AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 5, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII igresje pripravljen na to akcijo v stavkah r*dlog9 da se prepreči vsak zastoj v indu-i je pripravljen za poslansko zborni-Akcije se pričakuje v nekaj dneh; če predlog sprejet, bo naglo poslan v Ml, ^hir »Hi /I i 51 m IlEl [yojaki se je lam na *echer, ki ima na kro-'.j^iških vojakov, kate-/ 0v> je izgubila svoj Atlantiku, 340 milj ^ermude. Na krovu Clevelandčanov, med ^mund Ivančič iz Cac Rd- hite proti kraju, ladja brez moči na Ju, da jo privlečejo 'stanišče. Ladja je 'adiu klic za pomoč. lr'io in ladja ni za-Vai*nosti. (V &la zdaj na jih ne bo avljati ' — A. J. Mussel-a je izumil zavore e' ki jih ne bo tre-&°dložiti in ki bodo oprave toliko časa, avtomobil. Iz-v*> da je že v dogo-krmama iz Cleve-tT bosta pomagali no- ^Polniti. 0v»h zavor je ta, da 0 Jeklo ob trd kro-bo treba nobene °r je to pri sedanjih st Zajčja taca ni srečna Louisville, Ky. — William Humphrey, star 16 et, je pronašel, da zajčja taca ne prinaša sreče, kot nekateri trdijo,, da jo. Zlasti ne, če je ta taca še na živem , zajcu. On in tovariš sta hotela] vjeii mlademu dolgp-uhčtca, ki. je pa po nerodnosti vtaknil svojo tačko v petelina pri fantovi puški. Pe-Ijan je bil v bolnišnico z 8 svinčenimi drobci. Da bo mera nesreče polna, se je fant spomnil, da je bil to 13. zajec, ki sta ga hotela s prijateljem pobasati v malho. novFgrobovi John Perko Kakor smo že včeraj poročali je umrl na domu hčere na Dock Road, North Madison, O., splošno poznani John Perko, po domače Glaviče v Janez, v visoki starosti 79 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances roj. Zaje, po domače Tekav-gresu, naj sprejme postavo, kijčeva Franca, doma iz fare Kr-bi določala dobo 30 dni po ne- ke in hčer Frances omož. Cin- To so pa tisti izdajalci. . lngton. — Apel predsednika Trumana na kongres, av' kako drastično postavo za preprečitev nadaljnih dobil ugoden odmev v kongresu. Pripravljen je že 1 Predlog. Vojaški odsek je včeraj študiral pripo-tednika, da se s postavo prepreči zastoj v indu-^itelji študirajo pot, da bi se predlog v par dneh zbornico in če bi bil sprejet, da se naglo pošlje Predsednik je priporočal, naj kongres o tem odlo-J^ožičnimi prazniki. Predsednik je priporočil kon- 1e Ho ^an je izumil tudi . Clkljih, ki je splošno li-ie 73 let in živi Ohio. V ^O MENDA J^Vajali ^STAVKO ^ roiiZe & Aluminum lj '. 'n Laisy Ave. t f|H Je včeraj pred no i^ta kakim 300 de-ti>v 2a(*nje tri dni pri-Potem pa tam C0 stavko, ne da bi [v0 delo. Podjetje je -110 za nedoločen čas '4'.treba dognati, kdo Ujetje, unija ali Pričeli s sedečo .'Petek, ker so bili V. delavci radi ty«. dela. Delavstvo ,kč AFL, ki je pred !\ evala 30% zvišanje sporazumu med delavstvom in podjetjem, predno se more začeti s stavko. Priporočil je kongresu, naj sprejme tako postavo pred 20. decembrom, ko gredo kongresniki domov na počitnice. Iz kongresa se slišijo celo glasovi, da bi se sprejelo še strožjo postavo koi jo -p* priporoča predsednik, namreč, strogo kazen za one, naj bo unija ali podjetje, ki bi se ne pokorili odloku preiskovalnega odbora v sporni zadevi. Predsednik Truman je rekel, da niti ne bo čakal na tozadevno postavo v kongresu in da bo imenoval poseben preiskovalni odbor, ki bo preštudiral diference med unijo in podjetjem pri General Motors in enega za jeklarsko industrijo, kjer tudi grozi stavka. -o- Keitel trdi, da je Hitler napadel Rusijo v samoobrambi Nuernberg, Nemčija. — Feld-maršal Keitel, ki sedi med 19 naciji pred sodnim tribunalom zaveznikov, obtoženi vojnih zločinov, je izjavil, da je moral Hitler napasti Rusijo in jo s tem prehiteti, da ni ona napadla Nemčije.. "Po brezuspešnih posvetovanjih med komisarjem Molotovom in Hitlerjem, so prihajale na generalni štab poročila, da se Rusi pripravljajo na vojno," je izjavil Keitel. "Dobili smo poročila, da so Rusi zgradili tik-me-je na Poljskem 60 velikih letališč. Zato je Hitler mislil, da se mora tudi on pripraviti, kar je potem vodilo k napadu 22. junija 1941. To je bil obrambni in ne napadalni korak nemške armade." -o- (V1 co, pastorko Mary omož. Gliha ter več vnukov in drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Kuzelovec, fara Zagradec-Fužine, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriko je dospel še leta 1887. Poročil se je leta 1893 in v januarju i.943 sta s ženo praznovala zlato poroke. Družina je prej dolgo let živela na 774 E. 156. St. Ranjki je bil član društva Najsv. Imena fare Marije Vne-bovzete. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in potem na Kalvarijo. Naj počiva mirno v ameriški zemlji, preostalim naše sožalje. Steve Strk Včeraj zjutraj je umrl Steve Strk, star 55 let, stanujoč na 1401 E. 39. St. pri Mrs. Mary Petrovčič. Rojen je bil v selu Viduševac, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Zapušča bratranca Blaža Strk na 91. cesti. Bil je član št. 99 HBZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 10:15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. George Cyrus Umrl je George (Michael) Cyrus, star 58 let, stanujoč na 3107 Payne Ave. Pogreb bo danes popoldne ob dve iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Woodland pokopališče. Grdošič Frank Umrl je Frank Grdošič, star 70 let, stanujoč na 12818 St. Clair Ave. Rojen je bil v selu Javor na Hrvatskem. V Ameriki je bil 53 let in član št. 22 HBZ. Zapušča ženo Marto ter nečaka Michaela in Tomaža Grdošič. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:30 iz Golubovega pogrebnega zavoda, 4703 Superior Ave. v cerkev sv. Pavla na 407 cesti in na Kalvarijo. Thomas Juratovac Sinoči je umrl Thomas Juratovac (Jeareck), stanujoč na 146. St.. Pogreb ima v oskrbi Svetkov pogrebni zavod. Cas pogreba in drugo bo naznanjeno jutri. Mary Glatcli Danes zjutraj je umrla Mary Glatch, stanujoča na 789 Rudyard Rd. Pogreb ima v os-pravljen stopiti pred celotno vr- krbi Svetkov pogrebni zavod, hovno sodnijo, ali pred enega'Čas pogreba in drugo bomo na-člana iste. 'znanili jutri. YUGOSLAVIA: These three refugees of Yugoslavia produce a faint smile—thanks to the United Nations Relief. They are wearing warm clothing contributed by the people of the United States. (Acme) To so begutički is Jugoslavije, ki se poticejo,v tujini, odvisni samb od pomoči dobrih src. Ti trije na sliki so v oblekcah, ki so jih poslali dobri ljudje iz Amerike. Za te in take mi zbiramo odpomoč pri naših dobrih ljudeh. In te imajo najbrže v mislih dopisjiiki v Enakopravnosti, Glasu SDZ in v Zarji, glasilu Slovenske ženske zveze, ki jilfi zmerjajo z izdajalci in kvizlingi in ki rohni jo proti njim, češ, da nLio vredni naše pomoči. Ali je mogoče, da bi bilo kakšo srce (zlasti pa iensko) tako zakrknjeno, da bi odrekalo takim revčkom tiste milodare? Ali se more dobiti človek, ki bi take ubožčke mogel imenovati — izdajala -in kvizlinge? Zalibog. celo med ameriškimi Slovenci imamo take ljudi, pa še ki se štejejo med prosvitljence . . . Gornjlo sliko je prinesel clevelandski dnevnik "The Cleveland Press." Nocoj pridite vsi gledat zanimiv program v S. N, D. na St. Clair Ave. Nocoj ob 7:15 bo v SND na St. Clair Ave. zelo zanimiv program pod avspico divizije, ki prodaja obveznice zmage v 8. vladnem posojilu. Nastopili bodo razni umetniki kot čarovnik John J. Grdina, učenke Vivien plesne šole, kvartet