BpedMone In abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN D E 2 E L O Cen« i lira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XIV. V Ljubljani, 9. aprila 1942-XX. štev. 11 (647) Kdor ni užil žalosti, ceniti veselja. ne ve tDRUŽINSKI TEDNIKc Izhaja ob Četitklb. Uredništvo Slovenski rek uprava y Ljubljani, MikloSičeva 14/111. Pofitni predal fit. 345. Telefon fit. 83-32. — Račun pofitne hranilnice ▼ Ljubljani fit. 15.393. — Rokopisov oe vračamo, nefranklranib dopisov ne »prejemamo. Za odgovor j e treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA *U leta 10 Br, leta 80 lir, vb« leto 40 lir. V tujini 84 lir na leto. — Naročnino Jo treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enottolpčna petitna vrsta ali njen prostor (vifiina 8 mm Id fiirlna 55 min) 7 Ur; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 Ur. Mali oglati: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod Se posebej. Prt večkratnem naročilu popust. Danes: Leteči kovčeg Naša nova pravljica (OJ. sir. 4) stacije ljudstva, ki je že tako dolgo želelo, _ videti svojega voditelja. Ko je Duce odhajal, so ovacije dosegle vrhunec. Pozneje, ko je prispei Duce na postajo, so se ovacije ponovile. Med neprestanim vzklikanjem se je Duce z vlakom odpeljal nazaj v Veliki uspehi italijanskega letalstva Uspešno bombardiranje Gibraltarja in Malte Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 2. aprila naslednje 670. vojno poročilo: V Cirenaiki stiki med obojimi iz-vidniSkimi silami in normalno delovanje letalstva. Eno letalo tipa Curtiss so uničili nemški lovci. En angleški trimotornik je treščil na tla v krajih vzhodno od Barce. Močni letalski oddelki osi so napadli Malto podnevi in ponoči. Eskadre našeaa 37. bombniškega oddelka so zadele letalsko-pomorske naprave v Halfaru in Mikabi ter so povzročile ugotovljena zelo obsežna uničenja. Nemška letala so v spopadih v zraku sestrelila dve sovražni letali. Neko našo lahko izvidnico, ki ie plula v srednjem Sredozemlju, ie potopila sovražna podmornica; velik del posadke ie rešen. Naša letala so dosegla in bombardirala Gibraltar: Izbruhnili so veliki in hudi požari v pristan iškem pasu. kjer smo ponovno zadeli vojne cilje. Vzlic nastopu angleških lovcev, ki so izgubili eno letalo, se je naš letalski oddelek odlično izvršivši svojo nalogo, v celoti vrnil na svoie oporišče. Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil javlja v svojem 671. vojnem poročilu: Na c i r e n a j š k e m bojišču omejeno delovanje patrulj in topništva. Naše eskadrilje so izdatno s strojnicami obstreljevale sovražnikova zbirališča. Nekaj avtomobilskih vozil ie zažganih. mnogo drugih pa je postalo neuporabljivih. Močne skupine italiiansko-nemškega letalstva so izvedle z veliko silo napade na pomorska in letalska oporišča na Malti, kamor so spuščale. bombe vseh kalibrov. Vojaške naprave in skladišča so bila zadeta. Vpiislanišču La V a 1 e 11 a smo t poškodovali eno podmornico ter en1 rušilec. Dve letali smo zadeli na zem-1 lii. Opaziti ie bilo razdejanje ter veliko število požarov. Nemško letalstvo je v bojih sestrelilo tri »Spitfire« iu en »Curtiss«. Operacijsko področje. 3. aprila. Le-talski napad na Gibraltar se je izvršil malo prej. kakor je zasijala zora 1.1 aprila. Napad ie izvedel oddelek bombnikov za dolge razdalje. Italijanska letala so se dvignila z nekega oporišča ter ponoči preletela zahodni del Sredozemskega morja. Vreme je bilo vso pot srednje, ko so se pa letala približala angleški trdnjavi ter Atlant-| ekemu morju, so se vremenske razmere izboljšale, da se ie cilj svetlo in jasno zarisal na obzorju. 1 Ko so letala prišla nad Gibraltar, kjer so morali njihov prihod že naznaniti. so srečala angleške lovce, ki so krožili nad trdnjavo. Ker se pa angleškim lovcem ni posrečilo priti v stik z italijanskimi ter jih prestreči, je nastopila protiletalska obramba, ki je začela z zelo silovitim zapornim ognjem. Streljala ie z vsemi vrstami orožja, podpirali so jo pa tudi žarometi. Bombniki so vseeno izvedli napad ter v tridesetih minutah zaporedoma zmetali velike tovore bomb. Te so zadele pomorsko oporišče, v katerem so bile tudi ladie. Ob preganjanju nasprotnikovega topništva so večmotorni bombniki krenili nazaj ter pri belem dnevu pravilno pristali na nekem domačem letališču. Nasprotnik je pri tem napadu izgubil eno lovsko letalo. Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 5. aprila naslednje 673. vojno poročilo: Topniško streljanje in delovanje patrulj na cirenaiškem bojišču. Sovražne letalske sile so napadle Bengazi in Derno. Zadele niso nobene naprave, ki bi bila pomembna v vojaškem pogledu. Med domačim prebivalstvom je bilo nekai ljudi ranie-n.ih. Protiletalska obramba v Benga-ziiu vie sestrelila eno sovražno letalo, nemški lovci so pa v letalskih spopadih sestrelili nadaljnja tri. Velike skupine nemških letal so ponoči in podnevi silovito napadale Malto ter intenzivno bombardirale letališke naprave v Ca Venezii. Halfaru in luki. Poškodovale so mnogo letal na letališčih in razdejale topniške in žarometne postojanke. Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil ie objavil naslednje 674. vojno poročilo: Sovražni izvnlniški oddelki, ki iih je podpiralo tudi topništvo, so se izjalovili na jHidročiu jugovzhodno od Me-kilija. Na istem področju so naša boina letala napadla z vidnim učinkom zbirališče motornih vozil in jih znatno število poškodovala. Eno letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Naša letala so iznova bombardirala železnico Marsa Matruh—Aleksandrija ter so jo na več točkah pretrgala. Močni oddelki nemških letalskih sil so ponovno ponoči in podnevi napadli otok Malto. Silovito so bombardirali arzenal, delavnice in zaloge pogonskih sredstev v La Valletti. Zadeli so tudi križarko v tamkajšnjem bazenu. Znatno škodo trpe letališča in vzletišča na otoku. Ugotovljeno je. da je bilo neko sovražno letalo tipa Hurri-cane sestreljeno v letalskem spopadu. Tajnik Stranke Vidussoni v Veneziji Govor o nalogah fašizma v sedanji vojni Tajnik Stranke Vidussoni ie v spremstvu prefekta venezijske pokrajine in zveznega tajnika začel yrsto obiskov v mestu in pokrajini. Najprej se je na Lidu poklonil padlim vojakom iz prejšnje svetovne vojne in položil na spomenik lavorjev venec. Nato je obiskal pomorsko bolnišnico, se prijateljsko razgovarjal z ranjenimi in bolnimi vojaki in iim razdelil darila. Potem ie odšel na pomorsko poveljstvo, kjer se je poklonil kr. vis. Voi-vodi Genovskemu in se z njim nekai časa prisrčno razgovarial. Na_ otoku Giudeca ga ie sprejela množica delavcev in delavk, ki so navdušeno vzklikali Duceju. Tajnik Stranke si je ogledal nekatere industrijske naprave 'in se ljubeznivo pogovarjal z delavci. Po končanem delu je sedel za isto mizo z delavci in z njimi obedoval. Popoldne ie odšel v fašistovski dom, kjer je počastil spomin za revolucijo padlih Italijanov. Zvezni tajnik mu je predstavil zvezne prvake, s katerimi se je Eksc. Vidussoni podrobno razgovarial o delu. Potem se je Eksc. Vidussoni udeležil zbora strankinih voditeljev. Po pozdravu Duceiu je povzel besedo Eksc. Tajnik Stranke in poudaril, da ie ve-nezijski fašizem zadnje čase mnogokaj dokazal. Omenil ie, kako pravo italijansko ljudstvo vedro sprejema žrtve za domovino v vojni. Nato je govoril o političnem položaju mesta ter dal voditeljem navodila za nadaljnje delo. Rekel ie. da ie stranka danes boli kakor kdaj koli hrbtenica naroda v vojski, prvaki stranke pa morajo biti vedno zgled vsem. Njihova naloga je. povedati fašistom, da je treba strniti vrste ter nadaljevati revolucionarni pohod vedno z enakim prekipevajočim navdušenjem. Z živo vzajemnostjo je treba pomnožiti slike z narodom ter zlasti gojiti duha popolne hvaležnosti in bratstva s hrabrimi bojevniki. Stranka računa na nepodkupljivo moralno silo navdušenega skvadrizma iz prvih časov, na vneto sodelovanje fa-šistk, plemenitih pomočnic pri slehernem človeškem trpljenju, na vnemo mladine, ki ima pripravljenega duha in srce, da sprejme pogumno in plemenito nase preizkušnjo, kateri se bliža. Vera bojevnikov in ljudstva, ie nadaljeval Tajnik Stranke, ie danes ena sama svetla resnica, ki sije na noti do kar najbolj gotove zmage. Nad to vero bdi stranka, pripravljena, da z neomahljivo odločnostjo udari po vsaki obliki izdaje in pobega tistih, ki v svojih podlih, toda praznih in enodnevnih poskusih, da bi načeli moralni ugled vlade in s tem rešitev naroda. ne čutijo časti in lepote, ki je v tem, da z ljudstvom deliš izkušnje in žrtve v tej revolucionarni voini. »Poročal bom Duceiu,« je dalje dejal Eksc. Vidussoni. »o veri venezij-skega ljudstva in o zaupljivem smehljaju venezijskih žena. Naročil mi je, naj vam ponesem njegovo dušo in njegovo globoko simpatijo do va& Povedal mu bom, da ie Venezia vredna njegove ljubezni.« Tajnikova izvajanja je zlasti ob koncu pozdravljalo mogočno navdušenje navzočnih in množica ljudstva, ki se je medtem zbrala na Markovem trgu. Minister Riccardi o italijanski zunanji trgovini Duce med narodom Ogledal si je tovarno metana v Froslnonu. — Prisrčne manifestacije prebivalstva Pokrajina Ciociara si je že dolgo želela Ducejevega obiska. V soboto 4. t. m. se ji je želja izpolnila: Duce jo je obiskal. Prav zato pa, ker je bil ta obisk nepričakovan, so bile manifestacije tem bolj spontane in tem bolj prisrčne in zato dokaz ljubezni in vdanosti, ki jo tamošnji narod goji do sv9jega voditelja, narod, ki je dal državi ze mnogo sposobnih in zaslužnih moz. Ob 10. dopoldne je Duce prispel v spremstvu Eksc. Riccija in Favagros-se, predsednika »Agipa«, prefekta in zveznega Tajnika iz Frosinona v veliko tovarno, kjer predelujejo metan v tehnične namene. Duce se je v spremstvu predsednika »Agipa« ustavil pri posameznih napravah in si ogledal potek dela. Delavstvo in kmečko prebivalstvo se je ob novici, da je mesto obiskal Duce, zbralo okrog tovarne in mu neprestano prirejalo navdušene manifestacije. Na koncu ogleda so Duceju pred. stavili strokovnjake Masarentija in Vallerinija. Duce je odobril program nadaljnjega .dela v tovarni in je izrazil zadovoljstvo spričo dosedanjih uspehov. Ko je nato zapuščal tovarno in odhajal v Frosinone, ga je neprestano spremljalo navdušeno vzklikanje množic. V Frosinonu se je zbralo vse prebivalstvo in še mnogo okoličanov in neprestano prirejalo Duceju burne in neprestane manifestacije. Ljudje so se zbrali ob cestah in vzkli- -1? Duceju, ko se je peljal mimo njih. Tako bo mu hoteli izraziti svojo vdanost in neomajno vero v zmago italijanskega orožja. Duce je stopil iz avtomobila in odšel med množice. Frosinonski župan se mu je zahvalil za čast, ki jo je izkazal mestu s svojim obiskom. Množica kmečkih ljudi je Duceja obdala z vseh strani, da se je moral Pan jen neprestano ustavljati. Z nasmehom se je zahvaljeval za manife- Minister za izmenjavo in valute Eksc, Kafael iticcarui je imet v dvorani zavoda Banca nazionale del La-voro predavanje o »Zunanji trgovini Italije v vojni«. Iz tega važnega predavanja povzemamo naslednje važne odstavke: Ni bila fašistovska revolucija iz leta 1922. tista, ki je podredila zunanjo trgovino državnemu nadzorstvu, temveč so svobodo v zunanji trgovini začele omejevati najprej tiste države, ki se razglašajo za zastopnice svobodne trgovine: Amerika, Anglija, Francija. Italija je bila med zadnjimi prisiljena izdati omejevalne ukrepe, in sicer leta 1934. Tisti, ki radi pozabljajo na italijanski gospodarski in zemljepisni položaj, naj se spomnijo sankcij in najvišjega napora, ki ga je naredil 45-milijonski italijanski proletarski narod, ki je zahteval svoje mesto na soncu tedaj, ko so skušali s sankcijami italijansko ljudstvo gospodarsko zadušiti. Italija pa je to skušnjo prestala in na trdnjavi sankcij se je pokazala bela zastava. Toda to ie bil le prvi takšen poskus. Od tedaj nismo imeli več lahke- fa in srečnega življenja. Ko je bolj-evizem skušal vdreti z vzhoda na zahod in priti v rimsko morje, je Italija morala sprejeti nase težo in breme vojne v Španiji, napor, ki je državo veljal težke milijarde. Ko smo se začeli spet s težavo vzpenjati, da bi si opomogli, se je na obzorju prikazala svetovna vojna in naša zunanja trgovina je zašla v vojni vrtinec. Italijanska zunanja trgovina je poši- I ljala trideset odstotkov vsega svojega izvoza v države onkraj morja. Vse te j možnosti so zdaj vzete, nekatere iz-' med njih po naši volji. Italijanska zunanja trgovina mora zdaj ostajati v evropskem okviru. Minister je nato dal točen in natančen pregled dela po raznih področjih, da bi se obnovili gospodarski stiki z drugimi državami: Portugalsko, Španijo, Francijo, _ Holandijo, Belgijo, Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo, Švedsko, Švico. Nato pa je nadaljeval: »Plačilno sredstvo, svobodne devize, t. j. take, ki jih je takoj mogoče spraviti v promet, so zdaj švedska krona, portugalski escudo in švicarski frank. Če naj bi denar merili po moči posameznih narodov in po njihovi vojaški sili, bi seveda bili in morali biti nemška marka ter italijanska lira edini denar, ki prihaja v poštev za plačila, — kar tudi bosta. Toda v sedanjem trenutku in zaradi nekih oblik, ki jih z zgolj tehničnega stališča morda ni lahko razložiti, je mednarodno plačilno sredstvo zdaj tisti denar, ki smo ga prej navedli. Toda čeprav devize še vedno imajo svoj pomen, je ta pomen vendar znatno manj dramatičen. Tisto, česar hočemo danes, je blago, blago za blago in to v Evropi, ki je vsaj teoretično oblegana. Italija, o kateri se zdi, da si na mnogih področjih sama ne more zadostiti, se po dveh letih vojne še vedno pogaja glede zunanje trgovine, ima možnosti za izmenjavo, podpisuje dolgoročne trgovske po- Duce trn i lavorMort — Duce inea delavstvom. godbe in sprejema važne obveznosti do tretjih držav. Govornik je prikazoval uspešnost italijanske protiblokade, o kateri pričajo tone angleških ladij na dnu morja. Nato je omenil še prepoved v zviševanju cen pri izvozu, zakaj cene so pravi tlakomer za denar. Liro je še pred nedavnim Duce javno branil z besedami, ki jih je težko pozabiti. Liro je treba še naprej braniti za vsako ceno in preprečevati, da bi bojazljivci mogli kvarno vplivati na ugled italijanskega denarja. Za obrambo lire bodo dobra vsa sredstva, zakaj prav noben razlog ne opravičuje inflacijskega ozračja, ki ga nekateri skušajo ustvarjati s tom. da hkratu prizadevajo sami sebi škodo, nad narodom pa grešijo z zločinom žalitve proti domovini. Minister je končal takole: »Sredozemlje mora biti rimsko morje. Hočemo pravičnejšo razdelitev surovim hočemo, da bodi delo, ki je že povzdignjeno v socialno dolžnost, za bodočnost edino plemstvo. Hočemo v bistvu dvigniti življenjsko raven italijanskega ljudstva ter italijanski narod privesti do najvišje stopnje v mednarodni ureditvi, katere veljava se meri po delu, po izdelavi, po duhovni in-moralni sili obsežnih življenjskih prostorov, skratka po njihovi moči. Da bomo to dosegli, je potrebno samo eno: strniti se v živo mejo okoli človeka, od katerega je pred 23. leti prišel krik in geslo, s katerim je Italija obnovila svojo nepretrgano pot: okoli Mussolinija.