstvo. Kaj pa zdaj? Dolenc je na to vprašanje odgovoril, da se je potrebno prej vprašati, »ali so naši kaj storili, da bi zaščitili naše vinogradnike«. Doslej je bilo milo povedano nekaj površnosti, je nadaljeval in dodal, da ne soglaša s tistimi, ki napadajo Slovenijo. Problem je vsekakor v naši miselnosti, je nadaljeval Dolenc in vprašal »ali so naši ukrepali, ko so izvedeli, da se kuha ta mineštra«.
Ko se v Evropi kregata dve državi, je logično, da to zadeva tudi druge države, je ugotovil Dolenc: kar se torej odloči glede nekega proizvoda na evropski ravni, bo naposled veljalo tudi za ostale članice EU. Italija je torej samo opozorila na stanje, se pravi da se lahko ime terana uporablja samo na območju, ki ga predvideva rezultat spora. Vprašanje je zdaj v tem, ali so se bili naši proizvajalci predhodno obrnili na Rim, je dodal Dolenc, kajti edino države se lahko o tem pogovarjajo. »Bojim se, da naši niso šli v Rim,« je dodal Dolenc. »Problem je pač v tem, da prevladuje v slovenski manjšini vselej vtis, da je tujek v italijanski državi. Toda naši vinogradniki proizvajajo v Italiji. Namesto, da se samo pritožujejo v Ljubljani, bi se morali torej obenem posluževati vseh instrumentov, ki so na razpolago in jih ponuja italijanska država. Kajti manjšina je manjšina, gospodarstvo je gospodarstvo,« je še dejal Dolenc.
Kaj se torej obeta? Če ima Slovenija dobro voljo, da odpre ali bolje povedano pripre vrata na Krasu, bo stvar še bolj komplicirana, ker bo lahko prišla skozi to odprtino tudi Hrvaška.
A.G.
Igor Dolenc
Danilo Lupinc je v 70. letih med prvimi stekleničil teran, leta 1978 pa je bil skupaj z Antonom Boletom član italijanske komisije, ki je začela pripravljati pravilnik in leta 1982z objavo v uradnem listu na državni ravni registrirala naziv Teran z zaščitno oznako DOC. Tudi zaradi tega doživlja vso »vinsko afero« zelo čustveno, saj je takrat v zaščito te sorte vložil veliko dela in truda. Praprovski vinar pa kljub temu ni izgubil smisla za humor.
Pred meseci ste prvi opozorili na nevarnost, da bi slovenski vinarji v Italiji lahko postali »stranske žrtve« slovensko-hrva-škega spora.
Takrat sem hotel opozoriti deželno upravo in naše predstavnike. Nihče ni vedel ničesar o tem problemu, kar je zanimivo. Pismo, ki ste ga objavili, je bilo pač nekakšno opozorilo.
Ali se je kdo odzval?
Ne. Edino vi na Primorskem dnevniku ste pisali o tem, pa še tam ... Edi Bukavec je v tistem članku nekako zatrjeval, da ne bo težav. Potem se je izkazalo, da je resnica drugačna. Zdaj jaz ne vem, kdo je to sprožil in kaj se bo zgodilo ... Pravkar sem bral, da so Slovenci in Hrvatje skupaj zaščitili pršut, to je torej mogoče ...
Oboji so zaščitili istrski pršut, medtem ko se v našem primeru prepirajo zaradi kraškega in istrskega terana.
Aha, to je torej druga zgodba. Glede terana menim, da ga ni toliko in ne prinaša takih dobičkov, zato je bilo vse to, kar se dogaja okoli tega vina, morda nepotrebno. Lahko bi se zmenili drugače. Nihče se ne bi vtikal in vsi bi prodajali naprej. Ne verjamem, da bodo Hrvatje zdaj kupovali slovenski teran, da bi ga prodajali v svojih restavracijah.
Ali menite, da je za morebitno čezmejno zaščito terana zdaj že prepozno?
Glede na izjavo slovenske državne sekretarke Tanje Strniša kaže, da je postopek skoraj neizvedljiv. Če ena članica temu nasprotuje - in Hrvaška bo gotovo nasprotovala - vse odpade. Če je tako, nima niti smisla začeti s postopkom. Kljub temu pa obenem berem,
Danilo Lupinc
da so na Deželi optimisti in da se bo izšlo: upajmo.
Očitno ni nihče pomislil na to, ko je Slovenija pred leti zaščitila teran.
Na ministrstvu v Ljubljani so gotovo vedeli, kakšno je stanje. To, kar se te dni govori o medsebojnem sodelovanju, ne drži povsem, ker so na slovenski strani marsikaj držali zase. Ni vse res. Slovenski minister ni nikdar javno izjavil, da tudi mi na tej strani proizvajamo teran. Dvomi pa, da bodo s tem nazivom prodajali teran po vsem svetu: V ZDA ga ne poznajo, a niti v Beogradu in Rimu se nihče ne izmisli, da bo pil teran.
Torej ne verjamete, da se bo problem rešil?
Ne vem. Bruseljske birokrate zadeva najbrž ne zanima, a vseeno upam, da se bo vprašanje rešilo.
Kaj svetujete politikom in organizacijam, ki se pogajajo?
Nasvetov ne bi dajal, ker oni bolje vedo, kako to gre. Ne vem, zakaj so doslej molčali. Predsednik SKGZ z zadevo ni bil seznanjen, čeprav redno hodi na srečanja v Ljubljano, poslanka v Rimu prav tako ne. Pokazalo pa se je, da razne organizacije mogoče niso potrebne, če o teh zadevah nič ne vedo ali jih ne zanimajo.
Za dobro voljo: pred intervjujem ste v šali omenili »japonsko rešitev« ...
(Smeh) V zgodbo se lahko vmeša še vplivna četrta država, to je Japonska, ki se lahko vsemu temu zoperstavi, ker mora zaščititi svoj teran oz. terrano, in sicer tistega znamke Nissan.
Aljoša Fonda
mačkolje - Poljski tovornjakar zapeljal v ozko cesto
Blokiran sredi vasi
Vso noč so gasilci z žerjavom umikali večji tovornjak s priklopnikom - Krivdo pripisal GPS navodilom
Okrog polnoči in pol je na vrata družine Berger v Mačkoljah pozvonil sosed Rafael Cavarra. »Opozoril nas je, da je nek večji tovornjak s priklopnikom zapeljal v našo ozko cesto in ostal blokiran med hišami,« nam je povedala Sara Crevatin. Namenjen je bil v Slovenijo, na Fer-netiče - tako Cavarra - in baje so ga v mačkoljansko ozko ulico usmerila GPS navodila, »vsaj tako je poljski voznik zatrjeval karabinjerjem, ki so prihiteli v vas.« Zanimivo je, da je na cesti pod cerkvijo v središču vasi postavljen viden cestni znak, ki voznike opozarja, da je pot ozka in torej, da vozila s prekomerno višino oziroma širino ne morejo, pravzaprav ne smejo mimo. »Očitno je moški znak povsem spregledal, saj je s tovornjakom rinil dalje,« je povedala Sara.
Da bi se rešil iz zagate, je voznik skušal zapeljati vzvratno, pa mu ni uspelo; dejansko je bilo nemogoče, saj bi za to potreboval večji lok za manever, ki ga v ozki ulici ni bilo. »Najprej je zapeljal še malo naprej, potem spet nazaj, pa se ni dalo, samo še večjo škodo je na-
redil,« nam je povedal Rafael, ki mu je tovornjak podrl del zidu okrog dvorišča.
Karabinjerji so po pregledu dokumentov poljskemu vozniku (letnik 1961) odredili tudi alkotest, ki pa je pokazal, da moški sploh ni bil vinjen. »Krivdo je namreč pripisoval samo GPS sistemu. Tako smo razumeli od tega, kar je moški ponavljal,« je povedala Crevatinova. Medtem so se v Mačkolje pripeljali tudi gasilci z vozilom z vgrajenim hidravličnim žerjavom. Najprej so umaknili priklopnik, pozneje pa je bil na vrsti še tovornjak.
Vse do 6. ure zjutraj ni bilo miru. Šele takrat so gasilci zaključili z odstranjevanjem tovornjaka s ceste. Pri družinah Cavarra in Berger se ni dalo spati zaradi velikega hrupa. »Kuhali smo kavo in spremljali dogajanje,« je dodala Sara in ugotavljala, da je tovornjak med manevrom uničil del njene železne ograje. Pa tudi zidove njunih hiš je hudo poškodoval ... Cesta pod cerkvijo je zdaj zaprta za promet zaradi nezavarovanega zidu. (sas)
5	Petek, 16. oktobra 2015
APrimorski
~	dnevnik
AKTUALNO	/
praprot - Vinogradnik Danilo Lupinc o vinski aferi
»Nihče se ni zanimal«
Pred dobrimi tridesetimi leti je bil v italijanski komisiji, ki je teran zaščitila z oznako DOC
teran - Pogovori
V Bruslju o čezmejni
v v* a • •
zaščiti vina
ISABELLA
De Monte
Deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli se je včeraj v Bruslju sestal s predsednikom komisije za kmetijstvo in podeželski razvoj Paolom De Castrom. Srečanja, na katerem so poglobili vprašanje terana, se je udeležila tudi evropska poslanka DS Isabella De Monte. De Castro je izrazil prepričanje, da je zamisel o ustanovitvi čez-mejnega terana izvedljiva in da bi to bil važen znak za EU. Sicer je bivši italijanski kmetijski minister poudaril, da je potrebno to vprašanje rešiti v Evropi, začenši z Evropsko komisijo, pri tem pa morajo sodelovati tudi kraški vinogradniki z obeh strani meje.
Srečanje o nacionalizmu in solidarnosti včeraj in danes
V okviru številnih pobud, prirejenih v zadnjih letih v spomin na Eleno Ma-drussani in na njena prizadevanja na področju politike mednarodne solidarnosti, je Zveza za Kras sindikata upokojencev SPI-CGIL v Trstu v maju priredila potovanje v Bosno po krajih, v katerih je SPI-CGIL deloval v povojnem obdobju za časa bivše Jugoslavije. Potovanje Po sledeh solidarnosti je vodilo skozi kraje, kjer vojna, poboji, etnična čiščenja in verski spori so povzročili revščino, lakoto, strah in trpljenje. Namen potovanja je bilo ohranjanje spomina in so se ga udeležile osebe, ki niso nikoli bile v tistih krajih. Udeleženci so imeli priložnost spoznati krutost vojne in prisluhniti tistim, ki so jo doživeli osebno, ki še občutijo posledice in ki trpijo zaradi še ne zaceljenih ran, upajo v boljšo prihodnost in jih skrbi, da bi se tako trpljenje ponovilo.
Z željo, da bi se še naprej zavzemali za solidarnost do narodov, ki trpijo zaradi vojne, in nadaljevali s pobudami aktivne solidarnosti z vrednotenjem doživetih izkušenj v zgodovinskem obdobju velikih migracij, ki spreminjajo mednarodne politične odnose in sklicujejo k delu za vzpostavitev nove politike sprejemanja in solidarnosti, se bodo organizatorji in vsi, ki jih zanima sodelovati, srečali ob 17.45 v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Srečanja se bodo udeležili Luisa Lia v imenu SPI-CGIL Kras, odgovorni za mednarodne zadeve pri sindikatu upokojencev SPI CGIL Trst Luciano Del Rosso, članica skupine prostovoljcev Gruppo Volontari Duino-Santacroce Maria Grazia Villi in devinsko-nabrežinski podžupan Massimo Veronese. Na srečanju bo na temo Nacionalizem in solidarnost v preteklosti in sedanjosti predavala sociologinja Melita Richter s tržaške univerze.
Družba TMT najboljši letošnji terminalist
Družba TMT, ki upravlja terminal za kontejnerje v tržaškem pristanišču, je prejela nagrado za najboljšega terminalista v Italiji v letu 2015. Nagrado so podelili na srečanju v Ravenni, med utemeljitvami pa so poleg učinkovitih pristaniških storitev omenili tudi pomembne železniške zveze med pristaniščem in Italijo oziroma drugimi državami.
6
Četrtek, 15. oktobra 2015
TRST
občina trst - Župan Cosolini zavrnil predlog občinskih svetnikov
Revas: delavci brez sklada 260.000 evrov
Protest delavcev Revasa pred tržaškim županstvom
fotodamj@n
Občina Trst ne bo ponudila jamstva za bančno posojilo 260.000 evrov, ki bi krilo prihodnjo plačo delavcev in delavk Revasa.
Možnost, da bi delavci in delavke, ki ne prejemajo plač že štiri mesece, malo zadihali, je torej izgubila vsako podlago, čeprav so to predlagali vodje političnih skupin v tržaškem občinskem svetu po srečanju s sindikalnimi predstavniki zaposlenih, ki je bilo prejšnji teden. Na njem so se načelniki skupin seznanili z dogajanjem, končna ugotovitev pa je bila, da bo Občina Trst v kratkem zagotovila osnovna finančna sredstva 131 zaposlenim v podjetju Revas, zadevo pa naj bi formalno zapečatili včeraj popoldne na srečanju med tržaškim županom Robertom Cosolinijem ter predstavniki panožnih sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil ter enotnega sindikalnega predstavništva Rsu. Vendar se to ni zgodilo.
Cosolini je namreč zavrnil predlog, rekoč da ni izvedljiv, je po srečanju povedal predstavnik Fioma Sasha Co-
lautti. Župan naj bi tudi dodal, da Občina Trst ni nikdar nudila jamstev za posojila, čeprav so bili tako občinski svetniki kot sindikati prepričani, da je zadeva drugačna. Nekdo se torej moti.
Župan je vsekakor ponudil svojo pomoč. Po eni strani bo posredoval pri družbi Acegas-Aps glede delavcev, ki
imajo težave s plačevanjem računov. Po drugi namerava pritisniti na deželno vlado glede predujmov na račun denarja izredne dopolnilne blagajne, ki ga uslužbenci ne bodo prejeli pred januarjem-februarjem leta 2016. Jamstvo nudi v tem primeru pokojninski zavod Inps.
A.G.
Torkova dirka s konjskimi vpregami v tržaškem hipodromu se je slabo končala, saj je v nesreči poginil konj, dva voznika pa sta se poškodovala. Pozno popoldne je bila na sporedu zadnja dnevna dirka Tris na-zionale, ki ji je prisostvovalo nekaj tisoč gledalcev. Že na prvem ovinku, dvesto metrov po startu, pa je prišlo do nesreče, katere se bodo ljubitelji tega športa še nekaj časa zapomnili: konja Ontheroad Again, za katerim je sedel Luca Talpo, je po poročanju spletnega Piccola zaneslo v levo, kjer se je zaletel v konja Spirit Pizz, ta pa je padel in njegovega voznika, Roberta Scuoppa, je odbilo v zrak. Ostali konji so moškega pohodili, padel je še Alessandro Fonte (prvega so prepeljali v katinarsko bolnišnico, drugi se je sam vrnil domov v Padovo). Prestrašeni konji so začeli tekati v različne smeri, Spirit Pizz pa je po novem trčenju poginil.
gibanje 5 zvezd
Paola Sabia predstavila svoj program
Ukinitev potrate denarja v vseh javnih sektorjih, posploševanje birokratskih postopkov, spodbujanje transparentnosti v vseh javnih postopkih, boj proti brezposelnosti, razvoj kulturnega turizma in prizadevanje za rast »zdravega« pristanišča so glavne točke volilnega programa Paole Sabrine Sabia, ene od županskih kandidatov Gibanja 5 zvezd (drugi je vodja svetniške skupine G5Z v tržaškem občinskem svetu Paolo Menis, ki je ustanovil svoj Projekt Trst 5 zvezd). Paola Sabia je predstavila svoj program v okviru skupine Beppe Grillo Trieste, zanj pa so bili potrebni eno leto trdega dela, mnoga soočanja z občani in številna javna srečanja. Predstavitve programa se je udeležil tudi tržaški občinski svetnik G5Z Stefano Patuanelli, ki je vselej podpiral njeno kandidaturo.
kvestura
Po množičnem pretepu zaprli lokal
Policisti so pred nekaj noč-mi obiskali lokal Plated coffee & Lounge bar v Ulici Caduti sul la-voro, ker je tam izbruhnil velik pretep, v katerem je po navedbah kvesture sodelovalo okrog trideset ljudi. Vpleteni so bili v glavnem Južnoameričani. Policisti so s težavo prekinili nasilno obračunavanje, zaradi velika števila udeleženih in njihove agresivnosti pa jim ni uspelo identificirati vseh.
Pač pa se s posledicami pretepa sooča upravitelj lokala, ki je bil v preteklosti že prizorišče podobnih nasilnih spopadov. Policija je večkrat obiskala nočni bar, avgusta pa ga je Kvestura zaradi pretepa že zaprla za teden dni. Tokrat je kazen še hujša, lokala ne bodo smeli odpreti celih petnajst dni. V upanju, da se bodo napetosti polegle.
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 15. oktobra 2015
TEREZIJA
Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 18.21 - Dolžina dneva 11.00 - Luna vzide ob 9.29 in zatone ob 19.52.
Jutri, PETEK, 16. oktobra 2015
JADVIGA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,7 stopinje C, zračni tlak 1006,1 mb ustaljen, vlaga 91-odstotna, veter 7 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje C.
H Šolske vesti
SLOVIK - »Dan odprtih glav«: začetek novega študijskega leta, podelitev diplom lanskim dijakom in študentom ter srečanje s tremi uspešnimi strokovnjaki, ki so se iz Italije preselili v Slovenijo in se odlično naučili slovenščine, jezikoslovko in managerko Mario Anselmi, fizikom Giovannijem de Ninnom in odvetnikom Luigijem Varanellijem. V soboto, 17. oktobra, ob 11.00 v Avditoriju slovenskega šolskega centra v Gorici, Ul. Puccini 14. Odprto za javnost, vstop prost.
-/
[13 Lekarne
Do nedelje, 18. oktobra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943, trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 39/A, trg Valmaura 11, Šentjakobski trg 1, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Šentjakobski trg 1 - 040 639749.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
AMBASCIATORI - 16.45, 18.15, 20.10, 22.00 »Hotel Transylvania 2«.
ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »The Lobster«.
CINEMA DEI FABBRI - 17.30 »Marguerite«; 20.00, 21.45 »J'ai Tue' ma Mere«.
FELLINI - 16.00, 19.40 »La vita e facile ad occhi chiusi«; 17.50, 21.30 »Ja-nis«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Padri e figlie«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.45, 20.00, 22.00 »Woman in Gold«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 17.50, 19.50, 22.00 »Lo stagista inaspettato«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.00 »Everest«; 20.40 »Everest 3D«; 18.30, 21.00 »Legenda«; 16.10, 20.50 »Marsovec«; 20.00 »Marsovec 3D«; 16.00, 20.20 »Nerazumen človek«; 15.50 »Pan: Potovanje v deželo Nije«; 17.45 »Pan: Potovanje v deželo Nije 3D«; 16.20 »Pot do slave«; 18.10 »Pot do slave 3D«; 16.45 »Ribbit«; 16.00, 19.00 »Utrip ljubezni«; 18.45, 21.10 »Škrlatni vrh«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Popoln dan«.
NAZIONALE - 16.30, 18.45, 21.15 »Su-burra«; 16.40, 18.30, 20.30 »Inside Out«; 16.30, 18.45, 21.15 »Maze Runner - La fuga«; 16.30, 21.15 »Soprav-vissuto - The Martian«; 18.45, 22.00 »Black Mass«; 16.30, 20.00, 22.10 »Fuck you, prof!«; 18.20 »Poli opposti«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 19.00, 21.00 »The Reflektor Tapes - Arcade Fire«; 16.10, 18.00, 18.55, 21.00, 21.40 »Su-burra«; 16.30, 19.00, 21.30 »Lo stagi-sta inaspettato«; 16.25, 19.05, 21.45 »Maze Runner - La fuga«; 16.20, 18.15, 20.10 »Hotel Transylvania 2«; 16.20 »Black Mass«; 16.30, 18.40 »In-side Out«; 22.05 »Sopravvissuto -The Martian«; 16.00 »Poli opposti«; 21.15 »Padri e figlie«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 17.45, 20.00 »Hotel Transylvania 2«; 21.45 »Black Mass«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.15 »Maze Runner - La fuga«; Dvorana 3: 17.50, 19.50 »Fuck you, prof!«; 21.50 »Sopravvissuto - The Martian«; Dvorana 4: 16.00 »Inside Out«; 17.45, 20.00, 22.15 »Lo stagista inaspettato«; Dvorana 5: 17.00, 19.45, 22.15 »Suburra«.
hipodrom - V torek pozno popoldne
Težke posledice konjske dirke: konj poginil, voznika poškodovana
Motorno olje in nafta na tržaških ulicah
Včeraj so imeli tržaški lokalni policisti ogromno dela z motornim oljem in nafto, ki sta se razlila po cestišču: olje mestnega avtobusa pri Svetem Jakobu (med glavnim trgom in Pončansko ulico), nafta osebnega av-
Pri Svetem Jakobu se je iz avtobusa podjetja Trieste Trasporti izlilo motorno olje
fotodamj@n
tomobila pa na mestnem nabrežju. Glavno šentjakobsko ulico so ob 14. uri za dalj časa zaprli za promet, dokler cestišče ni bilo očiščeno, na pomoč je »priskočil« dež.
/
TRST
Četrtek, 15. oktobra 2015
7
M Izleti
KD IN MLVS ANAKROUSIS organizirata izlet v Gardaland v soboto, 31. oktobra, da skupaj z vami praznujemo Halloween! Do danes, 15. oktobra, lahko še rezervirate mesto na avtobusu! Info na tel. št. 345-7156792 ali na fb Anakrousis Mlvs. Pridružite se nam!
SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v nedeljo, 18. oktobra, nenavaden izlet po parku Škocjanskih jam v spremstvu vodičke. Info in vpis do petka, 16. oktobra, po tel. št. 333-3616411 (Sonja, od pon. do pet. 13.30-15.00).
KMEČKA ZVEZA obvešča, da je še nekaj mest na razpolago za izlet z avtobusom, ki bo v nedeljo, 18. oktobra, v Gorenji Tarbij na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«. Odhod avtobusa ob 7.00 iz Boljunca, ob 8.45 postanek v Gorici na parkirišču pri Rdeči hiši, ob 9.30 ogled Stare gore, ob 11.30 prihod v Gorenji Tarbij, kjer je predvideno kosilo, koncert v vaški cerkvi in koncert ansambla »Modrijani«, ob 18.00 ogled Čedada. Vpisovanje v uradih zveze v Trstu (tel. 040362941) in v Gorici (tel. 0481-82570).
SKD BARKOVLJE prireja pohod »Zoro Starec« po barkovljanskih klancih z vodičko prof. Marinko Pertot (letos prvič v slovenskem in italijanskem jeziku). Start iz Ul. Bonafata 6 v nedeljo, 18. oktobra, ob 14.00. Trajanje dve uri in pol, ob povratku v društvo družabnost za vse prijavljene. Info in vpisi na tel. št. 040-415797, 349-4599458.
SKD IGO GRUDEN prireja društveni izlet na Gorenjsko v nedeljo, 18. oktobra. Obiskali bomo žebljarsko Kropo, kosilo bo v Begunjah (pri Avseni-ku), popoldne še ogled Radovljice in Čebelarskega muzeja. Odhod ob 8. uri izpred cerkve v Nabrežini, povratek okoli 19.00. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini in v kavarni Gruden. Informacije na tel. št. 339-5281729 ali 040299632 (Vera).
□ Obvestila
ACQUAFITNESS - SC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela danes, 15. oktobra, in bo potekala v bazenu na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša prekr-vavitev in razvedri. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. št. 345-7733569.
PRAVLJICA IZ KOVČKA - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča svoje male obiskovalce, da bodo prvi jesenski Pravljici iz kovčka lahko prisluhnili danes, 15. oktobra, ob 16.30. Vabljeni!
BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen dojenčkom in otrokom do 4 let in staršem. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. št. 345-7733569.
SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka ob ponedeljkih, od 18.30 do 20.00. Min. število tečajnikov je pet, maks. pa deset. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. št. 345-7733569.
SKGZ sklicuje 26. deželni kongres v soboto, 17. oktobra, ob 14.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20).
ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi v nedeljo, 18. oktobra, ob 16.00 v Mladinski dom na srečanje z Jankom Kosmačem, mi-sionarjem iz Madagaskarja.
OTROŠKI ZBOR VESELA POMLAD vabi nove pevce. Osnovnošolci, ki si želijo lepe in kakovostne pevske izkušnje so vabljeni, da se pridružijo na vajah ob ponedeljkih, ob 16. uri v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Zbor vodi glasbenica in pedagoginja Andreja Stucin Cergol.