Glasbene matice, na harmoniko Joseph Milavec, na klavir Henry Paulin ter Pete Srnickov orkester. Anton Grdina bo pa pokazal razne zanimive slike, kot lanski požar pri East Ohio Gas Co. in razne iz vojske. Prišel bo tudi župan Tom 1 Burke, ki bo imel nagovor z ozi-1 rom na prodajo obveznic zmage. ROOSEVELT JE SVARIL PRED VOJNO Že 26. novembra 1941 je svaril Filipine na vojno nevarnost. Washington. — Kongresni preiskovalni odsek je včeraj slišal, da je predsednik Roosevelt že na 26. nov. 1941 posvaril komisarja Filipinov, Francis Say-re-ja, da zna prihodnja poteza Japoncev privesti do vojne med Zed. državami in Japonsko. Enajst dni pred napadom na Pearl Harbor je Roosevelt obvestil filipinskega komisarja, da še ni gotovo, kam bo Japonska udarila s svojo silo, ki jo zbira. Dodal pa je, da bodo Japonci, kot vse kaže, udarili na Thailand. Vzpričo tega je predsednik izjavil : "Smatram za možnost, da bo ta prihodnji japonski napad povzročil sovražnosti med Zed. državami in Japonsko." Mr. Roosevelt je takrat poudarjal, da Japonci močno po-množujejo svoje garnizije na pacifičnih otokih, kar vse znači, da se pripravljajo v teh krajih proti morebitnemu napadu od strani ameriške bojne sile. General Sherman Miles je pa izpovedal pred odsekom, da je bilo na konferenci generalnega štaba sklenjeno, da se takoj posvari ameriške baze na Filipinih, Havajih, v Panami in na zapadnem obrežju o napetem položaju na Pacifiku in da se Japonci pripravljajo na nek napad. Toda preiskava tega odseka je že prej dognala, da je dobil Pearl Harbor svarilo šele tri ure po napadu Japoncev. -o- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Razdeljenih bo za $1,000 nagrad1- Unija uslužbencev pri med one, ki vladnih bondov. Vsak je prijazno vabljen, ker ne bo nobene vstopnine. Program bodo začeli točno ob 7:15 zvečer v avditoriju. Jamašita bi prišel rad v Washington na sodbo Washington. — Japonski general Jamašita, ki je zdaj pred ameriško vojaško sodnijo v Manili obtožen vojnih zločinov, se je obrnil na najvišje ameriško sodišče s prošnjo, naj ustavi sodno postopanje pred vojaško sodnijo na Manili ter naj ga pripelje v Washington na zaslišanje pred najvišjim sodiščem. Apel je bil poslan s Filipinov •i zračno pošto. General je pri- Novo zdravilo proti flu pride New York. — Javnost bo dobila enkrat v februarju novo zdravilo proti raznim vrstam prehlajenja. Zdravilo je iznašel vojaški laboratorij in se ga zdaj uspešno uporablja v armadi. -io- Požar je uničil vso jeklarsko delavnico Bethlehem, Pa. — Požar je izbruhnil v delavnici Bethlehem Steel Co. ter jo vso uničil, ško da znaša nad $2,000,000. najnovejševest! WASHINGTON — Senat je 2 65 proti 7 glasovom spre je predlog, da so Zed. države članica organizacije združenih narodov. WASHINGTON — Poljedelski urad naznanja, da je dovolj sladkorja na rokah, da ostane racioniiranje 5ja 1- četrtletje 1946 v sedanji meri. Ne bo ga pa še kmalu dovolj, da bi se ga vzelo iz racioniranja. CLEVELAND — White Motor Co. naznanja, da bo potrošila v prihodnjih 18 mesecih do $9,000,000 za večjo tovarno, stroje in opremo. Na knjigah ima naročil za več kot $14,-000,000 samo za buse. so prodali največ uij£nj železnici tukaj vpraša za 18c in pol Uradniki unije uslužbencev pri clevelandski ulični železnici, katerih je do 4,300, so vprašali vodstvo te mestne naprave za povišek 18 centov in pol na uro in pa 40-urni delovni tednik. Predsednik unije, Thomas Mea-ney, je izjavil ,da bo unija z vso odočnostjo stala za svojo zahtevo. V avgustu lanskega leta, ko Columbus, O. — Ohijski gu- je unija grozila s stavko, so do-verner Frank J. Lausche je sto-'bili sprevodniki, operatorji in pil energično na noge, da se od-1 motormani 2 centa in pol več pomore v pomanjkanju stano- na uro, kakor je to priporočal ranj, ki je tako akutno v državi, vladni posredovalni odbor. Guverner Lausche zdaj urgira, da se zida samo hiie Guverner .je pozval oba ohijska Unija zahteva plačo za čas in senatorja in kongresnika at- pol za vse ure dela nad 40 ur. large Benderja, naj pomagajo, j Zahteva tudi, da dobe vsi usluž-da se omeji vse druge zgradbe v' benci, ki so na mesečni plači pri tem času in da naj se zida samo j podjetju, sorazmeren priboljšek. stanovanjske hiše. Dalje se bo! Vodstvo mestne ulične železni-obrnil na armado in mornarico, ce ni še odgovorilo na zahtevo da takoj dasta na razpolago unije. gradbeni industriji ves material, I -o- ki ga imata na razpolago. Ape-1 JAPONSKI OFICIR liral bo na vse prebivalstvo v dr- wiepi p A ni žavi, naj odstopi vrnivšim vete-l45^ t™ ranom sobe, če jih imajo prazne LJUDOZRSTVA v svojih hišah. V izpeljavo tega nujnega načrta je imel guverner Lausche Sydney. — Avstralska vojaška sodnija je obsodila v smrt na vešalih nekega japonskega čast- dolgo posvetovanje z zastopniki nika, ki je jedel meso nekega delavskih unij ter gradbenikov avstralskega vojaka. Nek drug in industrije, ki ima na rokah! oficir je bil pa spoznan krivim, gradbeni material. Vsi se se da je ukazal z bajoneti prebada- strinjai ž njim. Zlasti je guverner pudarjal, <}a je v tem času pomanjkanja stanovanj grdo, če zidamo pivni- ti nekega avstralskega letalca na otoku Talaud. Izgovarjal se je, da je izvrševal povelje višjih. Poročnik Tazaki je bil pa oni, ce in olepšavamo razne stavbe, 'ki je jedel meso avstralskega vo-ko so veterani brez potrebne jaka, ki je bil ubit v boju 19. strehe. julija. Manj koles— V Washingtonu so določili za elevelandske avtomobil iste za december 60,293 avtnih koles, do-čim so jih dobili v novembru 66,204. Za vso deželo je kvota avtnih koles za december 2,500,-000. Spoznala je roparja— Policija misli, da ima pod ključem prave roparje, ki so odnesli iz stanovanja gostilničarja Križmana $23,500. Marie Kelhar, sestra Mrs. Ivrižman, ki so ji roparji grozili s samokresi, je enega spoznala na policiji. Eden izmed osumljenev, star 32 let, je brat, nekega cle-velandskdga policista. S ta s s en bo v mestu— Bivši minnesotski guverner Harold Stassen bo 23. februarja v Cevelandu. Govoril bo v City klubu. Da ga bo prišo lahko poslušat več ljudi bo imel go->'or v plesni dvorani hotela Stat-ler. Prevzem gostilne— Albina (Opaskar) Richter in Mary C. Slapar sta prevzeli Victory Tavern na 513 E. 152. St., vOgal Hale Ave. Rojakom podjetje toplo priporočamo. V novih rokah— Poznani Frances Novak in Marie Oražem sta prevzeli znano MakovČevo slaščičarno v S. N. D. na St. Clair Ave. Prav toplo se priporočata starim in novim odjemalcem. Lepe razglednice— Krasne božične razglednice v veliki izbiri dobite v Novakovi prodajalni, 6122 St. Glair Ave. Pakete je prejel— Mrs. Maymie Marin, 1160 Norwood Rd. je prejela kabelsko poročilo od svojega soproga Stanleya iz Jugoslavije, da je prejel oba paketa, ki mu jih je poslala. Tudi pismo je že prejel, ki ga je pisala 4. nov. Napravile trdnejše— Father Baznik, ki je vojaški kurat v ameriški armadi, zdaj stacioniran na Goriškem, piše, da je prejel nekaj paketov v tako slabem stanju, da se sploh ni moglo razvideti kdo ji je poslal in komu. Kdor namerava poslati kak paket, naj ga zelo trdno preveže z močno vrvico, trdno prilepi naslov, a znotraj v pošiljko naj kam prilepi še en naslov, komu je paket namenjen. To je za slučaj, če se naslov zunaj raztrga, zmoči, ali odlepi. Prejeli so pošiljke— Kollander .je vjčeraj prejel drugi kabel iz Ljubljane in sicer sledeče vsebine: Prejela zavitek od Birka, se mu zahvalim. Rojina prejeli tri zavitke, Rozman prejeli tri zavitke, pismo in denar. Zopet je dospelo več tisoč zavitkov, carina 27 dinarjev od zavitka. Znamk še nisem poslala. Pozdrave!