« Kr. Vis. Princ Piemontski je obiskal sedež vojnih invalidov v romski ulici Aurelia. Visoki princ se je z vsemi vojnimi invalidi raztovarjal in iih obdaroval. Navzočnost visokega obiskovalca je zbudila med invalidi globoko hvaležnost. Vojvoda Aostski in princesa Piemontska sta pretekli teden v Pirenznh sprejela vlak ranjencev t ruskega bojišča. vlak, v katerem je bila kot prostovoljna bolničarka itdečega križa \ ojvodinja Aostska. Po prihodu vlaka sta se visoka gosla po razgovoru z vojvodinjo Aostsko ustavila ob vsakem ranjencu. Princesa Piemontska je nato zapustila postajo med navdušenimi ovacijami ljudstva, vojvoda in vojvodinja Aostska sta pa prisostvovala prevozu ranjencev v bolnišnice. Duce je sprejel Eksc. Vis. Komisarja za Ljubljansko pokrajino, ki mu je podal poročilo. Duce mu je dal nova navodila za gospodarsko iu upnnno področje. Duce je sprejel upravnika Nacionalne kmetijske banke nacionalnega svetnika Armenisa. ki mu je poročal o ugodnem poslovanju zavoda v preteklem letu. Duce ie z zadovoljstvom sprejel podatke, nato pa 1 milijon lir. ki iih je banka dala na razpolago Du-ceju. razdelil za bolnišnice in otroška zavetišča. Načelnik glavnega stana milice Eksc. general Galbiati je z generalom Giu-bom in drugimi častniki iz Zagreba odpotoval nadzorovat oddelke Črnili srajc po Hrvatskem. Na postaji so mu pri odhodu izkazali votaške časti. Spremljajo ga poslanik Casertano z vojaškimi in fašistovskimi osebnostmi, s lirvatske strani pa maršal Kvaternik in zunanji minister Lorkovič z vojaškimi in uslaškimi osebnostmi. Zvezni podtajnik Ernesto Capurso je po naročilu zveznega tajnika pretekli teden nadzoroval III. kočevsko področje in tamkajšnji bojevniški fašij. Zlasti se je zanimal, kako napreduje delo pri gradnji fašistovskega doma. Iz Kočevja se ie podal v Mozeli. nato si je pa v Kočevju ogledal zavod za slepce in šolsko kuhinjo. Otrokom iu bolnikom, ki so bili pri obedu, je razdelil darila zveznega tajnika. Odšel ie tudi na sedež nadzorništva in dal nova navodila za delo. Obiskal ie tudi bojevniški fašij v Ribnici, kier se ie ,praT tako podrobno zanimal za delo. Izdelovanje in prodajo čevljev za zasebno prodaio ureja ukaz. ki ga ie pred dnevi obiavil romski uradni list. izšel je poseben seznani čevljev ki jih trgovci smejo prodajati. Vse tovarne moraio v 15. dneh prijaviti vse zaloge že izdelanih čevljev z usnjatimi podplati. Prijavljenih zalog izdelovalci ne bodo smeli prodajati, če ne bodo imen za to posebnega dovoljenja korporacijskega ministrstva. Tudi vojaško (‘ev'ie. ki so jih doslej izdelovalci smeli prodajati tudi civilnim odjemalcem, zdaj ni dovoljeno prodajati. Nove omejitve glede potrošnje električnega toka odreja odlok, ki ie izšel te dni v romskem uradnem listu. Po tej odredbi se mora potrošnja električnega toka zmanjš«ti v primeri z lansko potrošnjo za 20“/o. Ta določila ne veljajo za podjetja, ki uporabljajo doma producirani električni tok. Kentski uradni list je pred kratkim objavil nov razpis 5°/o devetletnih zakladnih bonov, ki bo od 15. do 8U. aprila. Novi devetletni boni predstavljajo -premijsko posojilo, zakaj poleg obresti bo država izplačala na vsako Serijo (1 milijardo lil) še t premijo za miliion lir. 1 premijo za 500.000 lir. iL>'r££!n!Š' ’>0 11*0.000 lir. 4 premije po 4U.000 lir in 50 premij oo 10.000 lir, Zalogo slame in sena morajo prijaviti vsi producenti, trgovci in drugi podjetniki na Hrvatskem svojemu občinskemu ali mestnemu poglavarstvu. Do 80. junija si pa smejo pridržati samo količino, ki io potrebujejo, in sicer za vsakega konja dnevno 6 kil sena in 2 kili slame, za odraslo govedo 10 kil sena in 3 kile slame, za svinje 1 kilo slame dnevno, za ovco in kozo 1 kilo sena in pol kile slame za dan. Vsi kršilci te naredbe bodo kaznovani do 3 mesecev zapora ali 100.000 kun denarne kazni. Tipizirane klobuke, ki so jih uvedli v Italiji, bodo prodajali od 1. junija naprej. Cena klobukov ie določena na 173 lir. Finančni minister je izdal naredbo, po kateri ie prepovedal izdelovati nekatere vrste iobačnih izdelkov. Hkrati je s to naredbo omejil prodajo tobačnih izdelkov posameznim osebam. Prepovedano ie tudi. mladoletnikom prodajati tobak. Kupovalci nekaterih vrst cigaret bodo morali vračati zavojčke in škatlice, sicer ne bodo dobili novih. Ob nedeljah ie prepovedano prodajati tobak, razen tega pa do nadaljnjega ne bodo dovolili otvarjati novih trafik. Po tej uredbi je tudi prepovedano prodajati cigarete po hotelih, restavracijah. bolnišnicah, kinih itd. Odredba velja v kraljevini od 1. aprila dalje. Obvezno prijavo papirja in kartona odreja ministrski odlok, ki ga ie te dni objavil romski službeni list. Vse papirnice, izdajateljska, knjižna, grafična. kartotehnična in vsa industrijska in obrtniška podjetja, ki so vpisana v nacionalni fašistični zvezi, papirne, industrije in vsi izdajatelji listov m trgovci s papirjem na debelo morajo v teku 10. dni prijaviti pokrajinskim korporacijskim svetom množino papirja in kartona. Samo tri vrste koles bodo izdelovali v Italiji po navodilu Ministrstva za korporacije. V prvo vrsto spadajo moška in ženska kolesa, katerih cena ie maksimirana na 750 lir. v drugi vrsti so moška in ženska kolesa z maksimalno ceno 900 lir. v tretji pa kolesa za mladino za maksimalno ceno 620 lir. Papež je sprejel veliko skupino vojnih slepcev iz romskega zavoda slepih. v avdienci ie bilo pa navzočnih tudi več odličnikov. Skupaj ie bilo v tivdienci okrog 1000 ljudi. Sv. oče ie nagovoril vojne slepce, poudarjajoč, da so slepci v dolgi noči teme poglobili svojo vero. Povzdigoval ie njihovo žrtev za zemeljsko domovino, kar jih dviga pred Bogom in pred ljudmi. Nazadnje je dal svoj blagoslov vsem vojnim slepcem v Italiji in po svetu. Odlok o reviziji najemnin v novih hišah objavlja romski uradni list. Odlok se nanaša na hiše. ki so jih zgradili pred 12. marcem 1941. Nove uradne ure so uvedli s 1. aprilom v vseh italijanskih državnih uradih. Poletni delovni čas za delavnike traja od 8. do 14., ob nedeljah pa od 8. do 12. Obrok sladkorja za otroke izpod 14 let je medministrski odbor za ureditev prehrane v Romi zvišal s prvim aprilom na 600 gr. 100 gr za mesec april bodo dobili otroci na podlagi svojih oblačilnih nakaznic pri tistem trgovcu, kjer dobivajo tudi druge obroke. Olajšava v uporabi osebne oblačilne izkaznice, ki jo ie dovoljevala odredba Visokega komisarja za prvo četrtletje, zdaj ne velja več. Ta olajšava ie dovoljevala uporabo točk II. četveroine-sečja. če so posamezni predmeti zahtevali več ko 40 točk. Olajšava ie bila tedaj dovoljena samo zaradi bližajoče se zime. Civilnemu prebivalstvu Ljubljanske pokrajine ie prepovedauo postajati na železniških progah in neposredno ob niih. prav tako tudi postajati ali hoditi poleg javnih zgradb. Izvzeto je samo prekoračenje proge pri javnih prelazih. Na osebe, ki bodo postajale na progah, bodo organi javne varnosti podnevi streljali po enem pozivu, ce se ne bodo ustavile, ponoči in v megli pa brez poziva. Kršitelji te naredbe bodo kaznovani, če dejanje ne bo težje kaznivo, do dveh let zapora ali do 5000 lir kazni. \ Okrog 10 vagonov cvetač so pripeljali veletržci iz Triesteia v Ljubljano na veliki teden. Po približnem računu so za cvetačo izdali Ljubljančani na veliki teden okrog pol milijona lir. Okrog 3 vagone limon so pokupili Ljubljančani na veliki teden. Pri tem sevedav niso vštete manjše pošiljke, ki so prišle iz Italije. Ljubljančani so torej na veliki teden izdali samo za limone okrog 100.000 lir. Blagajna za izplačevanje družinskih doklad poziva vse družinske poglavarje, da naj vložijo vse prijave vsaj do 11. aprila. Hkrati pa opozarja delavce in nameščence, da ob spremembi delodajalca ni treba vlagati novih pri-tav družinskega stanja. Sporočiti mora delodajalcu le številko odloka o priznanju doklad. Prav tako ni treba delodajalcu prijavljati posebej novega uslužbenca, lahko ga prijavi kar na prijavnici za bolniško zavarovanje in prav tako tudi odjavi. Vsak družinski poglavar pa mora najkasneje v teku 8 dni javiti pristojni zavarovalni ustanovi vsako spremembo svojega družinskega stanja. Delovni čas Banke dTtalia in drugih denarnih zavodov v Ljubljani ie od 1. aprila dalje od 8. do 14.. ob nedeljah pa od 8. do 12. Blagajne so odprte vsak dan od 8.30 do 12.30. razen ob nedeljah. ^ Močna burja ie divjala te dni v Triesteju in napravila precej škode. Med drugim je podrla tudi manjšo hišo. Škodo cenijo na 15.000 lir. Važen časnikarski kongres bo v dneh 10., 11. in 12. aprila v Veneziji. Sklicala ga ie zveza časnikarskih združeni in sindikatov zavezniških in prijateljskih držav na italiiansko-nemško pobudo. Kongres bo imel velik političen pomen, udeležili se ga bodo odlični italijanski, nemški, romunski, madžarski, bolgarski, slovaški in mnogi drugi časnikarji. , Glede razdeljevanja »Nabavnih knjižic za mleko« je izdal Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata naslednja pojasnila: nabavno knjižico so dobile samo tiste stranke, ki kupujejo mleko v mlekarnah, ne pa tiste ki jim ga prinašajo mlekarice. Stranke, ki so morda mlekarice zdaj izgubile naj to prijavijo v Uradu za razdeljevanje mleka v Maistrovi ulici 10. Za novorojenčke morajo stranke hkrati s knjižico predložiti tudi matični izpisek. za priseljence pa potrdilo mest-•Jega anagrafičnega urada. Stranke, ki dobivajo na podlagi zdravniškega spričevala več mleka, pa ie njihovo zdravniško spričevalo že staro več ko dva meseca, nai si nabavijo novega. Izjema so tuberkulozni bolniki in noseče žene. Naposled Prehranjevalni urad znova opozarja, da smejo stranke kupovati mleko samo v tisti mlekarni. na katero se glasi njihova nabavna knjižica. Na velikonočno soboto je bila otvoritev mesarskih tržnic na ljubljanskem trgu. Prodajalo je vsega skupaj 38 mesarjev, čeprav ie v tržnicah prostora zi 50 mesarjev. Tržnice v notranjosti še niso čisto izdelane. Velikonočno razstavo slik v Ober-snelovi galeriji v Ljubljani so za praznike odprli naši znani umetniki. Svoja dela so razstavili Maksim Gaspari. Saša Šantel, Henrik Smrekar in kipar Sajovic. Novega- predsednika Čileie so pred nedavnim svečano ustoličili. Pri slovesnosti so bili navzočni mnogi diplomatski zastopniki tujih držav. Novi predsednik Anton Rioz je ob tej priložnosti časnikarjem izjavil, da bo čilska vlada ohranila dosedanje stike z vsemi državami, hkrati bo pa izpolnjevala vse obveznosti, ki jih ji nalaga kontinentalna solidarnost. Bolgarski zunanji minister Popov ie sporočil italijanskemu poslaniku v Sofiji. da je bolgarska vlada v znak hvaležnosti do italijanskih vojakov, ki so prelili kri za pravičen red na Balkanu. sklenila podariti 20.000 cvetlic za okrasitev grobov padlih Italijanov na grško-albanskem bojišču. Sadike bodo prepeljali v Albanijo. Bolgarski kralj Boris ge je te dni vrnil s svojega obiska v Nemčiji in v Hitlerjevem glavnem stanu. Kmalu po vrnitvi je sprejel predsednika vlade Filova in se z njim dali časa raztovarjal. Romunski državni vodja maršal An- tonescu je velikonočne praznike preživel na ruskem bojišču • svojimi vojaki. Hkrati so radio in časopisi objavili njegovo poslanico romunski vojski in narodu, v kateri je pohvalil bojevnike, ki se bore proti sovražnikom. Hkrati je pozval civilno prebivalstvo, nai čimbolj pomaga vojakom. Nove protižidovske nkrepe »e izdali v Bolgariji. Vsi Židje, ki izvršujejo svobodne poklice, morajo prenehati z delom, samo tehniki lahko izvršujejo delo še do srede julija. Podobne oa-redbe so izšle tudi na Francoskem. Židje se na primer ne smejo udejstvovati pod psevdonimom in sploh ne smejo izpreminjati svojih imen. Močan potres so občutili prebivalci mesta Tutrakama v Bolgariji. Potres je zrušil okrog 100 hiš in se ie v zemlji odprl velikanski prepad. Število žrtev še ni znano. Zagrebško stolnico nameravajo obnoviti. V ta namen pobirajo prostovoljne prispevke. Država je v ta namen darovala milijon kun. Hrvatsko bo te dni obiskal znameniti italijanski zdravstveni delavec prof. Paolucci di Valmagiole. predstojnik romske vseučiliške klinike in predsednik mednarodne zveze za boi proti pljučnim boleznim. V Zagrebu bo imel dve predavanji, in sicer enega na vseučilišču, drugega pa v hrvatskem zdravniškem društvu. Prispevek za obnovo dežele morajo po najnovejši odredbi plačevati vse srbske zadružne organizacije na svoje hranilne vloge. 500 srbskih otrok je prevzel švicarski Rdeči križ v svojo oskrbo. Otroci so že konec marca odpotovali v Švico. Tudi Srbija bo morala letos pridelati več krompirja po novem splošnem poljedelskem načrtu, ki ga je izdala srbska vlada. Prav tako bo morala povečati tudi pridelek sadia. ki zelo dobro uspeva zlasti v užičkem okraju. , Spominske znake za obletnico ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske bodo izdali v dveh vrstah. Kovinski znak bo stal 10 kun, znak iz lepenke pa 2 kuni. nabranim denarjem bodo krili stroške za proslavo, ostanek bodo na razdelili med tiste, ki so bili prizadeti pri osvobodilnih bojih. 36. pomladni velesejem v Zagrebu bo letos od 25. aprila do 4. maja. Velesejem bo v znamenju obletnice ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske. Na razstavi sami bodo pa sodelovale Nemčija. Italija. Švica in Romunija. Na hrvatskih državnih železnicah in na ladjah Dubrovačke plovidbe bodo imeli obiskovalci velesejma 50% popust, na inozemskih železnicah in paroplovnih zvezah pa velja običajen popust. Na italijanskih državnih železnicah bodo imeli 30% popust. Vsa pojasnila dajejo diplomatska predstavništva Nezavisne Države Hrvatske. častni zastopniki zagrebškega velesejma, službeni špediterji in turistični uradi. Meteor nad Dunajem so zapazili zvezdogledi v noči od petka na soboto. Jedro je bilo tako veliko kakor luna. rep pa 30 krat daljši. Meteor je hitel od jugozahoda proti severovzhodu. Pojav je pa trajal pol sekunde. Zračna zveza Zagreb—Benetke—Milano je začela na koncu marca redno poslovati. V istem času so odprli tudi zračno progo Zagreb—Budimpešta. Javno cepljenje proti kozam se bo vršilo v higijenskem zavodu, oddelku za zdravstveno zaščito mater in otrok (Dečji dom) dne 7.. 