Kdo sc ie lofll prfl izrabe moCl oglasa? V povojnih letih živimo v dobi oglabov (reklame). Kdor hoče kaj prodati, postati znan, vzbuditi pozornost, mora zagrabiti za reklamo, da ga ponese v radovedni svet. Letos se vrši celo v Berlinu mednarodna razstava reklame. Pri pogledu na oglasno moC in razširjenost se moramo spomniti onega, je prvi zaslovel potom reklame po Ameriki in to je bil kralj cirkusa Phineas Taylor Barnum. Vsekako je zanlmivo pregledati Barnumovo originalnost v reklami, • katero je dosegol ctlj: Vzbuditi pozornost, pustiti, da vsa govori o enem človeku! Barnum se je rodil 1. 1810 v BetHelu v severoameriški državi Connecticut in nastopil življenjsko pot kot navaden pastir. Ko je bil star 18 let, je postal znan po svojem rojstnen kraju, ker je znal za druge tako lero sestavljati ljubavna pisma. Zaljubljena pisma ao odkrila v njem zavest, da ie pravzaprav rojen za časnikarja. Postal je urednlk lista »Herold of Freedom«, ki je izhajal v rojstnem kraju. Ko je dopolnil 24 let, se je podal v Newyork in otvoril majhno gostilno. Ker mu ie krčmarenje neslo premalo, se ]e oklenil postranskega zaslužka. Nasproti njogovi gostilni je bila velik?. modna tvgovina. Bavnum jo ¦••'cvzol nalogo, da je stal pred trgovmo in s svojo Egovornostjo vabil mimoidoče k nakupu. Kričanje pred trgovino je bila vrsta reklame, s katero je Barnum okoristil podjetje. Ker je sam spoznal moč reklame, si je postavil v Newyorku šotor, v katerem je razkazoval vsemogoče znamenitosti. Tedaj je začel svoj Sotor prvič hvaliti potom oglasov po časopisju. Po Ustih je priporofial zanimivosti svojega Sotora, katerih radovednosti udana Amerika do tedaj niti videla nl. Dobro se je pa tudl zavedal, da ni dovolj, da poplsuje poaebnosti svoiega šotora, ampak Jlh mora v resnici tudl pokazati. Ker n! imel vedno izrednih predmetov na razpolago, se je lotil goljufije. Celemu svetu je postal znan, ker je razbobnal, da je v njegovem šotoru na vpogled dojilja osvobodltelja Združenih držav Waschingtona. Dojilja Je bila seve že davno mrtva. Barnum Je kupil prav gi*do zamorsko sužnjo In jej je dal ime »Jayco Heth«. Koj nato so se pojavili po časopls^u oglasi, da je kupil Barnum za 5000 dolarjev 164 let staro Heth, ki je bila nekofi dojilja najveCjega Amerikanca — Waschingtona. Ł• t par mesecih ]e obogatel z ravnokar omenjeno potegavščino. Se-le tedai. ko je stara zamorka umrla, so odkrili prevaro. Starka ni bila stara 164 let, ni bila nikoli Waschingtonova dojilja, da, niti sanjalo se jej ni, kdo je bil ta slavni mož. Sedaj so lopnili listi po Barnumu. ?.fesece sc jo govorilo in pisalo le o goljufiji z zamorsko dojiljo. Barnum je pienesel mirno vse časopis- ne napade, da, bil J« celo vesel bre»plačne reklame. Barnum ai je nabavil veCJi cirkua, Leta 1864 je prišlo t amerlško prestolno mesto Waschington 12 indijanskili poglavarjev. da bi počastili predsedni< ka Zdruzenih držav. Barivum se ]e mu« dil baS tedaj s svojim cirkusom v Waschingtonu. Povabil je odlične Indijance v svoj cirkus, da bl se jim tamkaj poklonilo waschingtonsko občinstvo« Indljanskl poglavarji so se odzvali prevari in obiskovalci cirkusa so jih burno pozdravljali. Stopil je na oder Barnum in začel predstavo. »Ta-le tu«, je pokazal na prvega Indijanca, »se iraenuje »rumeni ptič« In je že potegnil kožo (skalpiral) bogzna kolikim belokožcem. On bi tudi mene skalpiral, ko bt razumel, kaj govorim, a je tako neumen, da je pripričan, da ga hvalim.« Tak opis je podal Barnum od vseh dvanajstih in občinstvo je kričalo od navdušenja. Ko je zvedel drugi dan predsednik, kaj si je dovolil Barnum z Indijanci, ja bila velika razburjenost. A so pustili mučno zadevo pri miru, da bi ne po« stala prevara znana celemu svetu. Nekega dne je najel Barnum ob žej> leznici večjo njivo. Kakor hltro je brzej kak vlak mimo njive, je on oral na njej z največjim slonom. Železniški potnikl so videli to posebnost, se jej čudili, pi« salo se je o njej in Barnum je užival priznanje. Leta 1891 je bila razglašena Burnu-« mova smrt. Kakor hitro je čulo in čitalo občinstvo o smrti cirkuškega kralja, je bilo prepričano, da to ni res« Ljudje so hrumeli v njegov cirkus v, trdni veri, da bo Barnum nastopil kot od mrtvih ustali komedijant. Vendan takrat je bil Barnum res mrtev in radovedneži so zapustili razočarani cirkus. -» > -. .