o KATOLJŠK CKRKVEN LIST. , 48. V prav tacem smislu pišeta tudi sv. Jakob in sv. Pavel. Seveda so pota do popolnosti pri raznih stanovih in poklicih različna. Mnogo ljudij živečih mej svetom ima napačno misel, da je popolnost le za redovnike in redovnice ali k večjemu še za kako drugo posebno dušo. A temu ni tako. Vsaj Izveličar nebeški govoreč besede: „Bodite tedaj popolnoma, kakor je popolnoma vaš oče nebeški, ne uvažuje le redovniški stan, ampak vse ljudi brez razločka. Istina pa je, da človek živeč mej svetom ni dolžan izpolnjevati evangeljskih svetov revščino, devištvo in pokorščino. To velja le o tistih osobah, koje so se na poseben način posvetile Bogu po samostanih. Pač pa so vsi ljudje brez izjeme dolžni pokoriti se postavam božjim in cerkvenim. Tudi človek živeč mej svetom ne sme srca svojega preveč navezati na bogastvo; tudi je dolžan pomagati siromaku itd. Vsak kristjan treba, da se varuje ne le velikih pregreh proti šesti zapovedi božji, ampak mora se tudi varovati bližnje priložnosti itd. Vsi smo dolžni ogibati se vsaki krivici, ljubiti sovražnike, odpustiti jim od srca. Vsak človek treba, da zatira slabo poželenje, da rad moli, obiskuje sv. zakramente itd. Sv. Avguštin trdi, da besede Kristusove: ,,Bodite tedaj popolni, kakor je popoln vaš oče nebeški44, ne veljajo le devicam in ne omoženim, niti vdovam in ne tudi nevestam, le redovnikom in ne tudi oženjenim, le duhovnom in ne posvetnim, ampak cela Cerkev ima slediti Kristusu e križem na rami.44 Prav tako uči nas tudi sv. Janez Zlatoust. Ogled po Slovenskem in dopisi Iz Jugoslavenske Bosne. (Jngoslaveni, spoštujmo in častimo sv. Jožefa!) Bog Oče nebeški je sam izvolil sv. Jožefa za namestnika svojega, jedino-rojenemu Sinu svojemu, učlovečenemu na zemlji. Iz volil ga je za ženina in deviškega moža brez madeža izvirnega greha spočeti Mariji Devici; za varha, oskrbnika in krušnega očeta Jezusu Kristusu. Izvolil ga za glavarja in gospodarja najsvetejši in Njemu najmilejši družini, ki je kedaj bila na zemlji — sv. nazaretski Družini. Od presv. Trojice — Boga trojedinega — bil je izbran, izvoljen in oblagodarjen sv. Jožef; dana mu je bila prednost izmed vseh Adamovih sinov in potomstva kralja Davida, da je postal ženin in deviški mož one, koja je bila od vekov izbrana, prosta vsa-cega greha, izvirnega in lastnega, v deviško mater druge osebe Božje. Najprvemu izmed sinov Evinih, bila mu je ra-zodeta in pojasnjena prečudežna skrivnost učlove-čenja Sinu Božjega. Najprvi izmed vseh izvoljenih svetnikov božjih je on. sv. Jožef, sprejel v naročje božje dete Jezusa. Pri njem sta bivala in živela Jezus in Marija, in on je bival in živel pri Jezusu in Mariji . . Za Jezusa in Marijo je delal, se trudil, njima kruh in živež služil, ju varoval, vodil in oskrboval. Jezus in Marija sta mu stregla, ga spoštovala in ljubila, mu posluhna in pokorna bila V družbi Jezusa in Marije se je ločila iz trudnega telesa njegova sveta, čista in pravična duša. Neizrečeno se je oveselila duša sv. Jožefa pred peklom, ko je Kristus Odrešenik po smrti na križu došel pred pekel. Pisatelj teh vrstic z mnogimi drugimi vred veruje, da se je blažena duša sv. Jožefa zopet združila s telesom