10. in 14. aprila 1942 od 15—18 ure. Za zatemnitev oken itd. kličite telefon 46-90, tapetnih Ivan Habič, Ljubljana, Poljanska 17. Zobni ambulatorij dentistične šole v Ljubljani, Vegova ulica 8 I, sprejema ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne. Cene nizke, izdiranje zob brezplačno. Uradne ure uredništva in uprave »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« so od 1. aprila 1942. od 8. do 14. ure. V Romuniji so rarionirali tudi obutev. obleko in gorivo. Doslej so bila racionirana samo živila. Mnogo krompirja je posadila mestna občina v Triesteju. Posadila je parke in javne nasade. Prekopali so celo veliko teniško igrišče na Boccliezzi in igrišče, ki obroblja konjsko dirkališče na Montebellu. 1000 ienskili sprevodnic za eestno železnico je sprejela v službo cestna železnica ▼ Budimpešti. Nadomestile bodo moške, ki so morali k vojakom. Kmetje ua Gorenjskem morajo odslej dajati žito v mletev samo v mline, ki imajo za to obrtno dovoljenje in meljejo proti denarni nagradi. Za kršitelje te odredbe so določene nai-strožje kazni. Velike jate divjih rac se vrača iz Dalmacije preko Miramara v svojo domovino na sever. Sicer vsako leto meseca aprila prilete z južnih krajev jate divjih rac. vendar jih v tolikem številu, kakor letos, ljudje že dolga leta ne pomnijo. Baje ie ves širni morski zaliv od Miramara do Monfal-eoneja pokrit z divjimi racami. Na milijone in milijone jih sedi na morskih valovih, da se odpočijejo od dolgega poleta. Športni tednik Korotanov turnir je na vrsti S hvalevredno vnemo ie organiziral SK Korotan svoj turnir v table-ienisu in dal priložnost mnogoštevilnemu športnemu naraščaju, da se uveliavL V raznih skupinah, posamič in v moštvih so na Rakovniku tekmovali preko Velike noči in še naslednje dni. Rezultatov je bilo seveda v skladu s številom tekmovalcev nič koliko in jih z najboljšo voljo ne moremo prinesti. Velja pa zabeležiti prireditev samo kot dokaz velike vneme v naših športnih vrstah. * Dve mednarodni tekmi sta bili za Veliko noč na sporedu. V Genovo so poslali Hrvatje kompletno moštvo Gradianskega (komu niso znana imena: Urh. Brozovič. Dubac. Lechner, Jazbinšek. Kokotovič. Cimermančič. Wolfl, Lešnik, Antolkovič. Pleše). Italijani že dolgo niso nastopili v mednarodni tekmi, zato je zvezni kapetan Pozzo porabil priložnost, da ie svoje vrste močno pomladil. Med Az-zuri ie nastopil tudi levi half Triesti-ne Grezar. Zaradi deževnega vremena se ni mogla razviti lepa igra. Zmagali so po neodločnem rezultatu prvega polčasa (0-0) Italijani v znamenju 4-0. Italijanski in madžarski podmladek sta se srečala na torinskih tleh. Tudi mali azzuri so zmagali, in sicer 3-0. (Ul). * Od zunanjih rezultatov naj zabeležimo: Švica: Basel-Grenclien 2-0 (polfinale za pokal): Chaux de Fonds-Biel 2-0 (prvenstvo). Vichviska Francija: Sete-Nimes 3-1. Montpellier-Marseille 3-0. St. Etienne-Nice 3-0. Toulouse-Ales 5-1. Nemčija: Nižje Porenje proti reprezentanci 3-2 (4. aprila) in reprezentanca proti Koluu 9-1 (5. aprila) dve tre-muski tekmi. o. C. Filatelija Vioga znamk v javnem življenju Njihov vpliv na področju kulture, vzgoje in propagande Tisti_ časi, ko bi zbiralce znamk lahko še sešteli na prste in ko so jih ljudje še smatrali vsaj za čudake, če že ne za omejene ljudi, so ze mimo. Filatelija je na svoji poti doživela zmago in danes ji je povsod odkazano častno mesto. Posledice niso mogle izostati, kajti, če ima kakšna ideja toliko privržencev ko filatelija, se mora to dejstvo kot važen faktor upoštevati skoro pri vseh stvareh. Danes bi rad prikazal v nekaj potezah vpliv filatelije na področju kulture, vzgoje in propagande. Zunaj debate je dejstvo, da se pri zbiranju znamk dviga duševni nivo posameznika, in sicer neprisiljeno, nezavedno in igraje. Filatelist je vedno dober zemljepisec in tudi zgodovina mu ne dela težkoč. Prav tako se razume na favno in floro posameznih držav, na njihove znamenitosti in običaje narodov teh držav. Pri zbiranju se dviga smisel za estetiko, za urejenost, red in snago. Vseh teh dejstev se zavedajo v mar-karnicah mnogih držav. Izkoristijo to v svoje namene, ki nikakor niso negativni, temveč delujejo v pozitivnem smislu s tem, da izbero za slike znamk slavne umetnine, dokumenta-rične zgradbe iz zgodovinskih ali političnih vidikov in podobno. S tem postane n. pr. umetnina, ki je sicer pristopna le malemu številu ljudi, znana domala po vsem svetu. Je sicer reprodukcija, a bistvo umetnine je le v njej. Države z zelo razvito filatelijo se poslužijo znamk tudi v druge namene. Zlasti uporabljajo za slike znamk ugledne in slavne predstavnike svojega naroda, dalje znamenite kraje, izdajajo ob raznih prilikah spominske znamke in podobno. S tem, da propagirajo zlasti zbiranje znamk lastne države, jim je dana možnost, da popularizirajo jx>ljubne ideje in s tem vplivajo na narod. Primer take države je Nemčija. Tu je filatelija na višku. Vsako leto enkrat se sestanejo filatelisti r.a vsedržavni sestanek in se porazgovorijo o vseh perečihv problemih. Nekaj let sem je v Nemčiji izšla v proslavo tega dne tudi posebna znamka. Ta dan imenujejo Nemci «Dan znamke*. Letos so ga praznovali tudi na Hrvatskem. Velik vzgojni pomen filatelije so spoznali tudi Grki, ki po šolah obdarujejo najboljše učence z lepimi zbirkami grških znamk, ter jim s tem dado temelj poznejše zbirke. V svrho propagande raznih idej, gesel in podobnega služi lahko znamka sama ali pa ima obesek z propagandnim tekstom. Propagandnih znamk ne smemo zamenjati s spominskimi, dasi je včasih težko potegniti mejo med obema vrstama. Izrazito propagandne znamke brez obeskov je izdala pred par leti n. pr. vlada v Mandžukuu o priliki prvega ljudskega štetja. Propagandne znamke so na primer tudi sedanje italijanske znamke s sliko obeh voditeljev držav Osi. Znamke z obeski propagandnega značaja so znane zlasti v Nemčiji, pa tudi drugod. Vidimo torej, da znamka ni le sredstvo za frankiranje pisem, temveč stoji idejno zelo visoko in se jo da uporabiti v razne namene, ki jih zasleduje država, ki jo znamka predstavlja. O vplivu filatelije na drugih področjih javnega življenja pa drugič. D. Gruden. Osebne vesi! POROČILI SO SE: V Ljubljani: G. Jože Znpušek, diplomirani pravnik, in gdč. Nuša Flegarjeva; dr. Marij Avčin, zdravnik, in gdč. Andreja Stegnar-jeva; dr. Dimnik Rafael, zdravnik v Črnem luku, in gdč. Djurdjica Pajničeva; g. Luka Fisinger, diplomirani pravnik, in gdč. Majda Černetova; dr. Svetozar Frantar, odvetnik ia Cerknice, in gdč. Stana Sitarjeva iz Kamnika; g. Feliks Podgornik in gdč. Jelka Ovnova. Bilo srečno! UMRLI SO: V Ljubljani: 62Ietna Ivana Galetova; Rudolf Soh osa. železniSki uradnik v pokoju; Frančifika Černetova, posestnica in gostilničarka: Ana Schmidtova, učiteljica v ]>ok V Mariboru: 281etni Edvard Malner, ‘ple tilni mojster; 41 letna Eiza Markuljeva; 74-letni Franc Žnidaršič, obč. delavec; 54letnl Anton Papež, zidar; 30!etni Feliks Ukmar, ključavničarski pomočnik; Slletna Marija Hri berškova, zasebnica. V Celju: Ivan Stefan; Marija Oračeva; Stefan Hojnik, Katarina Hojnikova. V Briljinu pri Novem mestu: Jožefa -No vakova, zasebnica. V Sodražici: Ivanka KerŽetova. V Dolenjem Logatcu: Franci Korenčan. V Novem mestu: Feri Mikolič, krojač in posestnik. V Savljah pri Ljubljani: Jožef Terčelj st., posestnik. — HaSe sožalje! ADELAIDA VZ1R0JA DO HODCA SKRIVNOST HOTELA RICHELIEUJA »O tem še nisem popolnoma prepričan,« je zamrmral nadzornik s pomembnim pogledom, uprtim v Poliv* »Nož je zmanjkal več ur pred umorom. gospod nadzornik,« ie razburjeno odvrnila Poliv. »To sem vam že včeraj rekla.« Nadzornik je skomignil z rameni. »Kdaj ste ta nož poslednjič videli. Mrs. I.awsonova?< Smrtna tišina. Potem je Marv Law-•onova odgovorila, bleda ko zid: »Ne... ne... ne spominjam se več.« »A jaz se spominjam!« ie strastno vzkliknila Poliv. »Včeraj ob petih popoldne sem iskala nož. da bi... da bi odprla z njim steklenico \vhiskvia. in... ni ga bilo vet tam.« Nadzornik Bunvan jo ie zamišljeno pogledal. »Zadnje mesece ste se precej trudili. da bj se zdeli zelo lahkoživa in svobodnjaška mlada dama. kajne. Miss Lawsonova?< Poliv ie zardela. »Ne vem, kaj... kaj hočete s tem reči, gospod nadzornik.« Bnnvan se ie nasmehnil. »Zakaj vam je bilo tako neznansko do tega. da ste se ponovno kazali pijano. čeprav niste bili?« »Ne... ne razumem vas.« »S tem hočem reči. da ie pač nekoliko nenavadno, da se mlado dekle hoče nalašč delati slabšo, kakor je v resnici.« »Polivk je bolestno vzkliknil Ho-ward. Dekle ie odmaknilo oči, da bi se ajuna tmgleda ne srečala. 5 »Res, gospod nadzornik, prav nič ne slutim, na kai merite.« ie rekla trmoglavo. »Če sem se nekoliko trudila. da bi pretirano moralistično svojat v tej hiši nekoliko jezila, sem to delala zato. ker mi ie že davno neznansko presedala, in to,< — zdaj je stala tik pred Howardom — »in to velja tudi za vas, vi... vzor licemerstva!« 3Poliv!« Bilo ie. kakor da bi Ho-ward dobil udarec v obraz. Nadzornika je za tisti trenutek očitno minilo zanimanje za mlada človeka. Z nagubanim čelom se ie spet obrnil k Marv Lawsonovi in z ostrim glasom dejal: »Torej ste že včeraj ob petih popoldne računali s tem, Mrs. Lawso-nova. da morate Jamesa Reida spraviti s sveta. Zato ste vzeli nož za papir s svoje pisalne mize k sebi.« S široko razprtimi očmi ie Mary nekaj zajecljala. »Na vprašanja, ki bi te utegnila obremenjevati, ti ni treba odgovarjati. teta Marv.« ie posegla vmes Poliv in divje ošinila nadzornika Bunvana z očmi. Nadzornik se ni niti zmenil za to. »Zato sle hoteli spraviti Miss Adam-sovo proč iz četrtega nadstropja. Mrs. Lawsonova. Imeli ste sestanek na požarnih stopnicah, in sicer ne prvič. Imeli ste vzrok bati se. da James Reid vohuni za vami. Ali ie tako?« Šele drugi Marvn poskus, da bi iz-pregovorila. se ie posrečil. »Imela sem... zmenek... na požarnih stopnicah, da. Zato... sem hotela, da Adelaide ne bi bilo... v četrtem nadstropju. A Bog mi je priča, da nisem umorila Jamesa Reida. Tudi ne vem, zakaj so ga umorili z mojim nožem.« »S kom ste imeli skriven zmenek na požarnih stopnicah. Mrs. Lawsono-va?« je nadzornik neusmiljeno izpraševal dalje, medtem ko sem jaz ostmla strmela v Marv. Od vseh žensk v hiši se mi je zdela Marv Lawsonova edina, ki je bila vzvišena nad sleherno škandalno afero. Vedela sem. da z vsem svojim srcem žaluje za mrtvim možem. »Tega... vam ne morem povedati.« je odgovorila Marv na nadzornikovo vprašanje. »To se pravi, da nočete povedati, kajne?« »Ne morem! Ne morem!« ie obupano kriknila. »Ko ne bi šlo samo zame...« Iznenada ie umolknila, se ugriznila v ustnico in potem rekla s si-rotnim mahljajem roke. ki mi ie trgal srce: »Ko bi le mogla... kako rada bi vam pomagala, gospod nadzornik.« »Silite me k ukrepu, ki ga obžalujem.« je strogo povzel nadzornik. Obrnil se ie k Sweenevu in nadaljeval: »Mr. Warren ie za zdaj prost. Znto pa odvedite to žensko in io spravite v policijski zapor. Jaz pridem kmalu za vami.« »Ne dovolim, da odvedete teto Marv!« je kriknila Poliv vsa iz sebe. »Ne morete, ne smete tega storiti, gospod nadzornik. Te sramote... ne bo preživela.« Marv Lawsonova ie počasi zmajala z glavo: »Ni tako lahko umreti, kakor misliš. otrok moj.« je rekla trpko. »Človek živi in živi. odmre samo srce.« »Ali ste pripravljeni. Mrs. Lavvso-nova?« je mehko vprašal nadzornik. Marvn obraz me je spominjal na obličje nekega mučenika. »Da. gospod nadzornik,« ie počasi odgovorila. »Pripravljena sem.« Z nasmeškom ie odšla ob strani ne-brižnega redarja Svveeneva iz salona. 13. poglavje Mi. ki smo bili prijatelji Marv Law-sonove. smo bili prvi mah čisto otrpli od strahu zaradi njene aretacije, potem pa tako razburjeni, da kratko in malo nismo mogli več mirno sedeti. Na srečo nas ie nadzornik takoj nato odpustil, da pride kar najhitreje za aretiranko v policijski zapor. Preden ie odšel, mu je Hovvard jezen dejal: »Mislim, da mi ni treba še posebej povedati, da bom takoj poiskal odvetnika Mrs. Lavvsonove. Za primer namreč. da bi pri zasliševanju uporabili svojo proslulo »tretjo stoonio«. Drugače ne boste iz nje ničesar izvlekli, ker ie nedolžna.« »Storite, kar vas ie volja. Mr. War-ren,« je malomarno rekel nadzornik Bunvan. Polly ie histerično ihte slonela na prsih Elle Trotterieve. S stisnjenimi zobmi ie Hovvard stopil k ženskama in položil Elli roko na laket. »Recite Poliv... recite ji. nai iie skrbi preveč. Mrs. Trotterieva. Sposoben odvetnik bo prej kakor v petih minutah ovrgel to nesmiselno obtožbo.« Pollyno ihtenje je postalo tišje. Ho-ward ie pomirljivo nadaljeval: »Recite ii. Mrs. Trotterieva. da bomo še nocoj dosegli izpustitev Mrs. Lavvsonove.« »O. Rvala. Hovvard... hvala!« ie dahnila Polly. a ko jo ie hotel Howard nehote prijeti za roko. se ie hitro obrnila stran in proseče dejala: »Prosim... prosim. Mrs. Trotterieva... z nikomer nočem govoriti... nikogar videti... prosim, ali ne morete poskrbeti za to. da me bodo pustili pri miru?« Ella ie odločno prikimala. »To skrb kar meni prepustite, otrok moj.« In takoj ie s krepko roko odvedla Poliv v svojo spalnico, io položila na divan in nam pred nosom zaloputnila vrata. Potrti smo odjadrali dol v vežo. Kmalu so se oblikovale majhne skupine: nekaj časa smo šepetaje govorili med seboj, po večini smo pa med tesnobnim molkom prisluškovali melanholičnemu pljuskanju dežja. Hovvard Warren ie planil mimo nas proti vrtljivim vratom, da bi poiskal Marynega odvetnika, pri katerem se je bil že telefonsko najavil. Poznala sem Howarda še iz časov, ko bi se bil pri takšnem pasjem vremenu še bal za svoje polikane hlačne zgibe in po nobeni ceni ne bi bil tvegal mokrih nog. Poprej je bil dobri Howard res malce preveč zlikanih manir. Šele zdaj je postal pravi človek in še nikoli mi ni bil tako simpatičen kakor prav zdaj. . Pri vratih ga ie zadržal Stephen Lansing. »Poslušajte, gospod Warren,< ie rekel maiaie z glavo, »ali se vam res zdi prav doseči izpustitev Mrs. Lavv-sonove proti položitvi kavcije?« Howard ie zastrmel vani: »Ali nai morda pustim Marv v krempljih teh psov krvašev? Ne, niti trenutek ne dalie. kakor ie potrebno!« »■Dosti slabših reči poznam, kakor sedeti v policijskem zaporu.« je odvrnil Stephen. »Na primer?« »No. ugotovljeno ie. da Mrs. Lavv-sonova... marsikaj ve. Če me vprašate, vam pač povem, da za nas vse prihodnje dni ne bi bilo ravno nai-slabše, varno sedeti za zapahi. Še posebno pa to velia za Marv Lavvsonovo. nai že kaj ve o umoru ali nič.« »Nesmisel!