»očtnina platane v gotovim Leto LVIII. V Uublfeni, v nedel'0. dne 26 januarja 1930
Št 21
1. izdaja st. 3 oin
Naročnina
Dnevna izuajo
u kralinioo JuggiUil|o mesečno гл Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemsivo
mcsc< no 40 Din necle iskn izdala ce.oie no vJuoc slavili 120 Din, za Inozemsivo 140 E
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i sioip. peui-vrsia tnali oglasi po 150 inZli.većli oglasi nad 45 mm viSuie po llin Z-OO, veliki po 3 >n 4 Din, v iircdniSkpnidelu vrstico po IO Din n Pr veciem □ ii^ro nu popust
Iz I ti e ob i ziutraj
razen pondeljKo ln dnevo do prazniku
oreunisu o ie t Kopuar/evi ulici Al. O 11 i Rokopisi se ne vraćalo, nelranhlrana pismo se ne sprc/cmaio tireaoMiua 'eleion il. 2050. upravnIAtva Al. 2326
Cfjrui i, /e fKupjItiijcui ui.Si.O j- Lchuuil račun: L/uhiiana Aie v. 10.650 ln 10.349 «a insein/c, J>oi«/eKiii/.75b3, ZafT/reb il. 39.011, Vrarju 1» Dunai Al. 24.797
Zmaga resnice
Kolikokrat smo slišali med vojno, ko divjanju krvave furije kar ni hotelo biti konec in je papež uvedel molitev za mir in opominjal bojujoče narode k pomirjenju: Opomini Benedikta XV. so glas vpijočega v puščavi. Njegova beseda v svetu ne najde odmeva!
Vsaka doba je namreč polna malovernih farizejev, ki zahtevajo »znamenj iz nebes«. Radi bi takoj otipljivih in sijajnih čudežev, nenadnih spreobrnjenj, sprememb čustvovanja ln volje narodov, hoteli bi, da se papež vrže kot strastni bojevnik v vrvež življenja, pa naj gre za verski, politični ali gospodarski mir in nenadno naredi »čudeže«.
Toda zdi se, da Previdnost ni naklonjena takim nenadnim in teatraličnim prizorom. Duh božji veje brezčutno, a vendar veje. Podobno učinkuje tudi papeževa beseda, ki je polna potrpežljivosti in velikodušnosti. Njen sad dozoreva v dušah ob svojem času. Cesto je treba, da preide mnogo časa, preden vidimo sadove, ki jih je pognala nadnaravna rodovitnost pa-peške politike. Zgodi se večkrat, da šele po nekaj letih beseda Kristusovega namestnika obrodi svoj plemeniti sad. Poglejmo samo slučaj medvojnega papeža Benedikta XV.
Zavedajoč se, da je namestnik Kralja miru, je Benedikt XV. določil za prvi člen svojega programa: vpostavitev miru v Evropi in po vsem svetu!
Nasprotniki iz obeli vojujočih taborov so takoj padli po njem. Započela se je proli nje* mu srdita zakulisna diplomatska borba. Toda pogumni papež se ni bal nepopularnosti. Imel je pogum zaklicati Evropi, da hiti nasproti svojemu poginu. Diplomati so grozili... Tunika brez šiva — kar je Kristusova Cerkev — je bila v nevarnosti, da bo pretrgana.
Večkrat se je papež obrnil na vernike in zlasti na otroke, naj molijo za mir. Obsojal je, brez ozira na povzročitelje, nasilja nad katoliško moralo in nad mednarodnim pravom. Rotil je vlade, naj mesto pravice meča uporabijo razloge pameti in pravičnosti in ponujal je mirno arbitražo v poravnanje nasprotstev.
