Vaša banka, v žepnem formatu. 1AMCA Dl CftCDCTO M TKS51V TRŽAŠKA KREDITNA SANKA tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / Št. 27 (721) • Čedad, Četrtek, 7. julija 1994 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE CERTMCAH DI DEPOSITO durata 19 mesi, rendimento lordo 6,25% Netto 5,46% Minimo 5 milioni (oltre i 100 milioni netto 5,68%) MOJA BANKA É partita “Stazione Topolò” Un segnale dal futuro Alle cinque della sera, nell’ora cara a Garcia Lor-ca, é partita “Stazione Topolò” . E iniziato tutto con lo squillo di un telefono, un segnale ritmato, prolungato. Uno degli artisti che hanno preso parte alla rassegna di installazioni se ne é dovuto rimanere - suo malgrado - a casa, in Nuova Zelanda. Dall’altra parte del mondo, quando là sono le cinque del mattino del giorno dopo ed é inverno, ha chiamato. Un segnale dal futuro. Nessuno gli ha risposto, non può rispondere nessuno in un paese abbandonato quale era sembrato Topolò a Julian Dashpeer. Ma forse, se l’avesse rivisto sabato e domenica, Julian avrebbe cambiato idea. Topolò non solo e un paese rinato, ma ha dato la sensazione di voler continuare a vivere ancora a lungo. Ci può riuscire partendo da oggi, da domani, da questi giorni in cui lassù regnano l’arte, l’amicizia, la genuinità della gente (quella che é venuta da fuori, quella che a Topolò ci vive da sempre). “Ci vuole un altro sguardo per dare senso a ciò che barbaramente muo-re ogni giorno omologandosi” , ha scritto Antonio Ueiwiller in un bellissimo hrano che compare nel catalogo della mostra. Questo é un altro sguardo. Questo é <*n modo di vedere le cose da ogni lato e in ogni dimensione, un modo di guardare oltre tutto, i confini ve-ri e falsi, gli odii visibili e invisibili, i dolori, la rassegnazione. Michele Obit segue a pagina 2 Stazione di Topolò è un’iniziativa che è destinata a lasciare un segno, nella vita del paese e della sua gente innanzi tutto, che inaspettatamente si è trovata al centro di un grande movimento di persone, idee e sollecitazioni. E tutto ciò ha saputo accogliere non solo con la sua calda e squisita ospitalità, ma diventando partecipe e protagonista della manifestazione. Lascerà un segno in tutta la comunità, che troppo spesso ripiegata sui suoi problemi, sulla nostalgia di una fantomatica “età dell’oro” quando la comunità era ancora integra, ma in realtà non c’è mai stata, fa fatica a sollevare lo sguardo e vedere il suo futuro possibile. Un futuro però che va costruito con la grinta e l'intelligenza che avevano i nostri vecchi e di cui ci hanno lasciato testimonianze preziose nel paesaggio visivo ed in quello del cuore. Testimonianze a cui troppo spesso non prestiamo più ascolto. E dunque un nuovo modo di vedere e interpretare il mondo quello che ci viene proposto al di là di qualsiasi preconcetto. É un invito anche a osare, a “pensare in grande” se così si può dire, ad elaborare un progetto di vita. Bene ha fatto il sindaco di Grimacco, Elio Chiabai, a puntare il dito sulle responsabilità politiche di chi non ci aiuta a fermare il degrado. Ma i progetti perchè siano realizzabili ed efficaci devono partire da qui, da noi, come ha ribadito il vicepresidente del consiglio regionale Miloš Budin. Jole Namor segue a pagina 2 Da sabato il paese di Topolò è davvero rinato Nejasnosti na Deželi Venier in Mazzola sta odstopila Medtem ko je deželna skupščina Furlanije-Julij-ske krajine včeraj tudi formalno sprejela odstop predsednika Renza Trava-nuta, ni še jasno, kdo bo sestavljal novo koalicijo, ki bo prevzela Travanutovo štafetno palico. Predstavnica Severne lige Alessandra Guerra, ki je bila izbrana, da preveri, kolikšne so možnosti, da bi prišlo do vladnega dogovora med Ljudsko stranko, Severno ligo in Forza Balio, se zaveda, da naloga je vsej prej kot lahka. Križni veti ji delajo veliko preglavic in to, kar je bilo včeraj enostavno, postane danes zakomplicirano. V središču polemik so se znašli predvsem predsta- vniki Ljudske stranke, ki se očitno ne znajo odpovedati vladnim stolčkom, saj si je težko drugače razlagati, zakaj so sodelovali v vladi z levico, nekaj mesecev kasneje jo zapustili in se obrnili v desno. In da je mera polna so isti predstavniki Ljudske stranke čutili za potrebno, da svojo “desničarsko opcijo” omilijo z vetom glede možnega vstopa neo-fašistov v deželno vlado. Takšno početje ni bilo pov-šeči Severni ligi in predvsem ne Forza Italii, ki na državni ravni sodelujeta s Finijevo stranko Nacionalnega zavezništva in sta zato “dolžni” spoštovati pravila igre. (R.P.) beri na strani 2 Inaugurata nella chiesa di Lusevera la Via Crucis espressione della cultura locale Fedeli alla propria tradizione Domenica alla sagra della Madonna della Salute anche il tradizionale “Bacio delle croci” E stato l’arcivescovo di Udine msgr. Alfredo Battisti ad inaugurare domenica mattina a Lusevera la Via Crucis che rappresenta la volontà di quella comunità di rinsaldare il legame con la propria tradizione religiosa