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih in četrtkih, od 18.00 do 19.15. Vpis poteka za dodatne urnike: torek 19.1520.30 ter četrtek 16.45-18.00. Tel. št. 349-6483822 (Mileva).
SKD OPLA prireja Jesenski sejem v nedeljo, 18. oktobra, od 9.30 do 19.00 na dvorišču društvenega bara SKD F. Prešeren v Boljuncu.
SKD TABOR Prosvetni dom - Opčine: Jesenski pohod v nedeljo, 18. oktobra. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu. Pohod vodi Paolo Sossi.
TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji MD Bo-ljunec, vsako sredo ali petek zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na tel. št. 335-8045700.
KRU.T vabi v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti na uvodno srečanje iz ciklusa »Naravna zelišča v našem vsakdanu« z zeliščarko Nawal Taho v ponedeljek, 19. oktobra, ob 17. uri na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8 (II. nad). Zaželene predhodne prijave, dodatne info na tel. št. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it.
SKD BARKOVLJE - UL. BONAFATA 6,
vabi na brezplačna enourna skupinska tapkanja (EFT) vsak drugi ponedeljek ob 17.45. Datumi srečanj: 19. oktober, 2., 16., in 30. november ter 14. december. Vodi Barbara Žetko. Vabljeni novi in stari tapkalci. Vstop prost.
1965-2015 »FEŠTA« 50-LETNIKOV od Milj do Štivana!!! Vabimo vas na večerjo z glasbo, ki bo v soboto, 7. novembra. Prijave in plačila samo še do 20. oktobra. Vse ostale info po FB ali na tel. št. 335-7780427 (David), 3406220109 (Claudio), 380-2582534 (Ta-tiana). Pohitite!
KINERGETIX - gibalna terapija / dinamična meditacija. V torek, 20. oktobra, ob 19.30 bo v KD Igo Gruden v Nabrežini predstavitev tečaja. Vabljeni! Info na tel. št. 00386-40303578 (Mateja).
PLAY&LEARN - Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3 do 10 let! Urniki: sreda 17.0017.45 (od 3 do 5 let), 18.00-18.45 (od 6 do 10 let). Začetek 21. oktobra. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. št. 3457733569.
SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3 do 6 let, ki bo potekal ob sredah, od 16.00 do 16.45 v Ul. Cicerone 8. Začetek 21. oktobra. Info in prijave na www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. št. 3457733569.
VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, sodelavce in prijatelje na občni zbor volilnega značaja (za odbor in predsednika) s pregledom opravljenega dela in skupnim razmislekom za bodoče delovanje. Srečanje bo v sredo, 21. oktobra, ob 16. uri v Peterli-novi dvorani, Ul. Donizetti 3, I. nadstropje.
ONAV - (vsedržavno združenje poku-ševalcev vina) vabi na večer posvečen vinu Franciacorta. Pokušnjo bomo izpeljali v petek, 23. oktobra, ob 20.30 v restavraciji pri Sv. Jakobu. Informacije in vpisnina po tel. 333-9857776, trieste@onav.it.
SKLAD MITJA ČUK - vabi na brezplačno predstavitev novih tečajev Branja obraza in Obrazne joge, ki bo v petek, 23. oktobra, ob 20.00 na Opčinah, Proseška ul. 131. Tečaja vodi Maša Pregarc.
NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se bo nadaljevalni tečaj vršil v soboto, 24. in nedeljo, 25. oktobra in da se zainteresirani lahko še vpišejo po tel. 333-3616411 (Sonja) od 14. do 15. ure.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log organizira kuharski tečaj v Kulturnem domu v Ricmanjih. Potekal bo ob sobotah, 7., 14. in 21. novembra, od 9. do 13. ure in ga bo vodila Vesna Guštin. Vpis do 25. oktobra na tel. št. 340-2580842 (Martina) ob uri obedov.
PILATES - Vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporočata, da bo vadba ob torkih, od 19.30 do 20.30 v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Vabljene stare in nove tečajnice.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja fotografski in likovni natečaj »Pričevanja«. Izdelke je treba oddati najkasneje do 30. oktobra na sedežu I. Okraja Občine Trst - Zahodni Kras (Prosek št. 159). Izdelki bodo razstavljeni v okviru praznovanj sv. Martina. Info v tajništvu rajonskega sveta, pravilnik je na: http://primacircos-crizione.comune.trieste.it/presenta-zione-del-concorso-testimonianze-pricevanja/.
»QIGONG« KITAJSKA VADBA Z ENERGIJO - DSMO obvešča, da poteka vadba ob petkih 19.15-20.30 v dvorani ACLI, Ul. Frausin 9 v Miljah. V teku je vpis za dodaten urnik ob torkih 18.00-19.15. Vabljeni! Info na tel. št. 340-3010299 (Letizia).
JOGA - SKD F. PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da se tečaji joge vršijo vsako sredo v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: začetniki od 17.15 do 18.45, nadaljevalni tečaj od 19.00 do 20.30.
SDD JAKA ŠTOKA vabi dijake, da se pridružijo višješolski skupini, ki jo vodi Gregor Geč. Vaje so ob ponedeljkih od 19.00 do 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Za informacije na tel. št. 338-3277407.
SKAVTI SZSO, volčiči in volkuljice (811 let) v Bregu in mestu: Džunglo želimo deliti s teboj. Pridruži se nam in lovi skupaj z Akelo, Bagiro, Balujem in Kačo Kaa. Sestanke imamo vsako soboto od 15.30 do 17.00 v Boljuncu in Škednju. Vpisujemo otroke 3., 4. in 5. razreda OŠ. Kontakt: tel. št. 3319716473, kobe.karmen@gmail.com -Akela (Karmen), 00386-41223410 Ba-loo (Damjan); tel. 339-4321709 ali purger@libero.it.
TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se vadba za razgibavanje s Sandro vrši ob torkih, od 9. do 10. ure v društveni dvorani. Vabljeni.
BIVŠI DIJAKI 3.A, 3.B IN 3.C RAZREDA, ki so obiskovali N.S.Š. Srečka Kosovela na Opčinah v š.l. 1982/83, pozor! Prišel je čas, da se spet srečamo v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v Sežani. Prijave in info do 5. novembra na tel. št.: 346-2197404 (Ivo).
35 - LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 28. novembra, v Repnu. Za ostale informacije pokličite na tel. št.: 3398243934 (Marko), 340-5937718 (Sara) in 345-0934730 (Kristjan).
H Mali oglasi
STANOVANJE v celoti opremljeno, dve spalnici, dnevna soba, kuhinja in kopalnica, samostojno ogrevanje, energetski razred E, dajem v najem v Zgoniku. Tel. 335-1474621.
STANOVANJE v Vidmu prodam ali dam v najem v bližini centra: spalni sobi, dnevna soba, kopalnica, samostojno ogrevanje. Tel. št.: 335-5702863.
V LJUBLJANI, dam v najem dve sobi (12 kv.m. vsaka): internet, souporaba kopalnice in kuhinje, zraven postajališča avtobusov št. 5, 9, 13 in trgovin. Cena: 190,00 evrov (vključeni stroški). Tel. št.: 0039 333-6190245 ali 00386 30 635797 (v večernih urah).
[H Osmice
Danes praznujeta 60. obletnico skupnega življenja
Oflrim ¡„WW
Veliko zdravja, medsebojne ljubezni in sreče vama želijo:
Rosanda z Robijem, Cirila z Nikom, Andrej z Michelo, Ivana, Martina, Marko, Marija in Anastazija.
Danes v Slivnem slavita DIAMANTNO POROKO naša draga
pevka Anica in zborovodja ter organist Ivo Kralj
Mnogo skupnih srečnih in zdravih let jima želi
Šempolajsko-slivenski cerkveni pevski zbor
Rodila se je
Maja
Z Nino, Saro in Nikotom se veselimo
vsi nonoti, pranone, stric, teta in Marko
□ Čestitke
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985.
PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270.
Vsi v uredništvu slovenskih poročil RAI se veselimo s Saro, Nikom in Nino ob rojstvu male MAJE.
0 Prireditve
SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-le-tnici osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 16. do 19. ure. Vodeni ogledi za šole oz. za skupine po dogovoru. SLORI, v sodelovanju z Univerzo na Primorskem, Znanstveno-raziskovalnim središčem in Univerzitetno založbo Annales vabi na predstavitev monografije »Upravljanje jezikovne različnosti v javni upravi« avtorice Zaire Vidau in razpravo o rabi slovenščine v javni upravi, danes, 15. oktobra, ob 17.00 v Tržaškem knjižnem središču TS360, Trg Oberdan 7. Sodelujejo Miran Komac (Inštitut za narodnostna vprašanja, Univerza v Ljubljani-Fa-kulteta za družbene vede), Ksenija Do-brila (predsednica Institucionalnega paritetnega odbora za probleme slovenske manjšine), Alenka Florenin (županja Občine Sovodnje ob Soči) in Mitja Lovriha (vodja službe Občine Dolina), moderator Mitja Tretjak (publicist, radijski in televizijski voditelj). Med predstavitvijo bo podelitev nagrad natečaja SLORI 2015 za diplomska in podiplomska dela. DRUŠTVO ARCI - ZVEZDA vabi v petek, 16. oktobra, ob 18.30 v Ljudski dom v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24, na kulturni večer »Trst v verzih - poetični dialogi v narečju«, sodelujeta Ezio Giust in Claudio Sibelia, glasbeni utrinek: Neva Kranjec. SKD TABOR IN VZPI-ANPI Prosvetni dom - Opčine vabita v petek, 16. oktobra, ob 20. uri na predstavitev knjige »Ezio Romano - Ženska brez obraza«. Prevod Majda Guštin, predstavitev Kostanca Mikulus.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST - GORICA - VIDEM ter Sklad Libero in Zora Polojaz vabita na predstavitev Zbornika za Ivanko Hergold, ki bo v petek, 16. oktobra, ob 17. uri v Tržaškem knjižnem središču. Na prireditvi bodo poleg urednice Marije Pirje-vec sodelovali: Marija Cenda, Boris Pahor, Boris Paternu, Vlasta Polojaz, Vilma Purič, Marko Sosič in Neva Zaghet.
VZPI - ANPI Naselje Sv. Sergija: začenja se niz srečanj o nacionalizmih. V Ljudskem domu »Palmiro Togliatti«, Ul. Di Peco 14, bo v petek, 16. oktobra, ob 19.30 zgodovinar Piero Purini predstavil svojo knjigo »Etnične metamorfoze. Spreminjanje prebivalstva v Trstu, v Gorici, na Reki in v Istri: 1914-1975«. Vljudno vabljeni!
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE, ŠZ BOR IN ZTT vabijo na predstavitev knjige »Stadion 1. maj« avtorjev Bogomile Kravos, Branka Lakoviča in Igorja Kocijančiča. Predstavitev knjige bo popestril nastop Borovih ritmičnih gimnastičark ter glasbeni intermezzo, program pa bo povezoval Rado Šušteršič. Pričakujemo vas v nedeljo, 18. oktobra, ob 17. uri na Stadionu 1. maja.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 19. oktobra, na večer posvečen Pavletu Mer-kuju ob prvi obletnici smrti. O njegovem liku in njegovi kulturni dediščini bo govoril Miloš Pahor v Peter-linovi dvorani ob 20.30.
GLASBENA MATICA vabi v stolnico Sv. Justa na koncert Tria Seraphim, v sklopu Mednarodnega festivala »Kogojevi dnevi«, v sredo, 21. oktobra, ob 20.30. Igrali bodo: Marta Močnik Pire (sopran), Jure Gradišnik (trobenta), Klemen Karlin (orgle). Koncert je posvečen skladatelju Marcu Sofianopulu.
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, založbi ZTT in Mladika v sodelovanju z Oddelkom za mlade bralce NŠK, vabijo na kavo s knjigo v sredo, 21. oktobra, ob 10. uri na Ober-dankovem trgu 7. Tokrat nam bodo družbo delali štirinožni kosmatinci, terapevtski psi ter njihovi vodniki Slovenskega društva za terapijo, s pomočjo psov Tačke pomagačke. Sledi predstavitev delovanja prostovoljnega društva in odprtje razstave portretov terapevtskih psov, ki bo na ogled tudi v Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na ogled razstave Andreja Kosiča »Trpeča metamorfoza«, v Peterlinovi dvorani od ponedeljka do petka 9.00-17.00.
KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabita na koncertno predstavo Starosta mali princ, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: ŽePZ DSU za Goriško, MoPZ Fran Venturini, MePZ Slavec - Solkan in ŽePZ Pristan U3ŽO Koper; gost Otroški zbor Fran Venturi-ni Domjo.
SKD RDEČA ZVEZDA, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, vabi na Osrednjo proslavo ob 70. obletnici ustanovitve, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17.00 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled razstave starih fotografij o trgatvi »B'ndima amb't«.
Prispevki
V	spomin na Mirando Kapun - Blason darujeta Anica in Luciano Bukavec 20,00 evrov za Godbeno društvo Pro-sek.
V	spomin na Mirando Kapun - Blason darujeta Lidia in Miloš 25,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na teto Marijo daruje Tatjana z družino 40,00 evrov Pokrajinskemu združenju sorodnikov duševno prizadetih (A.Fa.So.P.).
V	spomin na Walterja Cossutto daruje Anica Bandelj - Ciani 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
8
Četrtek, 15. oktobra 2015
TRST
/
občina trst - Humanitarna akcija La spesa SOSpesa
En evro solidarnosti
V supermarketu lahko vsakdo pomaga družinam v stiski - V Trstu je slednjih veliko
Tudi v tržaški občini beležijo vse več prosilcev socialne pomoči, saj številne družine večino mesečnih prihodkov namenijo plačevanju položnic, za hrano pa ostane bore malo. V teh zahtevnih časih lahko stisko vsaj malo olajšamo s skupnimi močmi. S tem namenom so pripravili humanitarno pobudo, v okviru katere bodo spodbujali vse, ki lahko pomagajo tistim, ki pomoč potrebujejo. V okviru projekta z imenom La spesa SOSpesa, ki ga je zasnoval deželni center za prostovoljne storitve v sodelovanju z občinskim odborništvom za socialne zadeve, tržaško prefekturo in zadrugami CoopNordest, bodo stranke enajstih supermarketov v tržaški pokrajini vabili, naj na blagajni darujejo en evro. Z zbranimi sredstvi bodo družinam v stiski omogočili družinski nakup v enem od supermarketov.
Podrobnosti humanitarne akcije so na sedežu Občine Trst včeraj predstavile občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari, prefektinja Francesa Adelaide Garufi in članice prostovoljnega združenja. Famularijeva je opozorila, da na robu revščine živi veliko tržaških družin. Vse večja stiska tržaških družin je bila povod za pristop k projektu, katerega realizacija je bila zaradi birokratskega sistema zelo zapletena, a na koncu je pobudnikom uspelo najti ustrezno rešitev. Francesa Ma-cuz, ena od idejnih snovateljic projekta, je poudarila, da so o tej akciji začeli resno govoriti že lani poleti in da so
potrebovali kar nekaj časa za ureditev vseh zadev. Opozorila je, da humanitarna akcija ni časovno omejena, kar pomeni, da bodo socialno ogroženim družinam zagotavljali pomoč kar nekaj časa. Seznam družin v stiski bo posredovala Občina Trst, člani deželnega združenja prostovoljcev pa bodo spremljali donacije v vseh supermarketih. Vsako soboto od 17. od 19. ure bodo s se-
znama določene družine lahko opravile družinski nakup v enem od super-marketov, so razložili na predstavitvi. Humanitarni delavci so z veseljem sporočili, da je bil odziv Tržačanov že v preteklih dneh nad pričakovanji, saj so v enem od supermarketov v centru mesta zbrali kar veliko sredstev, s katerimi si bodo prve družine lahko pomagale že to soboto. (sč)
platforma myfood - Restavracija Suban
Hrana - ključ za izbiro gostilne
Se vam je že kdaj zgodilo, da bi iskali restavracijo na podlagi njene kulinarične ponudbe, kot je lahko biološko pridelana hrana, veganska ali vegetarijanska hrana ali hrana pripravljena z lokalnimi kmetijskimi proizvodi? Najbrž ste takrat zasledili restavracije zlasti na podlagi ocen, ki jih stranke zabeležijo na straneh TripAdvisor ali Foursquare na primer, popolnega vpogleda v jedilnik oz. v njegove sestavine pa niste zasledili nikjer. Spin off podjetje Ok-kam, ki deluje v okviru Univerze v Trentu in Fundacije Bruno Kessler, si je pred letom dni zamislilo inovativno spletno platformo poimenovano Myfood (Moja hrana), ki omogoča spletno objavljanje poglobljenih jedilnikov restavracij, gostiln, barov in picerij.
»Gre za hiter pregled koristnih informacij za uporabnike, se pravi stranke, ki bi rade segle po določeni hrani,« je na včerajšnji predstavitvi v kavarni San Marco povedal poslovni vodja podjetja Okkam Paolo Bouquet. »Ime Myfood ni naključno, saj stranka išče hrano, ki bi bila njemu na podlagi morebitnih alergij ali intoleranc na živila, najbolj primerna.« Leta 2011 sta Evropski parlament in svet uzakonila uredbo št.1169 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, da se jim omogoči, da prepoznajo in ustrezno uporabijo živila ter se odločajo glede na svoje prehranske potrebe, je spomnil Bouquet.
Hrana postane torej ključ promocije oz. izbire določene restavracije. Med restavracijami, ki so pristopile k platformi Myfood in se vključile v njen virtual-ni splet jedilnikov (v it. Internet dei menu) je tudi zgodovinska restavracija Suban pri Sv. Ivanu. »Pri nas bosta odslej tradicija in zgodovina hodili vštric z inovacijo in tehnologijo,« je včeraj povedala Federica Suban, ki je nad sodelovanjem navdušena. »Gre za nekaj dinamičnega, ki strankam zagotavlja jamstvo o tem, kar je v krožniku. Vse več je namreč strank z alergijami ali preobčutljivostjo na hrano, zato smo se v restavraciji odločili, da se pridružimo platformi, na kateri bomo objavili svoj jedilnik s točno določenim seznamom sestavin za vsak ponujen krožnik.« Na tak način stranka lahko takoj in z lahkoto izve, kaj vsebuje krožnik in se zavestno odloči zanj. Pri tem ne obremenjuje na primer natakarja, ki seveda ne more poznati vseh sestavin določenega krožnika. »Zaenkrat se izbira obrestuje. Po platformi segajo zlasti mladi, ki pridejo na obisk in že vnaprej vedo, kaj bodo naročili.« (sas)
ceric-eric
Nova izvršna direktorica je Slovenka
sv. ivan - Pilotni projekt Aterja in Občine Trst
Prva obnova neprofitnega stanovanja v lastni režiji
Jana Kolar
Srednjeevropski konzorcij raziskovalne infrastrukture (Ceric-Eric) s sedežem pri tržaškem sinhrotronu ima novo izvršno direktorico. To je generalna direktorica direktorata za znanost in tehnologijo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije, doktorica kemije Jana Kolar. Kolarjevo so člani konzorcija soglasno potrdili na torkovi skupščini v Budimpešti.
Kolarjeva, ki je bila tudi članica upravnega odbora agencije za raziskovalno dejavnost, je tačas svetovalka na avstrijskem ministrstvu, kjer je odgovorna za znanost in raziskovalno dejavnost, hkrati pa je članica upravnega vodstva Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo. Po izvolitvi je ocenila, da se moramo globalnih izzivov lotiti koordinirano. »Ceric-Eric je vznemirljiva pobuda, ki dovoljuje najboljšim raziskovalcem na svetovni ravni, da se približajo visoko tehnološki mreži infrastruktur in jim odpira pot v evropski prostor integriranega raziskovanja.«
Stanovanjsko poslopje v Ulici Piero della
Francesca 4 pri Svetem Ivanu
fotodamj@n
Povpraševanje po neprofitnih stanovanjih v tržaški pokrajini še vedno presega ponudbo, saj teritorialno podjetje Ater na leto prejme okrog 4500 prošenj, razpoložljivih stanovanj pa je bistveno manj. Da bi vsaj delno omilili perečo stanovanjsko stisko, sta Občina Trst in podjetje Ater včeraj podpisala sporazum, v okviru katerega bodo na »tržišče« dali deset neprofitnih stanovanj, ki pa so potrebna temeljite obnove. Predmet pilotskega projekta so neprofitna stanovanja v Ul. Piero della Francesca 4 pri Sv. Ivanu, ki so sicer last Občine. Na voljo bodo dali stanovanja v stanju, ki ne omogoča normalne uporabe. V temeljito obnovo bi morali predvidoma vložiti približno 680 tisoč evrov.
Sporazum o sodelovanju in gradbeni obnovi v lastni režiji so včeraj podrobneje predstavili občinska odbornica za stanovanjsko politiko Elena Marchigiani, župan Roberto Cosolini in predstavniki Aterja. Marchigianijeva je opozorila, da je
sissa - Posvet
Od super računalnika do sodobnih tablic
Na sedežu mednarodne visoke šole Sissa bo še danes in jutri nadaljuje mednarodno srečanje Model Reduction od Parametrized Systems (MoRePaS), na katerem sodeluje 100 največjih znanstvenih raziskovalcev iz tridesetih držav, ki se posveča super računalniku za znanstvene raziskave, ki zahtevajo visoko shra-njevalno zmogljivost. Tovrstni računalniki so danes potrebni na področju fizikalne kemije, biokemije, biologije, znanosti o materialih, nevroznanosti, fizike delcev, kvantne fizike, mehanske statistike, biomehanike, astrofizike, klimatologije, biomedicine in drugih.
Na srečanju bo tokrat beseda tekla o idealni povezavi med super računalnikom in sodobnejšimi tehnološkimi pripomočki kot so pametni telefoni ali tablice. Prihodnji posvet MoRePaS bo leta 2018 na Univerzi v Stanfor-du v ZDA.
Župan sprejel
Tržaški župan Roberto Co-solini je včeraj na županstvu sprejel Guida Martinellija, ki se bo po petletnem vodenju mednarodne visoke šole SISSA konec meseca umaknil. Zupan se mu je zahvalil zlasti za vnemo, ki jo je vsa ta leta vlagal v izvedbo festivala znanstvenega raziskovanja Trieste Next, Martinelli pa bo prelepi Trst nosil za vedno v srcu. Njegovo mesto bo prevzel Stefano Ruffo, ki poučuje strukturo materije na univerzi v Firencah.
pilotski projekt namenjen tako imenovani »sivi« skupini upravičencev do neprofitnih stanovanj. To so prosilci, ki zaradi preseganja določene višine letnega dohodka niso na prednostnem seznamu upravičencev. V okviru projekta bodo izbrali deset kandidatov, ki lahko iz lastnega žepa ali s pomočjo bančnega posojila vložijo denar v obnovo stanovanj pri Sv. Ivanu. Kot je razložila Marchigianijeva, se vrednost obnove vrti okrog 680 tisoč evrov, od katerih je treba odbiti 239.400 evrov subvencioniranih sredstev (35 odstotkov), ki jih je Občini Trst namenila Dežela FJK. Za preostali dve trejini sredstev bodo morali poskrbeti novi stanovalci, ki bodo, po približnem izračunu, za obnovo porabili 40 tisoč evrov.
Pomemben je podatek, da za obnovljeno stanovanje, v katerem bo mogoče bivati 30 let, ne bo potrebno plačevati dodatne najemnine. To pa zato, ker bodo izbrani kandidati že pred vselitvijo zapravili več kot običajno znaša povprečna ne-profitna najemnina. Ta znaša 140 evrov na mesec, so razložili na predstavitvi projekta, ki po županovih besedah pomeni tudi delovno priložnost za gradbena podjetja, saj so v omenjenih stanovanjih potrebna različna obnovitvena dela, od ru-šitvenih, tlakarskih, slikopleskarskih del do dobave in montaže sanitarnih elementov, stavbnega pohištva ... Celoten obnovitveni projekt bo za to priložnost vodila izbrana zadruga, ki bo med drugim tudi posrednik med obrtniki in Občino Trst in mediator v primeru, če se bo upravičenec do stanovanja iz takšnih ali drugačnih razlogov izselil še pred iztekom tridesetletnega roka. (sč)
občina trst
Opozicija hoče božični sejem na Velikem trgu
Čeprav je veseli december še daleč, se je o njem pretekli dan govorilo v tretji komisiji. Jabolko spora je predstavljala lokacija božičnega sejma. Delu opozicije se Trg sv. Antona in okoliške ulice ne zdijo več primerna lokacija. Franco Bandelli, Roberto De Gioa in Lorenzo Giorgi so predlagali, da bi letos osrednji božični sejem in drsališče preselili na Veliki trg, s čimer bi praznične dni popestrili tudi turistom. Po Bandellijevem prepričanju je Veliki trg prečudovita kulisa za praznični sejem, ki bi ga lahko uspešno tržili tudi drugod. Manjša mesta se decembra uspešno tržijo z božičnim sejmom, je spomnil De Gioa.