Vsem je bila namenjena papeževa beseda. Toda edin odgovor, ki so ga dali, je bil globok, tih in prezirljiv molk--
šo je sv. oče 1. avgusta 1917 poizkusil s konkretnimi in praktičnimi predlogi, »ki bi mogli biti podlaga za pravičen in trajen mire. Obrnil se je na voditelje vojujočih narodov. Storil je to, kakor je zapisal, »da usliši prošnje otrok, ki ga prosijo za posredovanje, da se odzove klicu lastne vesti in da ugodi željam narodov, katerim je skupni oče.«
Te »osnove miru«, ki jih je papež predložil, so po njegovi lastni izjavi potrebovale še »spopolnitve in praktične aplikacije«. Papež pravi, »da je hotel vladam samim prepustiti, da jih spopolnijo in precizirajo«. Toda, tudi takšne kakor so bile, bi mogle brez dvoma dovesti do težko zaželjenega miru. Že samo prva točka bi zadostovala, ki ohranja svojo vrednost tudi izven posebnih vojnih razmer leta 1917. Glasi se: »Najprvo je potreba, da materijelno silo orožja nadomesti sila pravice.« Od te osnovne točke« izvaja papež tri glavna načela: »Istočasno in postopno razorožitev, razsodišče z obveznimi sankcijami proti bojaželjnim državam ter svobodo in skupnost morij.«
Vlade vojujočih držav leta 1917. niso hotele poslušati papeževe besede. Strašnim he-katombam treh vojnih let se je pridružilo še kakih tristo do štiristo tisoč krvavih žrtev in materijelnih izgub v vrednosti preko 100 milijard. Razno »zmagoslavno« časopisje je papežev poziv pokrilo s cinizmom in celo obrekovanjem ter podtikanjem pristranskih zvez z raznimi vojujočimi vladami.
Niso poslušale vlade papeža 1. 1917. in niso ga poslušale ob sklepu vojne. Prezrle so njegove osnove trajnega miru«. Zato pa se je takoj po vojni začelo isto blazno oboroževanje in tekma v vseh vrstah orožja, ki je bilo tako značilno za dobo pred letom 1914. Zopet 60 se pričeli snovati politični bloki, obkrože-vanje neljubih sosedov, merjenje sil — skratka, v neki grozljivi omotici se je zopet vse, malo in veliko, silno in šibko pričenjalo pripravljati ua nov pokolj.
K sreči Bog človeštva le ni popolnoma zavrgel. Sredi gradnje vedno novih tovarn za smrtonosen plin, novih zračnih in povodnjih pošasti, tankov, topov in razstreliv je šel mimo vodilnih glav dih božji, da je izzorelo spoznanje: nova vojna je blaznost, ki pomeni strašen samomor narodovi In sedaj imatno vrsto konferenc, eno za drugo, komaj se vrste. Narodi jim še ne zaupajo popolnoma, toda gotovo je,
Papež kot mednarodni razsodnik
Razsodniška pogodba med Španijo in republiko Peru
»Osservatore Romano« objavlja zanimivo poročilo o razsodniški pogodbi, ki sta jo sklenili med seboj Španija in južnoameriška republika Peru. Pogodba določa (3. toč.), da se mora vsako sporno vprašanje, ki bi nastalo med pogodbenicama, predložiti v razsojo izključno le papežu ali osebnosti, ki jo v to kot svojega zastopnika imenuje papež.
Temu poročilu dodaja vatikansko glasilo avtoritativno mnenje španskega profesorja za mednarodno pravo José-ja M. Gonzales de Echavari-ja, rektorja valladolidske univerze. Leta naglaša uvodoma, da so samo ibero-ameriške države od Pija IX. do sedanjega papeža bolj z dejanji nego z besedami dokazale, . da se podrejajo očetu knezov in kraljev, na- 1 mestniku Jezusa Kristusa. Nato navaja učenjak, kako so vedeli ceniti nadnarodni pomen papeštva tudi odlični nekatoliški državniki in duševne veličine kakor Bismarck, socialist Blum, protestant Rosselan, holandski minister van der Lindcrn i. dr. Ta pomen papeštva pa se je žal pri zakonodaji in na mednarodnih kongresih mnogokrat pozabil. Sedaj sta dokazali vladi Španije in Peruja, da nista s Sveto stolico le z besedami. V dobi, ko ustvarjajo države jako krhke mednarodne ustanove,
v dobi, ko se propoveduje mir, a pomnožuje oboroževanje ter vztraja na razliki med velesilami in malimi državami — sta Španija in Peru obrnili svoj pogled v Rim, kjer je prava luč miru. Echavarri naglaša, da se izraža brezpogojno zaupanje v objektivnost Sv. sto-lice obeh pogodbenih držav posebno v stalnem razsodništvu sv. očeta.