e culturale. Le icone che compongono la Via Crucis portano delle iscrizioni nel dialetto sloveno locale. La sagra della Madonna della salute è stata dunque quanto mai solenne ed è stata accompagnata, come di rito, dalla tradizione del bacio delle croci. beri na strani 4 Mons. Battisti mentre benedice le croci in rappresentanza delle comunità vicine domenica a Lusevera ftiloU lo«* di Ut Font« <4* 5000 METRI QUADRI DI ESPOSIZIONE MOLTA SCELTA E PREZZI VANTAGGIOSI PAGAMENTI FINO A 5 ANNI SENZA CAMBIALI MOBILI Fossalta di Piave (Ve) Via dell’Artigianato, 4 Tel. 0421/67154 Noi siamo qui: O vienici a trovare, ti renderai conto che non c’é distanza che tenga IL NOSTRO STILE: O Legni pregiati stagionati all’aperto © Alta Tecnologia © Personale qualificato per lavori esclusivi e su misura © Lunga stagionatura dei mobili finiti četrtek, 7. julija 1994 2 Riaperto il consultorio pediatrico a S. Pietro Si ai pediatri... ma a scadenza Vi ricordate la raccolta di firme iniziata l’8 marzo dalla Zveza beneških žen con la collaborazione di alcune mamme delle Valli del Natisone? Quella per il consultorio pediatrico ed il pediatra di base, tanto per intenderci meglio, perchè pare che la necessità di raccogliere firme diventi sempre più frequente, negli ultimi anni. Capita poi, come in questo caso, che la petizione serva solo per reclamare un proprio sacrosanto diritto. Così dopo aver votato i nostri rappresentanti politici, in media, u-na volta all’anno, ci dobbiamo personalmente impegnare per ricordare gli stessi politici ed amministratori di quali diritti siamo defraudati e quali siano i disagi che ne conseguono. Partecipazione diretta alla vita democratica, bello, se qualcuno ti ascolta! Beh, in questo caso, il mormorio delle oltre mille firme, da qualche mese ferme su diverse scrivanie, ha scosso qualche coscienza e da lunedi 27 giugno al reparto pediatri- co di Cividale sono arrivati due pediatri: la dr. Szantesi Judit, con incarico di 8 mesi, ed il dr. Parodi Benedetto con incarico di 3 mesi! Venerdì 1. luglio la dr. Judit Szantesi ha riaperto il consultorio di S. Pietro al Natisone che, indubbiamente, per almeno tre mesi garantirà l’assistenza pediatrica ai minori delle Valli del Natisone due volte la settimana: il lunedi ed il venerdì dalle 8.30 alle 10.30. E poi? E poi, a meno che l’incarico al suo collega prima ed a lei dopo, non venga rinnovato, siamo già da capo, come del resto non è stata ventilata nessuna proposta per un pediatra di base. Analizzando la nuova situazione con ottimismo, si può pensare che questo sia un primo passo per a-ver il tempo di pianificare l’attuazione della legge sanitaria nazionale anche sul nostro territorio. In questo caso, naturalmente ci vorrebbe la nomina dell’assistente al reparto di pediatria di Cividale e di un altro pediatra. Visto poi che sembra impossibile che un pediatra accetti l’incarico di pediatra di base nelle Valli del Natisone, uno dei dottori nominati in pediatria svolgerebbe anche il servizio sul territorio (surrogando il pediatra di base) con modalità che indubbiamente i tecnici regionali o dell’Usl sapranno trovare. Potrebbe essere una soluzione, no? Indubbiamente ce ne saranno anche di migliori se coloro che sono preposti all’attuazione del servizio sanitario si impegneranno a progettarle ed attuarle. In tutto questo mare di incertezze comunque due sono le cose certe: che per tre mesi funzionerà due volte la settimana il consultorio del distretto di S. Pietro al Natisone e che le famiglie delle Valli non sono assolutamente disposte a rinunciare ad un diritto che dovrebbe esser garantito ai loro figli, perchè possano crescere letteralmente sani nelle loro Valli. Bruna Dorbolò Un segnale dal futuro dalla prima pagina Questo nuovo sguardo forse non guarirà i mali di un paese, nè delle intere vallate. Ma potrà essere un punto di partenza. Alle spalle abbiamo tante vite distrutte e troppe case abbandonate. Ma sabato a Topolò hanno i-naugurato il negozio di Vladimir Gudac. Non so perchè, ma io credo che rimarrà sempre aperto.(m.o) Ed una risposta implicitamente è stata data da chi ha voluto, promosso ed organizzato Stazione di Topolò, due associazioni private come il circolo Rečan e l’Associazione artisti della Benecia con il supporto del direttore artistico Moreno Miorelli. L’auspi-cio è che non restino soli e naturalmente che la stazione si riapra ancora.