o smrti Jezusovi na križu, ker je tedaj več umrlih pravičnih in svetih vstalo iz grobov in se prikazalo v svetem mestu, med temi iz grobov vstalimi pravičnimi je gotovo bil pravični sv. Jožef tudi priča vstajenja Gospodovega. Spremljal je Boga-človeka, rejenca svojega, pri vnebohodu Njegovem, v kraljestvo večne slave in je dobil prostor poleg prestola Kralja večne časti in krono rajskega veličastva in pravičnosti. Gotovo je šel naproti prečisti nevesti in deviški ženi svoji — Materi Božji — Mariji Devici, ko je bila vzeta v nebesa, ter bil deležen njene nebeške slave in kronanja. In sedaj biva sv. Jožef pri Jezusu in Mariji — pri Kralju in Kraljici nebeškega večnega kraljestva. Tam zagovarja, prosi in posreduje za vse one, koji verujejo, ljubijo in nasledujejo Jezusa Kristusa, koji častijo in ljubijo Marijo Devico; osobito pa za častilce, varovance in posnemovalce svoje. In od tam dobiva in podeljuje jim milosti, varstva, pomočij in blagodare v tem življenju, v smrtni uii in za srečno blaženo večnost; Sv. rimo-katoliška Cerkev izvolila si je sv. Jožefa še v osobitega varha zaščitnika in pomočnika svojega; isto tako so storile: slavna cesarska habsburška - avstrijanska hiša, Kranjska, slov. Štajarska, slov. Koroška, Primorska — z jedno besedo Slovenija; mnogi okraji v Jugoslaviji — nekedanje Ilirije — mnogi okraji, društva, redovi, misijoni, rodovine, župnije in posamezne osebe vseh delov sveta. Med prej imenovane se šteje tudi nova rimo-katoliška občina med razkolniki in mahomedanci v Prjedoru in njegovi okolici, sestoječa s severo in jugo-Slavenov. Ta krščansko katoliška slavenska občina imela je jako težaven in siromaški začetek, ima trudni in vbogi obstanek, mučni napredek in raz vitek med večino drugo vercev na zemlji jugosla-venske Bosne, kojo je silno teptalo in pustošilo skozi 400 let grozno turško mahomedansko kopito. Mala. uboga, slaba započetna občina izvolila si je za varuha, zaščitnika, pomočnika in priprošnjika sv. Jožefa. In pod varstvom njegovim se je množila, naraščala in se razširila, kakor iz ženofovega zrna in je postala že precejšnje drevo, veje svoje že več ur daleč na okoli razprostira po novi župniji. In v sredini te nove župnije stoji lepa, močna, krasna in trdna Častita cerkev s proti nebu kipečim lepim zvonikom, nosi na vrhu svojem veliki in veličastni križ. to znamenje krščanstva, zopet javno v okraju, ki je bil toliko stoletij pod turško silo. Za istino čudovito je izprosil in pomagal sv. Jožef, da se je zamogla započeti nova župnija, pozidati in postaviti čez vse potrebna hiša božja in sve-čeniško-redovno stanovanje, vse s prostovoljnimi mi-lodari. in to sedanje versko-malomame čase. v kojih se za vse drugo raje daje milodare, kakor pa za cerkve. Bogu hvala! sv. Jožefu češčenje! Še so verna vrla slovenska srca, blage, Boga in bližnjega ljube«'* slovenske duše, krščansko-katoliški Slovenci, izined kojih so mnogi največ milodamo pomagali za stavbo in napravo nove cerkve, v kraju, kjer je nikoli ni bilo in kjer je bila potrebna čez vse. koje bi sami tukajšni katoličanje, še le vbogi započetniki, iz imetka svojega mnogo let, ali nikoli ne mogli postaviti, napraviti in oskrbeti. Kakor