Vatikansko glasilo slavi perujskega državnega predsednika I.eguia kot duševnega očeta te razsodniške pogodbe, pa tudi prijateljske zveze vseh severno- in južno ameriških držav: »Confraternidad Američana*, ki je dne 4. decembra lani prvič zborovala \ Limi. Predsednik Leguia, ki je bil tudi edini državni poglavar, ki je energično protestiral proti krvavemu preganjanju kristjanov v Mehiki, je tudi na tej prvi panameriški konferenci zastopal v najboljšem smislu napredne ideje v mednarodnem sožitju držav in jih podal brez ovinkov in iluzij.
Razsodništvo, ki ga priznava papeški sto-lici špansko-perujska pogodba, dobiva šc svoj posebni pomen kot novo dejstvo v vrsti mnogoštevilnih korakov, ki so jih v teku stoletij storile Španija in z njo kulturno zvezane južnoameriške države.
Sefm proti Pilsudskemu
Sejm zmanjšal cMspozici?ski Sond Pilsudskemu in Zaleskcmu
Za "es'ii odstopi?
Varšava, 25. jan. (Tel. Slov.«) Dasi je zunanji minister Zaleski včeraj izjavil, da bo osebno izvajal posledice, če bo sejni skrajšal dispozicijske in propagandne fonde njegovega resora, so bili danes na plenarni seji sejma z veliko večino sprejeli predlogi proračunskega odbora, da se ti fondi skrčijo. Zaleski je nato demonstrativno zapustil sejmsko dvorano. Preden pa bo res odstopil, bo gotovo prej še
enkrat govoril s člani kabineta in posebno z maršalom Pilsudskim, ki bo brez dvoma sedanji izstop Zaleskega iz vlade smatral za zu-' :>.nje-politično neugoden.
Varšava, 25. jan. (Tel. Slo\. ) Proračunski odbor sejma je dispozieijski fond vojnega ministra Pilsudskega skrajšal za dva milijona zlotov. To je očividno smatrati /a osebni napad na maršala Pilsudskega.
Konlerenca gospodarskih zbornic
Prihodnja letna shupščina dne 4. marca v Dubrovniku
Belgrad, 25. jan. AA. Na povabilo trgovske zbornicc v Belgradu je bila te dni v dvorani trgovske zbornice v Belgradu konferenca vseh naših gospodarskih zbornic. Konferenci jc predsedoval predsednik trgovske zbornice v Belgradu Miljutin Stanojevič. Na konferenci so bila soglasno sprejeta pravila o sodelovanju gospodarskih zbornic kraljevine Jugoslavije.
Zatem jc bilo določeno stališče poslodav-skih zbornic napram novim nevarnostnim razredom za nezgodno zavarovanje.
Konferenca se je nadalje bavila z vprašanjem zborničnih razsodišč v zvezi z zakonskim načrtom o uveljavitvi zakona o sodnem postopku v civilnih sporih. Po obširni razpravi o tem vprašanju je bilo sklenjeno, da se bo interveniralo za jasnejšo opredelitev položaja zborničnih razsodišč.
Glede zakonskega načrta o elektrifikaciji naše države je bilo sklenjeno, da sc bo v imenu vseh naših zbornic predložila ministru za javna dela prošnja, naj se ta zakonski načrt umakne, ker ne odgovarja razmeram in potrebam našega gospodarstva. Razen tega bo naprošen minister javnih del, da omogoči zbornicam čim tesnejše sodelovanje pri zakonodajnem delu njegovega resora.
Razpravljalo se je nadalje o davku na poslovni promet. Soglasno je bilo ugotovljeno tudi pri tej priliki, da pomeni ta davčna oblika uprav težko obremenitev našega gospodarstva iu da jo je treba za to čim prej razveljaviti.