(jn) A San Pietro i conti tornano Notizie dall' ultimo consiglio comunale Sono stati approvati tutti gli oggetti posti all’ordine del giorno all’ultimo consiglio comunale di S. Pietro al Natisone, svoltosi venerdì 24 giugno. In apertura il sindaco Marinig, tra le altre cose, ha ricordato l’assegnazione da parte del comune di Tolmino a quello di S. Pietro di u-na targa per l’attività di collaborazione e per i rapporti di buon vicinato che si sono instaurati tra i due enti in diversi settori. Fra i vari ordini del giorno approvati ricordiamo quello riguardante lo schema di convenzione da sottoscrivere con la locale associazione “Alberane Karting Club” per la cessione in diritto di superficie dell’area di proprietà comunale per la realizzazione di una pista di Karts, approvato all’unanimità. Approvato pure il piano finanziario relativo all’intervento per la sistemazione di tronchi di fognatura a Vernasso entro l’alveo del rio Potok. Il consiglio ha discusso del conto consuntivo dell’esercizio finanziario dell’anno 1993 che si chiude con un avanzo di amministrazione di L. 209.689.000. Questo è stato possibile grazie all’ottimizzazione delle risorse disponibili ed all’eliminazione di sacche di inefficienza. Velika zmeda okoli Dežele s prve strani Predstavniki Demokratične stranke levice se zavzemajo, da bi prišlo do široke koalicije, ki bi slonela na osi Severna liga-Ljudska stranka-DSL. Kaže, da ostala dva partnerja se ne ogrevata preveč za takšno rešitev in vztrajata pri dogovoru s Forza Italio, ki v deželni skupščini ima enega samega predstavnika (Antoni-one). Vprašanje je, kako doseči zadostno število svetovalcev? Na to naj bi poskrbeli z vstopom v vladno večino manjših grupacij, kot so Furlanska avtonomistična liga, republikanec, liberalec, predstavniki mešane skupine, PSI-reformisti in morda zeleni. Velika večina teh je sodelovala v Trava-nutovem odboru, sedaj pa so že pripravljeni salutirati novim gospodarjem, vsi pa te izbire utemeljujejo z resnimi programskimi in drugimi argumenti, kot da naj bi jim ljudje verjeli. Kaj bo nastalo iz tega kaosa, je težko napovedati. Po vsej verjetnosti bo vendarle prišlo do dogovora med LS, SL in FI, kar bo pomenilo, da se tudi deželna vlada premakne proti desni in s tem postavi pod vprašaj svojo specifiko in svojo vlogo do bližnje Slovenije. Dejstvo bo, da določene nesprejemljive teze, ki jih zagovarja Rim v odnosu do Slovenije, bodo bo novem scenariju dobile odločilno podporo v novi deželni večini. Da je politični položaj v naši deželi nejasen prispevajo tudi krizni trenutki v drugih krajevnih upravah, začenši z videmsko Občino in Pokrajino. V ponedeljek je predsednik pokrajinske uprave Tiziano Venier uradno odstopil in s tem odprl možnost, da bi tudi v tej upravi, če ne bo prišlo do dogovora na široki podlagi, prišlo do predčasnih volitev. Skupaj z Venierjem je odstopil tudi odbornik Aldo Mazzola, ki je poleg odbor-niškega zapustil tudi mesto svetovalca. V časopisih beremo, da je to storil, ker bo v kratkem postal direktor podjetja, ki bo skrbelo za uničevanje odpadkov. (R.P.) t—9L_l__XV SL_OVrItnN I.XV Devana Jovan - Radio Koper Risveglio sulla costa slovena Per un risultato ai Mondiali di calcio si può addirittura giungere all' omicidio dovuto ad un autogol. Quanta passione, anche assurda, qualcuno mette in quella che ormai banalmente viene definita “la più importante delle cose inutili”. L'Italia può continuare la sua quotidianità dopo che Roberto Bag-gio le ha ridato il sorriso. In Slovenia invece il calcio spettacolo interessa relativamente poco e pochi. Niente trasmissioni speciali, dibattiti TV, confronti tra scuole calcistiche diverse, moviole e disquisizioni sugli arbitraggi. Nulla di tutto ciò. Poche righe nelle regolari rubriche sportive. Lo sport nazionale sloveno del momento è un altro: gli scandali. Purtroppo nulla di piccante in questo luglio torrido che vede riversarsi ogni fine settimana fiumane di “latta rovente ” sulla microscopica riviera nostrana. Anche negli scandali gli sloveni mancano di fantasia. Tutto si limita alla sfera politica o dei politici. In queste giornate in cui le notizie sui record del caldo e dell’umidità si alternano a quelle sulle drammatiche conseguenze dei nubifragi estivi, per poi arrivare ai nuovi sviluppi dello scandalo dei mutui super agevolati per ministri, politici e funzionari - una vera e propria telenovela - personalmente avrei gradito molto di più qualche scoop sugli exploit amorosi e travolgenti del primo ministro Janez Drnovšek, uomo misterioso e scapolo d’oro. Sarebbe stato indice di una ritrovata vitalità ed anche allegria della società slovena. Invece queste giornate estive trascorrono per nulla diverse da quelle autunnali, invernali e primaverili. Quanto siamo diversi noi gente de! Litorale! E ad onor del vero anche la culturalmente sonnolenta e d’estate assopita fascia costiera slovena si è risvegliata e dopo lunghissimi anni ha riportato nelle calli e nelle piazze di Capodistria, Isola, Pirano e Portorose il teatro, la danza, la musica. L'idea del Festival estivo del Litorale è tutta al femminile e le determinate e cocciu- te “signore della cultura” stanno offrendo al pubblico sloveno e non un gradevolissimo ed impegnativo programma di spettacoli, ben quaranta, per tutti i gusti che andrà avanti sino alla fine di agosto. E dopo 18 anni ha riaperto i battenti anche quella che era la tradizionale fiera capodistriana, il “Litorale espone”. Quest’anno ancora timidamente, con una campionaria un po’ fuori tempo, ma con tanta voglia