že nekoliko preteklih let, hočemo tudi letos še z večjo gorečnostjo, zaupanjem in hvaležnostjo opravljati, marcija meseca vse dni, pobožnosti v čast sv. Jožefu, v cerkvi in v domih. še osobito za vse žive in umrle dobrotnike te cerkve in cerkvenih naprav, zlasti za to, da bi se nova cerkev zamogla zunaj in znotraj dovršiti in povse izplačati. Častimo, spoštujmo in vsak po stanu svojem posne-majmo in nasledujmo sv. Jožefa, in on nas bode do vedel k Jezusu in Mariji, ter nam sprosil milosti, pomoči, blagodare dušne in telesne, za časnost in večnost. Radi po zmožnosti svoji tudi kaj v dejanju storimo in darujmo v slavo in češčenje sv. Jožefa, s tem se bodemo prav jako prikupili in priljubili Jezusu in Mariji. V tej. mesec dnij trajajoči še osobiti pobožnosti, v čast ženinu Marije Device in krušnemu očetu Jezusovemu prosimo sv. Jožefa za nastopno navedene: Za sv. očeta Leona XIII., za sv. rimo katoliško Cerkev, za Slovenijo in vse Slovence, za brate naše južne in severne Slovane; pa tudi za ločene po cerkvi razkolne brate naše po narodu, da bi se v veri in poglavarstvu zjedinili z jedino pravo rimo-katoliško carkvijo. Prosimo sv. Jožefa za jugo-slavenske brate naše, koji so v mraku mahomedan-stva in ne spoznavajo Jezusa Kristusa za učenika, odrešenika in izveličarja svojega in nimajo svetega krsta, da bi jih milost Božja naklonila in do vedla k pravi luči solnca vse pravice in resnice, ki je Jezus Kristus. Prosimo prav iskreno za one Slovence, koji so bili krščansko-katoliško krščeni in podučeni, pa so zapustili pravo pot Kristusa, vere in cerkve. Pro- simo sv. Jožefa, za živoverno vrlo svečeništvo, za mladeniče, koji se za mašniški stan pripravljajo, za slovenske dijake in mladino. Priporočajmo sv. Jožefu zaslepljene grešnike, slabo in maloverce, krivoverce, moderne pagan**, da bi se k Bogu in cerkvi spreobrni''. Priporočajmo v priprošnje sv. Jožefu vse uboge, siromake, delavce in male obrtnike, deželne in državne poslance; sovražnike in protivnike aaše, kiščansko-katoliškega verstva in naroda slovenskega našega; stariše, predpostavljeno, učitelje, oskrbnike in odgojitelje. Ako bcdemo z vernim, ponižnim in skesanim srcem za vse, v tem spisu imenovane in neimenovane. iskreno molili in zaupljivo priporočali sv. Jožefu in ga za nje prosili, bodemo več pridobili, storili. zmagali in zla odvrnili, kakor na mnoge in raznovrstne druge načine. Idimo k sv. Jcžefu! In on nas bo varoval. I^'mo k njemu za sebe in za druge, in on nam bode spros'1 milostij, pomoči in blagodarov. Prav gotovo nam bode pomagal! Brat Alfonz Marija. Razgled po svetu. Gradec. Omenili smo že, da govori graški knez in škof v letošnjem pastirskem listu tudi o tem, da je letos minolo 300 let, odkar se je zopet utrdila kato iška vera, katero so bili za nekaj časa izpodrinili luteranski pridigarji. V ta namen bode sezidal cerkev v Gradcu; posvečena bode sv. Jožefu. Ta pastirski list ni povšeči Schunererjevemu glasilu „Ostdeutsche Rundschau". Ta umazani list se huduje vsled nameravanega proti reformacijskega jubileja nad knezom in škofom, in pri tem navaja nekaj zgodovinskih podatkov, v katerih se vidi ne vreonost nemškega malika in njegovih drugov. — Ako