Naposled je bilo sklenjeno, cla se vrši prihodnja letna skupščina gospodarskih zbornic v Dubrovniku 4. marca t. 1. Pri tej priliki bodo zastopniki zbornic in udeleženci kongresa službeno posetili zbornico v Podgorici. Za kongres v Dubrovniku je bil določen ta-Ie dnevni red:
1.	Gospodarske zbornice, njihov pomen in njihove naloge.
2.	Turizem.
3.	Potreba pospeševanja sadjereje iu živinoreje v primorskih krajih.
O prvi točki dnevnega reda bosta poročali zagrebška in ljubljanska zbornica, poročilo o drugi točki bo podala zbornica v Dubrovniku, poročilo o tretji točki pa splitska in belgrajska trgovska zbornica.
Konferenca je proučila še vprašanje name1 ravanc mednarodne konvencije o trgovskih nameščencih. O tem vprašanju so bile določene smernice za skupno akcijo ter določeno skupno stališče vseh gospodarskih zbornic v naši državi.
Pod vlak sta se vfegla
Vinkovci, 25. jan. AA. Simplon cksprcs jc včeraj ob 8.20 med postajama Ivanjkovo in Vinkovci povozil Josipa Djuretiča, o katerem se šc ne ve, odkod je. Po izjavi železniškega čuvaja na tistem mestu se je Djuretič malo pred prihodom vlaka vlegel na tračnice, očividno v nameri, da izvrši samoumor.
Saraievo, 25. jan. AA. Med postajama Usor ' in Vrsalija jc povozil vlak štev. 157 15 letno Marijo Franjičevo iz vasi Mrklan, okraj Tcsan-ski. Po vsej priliki gre za samomor. Preiskava je v teku.
Betgraiske vesti
Belgrad, 25. jan. (Tel. Slov. ) Minister za šume in rude dr. Anton Korošec je danes odpotoval v Senj pri Cupriji, kjer je prisostvoval otvoritvi nove rudniške električne centrale. Minister se je danes zvečer vrnil v Belgrad.
Nadškof dr. Rodič odpotuje te dni v Rim.
da miroina inisel zmaguje. Kako daleč smo na predovali, se vidi iz razmerja med Francijo in Nemčijo, ki sta pred desetimi leti uredili svoj odnos z versajskim mirom, ki so ga vsaj Netnci smatrali za diktat, а sta leta 1930. v Haagu sklenili gentlemanski dogovor«.
Sedaj zboruje londonska konferenca. Mi smo optimisti in verujemo, da bo uspešna in da zuuslavi pomorsko oboroževanje, ki je najdražje. Londonski konferenci bo sledila nova. ki bo znižala oboroževanje ua suhem. Tudi to je golovo. A ne moremo se obraniti misli, ko-
liko bi na svojem gospodarstvu Evropa prihranila, ko bi že leta 1918. poslušala sv. očeta, ki je že tedaj predlagal »istočasno in poslopno razorožitev«. Kako težke milijarde bi izmoz-gana Evropa v teli desetih lelili lahko za pametnejše stvari porabila. Boljše spoznanje prihaja precej pozno, n hvala Bogu, ne še prepozno. Kar nas posebej radosti, je zavest, da morajo državniki nehote priznati, kako pravilno in poln božje iuiHtro9ti je papež žc pred 12 Ieli začrtal pol. ki edina vodi k trajnemu mi m. Resnica ti iumfirn!
3 mslitone več za hai. verske šole
Belgrad, 25. jan. (Tel. Slov.«) Do konca tega meseca bodo sestavljeni v ministrstvih proračuni in potem izročeni finančnemu ministrstvu. Odsek za verske šole v prosvetnem ministrstvu je določil za katoliške verske šole 8 milijonov 448.742 Din, torej za skoraj 3 milijone več ko lani. Za pravoslavne verske šole pa je določeno 9,997.564 proti lanskim 7,563.927. Nova je postavka 237.732 Din za starokatoliško bogoslovje v Zagrebu.
Tc dni bo tudi rešeno vprašanje, če sc zopet dodeli odsek za verske šole pravosodnemu ministrstvu, kjer bi tvoril samostojen odsek. V tem smisli, je podal sv. sinod eno spomenico, drugo pa nadškof dr. Rodič. Prosvetno ministrstvo sc je že izjavilo za ta predlog.