—Amalija Rus. Šesta obletnica— V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Frances Russ v spomin 6. obletnice njene smrti. Vesi iz domovine— Ana Jene iz 1124 E. 71. St., je prejela pismo iz stare domovine, v katerem želijo sorodniki zvedeti za Martina Kapš. Ce sam to bere, ali če kdo drug ve za njegov naslov, naj sporoči na gornji naslov. Pismo je od njegovega očeta. -o-- SI OVENSKI BEGUNCI VAS PROSIJO POMOČI! I AMERIŠKA DOMOVINA. DECEMBER 5, 1945 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HEndeison 0628 Cleveland 3, Ohio. ___ Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto M.60. Za Cleveland, no do«ti, celo leto W.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta 18.60. Za Cleveland,* po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pofttl četrt leta «3.35 Za Cleveland in Euclid, po raznafelclh: Celo leto WJ50. pol leta «3.60. četrt leta «2.00 Foaamema številka S eente SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada. « far a month«. 12.00 for I month«. Single coulee I cent«. Entered a« •econd-claa« matter January 6th. 110«. at the Poet offlee at Cleveland. Ohio, under the Act of March Srd. 187». --,-1--------------.,------ No. 283 Wed., Dec. 5, 1945 Kje iščite izdajalcev Skupina ljudi, ki si je izbrala Tita za svojega začasnega boga, ne neha z zmerjanjem. Ni danes besede, ki bi se v ameriških "naprednih" in "tudi-katoliških" Jistih tolikokrat ponovila kakor beseda izdajalec. Izdajalci so seveda tisti Slovenci, ki so si upali nastopiti proti partizanstvu, za katerim se je skrival komunizem. Ti obrekovalci se drže tistega načela propagande, da je treba nekaj tolikokrat ponoviti, da nazadnje ljudje ne najdejo časa razmišljati, ali je povedano resnično ali ne, ampak sprejmejo kot nekaj vsakdanjega. Že večkrat smo pozvali obrekovalce, naj pridejo z dokazi. Teh zastonj čakamo. Mislimo pa, da je prav opozoriti one, ki jim je do jasnosti in resnice na nekatera dejstva, ki postavljajo obrekovalce same v čudno luč. Ali so dejanja komunistov ,ki jih navedemo, bila v korist ali škodo naroda v starem kraju, naj bralci sami presodijo. Kako so se komunisti obnašali v starem kraju predno so Nemci napadli Rusijo! Pred nami so trije komunistični letaki iz tiste dobe. Prvi napada priprave Jugoslavije za obrambo leta 1941. Takole govori: "Oficirji, podoficirji, vojaki! Ne odzivajte se mobilizacijskim pozivom, ki jih prejemate te dni. Vedite, da vas hočejo izrabiti za topovsko krmo angleške plutokracije proti Nemčiji, prijateljici in zaveznici Sovjetske Rusije, ki je zasčitnica vsega delovnega ljudstva." Podobno se glasi proglas komunistične partije v Belgradu dne 30. marca 1941. Takole pravi: "Narodom Jugoslavije grozi nevarnost od pobesnelih angleških vojnih hujskačev in srbskih šovinistov, ki s svojimi provokacijami ženejo državo v vojno klanje. Vse ljudstvo naj se upre tistim, ki bi radi stremljenje množic za ohranjenje neodvisnosti odrinil v pravec imperialističnih vojnih ciljev. Nočemo vojne, nočemo biti orodje v rokah angleških imperiali-stov. Komunisti smo se že ob pričetku te imperialistične vojne dvignili proti temu, da bi bila naša država potegnjena v vojno od katerekoli strani. "— Novo vlado pa so komunisti napadli še 3!l. marca 1941 v Ljubljani z letakom češ, da hoče potegniti državo v vojno za angleške koristi. To so dokumenti, ki se jih ne da utajiti. Ti glasno govore, da so bili komunisti, ki so kasneje organizirali parti-zanstvo, odločno proti /apadnim zaveznikom in da so smatrali rusko zaveznico Nemčijo za svojo prijateljico. V tem smislu so tudi delali in s svojim razdiralnim delom močno uplivali, da je Jugoslavija vojaško tako hitro padla. Pomagali so Nemcem odločilno proti zaveznikom. Ko so Nemci zasedli Slovenijo, so komunisti hoteli, naj zasedejo vso Slovenijo kot ruski zavezniki. Storili so vse, da bi Nemce pregovorili, da marširajo preko določene razmejitve med Lahi in Nemci. V Trebnjem so v tistih aprilskih dneh 1941 nastopili za Nemce z demonstracijami, radi katerih so Italijani na mestu ubili 32 zapeijancev. To je resnica o slovenskih komunistih in njih razmerju do zaveznikov in prijateljev Nemcev. Ni bilo dosti drugače drugod. Na Francoskem so prav tako agitirali proti temu, da bi se Francija borila proti Hitlerju. Njih vodja Thorez je bil obsojen radi tega na smrt, pa je zbežal na Rusko. Ne pozabimo tudi, kako so se obnašali v Ameriki. Do tistega dne, ko je Nemčija, napadla Rusijo, so Browder in njegovi komunisti napadali vse, ki so se borili proti Nemčiji. 22. junija 1941, ko se je začela vojna z Rusijo, pa so takoj obrnili plašč. Naenkrat so bili navdušeni za vojsko. Tako je bijo tudi v Sloveniji. Radi sovjetske Rusije in še le na ukaz iz Moskve so komunistični prijatelji Nemcev postali njih sovražniki. — In ti ljudje, ki se spremene*na ukaz iz Moskve kot petelin na strehi, si upajo druge napadati kot izdajalce k ! ! Sovraštvo do zaveznikov pa pri partizanih nikoli ni minilo. Naj omenimo, da so po padcu Italije pobili partizani tudi vse od Angležev poslane radio-telegrafiste. Ti so bili s četniki in vaškimi stražami, da so tako vršili obveščevalno službo za zaveznike. Med pobitimi je bil na primer tudi Slovenec Božnar iz Polhovega gradca. Angleži so ga spustili s padalom v Slovenijo, da je tam vršil svojo nevarno službo. Partizani so ga neusmiljeno ubili, čeprav so vedeli, da dela za zaveznike in po njihovem nalogu. Pred dnevi smo našteli tudi nekaj slučajev, kako so partizani kruto pobili ameriške leta'ce, ki so jim prišli v roke. Tako je bilo partizansko navdušenje za zaveznike. Kadar je šlo proti domačim nasprotnikom, takrat so komunisti zelo radi iskali pomoči nemškega okupatorja. Tudi za to so dokumenti. Kidrič in. Baebler, sedanji predsednik in sedanji finančni minister ljubljanske vlade, sta hodla iz Ljubljane na dogovore z Nemci na Gorenjsko. (Naj pripomnimo v lažje razumevanje, da je Kidričeva mati Nemka in da, je Baehler po svojih prednikih nemškega pokole-nja.) Nemci so te svoje prijatelje izrabljali proti Slovencem. Komunističnim partizanom pa itak ni bilo nič za slovenstvo, ampak le za komunizem in njegovo zmago. Shajali so se včasih v Selcih na Gorenjskem, včasih na Bledu. rv-»e j<; po vedeli za sestanke so skušali spraviti s poti. Pobili so šoferje, ki so jih poprej vozili, in lastnike hiš, kjer so se sešli. Pa vseh prič le niso mogli spraviti s sveta. In Baebler sam pripoveduje, kako se je na Goriškem shajal z Nemci. potem ko so ti zagospodarili na Primorskem, in jim dajal nasvete. Kot z Nemci so partizani sodelovali z Italijani. Nikoli se ne bo pozabilo, da so Lahi po padcu Italije kratko-malo izročili partizanom orožje kot svojim milim prijateljem. Ti so potem lahko pobili vaške straže na Turjaku in Četnike v Gr^čaricah. Italijanski vojak je učil partizane rabiti težko orožje proti Slovencem. To so dejstva, ki jih nihče ne spravi s sveta. Znano pa je tudi, kako so na Goriškem in v Trstu laški in slovenski partizani skupno nastopali proti domačemu prebivalstvu. — Kje so tedaj pravi narodni izdajalci ? V mednarodnem komunizmu jih je treba iskati! Ali naj dodamo, da še danes v