je dovoljeno protestantom.da se pri vsakej priliki spominjajo svojega Lutra, bode menda tudi katoličanom dovoljeno praznovati jubilej, ki je veliko v» *je važnosti nego vsa Lutrova slava. — Scho-nerer bi se/eda najraje videl, da bi graški knez in škof najprvo njega za svet vprašal, kaj naj obsega pastirski list Dunaj. Dunajski župan dr. Lueger in oba podžupana so se poklonili pretečeni teden papeževemu nunciju msgr Talijani ju ter mu izročili tern potom čestitko k 20letnici vladanja papeževega. Župan dr. Lueger se je nekako tako le izrazil v mestnem zboru: „3. marcija je praznoval papež Leo XIII. 20letnico vladanja. Leo XIII. vlada modro in pra vično ves katoliški svet. V razburjenih časih je pripomogel, da je dosegla katoliška vera tudi v najbolj oddaljenih delih sveta sijaj in splošno slavo. Do godki zadnjih let so pokazali, da je bil papež v političnih in socijalnih vprašanjih vsem knezom in narodom svetovalec in apostol miru. Mi vsi prosimo Boga, da ohrani še mnngo let sv. očeta zdravega in čilega. Prepričan sem, da me pooblasti mestni zbor, da mu izrazim v imenu dunajskega mesta najuda-nejše čestitke — Zbor je temu soglasno pritrdil. — 21. prične delovati državni zbor. Ministerski predsednik Gautsh je odstopil in na njegovo mesto je prišel grof Thun. On je sestavil novo ministerstvo. Tudi Čehi so poslali svojega zastopnika dr. Kaizl-a. V novem ministerstvu so zastopane vse večje stranke. Liberalni veleposestniki imajo dr. Barnrei-therja. Thun bode neki jako odločno nastopil; mogoče, da se mu posreči spraviti voz v pravi tir. Nemški nacijonalci žugajo še vedno z obstrukcjo, dočim so se liberalci nekoliko spametovali. Desnica bode še vedno postopala složno. Kot predsednik zbornice se imenuje zastopnik katoliške stranke dr. Fochs. Pravijo, da se bodo pomnožila podpredsedniška mesta in da bodo zastopane v njih vse največje stranke. Ako se to zgodi, bode imenovala krščansko-slovenska narodna stranka dr. Ferjančiča podpredsednikom. Prva naloga parlamenta bo glasovati /a nagodbo z Ogrsko. Antisemitje so pripravljeni glasovati z vlado, ako ta posreduje, da odstopi Banffyjeva vlada na Ogrskem, in njeno mesto prevzame konservativna vlada. Tirolsko. 6. t. m. se je vršila v Inomostu velika slavnost v čast papeževi 201etnici vladanja. Vse mesto je bilo v zastavah, dasi je vreme zelo nagajalo. A kljub temu se je zbralo prav mnogo odličnega občinstva v krasno opravljeni cerkvi, kjer je bila zahvalna maša. Zvečer je bila velika slavnost v mestni dvorani. Navzoče je pozdravil deželni glavar predarlski — Pri vsakej priliki pokažejo Tirolci. da so najzvestejši narod avstrijski, ob jednem pa tudi najbolj verni. Ogersko. Voditelj ogerskih katoličanov grof Ferdinand Zichy bode praznoval r.oletuico, odkar je postal doktor modroslovja. Katoličani ogerski bodo ta dan v čast svojemu voditelju prav slovesno puiz-novali. Nekaj statističnih podatkov. Bosnija in Hercogo-vina štejeta danes b8 34ti vernikov, 42 duhovnikov in 30 cerkva in kapel več nego pred 10. leti. — Vseh skupaj je 334 142 katoličanov, 258 duhovnikov in 184 cerkva. — Na Rumunskem (škofiji Bukarešt in Jassy) se je pomnožili število katoličanov, zadnja leta za 