Predlog se je občinskemu odborniku za gospodarski razvoj Ediju Krausu zdel nesprejemljiv, repliko pa je utemeljil z argumentom, da je za selitev sejma potreben čas. Bandelli meni, da se v poldrugem mesecu da veliko postoriti. Obregnil se je tudi ob Krausovo oceno, da bi bilo na Velikem trgu treba poskrbeti za večjo kakovost sejma in razstavljavcev. Bandelli se je na srečanju z novinarji kritično pritožil, češ da je odbornik Kraus pokazal zaprtost in omejenost. Spomnil je, da je opozicija brez polemik podprla predlog nekaterih svetnikov DS, ki bi radi promovirali pokopališki turizem. Čeprav ta, kot ocenjuje Bandelli, ni prioriteta turistične strategije. (sč)
/
TRST
Četrtek, 15. oktobra 2015
9
stadion 1. maj - Delo izšlo pri Založništvu tržaškega tiska, predstavili ga bodo v nedeljo
Knjiga o Stadionu naj bo spodbuda za prihodnost
Avtorji so Bogomila Kravos, Branko Lakovič in Igor Kocijančič
V zadnjem času je bilo veliko govora o težavah, ki pestijo Stadion 1. maj, ki je 9. oktobra praznoval 60. obletnico obstoja, zato so se pri SKD Slavko Škam-perle in ŠZ Bor odločili, da v pisni obliki predstavijo začetke, razvoj in današnje stanje tega za slovensko skupnost zelo pomembnega objekta. Avtorji knjige Stadion 1. maj so Bogomila Kravos, Branko Lakovič in Igor Kocijančič, ki so vsak s svojega zornega kota pregledali pestro dogajanje na zemljišču, ki ga je leta 1946 v imenu Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora kupil Vladimir Suban.
Že od samega začetka so se tam vrstile kulturne, športne, gledališke in druge prireditve, ki so jih organizirala slovenska društva na čelu s svetoivanskim SKD Slavko Škamperle. Ko so oktobra 1955 svečano odprli novo stavbo in dvorano, je to prineslo tudi nov zagon za vse kulturne in športne organizacije, ki so te prostore uporabljali. V svoji zgodovini je stadion gostil športna tekmovanja, gledališke predstave, srečanja s pisatelji, razstave, šolske prireditve, v njegovih prostorih so prirejali plese, danes pa pu-stovanja, kresovanja idr.
Knjiga Stadion 1. maj, ki jo je založilo Založništvo tržaškega tiska želi še dodatno spodbuditi tako mestne in deželne oblasti kot posameznike, da s skupnimi močmi pripomorejo k obstoju objekta, ki je začel popuščati pod težo let in ga je že krepko načel zob časa. Z roko v roki v njem že vrsto let delujeta društvi, ki s skupnim načrtovanjem in dogovarjanjem peljeta potapljajočo se ladjo naprej, zato da bodoči rodovi ne bi ostali brez tega stičišča, ki jih ne povezuje samo med seboj, ampak tudi s preteklostjo in z zanosom, iz katerega je zrasel.
Predstavitev knjige bo povezoval Rado Šušteršič, popestril pa nastop Borovih rit-mičark in glasbeni utrinek učenca svetoi-vanske nižje srednje šole. Vabjeni torej v nedeljo ob 17. uri na Stadion 1. maj. Prireditelji računajo, da bo občinstvo s svojo navzočnostjo potrdilo, koliko mu je do tega objekta, koliko spominov ga veže nanj in kako pomemben je za naše bodoče rodove.
kavarna san marco - Predavanje zgodovinarke Marte Verginella
Kdo so izdajalci?
Ta koncept se je v stoletjih spreminjal - Ameriške revolucije nihče ne dojema več kot izdajstvo
iL!
Marta Verginella
fotodamj@n
Kaj privede človeka do tega, da vara ali izdaja? Zakaj je lahko človek izdajalec, kaj in koga lahko ljudje pravzaprav izdamo? V teku stoletij se je naš koncept
izdajstva spreminjal, prav tako se bo v
bodoče. Zgodovino so zaznamovali va-ranje žensk, izdajstvo domovine, pa tudi drugačne oblike izdajstva, kot so lahko izdajstvo lastne ideologije, ali izdaja skrivnih podatkov. Zaradi izdaj že od antike nastajajo vojne, revolucije, družbeni premiki.
S to tematiko se je v torek v kavarni San Marco začel niz srečanj ob knjigah v organizaciji bralnega krožka Circolo dei lettori di Trieste. Zgodovinarka in profesorica na Univerzi v Ljubljani Marta Ver-
raz/seljeni - Jutri začetek z Zdravniki brez meja
Na strani najšibkejših
Predstavitev dobrodelne kampanje in predstava Gratitudini - Nadaljevanje v soboto in nedeljo
Niz dogodkov na temo migracij Raz/seljeni je v šestnajstih letih obstoja spremljal razvoj ključne teme današnjega časa. Migracije, ki jih skuša razumeti in poglabljati, niso samo tiste beguncev, a tudi simbolična preseljevanja »različnih«, ki so iz kateregakoli razloga na robu »normalne« večine družbe. Tako bo tudi v letošnjem programu, ki se bo pričel jutri ob 20. uri v gledališču Miela. Predstavili bodo kampanjo Natisočekorakov organizacije Zdravnikov brez meja, humanitarcev, ki so bili pred kratkim žrtve ameriškega bombardiranja bolnišnice v Afganistanu. Sledila bo predstava Gratitudini (Hvaležnosti, na sliki) o ženski, ki prepluje morje od severne Afrike do italijanske obale. Izkupiček večera bo namenjen prav Zdravnikom brez meja.
V soboto se bo program nadaljeval z ogledom dokumenta o instalaciji Izvirna rima, mozaika besed žensk različnega kulturnega izvora, ki je nastal leta 2013 na glavni železniški postaji v Trstu, in sicer na pobudo društva Razseljeni. Ob 17.30 na vrsti serija kratkometražnih filmov na temo socialne vključenosti v sodelovanju s Filmsko nagrado »Fausto Rossano za pravico do zdravja«, ki je nastala v spomin na lik in delo jungovskega psihiatra in psihoanalitika iz Neaplja. Zadnji na sporedu bo film Erike Rossi in Giuseppeja Tedeschija o potovanju Marca Cavalla.
18. oktober je Evropski dan boja proti trgovini z ljudmi, ki ga bodo Razseljeni v nedeljo praznovali s predstavitvijo knjige (ob 18. uri) Laure Bastianetto in Valeria Chio-le o procesu proti uveljavljeni organizaciji, ki je v štirih le-
tih izkoristila in zasužnjila mnogo mladih Nigerijk. Ob 20.30 bo scenski koncert Nevidni Mohameda Baja o dveh afriških državljanih, ki se srečata na plaži in skušata prenašati nočne more revščine s sanjami o boljšem življenju.
Niz dogodkov se bo v naslednjih tednih
nadaljeval z razstavami, okroglimi mizami, predstavami, dokumentarci in filmi o priseljencih na poti v Evropo, o invalidih, brezdomcih, kršenju človekovih pravic, duševnih motnjah. V niz bo vključena tudi ponovitev predstave Kako postati Slovenci v 50 minutah v Mali dvorani SSG (29. oktobra).
Društvo Raz/seljeni je opozorilo nase tudi v mednarodnem merilu, saj je koordinatorka Sabrina Morena v teh dneh gostja Mednarodnega posveta o kulturi in priseljevanju v Oslu, kjer bo govorila o poslanstvu in zgodovini tega niza. (ROP)
cartesius
V knjigi je veliko slik o dogajanju na Stadionu. Na posnetku s proslave v spomin na Gregorčiča (z leve): Alojz Rebula, Neda Mijot, Alenka in Bogomila Kravos, Dušan Udovič
ginella je spregovorila o različnih oblikah izdajstva v zgodovini, od daljnega srednjega veka do začetka 20. stoletja. Ideja o izdaji, percepcija izdajalca in sojenje tistemu, ki je izdal, se v teku stoletij spreminjajo, kakor se spreminja pojem zvestobe, hkrati pa tudi percepcija lastne identitete in pripadnosti. Kako se je od srednjega veka do danes, ko živimo v etnično in kulturno mešani družbi, spreminjal pojem zvestobe identiteti in domovini? Odgovor se skriva tudi v knjigah, saj pisatelji, pesniki in novinarji skozi svoje zgodbe pišejo zgodovino.
Marta Verginella je najprej obravnavala publikacijo Marcella Floresa Tra-ditori. Una storia politica e culturale (Izdajalci. Politična in kulturna zgodba), ki opisuje like izdajalcev domovine od srednjega veka do prve svetovne vojne. Lik iz-dajalke najdemo tudi v Pahorjevem Mestu v zalivu, kjer ga pooseblja Vida, dekle s Kontovela, ki jo rodna vasica utesnjuje. Želi si v Toskano, v tujo in večjo deželo, po kateri hrepeni, sama pri sebi pa tako izdaja svojo rodno domovino, kar ji očita glavni lik Rudi. Vida seveda ni naključno ime, saj je srednjeveški mit o Lepi Vidi prav prispodoba o dekletu, ki zapusti svojo domovino in gre s tujim zamorcem v daljni kraj.
Izdajstvo je torej tema, ki zaobjema ves svet. Izraelski pisatelj Amos Oz piše z drugega zornega kota in ugotavlja, kaj je lahko v izdajstvu pozitivnega; ameriška revolucija je nastala kot izdajstvo, danes pa ameriške neodvisnosti nihče ne dojema v tem smislu. Marta Verginella je govorila tudi o svoji publikaciji Suha pašta, pesek in bombe: vojni dnevnik Bruna Trampuža, letos prevedeni v italijanščino, ki se v ozadju dotika tematike izdajstva in pravičnosti do lastne domovine.
Morda so izdajstvo domovine, narodna pripadnost ali pomen lastnega jezika bolj občuteni pri nas in na območjih, kjer se stikajo različne kulture in jeziki. Danes je naše obzorje vse bolj mešano in kulturno raznoliko. V 19. stoletju se je prebudila narodna zavest, od takrat do danes se je svet globalno spremenil, kakor se je spremenila percepcija naše identitete. V raznolikosti, ki jo živimo danes, pa ima vsak narod še vedno svojo identiteto, kulturo in jezik, ki ga združuje v današnji veliki zibelki Evrope. (bf)
Mušiceve grafike
Zoran Mušič
arhiv
Deset let je minilo, odkar je v Benetkah umrl goriški slikar Zoran Mušič (1909-2005). Obletnico bodo počastili tudi v tržaški galeriji Cartesius (Ul. Car-ducci 10), kjer bodo v soboto ob 18. uri odprli razstavo Mušiče-vih grafik. Razstava bo na ogled do 31. oktobra in sicer od torka do sobote, od 16.30 do 19.30.
Izbor razstavljenih Muši-čevih grafik je pripravil Valentino Ponte. Vsa razstavljena dela so bila ustvarjena v njegovih najljubših ateljejih (na primer v pariškem ateljeju Leblanc) in spadajo v Mušičeve najbolj znane cikle. Med temi je tudi razpoznavni in srhljivi Nismo poslednji, v katerem je slikar obdelal svojo izkušnjo v nacističnih taboriščih.
Massimo Cacciari danes na univerzi
Tržaška univerza bo danes ob 15. uri gostila filozofski posvet Charis Kairos, pri katerem sodelujeta ZRS Univerze na Primorskem in koprski institut za filozofske študije. Glavni gost bo Massimo Cacciari, ki bo predaval ob 16. uri.
V	domu žensk srečanje o izkoriščanju prostitutk
Mednarodni dom žensk v Ul. Piso-ni 3 bo danes ob 17.30 gostil Le-tonde Hermine Gbedo, ki bo predavala o deželni mreži za boj proti izkoriščevalcem prostitutk. Predavanje sodi v okvir srečanj, ki jih podpira Dežela FJK.
V	Boljuncu nagrajevanje Naravoslovne olimpijade
Vsedržavno združenje učiteljev naravoslovja (ANISN) že trinajsto leto organizira Naravoslovno olimpijado, znanstveno tekmo, namenjeno dijakom višjih srednjih šol, ki jo prireja pod pokroviteljstvom in z denarno podporo italijanskega ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje. Šole v Furlaniji-Julijski krajini zastopa približno sto dijakov, prvouvrščeni z vsake šole pa prejmejo nagrado. Letošnje nagrajevanje bo v sodelovanju z Občino Dolina to soboto ob 10.45 v Sprejemnem centru Naravnega Rezervata doline Glinščice v Boljuncu.
Trst v verzih v ljudskem domu v Podlonjerju
Društvo Zvezda vabi jutri ob 18.30 v Ljudski dom G. Canciani v Podlo-njerju (Ul. Masaccio 24) na kulturni večer »Trst v verzih - poetični dialogi v narečju«. Sodelujeta Ezio Giust in Claudio Sibelia, za glasbene utrinke bo poskrbela Neva Kranjec.
10
Sreda, 14. oktobra 2015
KULTURA	/
poezija - Predstavili novo pesniško zbirko Patricije Dodič
Ljubimje, ker ima vsakdo pravico do svoje pomladi
Na Kavi s knjigo v Tržaškem knjižnem središču o novi knjigi ZTT
fNmi@pnmorski.eu
GREMO V KINO
»V enem izmed členov ustave natanko piše, da imamo vsi pravico do svoje pomladi.« S to mislijo se začenja nova pesniška zbirka Patricije Dodič, ki so jo včeraj predstavili v Tržaškem knjižnem središču. Ljubimje (zbirka doslej odmomljanih pesmi) je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je četrta samostojna knjižna objava te kraške pesnice tudi tržaških korenin.
Tokratna gostja Kave s knjigo je po poklicu bibliotekarka v knjižnici v Komnu, navdušena organizatorka literarnih dogodkov, mentorica tako otrokom kot odraslim, ki se odločajo za delavnice ustvarjalnega pisanja, predvsem pa pesnica, ki je doma tudi v likovnem svetu, saj zelo rada riše. Na Trst jo vežejo tako sorodstvene kot študijske vezi, saj je diplomirala na tržaški filozofski fakulteti, kjer je študirala slovensko in francosko književnost.
Kot je povedala med včerajšnjim prijetnim pogovorom s pesniškim kolegom Acetom Mermoljo, pesni, pa naj se to še tako klišejsko sliši, ker brez pesmi preprosto ne more živeti. Poezijo ima rada, ker »veliko pove v malem« in predstavlja njen pogled na družbo in sočloveka. Rada jo bere, študirala je poezijo z vseh koncev sveta, obiskala ogromno literarnih delavnic, kjer so jo spodbudili, naj svoje pesmi izda. Izziv je sprejela, si priznala, da je pesnica in od takrat se trudi, da bi v svoje življenje privlačila sorodne »dušice«. Patri-cija Dodič pravi, da je do poezije zelo
Patricija Dodič
S Patricijo Dodič se je pogovarjal Ace Mermolja
fotodamj@n
kritična, tudi do svoje: verze bi pilila v nedogled, a če jih želi objaviti, mora sprejeti neko kompromisno pot. Zelo rada se poigrava z besedo, kar je razvidno tudi iz naslova najnovejše zbirke: Ljubimje je zanjo pokrajina, polna ljubezni in lepega.
Na vprašanje, ali je danes poezija porinjena v kot, manj dostopna in razumljiva, je pesnica dejala, da pesniški izraz zahteva čas in razmislek. Danes ljudje berejo predvsem zgodbe, četudi površinske, v katerih se nekaj dogaja, za poezijo si večina ne vzame
časa. Udeležencem literarne kave je prebrala lep izbor pesmi, zbranih v zbirki Ljubimje: Šelestenje, Začni vsak dan z nasmehom (v celoti jo objavljamo v spodnjem okvirju), Katerokoli oko, Sestavljenka, Ali ... in dokazala, kot je opozoril Ace Mermolja, da spada med tiste avtorje, ki znajo svoje pesmi tudi zelo lepo prebrati.
Patricija Dodič se bo z zbirko Ljubimje predstavila tudi na odru slovenskega knjižnega sejma, ki bo konec novembra v ljubljanskem Cankarjevem domu. (pd)
Italija 2015
Režija: Stefano Sollima
Igrajo: Claudio Amendola, Elio Germano in Pier Francesco Favino Ocena: ★★★
Če nam je oskarjev nagrajenec Paolo Sorrentino pripovedoval o večnem mestu kot o veliki lepoti, nam tokrat Stefano Sollima mesto predstavi predvsem v svoji veliki grozoti. Gangster movie, ki je postavljen na ulice, a tudi v palače, urade, trge in hudo pokvarjeno predmestje Rima, pripoveduje o Filippu Mal-gradiju, podkupljenem politiku, ki preživi noč z dvema prostitutkama. Ena od teh je še mladoletna in to ga bo seveda zelo drago stalo. Ob njem spoznamo Sebastiana, on je viveur, ki prireja nočne žure vplivnih ljudi, s katerimi se vselej z velikim veseljem druži, pa čeprav dobro ve, da ga izkoriščajo. Številka 8, tako je ime mlademu bossu kriminala v Ostiji, pa sanja, da bo nekoč uspel spremeniti obmorsko rimsko predmestje v italijanski Las Vegas. Ob njih najde svoj prostor tudi Manfredi Anacleti, vodja skupine ciganov, ki si prizadeva, da bi se povzpel na višjo kriminalno raven. Vsi skupaj in še Sabrina in Viola so protagonisti Suburre, filma povzetega po romanu Carla Boninija in Giancarla De Catalda, ki je že pred leti presenetil z delom Romanzo criminale.
Posebnost te zgodbe je seveda v tem, da filmsko pripoveduje o dogodkih, ki so pred manj kot letom dni šokirali italijansko, a tudi mednarodno javnost in razkrili mafijsko združbo na območju Rima.
Filmska zgodba je seveda izmišljena, pa čeprav sta jo avtorja romana sestavila na podlagi resničnih sodnih aktov, ki spet dokazujejo prepletanje treh oblasti, ki istočasno vladajo Rimu. To so politična, cerkvena in kriminalna oblast. Končni rezultat je seveda zelo krhko ravnovesje in ko se tudi še zelo majhen kamenček zatakne, so posledice neskončne.
Nadvse aktualen film pa je kljub dobremu ritmu, patosu in lepi fotografiji pomanjkljiv pri scenariju. Pa čeprav sta pri njem sodelovala osrednja scenarista sodobnega italijanskega filma, Stefano Rulli in Sandro Petraglia. (Iga)
Začni vsak dan z nasmehom
Na povodcu si pelješ srce.
Malo sem.
Malo tja.
Trdno.
Ali ohlapno.
Na kratko.
Na dolgo.
Tik ob.
Ko se utrujeno sesedeš, si prižgeš cigareto.
Jutri nehaš.
Zagotovo.
Na povodcu boš pripeljal Čas.
(Patricija Dodič: Ljubimje (zbirka doslej odmomljanih pesmi); ZTT, 2015)
maribor - Od danes največji slovenski gledališki festival
Tudi tržaški Borštnik
Nagrada booker Jamajčanu Marlonu Jamesu
Dobitnik literarne nagrade booker je Jamajčan Marlon James; prejel jo je za roman A Brief History of Seven Killings, za katerega je navdih našel v poskusu atentata na legendo reggae glasbe Boba Marleyja. James, ki so mu nagrado izročili v torek, je prvi Jamajčan, ki je v 47-letni zgodovini podeljevanja bookerja prejel to prestižno nagrado. Dogajanje Jamesovega romana je postavljeno v pisateljev rojstni Kingston. Delo, ki pripoveduje o bojih med tolpami in trgovino z drogo, temelji na resničnih dogodkih. Kot je ob prejemu nagrade dejal James, ima Jamajka bogato literarno tradicijo, zato se mu zdi kar malo nadrealistično, da je prvi Jamajčan, ki je prejel to nagrado. «Upam, da ne bom tudi zadnji,« je dodal James, ki je več let delal v marketinški agenciji in zraven pisal. Njegova prva knjiga John Crow's devil je bila kar 70 krat zavrnjena, zato je prenehal pisati. Ko je bila nazadnje objavljena leta 2005, pa je naletela na zelo dober sprejem pri bralcih, zato je ponovno začel pisati. Danes živi v Minneapolisu.
Za nagrado booker, ki je namenjena vsem romanom, ki so bili napisani v angleščini in izdani v Veliki Britaniji, so bili nominirani še Nigerijec Chigozie Obioma, britanska avtorja Tom McCarthy in Sunjeev Sahota ter ameriški avtorici Anne Tyler in Hanya Yanagihara.Nagrajenec prejme 50.000 funtov. Lani jo je dobil avstralski pisatelj Richard Flanagan. (STA)
Če so v obdobju baroka pravili, da je svet oder in so ljudje igralci, lahko zanesljivo trdimo, da bodo v naslednjih dneh v Mariboru uprizorili predstavo Slovenije in Slovencev. Drevi bo namreč v SNG Maribor otvoritev jubilejnega 50. Borštnikovega srečanja. Največji slovenski gledališki festival in pravo izložbo pretekle sezone slovenskih odrov bosta uvedla pregledna razstava Gremo na Borštnika! in projekt 20th Century Fog - Megla stoletja.
Do 25. oktobra bo dogajanje na različnih mariborskih lokacijah pestro: vrstili se bodo pogovori, razstave, strokovna srečanja, različni dogodki in seveda številne gledališki predstave. Osrednje pozornosti bo deležnih šestnajst predstav, ki jih je letošnja selektorica Amelia Kraigher uvrstila v tekmovalni (10) oz. spremljevalni program (6). Dodati gre tudi, da je selektorica v program Showcase, ki je namenjem tuji strokovni javnosti v smislu mednarodnega promoviranja slovenske gledališke produkcije, uvrstila vseh deset predstav iz tekmovalnega programa in tri iz spremljevalnega. Program Mostovi pa obsega pet tujih predstav, med temi dve poljski, saj je letošnji fokus usmerjen ravno v poljsko gledališče.
»Opraviti imamo z izrazitim režiserskim gledališčem, z zanimivo paleto izvirnih avtorskih interpretacij in pogledov: te predstave so v izvedbenem pogledu izjemno disciplinirane, inventivne, večinoma zelo sodobne, sveže, aktualne in zato pomembne,« je izjavila Amelia Kraigher ob razgrnitvi letošnjega programa. Dodala je tudi, da sta sezono vidno zaznamovali dve obletnici: stoletnica izbruha prve svetovne vojne in sedemdesetletnica zmage nad fašizmom, kar se delno odraža tudi v festivalskem izboru.
Če je ob lanski selekciji Amelia Kraigher statistično pregledala razmerje med institucionalno in neinstitucionalno produkcijo, je letos pozornost usmerila v razmerje med središčem in »periferijo«. Od 115 premiernih uprizoritev, ki so sestavljale nadvse vitalno preteklo slovensko gledališko sezono, je 84 predstav nastalo v produkciji ali vsaj koprodukciji gledališč iz Ljubljane, 31 pa iz drugih krajev. Podatek odpira veliko vprašanj na račun slovenske državne kulturne politike in hkrati razvojne kulturne politike slovenskih mest in občin.
Ob navedenih mislih in podatkih, se lahko Slovenci v Italiji zamislimo nad že znanim podatkom, da so se v tekmovalni program jubilejnega Borštnikovega srečanja uvrstile kar tri produkcije Slovenskega stalnega gledališča: Trst, mesto v vojni po literarnih predlogah Marka Sosiča in Carla Tolazzija v režiji Igor-
Za nagrade se poteguje tudi Čarobna gora (SSG) fotodamj@n
ja Pisona (v koprodukciji s Stalnim gledališčem FJK Il Rossetti) - festivalska ponovitev bo zaživela na odru Stare dvorane SNG Maribor v nedeljo, 18. oktobra, ob 19.30; Cankarjevi Hlapci v režiji Sebastijana Horvata, ki bodo uprizorjeni na odru Velike dvorane SNG Maribor v sredo, 21. oktobra, ob 19. uri; in Man-nova Čarobna gora v režiji Mateje Koležnik (v koprodukciji s SNG Dramo): uprizoritev bo na odru Stare dvorane SNG Maribor v četrtek, 22. oktobra, ob 19. uri.