iKranju in Škofji Loki sedita nemška duhovnika. Ta dva sta se izjavila za partizane in ti jih ščitijo proti škofovemu namestniku in proti resnični volji naroda. Ščitijo dva Nemca proti Slovencem, ker sta jim všeč. To je navdušenje za narod in slovensko stvar pri partizanih! Vedno pride na vrh tisto geslo, ki so ga vedno ponavljali: Če pogine ves narod, samo da zmaga komunistična ideja. Vse drugo jim je postransko. Priznamo, da so partizanski komunisti sijajni igralci in propagandist. N|ič se ne čudimo, da so zmešali tudi mnogo dobrih ljudi, ko so jim govorili, da gre za osvoboditev naroda, med tem ko jim je šlo samo za zmago komunizma. Tudi v hiinfjvščilni so bili mojstri! In da je šlo z;a zmago komunizma, četudi ves narod pogine, so dokazali partizani in zlasti njih voditelji najbolj s svojimi masnimi pokolji. Do 15,000 ljudi so poklali na Slovenskem že pred koncem vojske. Potem, ko je bilo vojske konec, pa so izrabili vso svojo moč za klanje. Do 8,000 neoboroženih slovenskih fantov domobrancev so poklali kot živino — brez obravnave, brez sodbe, brez zagovora, brez duhovnika. In deset tisočev drugih! Pa zakaj? Samo da. iztrebijo vse, kar bi moglo ovirati razvoj komunizma na Slovenskem. — To je bila tista "sveta" borba za osvobojenje! Od vsega početka pa do danes je bil partizanom vse boj za komunizem. Za ta cilj se niso ustrašili nobenega sredstva. V ta namen so bili prijatelji Nemcev, kadar so tako mogli škodovati domačim nasprotnikom. Radi tega so delali proti domači državi in proti zaveznikom. In prav v ta namen proglašajo vsakogar, ki se jim čisto ne ukloni, za izdajalca. • Tam v stari domovini so ljudje že spregledali vso to "komunistično igro. Tam danes točno vedo, da je partizanstvo pripeljalo v komunizem. Tam vedo, kaj jih še čaka ob razvoju komunističnega režima. Tam obhajajo zmagoslavje le čistokrvni komunisti. Pride čas, ko bodo spoznali tudi tu ljudje, kakšna je resnica o partizanstvu. Marsikoga, ki danes verjame, da so izdajalci na strani partizanskih nasprotnikov, bo od tega še glava bolela. ■ «» »MttUHF \ 1 \ > iI 'M * » *4«..»«MM 4 >■>»« > K I M I » v« beseda iz naroda Na prijetno zabavo !/ ..... :............ International Institute, ki ima svoj urad na 18 in Prospect cesti, se zadnjih 29 let peča z problemi naseljevanja (Immigration Problems). Namen International Instituta je pomagati vsem onim ljudem, ki so prišlj v Zed. države nepostavnim potom, to se pravi, ki so, prišli v Zed. države z po-tvorjenim potnim listom, bodisi pod tujim imenom ali na kak drugi nepostavni način. Taka stvar se da mogoče skrivati 5, 10 ali več let. Končno pa začne človeka peči vest, ker se mora vedno skrivati in se izjavljati pod napačnim imenom. V dostih slučajih pa oblast sama odkrije ene ljudi, ki imajo nad sabo problem "Illegal Entry." Razumljivo je, da je vstop v Zed. države z potvorjenim potnim listom prekršek proti gotovim zakonom Združenih držav, zato se mora ta prekršek poravnati čim preje mogoče. Pri ureditvi teh neprijetnih zadev se prizadeta oseba prav^Jahko obrne na International Institute, kjer se bo ta problem rešil tajno, ugodno in brez velikih stroškov. Seveda imam 'v mislih samo one osebe, ki imajo čist rekord odkar so stopili na zemljo združenih držav Institute bo z veseljem pomagal tudi onim osebam, ki so prišle v Združene države kot učitelji, učenci, zdravniki, na kratko povedano, vsem onim, ki so prišli v Združene države začasno, pa želijo ostati tu stalno in ki bi si radi preskrbeli trajni potni list, "Permanent visa." Sedaj, ko je vojna v Evropi končana in ko se razmere urejujejo iz dneva v dan in ko imamo urade ameriškega konzulata že v mnogih evropskih državah, vstevši Jugoslavijo, bo mnogo ljudi poskušalo vložiti prošnje na ameriške konzulate z namenom, da bi dobili v Združene države svoje sorodnike ali svoje prijatelje. Pri izpolnjevanju teh prošenj vam lahko pomaga International Institute, ki vam bo dal vse potrebne informacije glede dokumentov za podporo (documents of support). Pomnite, da je International Institute socialna ustanova, pod- pirana od Community Funda Ker pa vi podpirate Community Fund, ste tefrej upravičeni, do točne, cenejše in hitre postrežbe, katero vam International Institute tudi zagotavlja. Naj ob tej priliki še omenim, da se bo v nedeljo, dne 9. decembra t. 1. od 2 — 4 ure popoldne vršila neke vrste božičnica v prostorih Y. W. C. A., 1710 Prospect Ave Mladinski cerkveni zbor, ki se imenuje "Chil-drens' quire of the Madjar Praesbeterian Church "pod vodstvom Go. Marguerite Csutows bo prepeval vse božične pesmi v angleškem jeziku. Ta cerkveni zbor je bil zadnjih pet let zelo uspešen, tudi to leto pričakujejo, da bo uspeh sijajen. Med predstavo se bo serviral čaj s slaščicami. Vstopnina s čajem vred je samo 35 centov. Nabrani denar se bo porabil za prenovitev sob in pohištva v Interna-tionalnem Institutu. V teh prostorih se namreč zbirajo razni klubi med njimi tudi Jugoslav-Slovene Club, kjer imajo svoje tedenske ali mesečne sestanke. Prostori v tem poslopju so zelo privlačni in seveda bodo še mnogo bolj, če bodo nekateri predmeti prenovljeni. Iz tega razloga in zaradi zabave same ste vsi prav prisrčno povabljeni, da se te prireditve v čim večjem številu udeležite. Mrs. Wm. Ken nick. Po tridesetih letih Ravno poslavljajoči se mesec november mi nehote vzbuja spomine na krasno jesensko jutro jO. novembra 1915, ko je stopal pred oltar s svojo izvoljenko sedanji dolgoletni tajnik Slovenskega narodnega doma na St. Clair ju — Mr. John Tavčar. K minuli 30 letnici izražam prisrčne čestitke s željo, da bi v zdravju in sreči v nastopni bodočnosti vneto deloval za proc-vit tega kulturnega podjetja, katero je v ponos slovenski metropoli v Ameriki. Ko je pred omenjenimi leti na stotine priseljencev pristopalo k širom Amerike in kanadskih pokrajin znani organizaciji "The Maccabees," poverili so Mr. Tavčarju odgovorno delo tajništva tudi v tem pogledu, moško podporno društvo "Camiola 'Tent 1288 L. O. T. M.", kjer vestno posluje v dobrobit članstva, kot se čuje; isto tako tudi ženski odsek št. 493, katerega vodi zadnje čase ga. Pauline Debevec, hčerka Mr. Tavčarja, čestitke. Omejnam Makabejke? Tu v naši collinwoodski naselbini gledamo z veseljem v bodoče leto, ko upamo proslaviti 30 letnico obstoja Collinwood Hive 283 T. M. Omenjeni odsek je poznan v naselbini kot agilen in za vse dobro se zavedajoč. Ker se ima vršiti glavna ali letna seja tega društva 10. decembra, ko upamo razrešiti pomembne točke priprav na ta jubilej, prosim vse cenjene sosestre, da se gotovo udeležite te seje. Tri članice pa čaka pri vhodu v dvorano še posebna sreča. . . Naslednji dan, 11. decembra, pa ima glavno letno sejo podružnica št. 18 SŽZ. Obeta se vsem navzočim prijateljska zabava. Pričetek ob sedmih zvečer. Ker mi je mnogo na tem, da tudi ta ženska organizacija plo-donosne dneve, apeliram na vse članice za živo agitacijo v pridobivanju novih članic. Kampanja je baš sedaj v teku. Najlepši dar posameznim podružnicam za božič naj bi bil — podvojeno število članstva! Vesele praznike in uspešno leto 1946 vsem društvom v Cleve-landu, želi Josephine Praust. --o- Cvetke na grob pokojnemu sinu-vojaku Pfc. Frank Blatniku Bilo je decembra osmega leta 19 ena in štirideset, za vojsko so Te potrdili, z besedo vneto Te hvalili. Ti fant postaven si krepak in kmalu hraber boš