44.000, 25 duhovnikov, 3 cerkve (škonja Jassy ima 97 cerkva, izmed teh je 60 lesenih) in 6 kapel. Prav znatno pa se je pomnožilo število katoličanov v Patagoniji, kjer delujejo sinovi in hčere Don Boskota. Sedaj je vseh vernikov 99.500, duhovnikov 50 in cerkva samo 18, kar je gotovo premalo za toliko število katoličanov. Bim. Sv. oče je sprejel v avdijenci več romarjev iz Švice, ki so mu prišli čestitat. Poleg Švicarjev je bilo tudi nekaj romarjev iz Mehike, ki potujejo v sv. deželo, in nekaj Kitajcev. V prihodnjem konzistcriju, ki se bo vršil konec t. m. bodo imenovani 4. kardinali, nekaj nadškofov in škofov. Zdravnik sv. očeta dr Lapponi je konštatoval, da je zdravje sv. očeta izvrstno in da se ni bati ni-kake nesreče. Carigrad. Neki auguštinec je dobro znan z raz-kolnim duhovnikom, ki podučuje grške bogoslovce v Calkiju. Nekoč ga vpraša, kaj meni o razkolu. Duhovnik odgovori: BVem, da uči Rim pravo, vi imate jedino pravo cerkev." — Auguštinec ga nadalje zavrne, „ako veste, da je naša cerkev prava, zakaj ostajate še dalj časa v razkolu, zlasti ker dobro veste, da se mi zapadniki jako brigamo za vašo literaturo?" Na to razkolnik: »Ako se danes zjedinim z Rimom, zgubim svojo mastno službo in poleg tega nimam upanja, da dosežem škofovsko čast, do •katere se bodem vspel v par letih.- — Bolj jim je pri srcu mastna služba nego večno zveličanje. V Belemgradu je umrl pravoslavni metropolit Mihael. Bil je 40 let načelnik srbske cerkve. Pogreba se je vdeležil kralj Aleksander, njegov oče Milan in drugi visoki cerkveni in svetni dostojanstveniki. Po kopali so ga na državne stroške — Naslednikom je bil izvoljen niški škof Inocencij, za kojega se je potegovala vlada. Pogajanja med sv. stolico in srbsko vlado se niso srečno končala. Vlada zahteva izključno srbski jezik pri sv. maši. Sv. stolica dovolje, a ne izključi latinskega jezika. Dansko. Na danskem se je ohranil iz za časa dansko norveškega kralja Kristijana IV. sledeči ukaz: „Ker v cerkvi med službo božjo mnogi verniki spe in s tem nered delajo, zaukazujem, da se zbere v vsaki vasi nekaj mož, ki naj pridejo s palicami oboroženi v cerkev ter speče po glavah tolčejo. Med pridigo je vsem treba biti paznim in poslušati govornika." — Ali bi ne bil tudi pri nas marsikje umesten jednak ukaz? Otroci ubogih protestantskih starišev pridno prinašajo svoje novce katoliškemu duhovniku za Jezusovo družbo. To je gotovo jako hvalevredno, ako pomislimo, da se kaj tacega godi v popolnoma protestantskem Danskem. Švedsko. Princ Oskar, najmlajši sin švedskega kralja, je zapustil dvor svojega očeta in sklenil iti kot misijonar med nevernike. Poročil se je z hčerjo nekega obrista in pričel s svojo soprogo potovati in pridigo vati. Nedavno je imel konference v Kodanju. Iz radovednosti se je zbralo nekaj tisoč ljudij. Govoril je: „Hodite za Kristusom, ker On je luč in življenje." Čez nekaj tednov bode tudi njegova soproga imela v Kodanju govor o misijonih. Časopisi dostavljajo temu poročilu: Želimo le, da bi oba prišla do spoznanja prave resnice, katero iščeta zaman med protestanti. Angleško. Zdravje kardinala in prvaka Angleške se je že toliko zboljšalo, da se povrne kmalu v svojo