Sklepna prireditev, med katero si bo nadela Borštnikov prstan igralka Ljerka Belak, bo v nedeljo, 25. oktobra. Takrat bo petčlanska strokovna žirija podelila vse nagrade, med temi tudi nagrado za najboljšo predstavo, nagrado za režijo, ki jo je v preteklih dveh sezonah prejela Mateja Koležnik, in nagrade za igro. (mlis)
0 w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
Četrtek, 15. oktobra 2015
APrimorski
~	dnevnik
1 1
Igor
Devetak
¡gor.devetak@primorski.eu
»Big water!«
»Dokler boste tu, vam ne moremo pomagati. Pojdite od tod, prosim vas,«jih je prepričeval karabinjer s senco obupa na obrazu, kije pri uniformirancu nismo pričakovali. »Pomoč bo tokrat prišla s prefekture. Od države. Premaknil se je tudi Rim,« mu je pritrjeval prostovoljec iz tržaškega socialnega centra. »Big water! Tu tvegate življenje, prišel bo val in vas odnesel,«jim je prigovarjal angažirani režiser Andrea Segre, kije bil v ponedeljek gost goriškega filmskega večera, v torek sije šel ogledat razmere migrantov, ki bivakirajo na bregovih Soče, včeraj pa je bil s pokrajinsko od-bornico Ilario Cecot na čelu peščice prostovoljcev, ki so ne glede na naliv in ravno zaradi njega podili begunce z bregov, ker je vodostaj nevarno naraščal in ker je bil po enajsti uri pretok močno povečan zaradi odprtja zapornic solkanskega jezu.
»Big water!« so jim vpili, kljub temu je deset ali več beguncev še naprej vztrajalo ob reki. Niso hoteli proč, niso hoteli zapustiti lonca s čapatijem, pod katerim jim je kljub vlagi uspelo prižgati ogenj. Ker jim soški breg in lonec pomenita dom, sicer v obupnih razmerah, pa vendar dom, ker drugega nimajo. S čapatijem bi tudi včeraj nahranili večino nabrežne populacije iz Afganistana in Pakistana, skupno 70-80 mož.
»Vso noč smo bdeli nad reko,«je priznal mladi Afganistanec in nam zaupal strah, ki se jim je do jutra pretakal po žilah. Napetost je bila na višku, ko je sredi dneva dež prešel v naliv in je Soča začela še nevarneje dreti. Bila pa je dovolj prepričljiva in je vse, do zadnjega migranta, odgnala z brega. Samo žerjavica pod loncem s čapatijem je še naprej, zaman, tlela.
Ko smo v koloni, pomešani med mi-gran ti, blatni in premočeni do spodnjic, po polurni hoji le prišli z brega v zbirni kraj pred vhodom v sejemsko razstavišče, smo tam našli policiste, gasilce, pripadnike civilne zaščite... Vsi na varnem in suhem pod vhodno lopo. Zaznamovane obraze so imeli le dva karabi-njerja in štirje gasilci, ki so si bili upali na breg. Mimo kraja, kjer se je včeraj dogajala resnična drama, so tudi tedaj nemoteno vozili avtomobili. Le par sto metrov stran je mesto ohranjalo svoj običajni, ravnodušni utrip in je na sedežu dežele del mestne politike napovedoval shod proti zatočišču za migrante. Naliv nas je pošteno spral, nič pa ne bo spralo vesti Goričanov, ki ne vedo in nočejo vedeti, da so v predmestju zapravili svojo človečnost.
gorica - Kronika reševanja ob narasli Soči
Z migranti napolnili CIE
Pogovori so včeraj potekali na relaciji med Rimom, goriško prefekturo in kve-sturo ter pokrajinsko odbornico Ilario Ce-cot, ki je sredi dopoldneva prišla na breg Soče pod sejemskim razstaviščem preverjat, da se ne bi kdo od migrantov še zadrževal tam zaradi narasle reke. Podobna skrb je na kraj prignala tudi režiserja Andreo Segreja in nekaj prostovoljcev. Okrog poldne je reka od-žrla del brega in so nekatera zasilna zavetišča že bila pod vodo, kljub temu so prosilci za azil ostajali ob Soči in večine ni vznemiril niti alarm, da bo reka še narasla, ker gosto dežuje in so v Sloveniji odprli zapornice jezu. Po nekaj urah so jih dva karabi-njerja, štirje gasilci, pokrajinska odbornica, filmski režiser in še nekaj prostovoljcev le prepričali, da so odšli. Ukaz je nazadnje prišel iz Rima, z notranjega ministrstva. H goriški železniški postaji sta se pripeljala avtobusa, s katerima so dobrih sto prosilcev za azil, ki so doslej životarili ob Soči, v spominskem parku ali še kje v mestu, odpeljali v Gradišče, v nekdanji center za nezakonite priseljence CIE, ki so ga pred časom že začeli uporabljati kot sprejemni center CARA. Z njimi so center napolnili do roba. Okrog štirideset beguncev je streho dobilo v dormitoriju Faidutti, za kakih dvajset pa naj bi bilo poskrbljeno v župnišču pri Ma-donini.
»To spet ni rešitev. Že jutri bo v Gorico prišlo novih 5-migrantov in tako vsak naslednji dan. Čez tri tedne bomo znova imeli sto prosilcev za azil brez strehe nad glavo. Od tod ne smejo, ker so jih v Gorici evidentirali in zato tu čakajo na iztek postopka za priznanje mednarodne zaščite,« opozarja Ilaria Cecot. Pokrajinska uprava je bila pripravljena odstopiti eno izmed svojih stavb - opuščeno halo nekdanje psihiatrične bolnišnice v Parku Basaglia. Pričakovala pa je, da ji zahtevo posreduje prefektura, zato da bo imelo odprtje zatočišča državno »kritje«. Iz tega pa ni bilo nič. »Uporaba po-
Zasilno zatočišče je poplavila Soča (nad naslovom), z avtobusom v CIE (zgoraj)
krajinskega poslopja bi bila kakor koli začasna, v pričakovanju, da bi Zdravniki brez meja postavili pri nas šotorišče ali v ta namen uredili nadškofijsko stavbo Sv. Jožefa ali prostore pri Madonini. Bila sem v stiku z Rimom, s senatorjem Luigijem Manconijem, ki je posredoval pri notranjem ministrstvu in pri vodji prefektov Mariu Morconeju. Namen, da jih odpeljejo v nekdanji CIE, pa je očitno že bil v zraku. Čakali so le na najbolj primerno priložnost. Odpeljati prosilce za azil iz mesta ni rešitev, kot ni rešitev jim nameniti nekdanji CIE, kjer sedaj ni več prostora za nikogar,« trdi Ilaria Cecot in brez zadržkov - zaradi izčrpanosti in malodušja - dodaja: »Potrta sem, utrujena in jezna. Zaman smo se eno leto borili. Ne more mi danes kvestor razlagati, da smo se znašli v izrednem stanju in da smo zato morali poiskati izredne rešitve. Če problem poznamo že vsaj eno leto, potem to ni več izredno stanje! Breme tega improviziranja pa si bo morala sedaj naložiti občina Gradišče.«
Zagovorniki drugačnih, trajnejših in gostoljubnejših rešitev za migrante se bodo udeležili današnjega shoda pred prefekturo na Travniku z začetkom ob 16. uri.
Karabinjerja na bregu (zgoraj), odhod z vsem »imetjem« (desno)
videoposnetek na
www.primorski.eu
V pričakovanju na novo nastanitev (levo), kuhinjska opravila ob nevarno narasli Soči (zgoraj)
foto ide
1 2 Četrtek, 15. oktobra
2015
GORIŠKI PROSTOR
nova gorica - Slovenija turistična destinacija
Razvoj tudi na kolesih
Obiskovalci, ki si privoščijo kolesarske počitnice, so mladi, visoko izobraženi in relativno dobro finančno situirani. Med poznane kolesarske destinacije se je lani uvrstila tudi Slovenija, ki je šele začela ponujati različne kolesarske ture, zato ima v prihodnje veliko možnosti za razvoj, je bilo slišati na turističnem forumu v Novi Gorici. Nemški kolesarski navdušenci so med najbolj prepoznavne kolesarske regije poleg Nemčije, Avstrije, Švice in Italije lani na sedmo mesto uvrstili tudi Slovenijo. Tisti kolesarji, ki so jo v preteklosti izbrali za svojo počitniško destinacijo, so napovedovali, da se bodo v Slovenijo še vračali, je na novogoriškem turističnem forumu, ki se je zaključil včeraj, povedal Uli Stanciu, pobudnik Bike Festivala. Glede na navade ljudi, ki preživljajo počitnice na kolesih, je to perspektivna turistična panoga. Vendar se morajo ponudniki različnih kolesarskih de-stinacij odločiti, katere kolesarske produkte bodo ponudili gostom. Prav tako kot pri
nova gorica
Turizem,
kopica
nagrad
V Novi Gorici so se včeraj sklenili Dnevi slovenskega turizma 2015. V treh dneh so se v mestu in okolici v tem sklopu zvrstili številni dogodki: podelitev najvišjih priznanj v turizmu, 62. Gostinsko-turistični zbor Slovenije, 18. Slovenski turistični forum, Srečanje turističnih društev Slovenije, prireditev Okusimo Goriško, podelitev nagrad Moja dežela, lepa in gostoljubna - ki jo vsako leto prireja Turistična zveza Slovenije. Ta je Novi Gorici podelila zlato priznanje v kategoriji srednje velikih mest, sicer pa so na severno Primorsko skupno šla kar štiri priznanja.
Vrhunec letošnjih Dnevov slovenskega turizma je bila torkova večerna svečanost ob 110. obletnici Turistične zveze Slovenije s podelitvijo letošnjih priznanj. V kategoriji srednjih mest so nagradili Novo Gorico, zlato priznanje je v kategoriji hostlov prejel mladinski hotel Pliskovica, bronasto priznanje med mladinskimi hoteli je prejel ajdovski mladinski hotel, v kategoriji kampov pa je komisija z zlatom nagradila kamp Koren v Kobaridu.
Ob zaključku 18. slovenskega turističnega foruma je bila razglašena Evropska destinacija odličnosti 2015. Kot smo že poročali, so ta laskavi naziv dobila Goriška Brda. Komisija je poudarila, da imajo Brda poleg slikovite pokrajine še odličen preplet kulinarike in eno-gastronomije.
62. Gostinsko-turistični zbor pa je postregel s tekmovanjem v pripravi in postrežbi menija, hotelskih receptorjev, sobaric, vinskih svetovalcev ... V okviru Dni slovenskega turizma se je pod arkadami novogo-riške mestne hiše v torek odvijala tudi prireditev okusimo Goriško, ki so jo pripravili Mestna občina Nova Gorica, Turistična zveza TIC Nova Gorica, Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica in Hit. Na stojnicah so različni goriški ponudniki in turistična društva predstavljali ponudbo domačih dobrot, v večernem času so se na isti lokaciji predstavili še gostinci in vinarji. (km)
ostalih panogah se morajo odločiti za največ eno do dve zvrsti kolesarstva (ali je to cestno, gorsko ali kakšna druga oblika kolesarjenja), saj je ponudba večjega števila produktov največkrat nepopolna in ne more zadovoljiti zahtevnih gostov.
Med zanimive turistične produkte v zadnjem letu uvrščajo tudi različne igre, je dejavnost predstavil Žiga Novak. »Igra postaja vse bolj pomemben del naših življenj in lahko v prihodnje v Slovenijo privabi številne obiskovalce, če bomo igrifikacijo znali vključiti med zanimivejše turistične produkte. Ljudje pa so tudi iz oddaljenih dežel pripravljeni priti v Slovenijo, če jim bomo ponudili zanimive igre,« je dejal Novak. Prepričan je, da lahko prav vsako turistično destinacijo popestrijo z različnimi igrami, pomembne so le ideje in inovativ-nost. To so lahko igre, kjer obiskovalci postanejo del neke predstave, igrajo določene vloge, rešujejo določene naloge in drugo. Tudi poznane kolesarske destinacije lahko kolesarjenje med posameznimi cilji popestrijo z različnimi igrami in avanturami, kar bi na tradicionalne kolesarske poti zagotovo privabili nove obiskovalce.
Na novogoriškem forumu so v prejšnjih dneh spregovorili tudi o brandingu in destinacijskem menedžmentu v turizmu. Prav slednji je nujno potreben za razvoj turizma kot gospodarske panoge. Če turizem prinaša 12,7 odstotka celotnega bruto domačega proizvoda, je to pomembna gospodarska panoga, je ugotavljal eden izmed predavateljev, direktor BE! Tourism iz Švice Harry John. Dodal je, da ima Slovenija marsikaj, kar bi lahko unovčila kot prepoznavno blagovno znamko tudi v turizmu, od smučarke Tine Maze in ostalih vrhunskih športnikov do pomembnih produktov.
Nemški kolesarski navdušenci so med najbolj prepoznavne kolesarske regije na sedmo mesto uvrstili tudi Slovenijo
Pekel v Doberdobu
/
Na muzejskem večeru v gradu Krom-berk pri Novi Gorici, ki bo tokrat izjemoma v četrtek, bo drevi ob 20. uri predpremiera oddaje TV Slovenija iz serije V Fokusu: »Pekel v Doberdobu«. Vasja Klavora v oddaji razkriva manj znane podrobnosti, potek in ozadje dogajanja v prvi svetovni vojni. Oddaja je bila v celoti posneta na doberdobski planoti, po kateri je speljana zgodovinska pot, označena s kraji in kotami bitk na doberdobskem Krasu. (km)
Delovna nesreča
V delovni nesreči v enem od podjetij v Solkanu se je v torek hudo poškodoval 47-letni delavec. Moški je na enem od strojev, dolgem približno 40 metrov, izvajal vzdrževalna dela. Pri tem mu je bat stroja stisnil glavo ob tla. Ko so drugi delavci to opazili, so stroj takoj ugasnili. Moškemu, ki je utrpel hujše poškodbe glave, so na kraju nesreče najprej pomoč nudili novogoriški reševalci, ki so ga nato prepeljali v šempe-trsko bolnišnico. (km)
gorica - Danes shod desnosredinskih strank
Nočejo šotorišč za begunce
»Problema ne rešujejo, v mestu je že preveč prebežnikov« - Manifestacija bo ob 18. uri v Ulici Roma
»Položaj, v katerem je danes Gorica, je tudi sad napake, ki jo je pred enim letom zagrešila pokrajinska uprava. Da je postavitev šotorišča v Ulici Brass priklicala v mesto še druge prebežnike, ni le moje mnenje: to je dejal tudi nekdanji goriški prefekt,« je na predstavitvi manifestacije, ki jo danes ob 18. uri v Ulici Roma prirejajo stranke desne sredine, povedal občinski odbornik in predstavnik stranke Fratelli d'Italia Francesco Del Sordi, ki je skupaj z deželnim svetnikom stranke Forza Italia Rodolfom Ziberno in pokrajinskim tajnikom Severne Lige Walterjem Sepuco utemeljil, zakaj »desna sredina in številni občani« nasprotujejo novim šotoriščem in sprejemnim centrom za begunce v mestu.
»Tudi deželni odbornik Torrenti je priznal, da je Gorica pod prevelikim pritiskom. Dežela je pripravila načrt, na podlagi katerega bi morali prebežnike razmestiti po raznih občinah, kar pa se ni zgodilo. Če obstajajo pravila, zakaj se jih ostale občine ne držijo? Novemu šotorišču odločno nasprotujemo, isto pa velja za ponovno odprtje doma Sv. Jožefa. Stavba je polna podgan in golobov, zato ni primerna za ljudi. Varnostne in zdravstvene predpise morajo spoštovati vsi, vključno z Zdravniki brez meja,« je o možnosti, da bi humanitarna organizacija odprla center za prosilce za azil v stavbi Karitas v Podturnu, dejal Del Sordi. Ziberna ocenjuje, da so stališča Zdravnikov brez meja glede problema beguncev v Gorici politično po-
gojena. »Ne drži, da Gorica ni gostoljubna. V mestu je enostavno preveč beguncev. Odpiranje novih središč ne bo rešilo problema: če bo prostora za 500 ljudi, jih bo drugega dne v mestu že 700,« je prepričan Ziberna, po katerem nekateri »izrabljajo vprašanje beguncev v politične namene«. »S tem ne mislim na prostovoljce, ki svoj čas žrtvujejo za druge,« je dodal, Sepuca pa je izpostavil, da »Severna liga ni rasistična stranka«. »Ljudem je treba pomagati v državah, kjer so doma. Nekatere zadruge in organizacije pa te ljudi izkoriščajo, da mastno služijo, medtem ko revnim Goričanom nihče ne pomaga,« je dejal. Desnosredinska manifestacija bo ob 18. uri pred palačo dežele FJK, v bližini naj bi potekal tudi shod gibanja CasaPound.
gorica - Predstavnika SSO na prefekturi
Nova prefektinja bo prejela seznam nerešenih vprašanj
Nova goriška prefektinja Isabella Alberti je v torek sprejela deželnega predsednika Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walterja Bandlja in odbornika Filipa Hledeta. Med enournim pogovorom je prišlo do izmenjave stališč glede številnih tem, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v deželi in še posebno na Goriškem, pa tudi družbeno-gospodarske težave Gorice.
Prefektinja je obžalovala dejstvo, da je v tem trenutku skoraj vsa pozornost usmerjena v vprašanje sprejema pribežnikov in prosilcev za azil. Zaradi tega so druge teme trenutno manj v ospredju, vendar pričakuje, da bo mogoče v prihodnje v sodelovanju s krovnimi organizacijami zapolniti to vrzel. Slovenska narodna skupnost in z njo povezana vprašanja jo namreč zelo zanimajo, saj so tesno povezani z zgodovinsko in družbeno specifiko goriškega prostora, sta po srečanju ugotavljala predstavnika SSO.
Prefektinja Isabella Alberti med predstavnikoma Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem in Filipom Hledetom
Bandelj je predstavil vlogo in delovanje SSO ter prikazal stanje slovenske narodne skupnosti. Posebej je izpostavil pomen sodelovanja z državnimi ustanovami, da lahko pride do polnega izvajanja zaščitnega zakona. Poudaril je, da si slovenska narodna skupnost med drugim želi, da bi se dokončno rešilo vprašanje pravilnega zapisovanja slovenskih imen in priimkov oziroma normalne uporabe šumnikov na osebnih dokumentih. Napovedal je tudi, da bo SSO skupaj s SKGZ in paritetnim odborom poskrbel za spisek še odprtih vprašanj glede izvajanja zaščitnega zakona; to bo obenem prikaz celotne slike sedanjega stanja.
Sprejem na goriški prefekturi se je zaključil z obojestransko obvezo, da se je potrebno o vprašanju izvajanja zaščite še naprej pogovarjati in da mora to biti obenem priložnost za ovrednotenje celotnega goriškega prostora, so povedali pri SSO.
gorica - Reforma uprav
»Ohraniti je treba evropsko vizijo«
Razprava o občinskih unijah in metropolitanskih mestih
Reforma krajevnih uprav ter usoda Gorice in Posočja je bila tema okrogle mize, ki je v Gorizia Palace hotelu potekala na pobudo senatorke Laure Fasiolo in tajnika goriško-štever-janskega krožka Demokratske stranke Bruna Crocettija. Govor je bil o metropolitanski občini, medobčinskih unijah, posebnem statutu dežele FJK ter deželnem in goriškem razvoju. Med gosti so bili predsednik deželnega sveta Franco Iacop, pravnik Leopoldo Coen in predsednik krožka Rizzatti Nicolo Fornasir.
O strateških ciljih dežele FJK in deželnih ravnovesjih je v uvodu spregovoril Crocetti, v nadaljevanju pa je več sodelujočih kritično ocenilo potek razprave o metropolitanskih mestih, v kateri je v zadnjih mesecih prevladal tržaški ali videmski lokalpatriotizem, druga območja dežele, kot sta Gorica in Posočje, pa so bila spregledana. »Sistem krajevnih uprav je res potreben racionalizacije, po drugi strani pa mora razvoj goriškega območja temeljiti na novem ugledu in vitalnosti ter ohraniti evropsko vizijo. Zato je treba pri razpravi o metropolitanskem mestu paziti bolj na "vsebino" kot na "posodo",« je dejala Fasiolova in spomnila na študijo o metropolitanskem mestu, ki jo je leta 2014 pripravila tržaška univerza. Coen je spregovoril o medobčinskih unijah, me-tropolitanskih mestih in nevarnosti, da bi različna deželna območja imela različno »težo«, Fornasir pa se je zaustavil pri posebnem statutu FJK in Osimskem sporazumu. Da bi morali v deželno avtonomijo vlagati in biti čim bolj enotni, je prepričan Iacop, pokrajinski tajnik Demokratske stranke Marco Rossi in pokrajinski svetnik Aljoša Sosol pa sta izpostavila izziv Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.
Laura Fasiolo
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 15. oktobra 2015
13
gorica - Po razveljavitvi pogodbe z izvajalcem morajo imenovati drugo podjetje
Delavci na grajskem griču šele čez eno leto
Delavci se bodo na gradbišče vzpe-njače na grajskem griču predvidoma vrnili šele v drugi polovici prihodnjega leta. Potem ko je letos poleti goriška občina morala razveljaviti pogodbo s firmo Edilramon, bo morala za izvedbo preostalih del, ki jih prejšnji izvajalec ni dokončal, imenovati drugo podjetje. Sprva je kazalo, da bo do objave novega razpisa prišlo v kratkem, v resnici pa bo postopek dolgotrajen.
»Najprej bomo morali posodobiti načrt oz. pripraviti nekakšen "zaključni" projekt del, ki še niso bila izpeljana. To je nujno potrebno, saj smo razveljavili tako pogodbo z gradbenim podjetjem Edilra-mon, ki je šlo v stečaj, kot tudi z direktorjem del. Pred koncem tekočega meseca bomo izbrali načrtovalce, ki jim bomo zaupali posodobitev projekta - javna dražba v tem primeru ne bo potrebna -, nakar bo objavljen razpis za izbiro izva-
jalca. Računam, da se bo to zgodilo pred koncem decembra ali najkasneje v januarju,« pravi vodja tehničnega urada Mauro Ussai, po katerem bodo dela predvidoma ponovno stekla v drugi polovici leta 2016. »Med dražbo, dokončnim imenovanjem izvajalca in podpisom pogodbe pač vedno mine nekaj časa,« pravi Ussai, po katerem bodo dela trajala nekaj mesecev. Vzpenjača naj bi torej bila dokončana leta 2017, raba pogojnika pa je obvezna. Koliko pa bo vreden zadnji sklop del? »Točnega zneska še ne morem napovedati, saj bo odvisen tudi od načrta. Morda bomo v razpis vključili nabavo kabin vzpenjače,« pojasnjuje Ussai.
Projekt vzpenjače, ki bi že zdavnaj morala povezovati Travnik z gradom, se res ni rodil pod srečno zvezdo. Gradnja se je namreč začela že konec leta 2010. Na pod-
lagi pogodbe, ki jo je občina podpisala s podjetjem Edilramon, bi se dela morala zaključiti v 520 dneh, torej aprila 2012; minilo jih je preko 1700, zaključek pa je - kot kaže - še zelo daleč. Potem ko je lani rešila vprašanje antičnega obzidja, ki so ga delavci odkrili na grajskem griču in zaradi katerega je spomeniško varstvo prekinilo dela, se je morala občina letos spoprijeti z novo težavo. Podjetje Edilramon se je namreč znašlo v hudih finančnih težavah, zato so konec julija razveljavili pogodbo. Vzpenjača na grad, ki že leta razdvaja Goričane, se je marca znašla tudi pod drobnogledom računskega sodišča. »Poslali smo jim zahtevano dokumentacijo, drugih informacij pa za zdaj nimamo,« je na vprašanje, ali se je postopek na računskem sodišču zaključil, odgovoril vodja tehničnega urada goriške občine Mauro Ussai. (Ale)
nova gorica
Delovna mesta sedanjosti in prihodnosti
Informacijska točka Europe Direct Goriška organizira Evropski teden programiranja. Dogodki bodo potekali od danes do nedelje na različnih lokacijah v Novi Gorici. »Za več kot 90 odstotkov samostojnih poklicev je potrebnih vsaj nekaj kompetenc s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije,« opisujejo organizatorji pomen programiranja, ki je temelj za razumevanje hiper-povezanega sveta.
V Novi Gorici bo te dni več predavanj in delavnic. Prva bo že danes med 16. in 19. uro na temo CNC - spoznavanje dela z računalniško vodenimi stroji; potekala bo v Medpodjetniškem izobraževalnem centru (Cankarjeva ulica 8a). Delavnica je brezplačna in primerna za srednješolce, študente in vse zvedave; prijave sprejemajo na go-lab@outlook.com. V petek med 16. in 19. uro bo predstavljeno delovanje 3D tiskalnika v prostorih KGŠ (Trg Edvarda Kardelja 1), kjer bo v soboto med 10.30 in 11.30 tudi predavanje na temo Splet je zabaven, naj bo tudi varen!; na zabaven pogovor o varni rabi spleta in zaščiti računalnika za varno brskanje so vabljeni otroci in starši.