di fare da parte della piccola impresa e dell’artigianato locali che si ripromette di dare lustro ad una vetrina e ad un momento di incontro con i vicini italiani e croati. Queste le novità a “microlivello”. Ma a “macrolivello’’ poco o nulla induce all’ ottimismo. Il capo dello Stato Milan Kučan è stato a Strasburgo parlando al Consiglio d’Europa della Slovenia nei confronti della quale il presidente dell’Assemblea parlamentare Miguel Angel Martinez ha avuto parole di simpatia e ammirazione. Kučan ha però puntato il dito contro l’Italia denunciando la sua attuale politica che ostacola l’avvicinamento all’ Unione Europea. Ma dall’ “ente morale” del Consiglio d’Europa con pochissimo peso concreto non è che possano giungere ricette su come superare le attuali difficoltà. La risposta concreta può arrivare solo da organismi come la Commissione mista italo-slovena per le questioni giuridico-patrimoniali, riunita nei giorni scorsi a Lubiana. Porte ermeticamente chiuse, volti tesi e “no com-ment” senza fughe di notizie. Volti scuri anche in Istria dopo le uscite di alcuni parlamentari e politici sloveni che parlano del confine sul fiume Quieto ai tempi del Territorio libero di Trieste, come dell’ultimo confine slovenocroato riconosciuto internazionalmente. E così la questione “confine in Istria” terrà banco anche durante l’attesissimo incontro di fine settimana tra i primi ministri di Zagabria e Lubiana, Valentinih e Drnovšek. In Istria avremmo preferito che a prevalere fossero temi più frivol-mente estivi. Slovenia: non si fuma in treno Olio cancerogeno? Ha provocato allarme in Istria la notizia che l’olio Zeta, prodotto dall’oleificio Zucchi di Cremona, conterrebbe sostanze cancerogene. La notizia, anche se smentita dall’azienda, è stata dapprima divulgata dalla stampa austriaca, per cui il ministro della sanità di Zagabria ha ordinato l’immediato ritiro dal commercio delle lattine. Inevitabili le proteste dell’azienda di Cremona che vende l’olio anche in altri paesi europei. Per quanto concerne le sostanze messe sotto accusa, gli idrocarburi poliaromatici, queste sono presenti in quantità infinitesimale, dichiara l’azienda, e non sono nocivi alla salute. In treno non si fuma Da alcuni giorni sui treni sloveni è proibito fumare. Esenti dalle disposizioni governative saranno soltanto i convogli dell’“Intercity” e quelli riservati a percorsi internazionali. Entro il 12 a-gosto saranno tolti tutti i posacenere nei vagoni che erano riservati ai fumatori. I controlli, afferma la direzione delle ferrovie, saranno molto rigidi. Capodistria: referendum Il Parlamento sloveno ha deciso che il 31 luglio si svolgerà il referendum nel Comune di Capodistria per decidere la suddivisione territoriale nell’ambito della nuova legge sulle autonomie locali. No all’inceneritore Gli abitanti delle zone di Anhovo, Deskle e Kanal sono contrari alla ventilata i-potesi della realizzazione di un inceneritore nell’ambito del cementificio “Salonit” di Anhovo nelle vicinanaze di Nova Gorica. Gli abitanti chiedono la revoca della decisione presa nell’ambito del ministero dell’ambiente relativa alle prove del nuovo incenerito-re. Se questa richiesta non verrà esaudita gli abitanti ricorreranno al referendum popolare. Inflazione controllata Nel mese di giugno l'inflazione in Slovenia è stata dell’ 1,6 per cento che su base annua porterebbe il tasso inflattivo al 21 per cento, il 2 per cento in meno rispetto al 1993, ma di cinque punti in più sulle previsioni. Secondo gli e-sperti l’inflazione, alla fine dell’anno, potrebbe restare sotto il 20 per cento in considerazione dei tassi bassi che vengono registrati nei mesi di luglio e agosto. Aiuti alla scuola La giunta esecutiva dell’Unione degli italiani ha deciso che i fondi pervenuti in base alla legge sullo aree di confine verranno quasi totalmente spesi per il finanziamento di scuole o asili. Circa un miliardo di lire sarà destinato alla creazione di nuovi asili per la comunità italiana. Un miliaf' do e 300 milioni saranno spesi per i progetti lega11 alla costruzione di scuoR medie a Pola, Parenzo e »' sola, mentre per il settoR universitario verrà destina' to mezzo miliardo di lire- TZ j j novi matajur Q KUltUrd Četrtek, 7. julija 1994 J tečno adria INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI TV • VIDEO • HI-FI ELETTRODOMESTICI SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI TOPOLUOVE V soboto 9. julija ob 20.30. uri s štierimi pesniki V nebu luna plava Un’emozione Serafino Loszach e Vladimir Gudac con la piccola Cora in primo piano Era molto emozionato Serafino Loszach domenica pomeriggio quando è stata inaugurata la sua mostra a Topolò. E lo eravamo tutti noi. Perchè Serafino, che ha 75 anni, ha iniziato a dipingere appena cinque anni fa, dopo che una grave malattia lo ha costretto sulla sedia a rotelle e gli ha reso difficilissimo usare le mani. Quelle mani che raccontano tutta la fatica e la sofferenza di una vita, come per