vojak, odšel si daleč v puščave učit modernega se klanja. Nato poslan daleč tja za morje, na evropsko bojno stran; čakali smo dan na dan, čakali smo, oh, zaman. Novembra devetindvajsetega leta 19 štiri in štirideset v jutranji zori bilo je, ko dal si svojo drago kri. Počivaš daleč tam na tujem na pokopališču tam v Belgijskem, doma pa starša ino bratje imamo polna srca bolečin. Boril si Se za boljši svet in padel v cvetu mladih let, počivaj mirno ljubi Frank, na svidenje pri Bogu, sin! Tvoji žalujoči starši in bratje. Cleveland, O., 3. dec. 1945. Iz Barbertona Izkaz darovalcev za pogorelca Mr. Andrej Ule, v Barberton, Ohio Fara Srca Jezusovega v Barberton, O. je darovala $50.00. Po $25.00 so darovali: Joseph Lipovec, Družina Lambright, Joseph Logar, Jr. Joseph Logar, Sr. Miss M. Ule. Po $20.00: Albert Muren. Po $10.00 so darovali: Ameriška Domovina, Cleveland, O., Rev. M. Jager, Hendrik Muren, Tom Pavlich. Po $6.00 so darovali: Družina Sedej, Miss B. Beg. Po $5.00 so darovali: Mr. in Mrs. Johan Gornik, Cleveland, O., Mrs. Farnces Skul, Cleveland, O., Jakob Verkovec, Joseph Leksan, Friderika Udovich, Andrej Nedoh, Mrs. J. Hiti, Ivan Gradishar, Frances M an zelo, Mrs Prhme, Pavel Palčič, John Prijatelj, Anton Pechnik, John Šega, Sr. Štefan Trenta, Mr. in Mrs. F. Skraba, Mrs. Luka Može, Frank Kotnik, Rudolf Knaus, Frank Dutchman, Frank šega, August Maver, John Strazisar, Frank Spetich, Anton Stopar. Po $3.00 so darovali: Frank Platnar, Joseph Sega, Mrs. Bra- dach, Jakob Penko, Anton Ošaben, John Vujovich. Po $2.00 so darovali: Stanley Lautar, John Jene, John Slamo-vec, Frank Gerbec, Anton Sega, John Sega, Jr. Viktor Petrich, Fred Gerbec, George Žagar, John Zupec, Bradyy Ave.. Frank Znidaršič, Anton Divjak, Frank Likovich, Matevš Centa, John Malovec, Marjana Ausec, Matt. Močnik, Frank čič, John Ujcic, Joseph Fertuna, Cleveland, O., John Krašovec, Andrej Zalar, Sr. Mrs. Melnik, Jernej Penko, Joseph Lah, Anton Krantz, Frank Doles, Gregor Porok, John Belcic, Joseph Lukežič, Joseph Adamich, Merril Groom, John Petrich, Sr. John Petrich, Jr. Zofija Novak, John Zupec, John Smrdel, John Klančar, Anton čikada, Mrs. A. Likan, Anton Križaj, John Mišic, Andrej Blažič. $1.50 je daroval Jakob Caser-man. Po $1.00 so darovali: Mike Kruscko, Joseph Biscak, Joseph Mekina, Frank Kranc, John Janes, Louis Arko, Joseph Gabrov-sek, Andrej Zeleznik, Frank Troha, Frank Prostovich, John Stopar, Pavel Lenasi, Cleveland, O., John Spetich, Mrs. J. Fidel, Jeni Bertoncel, Ana Bertoncel Anton Menart, Mrs. C. Crow, J Rogel, John Adamich, Ignac Knaus, John Drobnich. V imenu prizadetega Mr. An drej Ule, naj bo na tem mestu izrečena vsem darovalcem naj-prisrčnejša zahvala. Bog Vam stotero povrni za dobroto, kate ro ste storili nesrečnemu rojaku Andrej Ule. Prav lepa hvala tudi stavbeniku Joseph Križaj, za popust pri napravi nove hiše. Bog ti plačaj. Opomba: V slučaju, da je kake ime darovalca izpuščeno ali pa kaka druga pomota, prosim obvestite enega ali drugega spodaj podpisana. Jakob Verhotz, Joseph Leksan, pobiratelja darov [Društva vabijo članstvo na letne seje Društvo Srca Jezusovega (samostojno) Na redni seji meseca novembra je članstvo sklenilo, da se za glavno sejo povabi vse članstvo potom časopisja. Zato naj noben izmed članov ne čaka na kakšno posebno pismeno vabilo ker ga ne bo. Vsak član, ki bo čital te vrstice, naj gotovo pride na sejo in opozori tudi svojega "ferata-člana, da nas bo res nekaj na seji. Pomen glavne seje je znan vsem in ne bom še posebej tu omenjal. Posebno pa je važna ta seja za naše društvo, kajti na tej seji bo moralo članstvo nekaj gotovega ukreniti z ozirom na naše društvo. V zadnjih letih gremo v članstvu in blagajni kar stalno rakovo pot in- če bo šlo tako dalje, bomo morali kmii lu misliti na slovo. . . Pridite bratje na sejo, da se prijateljsko pogovorimo o tej zadevi, kar bo pač v korist društva in vsakega posameznega člana in članice. Seja se bo pričela ob eni uri, asesment pa, kot navadno, pričnem pobirati že opoldne. Po seji bo pa tudi nekaj za suho grlo na razpolago Torej na svidenje v nedeljo 9 decembra ob eni uri popoldne na seji. Tajnik. Društvo Slovenec št. t. SDZ V nedeljo 9. decembra ob devetih dopoldne se vrši glavna ali letna seja našega društva in sicer v sobi št. 1. SND na St. Clair Ave. Vsi člani ste prav prijazne vabljeni, da se vsaj letne seje udeležite, če že med letom bol; poredkoma zahajate na seje Glavna letna seja je velikega pomena, kajti na tej seji se voli društveni odbor za prihodnje poslovno leto in delajo drugi načr ti za poslovanje, za napredek društva in Zveze. Po seji bo tudi prost prigrizek. Na svidenje. Tajnik. Naši begunci Spodaj prinašamo i®^ guncev, ki so bežali P1^ munističnim terorjem domovine. Vsi ti se ® sedaj na Koroškem, mo kraj, odkoder so do in priimek ter leto roji Dolenjci na Koroti (Nadaljevanje) Iz ZAGRADCA so sle' Adler Jože, 1898 Boldin Ana, 1878 Boldin Ignacij, 1913 Boldin Rozalija, 19*® Fortuna Adolf, 1903 Hočevar Marija, 1922 Hrovat Ana, 1927 Hrovat Amalija, I93b( Hrovat Frančiška, l8' Hrovat Janez, 1897 Hrovat Jožefa, 19^ Hrovat Marija, 1925 Hrovat Mila ,1930 Košak Franc, 1907 Košak Ignacij, l^Ol Križman Jože, 1928 Križman Jože, 190<> Križman Marija. P Križman Janez, Novak Janez, 1895 Struna Jože, 1897 šušteršič Anton, * šušteršič Terezij3' Vidic Marija, 1926 Zaletel Anton, 4g 'lic lil Pr I o« 5 Ifi >0| 'n T «rij tos da Predno začnem v Cerkniškega jezera žljivem papirju, naj" hnam, kako zelo se«1 i a tistim mojim novi"1 po katerem igra Put^0, i li samo titularno vl0S J je glavna rihta z°s' bavljanje slišim 0^..jj|t in dobro bom prem1®,' se zopet spustim v ^ !o. 1 Martin šorn, 1«?% moderne restavracij St. Clairja in 61- ^ ,<]a lili 1M' >4 'H Me Se * j u da ni zaprl radi ti Vsi gostje so nam1'^. •eč: kokoš po mojem rel Micki, ki hodi tje Martin naročil: r . „f 0] 'en t k na) vašemu kolonarju " MiijT" doče prizanese s ta Kje, za krščansko m1 M, « „ tisto t al SjO: naj vzamem vso l> -zos? Pa če bi .jo žef kaj takega serviral. p gostje vriskali gre ,ajo Kako bi pa to izg}e0" šam." Potem se ie/ ( šepnil Micki na u niso slišali: "Se rff* i,o|.f ni slab in enkrat ^ nas napravili, pa ■ iSl" "Pa še mene ^^ kaj ne?" se pri'""1 b o: rili^, na žernado naša " jj j "Aha, po tisti r1^ na ofic ,kaj ne, P3^ ke in bi poklicala £ denta ter mu rekly,'ljtt, ster prezident? P1 ^ na zos, takega še ; v Ameriki!" J1 Oni dan sem •sl'tf' r;i Tončko, ki je pr1®1'1 „i stega prostora, ki^j/l železno vodo, pr *oljo- „ ae ^ "Tvoj recept! < odreže in odbrzi P j splošnem je pa 410 - znanje, kot se zabavljajo radi teg*\ objavljen v eni saP n": beljen na več Trije moški (l>;cf/ ■,koro proč priŠl1' čakali na konec, ^ zabavljale, enčes> ^ zabile, kaj so čittll^lCli in so morale ob od kraja. Našemu Fra«^^ splošnem dopade, ^ t ' mu" smili, ki ' d* skozi okno. Ve«1 krat pokusil tist0 mu ne bo kokoši omilila, če ne bo '^j-poslal skozi še K | pa šefarco v roke " AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 5, 1945 5 2^223/ Pisana mati SPISAL J. F. MALOGRAJSKI jjJ> prijatelj, pojdi z lJ' 'Jrbijo! Saj si vedno • ?! fad videl, kako mi tv* r'vimo. Zdaj se ti nu-"8a Prilika v to. Moj J^liko trgovino in za 1 zna toliko jezikov dobi v trgovini kma-Ostaneš pri naš i" J j ubi; ako dobiš kaj greš zopet!" Y so se bile ob doji*' temne msili kma-e in vesel je segel .pl%telju v roko. pfišel na dalj nji jug. e je bil prijazen, ali Precej varčen mož. ,Jr&jel Franceta na si-' °čilo v svojo služiš kake plače mu ni Joda France je bil ? zadovoljen. Zvesto "tal Mi svojo službo in ve-to, da je bil nje-^ , ar zadovoljen ž g-je to tem raje, ker p!