Se'e? Narodne baake
Beltirtd, 25. jan. (Tel. Slov. ) Danes popoldne se je vršila seja glavnega odbora Narodne banke. Seji je predsedoval njen guverner Ignacij Bajloni. Prečitalo se je poročilo o denarnem stanju banke 1er o številu v prometu se nahajajočih bankovcev dne 22. janu-j arja. Nato je glavni ravnatelj Novakovič poročal, da je upravni odbor pregledal in podpisal račune za leto 1929. Sklenjeno je bilo, da se izplača divideuda po 100 Din. Plačevanje di-vidend se lirične 12. marca.
Na prihodnjem občnem zboru banke bodo izvolili osem novih članov uprave, ker so trije umrli, pel jih je pa odstopilo. Občni zbor se bo vršil 8. marca. Dalje je bil sprejet proračun za leto 1930.
Jutri zjutraj se vrši svečana blagoslovitev nove tovarne za izdelavo bankovcev. Svečanosti bo prisostvoval tudi zastopnik fraucoske Narodne banke.
O h sodba mas-lbors^ih kormmisf o v
Belgratt. 25. jan. AA. Danes ob 12. je bila v državnem sodišču za zaščito države izrečena razsodba v razpravi proti Milanu Barlu in tovarišem, članom komunistične organizacije v Mariboru.
Državno sodišče je ugotovilo, da so obtoženci krivi, in je obsodilo:
Milana Barla na K) let robije in na trajno izgubo častnih pravic;
Rudolfa Strausa na eue leto zapora zaradi starejše mladolctnosti ;
Albina Breznika na 0 let robije in na pet let izgube častnih pravic;
Marijo Brcznikovo na tri leta robije in pet let izgube častnih pravic;
Frana Toplaka na 2 leti robije in pet let izgube časti;
Jakoba Kebriča na 2 leti robije in pet let izgube časti;
Ivana Roškarja na 2 leti robije in pet let izgube časti.
Zaradi pomanjkanja dokazov je sodišče oprostilo Lazarja Gottfrieda, Iva Haurija in Roberta Encika.
Seja sîares'risfra
SohoHa kr. Jugoslavije
Belgrad, 25. jan. AA. Danes ob 10 dopoldne se je sestalo v sokolski pisarni v palači Izvozne banke v Belgradu novo imenovano starešinstvo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Na sejo so prišli vsi člani starešinstva z izjemo treh. lii so bili zadržani vsled bolezni. Sejo je otvoril ob 10 prvi podstarešina Engel-bert Gangl.
Najprej je v vznesenih besedah pozdravil Nj. Vel. kralja Aleksandra in starešino Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Po govoru je predlagal, da se odpošljejo pozdravne brzojavke kralju, čsl. sokolstvu, zvezi slovanskega sokolstva, poljskemu in ruskemu sokolstvu.
Pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju se glasi :
»Starešinstvo sokolskega Saveza Kraljevine Jugoslavije pozdravlja s svoje !<■ litutivne seje iu na začetku svojega tlela Vaše Veličanstvo z globokimi čutili udanosti iu ljubezni, ki nas bo vedno vodila pri našem sokolskem delu za dobrobit kralja ter srečo in veličino domovine. — Starešinstvo Saveza S. K. J.«
Po prečitanju pozdravnih brzojavk se je prešlo na dnevni red. Razpravljalo se je o statutih in pravilnikih. Radi obilnega obsega poslov je bila opoldne seja prekinjena, s leni da so nadaljuje ob IG. Jutrišnjn seja bo trajala brez prestanka, dokler ne bo končana razprava o statutih. Tekom jutrišnjega dno bo v vsakem primeri) i/vršeno konstituiranje starešinstva. Sodi se, da bodo seje (rajale nekaj dni.
A. Ghristich:
Ma londonski konferenci
London, 28. januarja.
V gosti megli, kot je London to zinio Se ni videl, se je svečano otvorila v kraljevski galeriji zgornje zbornice (llonse of Lords) najpomembnejša konferenca, ki so jo sploh kdaj dovolili mednarodni odnošaji. Toda, če je vladala megla zunaj, besede delegatov peterih največjih pomorskih sil niso bile meglene, temveč jasne in konkretne. Vsi govorniki so izrazili ne samo voljo za mir (kar se je do sedaj često slišalo pred in po svetovni vojni), ampak tudi trdno vero v možnost njegovega uresničenja.