rezidenco. Zdravil se je sedaj v južni Franciji v Grasse. Nedavno se je vršil pri katoliških Ircih prav dobro obiskan shod, ki je protestoval proti postavam, ki se tičejo katoliških redov. Potem ko je dublinski nadškof v daljšem govoru pokazal krivico onih zakonov, je sklenil shod sledečo resolucijo: Zbrani shod irskih katoličanov prostestuje z vso odločnostjo proti onim zakonom, ki razveljujejo vse zapuščine, katere podarijo katoliški duhovniki redovnikom; shod poživlja vlado, naj odpravi najpreje vsa določila, katera kratijo katoliškim podanikom dolžne pravice Zadnji čas se dogajajo v protestantski angleški cerkvi veliki neredi. Mnogo anglikanskih duhovnikov je, ki še vedno opravljajo službo božjo po katoliškem načinu. To pa ne gre zagrizenim sovražnikom katoliške vere v glavo. Strogi anglikanci so se ne- davno obrnili s pritožbo do kraljice, naj ona razsodi ker je glava anglikanske cerkve. Spominjajo jo onega pisma, katerega jej je izročilo 36.876 angleških daia s prošnjo: naj skuša zatreti vsa prizadevanja, ki merijo na to, da se spoved zopet vpelje in sv. ma$a daruje, ker te navade so neverske!? Kraljica do danes ni dala še nobenega odgovora, in najbrže ga bodo tudi strogi anglikanci zaman čakali. Kalifornija ima po Cath. Directory 35.000 katoličanov, 5 duhovnikov, 6 cerkva in kapel in 1 kau>-liško šolo; apostolski vikarijat Bronville ima 60 000 katoličanov, ki govore izključno špansko, 21 duhovnikov, 12 cerkva in 36 kapel. — Čuditi se mo^^o, da doseže tako malo duhovnikov toliko vspehov. Brez blagoslova in posebne milosti božje si ne moremo razlagati tega razširjenja. L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec marec (sušeč) 1898. (Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.) a) Glavni namen: Češčenje sv. razpela. b) Posebni nameni: 18.) Sv. Ciril Jeruzalemski. Pobožnost do sv. Zakramenta. Varstvo otrok pred novopaganskimi šolskimi nauki. Pravočasno spoznanje poklica. 19) Sv. Jožef. Krščanska družina. Kmečki in obrtni stan. Pospeševalci molitvenega apostoljstva. Delavska mladež. Vojvodina Kranjska. 20.) IV. Postna nedelja. Spokorna povrnitev člove. v/a k Kristusu. Nesrečni duhovniki. Duhovni in obhajanci. 21.) Sv. Benedikt Benediktinski red. Afrikaniki misijoni. Dosega zgrešenega poklica. 22.) Sv. Nikolaj Fl. Švicarski katoličani. Kanizijev jubilej. Obvarovanje pred kugo, požarom in povodnijo. 23.) Praznik sv. 5. ran. Pokristjanjenje Afrike. Razširjenje molitvenega apostoljstva zlasti po veri nevarnih krajih. Velike ovire poklica. 24.) Sv. Gabrijel. Mladina v nevarnosti, da zgubi vero. Naraščaj redovništva. Posli. II. Bratovske zadeve N. I). Oospt presv. Jezusov. Sroa. V molitev priporočeni: Na milosUjive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Srce, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortanata, naših angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odvrni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešesto-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Zapravljivi mladenič, ki je sedaj v velikih denarnih stiskah, se priporoča sv. Katarini za ljubo pamet in redno življenje. — Bolan za zdravje. Zahvala: Trgalo me je nekaj časa v glavi. V