la maggior parte della nostra gente, ma esprimono anche la forza che è prima di tutto interiore di chi ha sempre lottato per strappare i suoi frutti ad una terra troppo spesso avara. Quelle stesse mani, ora malate, hanno dato vita attraverso il disegno ad un mondo in parte conosciuto -come quello della famiglia, dei rapporti con gli animali e l’ambiente circostante - ed in parte visto da Serafino soltanto attraverso le immagini. Un mondo il suo che suscita grande emozione. C’è una grande passione, una grande forza nei disegni di Serafino che esprimono i suoi interrogativi sulla vita, ma sono anche vita, necessità di essere vita, ha detto Vladimir Gudac, uno dei protagonisti di Stazione di Topolò, che non solo ha presentato la mostra, ma anche incoraggiato Serafino nel suo lavoro e proposto di esporre i suoi lavori. Grazie Serafino e grazie Vladimir. V saboto an nediejo puno liepih iniciativ, ki puojdejo napri do Rožence FIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA’ 28/D - TEL.0432/700739 Tistih 15 artistu, ki so njih “installazione” postavli v pi-če, prazne hiše, na ziduove an senožeti, so vsak s svojim izikom guoril od konfina, ki nam je tarkaj tarplenja pame-su v resnici pa je nieki, ki se na vidi, ga nie ne na zemlji ne v luhtu, je v glavah an sarcu Clovieka; so guoril od tele vasi, ki je nimar buj zapuščena, ima pa takuo bogato dušo, de še kamani od hiš an od zidicu na puoju jo morejo pokazat. Vsi 16 so paršli v Topolu-ove parvič kak miesac od tie-ga pa vseglih so znal pogledat v sarce tele vasi an nje ljudi. An ideja od telih inšta-lacionu je pm tala, de je trie-ba odpriet oči. V saboto, kadar so odparli tolo postajo je bla gor an dol po vasi precesija ljudi, ki je hodila gledat inštalacione adno po drugi. An vas je za-živiela. “Uiua, uiua naša uas” je zapieu pievski zbor Pod lipo, ki je potle le napri prepevu, Giuseppe De Cesco e un particolare della sua installazione T opoluove je zaživielo an se je rodilo upanje Kuo seje vas Topoluove rodila Ob peti popudan je v saboto v Topoluovem telefon zazvoniu. Zvoniu je na duzim an obedan nie odguoriu, vsi so viedel, de iz Nove Zelandije, iz jutrišnjega dne, klice Julian Dashper. S tistim zvonenjem, s tisto nitjo, Barbara ki se na vidi pa veže Topoluove an tist nuov sviet na Strathdee, drugem koncu zemlje, se je odparla Postaja Topoluovo. artista neo- An vas je zaživiela. zelandese Ljudje so parhajali cieu dan an tudi v nediejo jih je illustra la bla puna vas. Sparjel so vabilo naj se denejo na pot an sua opera naj se ustavijo na Postaji Topoluove an tu so odkril an dal titolo nuov sviet. Nuov za tiste, ki v Topoluovem so živiel an “Si riflette” šele žive, nuov za tiste, ki so parvič paršli tle. “Tle je kar smo šli na božjo pot...” “Pogledi, go na teli si ti...”. Vsi Tapoluouci, še posebno tisti, ki se vraCajo v njih vas za senjam, so v nediejo imiel v rokah bukva Topolò - Topoluove. So gledal stare fotografije, adan druzemu so se jih kazal an gledal, kajšni so bli. Žalostni an Se posebno veseli spomini so parhajal na dan... An parva zelja tistih, ki so bukva nardil - društva Rečan an sevieda v parvi varsti 3 avtorjev Maria Gariup, Renza Gariup an Renza Rucli, ki sojih napisal, ;tn Donatelle Ruttar, ki je vse nardila za de so bukva takuo lepe - je pni tala, de vsak To-poluvac ušafa not suoj pre-stor, kiek svojega. Zgodovina Topoluovega je podobna tisti od vse Benečije, je pa ’na posebna vas, tista vas, kjer se narbuj vidi, kuo so bli ljudje navezani na suoj duom, kuo so znal obdi-elat an ponucat vsak košcic soje zemlje, kuo so živiel an dielal. V bukvah, ki so jih prežental v nediejo pruot vi- beneških likovnih umetnikov s pomočjo artističnega direktorja Morena Miorellija. S pomočjo drugih - kot deželni turistični urad, Tržaška kreditna banka v Čedadu an Salone Luisa - an seviede vsi-eh slovenskih kulturnih akterjev v Benečiji so znal napraviti projekt malomanj dva miesca iniciativ an kot kaže ga spejejo dobro do konca, do Rožence. V nediejo je biu senjam v Topoluovem s precesijo an mašo, ki so jo kupe darovali don Romanin, dekan iz Spietra Mateucig, Mario Gariup, Božo Zuanella an Emil Cen-cig. Tradicija, viera, kultura takuo tista naša ljudska, ku narbuj moderna so se lepuo prepletali an povezovali. Vse tuole je na nek naCin bluo zaobjeto tudi v knjigi o Topoluovem, ki so jo le v nediejo prežental. V programu so druge lepe iniciative: v saboto 9. an 16. julija bo viCer poezije, v nediejo 17. pa se Topoluove spet poveže z Livkam, kamer se pode par nogah. Vpisajta se an vi! (jn) Z leve don Gariup, Živa Gruden, ki je bukva prežentala, Renzo Gariup slovenski konzul Pavšič Renzo Gariup an Aldo Clodig predsednik KD Rečan Ceru, je vse tuole an še puno drobnih novic, ki jih je zbrau gaspuod Mario Gariup. “Tiste, ki sem teu diet na parvo miesto je Človek” - je jau pre Mario - “an s Cloviekam vas Topoluove, ki muora ziviet napri. Tele bukva so življenje, so upanje, zak’ mi Topolovci znamo dielat, znamo ljubit, imamo