Kralj Jurij, katerega govor je bil včeraj prvi po težki bolezni, je dal izraza občutkom vseh prisotnih, ko je naglasil, da je cilj le konference zabranitev iu onemogočenje ogromne in velike tragedije, kot je bila svetovna vojna. Delali je treba na razorožitvi do one mere, ki je v skladu z varnostjo vsakega naroda.
Angleški kralj je po poklicu mornariški častnik in je tudi svojo mladost preživel v tem svojstvu. Dejstvo, da se taka konferenca za pomorsko razorožitev sestaja v glavnem mestu največje pomorske sile in da jo otvarja vladar, po osebni naklonjenosti in položaju tesno vezan z najmočnejšo mornarico sveta, je torej dvojnega pomena.
Pod pritiskom okolnosti, pa tudi radi vzgoje in iz prepričanja je vsak Anglež v preteklosti smatral, da mora biti Anglija najmočnejša na morju in da izključno njej pripada pravica kontroliranja svetovne plovbe. Otroci so se že zmlada učili pesem ïBritannia rules the waves« (Britanija obvladuje morja) in so do-rastli v veri, da je vsak poskus kake tuje države, da si ustvari močno brodovje, v bistvu neprijateljski korak. Pred svetovno vojno je veljalo v angleški mornariški politiki pravilo prevladovanja bojnih edinic za 10% nad skupno silo mornaric katerihkoli drugih dveh držav.
Danes prisostvuje javnost konferenci, sklicani pa željo ravno iste Velike Britanije, katere merodajni činitelji se izražajo za omejitev Bjenega glavnega, prav za prav edinega obrambnega orožja. Tako razpoloženje se seveda ni ustvarilo ne hitro ne lahko. Po vojni je bila splošna želja, da se dela ua odstranitvi bodočih konfliktov, toda šele po dvanajstih letih je angleška vlada z odobritvijo javnega mnenja lahko pozvala predstavnike ostalih pomorskih sil, da prijateljsko sodelujejo pri razorožitvi.
Pozorišče prvega dejanja lega dogodka je bila prostrana, pozlačena plemiška dvorana, katere zidovi predstavljajo dve sceni iz angleške zgodovine: zmagi pri Waterloo in Trafal-garju. Toda nobena teh uspešnih bitk ne bo. prekosila važnosti in pomena srečnega zaključka te konference, če bo dosežen.
Briand-Kellogov pakt je predočil ideal in potrebo razorožitve vsem narodom, današnja konferenca pa je poskus uresničitve tega ideala in potreba po mirovnih odnošajih med civiliziranimi narodi.
Da včerajšnji govori niso bile prazne fraze, je bilo razvidno že iz tega, ker je vsak delegat z angleškim premijerjem vred liagla-šal problem razorožitve s stališča blagostanja in sigurnosti svoje države. G. MacDonald ni ob zaključku svojega obsežnega govora niti najmanje pomišljal izjaviti, da pričenja Velika Britanija pogajanja kot pomorska sila, ki mora kot taka tudi ostati.
Predsednik francoske vlade g. Tardieu je podčrtal ogromno odgovornost vseh delegatov, ker morajo delati ravno na organiziranju miru. Preden se pa pride do faktične razorožitve, je potreben sporazum med silami o omejitvi oboroževanja, toda ta mora zaviseti od geografskih, ekonomskih, kolonialnih, političnih in obrambnih okolnosti. Vsaka pomorska sila si mora biti svesta svojih individualnih potreb. Te potrebe ustvarjajo koncepcijo vsake države, in ta koncepcija se lahko pozneje pretvori v številke, ki bodo igrale presojevalno vlogo v bodočem mednarodnem ravnotežju. S svojim govorom je g. Tardieu od3lranil vse sumnje in bojazen, češ da želi Francija neuspeh pomorske konference. Prisotnost gosp. Brianda, neumornega in strastnega delavca za mir, je že sama po sebi garancija, da je ta konferenca stvarno podjetje. Če g. Tardieu ni omenil kakega konkretnega predloga, je razumeti tako, da smatra Francija, da bo potek konference sam najbolje pokazal možnosti in potrebe, ki jih bodo morali delegati rešili.