bolezni se zatečem k naši lj. Gospej in opravljam devetdnevnico nji na čast. Pa še predno sem jo opravila, bila je moja prošnja uslišana. Kavno tako sem v nekih dragih potrebah opravljati začela devetdnevni te na last sv. Antonu, sv. Jožefu in Materi božji in bila takisto vshšana še pred končano pobožnostjo Priporočala sem tudi drugim te priprošnje. S tem tpolnujem svojo obljubo, da se tem potom javno zahvalim za uslišano molitev. M. E. Listek za raznoterosti. Eakc se je začela pobožncst sedmere žalosti in radosti sv. Jožefa? Dva frančiškana sta veslala mimo Flanderskega obrežja. Naenkrat začne vihar razsajati. ladija se potopi in z njo 300 potnikov. Duhovnika sta bila v splošni zmešnjavi vsaj toliko pri zavesti, da sta se oprijela nekega bruna ki je plaval po vodi. Mislite si njihov strah, ko sta videla, da visi njihovo življenje na slabem lesu. Že so jima začele pojemati moči. in hotela sta skoro izpustiti bruno. V tem obupnem položaji se obrneta do sv. Jožefa, katerega sta posebno častila. V kratkem se jima prikaže svetnik v podobi lepega mladeniča. Pri-j?zno ju pozdravi, ju potolaži in jima vlije nove moči v onemogle ude. Na to pa ju pelje kakor v kakem čolnu do obrežja. Ko stopita duhovnika na suho, padeta na kolena, in s povzdignjenimi rokami zahvaljujeta Boga za nepričakovano pomoč. Ko se zahvalita tudi svojemu rešilcu. ga vprašata, kdo je. ,-Jaz sem Jožef, katerega sta klicala na pomoč," odgovori mladenič. Nebeškega veselja jima je pri teh besedah prekipevalo srce. Sv. Jožef se je na to še nekaj časa prigovarjal z njima o sedmeri radosti in žalosti na svojem zemeljskem potovanji, in konečno lekel da bo s posebnim dopadajenjem gledal na tiste, ki bodo njegovo žalost in radost pobožno premišljevali. Po teh besedah zgine, njegova varovanca pa sta vsa zatopljena v rajsko blaženost. Ta dogodek je bil povud. da sta sveta redovnika ustanovila znano in z odpustki obdarovano pobožnost sedmere radosti in žalosti sv. Jožefa. Saj stori sedemnedeljska pobožnost k sv. Jožefu? Dr Igo časa je bil moj sin, — tako pripoveduje neka mati — v žalostnem položaji. Vsa podjetja so se mu ponesrečila, in tudi denar, ki sem ga mu pošiljala, ga ni mogel rešiti. Mlade njegove žene se je polastil obup. in vsa žalostna mi je pisala, da ne more nič več tolažiti svojega moža. kterega vidno zapuščajo moči. Prisrčno prosim na to Boga. naj pomaga ubogima sirotama. Slišala sem tudi o sedemnedeljski pobožnosti k sv. Jožefu: različne zahvale, katere sem brala v časopisih, so mi navdale pogum in s trdnim zaupanjem se obrnem do njega, ki je bil tukaj na zemlji vodnik sv. družine, in začnem opravljati se-demnedeljsko pobožnost Praznik sv. Jožefa je minul, a jaz še nisem ničesar dosegla Kljub temu pa nisem izgubila zaupanja, in željno čakala praznika varstva sv. Jožefa, ki mi je bil žarek rešitve. Čast in hvala bodi mojemu zavetniku! Na dan varstva sv. Jožefa dobim pismo od sina, da se je obrnilo na bolje, in da je dobil izvrstno službo. Imeti moraš materno srce. da boš razumel, kakšne so bolečine, če vidi svojega otroka v trpljenji, in kako je zopet veselje, katero občuti tedaj, ko zašije otroku zopet solce sreče. — (Keller). Moč litanij v