« ie osorno vzkliknil Ho-vvard. . Listek „ Družinskega tednika*1 Škodljive posledice civilizacije Napisal prof. dr. W. Koliath V preteklosti je nedvomno velika večina ljudi umrla prej, kakor bi človek pričakoval glede na njihovo življenjsko silo. Vzroki so bili nevednost o vzrokih bolezni in o primernih ukrepih proti njim. Morda največji napredek na tem področju je bilo odkritje živih povzročiteljev kot vzrokov nalezljivih bolezni in iznajdba varnostnega in zdravilnega cepljenja, človeško življenje se je podaljšalo predvsem zaradi napredka bakteriologije. Okrog leta 1G00. je učakal človek povprečno 30 let starosti, okrog leta 1870. se je povprečna starost dvignila na 38, leta 1938. pa že na 58 let. . . Druga velika skupina bolezni je nastala zaradi novih poklicev. Pogo: sto so bili potrebni posebni varnostni ukrepi za delavce; vsi ti ukrepi so se počasi razvili v tako imenovano »obrtno higieno«. . Tretjo nepričakovano skupino bolezenskih vzrokov smo odkrili v pomanjkljivi prehrani. Pogosto se danes sodimo pri boleznih, nastalih zaradi nezadostne prehrane, enako kakor pri infekcijskih boleznih, da gre za posledice, ki jih je že narava pre; yidela. Njih vzroki so: čedalje bel] izčrpana zemlja, nezadostno gnojenje, r>osledice enostransko umetno izrab-jene narave, zgrešene trgovinske metode, napačno konserviranje itd. _ Ti vzroki vodijo k skupini obolenj, ki jih označujemo z imenom »civilizacijske bolezni«. Te bolezni imajo to skupno lastnost, da je za njihov nastanek potrebno posredno _ ali _ neposredno človekovo delovanje, število teh bolezni je še nepregledno, zato lahko tu naštejemo samo nekatere posebno važne skupine. človek sodeluje tudi pri nastanku tistih bolezni, ki smo..jih dosle.i °Pa: zovali samo kot posledico okolice, rri vseh tistih infekcijskih boleznih na primer, ki se prenašajo s klicami od, človeka do človeka, sta bistvena vzroka napačna vzgoja in premajhna ob- [ zirnost. Bolezni kakor na primer damica, meningitis, sušica, so predvsem ta to tako težko ozdravljive. Najvažnejše civilizacijske bolezni so: 1. Zobne, bolezni. Zdravi zobje sp dandanašnji ena največjih redkosti. Med bolezni, pri katerih gni.iejo kosti, spada civilizacijska bolezen v»pa-raaentoza«; nje pravih vzrokov se ne poznamo. Zaupanje v zobno ščetko kot sredstvo proti zobni gnilobi jevci-sto neupravičeno. Zvečine jo napačno uporabljamo, navadno je premalo snažna, njena raba je pa najbolj razširjena tam, kjer so zobje že bolni. Zaradi zobnih bolezni se nam zdi potrebno zdraviti zobe, omiliti _ bolečino, ubiti živec, čemur sledijo infekcije, tvorba granuloma in nastanek Vnetij. Od teh izvirajo spet: obolenje mandljev, bolečine v prebavilih, revmatizem, nevritida (vnetje živcev), srčna napaka, organske izpre-tnembe itd. 2. Zaprtost kot posledica nezadostnega gibanja, dihanja, napačne prehrane in napačnega zdravljenja spada med najbolj razširjene civilizacijske bolezni. 3. Tretja obolelost, ki ji posvečamo premalo pozornosti, a je med najbolj razširjenimi, so bolezni nog kot poklicne bolezni na primer kirurgov, prodajalcev, frizerjev, slikarjev itd. Pri ženskah se pridružijo še posledice visokih pet. Kažejo se v hoji navzven in povzročajo bolečine tudi y kolenih, bokih in hrbtenici. 4. K posledicam nezadostne prehrane spada delno tudi osivenje las, kakor vemo iz več_ poskusov. 5. Nepojasnjen je še učinek civilizacije na tvorbo tumorjev. Neizpodbitno se zdi samo dejstvo, da so v tobačni žlindri rakaste snovi, in da utegne biti škodljiv tudi dim, ne samo nikotin. 6. Nadaljnji vzrok bolezni civiliziranega človeka je podcenjevanje podzavesti in duševnosti sploh pri sodelovanju nastajanja bolezni in pri zdravljenju. Opaža se nekakšna vzgoja v smer izgube nagona. 7. Tudi zdravništvo je zagrešilo celo vrsto hudih napak, ki že kažejo neugodne posledice, posebno v današnjih dneh. Imenujem samo najvažnejše: a) Vzgoja javnosti k enostranskemu zaupanju v učinek zdravil in zdravljenja, zatiranje nauka, da mora vsakdo sodelovati za ohranitev svojega zdravja in da je nemogoče od zdravila zahtevati ozdravljenja, če še nadalje napačno živiš. b) Okoliščina, da znanstveno zdravništvo ni kos majhnim obolenjem vsakdanjega življenja. Iz ponosa nad izredno velikim napredkom znanstvenega raziskovanja se je zdravništvo posvetilo skoraj izključno samo tej učeni panogi, pozabljajoč, da zdaleč največ obolenj ne spada med težke bolezni. c) Najvažnejše se mi pa zdi umetno nasprotje med dozdevno prirodnim in znanstvenim zdravništvom. Ljudje si le preveč zapirajo oči pred tistim, kar razne metode druži, in iščejo tisto, kar jih loči, pozabljajoč, da je še tako različnim metodam skupno dejstvo, da hočejo pomagati človeškemu telesu in da je učinek na človeško telo tisto, kar je res bistveno pri vseh zdravilnih metodah. d) Poseben primer je zloraba uspaval. Namesto naravne vzgoje k spanju nam servirajo nadomestek spanja z mamili. Zatorej lahko o gornjih bolezenskih vzrokih rečemo: njih značilnost je v tem, da ustvarjajo takšno pojmovanje bolezni in zdravja, kakor da bi ju mogli pridobiti od zunaj, hkrati pa zatiramo potrebno vzgojo k sodelovanju. Vse to nas privede do ne ravno razveseljivega dejstva, da dalj časa živeči v človek ni hkrati bolj zdrav, temveč da mu že okrog 40. leta starosti začne zdravje pešati. Vzrok so škodljive posledice civilizacije. Toda napačno bi bilo, videti te posledice civilizacije samo pri odraslih; tudi sodoben otrok ni brez njih. Tako opažamo pri otrocih izpremembe čeljusti, okostja in zob. Konee prihodnja PREBRISANEC Napisal J. KLUG Bogata in lepa Kora je štela devetnajst let, Randolf pa šest in dvajset. Bil je lep fant, izurjen v vseh športih, vendar siromašen. Sicer se je prerinil do službe višjega knjigovodje v neki veleblagovnici, vendar je bila družabna razlika med obema vseeno prevelika. Kljub temu sta se ljubila, toda očitno brezupno. Česa vsega človek ne stori iz .ljubezni! Randolf, človek hitre odločitve, si je lepega dne dejal: »Predrznost, stoj mi ob strani!« in se takoj lotil uresničevanja svojega načrta. Kmalu j je stal pred očetom tolikanj ljubljenega dekleta. j »Kaj vas je privedlo k meni?« ga ]je kratko, skoraj surovo vprašal dekletov oče. »Za roko vaše hčere sem vas prišel prosit,« je odgovoril bogatinu knjigovodja Randolf. »Če ne bi vedel, da ste v službi pri veleblagovnici X., bi prav gotovo mislil, da ste pravkar prišli iz tropskih krajev s tropsko mrzlico. Ali pa imate morda katero drugo duševno bole-lezen?« . »Oprostite, gospod borzni svetnik, toda...« je hotel Randolf prekiniti to pot nekam nenavadno zgovornega mogotca. »Kaj naj vam oprostim? Vprašam vas: ali ste knjigovodja Randolf Wie-singer, ali pa...« »Ne!« »Ne! Vraga, kdo ste potem?« je zdaj zakričal borzni svetnik. »Družabnik lastnika veleblagovnice X., če dovolite.« »O... tega nisem mogel vedeti, to je nekaj drugega. Oprostite, gospod Wiesinger, sicer pa... sedite, prosim.« »Najlepša hvala, gospod!c »Zdaj pa k svari: ali moja hči sploh kaj sluti o vaši nameri?« »Ne — ve samo, da 1o ljubim.« »Tudi drugi jo ljubijo... Mislim namreč, ali...« »Da, tudi ona me ljubi!« »Če je tako, potem bom 'najprej govoril s svojo ženo... Saj razumete?« »Kajpak, gospod borzni svetnik, potrpežljivo bom čakal, da se bosta z gospo o vsem pogovorila.« v S tem je bil pogovor začasno končan. Izpolnievnnka -M-P RTb y~ Uro kasneje Je stal višji knjigovodja Randolf Wiesinger pred svojim predstojnikom. . »Kaj je novega, gospod Wiesm-ger?« , »Prihajam k vam zaradi neke zasebne zadeve, gospod ravnatelj. V kratkem se bom poročil in bi vas zato rad prosil...« »...za dopust in povišanje plače, kaj ne? No, bomo že uredili.« »Ne to ne ono. Rad bi postal vaš družabnik!« je resno in samozavestno odgovoril Randolf. »Kaaaj? Človek božji, kaj se je pa vendar zgodilo? Ali ste mar podedovali milijon ali pa zadeli glavni dobitek?« »Ne to ne ono.« »Potem vas ne razumem, ... ni mi jasno., kako si to predstavljate. Kje boste pa vzeli denar za družabništvo?« »Ali mora mar človek neizogibno podedovati milijon ali pa zadeti glavni dobitek, če hoče priti do denarja? Pozabil sem vam povedati, da se bom v kratkem poročil z gospodično Koro...« »S hčerjo borznega svetnika?« »Da, gospod ravnatelj. Prihodnji teden se bova javno zaročila. Privoljenje njenih staršev že imam.« »Zakaj, dragi gospod Wiesinger, mi niste tega takoj povedali? In zakaj ne sedete? Izvolite vendar!« »O, prosim, gospod ravnatelj!« Potem so se začela pogajanja. Naj: §rej tod, nekaj ur pozneje pa pri orznem svetniku doma. Tako si je Randolf priboril svojo srečo, dobil dekle svojih sanj, razen tega si pa pridobil se sijajen družabni položaj. A vse to se ni zgodilo v Ameriki, temveč v nekem zelo vsakdanjem evropskem velemestu. Ko sta bila srečna novoporočenca naposled sama, je Randolf svoji mladi ženi vse priznal. Kora gav je objela in mu med poliubi zašepetala na uho: »O, ti prebrisanec!« naiiA. dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 Ur Polnočno razglabljanje Madžarski napisal Maurus Mezei Počrnile vsa s piko označena polja in zagledali boste zanimivo sliko ■ - J**** 4'^ * * * * Žena je braila časopis, mož je kadil smotko. Sedel je po večerji v naslanjaču, prebavljal in užival ob kajenju dobre smotke iu bližini svoje ljubeznive žene. »Poglej, dragi,« je dejala žena, »kako ljubek je tale model,« in pokazala možu modno prilogo. Valentin je pogledal in prikimal. »Tudi tale tukaj nolnočjo izvedeli, da ie Maryn odvetnik za zdaj odklonil svoje posredovanje. »Policija nam je vsai to obliubila. da ie ne bo obtožila umora. Zaurli so io le kot važno pričo.« Howard se ie onemoglo nasmehnil, »Tako je vsai ne bodo servirali brumnim meščanom za zajtrk na debelo tiskani naslovni strani lutrniikov.c Hvala Bogu!« sem olaisano vzdihnila. Steuhen Lansing ie prikimal. »Niti v sanjali ne veriamem, da bi nadzornik videl v Marv Lawsonovi morilko.« Ko so ea osupli pogledali, ie pokazal na stopnice in pristavil: »Kakor vidite, nas daje še prav tako strogo stražiti kakor poprej.« , »Res je,« je ogorčeno vzkliknila Zo-fiir*. Scottova, »Kamor stopiš, se spotakneš ob policista; za vsakim oglom Preži nepoklican gost.« . In res sem videla povsod na hodnikih uniformirane postave, ko sem kmalu po polnoči odhajala k počitku, i‘e morem to tako imenovati. Moie upanje na mirno noč ie bilo prav maihno. pošteno priznam, da mi ni bilo prav nič neprlietlio. ko sem zagledala redaria Sweeneva na straži Pred vrati svoie sobe. Kliub temu sem preživela tesrvobne trenutke, ko sem stala v temi in tipala *a električnim stikalom. Izpraševala B®m je. ali bi pač še utegnila krik* uiti, rt> bi se tisti hip morilčeve roke oklenile mojega vratu... Ko se le pa mojim mrzlim, trepeta louni prstom pri drugem poskusu Posrečilo priznali luč. se ie izkazalo, {Ja ni bilo v tnoii sobi ničesar stra-ootuega. Samo neki majcen košček rjavega papirja, ki se mi ie bil izmuznil na tla. ko sem raztrgala in uničila grozilno pismo, me ie spominjal na nenavadne dogodke v tej hiši. Okno poleg požarnih stopnic ie bilo se zaprto in zapahnjeno, kakor sem ga bila pustila. Kllub temu sem se boječe zdrznila tudi pri naimanišem šumu in zdelo se mi ie. kakor da ne bi preživela še nikoli takšne noči. polne škripanja in škrbljenia v pohištvu. polne zloveščega šepetanja in drsanja po hodnikih. Neprestano sem si vlivala poguma, a zaman, šinilo mi le v glavo, da je žensko zrelih let. katere žile niso več takšne, kakšne bi morale biti, posebno lahko zadaviti... Med takšnim prijetnim preudarjanjem sem se nazadnje le sezula in slekla, zlezla v posteljo in po daljšem obotavljanju utrnila lučko na nočni omarici. Globoka tema me ie objela. V drugačnih okoliščinah bi bila v takšni noči gotovo spala pri luči. a kerv ie imel redar pred mojimi vrati bržčas navodilo, nai me strogo straži, nisem marala tvegati, da bi prodrl le pramen luči skozi vrata. Kmalu potem, ko ie rotovška ura odbila tri četrti na eno. sem zlezla iz postelie. skrbno pazeč, da ne bi zaškripala tla pod mojimi nogami, obutimi v nogavice. Korak za korakom sem tipala proti oknu ob požarnih stopnicah. Dež se >e bil med tem časom izpre-menil v drobno rosenje. Nagnila sem se daleč skozi okno in postavila na železno stopnico pod seboj aluminijasto kanglo, v katero sem bila vtaknila bankovce, zavite v star svilen robec, Nato sem tesneje ovila okrog sebe svojo škrlatnordečo domačo halio. si potpirnlln ogrinjalo više okrog vratu in kljub vlažni megli in lemi počepnila tik pod okno. proseč nebesa da mi ne bi bilo treba ravno o nepravem trenutku kihniti. Nastavila sem vabo. zdai sem pa čakala, da bo šla zver v Človeški podobi v past. Žep moie domače halie se je napihoval nad majhnim revolverjem. ki sem si ga bila pred leti kupila, ko se ie v mestu zgodilo več vlomov. Sele pozneje sem se spomnila da nimam niti pojma, kako ravnati s to rečlo, če bi bila nabita, kar pa — kolikor vem — nikoli ni bila. Ura ie bila eno, potem četrt čez eno in poli dveh. Čedalje boli me le praskalo v grlu. Braniti sem se morala dražljaju kašlia. kar te zahtevalo del mojega samopreniagovania, a ne največjega. Bolj me ie namreč vznemirjalo to, da nisein mogla videti kangle, ne da bi glavo iztegnila čez okensko polico. Ker nisem marala svoje žrtve splašiti, sem se odločila, da bom iztegnila glavo le. če res ne bo šlo drugače. A nisem bila navezana samo na oči. Ker je l>il vhod s hodnika na požarne stopnice zastražen s policijo, ni izsillevaleu ostala nobena druga pot do kangle kakor stopnice same. In čeprav moje oči niso več tako zanesljive, kakor so bile nekoč, moja ušesa prav vse slišiio, Niti miš ne bi bila mogla snlezati po stopnicah navzgor, ne da bi io iaz slišala. Bilo je nekaj minut pred drugo uro. ko sem zaslišala rahlo kovinsko žven-ketanie na požarni stopnici. Aha. sem si rekla, zlikovec prlhaia. Od samega razburjenja sem pozabila na strah. Popadla me ie bila lovska \ ročica. In samo moja železna odločnost, da ne smem pregnati zveri, mi le omogočila. da nisem iztegnila glave. Boiaželina kakor star boini konj sem čepela tam in čakala, kdaj se bo začelo. Do današnjega dne ne vem. ali sem si takrat domišljala, da bo sovražnik ob pogledu name mrtev ob- ležal ali kal. Se zdai mi le kar neprijetno pri srcu. če pomislim na to, kai bi se bilo zgodilo, če bi iznenada stala nasproti morilcu. A očitno nimajo samo otroci svojih angelov varuhov temveč tudi stare abotnice. zakaj ni mi prišel pred oči. Ko sem drmrič iztegnila vrat, kangle ni bilo več. . Nisem hotela ne mogla veneti. Prepričana sem bila. da so mi io zagodli moji živci ali pa zoprna siva megla, ki io je veter vel nasproti. Nekaj trenutkov sem se izpraševala, ali sem morda iaz prišla ob pamet. Ali sta imela morda nadzornik in Stephen Lansing prav. ko sta zmerom iznova poudarjala, da sem iaz središče vseh strahotnih dogodkov v hotelu Richelieuju? Izpraševala sem se celo. ali ni mogel kdo v nenadnem napadu blaznosti nekemu moškemu prerezati vratu ali neko žensko pahniti skozi okno. ne da bi se pozneje spominjal teh strahotnih dejani... Toda kmalu so me te blodnje minile in s težavo sem vstala. Kanale ni bilo več. to ie bilo neizpodbitno. Kako in kam ie izginila, nisem vedela. Počasi so mi pa začeli možgani spet normalno delovati. Nastavila sem bila past in zver ie bila pred mojimi očmi izmaknila vabo. h nadnaravno se to pač ni bilo zgodilo. Prekanil me le bil kratko in malo nekdo, ki ie bil še dosti boli prebrisan kakor iaz. Prvič se mi ie posvetilo, kako rafiniran je bil izsiljevalec pri izbiri svojega orodja. V hotelu ni bila samo cela vrsta takih kangel, podobnih druge drugi kakor jajce iaicu, temveč so bile vse opremljene tudi z ročajem. Tu ie bil izvor tistega kovinskega žvenketania. nerazumljivega dejstva, da je posoda dobila peruti in odletela. »Zlomek ima neke vrste ribiško palico.