G. Stimson je za ameriško delegacijo ponovil, kar verujejo drugi, da bo prišlo do razorožitve postopoinu, samo «la mora londonska konferenca dati temu pravec. Signor Grandi je : v istem duhu ponazoril veliko finančno breme, radi katerega trpe v%i oboroženi narodi, iu še naglasil, da bo Italija lahko izvršila veliki program notranjega dela samo, če bo zagotovljen mir. Radi tega Italija iskreno želi takšuo sodelovanje.
Edini, ki je v tej resni, lihi in svečaui atmosferi napravil majhno senzacijo, je bil g. Vakatsuki iz da'jnje Japonske. Presenečenje je bilo splošno, ker se nI posluževal niti angleškega niti francoskega jezika, ampak je govoril v domačem, japonskem jeziku. Neznan večini prisotnih, toda zvočen v svoji tajinstve-nosti je deloval govor japonskega delegata mogočno na prisoine, ki so ga, četudi ga niso razumeli, poslušali pazljivo, dasi nekoliko nestrpno, Ko pa je bil govor preveden, je bilo
Kongres katolikov Jugoslavije
Evharislični hongres bo od 14. do 17. avgusta
nadškofa dr. Bauer,a
Poslanica
Zagreb, 25. jan. (Tel. Slov.-) Zagrebški nadškof dr. Bauer je izdal poslanico na klerus in vse vernike, v katerem naznanja, da se bo od 14. do 17. avgusta tega leta vršil v Zagrebu veliki evharistični kongres vseh katolikov Jugoslavije, na katerem bodo zastopani tudi katoliki iz inozemstva. V tej poslanici poživlja zagrebški nadškof vse vernike, da se v čimvečjem številu udeleže tega kongresa, da na ta način manifestirajo svojo ljubezen do katoliške cerkve.
Med ostalim pravi poslanica tudi to: Na kongresu sc sestanejo katoliki iz vse Jugoslavije. Ne samo Hrvatje, Slovenci in Srbi, temveč tudi Madjari in Nemci. Istočasno pridejo k nam gostje vseh slovanskih in tudi neslovanskih narodov. Vse bo združila in navduševala ena misel, ena ljubezen, za eno mater: sveto ccrkev
I katoliško in za enega očeta: Kristusovega namestnika na zemlji papeža Pija XI. Katoliki Jugoslavije in posebno mi Hrvatje in Slovenci smo ponosni in sc zahvaljujemo Bogu, ker pripadamo po Njegovi volji ycliki obči katoliški cerkvi, ki je postavljena na nezrušljivi Petrovi skali. Mi dobro vemo, kaj vse dolgujemo svoji dobri materi sveti cerkvi. In naša živa vera in navdušenje za sveto cerkev, naj bo vsakomur sveto, da nas nikaka sila ne bo mogla ločiti od nje. Z njo živi Kristus, v njej jc naša rešitev. 1 Na koncu okrožnice apr" zagrebški nadškof na katoliško prepričanje zagrebškega meščanstva, in ga poživlja, da ob priliki kongresa svečano sprejme vernike od vse države in od j drugih narodov, s čimer bomo delali čast vse-l mu narodu.
Odmor na londonski konferenci
London, 25. januarja. AA. Dočim so strokovnjaki nadaljevali s svojimi posvetovanji, jc nastal danes v informativnih razgovorih mod glavnimi delegati pomorske razorožitvene konference odmor. Predsednik konference MacDonald jc v Chcqucrsu, kjer bo sprc;cl danes delegate cloniinionov. Ameriški državni tajnik Stimson bo prebil dan z igranjem golfa. Nekateri francoski delegati so odšli v Belfast, da prisostvujejo neki mednarodni tekmi v rugbyju.