Gradbišče na grajskem griču sameva že dve leti
trzic
bumbaca
Sodišče zaključilo postopek
Občina ni plačala, a ni kršila zakonodaje
GORICA
Pet delovnih mest
Goriška pokrajina je pripravila tri projekte družbeno koristnih del, v okviru katerih bodo začasno zaposlili pet ljudi, ki so v dopolnilni blagajni ali v programu mobilnosti. V okviru prvega projekta bodo eno osebo začasno zaposlili na goriškem sodišču, kjer bo zadolžena za zbiranje podatkov in njihovo shranjevanje v računalnik. Drugi projekt predvideva začasno zaposlitev na goriškem državnem tožilstvu, kjer bo uslužbenec skrbel za shranjevanje dokumentov in podatkov, fotokopije ipd. Na goriškem poveljstvu gasilcev pa bodo zaposlili tri osebe, ki bodo sodelovale z uradom za preprečevanje požarov in uradom za logistiko. Prijave bodo na uradu za zaposlovanje v Gorici zbirali do 23. oktobra.
Tržiška občina ni kršila zakona, ko ni pristala na plačilo stroškov izrednega vzdrževanja rezidenčno-trgovskega kompleksa, ki mu pravijo Borgo Rosta, kjer je lastnica 24 parkirnih mest. Računsko sodišče je zaključilo postopek, ki ga je sprožilo zoper občinsko upravo, potem ko ta ni pristala na plačilo 23.722 evrov upraviteljem kompleksa. Sodišče prve stopnje je dalo prav upraviteljem kompleksa, občina pa razsodbe, na podlagi katere bi ob stroških za popravilo pročelja stavbe morala kriti še preko 6000 evrov sodnih stroškov, ni sprejela. Namesto da bi plačala, se je pritožila na višje sodišče, saj je uprava ocenila, da je bilo popravilo pročelja estetski poseg, občina pa ni lastnica nobenega stanovanja. Leta 2014 pa je računsko sodišče zoper občino sprožilo postopek, da bi preverilo, ali je ravnala v skladu z zakoni. Izkazalo se je, da je tako, zato so sodniki postopek arhivirali.
gorica - Poslopje v Ulici Grabizio
Poleti obnova šole
Sedež slovenske Večstopenjske šole in šole Trinko bodo prilagodili protipožarnim predpisom - Včeraj so izbrali izvajalca
Sedež Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, kjer domuje nižja srednja šola Ivan Trin-ko, bodo prihodnje leto prilagodili novim predpisom na področju protipožarne zaščite. Izvajalca del je tehnična komisija goriške občine izbrala včeraj: med šestnajstimi ponudbami je najboljšo vložilo podjetje Bin-coletto iz kraja San Dona di Piave, ki je na izklicni ceni zagotovilo 26,645-odstotni popust in je bilo začasno imenovano za izvajalca. Ko bodo tehnični uradi opravili vsa potrebna preverjanja, bo prišlo do dokončnega imenovanja in podpisa pogodbe.
Pripravo načrta je občina lani zaupala začasni navezi arhitektov in inženirjev Gianpiera Cesarinija, Bruna Crocettija, Paola Blazica, Enrica Comarja in Gianpaola Gazzana. Projekt predvideva obnovo protipožarnega sistema, električne napeljave, stropov in ureditev polkletnih prostorov. »Stavbo bodo opremili tudi z zunanjimi požarnimi stopnicami«, je za Primorski dnevnik povedal vodja tehničnega urada goriške občine Mauro Ussai.
Izklicna cena v javnem razpisu je znašala 530.000 evrov. Znižanje, ki
T1,:
■ I
Slovenska šola v Ulici Grabizio
ga je ponudilo gradbeno podjetje Bin-coletto, se nanaša le na del izklicne cene, in sicer na 342.771,85 evra: ostalo so namreč stroški za varnost in delovno silo.
Vodja občinske tehnične službe je pojasnil, da je bil sedež slovenske šole skupaj s stavbama osnovnih šol v ulicah Cipriani in Zara vključen v t.i. Načrt za šole. »Dežela je naše tri projekte vključila v seznam za leto 2015, zato je bilo treba izvajalca imenovati do konca oktobra,« je povedal
bumbaca
Ussai.
Dela v Ulici Grabizio bodo izvedli prihodnje poletje. »O poteku se moramo še podrobneje pogovoriti z ravnateljico slovenske Večstopenjske šole Elizabeto Kovic. Nekatera manjša dela, ki ne bi vplivala na potek pouka, bi se sicer lahko začela že prej, odločali pa bomo skupaj z vodstvom šole. Glavnino del bomo vsekakor izpeljali v poletnih mesecih, ko ne bo pouka,« je zaključil vodja tehničnega urada občine Gorica Mauro Ussai.
tržič - Gradbena dela na najbolj nevarnih križiščih
Z grbinami bodo umirili promet in zagotovili večjo varnost pešcev
Gradbišče na tržiški ulici
fotoc.v.
Občina Tržič je v zadnjih tednih izpeljala vrsto ukrepov za umiritev prometa, s katerimi je želela zagotoviti večjo varnost pešcev in kolesarjev v mestnem središču. V teh dneh se zaključuje postavljanje grbin na najbolj nevarnih točkah, in sicer na križiščih med ulicama Aquileia in Sanzio, ulicama Duca DAosta in Mazzini, med Ulico Mandrie in Trgom Tommaseo ter v Ulici Romana. V Ulici Duca D'Aosta bodo uredili dvignjen prehod za pešce, ki bo - po zgledu Ulice Aris - primerno označen in pobarvan. »Cilj teh ukrepov je zaščita pešcev, najšibkejših udeležencev v cestnem prometu,« je povedal tržiški občinski odbornik Fabio Gon.
V zadnjih tednih pa je tržiška občinska uprava izvedla tudi druga dela. Podjetju Citta Solidale iz Štarancana so zaupali ureditev klančin za invalide v ulicah Garibaldi, Manzoni, Mat-teotti, Randaccio, Moro, S. Nicolo, Poma, Valentinis, Alfieri in Mazzini. V ta dela je občina vložila okrog 10.000 evrov, 18.000 evrov pa bodo namenili obnovi označb na mestni mreži kolesarskih stez. V Ulicah Bagni, Bosc-hetti, Manlio, Doria, Tito Livio, Da Vinci in Pucino bodo obnovili cestišče, na križišču med Drevoredom San Marco ter ulicama Bixio in Carducci pa so premaknili semaforje, ki so po novem bolj vidni.
1 4 Četrtek, 15. oktobra 2015_GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Nedeljski pohod FAI
Mesto so obiskali cesar, kralj in Duce
V palači Werdenberg ima sedež državna knjižnica
Italijanski okoljski sklad FAI prireja v nedeljo, 18. oktobra, ob 14. uri ne-naporni pohod FAI Marathon. Pobuda bo hkrati potekala v 130 italijanskih mestih, med katerimi bo tudi Gorica. Organizatorji so se odločili, da bodo dan izkoristili za predstavitev mesta v nekoliko drugačni luči oz. skozi zgodovino in arhitekturo s poudarkom na državnih poglavarjih oz. liderjih, ki so Gorico obiskali v dvajsetem stoletju.
Med 14. in 18. uro bodo dijaki zavoda za geometre Pacassi predstavili udeležencem tri različne lokacije v mestu. Prva izmed teh je palača Werdenberg v Ulici Mameli, v kateri ima danes sedež državna knjižnica (BSI). Stavbo je med 29. in 30. septembrom 1900 obiskal avstrijski cesar Franc Jožef, ki se je pred palačo zaustavil za krajši pogovor z nekaterimi predstavnicami nežnega spola, kar je bilo za tiste čase neobičaj-
no. Druga lokacija, ki jo bodo lahko udeleženci obiskali, je goriški grad; v njem se je leta 1917 zadrževal italijanski kralj Viktor Emanuel III., ki si je zaželel, da bi si s privilegiranega položaja ogledal fronto. Gorico pa je 20. septembra 1938 obiskal tudi Benito Mussolini; ta je takrat nagovoril množico z odra pred goriško prefekturo. Prav zaradi tega si bo v nedeljo mogoče ogledati tudi vladno palačo in njeno dvorišče v spremstvu dijakov, ki bodo poskrbeli za zanimive informacije in anekdote.
K pobudi je pristopila tudi državna knjižnica (BSI), ki bo v nedeljo med 10. in 18. uro odprla svoja vrata za brezplačen ogled palače Werdenberg, vključno z razstavo Ifiori dell'impero slikarja Giancarla Limonija. Brezplačna je tudi udeležba na nenapornem pohodu FAI Marathon, ki bo potekal ne glede na vremenske razmere. (av)
štmaver - V organizaciji vaškega društva
V soboto film Trenutek reke v nedeljo pohod na Sabotin
Poletje je že mimo in nastopila je prepričljiva jesen. V Štmavru so si zato zavihali rokave in stopili v novo delovno sezono. Po sodelovanju na Okusih na meji v Gorici, kjer so gostom postregli z raco, merjascem in kuhanim pršutom, bodo v nedeljo, 18. oktobra, organizirali tradicionalni jesenski pohod na Sabo-tin. Na predvečer pohoda pa bo v soboto, 17. oktobra, v društvenih prostorih kulturni večer z začetkom ob 20. uri. Glede na to, da Štmaver leži v neposredni bli-
žini Soče, so si krajani zaželeli, da reko bolje spoznajo. Zato si bodo ogledali dokumentarni film o Soči z naslovom Trenutek reke - Il tempo delfiume, ki je pred leti nastal v produkciji goriškega Kinoa-teljeja in s finančnim prispevkom dežele Furlanije Julijske krajine. V filmu avtorici Anja Medved in Nadja Velušček, ki bo na sobotnem večeru prisotna, predstavita reko od Julijskih Alp do Gradeža. Preko podob, obrazov in glasov pričevalcev so v filmu prikazani različni kra-
ji, ki jih prečka reka in ki gledalca seznanjajo s tamkajšnjim okoljem, z zgodovino in s protislovji obmejnega ozemlja.
Za tiste, ki se bodo udeležili nedeljskega pohoda, bo zbiranje nad sabo-tinsko cesto ob 8.30, odhod bo ob 9. uri. Na vrhu Sabotina, med ruševinami cerkve sv. Valentina, bo maša ob 10.30. Po pohodu bodo na sedežu društva ob 12.30 odprli kioske s hrano in pijačo, kjer bodo pohodnikom postregli tudi s tradicionalno paštašuto.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio
70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel.
0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU
LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel.
0481-91065.
Gledališče
»ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v
župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 18. oktobra ob 17. uri »Družinske zgodbe Zmagota in Vitorje« (Boris Pi-ciga), nastopa KD Gledališka skupina - Dekani. 8. novembra ob 17. uri »Vse zastonj!« (Dario Fo), nastopa Koroški Deželni Teater - Slovenj Gradec. 13. decembra ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova. 10. januarja 2016 ob 17. uri »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj - Visoko. 30. januarja 2016 ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja 2016 ob 17. uri). Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni eno uro pred predstavo.
GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACE-DONIO: 16. oktobra ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici »Una serata per Cesco«, nastopa gledališka skupina La Ringhiera iz Vicenze s predstavo »Zoo di vetro« (Tennessee Williams); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212).
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 15.
oktobra, (premiera), 16. in 17. oktobra v abonmaju »Krvava gora« (Gregor Brazel); informacije po tel. 0038653352247 ali na blagajna@sng-ng.si.
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 -20.00 »Hotel Transylvania 2«; 21.40 »Black Mass - L'ultimo gangster«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 Woman in gold«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Su-burra.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 17.45 -20.00 »Hotel Transylvania 2«; 21.45 »Black Mass - L'ultimo gangster«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Ma-ze runner - La fuga«. Dvorana 3: 17.50 - 19.50 »Fuck you, prof!«; 21.50 »Sopravvissuto - The Martian«.
Dvorana 4: 16.00 »Inside out«; 17.45 - 20.00 - 22.15 »Lo stagista inaspet-tato«.
Dvorana 5: 17.00 - 19.45 - 22.15 »Su-burra«.
~M Koncerti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu pri Trstu tradicionalna pevska revija »Starosta Mali princ« z nastopi štirih zborov primorskih mest. Članice društvenega ZePZ in spremljevalce bo odpeljal avtobus iz Gorice ob 13.30. Zaradi omejenega števila mest na avtobusu je obvezna čimprejšnja prijava po tel. 0481-532092.
V KULTURNEM DOMU V GORICI bodo v sklopu niza »Oktober jazz« 19. oktobra ob 20.30 nastopili Mia Zni-darič, vokal, Steve Klink, klavir in Robert Jukič, bas.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 21. oktobra ob 20.45 koncert kvinteta Barutti; infor-
macije in rezervacije na lipizer@lipi-zer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it.
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: danes, 15. oktobra, ob 20.15 v sklopu niza »Oktober jazz« koncert skupine Kombo. 17. oktobra ob 20. uri koncert ob 35. obletnici zbora MePZ Slavec Solkan. 21. oktobra ob 20.15 v sklopu niza »Oktober jazz« v spomin Ken-nyju Wheelerju »Everybody's song but my own«, nastopajo Zlatko Kaučič, tolkala, Ares Tavolazzi, kontrabas in Bruno Cesselli, klavir. 24. oktobra ob 11. uri v sklopu niza »Oktober jazz« Trio Generations featuring Oliver Lak.; informacije po tel. 003865-3354013.
H Šolske vesti
»ŠOLA ZA STARŠE« z norveškim pedagogom Godijem Kellerjem bo potekala 3. in 6. novembra med 17. in 20. uro v Gorici (lokacijo bodo organizatorji sporočili naknadno). S svojimi izkušnjami, toplino in duhovitostjo bo staršem pomagal razumeti, kaj se dogaja z njihovimi otroki, opremil pa jih bo tudi s potrebnim zaupanjem vase, da jim bodo znali pristopiti naproti in odpravili kakšno vzgojno zagato. Prijave in informacije na drustvo.lam-pyris@gmail.com ali po tel. 3477300222 (Michela) ali tel. 0038641760671 (Suzana). Prirejata društvo za razvoj waldorfske pedagogike Lam-pyris in Združenje staršev otroškega vrtca Pikapolonica iz Pevme.
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA STARŠE v Dijaškem domu v Gorici od 9. novembra: začetniški (35 ur) ob ponedeljkih in četrtkih 17.15-18.30 in nadaljevalni (35 ur) ob ponedeljkih in četrtkih 18.3019.45. Informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 do 30. oktobra.
GLASBENE DELAVNICE Z DAMJANO GOLAVŠEK v ludoteki Pikanogavička, ki deluje v Dijaškem domu v Gorici. Za otroke 3. letnika vrtca ob sredah od 15.45 do 17.00, prvo srečanje 21. oktobra; za otroke 2. letnika vrtca ob torkih od 15.45 do 17.00, od 12. januarja; vpisovanje do 16. oktobra oz. do zasedbe mest.
SLOVIK - »Dan odprtih glav«: začetek novega študijskega leta, podelitev diplom lanskim dijakom in študentom ter srečanje s tremi uspešnimi strokovnjaki, ki so se iz Italije preselili v Slovenijo in se odlično naučili slovenščine: jezikoslovko in managerko Mario Anselmi, fizikom Giovannijem de Ninnom in odvetnikom Luigijem Varanellijem. V soboto, 17. oktobra, ob 11. uri v avditoriju slovenskega šolskega centra v Gorici, Ul. Puccini 14. Odprto za javnost, vstop prost.
S Izleti
KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, članski izlet z avtobusom v Gorenji Tarbij na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca ob 7.00 po običajni poti preko Bazovice do Štivana. Ob 8.45 bo avtobus v Gorici na parkirišču pri Rdeči hiši, ob
9.30 ogled Stare gore, ob 11.30 prihod, nato kosilo, kocert v vaški cerkvi in koncert Ansambla »Modrijani«. Ob 18.00 ogled Čedada. Cena izleta je 35 evrov in vključuje prevoz in kosilo. Vpisovanje v uradih zveze v Trstu (tel. 040-362941) in Gorici (tel. 0481-82570).
AŠKD KREMENJAK IN TD DREN vabita v nedeljo, 18. oktobra, na 20. Kraški krožni pohod Jamlje-Sela na Krasu (SLO) -Jamlje: ob 9. uri vpisovanje pohodnikov v večnamenskem centru v Jamljah, ob 10. uri štart, ob 11. uri malica na vrhu Kre-menjaka, ob 13. uri kosilo v Jamljah, ob 14.30 družabne igre za prehodni pokal, sledi prosta zabava s plesom. Obvezen je veljaven osebni dokument ter se priporoča primerna obutev. V primeru slabega vremena pohod odpade.
□ Obvestila
SKRD Jezero skupaj s čipkarsko šolo iz Gorice organizira tečaj klekljanja za otroke in odrasle ob četrtkih med 17. in 20. uro v društvenih prostorih v Doberdobu. Vpisovanje in informacije po tel. 338-2127942 (Katja).
UTE - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE iz Gorice obvešča, da poteka vpisovanje na akademsko leto 2015-16 na sedežu v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih 9.3011.30, 16.00-18.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.30-11.30 in ob sredah 16.0018.00.
SKGZ sklicuje 26. deželni kongres v soboto, 17. oktobra, ob 14.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 7. novembra, v Eda centru v Novi Gorici. Odhod ob 17. uri iz Doberdoba, nato z običajnimi postanki v Jamljah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici, pri vagi in na trgu Medaglie d'oro/na Gorišč-ku. Srečanje bo ob 18. uri v restavraciji Eda centra. Vpisujejo po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 048178138 (Sonja Š.).
GORIŠKI LITERARNI KLUB razpisuje literarni natečaj GOvoRIČKA za kratko prozo. Organizatorji vabijo na udeležbo in zaradi tega so podaljšali rok za oddajo do vključno 10. novembra. Pobuda v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka. Več informacij po tel. 0038653309100 ali www.ng.sik.si.
0 Prireditve
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo onkolog Simon Spazza-pan predaval o rakastih boleznih v četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri v Tumovi dvorani KB centra na Korzu Verdi 51 v 3. nadstropju nad knjižnico Damir Feigel v Gorici.
V NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja: danes, 15. oktobra, ob 18. uri bo predstavitev pesniške zbirke Nine Novak Oiseau »V šepetu trepet«. 20. oktobra ob 17. uri bo računalniška delavnica na temo »Goo-
gle Earth«, mesta so omejena, nujna je prijava.
»KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT železniške postaje v Gorici: danes, 15. oktobra, bo predstavitev knjige »Il ballo Ca-stano«, ki jo je napisal Luca Ponti, avtorja in knjigo bo predstavil Stefano Biz-zi. 16. oktobra bo Alberto Custerlina predstavil svojo knjigo »La carovana dei prodigi«, z avtorjem se bo pogovarjal Alessandro Mezzena Lona. 19. oktobra izredni dogodek ob predstavitvi knjige »Le ultime diciotto ore di Gesu«, srečanje z avtorjem Corradom Augiasom; več na www.illibrodelle1803.it.
V	KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 15. oktobra, ob 18. uri novinarka Marina Silvestri predstavila knjigo »Zita« Tamare Griesser Pecar. Srečanji bo vodil profesor Georg Meyr; vstop prost.
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (UTE) iz Gorice prireja v petek, 16. oktobra, ob 16.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž slavnostno odprtje akademskega leta 2015-2016. Saša Quinzi, kustos Pokrajinskih muzejev, bo predaval o 150-letnici smrti Josipa To-minca.
V	GORICI: na sedežu goriškega CAI-a v Ul. Rossini 13 bo v petek, 16. oktobra, ob 21. uri predstavitev knjige »L'Isonzo
Fotografie, storia e riflessioni sul fiu-me di Gorizia«, ki jo je napisal novinar in pisatelj Andrea Bellavite in fotografsko opremil Massimo Crivellari. Z Bel-lavitejem se bo pogovarjal Elio Candussi; vstop prost.
V	GRADU KROMBERK bo v torek, 20. oktobra, ob 20. uri muzejski večer z naslovom »Velika Ledena Jama v Parada-ni - Naravoslovne značilnosti«. Predaval bo Daniel Rojšek, Zavoda RS za varstvo narave OE NG.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na novo »Srečanje pod lipami« ob 60. obletnici podpisa Vi-demskega sporazuma in 40. obletnici podpisa Osimskega sporazuma. Na to temo bo spregovoril diplomat, publicist in družbeni delavec Jože Šušmelj. Večer, ki ga bo vodil zgodovinar Renato Pod-bersič, bo v četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
VZPI VRH IN KD DANICA prirejata večera z naslovom »Spomini na vojno« v centru Danica na Vrhu: 22. oktobra bo domačin Virgilj Černic spregovoril o tem, kako je kot otrok doživljal fašistično oblast in o času, ki ga je preživel v partizanih. 5. novembra bosta o prvi svetovni vojni predavala Mario Manti-ni in David Erik Pipan, ki bosta osvetlila predvsem dogodke, ki so vezani na frontno linijo, ki je tekla skozi Vrh in ki so prizadeli domače prebivalstvo. Večera se bosta zaključila z družabnostjo.
Pogrebi
DANES V TRŽIČU: 10.15, Dorina Fornasa-ro vd. Bean iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane ob 10.30, sledila bo upepeli-tev; 12.00, Rinaldo Piemonte, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev.
DANES V ROMANSU: 11.00 Ermes Bacci-no (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 15. oktobra 2015
15
GLOSA
TKB v primežu dveh sovražnikov
Jo2e Pirjevec
Prejšnjo nedeljo je v Primorskem dnevniku zbudil mojo pozornost je članek, v katerem je Voj-mir Tavčar poročal, da je »zgodba Tržaške kreditne banke končana«. Po osemnajstih letih in pol se je sklenil likvidacijski postopek omenjenega denarnega zavoda, kar pomeni, da je to poglavje Slovencev v zamejstvu dokončno postavljeno ad acta. Zadovoljen sem za upnike, ki so dobili povrnjen v nekaterih primerih celotni znesek, ali vsaj šestdeset odstotni, kolikor jim je bila TKB dolžna. Jaz tega problema nisem imel, čeprav sem bil tudi njen klient. Na svojem računu sem imel tako skromno vsoto, da sem z njo lahko razpolagal takoj ali skoraj. Edina nevšečnost je bila, če se prav spominjam, da mi je American Express odvzel kreditno kartico, češ da sem nelikviden. Kar sem občutil kot ponižanje.
O nastanku banke vem marsikaj, ker sem v britanskih arhivih videl dokumente, vezane na pogajanja v zvezi z Londonskim memorandumom iz leta 1954, tistim, ki je razdelil Svobodno tržaško ozemlje med Italijo in Jugoslavijo. Da se slednja sprijazni s povratkom Italije v Trst, je med drugim zahtevala zaščito slovenske manjšine v tako imenovani coni A in v tem kontekstu tudi ustanovitev samostojnega slovenskega denarnega zavoda. Italijani so se precej časa upirali, toda na koncu so morali popustiti - pod pritiskom Američanov in Britancev - kar pomeni, da so vsaj delno popravili ogromno gospodarsko škodo, ki so jo prizadejali tržaškim Slovencem med obema vojnama. Kako potrebna je bila banka, se je kmalu izkazalo, saj se je uveljavila kot eden najpomembnejših denarnih zavodov na Tržaškem, računajoč seveda tudi na svoje privilegirane odnose s Slovenijo in Jugoslavijo.
O obstoju teh odnosov nisem nikoli dvomil, toliko bolj, ker mi je o njih pripovedoval Niko Kavčič, eden najbolj inteligentnih in zanimivih Slovencev, kar sem jih poznal. Tako sem ga cenil, da
sem mu spregledal tudi njegovo udbovsko preteklost, saj sem bil prepričan, da je vse, kar je počenjal, delal v korist Slovenije in ne v lastno korist. Dokler je Jugoslavija živela, je živela tudi TKB. Ko je leta 1991 propadla, je tudi sama zašla v krizo, saj se je znašla med dvema mlinskima kamnoma. Med Italijo, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začela voditi odkrito revanšistično in agresivno politiko na Balkanu in v Sloveniji, in med slednjo, v kateri so prišli na oblast novi ljudje, katerim so bili gospodarstveniki TKB neznani in ideološko tuji. Rezultat tega dvojnega sovražnega stališča je bil umeščen krah banke, čeprav bi bilo seveda naivno reči, da k polomu niso prispevali tudi njeni upravitelji. Jelko Kacin, s katerim sem bil pred leti v dobrih, mi je nekoč pravil, kako je dobil v pisarni, ko je marca 1994 postal obrambni minister, nekaj ška-tel gradiva, vezanega na TKB. Baje ni imel časa, da bi ga pregledal, ni pa mi znal povedati, kje je končalo. Če ga bomo zasledili, bomo brez dvoma izvedeli marsikatero zanimivo podrobnost o gonji proti tako imenovani »udbomafiji«, ki je pred dobrim desetletjem polnila slovenske časopise, pri čemer bi se strinjal s tistimi, ki pravijo, da je šlo za dimno zaveso, za katero so se skrivali drugi nečedni posli. O zakulisnem dogajanju zadnjih burnih dvajsetih let pa nam bodo verjetno še največ povedali Američani, ko bodo odprli svoje arhive CIA.