čast sv. Jožefu. Leta 1865. je bilo moje jedino dete — tako nam pripoveduje pobožna mati — prav na kraju groba. Zadnja ura se je bližala. kar so pričale mrtvaške poteze na njegovem • obrazu, in zvijajoči se udje. Celo uro sem se zibala med strahom in upom. Čeprav sem imela v sv. Jožefa veliko zaupanje, se me je vendar polastila neka neznosna otožnost Naenkrat me pa spodbode neka notranja moč, da se še enkrat zatečem k velikemu svetniku, kterega nihče ne prosi brez uspeha. Padem na kolena pred njegovo podobo, obljubim, da bora naznanila Čudež, če sin ozdravi, in molim litanije sv. Jožefa. Komaj dokončam molitev, ko odpre dete oči. Bilo je ozdravljeno. (Keller) l£oč pasu sv. Jožefa. Bolandinsti pripovedujejo to le čudovito ozdravljenje, katero je tudi neki pro-testantovski zdravnik potrdil V Antverpenu je bila neka avguštinka več kakor tri leta priklenjena na bolniško postelj Stanje meno je bilo tako, da so zdravniki rekli: „smrt je neizogibna." Bilnica se obrne k sv. Jožefu, opaše pas, ki je bil posvečen na čast temu svetniku, in začne opravljati devetdnev-nico. 10 junija 1659. je klečala vsa onemogla pred podobo svojega zavetnika in prosila zdravja. Ko tako zdihuje in moli, začuti naenkrat, da so njene bolečine ponehale. Še sedem let je živela, in nikdar več občutila najmanjše bolečine. Ko se je 1 1842. v Veroni v cerkvi sv. Nikolaja ta čudež prebral, je dalo mnogo bolnikov tudi tak pas blagosloviti, in zadobili so ne samo zdravja, marveč tudi drugih milostij. Zavoljo tega so sv. oče Pij IX 19 suš5a 1860. leta odobrili bratovščino pasu sv. Jožefa in obdarili z mnogimi odpustki. Krščansko maščevanje. Kmečki oče stare korenine, poštenjak od nog do glave, so morali pred nekaterimi leti za svojega sorodnika šteti nekaj sto-takov, ker so zanj „dober stali" Za moža, ki ni bil ravno hud kapitalist, je bilo to že precej občutno. Sovraštvo in jeza nad sorodnikom sta se začela tedaj bojevati v njegovem srci. Hotel se je maščevati tudi nad njim. In res, maščeval se je, toda v krščanskem duhu. „Denarja ne bom več videl," govoril je mož sam s seboj, „kar je izgubljeno. Čemu se torej jeziš in godrnjaš ?" In mož je sklenil, da bo vsak večer zmolil rožni venec za svojega sorodnika. Rečeno, storjeno. Vsak večer je molil rožni venec, in še sedaj, ko živi na tihem v svojem izgovorjenem kotu, opravlja to navado. In če kedaj pozabi, pošilja po noči, kadar se zbudi, pozdrave rožnivenški kraljici. — Da, to se pravi usipati žareče oglje na glavo svojega brata. Tako maščevanje bo gotovo izprosilo poboljšanja sorodniku, in razdejalo možu napake vsakdanjega življenja. Dobrotni darovi. Za sv. Detinstvo: Čast g. J Žagar, kapelan v Dobrepo-ljah. 10 gld. — Uast g. Fr. Oswald. katehet v Idriji, 40 gld. — Čast. g. M. Kralj, župnik v Tunicah, 6 gld. 50 kr. Za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru: Dve neimenovani prijateljici ii gld. — G. Fr. Tavčar 5 gld. Za monsign. Jeranoto dijaško mizo: G. Fr. Tavčar 5 gld. Za sv. Očeta: G. Fr. Tavčar 30 gld. Za bratovščino sv. Peš. Ttlesa: G Fr. Tavčar 5 gld. Za afrikanski milijon: G Fr. Tavčar 5 gld. Odgovorni urednik Avgust Pucihar. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.