veliko sarce. Šmo ga nesli po sviete ja, pa ga niesmo prodal”. Topoluove niema majhane štorje, ni od vCera. Je zaCela živiet subit potlè ko so paršli Longobardi v Čedad, je potle doluožu arhitekt Renzo Rucli, ki je v bukvah pokazu posebnosti arhitekture, kuo se je vas začela, kuo so zaCel Slovenci parhajat, kuo an kje so začel zidat. Naredu je tiste, ki se po italijansko pravi “microstoria”. “Sli smo nazaj do lieta 1600” je jau” an smo vi- dli, de je tenčas bluo tu 14 družin: 7 v gorenji vas, kjer so vsi preimki bli Gariup, an 7 v dolenji vas, kjer je bluo 5 Rudijev, 1 Filipig an 1 Scu-och”. Renzo Gariup je v bukva napisu pa puno liepih an smiešnih spominu. Na kratko poviedano tele so zaries lepe an kvalitetne bukva, so bukva ki dajejo upanje, de bo vas še živiela an ne samuo v spominu.(jn) “Meja”, opera di Giorgio V azza kadar se je rieko ljudi premikalo od adnega do druzega kraja. Tala iniciativa, takuo, ki je lepuo poviedu šindak Elio Chiabai, je na velika rieC an take ni ankoder daleC naoku. Ima velik kulturni pomien je pa dost uriedna tudi za ljudi, za vas pa ne samuo zak se je “zbudila”, je zaživiela, tudi zak želi daržat živ spomin na našo zgodovino, na kulturo. Mi muormo skarbiet, de se na bojo naše vasi vic prazni- le, je doluožu. Telega pa na moremo narest sami, imamo potriebo razvojnega projekta an še priet politične volje Dežele an drugih, de narde, kar je trieba za de ljudje ostanejo. Na njega besiede se je potlè navezu an podpredsednik Dežele Miloš Budin. An on je imeu lepe besiede za iniciativo, je pa odkrito poviedu, de projetki razvoja se muorajo rodit tle par nas, na kamunu, na Gorski skupnosti, zak samuo tisti, ki dobro pozna probleme an težave, vie, kaj je trieba narest an kuo. Tiste ki parhaja od zuna dosti krat ni hnucu. De se muormo znat an sami zganit, Ce cjemo ki imiet, zak nam na obedan nic šen-ka, so dokazal an organizatorji Postaje Topolovo, Kulturno društvo ReCan an Društvo četrtek, 7. julija 1994 m Videmski nadškof blagoslovil križevo pot v Bardu T ersko narečje v domači cerkvi Praznik Sv. Marije Zdravja, ki so ga v nedeljo počastili v Bardu, je bil posebej slovesen. V domači cerkvi so blagoslovili novo križevo pot, ki jo sestavlja serija ikon, delo furlanskega umetnika. Ob ver- ski sporočilnosti so ikone še posebej pomembne, saj so vsi napisi v domačem, terskem narečju, kar potrjuje voljo ljudi da se domačemu jeziku zagotovi dostojnost in primeren prostor tudi v Cerkvi. Vittorio v%*oto »6 Vito L*'-««*« 1*4 It© Sabato nella chiesa di Taipana il vescovo di Quixadà-Cearà (Brasile) don Adelio Tomasin ha ordinato sacerdote padre Lorenzo Maria D'Andrea del Cuore trafitto di Gesù. Già il giorno successivo il neosacerdote ha celebrato a Taipana la sua prima messa. Padre Lorenzo D'Andrea è nato 22 anni fa a Taipana. Conseguito il diploma di perito agrario a Cividale ha i-niziato gli studi di teologia presso l’Università salesiana di Roma. Nei primi di agosto padre Lorenzo partirà per il Brasile. Tudi predsednik SKGZ Palčič in senator Fontanini sta prejela priznanji skupnosti iz Barda. Nedeljske slovesnosti se je udeležilo veliko domačinov in gostov Da je bil nedeljski dan slovesen in pomemben za bardsko skupnost je pričala tudi številna prisotnost domačinov in gostov, ki so kljub neznosni vročini prisostvovali verskemu obredu ter tradicionalnemu poljubu križev, s katerim se je vaška slovesnost tudi pričela. Križe, ki so predstavljali različne verske skupnosti iz Terskih dolin in bližnjih krajev, je blagoslovil sam videmski nadškod Alfredo Battisti, ki je obenem vodil slavnostno mašo. “Ganjen sem, da ste me povabili ob tako važni priložnosti”, je zbranim podčrtal cerkveni dostojanstvenik, ki je posebej izpostavil voljo po prijateljstvu in sožitju med narodi, ki je prisotna tudi v Bardu. Se posebej v na- ših krajih, je nadaljeval, je treba iskati to, kar nas združuje. Različnosti v kulturi, jeziku in zgodovini morajo predstavljati vrednote, ki lju- di bogatijo in jim nudijo priložnosti za boljše medsebojno poznanje. Videmski naškof je podčrtal združevalno vlogo župnika iz Barda Calligara, ki se je kot Furlan potrudil, da se je naučil tersko narečje, da bi bil lahko bližji svojih faranom. Prisotonost senatorja Pietra Fontaninija pa je nadškofu narekovala, da je italijanskemu parlamentu naslovil prošnjo, da bi čimprej izglasovl zakon, ki bi pravno ščitil jezike manjšinskih skupnosti, kot sta slovenska in furlanska. V okviru nedeljske slovesnosti so z reprodukcijami ikon križeve poti nagradili nekatere prijatelje Barda. Priložnostno darilo so izročili odsotnemu državnemu sekretarju Petru Venclju, videmskemu nadškofu Batti-stiju, predsedniku SKGZ Klavdiju Palčiču (v pozdravnem nagovoru je podrčtal vrednote sožitja in prizadevanja bardske skupnosti pri ohranjevanju svoje narodnostne identitete), senatorju Pietru Fontaniniju (spo- mnil se je na svoje univerzitetne študije o Slovencih na Videmskem ter izpostavil potrebo po prijateljstvu z bližnjo