Tržaški Slovenci smo vsekakor izgubili močno gospodarsko postojanko, čeprav je treba tudi reči, da udarec ni bil tako usoden, kakor se je bilo bati, saj naše gospodarstvo kljub vsemu cveti. Zato za TKB v bistvu tudi ne žalujem. Žal mi je predvsem za palačo, ki jo je kupila in obnovila na Trgu Oberdan, ni pa imela časa, da bi se vanjo vselila. Bila bi lepa vizitka naše prisotnosti v centru mesta, kar pa nekateri »italianissimi« niso mogli sprejeti. Tudi zaradi tega je verjetno TKB morala v stečaj.
VREME OB KONCU TEDNA
Kompleksno ciklonsko območje bo vztrajalo še nekaj dni
Darko Bradassi
Al
Ciklonsko območje, ki je v zadnjih dneh zaobje-lo tudi naše predele, je kompleksno kot malokrat. Pravzaprav gre za dva različna in do včeraj povsem ločena ciklona, ki pa sta najprej od časa do časa, sprva le obrobno vplivala drug na drugega. Gre za obsežen prizemni ciklon, ki se zadržuje nad večjim delom Sredozemlja in za manjši, toda izrazit višinski ciklon s hladnim severnim zrakom, ki se je do včeraj zadrževal na severni strani Alp, sedaj pa sta se združila v eno posamezno enoto. Povzročila sta v prvi vrsti izrazito advekci-jo zelo vlažnega jugozahodnega zraka, ki je prinašal vlago, oblake in padavine. Tipologija, razporejenost in količine padavin pa so bile ravno zaradi kompleksnosti vremenske slike zelo različne iz kraja v kraj. Zaradi prevladujočega, sprva dokaj šibkega jugozvhodnega vetra, je najmanj dežja padlo ob morju. Meja med skorajšnjo odsotnostjo dežja in zmernimi padavinami je v torek bila nekje nad zahodnim Krasom, včeraj pa so bile količine marsikje občutno večje. Največ dežja v celotni deželi je včeraj padlo po meritvah deželne meteorološke opazovalnice FJK - neverjetno - v Zgoniku, kar se zgodi le redkokdaj. Do 18. ure so namerili kar 88,2 litra na kvadratni meter. Gre za izdatno količino, ki jo v niti 24 urah ne namerimo ravno pogosto. V Sloveniji so bile količine ponekod še izdatnejše, na Goriškem in v Posočju je v 30 urah ARSO nameril od 90 do 150 litrov dežja. Vendar poslabšanje se še ni zaključilo.
Ravno vztrajnost in dolgotrajnost sta namreč druga značilnost obeh ciklonov, pravzaprav novonastale-ga solidnega ciklonskega območja, ki se zadržuje le nekoliko bolj zahodno od nas nad italijanskim severozahodom in se nam bo v prihodnjih dneh približalo, toda bo počasi tudi začelo slabeti. Več dni miruje in bo mirovalo na skoraj istem mestu, saj ga na vseh straneh obdaja višji zračni tlak, ki preprečuje njegovo naravno pomikanje proti vzhodu. To je tudi razlog za tako vztrajno deževno sliko, ki jo je ARSO poimenoval kar »jesensko deževje«.
Pravzaprav če malo pogledamo dolgoletno do-
gajanje, bomo ugotovili, da sedanje jesensko deževje ne sodi ravno v prvo polovico oktobra, kolikor bolj v november. Očitno letošnja vremenska slika nadaljuje s prehitevanjem časov, najprej jih je prehitevala zaradi nizkih temperatur, sedaj pa zaradi pogostega deževja. Ne smemo tudi pozabiti, da so bile v preteklih letih v prvi polovici oktobra občasno razmere (šlo je sicer bolj za izjeme kot za pravilo) še primerne, zlasti za najpo-gumnejše, za skok v morje.
Zanimivo, da je bila temperatura ozračja v zadnjih dneh povsem skladna z dolgoletnim dogajanjem. Ob sončnem vremenu bi se živo srebro čez dan vzpenjalo nad 20 stopinj Celzija. Radiosonda iz Campo-formida pri Vidmu je včeraj opoldne na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila natanko +8 stopinj Celzija, ničta izoterma pa je bila na višini 2841 metrov. S približevanjem mrzlega višinskega ciklona se bo ozračje v prihodnjih dneh ohladilo.
Od danes do vključno nedelje bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami ter vmesnimi obdobji spremenljivosti. Možna bodo tudi krajevna kratkotrajna prehodna izboljšanja. Padavine bodo, kot kaže, pogostejše in močnejše danes in jutri, v soboto in nedeljo bo nekaj več spremenljivosti. Nekoliko hladneje bo.
Kompleksno ciklonsko območje bo vztrajalo še nekaj dni
JEZIK NA OBROBJU
Naši pisci kar prepogosto spregledajo pravilni pomen kakšne slovenske besede in v časopisu se znajde nezaželena napaka. To se nam dogaja posebno pri prevajanju italijanskega prislova piu, za katerega imamo v slovenščini dve različni besedi, več in bolj (največ in najbolj).
Več je našemu človeku sorazmerno blizu, pozabi pa, da z njim zabeleži samo večjo količino ali mero, npr. ima več časa, več denarja; zasluži več kot lani; storil je več škode kot koristi.
Prislov bolj nima svojega posebnega pomena, potrebujemo ga za stopnjevanje pridevnika, npr. bolj zelen, bolj črn, pa tudi bolj oddaljen, bolj razvit, najbolj razgledan.
Zaradi velike pomenske razlike med več in bolj, moramo biti pri izbiri enega ali drugega zelo previdni, posebno, ker nas italijanski piu zelo rad zavede.
Precej težje zaznamo razliko med sprva in najprej, tudi za večino Slovencev je skoraj nezaznavna. Zato me je presenetilo, ko sem pred kratkim v dnevniku našla prislov sprva. Šlenc ga je prevedel z dapprima, ini-zialmente, in un primo tempo, pa še originariamente, ki mu je po pomenu najbližji.
Sprva izraža namreč čas začetka dejanja ali stanja. Zgledi: steza se sprva vije strmo navzgor; sprva je kazalo, da ponesrečenemu ne bodo mogli pomagati.
Najprej pa izraža predvsem začetek zapovrstnosti dejanja, npr.: Najprej premisli, potem govori.
O razliki med sprva in najprej sem začela razmišljati, ko sem prebrala tole daljšo poved: »Motorista so sprva odpeljali do zasilnega pristajališča reševalnega helikopterja, ki je po letu iz Vidma pristal na travniku ob državni cesti.« Sporočilo je po italijanskem zgledu zelo razvlečeno, vendar je sprva zaradi odvisnika utemeljen.
Ljubljančan bi verjetno isto zapisal bolj zgoščeno: »Ponesrečenca so najprej odpeljali do helikopterja na
travniku ob cesti, potem pa naprej v bolnišnico« Upošteval bi zaporedje dogajanja, (zato najprej), pri nas pa se poročilo ustavi kar na travniku.
Po pomenu je prislovu sprva podoben prislov prvotno, ki se prav kot sprva nanaša na začetni dogodek.
Večkrat pa se dogaja, da imamo dve pomensko enaki besedi, od katerih uporabljamo eno predvsem v Trstu in Gorici, drugo pa v Sloveniji. To sta prislova kasno in pozno, kasneje, pozneje, najkasneje, najpozneje.
Ko sem ob neki priložnosti popravila kasno v pozno, je avtorja zanimal razlog za ta popravek, saj sta v SSKJ zapisani obe besedi.
V SSKJ sta res obe besedi zabeleženi s številnimi zgledi, vendar bomo ob skrbnem branju opazili, da je poleg kasen večkrat zapisano tudi pozen, zaman pa iščemo take »nasvete« pri geslu pozen. V SP, ki je izšel pozneje, pa je pri geslu kasen zapisano, da raba peša.
Če pogledamo še k Pleteršniku izvemo, da je bil kasen nekoč kesan in je pomenil počasen, šele posredno pozen. Verjetno je bil to razlog za peša-nje, dolgo pa se je ohranil za večerne ure.
Prislov kasno še živi, popolnoma pa je v teh zadnjih sto letih izginil pridevnik ran -a, -o. Čeprav še vedno poznamo rek Rana ura - zlata ura, govorimo samo še o zgodnji uri.
Trst ob takih primerih vedno nekoliko zamuja, da ne rečem kasni.
Lelja Rehar Sancin
PISMA UREDNIŠTVU
Dekret o šoli, še je čas za spremembe
Tresla se je gora, rodila se je miš. Napovedim in velikim pričakovanjem za novi dekret o slovenski šoli, ki se je itak rojeval okrnjen, je sledilo razočaranje ob spoznanju, da so ga v vladi še bolj oklestili. Tipično za to vlado, ki se za mnenje zainteresiranih nikoli ne meni ter odloča svojeglavo in oholo.
In vendar je dekret še mogoče izboljšati in izpopolniti, seveda z ustreznim usklajenim in odločnim političnim ter diplomatskim pritiskom, predvsem pa z mobilizacijo vseh sil naše skupnosti, za katero je šola ključni dejavnik obstoja in razvoja.
Za diplomatski pritisk mora poskrbeti Slovenija, čeprav trenutno nima v Rimu svojega veleposlanika. Lahko pa poišče druge poti.
Iz naše skupnosti bi se moral najprej oglasiti paritetni odbor, saj je za to poklican, pa tudi sicer je bil preko svoje predsednice vpleten v dosedanje priprave.
Za potrditev (ali spremembo) odloka ima parlament dva meseca časa, torej do božiča. Težava je v tem, da obdobje soupada z obravnavo finančnega manevra in proračunskih dokumentov, ko vsa ostala zakonodajna dejavnost zamre v vsaki izmed zbornic, ko se ju lotevata.
Po mojem bi se morali oglasiti naši šolniki, šolsko osebje in starši. V pristojnih komisijah zbornice in senata bi morali zahtevati, naj se v dekret vrne vse, kar je iz njega izpadlo z izgovorom, ki je naravnost smešen, češ da ne spada v „dobro šolo".
Manjšina bi morala pri tem zastaviti vse svoje napore, da se v prid omenjenih dopolnil oblikuje najširša politična podpora, ne samo v vladajoči stranki in pri predstavnikih drugih na-
rodnih manjšin v parlamentu, pač pa tudi izven večinske koalicije, na levici in tudi v Gibanju 5 zvezd.
Že sam pogled na datume, kdaj so bili sprejeti drugi zakoni za slovensko šolo, nam namreč pove, da je to trenutek, ki ga ne smemo zamuditi, ne zapraviti s polemikami ali nečimrnostjo.
Če pa bi dekret zaradi vseh omenjenih zapletov ne bil odobren v predvidenem roku lahko (in moramo) zahtevati od vlade, naj ga obnovi in pri tem vendar upošteva naša pričakovanja. Navsezadnje gre, v primerjavi s splošnimi problemi italijanske države, za drobtinice. Problem je samo v politični volji.
Stojan Spetič
Javna podpora Mihu Turšiču
Podpisani se obračamo na slovensko javnost s pozivom, naj podpre zahteve Miha Turšiča, ki z gladovno stavko protestira proti nerazumnemu odnosu Ministrstva za kulturo RS do zavoda Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT), ki ga vodi. Turšič s svojim dejanjem opozarja na trenutno najbolj perečo temo slovenske kulture, to je do skrajnega roba prignano kleščenje sredstev za kulturo in umetnost iz javnih sredstev. Njegova stavka je izraz odločnega nasprotovanja sistematičnemu zanikanju pomena kulture in umetnosti, ki se vedno znova oglaša z vrhov slovenske politike. Vztrajno zmanjševanje sredstev za kulturo in umetnost, ki smo mu v Sloveniji priče že leta in desetletja, je v zadnjih nekaj letih prešlo vse razumne meje in je moralo počiti. Počilo je v eni najbolj propulzivnih raziskovalnih umetnostnih institucij v Sloveniji v Vitanju in njegovem

KSEVT. Projekt KSEVT je tudi izjemno arhitekturno delo, ki je bilo nagrajeno s Plečnikovo nagrado in ki je zasnovano tako, da s svojo obliko uteleša vsebino delovanja zavoda KSEVT, to je povezovanje vesoljskih tehnologij z umetnostjo. Onemogočenje razvijanja vsebine stavbe, bo načelo tudi arhitekturno moč samega objekta. Boj za normalno obravnavo kulture in umetnosti v družbenem življenju Slovenije moramo naposled dobojevati in tu se je zdaj na široko odprla fronta. Miha Turšič je simbol tega boja, v katerem arhitekti, umetniki, teoretiki, filozofi, oblikovalci prepoznavamo tudi svoj boj. Zato protest proti odnosu Ministrstva za kulturo v celoti podpiramo. Hkrati pozivamo pristojne na Ministrstvu za kulturo in Vlado RS, da se začnejo z vso resnostjo ukvarjati z nakopičenimi problemi slovenske kulture in njenih ustvarjalcev v tem trenutku in s konstruktivnimi ukrepi omogočijo, da se skrajna oblika protesta Miha Turšiča čim prej konča. Peter Krečič, Petra Čeferin, Mika Cimolini, Jeff Bickert, Jurij Sadar, Tomaž Krušec, Rado Riha, Jelica Šumič Riha, Aljoša Dekleva, Tina Gregorič, Matej Blenkuš, Maja Vardjan, Peter Šenk, Miha Dešman, Tadej Glažar, Aljoša Kolenc, Matej Andraž Vogrinčič, Barbara Predan, Boris Benko, Anja Planišček, Petra Černe Oven, Peter Gabrijelčič, Mitja Zorc, Maruša Zorec, Mateja Medvedič, Matija Bevk, Maja Hawlina, Nina Granda, Matevž Granda, Špela Videčnik
16 Četrtek, 15. oktobra 2015
APrimorski
r	dnevnik
De Angelis hitro okreva
MOTEGI - Potem ko se je zdravstveno stanje dirkača iz San Marina Alexa de Angelisa, ki se je hudo poškodoval na treningu pred motociklistično dirko za VN Japonske v Mote-giju, že precej izboljšalo, je zdaj izrazil upanje, da bi morda lahko spet nastopil že na zadnji dirki sezone 8. novembra v Valencii. De Angelis je še vedno v bolnišnici v Mibu-ju, a je njegovo stanje že precej boljše. Je pri zavesti, njegove nevrološke sposobnosti pa se izboljšujejo.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Kopitar še z ničlo
LOS ANGELES - Nekdanji dvakratni prvaki lige NHL, Los Angeles Kings, niso najbolje začeli nove sezone elitnega severnoameriškega hokejskega prvenstva. Tudi na tretji tekmi na domačem ledu dvorane Staples Center so vpisali poraz. Tokrat so bili s 3:0 boljši Vancouver Canucks. Kralji so brez osvojene točke skupaj z Edmonton Oilers pri repu pacifiške skupine. Slovenski hokejski reprezentant v vrstah Los Angelesa Anže Kopitar je dvakrat streljal v okvir vrat, a ploščica ni zatresla mreže.
košarka - Začela se bo nova sezona najbolj prestižnega evropskega pokala
Vse bogatejša evroliga
Danes se začenja nova sezona košarkarske Evrolige. Gre za prvenstvo, ki je v organizacijskem in ekonomskem velikem vzponu, tako da lahko pričakujemo zanimive boje od vsega začetka, saj so 24 ekip razporedili v štiri skupine po šest moštev, le štiri najboljše ekipe pa se bodo uvrstile v drugi del prvenstva, t.i. »Top 16«, ki bo potekal med 29. decembrom in 8. aprilom. Četrtfinalni dvoboji bodo nato med 12. in 26. aprilom, sklepni »Final 4« pa bo na sporedu v Berlinu od 13. do 15. maja.
Letošnji favoriti
Ko je v Evroligi govor o favoritih, se vsako leto omenjajo približno ene in iste ekipe, ki so po košarkarski tradiciji ali po ekonomski zmogljivosti med najboljšimi v Evropi. Favorit številka ena bo tudi letos madridski Real, lanski evropski prvak, ki razpolaga z igralci, ki so v minuli sezoni tako s klubom kot z reprezentanco zmagali čisto vse, kot so Llull, Fernandez, Rodriguez in Reyes. Poleg njih pa vlada veliko pričakovanje za najbolj perspektivnega slovenskega igralca, Luko Dončiča (letnik 1999), ki bo letos zelo verjetno že nabiral svoje prve evro-ligaške izkušnje. O španski premoči priča tudi kakovost Barcelone, ki ima dva odlična organizatorja igre (Satoransky in Arroyo) ter druge kakovostne igralce, kot so Ribas, Abri-nes, Perperoglu, Samuels, Tomič in Lawal, preseneti pa lahko tudi mladi Vezenkov. Med tradicionalne favorite spada tudi CSKA iz Moskve, ki je v rokah playmakerja Miloša Teodosiča. Rusi so letos izredno motivirani, saj bo sklepni del tekmovanja potekal v Berlinu in ravno v nemški prestolnici se je začelo nesrečno obdobje ruske ekipe. Ta je
2 oziroma 1,8 milijona evrov letne plače znaša pogodba, ki jo je podpisal Italijan Luigi Datome s carigrajskim Fenerbahčejem. Italijanski reprezentant bo najbolje plačani Italijan v evroligi. V »top 50« najbolje plačanih igralcev je tudi Slovenec Zoran Dragic, ki igra pri ruskem Khimkiju, s približno milijonom evrov na sezono.
zadnjič slavila leta 2008, leta 2009 pa ja naslov izgubila v Berlinu zaradi prekratkega meta Šiškauskasa. Od takrat CSKA ni nikoli osvojil tega tekmovanja, Teodošič pa se je kar šestkrat zapored uvrstil v »Final 4«, Evroli-ge pa ni nikoli zmagal. Ali bo letos končno prekinil urok? Nevaren pa je zagotovo tudi Fenerbahče, ki se je po odhodu Bjelice okrepil z Antičem, Datomejem, Sloukasom, Ka-liničem in (nekdanjim) Bobbyjem Dixonom oz. Alijem Muhammadom, računa pa lahko še vedno na Hickmana, Bogdana Bog-danoviča in na Jana Veselya, enega izmed najboljših centrov letošnjega EP, trener moštva pa je »neki« Željko Obradovič.
Ostale ekipe in igralci
Seveda bomo v letošnji Evroligi lahko opazovali še številne zelo kakovostne ekipe in igralce. Naj omenimo Panathinaikos (zelo ro-
Najboljše plačani Slovenec Zoran Dragic (levo) in najboljše plačani Italijan v evroligi Luigi Datome, ki sta se med seboj pomerila avgusta v Pokalu Adecco v Kopru
fotodamj@n
mantično bi bilo, če bi v zadnjem letu Dia-mantidisove kariere Grki poskrbeli za odmevno uvrstitev), Efes iz Carigrada (Šarič, Huertel, Osman), Olympiacos (5 odigranih »Final 4« v zadnjih 7 letih in Spanoulis v ekipi), Maccabi (pozor na 18-letnega Hrvata Dragana Benderja) in Khimki (njegovi branilci so: Alexey Shved, Zoran Dragič, Tyrese Rice in Petteri Koponen), medtem ko naj bi bile na papirju ostale ekipe nekoliko šibkejše, čeprav v Milanu ne skrivajo svojih ambicij (poleg ekipe EA7 bo v Evroligi Italijo zastopal tudi državni prvak Sassari), Žalgiris iz Kaunasa ima zanimivo peterko, nepredvidljive pa so tudi ekipe iz bivše Jugoslavije, kakor priča lanska izvrstna sezona Crvene zvezde, čeprav je letos Bobana Marjanoviča (pri Spursih v ligi NBA) nadomestil nekoliko bolj nizki in široki »Big Sofo« Schorstani-tis. Veliko pričakovanje vlada tudi za nemške ekipe, saj je košarka na klubski ravni v Nemčiji v velikem vzponu.
Rising Star Trophy
Letošnjo Evroligo bodo zagotovo spremljali številni skavti iz lige NBA, ki bodo z zanimanjem sledili nastopom perspektivnih mladih igralcev. Ti se bodo potegovali za nagrado za najboljšega košarkarja U22 Rising Star Trophy, predvsem pa za nove in bogatejše pogodbe. V prejšnjih dveh sezonah so nagradili Bogdana Bogdanoviča, letos pa se bodo za prestižno nagrado najverjetneje potegovali že omenjeni Bolgar s ciprskim potnim listom Alexander Vezenkov, Senegalec Moussa Diagne, možnost, da se izkažejo pa bodo imeli tudi številni košarkarji iz držav bivše Jugoslavije. Slovenca Dončiča in Hrvata Dragana Benderja smo že omenili, dobro sezono pa lahko odigra tudi perspektivni hrvaški košarkar zagrebške Cedevite Marko Ara-povič, Daria Šariča pa ni treba dodatno izpostavljati.
Več zanimanja in posledično več denarja
Zanimanje za Evroligo močno narašča, saj so se organizatorji odločili za vse večjo promocijo evropske košarke, kot pri-
čajo tudi nastopi v preteklih dneh oz. tednih evropskih ekip na ameriških tleh. Ker pa je Evroliga vse bolj prepoznavna, razpolagajo nekateri klubi, ki v njej nastopajo, z relativno visokimi vsotami denarja, tako da postajajo ponovno privlačni za marsikaterega igralca, ki se tako nekoliko »lažje« odreče izredno bogati ligi NBA. Najbolje plačani igralec v letošnji evroligaški sezoni bo po neuradnih podatkih Alexey Shved, kateremu bo Khimiki odštel 3,4 milijona evrov. Kar dvanajst igralcev bo nato služilo več kot 2 milijona, med katerimi Rudy Fernandez (2,8 milijona), Freeland, Spanoulis, Krstič, Teodošič in Navarro. Najbolje plačani Italijan bo Gigi Datome (18. v skupni lestvici z 1,8 milijona na leto), med petdeseterico najbogatejših igralcev pa je tudi Slovenec Zoran Dragič s približno milijonom evrov na sezono. Ekipe, ki si lahko privoščijo, da igralcem izplačujejo najvišje vsote, pa so CSKA iz Moskve, Fenerbahče, Real Madrid, Barcelona in Panathinaikos, vsa ta moštva pa seveda spadajo med favorite za zmago v letošnji Evroligi. Na srečo pa bo končnega zmagovalca določilo še vedno igrišče in ne de-
nar, tako da so presenečenja vedno dobrodošla.
Ljubljana v EuroCupu
Igrišče pa je včeraj že poskrbelo za prve rezultate v tekmovanju EuroCup, ki bi ga lahko opisali kot neke vrste »B-ligaško Evroli-go«. V njem nastopa 36 ekip, ki so jih razdelili v 6 skupin. Med temi imamo tudi moštva, ki si jih lahko košarkarski ljubitelji iz naših krajev ogledajo v živo. Union Olimpija iz Ljubljane (pozor na Dončičevega prijatelja Blaža Mesička, letnik 1997) je včeraj odigrala prvo srečanje skupine A v Stožicah proti ekipi Dolomiti Energia Trento (Ljubljančani so zmagali z 98:97). V skupini C je svoj krstni nastop opravila tudi Umana Reyer iz Benetk (poraz proti Ulmu 87:68). Ekipa, za katero nastopata Tržačana Michele Ruzzier in Stefano Tonut (sinoči sta oba dosegla 7 točk), je igrala v gosteh proti nemškemu moštvu Ratiopharm Ulm. Italijo pa zastopata še Reggio Emilia in Brindisi, ki sta se včeraj pomerila med seboj v italijanskem derbiju v skupini B (82:79 za Reggio).
Albert Voncina
košarka
Marko Milič obesil
čevlje na klin
LJUBLJANA - Eden najboljših slovenskih košarkarjev in nekdanji kapetan slovenske reprezentance Marko Milič je po 24 letih med člani uradno končal svojo igralsko kariero. Zdaj 38-letni Kranjčan je svojo športno pot začel pri domačem Triglavu in se v svet izstrelil prek Uniona Olimpije. Ljubiteljem košarke bo v spominu ostal zaradi predanosti košarki, atraktivnosti na parketu in večni dobri volji. Bil je prvi Slovenec, ki se je preizkusil v ligi NBA, ter prvi, ki je zabil prek avtomobila, kar je dobro zaznamovalo njegovo kariero, so pri KZS opisali Miliča, ki je bil tudi ambasador prostovoljcev na EuroBasketu 2013.