« sem si rekla razkačena, »dolgo palico s kavljem na koncu ali čim podobnim. Njo vtakne v ročai in potegne kanglo gor, ali io pa spusti dol, kakor se mu pač zazdi.« Moja leza nad tem. da sem se dala na takšen način prelisičiti, se ia še povečala, ko sem pomislila na izgubljenih tisoč dolarjev. Pred vsem ie bil pa naiobčutifiveje ranjen moi ponos. Sicer bržčas ne bi bila b protinom v kolenu poskušala skozi naspoi odprto okno plezati na požarne stopnice. Nekako sem morala pričakovati, da bom za enim izmed oken trčila ob pošast v človeški podobi, ki poželjivo odvija moje poštene dolarske bankovce iz svilenega ovoia. Še zmerom sem prepričana, nai Ella Trotterjeva reče. kar hoče, da bi se mi bilo takrat posrečilo, svoie ne ravno drobno telo spraviti brez prevelike težave skozi okno. Morala sem biti_ delno prav za prav že zunal. ko se ie revolver v tnojetn žepu iznenada sprožil.^ Da, sprožil se ie. kakor imajo ne-nabiti revolverji baje navado sprožiti se iz gole hudobije — sprožil z oglušujočim pokom. Smrdeča smodnikova para me ie obdala in mi udarila v nos. Zato ni čudež, da sem začela na vso moč kašljati in kihati in da sera popolnoma izgubila ravnotežje. Tako se je zgodilo, da me ie Stephen Lansing. ko ie spet v svoii brokatni lialii prid i rial po požarnih stopnicah gor. našel klečečo na oknu. z glavo visečo navzdol. Obupno sejn se oklepala stopniškega držaia in na ves glas puhala in prhala, medtem ie na začel iz žepa moje halje plapolati živahen plamenček. ' »Za božjo voljo. Adelaida. odločita sel« je zasopihal Stephen. »Ali se poskušajte obesiti, ustreliti ali si\mo sebe zažgati?< Dalje vrihodnjii. Raziskovalci odkrivajo skrivnosti preteklosti Kako so živela velemesta pred 2000 leti V stari Romi so že poznali centralno kurjavo. — Sužnji so kopirali dela slavnih pesnikov Mnogo fantazijskih zgodb smo že brali o starodavni Romi. o Troji in Mikonah. Resničnost ne ustreza vselej bujni fantaziji pisateljev, toda včasih jo celo prekaša. Šele moderni raziskovalci starih mest so nam odkrili stvarno. suho resničnost, ki pa vendar ni suhoparna. Življenje v starih velemestih je bilo prav tako razgibano in zanimivo, kakor ie življenje v sedanjih milijonskih prestolnicah. Najmogočnejše mesto starega veka je bila Roma. Imela ie pod vlado cesarja Avgusta 1.3 milijona prebivalcev; tako ie izračunal znani italijanski znanstvenik Guido Calza. Vsi ti liud- i‘e so našli zavetje v 46.600 najemnikih hišah, ki so bile po večini tri-ali štirinadstropne, in pa v 1800 palačah. posestvih in večjih patricijskih hišah. Za Romo so bila tri največja mesta rimskega cesarstva. Aleksandrija v Egiptu. Antijohija v Siriji in Bizanc, današnji Carigrad. Tudi v teh mestih so pod vlado cesarjev energično skrbeli za red in snago. Tako ie na primer imela Roma že pred 200 leti dobro organizirano mestno policijo, podrejeno mestnemu prefektu. Pozneje je dobila cesarska garda pretorijancev važna pooblastila za nadzorovanje prebivalstva. Prefekti pretorijancev so • avoiimi četami živeli v stalnih tabo-rtMih zunaj mesta in so imeli tudi dolžnost, stražiti skladišča živil in ogromne žitnice. Stara Roma ie vzorno Wrt>e!a M prehrano, za rezervo žita In živil, tako da tudi slaba letina Rim-Uanov ni mogla neljubo presenetiti. kopalnic, centralno ogrevanih sob. teras z ovijalkami, kjer si po kopeli tako prijetno večerjal, zleknjen na divanu... Kajpak ni vsakdo imel potrebnega denarja, da bi si dal v svojem domu zgraditi naprave za reguliranje podnebja. kakor jih je na primer imel cesar Nero v svoji zlati hiši na Pala-tinu. Zato ie pa vsak Rimljan, najsi je imel še tako skromne dohodke, pazil na snago v svojem stanovanju, čistil tlak pred svojo hišo in si s prirojenim umetniškim čutom uredil prijeten. udoben dom. Oblasti so skrbele, da so bile romske ulice Čiste, da se na njih niso nabirali odpadki ali druga nesnaga. Kanalizacijske naprave stare Rome pohvali vsak sodoben inženir; bile so za tisti čas izvrstno zgrajene; stalno so jih nadzirali, a če se ie pokazala potreba, so jih sproti izboljšavah. V času. ko še ni bilo tiska, so bile knjige redkost. Zato so dela velikih pishteljev in pesnikov sužnji na roko prepisovali: to kopiranje vendar ni bilo tako drago, da bi si ga ne mogel privoščiti vsak učenjak, ki si ie želel imeti v svoji knjižnici vsaj prepisano knjigo, če že ne denarja, da bi si kupil dragoceni original. O velikih prireditvah v Koloseju. o boju gladiatorjev in cirkuških predstavah. kjer je nastopalo na stotine divjih zveri, smo že večkrat pisali. Omenimo naj le. da so v teh ogromnih gledališčih poleg nekoliko dvomljivih množičnih predstav predvajali tudi Marsikdo ne bo verjel, da so v stari klasične drame in komedije Romi že pred 2000 leti vsaj v vseh' modernejših hišah poznali nekakšno centralno kurjavo. Premožnejši Rimljan se pač ne bi hotel vseliti v ,do-mus. ki ne bi imel umetno zgrajenih Življenje pred 2000 leti ie bilo razgibano. polno živahnosti in za tisti Čas presenetljivo udobno. Roma gleda torej z upravičenim ponosom v svojo davno preteklost. 'Ali naj se vojne vdove poroče? Sedanja vojna na Japonskem je rodila nov nenavaden problem, ki je zbudil v japonski Javnosti mnogo pozornosti ln mnenj. To je problem vojnih Vdov. Neki tokijski ženski list je pred nedavnim razposlal vprašanje 15.000 Japonkam ln Jih vprašal, ali so za ali proti ponovni poroki vojnih vdov. In proti tradiciji, ki je že stoletja zakoreninjena med japonskim narodom, je 68»/, vprašanih žensk odgovorilo, da odločno odobravajo ponovno poroko. S tem so pa zbudile odpor nekaterih dam, ki se še zmerom bore za tradicijo. Tako sta vdova nekega generala in predstojnica Japonske ženske gimnazije odločno nastopili proti temu, češ da ne ustreza postavam njihovih prednikov. Vendar pričakujejo, da bo v današnjih okoliščinah zmagalo novo mišljenje in zavrglo več ko srednjeveško tradicijo. Zobozdravnik, ki ordinira samo ponoči Neki praški zobozdravnik ordinira samo ponoči, in sicer od osmih zvečer do sedmih zjutraj. Na prvi pogled se zdi človeku to zelo čudno, vendar se ta čudna zamisel zobozdravniku prav dobro obnaša. Zobozdravnlška čakalnica je vso noč polna pacientov. Med njimi so takšni, ki zaradi prevelike zaposlitve podnevi ne morejo k zobozdravniku, največ je pa takšnh, ki jih zobje začno boleti ■večer ali pa celo ponoči. Zato so veneli, da takoj lahko odhite k zobozdravniku, da jim ukroti boleči zob. Kadar čebelice telovadijo Pozimi se čebelice v čebelnjaku obesijo v grozde, da bi tako prezimile dolge zimske mesece. Kakor hitro pa pade toplota v čebelnjaku pod 13° C, postane čebelicam v grozdu prehladno. Prič no se gibati in grozd se razdere. Čebelice zlezejo v satovnjake in se najedo medu, pri tem pa delajo čudne, enakomerne gibe z nožicami, ki nas živo spominjajo na telovadbo. Zivalice res menda instinktivno vedo, da se bodo tako ogrele, zakaj po tem gibanju skoči toplota v čebelnjaku na 25« C. Nato se spet obesijo v grozd ln mirujejo tako dolgo, dokler Jim spet De postane prehladno. Bele šolske tablice Starejši ljudje se pač še spomnijo črnih šolskih tablic, na katere so pisali ■ kredo ali skrilnim črtnikom. Kaže, da bodo te tablice dokončno izginile. Namesto črnih tablic mislijo namreč y nekaterih državah uvesti bele. Zakaj, zdravniki so ugotovili, da oči manj trpe, če berejo na beli tablici črno pisavo kakor pa belo pisavo na črni tablici. Bele stenske table pa tudi majhne ročne tablice bodo izdelovali lz neke bele snovi. Na takšno tablico bodo učenci namesto s kredo in skrilnim črtnikom, pisali z nekim posebnim črtnikom, ki Je precej lažji od nekdanjega. S popisane tablice se bo pisava izbrisala z mokro gobo. Bele šolske tablice so uvedli že v 20.000 nemških šolah. Korale, Berlin. Vzroki spomladanske utrujenosti Na medicinski kliniki v Freiburgu v Nemčiji so prišli zdravniki do zanimivega spoznanja, da so težki spomladanski utrujenosti nekaterih ljudi po večini krivi črevesni zajedale!. Opazili so namreč, da pacienti, ki so spomladi zelo utrujeni in oslabljeni, trpe navadno tudi za črevesnimi zajedalci. Zdravniki so to zanimivost ugotovili s poskusom: izbrali so 100 »spomladanskih utrujencev« in našli med njimi 57 takšnih, ki so imeli v črevesju mnogoštevilne zajedalce. A vsem 100, posebno pa nosilcem zajedalcev, je močno primanjkovalo vitamina C. Ker črevesni zajedalci sploh ne morejo živeti brez vitamina C, sledi iz tega poskusa nauk: pri ljudeh, ki trpe za težko spomladansko utrujenostjo, ki je posledica pomanjkanja vitaminov, mo. ramo posvečati pozornost tudi črevesnim zajedalcem. Utrujenost nastane namreč zato, ker črevesni zajedalci uničijo vitamin C. ?UGANKE Križanka 4 234*678940 41 Le donne e le fanciulle giapponesi ricamano scialli con auguri di vittoria per i combattenti al fronte. Ogni soldato desidera avere nno di questi scialli ricamati ed ogni donna giapponese e fiera di po ter contribuire col il suo lavoro all’azione patriottica. — Na Japonskem vezejo žene in dekleta za bojevnike na fronti šale z izreki za srečno borbo in zmago. Takšen šal tisočih vbodov4 si izprosi vsak vojak, vsaka Japonka je pa ponosna, če lahkp prispeva k tej domoljubni akciji s svojim delom. cvetlica ima tako veliko čašo, da se vanjo nateče — kadar dežuje — po 6 do 7 litrov vode. žužellt* v njej potonejo kakor v velikem morju. Velikanska cvetlica spada med zajedavce, nima peclja in raste torej cisto pri tleh. Že leta 1818. jo je odkril naravoslovec Josef Arnold na Sumatri. Imenoval jo je Rafflesijo po možu, ki je odkril strateški pomen Singapora. V deželi cest iz sladkorja V današnjem času je to, kar se zdi nekaterim nezaslišano razkošje, drugod samo po sebi razumljivo. Slišali smo že na primer, da v Braziliji kurijo lokomotive s kavo, pred nedavnim smo pa izvedeli, da zdaj na Kubi gradijo ceste — s sladkorjem I Ceste namreč tlakujejo z zmesjo katrana, žlindre in sladkorja, pome- Prosimo, nakažite naročnino! Hvala! Ubogi pešci! V Parizu je postalo kolo »državni sovražnik št. 1«. Ugotovili so namreč, da je leta 1941. zakrivilo nič manj ko 6349 prometnih nezgod proti 499, ki jih pripisujejo avtomobilu. Ubogi pešci! Naj bo na cesti ka kršno koli prometno sredstvo, žrtve so vselej oni. Zakaj 52V. vseh žrtev prometnih nezgod so pešci. Kraljica med cvetlicami Največja cvetlica na svetu je hkrati . .. . , . ,, ... tudi najlepša in najnenavadnejša. Ta »Tukaj nunas nič iskati, moj ljubi.« šano z žvepleno kislino, da se sladkor ne topi. Ker so se tako tlakovane ceste baje obnesle, se bo za ta postopek odločila tudi Kubanska država. Prenevarno Na nekem semnju imajo daljnogled; skozenj vidiš zvezde ln lune. Gospod Copata pride s svojo ženo mimo in se kajpak takoj pozanima za nenavadno napravo: »Kaj p& lahko vidim skozi to cev?« »Venero v polnem lesku!« Takoj potegne žena Copato za rokav: Širom po svetu Japonci bodo odslej pisali od leve! proti desni in ne od desne proti levi. kakor so bili doslej vajeni. Spor zaradi tega ie trajal desetletja, zdaj ga je pa japonsko prosvetno ministrstvo naposled rešilo, in bo v najkrajšem času za nov način pisave izdalo zakonsko odredbo. Obvezno delo bodo uvedli prihodnje leto na Nizozemskem za vse nezaposlene moške med 18. in 24. letom. Študentje. mlajši od 24 let, ne bodo mogli nadaljevati študija, če ne bodo prej odslužili določenega delovnega roka. Dnevni obrok kruha so zmanjšali ▼ Španiji. 100 gramov kruha, kakor je doslej znašal dnevni obrok, so zdaj znižali na 80 gramov, za težje delavce pa od 120 gramov na 100 gramov, Tisočletnico Kampanila. svetovno znanega zvonika pri cerkvi sv. Marka v Veneciii. bodo praznovali Veneciani 14. aprila. Poleg tega bo ta dan minilo tudi 40 let. odkar se je stari stolp zrušil in so postavili drugega. Človeško lobanjo iz dobe neander-skega človeka je izkopal neki francoski arheolog pri Tolousu v Franciji. Prvo najdbo takšne vrste so izkopali v Južni Franciji, vendar je ta važnejša. Mednarodni natečai za mavzolej Ke-malu Atatnrku je razpisala pred kratkim turška vlada. Zdaj ie posebno razsodišče izmed vseh načrtov tri nagradilo. Turška vlada bo zdaj odločila, po katerem izmed nagrajenih načrtov bodo sezidali mavzolej. Mnogo novega snega je zapadlo 1. aprila v Sofiji in raznih drugih krajih Bolgarije. Temperatura ie spet padla pod ničlo. 1 Vodoravno; 1. Velik otok blizu Avstralije. 2. Poldragi kamen, vrsta kremenove kisline; predlog s 4. sklonom-3. Pravica z ugovorom razveljaviti sklep (zlasti v poljski ln madžarski državi; je latinski izraz za prepovem)! nevarni tvori, uljesa v želodcu ali na črevju. 4. Jarem; predlog s 6. sklonom ali kemični znak za žveplo; kemiku pomeni fosfor, glasbeniku pa tiho; tujka za nabrežje ali nabreznl zid. 5. Ploščinska mera; predlog s 6. sklonom; kratica za svetovno človekoljubno ustanovo; ime črke ali kemična kratica za beril. 6. Samoglasnik, ki tudi vzhod pomeni; drugi del imena ljubljanskega buffetta; ura (italijansko); rimska številka sto. 7. Zakrament ali država v Aziji; vršim najvažnejše življenjsko opravilo. 8. Kemični znak za rubidij; ime črke ali nemški os. zaimek; staro ime za pivo: kemični znak za barij. 9. Jadranski polotok; osoren, zarobljen, sirov. 10. Kemične spojine, ki izhajajo iz drugih (skozi). 11. Azijski veletok; prvih šest kvadratov pomeni državo v Prednji Aziji; vseh devet polj pa pripadnika neke rase v Ameriki. Navpično: 1. Otočje pri Novi Gvineji. 2. Rusko jezero; norveški pisatelj, I: ustanovitelj družbene drame (1828. do 1906.). 3. Slovansko moško ime (krajša oblika); akademski naslov; nasprotno od mehek. 4. Pogojni • veznik; za zlo vzame. 5. Začetnici »Goriškega slavca«; ruska reka in mesto, ki se zdaj imenuje Kujbišev; priredni veznik. 6. Predlog s 4. in 5. skl.; kemični znak za jod. 7. Predlog z 2. skl.; prebitj« skozi ovire; najbolj pogost samoglasnik, a v slovenščini ne na začetku besed. 8. Kadar sonce ne sije; ruski basnopisec (1768—1844.). 