®1" ni dal občutiti, ,°sPodarjev sin in ker ^ bi bil oče sinu za-V kaj očital. a je bil privadil fiovitn razmeram in iu imel, ga tudi do-^učilo. Pač se je še očetovega pi-L'^lo so ga bolele be-IIf . stale v njem, ali v f P k | ^šeino ter prevzel |t njem. Stopil je in mu rekel: a ^f si pri nas, sem j, j0.°je vestno delova-' -o' i ^ je bil sicer dober d^1 imel tistega pre-, 1 bil vedel primeril6 delo. Jaz pa ni- Seemed So Far Away by Donahey poti so počenjali z nami nepopisne grozovitosti. Nikamor nismo prišli naprej. Kadar se je komandantom, ki so, jezdili na konjih, zazdelo, smo se morali vreči na tla ali poklekniti in na komando vpiti: "Mi smo škofovi zaupniki, mi smo slovenski izdajalci, mi smo morili slovenske žene, mi smo poži-galci, itd." Ce so zapazili, da kdo ni vpil, so začeli streljati s strojnicami. Sam sem videl, kako je bilo pri tem več ubitih. Ves čas so nas psovali in tulili nad nami: "bele svinje, bele k.....izdajalci" itd. Ljudje, ki so to gledali, so se zgražali in nekateri jokali. Bilo je nekaj železničarjev, ki so nas zasmehovali. Bili smo ta dan že šesti dan brez hrane. Bili smo komaj še podobni človeškemu bitju. Vršili smo, kar' so nam ukazali, s strašno duševno muko. Vedeli smo, da so med partizani strašne pro(pali-ce, ki so zmožne vsake hudobije. Zato smo se tudi borili proti njim in hoteli svojo domovino pred njimi rešiti. Nikoli pa nisem mislil, da more človek človeka tako mučiti. Spomnil sem se, ko sem gledal te podivjane partizane, živo na tiste j ude, ki so vlekli Kristusa, da so ga križali. Zdelo se mi je, da bi morali na križevem potu odslej slikati naše partizane namesto tistih judov. Tudi to sem občutil, da smo imeli res prav, ko smo se borili proti tem živalskim tipom. Gorje naši domovini, če bi ji taki ljudje dolgo viseli za vratom. Ta križev pot so z nami hodili ves čas tudi civilisti z ženskami in otroki. Ti so bili preje z nami vre^l nagneteni v vagonih, v Celji1 pa so šli v sprevodu zadaj in so morali ravno tako kričati kot mi. Bili s,o vmes tudi prav majhni otroci. Šele v taborišču v Teharjih so civiliste ločili od vojakov in jih dali v barake, medtem ko smo. mi ostali na prostem. Najprej so nas v Teharjih spet vse pretepli. Bili smo krvavi, podpluti, obvezani z raznimi capami. Takoj, ko smo prišli na novi prostor, se je zopet začelo ropanje. Nekateri so še imeli denar in so jim tega pobrali. Ce so pri komu videli še kako dobro obutev, so mu to pobrali. Drugo jutro smo končno prišli do pijače. Smeli smo uporabiti vodo iz vodovoda. 0-poldne so nam prinesli nekaj gorkega. Bilo je malo kuhanega pesinega perja. To je bilk tudi vsa hrana prihodnje dni. Civilisti so to, hrano za prašiče dobivali dvakrat na dan in še nekaj kruha. Mi s civilisti nismo smeli govoriti. Naslednji dan nas niso več pretepali, pač pa spet popisali in razdelili na tri skupine. V skupini A soj bili fantje izpod 18 let. V sku-| pini B oni, ki so bili pri domo-' brancih manj kot pol leta. V ] skupini C pa smo bili vsi ostali. šnji transport, ki se mu je godilo prav tako kot nam. Zlastii od Celja do taborišča je šel skozi isti križev pot. Naslednje dni so prihajali še drugi, t&ko da nas je bilo v taborišču kakih 7000. Najprej so nam pravili, da nas bodo poslali v domače kraje, kjer nas bodo sodila neka ljudska partizanska sodišča. Toda že 1. julija zvečer ob 9. uri so t začeli voziti avtomobili ljudi ven in jih vozili do. 4 zjutraj. To se je ponavljalo potem vsako noč do 5. julija, ko sem prišel na vrsto jaz. Vozili so tiste, ki so bili v skupini C, h kateri nas je pripadala ogromna večina. Ce je kdo teh imel v taborišču svojce civiliste, se tudi pri odvozu v smrt ni smel od njih posloviti. Sedem dni smo tako ležali na prostem tam pri Teharjih. Vročina je bila neznosna in sence nobene. Bili smo tako idelani, da smo komaj še mislili. Ko so nas gnali v smrt, se je zdelo, da je to neko odreše-ije iz neznosnega trpljenja, budili smo se, koliko človek zdrži. Sestradani, da nismo nogli več stati pokoncu, vsi pretepeni in ranjeni, na vro-:em soncu! Čudili smo se tuli, kako more biti človek tako Jivjaški kot ti partizani. Kje ;e jemlje taka hudobija in taco sovraštvo? Premišljevali ,mo, kako smo brali v povestih j divjih Tatarih in njih umetnosti, kako ljudi mučiti. Ali 50 se naši partizani učili pri ceh tatarskih zverinah?r Ali 40 šli v šolo k Hitlerju in njegovemu Gestapu? Mnogo stvari, ki smo prej čitali o mučenjih pri Nemcih, smo sedaj o- Gornja slika nam predstavlja nove<)a newyorške-ga župana in to je William O'Divyer, star 55 let in bo nastopil svoj urad /.' januarja 1946. Rojen je bil v okraju Mayo na Irskem. Bil je najprej grocerijslci delavec, pomočnik pri zidarjih, policaj, potem okrajni pravdnih in končno v sedanji vojni brigadni general. Graduiral je Fordham odvetniške šole., kamor je pohajal ob večerih, ko je bil v policijski službi. Po političnem prepričanju je demokrat. kušali od lastnih rojakov. Preden nadaljujem, naj pripomnim, da sem jaz v vsem tem trpljenju naletel samo na enega partizana, ki je imel z nami usmiljenje. Bil je to neki sedemnajst letni fant v taborišču pri Teharjih. Ta nam je rekel: "Fantje, molite, da rešite nas in sami sebe." Ona dva oficirja, ki sta se v Celju javila in nekaj drugih so zaprli v taborišču v poseben bunker. Med temi je bil tudi naš vojaški duhovnik Franc Kunstelj. Ti so bili še bolj mučeni kot mi ostali. V tem bunkerju je bilo precej Rov-tarjev in Šentjoščanov. Pot na morišče Prva partija na smrt obsojenih je štela štiri avtomobile. Ti so zapustili taborišče'1. j"uli-ja zvečer. Ker niso bili zvezani, so razorožili stražarje in ušli. To sem kasneje zvedel od nekega oficirja, ki je tudi ušel. Ostale so potem zvezali z žico in jih pometali na avto kot dr-va, enega na drugega. Iz taborišča so naenkrat peljali po 10 ljudi, da so jih lahko zastra-žili. Zunaj s,o jih pa potem zvezali po dva in dva skupaj. Odpeljali so jih potem čez Celje, Zidan most, nato v neko grapo na desno med gozdove. Jaz sem bil obsojen, da grem na morišče 5. julija. V resnici nas niso nič sodili. Tudi tega nam niso rekli, da nas vlečejo na morišče. Delali so z nami kot mesar z ovcami. Na avto, s katerim so mene peljali na morišče, nas je bilo nametanih kakih 50 mož, med njimi kakih 20 mojih rovtarskih rojakov. Kje je -ravno bilo to morišče, ne morem natančno povedati. Po mojih vtisih je trajala ta vožnja približno eno uro. Vsekakor je bilo to nekje v okolici rudarskih revirjev trboveljske družbe, nekje pri Hrastniku ali pri Trbovljah. Torej v okolici najbolj komunističnih krajev. Pripeljali so nas v neko, grapo. Dva titovca sta skočila na avto ter nas bolj z gorjačami kot pa z rokami spehala doli, da smo popadali po tleh. Ob avtomobilu pa so že čakali drugi partizani s svetilkami v rokah. V drugi roki pa je vsak imel gorjačo ali kako drugo tako stvar. Začelo se je spet pretepanje do krvi. V bližini smo opazili kup čevljev. Takoj sem se zavedel, da so to čevlji pomor j enih domobrancev, v kolikor so še kateremu ostali. Res so nas nato slekli, da nam je ostalo samo nekaj spodnje obleke. Po deset in deset so nas nato vodili bose in na pol nage na neki hrib. Mislim, da smo se vlekli tja kake pod ure. Že med potjo smo slikali streljanje. Na vrhu hriba so nas postavlii pred neko jamo po dva in dva, vsako dvojico razvezali in takoj u-strelili. Jaz sem bil samo ob-streljen — brazda na obrazu se mi še pozna —' toda nezavesten sem se tudi jaz zvrnil v jamoi. Po vsej verjetnosti pa sem se moral kmalu zbuditi iz nezavesti, ker sem ležal še na vrhu drugih mrličev in ranje- Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje žensko za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-ar zanima, naj se zglasi na )S0 E. 185. St. (x) ženske iskušene operatorice na stroju Favorite Knitting Mills 6300 Euclid Ave. (284) MALI OGLASI Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15. čižčenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1103 Addison Rd. ENdlcott 0487 Pralnih za vse potrebe. 