Milič ni nikoli zavrnil povabila slovenske reprezentance, njen ka-petan je bil leta 2001, za katero je nastopil na 59 uradnih tekmah oziroma na šestih evropskih prvenstvih (1995, 1997, 1999, 2001, 2003 in 2005) in prvem svetovnem za Slovenijo leta 2006. Na uradnih tekmah je dosegel 605 točk, vključno s pripravljalnimi pa 1043, kar ga uvršča na deveto mesto na večni lestvici. V svoji karieri je igral za 13 klubov v osmih državah na treh celinah, osvojil pa je štiri naslove slovenskih državnih in tri pokalnih prvakov, pokal Uleb in naslov španskega prvaka z Realom Madridom (2007) ter dva naslova državnih in enega pokalnih prvakov v Kuvajtu, kjer je končal svojo košarkarsko pot.
Mirza Begic v NBA
NEW ORLEANS - Moštvo severnoameriške košarkarske lige NBA je sporočilo, da je sklenilo pogodbo s slovenskim košarkarjem Mirzo Begičem. Podrobnosti sodelovanja s 30-letnim in 216 cm visokim centrom klub ni razkril. Na klubski spletni strani so zapisali, da je Begič nazadnje igral za Laboral Kutxo v španski ligi, pred tem pa v Sloveniji, Italiji, Litvi in Grčiji.
Liga Telemach v živo
V soboto se s tremi tekmami začenja nova sezona Lige Tele-mach, v kateri bo od primorski ekip igral le Portorož. Ze tretjo sezono zapored bodo tekme Lige Tele-mach v HD kakovosti in s komentatorjem v živo prenašala spletna stran vzivo.si.
nogomet - V nedeljo bo Slovenija dobila tekmeca za play-off
Na vzhod ali sever?
V dodatnih tekmah za nastop na Euru 2016 proti Ukrajini, Madžarski, BiH ali Švedski
NYON - Slovenska nogometna reprezentanca bo v nedeljo, 18. oktobra, v Nyonu dobila tekmeca v dodatnih kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto v Franciji, Evropska nogometna zveza (Uefa) pa je včeraj določila nosilce žreba. Med njimi ni Slovenije, njene možne tekmice pa so BiH, Ukrajina, Švedska in Madžarska. V drugem jakostnem bobnu so poleg Slovenije še Danska, Irska in Norveška. Prve tekme dodatnih kvalifikacij bodo na sporedu med 12. in 14., povratne pa med 15. in 17. novembrom.
Na EP so se poleg gostiteljice Francije prek kvalifikacij uvrstile še Avstrija, Anglija,
Islandija, Češka, Severna Irska, Portugalska, Španija, Švica, Italija, Belgija, Wales, Albanija, Romunija, Nemčija, Poljska, Rusija, Slovaška, Hrvaška in Turčija.
Italijan v najboljši enajsterici UEFA
NYON - Krovna evropska nogometna zveza (Uefa) je dan po koncu rednega dela kvalifikacij razkrila svojo najboljšo enajsteri-co kvalifikacijskega obdobja. V njej ni portugalskega zvezdnika Ronalda, ima pa tri predstavnike münchenski Bayern: Avstrijca Da-
vida Alabo, Poljaka Roberta Lewandowske-ga in Nemca Thomasa Müllerja. Uefa je za člane najboljše enajsterice kvalifikacij izbrala vratarja Thibaut Courtois (Belgija), branilci Matteo Darmian (Italija), Ashley Williams (Wales), Gary Cahill (Anglija) in Razvan Rat (Romunija), vezisti Gylfi Sigurdsson (Islandija), Steven Davis (Severna Irska) in Alaba (Avstrja) ter napadalci Müller (Nemčija), Le-wandowski (Poljska) in Gareth Bale (Wales). Na rezervni klopi so Ciprian Tatarusanu (Romunija), Jordi Alba (Španija), Kamil Glik (Poljska), Marek Hamšik (Slovaška), Ivan Perišic (Hrvaška), Kevin De Bruyne (Belgija) in Art-jom Dzjuba (Rusija).
/
ŠPORT
Četrtek, 15. oktobra 2015
17
odbojka - Ena največjih senzacij v zgodovini evropskega prvenstva
Mojstrovina
Slovenska izbrana vrsta je v četrtfinalu premagala svetovne prvake Poljake V sobotnem pol finalu bodo Gianijevi varovanci igrali proti Italiji
odbojka - ACH
Jernej Terpin v začetni postavi dosegel 11 točk
LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Vol-leyja so na svoji drugi tekmi turnirja srednjeevropske lige doma s 3:0 (20, 21, 21) premagali Mladost Kaštelo. Števerjanski odboj-kar Jernej Terpin je za ljubljanski klub prispeval 11 točk. Nekdanji odbojkar goriške Olympie je tekmo začel v začetni postavi skupaj z z Matijo Jerebom, Samuelom Walker-jem, Dikom Puricem, Mariom Konciljo, Eri-com Mochalskim in prostim igralcem Matijo Pleškom. Terpin je bil v napadu najbolj zanesljiv v drugem nizu.
ACH Volley: Flajs, Jereb 6, Puric 5, Walker 7, Satler, Kumer, Juric, Donik, Mochalski 14, Terpin 11, Pleško, Koncilja 6.
NOGOMET - D-liga
Triestina do treh točk v gosteh šele v 90. minuti
FONTANAFREDDA - V 8. krogu nogometne D-lige je Triestina včeraj na gostovanju v Fontanafreddi dosegla drugo zaporedno zmago. Varovanci trenerja Lottija so zmagali z 2:1. Oba zadetka je dosegel Kabine. Za furlansko ekipo je v 84. minuti izenačil Ton-izzo. Zmagoviti gol so tržaški gostje dosegli šele v 90. minuti. Tržiški Ufm je v gosteh proti Liventini izgubil s 3:2. Furlanski derbi pa je osvojil Tamai, ki je bil z 2:1 boljši od Sacileseja.
prej do novice
www.primorski.eu]
Veselje v slovenskem taboru je bilo nepopisno
Italija - Rusija 3:0 (20, 19, 19)
Italija: Sottile, Vettori, Juantorena 14, Gian-nelli 1, Rossini, Zaytsev 18, Lanza 22, But-ti 8, Colaci (L), Piano 1.
BUSTO ARSIZIO - V drugem če-trtfinalu je Italija pred domačim občinstvom zasluženo in brez večjih težav premagala jalovo Rusijo. »Zbornaja komanda« ni nikoli povzročila težav Italijanov, ki so igrali sproščeno in izjemno zanesljivo. Najboljša igralca sta bila Filippo Lanza in Ivan Zaytsev, ki sta dosegla 22 in 18 točk.
Ostala četrtfinalna izida: Bolgarija - Nemčija 3:0, Francija - Srbija 3:1. Pol-finala, v soboto v Sofiji: Slovenija - Italija in Bolgarija - Francija.
odbojka - 8. Memorial Sergia Veljaka v Repnu
Sloga Tabor že v formi
Varovanci trenerja Gregorja Jerončiča so premagali Rovinj in Logatec
V Repnu je bil včeraj na sporedu 8. Memorial Sergia Veljaka, ki sta ga v spomin na prerano preminulega izjemnega od-bojkarja priredila AŠD Sloga Tabor in ZSŠDI pod pokroviteljstvom Dežele FJK.
Troboja sta se poleg Sloge Tabor Televita udeležila še slovenski drugoligaš OK Logatec in hrvaški prvoligaš OK PC Rovinj Rovigno. Prva sta na igrišče stopila Sloga Tabor Televita in ekipa iz Rovinja, odraz tamkajšnje italijanske manjšine. Hrvaški prvoligaš je sicer prišel v Repen v rahlo okrnjenem sestavu, kar sicer ne zmanjšuje njegovega ugleda, vendar je bil dobesedno brez moči proti tokrat razigranim slogašem, ki so že v kali zatrli vsak njihov odpor in jih povsem nadigrali tako na mreži kot v polju. Druga tekma je bila na začetku zelo izenačena, v prvem nizu sta se ekipi borili vse do konca. V drugem je najprej vodil Rovinj-Rovigno, ko pa je Logatec zaostanek nadoknadil, je to spravilo istrske igralce povsem s tira in niso več zmogli reagirati. V zadnjem srečanju je Sloga Tabor še enkrat zaigrala na višini in brez večjih težav spravila na kolena sicer borbeni Logatec. V primerjavi s prejšnjim turnirjem so naši od-bojkarji pokazali res lep napredek v igri. Trenerju Jerončiču je turnir vsekakor prišel prav, da je dva tedna pred prvenstvom lahko preveril formo svojih igralcev in po tem, kar so pokazali, lahko vsi z optimizmom pričakujejo prve prvenstvene boje.
Tekmam je sledilo nagrajevanje. Bivši Slogin predsednik in nekdanji Sergiov soigralec Vojko Miot, pozdravil vse navzoče in želel veliko uspehov v bližajočem se prvenstvu. Nagrajevanju je prisostvovala Sergiova vdova, gospa Bruna, ki je z Vojkom Miotom tudi nagradila najboljše. Pokale so prejele vse nastopajoče ekipe, nagrajeni pa so bili tudi najboljši posamezniki in sicer branilec Ambrož Peterlin (Sloga Tabor Televita), podajalec Jure Cotič (OK Logatec), napadalec Alen Jereb
Nikolo Ivanoviča so nagradili kot najboljšega igralca turnirja
(OK Logatec) ter najboljši igralec Nikola Ivanovic (Sloga Tabor Televita).
Izidi: Sloga Tabor Televita - OK CP Rovinj Rovigno 2:0 (25:17, 25:13), OK Logatec - OK CP Rovinj Rovigno 2:0 (25:23, 25:17), Sloga Tabor Televita - OK Logatec 2:0 (25:17, 25:13). Vrstni red: 1. Sloga Tabor Televita, 2. OK Logatec, 3. OK CP Rovinj Rovigno.
Sloga Tabor Televita: Antoni, Bolognesi, Cettolo, laccarino, Iva-
novič, Jerončič, Kante, Peterlin, Rigonat. Trener G. Jerončič.
Rovinj Rovigno: Licina, Janko, Sponza, Poropat, Vincek, Trani, Kič,
Čičkovič, Persič. Trener Paolo Markulin.
Logatec: Uršič, Jereb, Pirc, Cotič, Alibegič, Čuk. Trener Saša
Bandič.
cev.lu
Slovenija - Poljska 3:2 (17, 19, -23, -19, 14).
Slovenija: Pajenk 7, Šket 3, Gasparini 17, Plot, Vinčič 4, Kozamernik 6, Koncilja 3, Klobučar 2, Kovačič, Pokeršnik, Ropret, Urnaut 17, Če-bulj 14, Pavlovič.
SOFIJA - Slovenski odbojkarji so po pravi drami poskrbeli za eno največjih senzacij v zgodovini evropskih prvenstev. Po zmagi nad svetovnimi prvaki Poljaki so se uvrstili v polfinale in se bodo v soboto in nedeljo merili za odličja. Pojutrišnjem bo nasprotnik Slovencev Italija (igrali bodo v Sofiji), ki je včeraj premagala Rusiji s 3:0.
Javnost tega zagotovo ni pričakovala, fantje pa so ves čas verjeli vase, prepričani so, da lahko premagajo vsako reprezentanco, ta samozavest pa jim je še kako koristila. Tudi potem, ko so zapravili vodstvo 2:0 v nizih, so bili samozavestni, v »tie breaku« so ubranili tudi zaključno žogo tekmecev, s tem pa dokazali, da so tudi psihično na visoki ravni, kar v preteklosti ni bila njihova značilnost. Izbranci Andre Gianija so se spet striktno držali navodil, ves čas tekme kazali odlično odbojko, čeprav so po zaostanku z 0:2 Poljaki izenačili. Napak ni bilo veliko, mogoče so zapravili le nekoliko preveč protinapadov. A za to ima gotovo nekaj zaslug tudi kakovosten tekmec, ki sicer na tem prvenstvu ne igra svoje najboljše odbojke, kar pa ne zmanjšuje slovenskega uspeha.
»Neverjetno? Zame ne!«
Andrea Giani, selektor Slovenije:
»Fantastično, za mnoge neverjetno, zame ne. Ne morem reči, da sem nekaj takega pričakoval, a vedel sem, da imamo možnosti. Velika zmagafantje so odigrali veliko tekmo. Niti v enem trenutku niso padli, tudi v nizih, ki smo ju izgubili, so igrali odlično odbojko, kar je bilo najpomembnejše. Prav to sem jim dopovedoval po izenačenju na 2:2 Zavedati so se morali, da igrajo odlično, da bo še prišla priložnost. In videlo se je, da so se od prve tekme in tudi od poraza proti Belgiji nekaj naučili. Psihično so bili trdni, ni jih zmedla niti njihova zaključna žoga, glave so bile na pravem mestu in to je pri odbojki odločilno. To so najlepši trenutki moje trenerske kariere, nekaj takega sem doživljal le kot igralec. Zdaj ne mislim, da je naša misija tukaj končana. Fantje so še lačni zmag, s tekme v tekmo so boljši, res pa je, da so s tekme v tekmo močnejši tudi nasprotniki. Vseeno pa verjamem, da Slovenija lahko postane tudi evropski prvak, a treba je iti korak za korakom.«
senzacija
jan.grgic@primorski.eu
Zmagovalna miselnost
Če v nogometu lahko palček premaga velikana, se v odbojki ponavadi težko zgodi, da slabša ekipa premaga boljšo. Slovenija si je včeraj privoščila nič manj kot svetovne prvake Poljake. To se pravi, da Slovenci niso slabi odbojkarji. Čisto nasprotno. Bili so dobri že s prejšnjim selektorjem Luko Slabetom. Še boljši so z Italijanom Andreo Gianijem, ki je slovenski izbrani vrsti - kot je v sredinem intervjuju poudaril tržaški strokovnjak Marko Kalc - dal piko na i. Zelo enostavno: vcepiljim je zmagovalno miselnost, ki je v ekipnih športih bližja Italijanom kot Slovencem. Temperamentni Giani, kije na klopi aktivno spremljal vsako točko in potezo svojih varovancev, je slovenskim odbojkarjem pomagal, da niso popustili v ključnih trenutkih. Ostali so zbrani tudi v zadnjem petem setu, ko so Poljaki vodili s 13:12. Psihološki plus je bil na strani Poljakov, kar pa ni zmedlo Izolana Gasparinija in soigralcev. Slovenija je poskrbela za pravi podvig, kije primerljiv z zgodbo nogometnih kolegov, ki so se uvrstili na evropsko in svetovno prvenstvo. Podobno kot takratna generacija nogometašev so se tudi odbojkarji borili za vsako žogo. Igrali so požrtvovalno. Nikoli niso popustili. Čisto nasprotno s Ka-tančevimi fanti (zadnje) generacije 2.0. Resda se je Slovenija uvrstila v dodatne kvalifikacije za Euro 2016 (kot tretji na lestvici). Sedanja Katančeva ekipa je morda celo bolj kakovostna od prejšnje (pogojnik je obvezen), ni pa toliko borbena, požrtvovalna in tudi zavedna, kot je bila prejšnja. Josipa Iličiča, kije odličen nogometaš (ni pa stabilen), ne moremo primerjati z Zlatkom Zahovičem, ki je bil nesporni lider reprezentance. Tudi Katanec ni več tisti Srečko, kije navduševal slovenske množice pred več leti. V primeru kvalifikacije na Euro bo vsekakor postal narodni junak. Zagotovo pa se njegovo sodelovanje z državno reprezentanco zaključuje. Treba bo poiskati novega selektorja, ki bo kot Giani vcepil slovenskim nogometašem zmagovalno miselnost. Prišelje morda čas za tujca tudi na klopi slovenske nogometne izbrane vrste. Nekoč se je šušljalo o Edyju Reji. Res je, da so Italijani specialisti za »čudeže«. Andrea Giani docet! Pa tudi Gianni De Biasi, kije Albanijo prvič v zgodovini popeljal na francoski Euro. V Tirani mu bodo bržkone zgradili spomenik. Kaj pa Gianiju v Ljubljani, če bo v soboto premagal še »svoje« Italijane?
Norveški »dream team« trenira v Karniji
V kraju Forni Avoltri bo do 22. oktobra trenirala norveška ženska reprezentanca biatlona. V norveškem »dream teamu« so Fanny Horn, Tiril Eckhoff, Marte Olsbu, Synnove Solemdal in Elisa Ringen. Trenirale bodo v Areni Carnia.
Slovenski jadralki 27.
Slovenki Tina Mrak in Veronika Ma-carol sta po tretjem dnevu jadralskega svetovnega prvenstva olimpijskega razreda 470, ki poteka v Haifi v Izraelu, na 27. mestu. V moški konkurenci vodita Hrvata Fantela in Marenič. Italijana Capurro in Puppo sta 36.
Ni jim uspel podvih
Izolanom ni uspel podvig. Rokometa-ši Celja Pivovarne Laško so v tekmi 7. kroga 1. NLB Leasing lige v gosteh premagali Istrabenz pline Izolo s 25:20 (12:12).
1 B
Četrtek, 15. oktobra 2015
ŠPORT
/
odbojka - Trener Zaleta Sloge v ženski deželni C-ligi
Jasmin Čuturič: dober sprejem in pozitivno razmišljanje
Nekdanji slovenski reprezentant Jasmin Čuturič se je na klo Zaleta Sloge usedel letos poleti, po odhodu Edija Bosicha, ki je vodil zaletovke zadnje štiri sezone. Našel je dokaj spremenjeno in pomlajeno odbojkarsko ekipo, v katero je že v poletnem obdobju vnesel nekaj sprememb. Že prvi meseci v novi vlogi so mu vlili veliko motivacije, s katero je pozitivno okužil tudi svoje odbojkarice, ki bodo prvo prvenstveno tekmo ženske C-lige odigrale v nedeljo v gosteh v Porcii ob 18. uri.
Čeprav ste še aktiven odbojkar na mivki, vam trenerska izkušnja ni nova. Zakaj ste sprejeli povabilo koordinatorjev projekta Zalet?
Letos sem polagal trenerski izpit druge stopnje in sem bil stalno na vezi z Ivanom Peterlinom. Nekega dne me je vprašal, kateri so moji načrti. Povedal sem mu, da uživam pri delu z mladimi, tako da nisva imela težav pri nadaljnjem dogovarjanju.
Kakšno ekipo ste našli?
Všeč mi je dejstvo, da se je ekipa »spremenila«. Ogrodje je pač novo, skoraj cele lanske prve postave ni več. To izhodišče me je postavilo pred nov izziv. Čas je, da se postopoma uvaja k delu, redu in disciplini članske ekipe tudi mlajše odbojkarice. Zdaj se to dogaja. Moram pa punce pohvaliti, ker so se takoj odz-
vale in pokazale pravi odnos in voljo do treninga. Ko trener nima težav s tem, je začetek že dober.
Ali ste vpeljali kakšno novost pri načinu vadbe?
Še posebno pri ženski odbojki poudarjam obrambo. Ko imaš soliden sprejem, lahko lažje gradiš igro. Seveda so tudi taki trenerji, ki bolj poudarjajo napad. Za punce je mogoče to neka sprememba. Delamo na tem in še veliko bomo, ker je težko spremeniti miselnost ter način vadbe vadbe. Brez prave obrambe res težko igraš odbojko.
V novi sezoni bodo očitno več igrale lanske rezerve in druge mlajše igralke. V nekateri ključnih vlogah, denimo vlogi podajalke, bodo igrale odbojkarice, ki nimajo večjih izkušenj v tem prvenstvu.
Določili smo pač, da bosta Demi Vat-tovaz in Jasna Vitez podajalki. Žal je slednja zbolela in do novega leta je ne bomo »forsirali«. Že na prvem treningu pa sem obema jasno povedal, da nimam prvih ali drugih izbir. Navodilo, ki vedno velja za vse je: potrudite se in trenirajte. Tista, ki bo največ delala, kot si jaz želim, bo nagrajena. V primeru podajalk moram priznati, da sta obe trdo garali. Spreminjam jima tehniko. To sem že delal pri 12-13 podajalkah, saj jim mora žoga dobro iz prstov.
Trener Jasmin Čuturič med minuto odmora s svojimi varovankami
fotodamj@n
Jasmin Čuturič je že sedel na klopi tržaškega Libertasa, med sezono trenira tudi slovenske reprezentantke v odbojki na mivki
fotodamj@n
Dekleta torej veliko trenirajo tudi individualno?
Običajno imamo tak trening, kjer na eni polovici igrišča imamo ogrevanje, na drugem pa izmenično povabim centre, libera, podajalke. Moram tako delati, ker je individualno delo res potrebno, ne smemo si zatiskali oči in dovoliti, da se bo vse samo zgodilo.
Kaj pa psihološka plat. Je pri ženski odbojki bolj občutena?
Teh razlik pri moških in ženskah ne delam. Če bi do tega prišlo, bi že bilo napačno. Tako kot fantje tudi dekleta potrebujejo nek »input« med tekmo ali prekinitvijo. Vsakič jim je treba posredovati eno informacijo. Ne več, drugače bodo zmedene. Nemogoče je zdržati pritisk težjih srečanj, ne da bi občutil psihološko obremenitev. To se pozna tudi na višjem nivoju.
C-ligo poznate?
Malo sem se pozanimal pri kolegih, nerad jim rečem pomožnih trenerjih. Nekaj sem že vedel, ne bom pa se preveč oziral po drugih ekipah. Posvetil se bom naši igri, kjer bo poudarek na obrambi in dobri organizaciji igre.
Je torej vaš cilj obstanek ali razmišljate drugače?
Cilj je doseči čim boljšo uvrstitev. Nikakor ne želim slišati besede obstanek. Nikdar nismo še omenili te besede. Če o tem ne razmišljaš, je že na treningu drugače. Čim več pozitivnih oprijemov in čim višje cilje si je treba postaviti. Mogoče boš lahko razočaran, ker jih ne boš vseh dosegel, boš pa posledično še več delal.
Verjetno ste se takih oprijemov naučili kot profesionalec. Kateri trener vam je pustil največji pečat?
Košarka: veterani Jadrana 3. na turnirju v Črni Gori
Veterani Jadrana s končnim zmagovalcem v kategoriji 45+, splitskim Vitalcem
Ekipa košarkarjev veteranov Jadrana, ki se že vrsto let udeležuje turnirjev na področju nekdanje Jugoslavije, je pred nedavnim gostovala v črnogorski Budvi, na prvi izvedbi mednarodnega turnirja Montenegro Maxi Basketball. Tekmovanja v moški in ženski konkurenci se je skupaj udeležilo 17 ekip. V ženski kategoriji 35+ ekipe Montenegrine, Novi Sad, Daolice, Beograd in Ljubljana, v moški kategoriji 40+ moštva Tuzla, Montenergo Veterani, Tivat, Galeb, Kraljevo, Bask Istanbul in Morača, v kategoriji 45+ pa Vitalac Split, Brčko,
Adriatic Split, Herceg Novi in Jadran. Jadranovi veterani so se dobro odrezali in v svoji konkurenci »over 45« zasedli končno tretje mesto. Naj navedemo, da je bila prva izvedba turnirja zelo dobro organizirana (nastanitev, skupne družabnosti, tekmovalni pogoji) in da je na njem nastopilo nekaj bivših vrhunskih košarkaric in košarkarjev (v kategoriji 40+ je za Montenegro Veterani nastopal bivši jugoslovanski reprezentant Vlado Ščepanovič), na sklepni prireditvi pa je bil osebno prisoten tudi črnogorski premier Milo Djukanovič.
Prav gotov sem največ odnesel od Ste-liana Moculescuja, ko sem nastopal za nemški Friedrichshafen. To je trener, ki je ogromno vlagal v individualno delo. Že res da je to izredno profesionalni pristop, jaz pa skušam s svojimi odbojkaricami tudi delati individualno. Odbojkarice morajo hkrati biti tudi univerzalke: igrati morajo v vseh vlogah. Tu me je malo motilo, ko mi je bilo rečeno ta bo center, ta bo igrala v tej vlogi, pri 15/16 letih moraš znati prvo sprejemati ... Potrebna pa je tudi prožnost postave.
Kaj pa vaš dolgoročni načrt pri Zaletu? Kateri je bil začetni dogovor?
Dogovor je bil, da se v dveh-treh letih posvetimo pomladku in da vsaj dobra polovica mlajših odbojkaric vstopi v prvo ekipo. Želja je vzgojiti generacijo igralk na dokaj solidnem nivoju. To je cilj.