9. Pripovedni pesnik; medmet nevoije; deželni poglavar v naših pokrajin-ih 10. Ooadn« kura; opat utalijanskl). 11. Pripadnik bele rase + ime strica iz zabavnega kotička. Ali ste kaj doma v zemljepisju? ;; I. Mislimo si, da je Ljubljana v sre-Tdišču kroga, čigar polumer znaša 1000 km; a) kateri izmed spodaj na-2štetih krajev ležijo v tem krogu; b> ali _ , . 2 bi ležalo katero od teh mest zunaj rO trudapolnem delu — Za-? kroga s polumerom 1200 km? Roma, Catania, Barcelona, Pariz, London. bava in razvedrilo v »Dru-; žinskem tedniku«! Leteči kovčeg / Piosto po Andersenu T>0&h.*LA 3A ~>A Kovčeg s Peregrinom ie letel čei hribe in doline in:je pa ivil turban. Nato ie skril kovčeg v goščavo in se še dalje. Frčal je in frčal in prifrčal naravnost na Turško. Tain ge je spnstil na tla ob robu gozda, nedaleč od nekega turškega mesta. Peregrin je skočil ii kovrega. se preoblekel v dedovo haljo in opanke, iz svoje pisane nogavice si napotil v mesto. Ko je prišel na sredo mesta, je zagledal palačo, ki je imela zlato streho. Bnncelles, Amsterdam, Kjobenhaven. Hamburg, Konigsberg, Varšava, Vilna, Lvov, Kijev, Odesa, Bukarešta, Sofija, Carigrad, Atene, Tunis. n. Kolikokrat bi lahko položili otok Veliko Britanijo v Sredozemsko morje in ali bi imela prostora v Črnem rnorju? m. Kje je prej poldne: v Berlinu ali Rimu, v Leningradu ali Istanbulu, v Moskvi ali Jeruzalemu, v Oslu ali Tunisu, v Londonu ali Algiru, v Ljubljani ali Pragi? IV. Razvrstite po dolžini te.le vele-tpke: Dnjepr, Donava, Laba, Pad, Ren, Seine, Tajo, Temza, Ural, Ve-zera, Volga; katere so daljše kot 2000 km in katere krajše kakor 1000 km? '(uri 9££) »! ‘(si») p«j ‘(9>>) aaivg ‘1.11») °f«I •((►001) *iai3A •12 ur. Trojna sprememba: strip, strop, strup. Prav tedaj je prišla mimo turška pestunja i otrokom na hrbtu in Peregrin jo je nagovoril: >Cuj me, pestunja, kdo prebiva v onile palači l zlato streho in srebrno kupolo?« »Kaj, tega ne veš? Carična vendar, prelepa hčerka turškega sultana. Nihče ne sme do nje. če nista tar in ca- a zlato streh«. rica poleg, ker ji je zvezdogled prerokoval, da bo z ženinom nesrečna.« »Hvala ti za pojasnilo.« je rekel Peregrin. Ni dolgo premišljeval, kaj mu ie storiti; šel je v gozd. sedel v kovčeg — in frk. je zletel v njem naravnost na balkon palače Dalje prihodnjič. če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila* sezite po »Družinskem tedniku«! SZ. nadaljevanje »Hvala, jedla bom doma,« je odgovorila Alenka, komaj premagujoč odpor. »Jaz bi pa želela, da bi danes pomagali Tonku sestaviti slovensko domačo nalogo,« je nasrjrno odgovorila gospa Kovačeva, »vsak. čas mora priti domov.« v v , . »Pusti gospodično, če zeli iti,« se je tedaj vpletel v razgovor gospod Kovač, ki je dotlej molčal. Zadel ga je pomemben pogled brez besed. Alenka ju ni več poslušala, temveč je odšla v predsobo, da se preobleče. Ko je brez pozdrava stopila na temačni hodnik, se ji je zazdelo^ da je zabredla nekam, odkoder bo težko našla pot na prosto. Izza vrat jo je spremljal visoki, rezki glas gospe Kovačeve... Že zjutraj ji je tetka telefonirala, da je Milka morala v bolnišnico. Bila je ze zelo radovedna, ali je že kaj novega. Vesela, da je naposled prosta, je hitela proti domu. Ko je prišla domov, je sedel v kuhinji Tone, z glavo zakopano v rokah. Tetka je marno tekala iz kuhanje v mlekarno in nazaj, kakor da bi imela zelo veliko opraviti; njen mali obraz pod belo čepico in sivimi lasmi je ves žarel od notranje vročice. . »No?« je vprašala Alenka m obstala na pragu, »ali je kaj novega?« Tetka ji je pomignila, odšla je za njo v mlekarno, ki je bila ob tej uri prazna. Tone je komaj dvignil glavo, ko je šla mimo njega. »Od včeraj ponoči že traja, pa še ni nič,« je zašepetala tetka. »Tone je že večkrat telefoniral; odgovorili so mu, da je zelo težak porod.« Zdaj je bilo Alenki na lepem razumljivo’ oboje, Tonetova molčečnost in tetkina vročica. »Počakajta oba,« je mirno dejala, »jaz sama bom odšla v bolnišnico. Ne vrnem se, dokler ne izvem, kaj je.« Tetka jo je hvaležno pogledala. Ko je šla Alenka mimo prve telefonske celice, jo je prijela izkusnja-va, da bi telefonicno vprašala, kaj je z Milko. Vendar se je premagala m odšla peš do bolnišnice. Tamkaj je naprosila sestro, naj povpraša, ali je že kaj novega. „ . »Gospa Mirtičeva?« je ponovila sestra in obraz se ji je zjasnil, »da, sirota, hud porod je imela. Sinka ima. Zdaj že leži v bolniški sobi, toda do jutri opoldne ne sme sprejemati obiskov.« Alenka je skorajda tekla domov. Bilo je že precej pozno zvečer, hotela je ujeti poslednji tramvaj, toda mlade, nestrpne noge so bile hitrejše od tramvaja. v . Spet sta se dva para vprašujočih, preplašenih oči uprla vanjo, ko je prestopila kuhinjski prag. »Prestolonaslednika imamo!« je dejala in zasopla sedla na prvi stol. Bila je tako utrujena, da je komaj da še videla Tonetov široki, srečni nasmeh in tetko, ki si je z vogalom belega predpasnika brisala oči... »Oprostiti mi morate, gospodična Zajčeva,« je z muko govoril gospod Kovač, »toda za zdaj vam lahko dam samo pet sto dinarjev. Ostanek boste dobili v tednu dni, ko bomo kasirali.« Alenka ni imela srca, da bi ugovarjala ali se pritoževala. Molče je spravila obrabljeni petstotak in odšla v kuhinjo. Prijela je veliko skledo z vodo in jo odnesla na dvorišče. Ko se je vračala, se jivje zazdelo, da je izza vogala zaslišala ženski glas, ki je imenoval njeno ime. Čeprav ji je bilo prisluškovanje od nekdaj zoprno, je nehote obstala. »Da, Kovačeva je spet ljubosumna,« je dejal ženski glas, ki ga je Alenka spoznala za glas Kovačeve sosede, »stari si je izbral uradnico kakor bonbonček! Alenka ji je ime!« »Jaz ji pa privoščim. Kovačevi, saj je tudi ona grdo naredila s Tinkino materjo, tisto siroto...« Alenki toliko da ni pljusnila voda čez rob sklede,, tako se je podvizala in odšla v kuhinjo. Srce ji je burno "i* E 1 1 I M M 1 I i i i i i j i i I I l i l l I I i i i i i i i i i i i i t i i I i I I I I I I i i i ( i 1 i •JUBEZENSKI ROMAN IZ DANAŠNJIH DNI utripalo. Komaj je bila nekoliko pozabila, koliko hudega je bila doživela zaradi krivične ljubosumnosti, že naj jo spet preganja to prekletstvo? In zdaj le razumela, zakaj gospa Kovačeva Tinke ne mara! In tudi gospoda Kovača je zdaj bolje razumela... Ko je stala sredi kuhinje, se je nenadno odločila. Tukaj ne bo dolgo ostala! Oditi mora, še preden pride do nove katastrofe. Zdaj ne sme pustiti, da bi jo usoda premetavala, po svoji muhasti volji, temveč mora sama zgrabiti svoje življenje in ga oblikovati ! Teden dni je minilo brez posebnih dogodkov .toda na denar — pa čeprav samo na dve sto dinarjev — je zaman čakala. Očitno so čisto pozabili, da ima tudi ona kakšne potrebe, edino po večni zadregi gospoda Kovača je bilo mogoče opaziti, da le ni pozabil na izplačilo, da pa denarja ni imel kje vzeti. Kupčija je šla prav tako slabo kakor poleti. Zdaj je tudi izvedela, da se za Markovo vilo še ni oglasil noben kupec in da je zato gospod Brezar omenil, da bo poveril isto zadevo še drugim podobnim podjetjem, ki se pečajo s prodajo in nakupom nepri-mičnin. To ji je povedal gospodar sam, Marka pa od tistega dne še m videla. Med tem časom je že dvakrat obiskala Milko v bolnišnici. Bila je še zelo šibka, toda dečko — krstili so ga po očetu — je bil korenjak in pol, ni čudo, da je stal mlado mater toliko bolečin. Alenki se sicer ni zdel posebno lep — rdeč in s črno glavico na tenkem, tenkem vratu — toda vsi so trdili, da je izredno lep otrok in naposled je se sama začenjala to verjeti. Bilo je lepega, jesenskega dne, ko je nekoliko pozneje kakor po navr;'i Erišla v pisarno. Bila je pri Milki v olnišnici in se je za nekaj minut zamudila. Kolikokrat je zvečer morala ostati čez uro — na videz čakajoč na borno večerjo, v resnici pa zaradi učenja otrok — toda nihče ji ni tega v dobro štel. Postala je tako rekoč nepogrešljiv predmet v družini Kovačevih, dekle za vse. Morala je pisati pisma, odgovarjati na telefonska vprašanja, sestavljati in tipkati oglase, strepati preproge, pomagati domače naloge otrokoma, trebiti solato, lupiti krompir in celo ob vsaki priložnosti kazati veder obraz, kar spričo go-spenje jezljivosti in razburljivosti ni bilo lahko. Tisti dan, ko se je zamudila komaj za slabe četrt ure, jo je pa že gospa Kovačeva čakala pri vratih. »Kje pa hodite tako dolgo?« je prepirljivo vprašala. »Moj mož ima vazen opravek, pa čaka na vas.« Alenka bi ji najrajši odvrnila, da tudi ona že lep čas čaka na ostanek svoje plače, toda ugriznila se je v jezik in je tiho odšla v pisarno. Gospod Kovač je res že nekam svečano oblečen stal za svojo pisalno mizo, toda dejal ji ni ničesar. Lotila se je molče svojega dela, skušajoč pozabiti na plehko vsakdanjost. Takoj ko je odšel, je prišla v pisarno njegova žena. Po njenem zvedavo nesramnem obrazu je spoznala, da pripravlja nekaj prav posebnega. »Nikoli mi niste se povedali, zakaj ste_prav za prav odšli iz tako dobre službe,« je pričela razgovor. Alenki je kri zalila lice. čutila je, da to vprašanje meri na nekaj določenega, kar ta ženska ve, ali bi pa hotela izvedeti. Hladno je dejala: »Bilo je preveč obveznosti.« »Ah!« je vzkliknila gospa Kovačeva, »slišala sem, da ste imeli zelo lepo življenje. Ali ste res bili z go- spodom mesec dni v B.?« Njene oči so se zlobno svetile. »Da, potreboval me je kot zasebno tajnico, v B. se je mudil poslovno, ne pa za svojo zabavo.« je nekoliko razdraženo odgovorila Alenka. »Nikar tako burno, draga gospodična, saj tudi jaz razumem kaj takšnega,« je povzela Kovačeva z odkritosrčno nesramnostjo. »Zato pa jaz vas ne razumem, go: spa!« je dejala Alenka, čuteč kako ji gre potrpljenje h koncu. »In ker smo ze pri tem, sem vam hotela povedati, da se bom osamosvojila in zato odpovedujem službo pri vas.« »Torej ste se že naveličali poštenega dela,« je siknila Kovačeva, »delati vam ne diši, ali ne? Prijetneje je lepo živeti in mešati glave oženjenim moškim!« Alenka ie molče vstala in snela plašč s kljuke, čutila je, da tukaj nima več cesa iskati. Če bi ostala še nekoliko dalje, bi se ji usule solze, ali bi pa tej ženski povedala, kar ji gre. Vedoč, da imajo v tej hiši stene ušesa in da ni vec gospodar svojih živcev, kakor je bila pred nekaj me; seci, je tiho odšla iz sobe, ne da bi se se enkrat ozrla v presenečeno Kovačevo, ki ni pričakovala takšnega odgovora. V življenju je bila že marsičesa vajena, od zlobnih, strupenih besed pa do pretepa, toda tako ji še nihče ni odgovoril. Ostala je odprtih ust sama v pisarni, kakor da bi še zme- či stitke. Martina je bila nekoliko bleda, dotlej niti slutila ni, da je poročni dan tako naporen. Že od ranega iutra je bila na nogah. Čeprav je bila poroka šele ob enajstih dopoldne — z vlečko in okrašenim avtomobilom, kakor se spodobi za boljšo meščansko hišo — je morala že od jutranjega mraka pustiti, da so jo oblivali valovi priprav. Najprej pričeska, nato obleka in pregledovanje poročne mize, in nato je bila obleka za spoznanje predolga, bilo jo je treba sleči in zasiti nov rob, nato dolga, neskončna ura, preden se je odpeljala, ko nihče ni prav vedel, kaj naj še govori in ko si je mati brez vzroka orisala solze, Jurij si popravljal ovratnico, oče pa prižigal cigaro za cigaro. Kar oddahnila se je ob misli, da se bo morda že čez uro ali dve poslovila od vseh in odšla z Jur jem v svoje novo stanovanje na Mirju, v ljubko dvosobno gnezdece, ki sta ga z materjo kar najskrbneje pripravili. Martina skorajda ni mogla verjeti, koliko denarja stane takšno stanovanje. Zdaj se je šele zavedala, da je bil oče zelo 'širokogruden, ko ji ni odbil nobene prošnje. Ko ga je videla zraven matere onstran dolge mize, ie bil skoz gost oblak cigaretnega aima njegov obraz še zmerom nekoliko bled, čeprav se je že po bolezni precej popravil. Njegovi lasje so ta čas skoraj čisto osiveli in so dajali njegovemu shujšanemu obrazu nekakšen dobrodušen izraz. V 24 URAH barva, plisita In kemično čisti obleke, klobuke itd fikrobi io svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd: Pere. suši. tnonga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje In pub tovarna IOS. REICH LJUBLJANA rom iskala primernega odgovora, medtem ko je Alenka že zavila okrog vogala, na tihem kar zadovoljna, da se je bila tako na hitro odločila... XXIV. »Na zdravje mlademu paru, na zdravje naši prijazni gospodinji in še posebno na zdravje gospodu Skalarju!« je zaključil svojo zdravico arhitekt Marko Brezar in dvignil tenko, belo čašo, v kateri se je v poznem, popoldanskem soncu iskrilo temnordeče vino. Bilo je kakor na vseh poročnih pojedinah, sprva nekoliko napeto, ko pa so se gostje med seboj spoznali m ko so na belopogrnjeno in z mirtami okrašeno mizo priromale vitko-vrate buteljke, pa kakor da bi pretrgal nevidno nit. ki je prej ločila posameznika. Po dobri domači jedači jame želodec prebavljati in vsakdo se preda prijetnemu občutju lenobe, pripravljen celo, priznati za dobro m izvrstno tisto, kar je dotlej veljalo samo za povprečno. V takšnem duševnem razpoloženju se je tedaj nahajal Marko, zakaj čutil je, da je postal nekoliko negotov v nastopu, zato pa drznejši in celo vesel. Slika Martine na koncu mize, ki je bila v poročni, obleki kakor bel madež zraven brezhibnega Jurjevega fraka, se mu je skorajda zameglila pred očmi, ko je dvignil čašo in jo na dušek izpraznil. Tudi drugi so vstali, nastalo je živahno trkanje, smeh je uglušil ča- Da, Martina ni vedela,v kaj se je zgodilo med materjo in očetom, toda čutila je. da je bilo nekaj zelo vaz- nega. Od tistega dne, ko se je očetu obrnilo na bolje, sta bila Skalar in Skalarjeva kakor prerojena. Da, če bi ju kdo natanko opazoval, bi v njunem vedenju opazil celo rahlo sled mladostnih zaljubljencev, ki jim je najvažnejše, da skrijejo pred svetom svojo mlado ljubezen. Od njiju je njen pogled poromal do Marka, ki je sedel tik njene prijateljice, Mire Novakove, ki je gorečih lic zdaj pa zdaj od strani pogledala svojega soseda, ne da bi se ta zmenil zanjo. Sredi vedrih, veselih obrazov je njegov zapeti, skoraj trpeči obraz posebno v oči bodel. Nehote se je spomnila na Alenko? Kje neki je zdaj? Ali je mar že prebolela ločitev? Morda je bilo vse to trpljenje le nepotrebno, morda samo napačnemu ponosu, človeškemu samoljubju na ljubo? Marku se je poznalo, aa še zdaleč ni pozabil na svojo ljubezen. V njegovem nastopu, ki je bil prej tako trden in odločen, je bilo danes nekaj mlahavega, nezanesljivega. Od časa do časa se je rezko zasmejal, kakor da bi bil to dolžan družbi, sicer je bil njegov obraz top in skoraj brezizrazen. Jurij ji je večkrat potožil, da ga nikakor ne more več razumeti in da je postal zadnji čas izredno jedek in zolcen. Po drugi strani je '».vedela, da spet zahaja v hišo Novakovih, kjer