12 križar k na Atlantiku, poslana za prevažanje čet. Pralni stroj na tej križarki služi v dvojno svr-ho — za pranje perila in za kopalno banjo, kot nam kaže gornja slika. ncev. Mislim, da je to moralo j fl| IT I A It A D 1 Jj A biti okrog ene ponoči. Strelja-1 ■» V t»V nje je potem trajalo še do svita in za menoj jih je padlo v jamo po moji sodbi še najmanj 200. Koliko jih je ležalo pod menoj, ne morem niti približno reči. Mnogi so padli v jamo težko ranjeni in so kar prosili v tej zmedenosti za smrtni strel. Toda partizani so odgovarjali z roganjem: "Boš že crknila, svinja bela" in podobno. Vsi ti ranjenci so izkrvaveli in kolikor morem jaz soditi, se razen mene takrat ni nihče rešil. Le po hribu gori je pribežal eden, ki jim je ušel. Partizani so ga zasledovali in streljali za njim, tako da je malo verjetno, da bi bil ušel. V jami sem se dokopal proti vrhu, da me ne bi trupla mrtvih tovarišev zadušila, toda čisto na vrh si nisem upal, ker sem le še pričakoval strelov v jamo. In res, koi je bilo od dnevnem svitu streljanje dvojic končano, so partizani spustili v jamo še tri rafale iz brzostrelk. Nato so odšli. Jame niso še zasuli. Čeprav sem se iz jame izkopal že pri dnevni svetlobi, ne morem reči, kakšna je bila ta jama. Obdajala me je taka groza, da si jame nisem ohranil v spominu toliko, da bi jo mogel popisati. Vendar bi rekel, da to ni bilo naravno brezno, ampak kakorkoli izkopana "'j am a. Ko sem prišel iz jame, sem se malo razgledal krog sebe in se nato po vseh štirih splazil navzdol na neko ravnico, kjer sem obiral borovnice. Drugi dan sem krenil proti zahodu po hribih severno od Save. Hranil sem se z jagodami in borovnicami in ves ta čas poleg te hrane zavžil le še štiri kose kruha. Ko sem v začetku te poti vprašal v neki hiši za kruh, mi ga je sicer žena dala, toda takoj je prišel neki partizan in me 'hotel aretirati. Jaz sem pobegnil, oni pa je oddal za menoj štiri strele. Zato si tudi nisem upal več približati kaki hiši. Ker sem hodil napol nag sem tudi takoj povsod vzbujal pozornost. Štirikrat sem bil na tem, da me zajamejo, pa sem vselej srečno ušel. Zdel sem se sam sebi kot divja zver, ki jo lovci preganjajo. Nekajkrat sem skušal priti čez Savo, pa sem Vselej zapazil partizansko patrolo. Ne vem, če je bilo še več takih beguncev kot jaz, videl pa sem, da so imeli prehode zelo zastražene in da so bili silno pazljivi. Ce me je le kak otrok videl in sem vzbudil s svojo čudno podobo pozornost, že je bila kmalu v bli žini kaka patrulja. Končno sem tvegal prekoračenje Save čez brv pod Šmarno goro. Stra žar je sicer oddal za menoj nekaj strelov, toda že prepozno Bi^o je ponoči in ni bil dovolj pozoren. Do jutra sem potem prišel čez hribe do Drenovega griča. Naslednjo noč so stre, ljali zadnjikrat name v bližini Stare Vrhnike. Rešil sem se tako, da sem se vrgel na tla in ležal nepremično, dokler so streljali, potem pa |sem se splazil poi tleh proč v gozda, čez Koren in sem končno prišel v bližino domačih Rovt. Prišel sem v zvezo z domačini. Ti so me preskrbeli spet z dostojno obleko. Dobil sem spet pošteno hrano. Trajalo je nekaj časa, da sem spet prišel k sebi. Na Medvedjem brdu pri Rovtah, kjer sem se skrival, sem našel Pavleta Cvetka in Antona Cigaleta, ki sta se tudi skrivala. Če tudi j je v Rovtah samo šest ljudi, ki drže s partizani, so nas le izvohali in smo morali spet bežati. Izbrali smo pot čez Črni vrh in skozi Trnovski gozd do Gorice. Na tej. poti smo samo enkrat zadeli na partizansko patrolo, pa smo se ji srečno izognili. Iz Gorice nas je pot pripeljala čez Videm v tukajšnje taborišče. Posestvo naprodaj Kdor hoče svoj denar dobro investirati, naj kupi ta tri posestva: 6121, 6123 in 6125 St. Clair Avfe. Za informacije pokliče MA 6530. (x) Kupim peč Kupim peč na plin za gretje; mora biti še precej v dobrem stanju. Kdor jo proda naj pokliče EX 3748 pred 6 uro zvečer. (284) Soba se odda Odda se opremljena soba poštenemu dekletu. Vprašajte na 1119 Addison Rd., zgorej. (283) Pohištvo naprodaj Poštvo za sprejemno sobo in preproga, Reliable kuhinjska peč; po jako zmerni ceni. Zglasite se na 1156 E. 63. St. Mrs. Berg, tel. EX 2331. (283) Hiša naprodaj Proda se hiša 6 sob za eno družino, 5 let stara, v izvrstnem stanju. Nahaja se na 174. cesti, med boulevardom in Grove-wood. Kupec mora preskrbeti stanovanje za sedanjega lastnika. Za več informacij pokličite EX 0265. (285) Soba v najem V najem se odda opremljena soba za starejšega moškega. Zglasite se na 13817 Diana Ave. (285) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano ln hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. V zalogi imamo pivo sledečih finih vrst is A krona, ki je kuhano iz po sebne studenčnice in ne iz navadne vode. Za fino pivo pokličite HEnderson JOHN POTOKAR IN SINOVA, lastniki 6511-19 St. Clair Ave. Vsem prijateljem in znancem naznanjava, da sva prevzeli J*AZ,MAWILO Cenjenim odjemalcem in prijateljem naznanjamo, da sva prevzeli dobro poznano ki se nahaja na 513 E. 152. St., vogal JHale NA 6415 ST. CLAIR AVE. v S. N. Domu Se toplo priporočava starim in novim odjemalcem V zalogi imamo tudi lepo izbiro voščilnih kart. Postregli vam bova z vinom, pivom in žgan finim domačim prigrizkom. Se toplo priporočava za obilen obisik. ALBINA (Opaskar) RICHTER in MARY FRANCES NOVAK in MARIE ORAZEM, lastnici vam vsak dan prinaia v hišo Povejte to sosedu, ki Je ni narofen nanjo KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN "V Ringstedtu si, pri svoji najzvestejši prijateljici . . . Ji-truška!" "Kako ti povrnem . . . kako, ti zlato srce? — Ti vračaš moji glavi zavest, mrtvo življenje obujaš v novo . . . »iti misliti si ne moreš, kako sem bila nesrečna . . . Samo če se on ne obrne od mene . . . Bila sem v groznem razponi ... A toliko se vendar spominjam, da je v meni zmagala ljubezen . . . Potem so mojo dušo objele megle, strašne megle, katere je mogel prepoditi samo svit tvojih oči." "Vse pusti meni,« Jitruška —vse!