Andrej Marušič
Zalet Sloga		
Tania Babudri	19B9	180 korektor
Vera Balzano	1991	166 sprejem.
Giorgia Barut	1996	168 libero
Sharon Costantini	1996	168 korektor
Veronika Feri	1999	173 sprejem.
Anja Grgič	19B9	178 blokerka
Fulvia Gridelli	1995	182 blokerka
Maja Kojanec	1991	180 blokerka
Anastazija Pertot	1991	180 sprejem.
Giulia Spanio	19BB	186 blokerka
Demi Vattovaz	1991	176 podajalka
Jasna Vitez	199B	174 podajalka
Michela Zonch	1996	173 sprejem.
Trener: Jasmin Čutu	rič; trenerjevi pomočniki:	
Erik Calzi, Staška Cvelbar, Ivana Gantar;		
kondicijski trener: Oliver Batagelj;		
fizioterapevt: Dušan Blahuta; spremljevalec:		
Igor Bizjak		
13 Obvestila
SK DEVIN organizira jesenske tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini ob sobotah popoldne. Druga izmena: 31. oktobra ter 7, 14. in 21. novembra. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it ali na 3358180449 (Erika), 3298012528 (Marjanka) 3358416657 (Dario).
PLANINSKI SVET
Izlet na Macesnovec
Za nedeljo, 18. oktobra, načrtuje Slovensko planinsko društvo Trst pravo jesensko turo, vzpon na enega najlepših razglednikov v Julijcih, na Macesnovec (1926 m), skrajni »podaljšek« mogočnega, razgibanega grebena Rjavine. Že ime gore pove, da nudi vzpon na njen vrh največji užitek prav jeseni, ko macesno-vi gozdovi, ki poraščajo njena strma pobočja pa tudi pobočja bližnjih vrhov, zlato-rumeno zažarijo v jesenskih barvah.
Pohodniki se bodo zbrali ob 6.00 uri v Bazovici pri Kalu in se z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi, odpeljali proti Mojstrani in naprej v dolino Kot do parkirišča na Lengarjevem rovtu. Po markirani poti se bodo najprej povzpeli do Staničeve koče nato po neoznačeni, a dobro vidni stezi, na vrh Macesnovca. Pot je mestoma
KOŠARKA - Under 20 elite
Breg in Jadran uspešna
Ardita - Jadran 47:64 (14:16, 24:31, 31:45)
Jadran: Kojanec 3, Peric 3, Albanese 4, Ušaj 5, Kocijančič 11, T. Daneu 6, Scocco 1, Coloni 3, Tulliach, A. Daneu 11, Cettolo 15, trener Mura. Tri točke: A. Daneu 1, Cettolo 1; SON: 25. PON: Cettolo (37)
Po spodrsljaju prejšnji teden v Pordenonu so si jadranovci opomogli in v Gorici zanesljivo premagali domačo Ardito, kljub temu da so nastopili brez enega svojih boljši igralcev Martina Ridolfija. Naši košarkarji so si priigrali zmago predvsem z odlično obrambo v tretji četrtini, ko so gostiteljem dopustili le sedem točk. Tudi v napadu so se razigrali in povsem zasluženo zmagali. (lako)
Falconstar - Breg 61:71 (12:21, 21:7, 10:26, 18:17)
Breg: Gori, Gregori Igor n.v., Puglie-se n.v., Gelleni 16, Tul, Gregori Lorenzo 5 (1 trojka), Crismani 15 (3), Giuliani, Grisonich 4, Zobec 19 (1), Coretti n.v., Bazzarini 12 (2). Trener: Kladnik.
Breg je v tretjem krogu v Tržiču premagal Falconstar. Pravi obraz so gostje pokazali v tretji četrtini, ko so si z dobro obrambo in še boljšim napadom priigrali prednost 11 točk. Razliko so nato mirno upravljali do konca.
ODBOJKA - Under 16 ženske
Štirje porazi
Soča/Olympia - Minerva 1:3 (25:12, 19:25, 21:25, 18:25)
Soča/Olympia: Doria 1, Del Pino 0, Juren 3, Terpin 14, Kosič 9, Frandolič (L), Colja (L), Braini nv, Ferfoglia 2, Gerin 22. Trener: Lavrenčič.
Goriške odbojkarice so odlično začele, v drugem setu so nekaj več pokazale le v končnici, v tretjem pa so takoj popustile. Veliko je bilo napak pri gradnji igre, tudi blok ni deloval najboljše. Omembe vreden je bil nastop Gerinove, ki je v štirih setih dosegla kar 13 asov.
Acli Ronchi - Soča/Olympia 3:0 (25:20, 25:18, 25:18)
Soča/Olympia: Doria, Del Pino 2, Gerin 7, Juren 2, Terpin 3, Ferfoglia 1, Kosič 8, Pacor nv, Braini nv, Colja (L). Trener: Lavrenčič.
Lavrenčičeve varovanke so 3. prvenstveno tekmo odigrale le dan po domačem porazu z Minervo. V uvodnem setu so še obrdržale stik z domačinkami, v 2. in 3. setu pa niso nikoli resno ogrožale vodstva odboj-karic Ronk in jim predale pobudo.
Torriana - Mavrica 3:0
Villesse - Mavrica 3:2 (20:25, 25:23,
20:25, 25:22, 15:9)
strma, na številnih mestih je izpostavljena; do Staničeve koče je na najbolj izpostavljenih mestih zavarovana z nekaj klini in dvema jeklenica-ma, v višjih legah pa ne. Zaradi nizkih temperatur je na osojnih pobočjih priporočljiva zimska oprema (dereze). Predvidenih je približno 6 ur hoje, saj je treba do vrha premagati 1000 metrov nadmorske višine.
Tura je primerna za izkušene planince. Za informacije in vpis lahko pokličete na tel. številki: 3452420325 ali 040413025.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 15. oktobra 2015
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Prvi odcep desno 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.00 Slovesnost ob 60. obletnici vstopa Italije v OZN 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ra-gione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Ere-dita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: E ar-rivata la felicita 23.30 Porta a porta
RAI2
6.0014.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Il tocco di un angelo 8.05 Nad.: Le sorelle McLeod 9.3013.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Senza traccia 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta
RAI3
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.50 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 15.55 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Film: Come un tuono (dram., '12, i. R. Gosling, B. Cooper) 23.30 Gazebo
RAI4
RAI5
13.50 Le Alpi viste dal cielo 14.50 Wild Africa 15.45 Una biblioteca, un libro 16.15 Alfabetas 17.05 Cult Book 17.40 Novice 17.45 Passepartout 18.10 Gerusalemme: nascita di una citta 19.10 Art of... Russia 20.30 Opera: Pelléas et Mélisande 23.35 The Story of Fleetwood Mac
RAI MOVIE
13.50 Film: Mississippi Burning - Le radi-ci dell'odio (dram., '88, i. J. Hackman) 16.00 Film: Due partite (dram.) 17.40 0.25 Novice 17.45 Film: The Maiden Heist - Colpo grosso al museo (kom., '09, i. M. Freeman) 19.20 Film: Scipione detto anche l'Africa-no (kom., It., '71)
21.15 Film: La maga delle spezie (dram.)
22.55 Film: Maniac (horor)
RAI PREMIUM
11.15 Nad.: Un posto al sole 12.20 19.25 Nad.: Terra Nostra 13.05 Nad.: Tutta la música del cuore 14.00 Serija: I misteri di Murdoch 14.50 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 14.55 Serija: Impazienti 15.10 Nad.: Il maresciallo Rocca 17.00 Nad.: Legami 17.45 Novice 17.50 Nad.: Valeria 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Che Dio ci aiuti 21.20 Pechino Express - Il nuovo mondo
_RETE4_
6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: R.I.S. - Delitti im-perfetti 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: De-
tective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Flikken - Coppia in giallo
12.55 Switched at Birth 13.55 Sabrina, vita da strega 14.45 Stargate Atlantis 15.30 Andromeda 16.15 Star Trek: Enterprise 17.00 Robin Hood 17.45 Novice 17.50 Beauty and the Beast 18.40 Reign 19.25 Under the Dome 20.10 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 21.10 Teen Wolf 21.55 Supernatural 22.40 Dal tramonto all'alba - La
LAEFFE
ler, '04, i. J. Depp) 22.50 Film: Pollo alle pru-gne (dram., Fr., '11)
_CIELO_
12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Agenti Speciali Property - New York 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia
16.35 Film: La vita a modo mio (dram.,
'94, i. P. Newman) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Serija: The Mentalist 22.05 Serija: Motive
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Grande Fratello
_ITALIA1_
6.45 Risanke 8.25 Serija: Settimo cielo 10.25 Serija: Royal Pains 12.2518.30 Dnevnik in vreme 13.00 Grande Fratello 13.25 Šport 14.00 Nan.: Simpsonovi 14.25 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine
21.10 Film: Safe (akc., '12, i. J. Statham)
23.00 Film: Pitch Black (zf, '00, i. V. Diesel)
_IRS_
12.55 Film: Sono Sartana, il vostro becchi-no (vestern, '69) 15.00 Film: Cane e gatto (kom.) 17.00 Film: Perché si uccide un ma-gistrato (krim., It., '74) 19.15 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: La fiera della vanita (dram., '04, i. R. Witherspoon)
_laz_
7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: McBride 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita
_lazd_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 11.25, 19.00 Cuochi e fiamme 8.40 I menu di Benedetta 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 15.25 Serija: Crossing Jordan 17.10 Cambio moglie 18.55 Dnevnik
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Rotocalco Adn-kronos 12.40 Le ricette di Giorgia 13.00 Di-dici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Incontri con l'au-tore 18.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 19.20 Speciale volontariato 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring
21.10 Film: Major League - La squadra piu scassata della lega (kom.)
_DMAX_
12.30 Turtleman 13.20 Cattivissimi amici 14.1019.30 Rimozione forzata 15.05 Video del tubo 15.55 Te l'avevo detto 16.50 A mani nude nella palude 17.45 Cacciatori di te-sori 18.35 Affare fatto! 20.20 Affari a quattro ruote 22.00 Top Gear 22.55 L'impero dei rottami
SLOVENIJA1
6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Turbulenca 12.20 Nad.: Blisk 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok. odd.: Izsledi me, če moreš 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Moj gost/Moja gostja 15.50 18.05 Risanke in otroške serije 16.20 0.35 Profil 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 18.55 Risanke in otroške odd. 8.15 Zgodbe iz školjke 9.10 0.20 Točka 10.30 Z vrta na mizo 11.00 17.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.05 Čas za Manco Košir 16.00 Kino Fokus 16.30 Al-pe-Donava-Jadran 18.00 Nad.: Pokličite babico 19.00 Kviz: Male sive celice 19.45 Inf-odrom 20.00 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, vrhunci kola 20.35 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, studijska oddaja, pon. 21.20 Športni izziv 22.10 Avtomobilnost
10.50 Bourdain: Cucine segrete 12.45 Il cuoco vagabondo 14.55 Chef Sara sulle Al-pi 16.45 20.00 Pazzo per le erbe 16.50 Jamie: Menu in 30 minuti 18.55 Il re dello street food 19.55 Novice 20.05 Viaggi nudi e crudi 21.05 Film: Secret Window (tri-
22.40 Film: Moj brat je edinec (kom., It.,
'07)
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.45 22.15 Avtomobilizem 15.00 Klepet z... 15.25 Najlepše besede 16.00 Ciak Junior 16.20 Dok. odd.: K2 16.50 Slovenski magazin 17.20 Folkest 2015 v Spilimbergu 18.00 22.50 Izostritev 18.35 23.50 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City Folk 20.30 Film: Jasna oktobrska noč (dram.) 23.20 Na obisku
_POP TV_
7.00 Risane in otroške serije 7.55 9.45, 10.55, 12.10 Tv prodaja 8.1017.20 Nad.: Plamen v očeh 10.00 Sanjska ženska 11.10 Nad.: Grehi preteklosti 12.25 20.00 Gostilna išče šefa 14.00 21.30 Nad.: Usodno vino 15.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 23.30 Novice in vreme 22.30 Epilog
_KANAL A_
7.00 18.00 Svet 7.55 12.35 Serija: Družinsko bojišče 8.20 16.35 Serija: Zmešana so-
ppfl Četrtek, 15. oktobra Ufi] Rai 3, ob 21.10
Come un tuono
ZDA 2012
Režija: Derek Cianfrance Igrajo: Ryan Gosling, Bradley Cooper, Rose Byrne, Eva Mendes, Ray Liotta in Bruce Greenwood
Luke Glanton je nor na motor in večkrat si s pomočjo dveh koles tudi služi kruh, saj nastopa kot akrobat v potujoči predstavi. Nekega dne odkrije, da je postal očka: rodil se mu je sinček, pa čeprav je Luke zvezo z mlado mamico že prekinil. Vseeno si mladi oče želi poskrbeti za Jasona, ki živi z mamo v New Yorku, ker hoče s tem dokazati smisel za odgovornost. Njegova ekonomska situacija pa je precej huda in kljub trudu, Lukeju ne gre zlahka od rok. Ponudi se mu priložnost, da postane ropar. Tako s pomočjo motorja in ob sodelovanju prijatelja Robina prazni sefe bližnjih bank. Pajdaša sta pri poslu uspešna, a Lukeju sreča obrne hrbet, saj ga trmoglavi agent Avery Cross ubije.
Nekaj let kasneje bo usoda spet združila Lukejevega sina Jasona in Avery-jevega sina AJa...
seda iz stanovanja 23 8.45 Risanke in otroške oddaje 9.2510.35, 13.05 Tv prodaja 9.40 13.35 Serija: Vampirski dnevniki 10.50 Serija: Beli ovratnik 11.45 17.05 Serija: Lepo je biti sosed 14.35 Film: XXX2 - V pripravljenosti (akc.) 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 21.00 Film: Oceanovih 13 (akc., '07, i. B. Pitt, G. Clooney) 23.25 Film: Neznanec (akc.)
PLANETTV
10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.15 Nan.: Allo allo 15.55 Nan.: Prijatelji 16.30 20.00 Nad.: Ena žlahtna što-rija 17.40 21.25 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.05 Danes 19.30 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.30 Ta teden z Juretom Godlerjem 23.00 Nan.: Lov na osumljenca
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Čarobni srednji vek (pripravlja Matejka Grgič); 12.15 Slovenska Talija v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fabianijevih - 39. del., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe, sledi Music box; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 20.00 Cultura e so-cieta; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Notte-tempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 4	Sobota, 10. oktobra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad severnim Sredozemljem je ciklonsko območje. Z južnimi vetrovi v višinah priteka k nam zelo vlažen zrak.
Dopoldne bo oblačno s padavinami, vmes bodo možne nevihte. Količina dežja bo lahko izdatna. Čez dan bo dež slabel, tudi veter se bo umirjal. Oblačnost se bo začela ponekod trgati, čeprav popoldne bo možna kakšna ploha ali nevihta. Zvečer se bo nekoliko ohladilo, meja sneženja bo na okoli 1600 m.
Danes bo večji del dneva še oblačno in deževno, predvsem na jugu Slovenije bodo možne tudi nevihte. Proti večeru bodo padavine od zahoda postopno ponehale, v zahodnih krajih se bo delno razjasnilo. Jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju okoli 16, najvišje dnevne od 9 do 14 stopinj C.
Povsod po deželi bo pretežno oblačno vreme s plohami in posameznimi nevihtami zlasti v nižinskem pasu in na obali. V hribih bo lahko snežilo do okrog 1300 m. Nekoliko se bo ohladilo.
Jutri bo spremenljivo oblačno, nastajale bodo krajevne plohe.
V	soboto kaže na večinoma suho in razmeroma sončno vreme.
V	nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho.
Sonce vzide ob 7.21 in zatone ¿g ob 18.21 □ Dolžina dneva 11.00
Luna vzide ob 9.29 in zatone ob 19.52
Leta 2009 - Mraz v gorah se je še okrepil, ponekod po nižinah pa se z je zjutraj temperatura spustila pod ničlo. Na o Kredarici (2514 m) se po jutranjih -13,2 °C čez < dan ni ogrelo nad -11 °C; pod ničlo je ostalo tudi na Rogli (1492 m) in Krvavcu (1740 m).
Danes: ob 4.41 najnižje -32 cm, ob 10.35 najvišje 47 cm, ob 17.23 najnižje -43 cm, ob 23.17 najvišje 26 cm. Jutri: ob 5.07 najnižje -26 cm, ob 10.59 najvišje 44 cm, ob 17.50 najnižje -40 cm, ob 23.49 najvišje 22 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje C.
-JO
500 m ............ 1 2
1000 m ...........9
1500 m ...........6
2000 m ...........4
2500 m ........... 2
2864 m ........... 0
UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 3,5 in v gorah 4.
Zdaj še pojoči tampon
STOCKHOLM - Potem ko je otroški program švedske javne televizije objavil izobraževalni video s plešočimi genitalijami, ki je podiral rekorde na svetovnem spletu, je sedaj pripravil še posnetek s pojočimi tamponi. S spotom z naslovom Pesem menstruacije, ki ga bodo na televiziji prvič predvajali jutri, namerava otroke izobraziti o menstruaciji. Otroški program Barnkanalen želi z videom destigmatizirati menstruacijo in jo razložiti otrokom, Na posnetku je videti enega izmed mladih voditeljev otroškega programa Alexa Hermans-sona, kako med drugim prepeva z najstniki in ob tem vleče za vrvice v kostume oblečenih tamponov z vložki v ozadju, zaradi česar ti poplesujejo kot marionete, nato pa jih potopi v kozarec rdeče obarvane vode.
Veriga knjig po zgledu domin
FRANKFURT - Na knjižnem sejmu v Frankfurtu so dosegli rekord v postavitvi verige knjig po zgledu domin. V zgolj minuti je padlo 10.200 knjig, ki so jih postavljali slabih 12 ur. Dosežek je v Guinnessovi knjigi rekordov za 338 knjig podrl dosedanji rekord z Japonske. Verigo je skonstruiral 19-letni Patrick Sinner iz nemške zvezne dežele Hessen. Knjige, ki so si sledile v več vzporednih vrstah, vijugah, diamantnih robovih in na koncu v piramidi, so padle v manj kot minuti. Pred tem jih je celo noč postavljajo 12 prostovoljcev. «Začeli smo ob petih popoldne in končali ob pol petih zjutraj,» je povedal Sinner.
zda - Prvo soočenje demokratskih kandidatov za predsedniške volitve
Clintonova je imela dober večer
Vsi obljubili več davkov za bogataše - O'Malley je nekdanji republikanec - Podpredsednik Biden se ni predstavil - Jim Webb strašil z Vietnamci
LAS VEGAS - Predsedniški kandidati ameriške demokratske stranke so se v torek zvečer pomerili na prvem televizijskem soočenju v Las Vegasu. V skladu s pričakovanji je minila v znamenju Hillary Clinton in Bernarda Sandersa, bila pa je tudi povsem drugačna od dosedanjih dveh republikanskih debat.
«Na tem odru ni nihče poniževal žensk, nihče ni dajal rasističnih izjav o novih priseljencih, nihče ni govoril grdo o drugih Američanih zaradi verskih prepri-čanj,» je debato sklenil nekdanji guverner Marylanda Martin O'Malley. Njegove izjave so letele predvsem na vodilnega republikanskega kandidata Donalda Trum-pa, ki ga je označil za karnevalskega kri-čača.
Trumpa potem ni omenjal nihče več razen v okviru celotne kaste ameriških milijarderjev, ki lahko v primeru zmage kateregakoli od demokratskih kandidatov pričakujejo višje davke, s katerimi bi uvedli brezplačno visoko šolstvo, pravo zdravstveno reformo, povišanje minimalne plače, porodniški dopust in podobne pobude.
Od treh kandidatov, ki jih ankete komajda zaznavajo, je svoji kampanji nekoliko pomagal le O'Malley. Nekdanji guverner Rhode Islanda Lincoln Chaffee je prestop od republikancev med neodvisne in nazadnje med demokrate utemeljil s tem, da so njegova stališča ista, kot so vedno bila, premaknile pa so se stranke.
Nekdanji senator iz Virginije Jim Webb je ostal v spominu z nenehnimi pritiski na voditelja, da mu ne da dovolj časa za besedo, volivce pa je nekdanji mari-nec in veteran vietnamske vojne verjetno prestrašil z odgovorom na vprašanje o tem, na katere politične sovražnike je najbolj ponosen. S togo vojaško držo je odgovoril, da na Vietnamca, ki ga je ranil z bom-
Hillary Clinton je bila v očeh analitikov boljša tudi od Bernieja Sandersa, njenega domnevno najnevarnejšega tekmeca v boju za nominacijo za predsedniškega kandidata
ansa
bo, in z nasmehom dodal, da ga ni več med živimi.
V ozadju soočenja je bil podpredsednik ZDA Joseph Biden, ki ga ni bilo na odru in po torkovi predstavi vodilne kandidatke Hillary Clinton se najverjetneje ne bo odločil za kandidaturo. Pred soočenjem je imela največ za izgubiti, kar se ni zgodilo, in prvi odzivi analitikov govorijo, da je imela odličen večer.
«Mislim, da je odgovor precej oči-ten,» je odgovorila Clintonova na vprašanje, kako se bo njena administracija razlikovala od predsednika Baracka Obame. «Mislim, da bi bila prva predsednica velika sprememba za ZDA,» je bila le ena od številnih izjav, s katerimi je pokazala, da
ni zastonj v politiki že skoraj pol stoletja.
Clintonova je brez očitne agresije zadala udarec senatorju iz Vermonta, ki se ji je v anketah najbolj približal, ko je dejala, da ni dovolj odločen proti orožarske-mu lobiju. Sanders je opozarjal, da prihaja iz Vermonta, kjer je orožarska kultura vraščena v družbo.
Sanders Clintonove ni napadal, ampak ravno nasprotno. Ko je prišlo neizogibno vprašanje o njenem zasebnem strežniku elektronske pošte v času vodenja State Departmenta, je Sanders dejal, da je Američanom res dovolj poslušanja o njeni elektronski pošti in dvorana je zaploskala. Clintonova se je strinjala in se Sandersu zahvalila, voditelji soočenja pa so
bili prisiljeni zamenjati temo.
Clintonova je kritike O'Malleyja preventivno uničila, ko se mu je zahvalila, da jo je podprl za predsednico leta 2008, napade zaradi njenega senatnega glasu za invazijo na Irak leta 2003 in vprašanje presoje, ki jih ta glas sproža, pa je gladko zadušila z opombo, da si jo je Obama leta 2009, ko jo je premagal v veliki meri ravno zaradi Iraka, izbral za državno sekretarko.
Največjo ost pa je prihranila za republikance, ki jih je obtožila, da se vedno pritožujejo nad veliko vlado in porabo, nimajo pa nič proti, če ta velika vlada ženskam prepove splav. Sandersa, ki se opredeljuje za demokratičnega socialista, je uje-
la na levi nogi še pri vprašanju kandidatom, ali so kapitalisti.
Sanders je dejal, da ni za kazino kapitalizem, v katerem ima manjšina vse, ostali pa nič, in priporočil, da bi se morale ZDA zgledovati po Danski in drugih skandinavskih državah. «Mi nismo Danska. Dansko imam rada, ampak mi smo ZDA,» je dejala ter svetovala, da morajo kapitalizem ubraniti pred samim seboj in preprečiti njegove izpade, ne pa mu nasprotovati.
Sanders je požel velik aplavz, ko je pozval k politični revoluciji množice, ki naj pride na volitve in s tem izniči vpliv milijarderjev, ki skušajo kupiti volitve za svoje kandidate. Sicer pa večjih razlik med kandidati glede glavnih vprašanj, ki zanimajo volivce, ni bilo.
Vsi so za reforme kazenskega sistema, zaščito pravic temnopoltih pred policijskim nasiljem, zdravstvo, višje plače, pravice priseljencev, reformo finančnega sistema in kaznovanje bankirjev, ki ogrozijo družbo s tveganji in pohlepom, ter zmanjšanje stroškov za študij, pri čemer gre Sanders najdlje z uvedbo brezplačnega visokega šolstva. Clintonova meni, da bi morali mladi spoznati, kaj pomeni delati in sofinancirati lastno šolanje.
Clintonova še ne bi takoj legalizirala marihuane, za nekdanjega sodelavca Agencije za nacionalno varnost Edwarda Snowdna pa je menila, da bi moral v zapor. Tudi O'Malley je menil podobno in dodal, da se Snowden pač ne bi smel zateči po zaščito k Vladimirju Putinu.
Clintonova je skozi debato hvalila zunanjepolitične poteze Obame, kjer je pokazal odločnost, ostali pa tiste, kjer je omahljiv, kot pri Siriji.
Sanders je moral povedati, da ni pacifist in bo šel v vojno, če bo to res potrebno. (STAS)