je pred svojo zaroko z Alenko veljal za neoficielnega ženina. Vse te misli so ji zdaj, ko je ogledovala dolgo poročno nnzo, spet prešinile možgane, ne toliko zaradi Markove nesreče, temveč zaradi lastne sreče, ki jo je v pičle pol leta čisto izpre; menila. Zbudila je v njej željo, da bi bili tudi drugi ljudje srečni; kjer je čutila nemir srca in nesrečo v ljubezni,^ je postala tudi sama nekoliko otožna zaradi svoje že kar prevelike sreče, kakor da bi se hala, da jo bo izgubila kakor vse minljivo na svetu. Jurij jo je tolažil, da takšno duševno stanje ne traja dolgo in da bo kmalu lahko neopazno zaplavala v puhlo vsakdanjost. Oh, da Jurij! Od strani ga je po- gledala. Sedel je ob njeni desnici, zardel v lica, nekoliko neroden in čisto drugačen od tistega Jurja, ki ga je nekega pomladnega dne v kavarni spoznala. Da, tedaj je bil živahen, prešeren dečko, poln dovtipnosti in nagajivih domislekov. Zdaj sta ga pa ljubezen in skrb za življenje že nekoliko uresnila. In vendar ji je bil današnji Jurij — prav takšen, kakršen je — veliko bližji kakor tisti neuenani, siloviti in nestrpni Jurij od nekdaj. Ob zavesti, da je nehote sama nekoliko pripomogla k preoblikovanju njegovega značaja, jo je obšel osrečujoč ponos... Bilo je že pozno ponoči, ko so se gostje jeli razhajati. Nevesta in ženin sta se poslovila že okrog osmih in svatje so jima dovolili odsotnost s tisto dobrohotnostjo, ki jo kažejo starejši ljudje mladini ob svečanih in redkih priložnostih. Marko se je poslavljal med poslednjimi. Zdaj ni bil več član te družbe, prisiljen smehljati se povprečnim dovtipom, laskati se svoji sosedi in kazati veder obraz, zdaj je bil samo še neznaten, samoten človek, ki v ga je sprejela hladna, jesenska noč v svoje okrilje. Počasi je koračil do svojega avta, stoječega pred Skalarjevo garažo. Skalarjev šofer, ki je vozil svate domov, ga je povprašal, ali naj tudi njega potegne. Marko je pa nekaj nerazločno zagodrnjal in sam pognal motor. Nekoliko negotovo, vendar srečno je pripeljal na cesto. Bila je razmočena in zdelo se mu je, da avto samovoljno, kakor zla žival, ki .je ne moreš krotiti, pleše po njej. : Nejevoljno je povečal brzino. « Mesec se je skrival za tenkimi oblaki, zato je bila noč prijetno prosojna. Včasih je zdrknil s šuštečega drevesa list in za.šumel po tleli. Ta šum, čeprav tako neznaten, je zdramil Marka iz čudne omotice, ki ji ni vedel vzroka. Morda je preveč pil? Vendar ni bil pijan, zakaj vsi njegovi čuti so bili budni in izostreni. Bilo je, kakor da ga slehc-rnai' misel boli kakor telesna bolečina... Čudno, da tako prostodušni ljudje kakor Jurij vselej pravo uganejo, le modroval sam nri sebi. Kako malo problemov je bilo v Jurjevi ljubezni? Ali je pa morda tudi tukaj Moloh denar izgladil vse nevšečnosti. Nejevoljno je pregnal to misel. Ne. napaka v njegovi ljubezni ni tičala v zunanjosti, temveč v njegovem zapletenem značaju. Usodno je samo to, da zdaj ni mogore več ničesar, nrav ničesar popraviti! Ko je bil pred tednom dni v pisarni realitetnega agenta Kovača in je kakor mimogrede povprašal po Alenki so mu odgovorili, da je ni vec )ri njih. Čutil je, da govore resnico, oda za tako nenadno poslovitev je videl en sam vzrok: hotela se mu jo umakniti. Hotela se je skriti pred njim. Ali ga mar že tako prezira? Ali se ga Doji? Mcrda pa pripisuje sebi preveč važnosti? Morda je Alenka čisto iz kakšnega drugega vzroka zapustila službo? Oh, kako dobro je poznal to pot, ki jo je zdaj razsvetlil mesec z bledim sijem. Ob desnici prostrani travniki, ob levici gozd. In ob robu gozda se sveti tenko, belo deblo mlade breze, obsijano od mesečine. Nič več ni mo- Sel odmakniti pogleda od tega debla, delo se mu je, ko da se ga oklepa nežna postava v črnem, drhteča v joku... Kakor začaran je strmel v belo brezo... Kakor nam včasih nenaden šum prekine misli, da se ne moremo več spomniti, kje smo se mudili z njimi, tako je nenaden sunek prerezal Markovo miselnost. Zamolkel hrušč avtomobila, ki je zavozil v obcestno drevo in se zaril s hladilnikom vanj, kakor pobesnela žival, nato grgranje motorja, ki je še nekaj časa tekel, in naposled tesnobna, nepojmljiva tišina... 'Dalje prihodnjič.) HUMOR Prenizek hotel Neki uradnik z zelo skromnimi dohodki bi si rad privoščil udobje razkošnega hotela. »Po čem so pri vas sobe?« vpraša vratarja. »V prvem nadstropju po 100 Ur, v drugem po 90 lir, v tretjem po 80 lir, v četrtem po 70, v petem pa po 60 lir.« »Hvala lepa, toda zame je vaš hotel prenizek.« Razumljivo Učitelj skuša svojim učencem pona-eoriti pregovor, da je zmerom bolje dajati kakor jemati. Mali Mirko skoči pokonci: »Tudi moj oče zmerom to trdi!« »Lepo, Mirko. Kaj pa je tvoj oče?« »Boksač.c Dober zdravnik »Zdravnik je moji ženi prepovedal, da bi kuhala.« »Boji se najbrže, da bi obolela?« »Ne ona,- temveč jaz.« Po ovinkih Lastnik hotela gostu, ki je pravkar vstal: »No, kako ste spali, dragi gospod?« »Zelo slabo, toda še zmerom bolje kakor vaše stenice. Te zverinice niso pa, 6e verjamete ali ne, celo noč zatisnile niti očesa.« Posmrtnica Neka siromašna ženska je prišla v občinsko ambulanco. »Prosim, go;pod zdravnik, napišite mi posmrtnico. Moj mož je danes po. noči umrl.« »Naj vam posmrtnico napiše zdravnik, ki ga je zdravil,« ji pojasni zdravnik. »Oprostite, toda njega nihče ni zdravil, umrl je naravne smrti.« Po študentovsko Profesor: »Zakaj je Plinij mlajši tako lepo opisal svoj dom in svojo deželsko imetje?« Dijak: »Gotovo ga je hotel prodati.« Pri brivcu »Glejte, umazane roke imate,« opomni stranka brivca. »To samo zato, ker danes nisem še nikomur glave umival.« Milo za drago Neka mlada gospodična, na videz zelo naivna, je prišla k zdravniku. Potožila mu je, da jo boli to in ono in ga prosila, naj ji pomaga. Zdravniku se Je zdelo, da so njene bolezni namišljene, zato je odprl neko omarico, vzel iz nje stekleničico z dišečim oljem in jo dal povonjati pacientki. »Tako, zdaj ste zdravi,« je dejal ln spet spravil stekleničico. »Koliko sem vam pa dolžna, gospod doktor?« je nekoliko presenečeno vprašala pacientka. »Sto lir.« Gospodična je odprla ročno torbico ln vzela iz nje stotak. Parkrat je pomahala z njim pred nosom presenečenemu Specialistu in nato mimo spra- vila stotak v denarnico »Tako. zdaj sem vam plačala, gospod doktor.« Dobri gostje Služkinja: »Gospa, pred vrati sem našla že tretjo srebrno žličko.« Gospa: »čudno, da ima že tretji g06t raztrgan žep...« Zlobnost m zlobnost »Ali se spominjate, gospod, da tem vam nekoč dala košarico?« »Oh, to je vendar najlepii spomin mojega življenja!« NASE ZDRAVJE I. A. Ljubljana. — 58 let vam je. Že več ko leto dni vas muči srbečica po rokah in nogah. Posebnih izpre-memb na koži niste opazili. Tisto, kar ste opisali, ste si najbrže povzročili sami s praskanjem. Srbež ima svoje vzroke v draženju kožnih čutnih živcev. # To draženje lahko nastane od zunaj (kožna vnetja, ali kožni zajedalci) ali pa od znotraj, s telesa samega (srbež pri sladkorni bolezni, nekaterih krvnih boleznih, zlatenici in podobno). Srbež lahko nastane tudi pri živčnih obolenjih. Včasih je srbečica univerzalna (splošna) — po vsem telesu — ali je pa omejena le na nekatere kožne predele. Vi ste napisali o svojih težavah premalo, da bi zdravnik lahko z gotovostjo pokazal na pravi vzrok. Mor- da gre pri vas za garje (scabies), najpogostejšo nadlogo, ki pozvroča srbečico, vendar si tega spričo vašega skromnega dopisa ne upam trditi. Če je srbež res nevzdržen, je najboljše, da se zaupate točni zdravnikovi preiskavi, ki bo odkrila njegov pravi vzrok. Preiskavi krvi in urina bosta pokazali, ali ne gre morda pri vas za kakšno notranjo bolezen, ki povzroča srbež. Zdravljenje te bolezni bo seveda veliko važnejše kakor zdravljenje srbečice, ki vas ta trenutek nadleguje. D. J. Nemška vas. — Že po vrvem porodu so vas začele boleti noge. Bolečine so po drugem porodu postale ie hujše. Te bolečine so stalne in ne krčevite oziroma v napadih. Zadnji čas opažate zadaj pod kolenom temnomodre lise. Težave, o katerih tožite, so brez dvoma v zvezi a krčnimi žilami, o katerih smo v našem kotičku že pi- sali. Rekli smo, da razširjenje žil naT stane zaradi slabe razvitosti sten, ki niso sposobne vzdrževati krvnega pritiska, česar posledica je njih razširjenje. Tako razširjenje žil pri ženskah posebno rado nastane po porodu. Podoben primer je tudi vaš. Ne sme vas motiti, če zile niso vidne. Vedeti je treba, da so dvoje krčne žile: v obliki širokih vozlastih trakov, in globoke, ki jih na površju niti videti ni. Le-te povzročajo navadno še večje težave in bolečine kakor površne. Sredstev proti krčnim žilam je več. Najprej si vso nogo povijte z elastičnim povojem. Že samo to vam bo bolečine zelo zmanjšalo in preprečilo nadaljnji razvoj bolezni. Poleg tega naj vam zdravnik da injekcijo v razširjene žile, kar bo bržkone no-magalo. če bi oboje ne imelo uspeha, se boste morali pač odločiti za operacijo, ki je najzanesljivejše sred- stvo, da se nadloge odkrižate. K. R. — Ljubljana. — Ka. , kako se javlja puberteta, smo že več- krat pisali v našem listu. Sezite po starejših številkah »Družinskega tednika*, pa boste izvedeli najpotrebnejše, kar je dobro vedeti o tej stvari. Povemo vam le to, kar vas posebno zanima, da puberteta ni bolezensko stanje, temveč le razvojna stopnja ali prehodna doba, ki jo mora vsak organizem prestati. Vse morebitne težave v njej so prav tako kakor ona sama prehodne. P. Č. — Goriča vas. — Srbež pri izhodu črevesa, ki vas že živčno ubija, povzročajo mali črvički, ki živijo v širokem črevesu. Te črvičke, ki ste jih že nekajkraj opazili tudi v blatu, imenujemo oxyuris. Ta črvič živi v širokem črevesu, zapušča zvečer in ponoči črevo in nosi jajčeca v oko-liščno kožo črevesnega izhoda. S tem povzroča hudo srbečico. Zato vas tudi najbolj srbi, kakor omenjate, ponoči vn na večer. Nadloga je zelo mučna pa tudi nevarna, zakaj če se črvič vgnezdi v slepiču, lahko povzroči njegovo akutno vnetje. Srbez je pa lahko vzrok prave živčne razrvano-sti in ubitosti. Zato začnite takoj zdravljenje. Jemljite santonin pastile, ki so sicer suvereno vzdravilo za navadne gliste, vendar včasih tudi v takih primerih pomagajo. Najboljše ie pa, če opravite v bolnišnici čistilno zdravljenje s posebnimi zdravili v zvezi 8 čistilnimi klistirji in odvajali. Morda bo potrebno večkratno zdravljenje, ker se zadeva, včasih rada ponovi. K. D. Ljubljana. — Ko ste se zjutraj zbudili, ste opazili, da vam je postalo desno ok-o v zunanjem kotu po^mlnoma rdeče, kar krvavo. V resnici je postalo krvavo, ker vam je počila žilica in se je razlila kri. Težav nimate nobenih. Zadeva se bo sama po sebi v kratkem času razčistila in izginila. Ker ste pa v letih, vam svetujem, da naj vam izmerijo krvni pritisk. Take stvari se Dr . n pr _________ _ ________ ________ arterioskleroze (poapnenja žil). Če bo pritisk previsok, bo seveda zdravljenje v tej smeri takoj potrebno. Z. R. Notranjsko. — Pred šestimi meseci ste si zlomili nogo v gležnju. Nosili ste mavčevo obrezo. Zdravniki so vam rekli, dn st ie noga dobro zarasla, vi t>a kljub temu včasih še čutite bolečine na zlomlienem mestu. Mlado tkivo na zlomljenem mestu (brazgotini) je občutljivejše, zato še zmerom reagira na toplotne učinke, kar se pokaže v obliki bolečin. Ob iz-premembi vremena boste še dalje casa čutili omenjene težave, ki pa niso hude in bodo s časom same prešle. Kopljite nogo in masirajte si jo še naprej. To vam bo omenjene težave zmanjšalo in pregnalo. Glavno je. da je kost začel iena in da vam noga spet dobro služi. posebno rade dogajajo pri zvišanem krvnem pritisku, ki nastane zaradi popoldanskemu spomladansk rvi, izbranega kroja, kakršno em tednu je ta bluza iz temi ovratnikom zbudila zanimanje •vita bi bila ta bluza tudi iz t< mo preprog in posteljnine in ne umivamo pološčene oprave, prah kaj rad privabi molje. Takrat naj se moški razburja, če mora hočeš ali nočeš seči v denarnico in izdati lepo vsotico denarja, da si gospodinja lahko spet nakupi potrebnih reči, ki so jih molji ,požrli*. Prav tako ni nič kaj prijetno, če ga ponoči grizejo bolhe in stenice in se preklinjajoč valja po postelji, namesto da bi v čisti postelji sladko spal. In nad kom bo stresel svojo jezo? Nad ubogo izmučeno ženo, ki se trudi in napenja vse svoje moči, da bi preprečila zlo in ohranila stanovanje čisto brez vsakršnega prahu in nečistoče. Le redko kdaj kakšna gospodinja odlaga dan, ko se je namenila, ' da bo spet enkrat vse temeljito očistila. Takšno čiščenje je za pravo gospodinjo nekakšna potreba in prav rada ves dan pošteno dela, zvečer pa, ko se vrne mož domov, ga sprejme vsa žareča od veselja, da mu je pripravila lep in prijeten dom. i iz tafta ali proge, si za- na svojo eno. Pasov tudi nimate nikoli dovolj. Posebno se podajo živobarvni pasovi k temnim oblekam. Iz pisane bluze si prevlecite kas trde jute, prišijte zraven veliko koketno zaponko in našijte še majhen žepek, ki bo dalo pasu novejšo noto! ščenje nas obvaruje mrčesa in nepotrebnih izdatkov Majhni vzroki imajo največkrat velike učinke. Modni drobiž je večkrat važnejši, vselej pa gotovo prav tako važen kakor obleka sama. K temnorjavl obleki lanske jeseni si kupimo moderne, precej dolge rokavice v isti barvi in srčkano pomladansko torbico iz je. lenovine, v novem odtenku. kumoval] 29... Dd7. 30. Db3, Te8. 31. Sc4, Dd5 + . (Kriva pot! Packačem v uteho se tudi velemojstri včasih držijo c-novnega »pacerskega« pravila, da daj šah. k.'er ga vidiš. S Kf8 bi se rešil vseh skrbi.) nima- dal damo) g5 (TXb2. 39. Db8 + , Kh7 40. a6! in ta kmet bo hitro druga dama). 39. Dd3, Tc6. 40. Dd4, Kg7. 41. DXa7, h5. 42. DXb7. Tc2. 43. g4, Sh7. 44. Db3, hg4 + . 45. fg4, Te«. 46. Dd3, Tf2. 47. Dd4 + , Tf6. 48. a6, Sf8. 49. a7. Sg6 50. DXf6+! črni je namreč našel še zrno smodnika: Sf4—e2 Lani je bi! (Kd3. Db4 + , Ke5. 7. ga je j Prizoje pod vplivom pomladnega sonca... Samo močni ljudje preneso razočaranje. Upam, da sle se v petih letih bianja naših uvodnikov, porabnih nasvetov, modnih novosti že dovolj prekalile, da boste z nasmehom odpuščanja in razumevanja prenesle moje današnje besede. Ne vem, ali mi jih narekuje čut resnicoljubnosti, ki bdi v še tako hudem grešniku, ali mi je pa aprilsko sonce tako prizadejalo. Moram vam marsikaj priznati. Čisto med nami, zaupno in s prepričanjem v vašo dobro voljo. Star pregovor pravi, da papir marsikaj prenese. Sicer sovražim pregovore, toda iz njih se dado tako praktično in brez truda črpati nauki za vzgojne članke. Samo pomislite, kako ‘Se lahko razpišem ob pregovoru. ,Jabolko ne pade daleč od drevesa'1 In kako hvaležna snov je na primer šele pregovor: ,Cesar se Janezek nauči, Janezek zna'. Pod vplivom nravstvene sile pregovorov je tako lahko dajati dobre nauke... Nič čudnega, če ste kdaj pa kdaj vzdihnile, beroč kakšen čianek: »Pisati je lahko, toda v resnici je čislo drugače.