—Med tem si odpoči. Tega ti je treba v najvišji meri . . . Ko okrevaš, se šele o vsem pomeniva natančnejše." V kraljevsko sobo se je naenkrat začni slavnosten šum, kakor če se vrača zmagovita vojska. Dagmar je bila sama s kraljevičem . . . Kraljičine oči so se lesketale v žarkih najblažje duševne sreče. Gro'zna bolezen se Jitruški gotovo več ne vrne. Treba ji bo samo miru. In tega bo v kraljevskem gradu imela. Kraljica je s sinčkom pri- G A HITRO HRBTOBOLU Tukaj je čisti, moderni način olajSati navaden hrbtobol. Johnson's Back Piaster! Olajša bolečine, otrpje, nutegnjenost. — Vpliva prijetno! V vseh lekarnah. Zahtevajte Johnson & Johnson kakovost. CLEVELAND ORCHESTRA Vladimir Golschmann, dirigent. SEVERANCE DVORANA Čet. 6. dec. 8:30 Sob. 8. dec. 8:30 WILLIAM KAPELL, piano V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Frank Majer ki ga je Bog poklical k sebi dne 5. decembra 1943. Dve leti v grobu že počiva' dragi soprog in ljubljeni oče, nam pa težko je pri srcu, ker te več med nami ni. Nismo se te še pozabili, ni ga dneva■ ne noči, da ne bi bil v mislih ti, počivaj v miru,, blaga duša in pri Bogu večno srečo vživaj. žalujoči ostali: MARY MAJER, soproga; FRANK, JOHN, EDWARD, sinovi; MARY, ANNA, hčeri; ROSALIJA in ANNA, sestri. Euclid, O., 5. dec. 1945. stopila k oknu. Toda komaj je pogledala doli na dvor, je pri-hitel v njeno sobo soprog z be-Isedami: "Sovražnik je poražen j na vseh straneh. Naši se vrača-1 jo s slavo ovenčani . . . Ali slišiš, Draguška? Ukazal sem zvoniti z vsemi zvonovi. Poj demo jim naproti. Pozdravimo jih." "In naše izgube?" Kralj je priše lnekoliko v za-1 clrego. "Na vse morava biti pripravljena, draga moja." Dagmar je pogledala soproga z vprašajočim pogledom. "K vsaki radosti Draguška, 'je primešano nekoliko bridko-isti!" "Govori jasnejše . . . prosim te . • • Valdemar." "Ne straši se. Draguška." "Sem tvoja žena. Saj me vendar poznaš?" "Naša zmaga je razun drugih veljala eno predragoceno življenje . . . ljubljeno od tebe .. . cenjeno od mene.' "Oče Dobrogost?" Kraljica je samo zašepetala. "Hoteil sem te pripraviti na nesrečno poročilo, a sama si uganila. Toda poj diva že . . . poj diva. Že je videti prve vrste." Dagmar je imela oči polne solz; ni se mogla premagati. Tako je to človeško življenje; pred trenotkom so ji še svetili iz oči žarki največje sreče, ker je iz duše drage prijateljice pregnala blaznost; in za nekaj trenotkov samo solze. Kraljica si jih ni otirala. Valdemarek se je pritisnil k materi; slutil je, komu veljajo njene solze. Otiral si je lica z njenim svilenim krilom. "Moja kraljevska zahvala, gospod Strange, in vi vsi moji zvestii . . . sprejmite mojo neskončno zahvalo . . . Danska slava se je raznesla že na vse strani sveta. Vaša hrabrost jo je ustanovila, vaša hrabrost jo vtrjuje, da ostane trdna dolge veke!" "Ce se že kralj kom uzahva-ljuje, naj dovoli, da povem, komu gre prva zahvala in čegava je največja zasluga." Gospod Strange se je oziral okoli, njegovo oko je nekoga iskalo, toda zastonj. Tuji vitez v temni opravi je izginil . . . Zgubil se je baje pred 'mestom. "Velike usluge, »vitli kralj, ti je izkazal tuji vitez v temnem jeklenem oklepu . . . Vendar se je ognil tvojemu kraljevskemu priznanju. "Že pred leti sem ga enkrat videl . . . Katerega naroda je?" "Ne smem povedat, jasni gospod . . ." "Res bi mu nerad ostal dolžnik. Vendar se mi mogoče kdaj j ponudi prilika, da mu izkažem hvaležnost!" "In oče Dobrogost!" Kraljica se ni mogla več pre magovati, da bi ne vprašala po svojem dragem odgojitelju. "Bog mu daj večni mir in večna luč naj mu sveti." "Amen!" je zašepetalo tisoč ustnic, ko je gospod Strange končal. "Izmed vseh najnesrečnejši je knez Niklotovič Estrichson." "Niklotovič Esthichson ? — In kje je?" "Kar naj preje pride, da položi dedščino po svojem dedu k stopnicam tvojega prestola!" "In zakaj? Cena naše zmage je velika prevelika!" "Njegova soproga je od vi-hevcev zakleta v morsko ženo!" "Je že. zdrava. Treba ji je samo miru. Zgoraj v gradu je. I Niti časa nisem imela, da ibi ti bila to povedala, soprog moj!" "Da je ozdravljena? In morske žene?" "Saj jo boš videl, gospod Strange!" "Kako bode gospod Estrichson radostno iznenaden. Svit-la gospa, kaj si že vse storila? Kaj so naše zmage protii tvojim? Premagala si kugo, morsko ženo imaš v svoji moči in koga še napraviš svojim sužnjem?" Gospod Strange se je pred kraljico kar najglobokejše priklonil. Bil je vzor pravega viteza. "Še druga novica te čaka, soprog moj. To ti povem šele v gradu." Nato se je pomikala vsa vojska mimo kralja in kraljice, ki sta imela v sredi mladega kraljeviča, med silnim ropotanjem bobnov, za glasnih glasov bojnih rogov in med vriskanjem, pri katerem so se tresla okna zidanih, okrašenih hiš. "Tudi stric Valdemar še živi. Ubožec! — Poglej!" Kraljica Dagmar je podala svojemu soprogu pergamentni zavitek. '"Kdo ti je to izročil?" "Morska žena . . . Jitrence-va soproga, ki je že ozdravela!" "Kaj storiva?" "Prošnjo imam do tebe." "Ti — prošnjo — ljuba moja soproga? Ukaži. in milijoni so pripravljeni, poslušati tvoje ukaze!" "Dovoli, da spravim nesrečnega strica na najin dvor. Potem bode zmaga najpopolnejša." Valdemar je nekaj trenotkov razmišljal. "In kako misliš to storiti?" "K njemu pojdem." "Težave pota?" "Bodo mi v radost." "Preveč se žrtvuješ . . . preveč . . . Mogoče nismt) iilti vredni teh žrtev. "Moja domoviha morebiti tudi ni vredna take kraljice!" Draguška mu je zaprla ustnice z vročim, iskrenim poljubom . . . In že drugo jutr,o se je pripravila na pot. XVIII. Bil je miren zimski dan. Povsodi je bilo polno snega, reke so bile zamrznjene, samo po morju so se še prosto preganjali valovi. Nekaj dnij je bilo že, kakor bi bili vetrovi v sedmih gradovih zaprti. Proti skalam med Roedby in Nystedom se je bližala cela vrsta bogato okrašenih sanij. Povsodi je bilo videti samo drage lisičje kože. Na prvih saneh je bila kraljica sama. Kako lepo ji je pristojal kožušček s hermelinovim robom. Brodniki in ribiči so hiteli pred koče, niti lastnim očesom niso verjeli, niso si upali bližje, kakor bi jim bile noge pri-mrznile k snegu. Šele, ko jim je kraljica namignila, so prišli bližje. Toda bili so boječi, glave so imeli razkrite, čapke so držali v rokah. "Povejte mi, dobri ljudje, kje je oni starec, ki je že več let tukaj med vami." Kraljica je govorila z najprijaznejšim glasom. Toda vprašati je morala dru-'gič. j "Ne drzni se tja, gospa . . . morska žena zahaja k njemu. Sam Bog ve, kak človek je to." "Morske žene se ne bojim, dobri ljudje!" "Da se ne bojiš morske žene? Še vsakdo se je je bal!" Brodniki in ribiči so čudno zmajevali z glavami. "'Samo pot mi pokažite! "Če ne odkloniš moje ponudbe, svitla gospa?" - "Že naprej ti izrekam zahvalo, dobri mož!" Kraljica je stopila s sanij in se napotila proti skalam. Postaven brodnik, ves oblečen v jelenjo kožo, je korakal pred njo. Njeno spremstvo je nepremično zrlo za njo. Nekateri so tudi napeli loke, da bi mogli takoj usmrtiti predrzneža, ki bi še mogoče drznil, storita kraljici kaj žalega. Za četrt ure jim je izginila kraljica izpred očij. Kakih dvajset mož iz njenega spremstva se je tudi napotilo med skalovje. Toda za kraljico so bili lahko brez skrbi. Nikdo bi ji ne bil skrivil niti lasu na glavi. Posušeni mož je bil še vedno tukaj. Čakal je, da se vrne morska žena s tremi lasmi z glave kraljice Dagmar. Ko je začul človeške korake, se je dvignil s tramu, Via katerem je sedel od božjega jutra, in obstal z očmi na gospej, ki je hitrih korakov prihajala k njemu, na njenem spremljevalcu, na četi mož, katerih postave so se pokazale na nasprotni višini. "Ne maram biti krati • •Ti 1 0Wn pojdite od mene • • ' ^ krono in kraljestvo . •;|if wc samo mir . . . ran • • • m gega . . . samo tri lapez« kraljice Dagmar . se že odrekel vsemu • • ' mu!" jvizUh*, Posušeni mož je ma«3 r