Slovenijo), bardske-mu županu Mizzi, župniku Rizzieriju De Tini, županu iz Tolmina Klanjščku, načrtovalcu cerkve v Bardu inž. Gianniju Avonu in županu iz Marana. Praznovanje v gornji Terski dolini se je nadaljevalo tudi v popoldanskih urah, ko je vaška skupnost sodelovala v tradicionalni procesiji ob Marijinem dnevu. Rudi Pavšič IL NOSTRO STILE: O Legni pregiati stagionati all’aperto © Alta Tecnologia © Personale qualificato per lavori esclusivi e su misura O Lunga stagionatura dei mobili finiti Fossalta di Piave (Ve) - Via dell’Artigianato, 4 - Tel. 0421/67154 Noi siamo qui: «4> vienici a trovare, ti renderai conto che non c’é distanza che tenga 5000 METRI QUADRI DI ESPOSIZIONE MOLTA SCELTA E PREZZI VANTAGGIOSI PAGAMENTI FINO A 5 ANNI SENZA CAMBIALI Già in vendita i biglietti per il Mittelfest La macchina organizzativa del Mittelfest si è messa in moto. Lunedì, infatti, è stata aperta la biglietteria centrale del festival che è ubicata al pianterreno del Centro civico in Borgo di Ponte. Gli uffici, fino al 15 luglio, saranno aperti dalle ore 11.00 alle 13.00 e dalle 16.00 alle 19.00, mentre durante il festival gli orari saranno prolungati (dalle 10.00 alle 13.00 e dalle 16.00 fino ad un’ora prima dell’inizio degli spettacoli). I biglietti per prosa e musica (non numerati) costeranno 20 mila lire (i ridotti per giovani e anziani 15 mila lire). Per gli spettacoli di marionette il costo del biglietto scende a 8 mila lire (5 mila lire i ridotti), mentre per il cinema si pagherà 7 mila lire per tagliando. Altre facilitazioni sono previste per gruppi organizzati o aziende. La carta festival (50 mila lire, 40 mila lire per i residenti nei comuni del Cividalese) dà diritto ai biglietti scontati o all’ingresso gratuito (dove previsto), al catalogo del festival e a riduzioni presso ristoranti e negozi convenzionati. Oltre che presso la biglietteria di Cividale i biglietti si possono aquistare anche a Trieste (Galeria Utat), Gorizia (Agenzia Appiani) e Udine (Agenzie Boem e Paret-ti). Festa del vino a Cividale la Pro-loco L’intento è quello giusto: far conoscere e valorizzare le varie manifestazioni sportive, culturali e ricreative che si svolgono nella cittadina ducale. L’obiettivo che persegue è anche quello di svolgere un azione di sprone e di coordinamento tra le varie manifestazioni per dare loro una valenza di maggior respiro. Su queste basi si è costituita la Pro loco di Cividale che dopo diversi anni torna ad avere un’organizzazione attiva e decisa a lavorare nell’interesse della gente. L’idea è nata dopo vari incontri dei rappresentanti di una quarantina di associazioni interessate al progetto. La Pro loco di Cividale, che si è ora costituita anche ufficialmente davanti ad un notaio, è guidata da Emanuela Gorgone con alla vicepresidenza Evaristo Ani' mirati. Fanno parte del comitato di presi' denza anche Antonella Bucovaz, Massim0 Candolfi, Helene Carquain, Angelo Erico> Angelo Ferazzutti, Mario Laurino, Alan Li' berale, Odorino Madotto, Andrea Martinis. Michele Obit e Gabriella Totolo. La prima iniziativa alla quale partecipei'a la nuova Pro loco sarà la Festa del vino che l’amministrazione comunale organizza in concomitanza con il Mittelfest. Per la fin® di agosto, invece, dovrebbe svolgersi i* Tomeo dei borghi. '/viAfsfó rave.. četrtek, 7. julija 1994 21 liet od tega Svete Višarje Planinska DB Pru liep senjam je biu tu nediejo v Topo-luovem za inaugura-cjon ponovljene cier-kve svetega Mihaela an za mostro Postaja Topolove an od Serafina Loszach. Rečan je pieu ries fajno mašo an druge znane cerkvene piesmi, an še bruozar, de je paršlo jih poslušat puno foreštierju, čene je bluo skor vič monsinjornu an famo-štru, ku judi! Sa’ je po-viedu tudi špietarski monsinjor, v cajtu pri-dge, de Topoluove ima samuo štierdeset prebivalcu an de tu malo liet jih bo muorlo ratat osamdeset, gl ih na do-plih. Pa ne viem od kod pridejo štorklje, čikonje, če tu vsi vasi so samuo štier mlade družine! Monsinjor je tudi poviedu za se na ponižat, avilit, ker apo-stolnu jih je bluo samuo dvanajst an so obamil vas sviet! Za glih reč, tudi To-poluovci so obamil, če ne vsega sveta, manj-kul njih vas. Pru lepuo je bluo videt vse posie-čeno an očedeno po vasi an okuole nje. Bravi! Pru dobra je bila tudi paštašuta, ki so bli skuhal za vse v kioske pod cierkvijo an dol pod Fonsovo hišo so ble pa vsake sort jedila an pijače. Popudan je Roberto poveseliu vse z njega ramoniko an Guido je pa poviedu kajšno debelo. Na programu je biu tudi Franco, pa mu je ratalo, kar mu se gaja pogostu... Tudi an pitor, trie-stin, je biu paršu v Topoluove, hitro je nasta-vu kavalet, napravu pinete an koluorje an za-čeu gledat okuole, ka’ ima naslikat. Glih ten-čas je Fonso peju kravo pojit h koritu, an ku jo j’ zagledu, slikar je vprašu Fonsa: - A morem naslikat vašo kravo? - Ne ne - je hitro odguoriu Fonso - mene mi je všeč taka, ki je! ! ! Ankrat je biu malomanj tu vsaki vasi Kresuovi so Bijarč: mašam parjatelje