« Priznam, da imate prav, čisto prav! ‘ Ženska, ki zvečer leže spat, ne da bi si očistila obraz s čistilno kremo ,ali pa vsaj z vodo in milom, je tako rekoč pogubljena v očeh modernega kozmetika. Tudi jaz sem v svojih člankih neštetokrat to trdila. Verje-thite mi, ne zaradi reklame za kremo In čistilno vodo, samo zato, ker sama vem, kako težko si je včasih zvečer umiti obraz, ko ti je že spanec legel nanj z dobrodejno sproščenostjo. In na uho naj vam priznam: včasih, ko sem zelo utrujena, ko že stoje spim, ilezem v posteljo tudi brez večerne Kozmetične ceremonije. In čudno, zjutraj se zbudim prav tako spočita in zardela, kakor ne bi storila greha, ki mi ga moderen kozmetik nikoli ne bi oprostil... »Lepega dne bom tebe in tvoje modne nasvete poslala k vragu!« mi je nekoč dejala neka prijateljica. Ker se napadenec mora braniti, sem se kajpak postavila v bran zase in za svoje pisanje. Če bi pa morda takrat trko čudovito sijalo pomladansko sonce kakor danes, ko sem se skesala, ko sem se otresla vse domišljavosti in napačnega napuha, bi ji nekako takole odgovorila: »Prav imaš! Polovica takšnih nasvetov ni nič drugega kakor lepe besede. Vendar ljudje tudi lepe besede radi bero. Priznam, da obleka, ki je stara tri leta, obrnjena, prešita in prekroje-na, prebarvana in prenarejena, kljub novemu ovratniku in žepom ne bo nikoli več nova. Vendar pomisli, kolikšna tolažba je že sama misel, da moremo tudi staro garderobo z iznajdljivostjo preleviti v novo. Priznam, da vselej ni mogoče! Kljub dobrim nasvetom in lepim besedam ne!« In kaj naj vam še priznam? Da sem tudi ta članek napisala nekoliko zaradi učinka in lepih besed? Ali sem vam podrla iluzije? Priznam, da mi je manjkalo trdno, oprijemljive snovi za uvodnik, zato se sem dala zapeljati nenadnemu domisleku. Vendar mi boste dobrohotno oprostile, ali ne? Dajte, prosim, če ne meni, pa spomladanskemu soncu na ljubo! Saška Letošnja mada mi je všeč, ker... ... ie mani razposajena kakor prejšnja leta in nekoliko resnejša: ... mi daje pravico, da sem ženska, zrela ženska, in me ne sili. da bi bila šolarka s krilom do kolen in mornarskim ovratnikom: ... so postala krila vsaj za 2 cm daljša; prav ta dolžina ie potrebna, da se mi ni treba bati še tako nežnega vetriča, ki bi me razcalil bolj. kakor bi si želela; ... poudarjeni boki podčrtajo nežnost pasu; ... so odtenki rumene barve, od pe-ščenorumene pa do gorčične, tako veseli in kakor od pomladanskega sonca obsijani; ... je toliko belih garnitur, nabranih, čipkastih in svilenih belih ovratnikov in zapestnic, ki prečarajo staro obleko v novo; ... ima celo strogi, klasični ,kanotje‘ oblaček nežnega tila, ki tako laskavo obkroža obraz: ... dovoljuje starinski, pa vendar praktični vozel las na tilniku, ki nam prihrani mnogo truda z pričesko in še več stroškov za frizerja. Vidite torej, da imam res dovoli vzrokov, da mi je letošnia spomladanska moda tako všeč! Simona S AH Urejuje Premi alk Problem št. 168. J. Kotrč. (D. Schachztg. 1934.) ZA SNAGO V KUHINJI Hoja posoda naj se sveti! Kako očistiš kuhinjske kovinske priprave Vsaka gospodinja ima rada snažno, urejeno kuhinjo, a snažen je ^ vam je odveč. Ne pozabite pa, da je ugodneje, če posodo stalno držite v redu, kakor vsaka dva meseca ves dan porabite za snaženje. Najslabše je pa seveda, če posode sploh temeljito ne snažite, da je zarjavela, počrnela, polna saj. Posoda potem ne samo da ni lepa, temveč se tudi kvari in vam bo polovico časa manj služila, kakor bi vam sicer, če bi ji posvečali več pozornosti. To velja posebno za tisto posodo, ki jo največkrat rabite. Priskočiti vam hočemo na pomoč in vam izdati nekaj čistilnih sredstev za različne vrste posode. Še poprej pa pomnite: če hočete ohraniti melike roke, si nataknite stare rokavice ! Posoda iz litega železa in pločevine bo spet snažna in kakor nova, če jo zdrgnete z razpolovljeno čebulo. Jekleno posodo najprej dobro osušite, nato pa odgrnite s finim smirkovim papirjem. Emajlirano posodo operite v milnici in zdrgnite z volneno krpo, da se ji vrne prejšnji lesk. Bakreno -posodo očistite s krpo, ki ste jo omočili v močnem kisu in potresli z drobnim pepelom. ;z STAREGA NOVO In bluza živi dalje! Kaj vse naredite iz stare bluze Mat v 5 potezah. če boste dosledno sklepali, ne bo trda kost. Beli operira z neposrednimi grožnjami. K svetlemu v temni skem štirioglatim Prav učinkovita bi kostimu se poda nežna bluza vidimo na gornji sliki. Na švicar-iz temnomodrega organdija z originalnim in odobravanje razvajenih gledalk, temnomodrega mušljina, z ovratni- kom, pošitim s temnomodrimi trakovi iz svile ali tafta. meče iz postelje, češ danes bomo čistili. »Kaj, že spet?« se oglasi mož še ves zaspan, »saj ste komaj pretekli mesec čistile.« Nobeno ugovarjanje mu ne pomaga, če ne zlepa, ga pa izgrda vržejo iz postelje, in se kar na lepem znajde v kaosu, ki vlada v stanovanju, da ne ve ne kod ne kam in upravičeno godrnja. Toda mi moški delamo krivico s takšnim ravnanjem svojim ženam in gospodinjam. Mi občutimo samo neudobnost razmetanega stanovanja, ki je nujno povezana s čiščenjem, ne pomislimo pa prav nič na to, da si gospodinja naloži to delo samo zato, da bi poskrbela za kar največjo čistočo in ugodje. Saj to delo ni lahko in jo velja veliko truda in moči. Ce bi moški takrat le malo bolj odprl oči in se pozanimal za delo, ali še celo pomagal, bi se zanesljivo ves začuden vprašal, od kje toliko umazanosti. Prah je naš veliki sovražnik. Ce ga redno ne brišemo, če redno ne stepa- Dragi mož, če hočeš na takšen dan dvigniti svoj običajni hrušč in godrnjanje, boš umolknil in boš rajši vesel in zadovoljen. V začetku se boš res slabo počutil, a ko bo stanovanje spet v redu, se boš počutil vse udobneje kakor prej in se lahko že vnaprej veselil dne, ko te bo žena spet vrgla iz postelje zaradi temeljitega čiščenja. NAŠ NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir Riževi žličniki Riževe žličnike naredimo prav tako kakor žličnike iz pšeničnega zdroba. Na kavinem mlinčku riž prav drobno zmeljemo, da dobimo ne predebel zdrob. Na krožnik denemo žličko masti ali fcak&ne druge maščobe, 1 jajce in penasto umešamo. Potem dodamo še zmletega riža in vse skupaj prav dobro premešamo. Z žličko oblikujemo eličnike in jih zakuhamo na juhi. So eelo dobri in se prav nič ne razlikujejo od žličnikov iz pšeničnega zdroba, M. J. Ljubljana. Riž s cvetačnim nadevom Cvetačo še zmerom lahko kupimo na trgu, tudi dobimo vsak mesec do-voljno količino riža. Želimo si zato v Jedi vsaj malo izpremembe, kar pa dandanes ni tako enostavno. Za pripravo omenjene jedi potrebujemo: 20 dkg riža, 1 cvetačo, 1 jajce, 6 dkg masti, košček čebule, sol, papriko, malo drobtinic in 3 dkg parmskega Bira. Cvetačo skuhamo v slani vodi, riž pa pražimo s čebulo na 3 dkg masti in ga zalijemo z vodo, v kateri se je ku. hala cvetača. Po okusu dodamo malo paprike. Kuhano cvetačo razdelimo na drobne delce, stebelca dobro sesekljamo. Potem spenimo rumenjak z ostalimi tremi dkg masti, primešamo cvetače in dodamo še sneg 1 beljaka. K siru pa primešamo nastrgan parmski sir. Nato dobro namažemo kozico s kakršno koli maščobo, jo napolnimo do polovice z rižem, nadevamo s cvetačnim nadevom in povrhu denemo ostali riž. Potresemo z drobtinami in denemo v pečico. Namesto cvetače lahko s pridom uporabimo tudi ohrovt. B. A. Ljubljana Ni še mrtva, vaša priljubljena bluza, od katere se kratko in malo ne morete ločiti, ker vas je živobarvno kockasto tvorivo ali nežno črtasto ali pikčasto vselej spravilo v židano oljo! Nikakor je ne pokopljite v omaro, čeprav pod pazduhami razcefrana, vam preozka, je začela pokati po šivih, zmerom je dragocen kos blaga, dvakrat dragocen dandanašnji, in z nekaj fantazije iz takšne stare bluze nastane cela vrsta ljubkih in koristnih malenkosti, katerih v svoji garderobi nimate nikoli dovolj! Iz živokockaste pralne ali pa volnene bluze, naj si bo še tako razdejana, najdete toliko dobrih mest, da si iz nje naredite dve, tri majhne rutice, si v ogel izvezete svoj monogram in nosite v žepu svoje spomladanske če je bluza morda celo iz svile, si jo zrežite v dolge vežite petljo okrog slamnika ali pa denite barvno temno obleko. Katera izmed vas nima cele vrste naglavnih in zavratnih rut? In katera jih ne bi rada še in še? če vam raztrgana in obrabljena bluza ne zadostuje za celo ruto, si mirne vesti izrežite trikotno, naj si bo iz kockastega ali pikčastega tvoriva. Ali sta samo rokava že čisto obrabljena? Neusmiljeno ju odrežite. In dobili boste plastron, kakršnega si že dolgo želite, ker tako čudovito poživi odprte obleke in kostume! Stari spomladanski slamnik s krajci je že malo obledel in precej nošen. Zelo nov bo na pogled, če oglavje in krajce prevlečete z ostanki taftaste kockaste bluze. Pasov Damski klobuki novi modeli za pomlad in poletje na zalogi. Sprejema tudi v popravilo. Salon „TRUDA“ Ulica 5. maja (Aleksandrova) 5 ALI ZE Neprijetni dnevi v Redno čiščenje Zjutraj mož še prav sladko spl, ne vedoč, kaj ga čaka; ko pa mižikujoče pogleda okrog sebe, bi se še najrajši enkrat obrnil v postelji in Se naprej sladko spal. Tedaj pa kakor pozavna zadoni glas žene In gospodinje, ki ga in ne umi-oprave, prah kaj rad molje. Takrat naj se moški raz-če mora hočeš ali nočeš seči v in izdati lepo vsotico denar-nakupi ,požrli*, če ga In Nad se trudi in gospodinja od- Tak-ne. ves dan se vrne sprejme vsa žareča od mu je pripravila lep in pri- 2a \zsako. ntUa{! Posneto mleko se rado zasmodi. Če posodo za mleko najprej splaknemo z mrzlo vodo, se nam to ne bo pripetilo. Dragoceno olje vam je namesto na solato, kanilo na obleko. Pomočite madež takoj v mrzlo vodo in ga pustite v njej, dokler ne ho sam od be izginil. Ponavljam v mrzlo vodo — s toplo vodo bi dosegli nasproten učinek. Da, točnost je v resnici kraljevska čednost! Če se zavedate, da je te, potem potisnite svojo uro za deset minut naprej in poskrbite, bo zmerom prehitevala. Potem šajte njeno prehitevanje že boste točni! Če se vam je krema za čevlje posušila in ne morete z njo več mazati čevljev, tedaj kanite vanjo nekaj kapljic mleka, pa bo spet uporabna. Odločili ste se, da boste vsak telovadili. Žal pa tega vsak dan ne storite. Seveda pa pričakujete istega uspeha. Zavedajte se, da tiči skrivnost telovadnega učinka samo v redni telovadbi. Če danes telovadite, jutri pa ne, neuspeh ne bo izostali »Bogo« znova v stiski. KATALONSKA OTVORITEV. Dr. A. Aljehin—E. D. Bogoljubov Krakow, 1941. 1. d4, e6 (ponudi francoski pogovor, a beli se uči katalonščine). 2. c4, SfG. 3. Sf3, d5. 4. g3, Le7. 5. Lg2, o-o. 6. o o, Sbd7. LBogo pozna napako: de4? 7. Dc2! c5. 8. DXc4, Sbdf. 9. Tdl (in že trda prede), saj ji je sam 7. Dc2, dc4. 8. Sbd2 (na 8. DXc4 se črni gotovo razvijal z a6, bo, in c5) c5. 9. SXc4, cd4. 10. SXd4, Sb6. 11. SXb6, DXb6. 12. Le3, Lc5. 13. Sf5, LXe3. 14. SXe3, Ld7. 15. Db3! Lb5 (menjava dam bi ne bila priporočljiva, ker bi nastale prevelike skrbi z damskimi kmeti). 16. Tfcl, Tad8 (tudi Tac8 je kazalo igrati; zdi se pa, da sploh ne bo mm. krvi teklo). 17. Sc4, Da6. 18. a4, 19. LXc6, DXc6. 20. Sc3, Dd7. Tc4, Tc8. 22. Tdl, De7. 23. Tdcl, TXc4. 24. DXc4, h6. 25. a5, TdK. Dc7, Kf8. 27. Kg2, Ke8. 28. Dc5, 29. Db5 + . Bell ne vzame kmeta a7, ker bi Db4 izenačilo; Aljehin še malo poskuša, če mu bo kako uspelo uvel’a-viti malo prednost na damskem krilu. Dd7. 30. Db3, Te8. 31. Sc4, Dd5-I . tudi f3, Kf8? (zdaj je pa to usodno! bi edino še odvrnila nalhujše). 33. Da3 + , Kg8 (isto ovrže Dc5). 34. Sb6! TXcl. 35. SXd5, SXd5. 3G. e4, Tc2 + . 37. Kh3, Sf6. 38. Dd6! (Aljehin dokaže, da ie črni prepoceni mo-g5 (TXb2. 39. Db8 + , Kh7. ta kmet bo hitro druga 1 nvo1? ig«. še + . Lani je bil proti Aljehinu prav slabe Zdai je čas... ...da od zime utrujeno telo razmaješ, pregreješ in poživiš. Pojdi ven, opazuj drevesne brstiče in prve trobentice, ki te vzpodbujajo: zbudi se! ...da sprevidiš, da si gospe tej in tej storila krivico. Ne, saj ni tako nepomembna, kakor se ti je zdela. V resnici sploh ni nezanimivih ljudi. V vsakem tiči nekaj, ki čaka na to, da ga odkrije nekdo drug. ...da na novo odkriješ ljubeznive lastnosti svojega moža. ...da z otroki zares enkrat odideš k babici na nameravani obisk. ...da revidiraš! Revizija je pomladno geslo. Revizija v omari in v shrambi in — prosim, ne nazadnje! — revizija v lastnem srcu... Porabni nasveti ; barvi torbico iz je. odtenku. Kopalne kadi očistimo s čistilnim prahom ali vročim kisom. Toda odstranimo samo nesnago, medtem ko rjasti madeži, ki nastanejo od kapa-nja vode v kad, še ne izginejo. Te madeže očistimo s krpo, ki jo namočimo v nekoliko razredčeno solno kislino. Madež sicer ne bo kar naenkrat izginil, a v širila tednih ga zanesljivo odpravite. Celoloidnih zobnih ščetk ne smemo devati v vročo vodo ali na vroče sploh, ker se razširi in z njim tudi luknjice, v katere so stisnjene šče-tjne. Če se te luknjice preveč raz- Rešitev problema št. 167. 1. La7+, Ke4. 2. Ld4!! (2. b8D, alD. . Db4 + , d4D, KXd4. 3. b8D, alD 4. Dc7 + , Kb2. 5. Kd2 dobi). 4. KXe5. 5. De7 + , Kf4. 6. Dh4 + , . Dh8+ in zavojšči damo; zma-potem enostavna. širijo, ščetine hitro izpadejo in ščetka je nerabna. Svečniki so kaj radi pokapani od voska. Te madeže odstranimo, če svečnik pomočimo v vročo vodo in ga obrišemo z mehko krpo. Če je pa svečnik iz kovine, ga dobro zdrgnemo s cigarnim pepelom ali pa kakšnim drugim čistilnim prahom, da se lepo sveti. Brisača za roke naj bi imela zmerom na obeh straneh prišite zanke za obešanje. Tako jo lahko na obe strani rabimo. Iz raztrganih brisač si seši-jemo lahko umivalne vrečice ali pa manjše brisače za otroke. Medeninasta posoda se lepo sveti, če jo očistimo s kisom in soljo. Šivalnega stroja ne smemo nikoli pustiti odprtega, ker se takoj v vse luknjice in odprtinice nabere prah in stroj ne šiva več dobro. Vsakih osem do deset tednov moramo stroj dobro naoljiti. Če smo dovolj spretne in lahko naoljimo tudi strojček, kjer je vložen čolniček, bo stroj prav liho tekel. Madeže z rok odstranimo s kaj preprostim sredstvom. Roke si zdrgnemo s kisom in namažemo z glicerinom, da postanejo volne in mehke. Pri zelo trdovratnih madežih vzamemo nekaj kapljic olja in sladkorja. Iz tega naredimo gosto zmes in z njo natremo roke. Noževa rezila takoj po uporabi — seveda če niso pokromana — obrišemo s časopisnim papirjem, pomočimo v vročo vodo, umijemo in še vlažne zdrgnemo s čistilnim prahom. Izdaja K. Bratuža, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. i v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.