Sergio Massera iz Bjarča, 17 liet, Ezio Podorieszach iz Sauodnje 19, Giorgio Timballo iz Brišč 37 an Giuseppe Venuti iz Klenja 62. Umarli so junija lieta 1973 na pasereli, ki je vezala Bjarč an Spanjud. Zeliezna nit, ki jo je gor daržala se je bla pretargala. Tista huda nasreča je bla pretresla vse naše doline. Društvo športnih ribolov-cu Nediških dolin se na nje spomni v nediejo 10. luja, ob 11. ur v Bijarču, kjer bo sveta maša v njih spomin. Od tistega tragičnega dneva je šlo napri že 21 liet, pa za družino an parjatelje je ku de bi se bluo zgodilo včera. Svetišče odparto vsak dan Poliete parhajajo damu na počitnice an naši judje po sviete. Radi hodejo pozdravjat žlahto an parjatelje, ki i-majo tle doma, všeč jim je pa tudi hodit okuole gledat lepote naše majhane deželice. Vemo, de zvestuo hodejo tudi na Staro goro an na Svete Višarje an pru v telem kraju je od 18. junija odparto Marijno svetišče vsaki dan, telekabina pa vozi čez tiedan od 9. do 17. ure, v nediejo an ob praznikih pa od 8.30 do 18.30. Dost pa se plača? Če vas vie vič ku na tarje, plačata 15.000 lir vsak za iti gor an za se spet varnit dol. Telekrat gremo na Coglians Ica nas tele dni brez usmiljenja martra. Zatuo more bit narbuj modro je iti v hribe, kjer človek buj lahko zasapa. Če jo mislite ku mi, vaja an za vas predlog Planinske družine Benečije, ki nas vabi na Coglians. V nediejo 10. julija ob 6. uri (pridita za cajtam) se zberemo na parkirišču blizu postaje od avtobusov v Čedadu . Od tu se odpeljemo pruoti Tolmeču an še napri do rifugia Tolazzi, ki je na 1350 m. an kjer se začne naša pot. Po dvieh urah hoje se pride do rifugia Marinellija (2111 m.), tle se odpočijemo an potle za tistega ki bo želeu je še 2 ure an pu hoje do varha Coglian-sa (2780 m.). Vas čakamo. spet zagorieli Za svet Ivan, ki pade 24. junija, je taka navada tle par nas, de se napravi kries, sevieda, tisto vičer priet. Ankrat vsaka vas, al pa malomanj vsaka, je imiela svoji kries an od adne vasi do druge so judje gledal, ker je buj velik... Velik kries je biu lietos na Luži, med Podlakom an Hostnem. Parpravli so ga vasnjani telih minenih vasi, na pomuoč so parskočil tudi tisti od društva Rečana. Kar ob deveti an pu so ga zažgali na Luži se je bluo zbralo zaries puno judi. Niso manjkal tudi otroc, ki so v anj debelo gledal an okuole njega zaplesal (jih videmo tle na naši fotografiji). Domačini iz Hostnega an Podlaka so parpravli tudi kieki za pod zob an za pjačo an njim naj gre zahvala od vsieh tistih, ki so kries an druge dobruote užival. Velik kries je biu tudi v Landarje v saboto 25. junija, parpravli so ga bli tisti od pevsekga zbora Pod lipo, ki le tisto vičer so s koncertom praznoval 20 liet od kar piejejo. Kajšni so ku kozliči, drugi pa.. Cai iz Nediških dolin v sa- botu an nedieju 18. an 19. junija je šu na Km. Kajšni su bli po briegu frišni ku kozliči, drugi su ju imiel buj tardo, pa na varhu smu se vsi ušafal za kupe se poveselit lepote, ki je bla pred nam an pod nam. Antada dol uon po dugi poti do Lepene, pa za stat še numalu kupe, na pu pot v ri-fugjune, kjer smu spali tistu nuoč priet, vesela južna! Za vičerju trudni doma. Pogostu se ušafavamu an po bregieh hodimu, tek želeje z nam se maltrat an posmejat, lahku z nam naj pride. Srečanje s Kosmačem Nadaljevanje Začel sem jecljati, kot človek, ki ne zna in ne ve, kje bi začel. Bil sem v zadregi in on je to opazil. “No, Dorče, kar korajžno naprej, tu smo med prijatelji!” Me je opogumil. Potem sem kar naenkrat blevknil: “Nekaj sem napisal. Ti dam, da prebereš in potem mi odkrito poveS, če je vredno za objavo." “Fino, lepo, da si se lotil pisanja. To me res veseli. Pa o čem si pisal?” “To ni “Gosenica” - sem se nasmehnil -vendar se tiče zapora...” “Da nisi napisal Le mie prigioni, kot Silvio Pellico?” se je sedaj pa on posmejal. “Nekaj podobnega, samo ni dovolj za eno knjigo, k večjemu bi prišla ven ena broSu-ra..." Me je prekinil: “Vse kar napiSeS, bo dobro, čeprav je po- klic pisanja delikatna stvar. Lahko te dvigne, lahko te vrže v lužo, iz katere je težko vstati. Povejmi, ali si dal tvojemu spisu naslov?" “Ja. Naslov je: Spomini na dni, ko nisem videl svobodnega sonca.” Ciril se je zasmejal. “Naslov mi je vSeč,je pa no malo predolg. Spominja me na Silvia Pellica, Se bolj pa na F. Finžgarja, odnosno na njih romane. Pokaži!” h aktovke sem povlekel rokopis, oziroma strojepis in mu ga izročil, rekoč: “Ko boS imel čas, preberi delce, potem mi sporoči svoje mnenje, brez usmiljenja. Lepo te prosim.” Slo je mimo več časa. Kosmač se mi ni bil oglasil. Po mojem nadaljnem obisku Ljubljane, sem ga poiskal in tokrat sem imel srečo, da sem ga najSel brez težav. Izidor Predan - Dorič gre naprej Bar Trattoria Pizzeria PRANZI A PREZZO FISSO LO SPAGHETTO j s. Pietro al Natisone, località Ponte S. Quirino Tel. 0432/727206 - Chiuso il lunedi TV C0L0R/HI-FI/ELETTR0D0MESTICI eupertljs) PIÙ1 ASSORTIMENTO - PIÙ1 CONVENIENZA - PIÙ1 ASSISTENZA ( F.LLI CHICCHIO ^ DIVIDALE DEL FRIULI