Drugi delegati konfcrencc imajo razne družabne obveznosti. Delo konference «godno napreduje. Ameriški državni tajnik Stimson smatra, da je konfercnca že doslej dosegla zelo bodril-nc uspehe. Londonske Times komentirajo zelo optimistično dosedanje rezultate konference in izražajo upanje, da nc bo konferenca po nepotrebnem zavlekla dela. L.ist nadaljuje, da i je bila pomorska razorožitvena konferenca v j Londonu izredno dobro pripravljena s preliminarnimi razgovori.
Francoska obtožba proti itaL konzulatom
Pariz, 25. jan. (Tel. Slov.«) Francoska liga za človeške pravice je vložila ostro pritožbo pri pravosodnem ministrstvu proti delovanju italijanskih konzulatov in italijanskega poslaništva v Parizu. L. 1926. je bil v Toulousu aretiran italijanski bankir Zoccola, ker je vloge svojih klljentov zgubil s spekulativnimi borznimi manevri. Aretirani Zoccola se je do sedaj najenergičneje branil proti tej obtožbi
in trdil, da ima več dokazov za to, da so italijanski uradniki ponaredili njegove knjige. Italijanski konzulat v Toulousu je večkrat zahteval, da se bankir izroči Italiji, ker je po navedbah konzulata odgovoren tudi za polom Ljudske banke v Turinu. V tem oziru pa je bankir dokazal, da je prišlo do poloma banke šele potem, ko je on že izstopil iz ravnatelj-' stva.
Sovjetski škandal
Razprava proti L^tvinovu
Pariz, 25. jan. (Tel. Slov.«) V procesu proti Litvinovu je bilo včeraj zvečer končano zasliševanje prič. Profesor Gestevič s haaške juridične fakultete je porobiikom predaval o pravu in zakonodaji v sovjetski Rusiji. Navajal je, da je zakon tam samo funkcija politike in da je sodnik dolžan, razlagati zakon po političnih vidikih. Priča Dijouz je omenil, da je Litvinov uekoč v Varšavi zakrivil poneverbo.
Obtoženec se je pri tem očitku skrajno razburil. Izjavil je, da nikoli ni ničesar zakrivil, pač pa da sta n;egov brat, ljudski komisar za zunanje stvari, in Stalin nekoč pri neki oboroženi vstaji oropala neko banko v Tiflisu za 500.000 rubljev. Branilec sovjetske vlade je nato priznal, da je Litvinov v Varšavi, res po-neveril večje vsote. Škandal je narastel tako, da se je morala razprava prekiniti.
Lmidhtmd proti ital. orientaciji
Schumy zmagal — Resen opomin Schobru
Dunaj, 25. jan. (Tel. Slov. ) Heinnvehr se je moral umakniti pred Laudbundom ter je moral zopet sprejeti v svoje vrste svojega načelnika, ministra za notranje stvari Schu-myja, ki ga je kazensko izključil iz svojih vrst. Minister Schumy še ni podal uobene tozadevne izjave. Znano je, da z objavo dokumentov, s katero je Schumy grozil Heiimvehru, ni bil mišljen samo ustavni načrt, temveč predvsem ludi odnošaji s fašizmom. Schumy je po svoji izključitvi iz Heiimvehra trdil, da so zahtevali
od njega, da bi nastopal z nelegalnimi sredstvi. Vrhovno vodstvo Heinnvehra stopa po poti, ki povzroča kmetom zelo resne skrbi. Landbund bo ravno tako nastopil proti diktaturi reakcije, kakor proti diktaturi levice. Neki vodilni krščansko socialni list svari dr. Scho-bra, ki gre v Rim, pred italijansko orientacijo avstrijske zunanje politike, ker se ne more pozabiti, da leži med obema dr/.a\ania >kos uemške zemlje brez imena«. Svoboda gibanju, zopet pridobljena v Haagu, se ne sme prodajati tistemu, ki bi največ ponudil.
Belgija in reoaracijska bankei
Pariz, 25. jan. AA. Po poročilu iz Bruslja ' priobčil je tamošnji list Libre Belgicjue« po-l ročilo o sodelovanju Belgije pri vplačilu kapi-I lala mednarodne banke za reparacijska plačila. Belgija bo sodelovala pri vpisu z eno sedmino osnovnega kapitala. Sredstva ho poskrbela narodna banka. Banka bo v to svrho porabila dva milijona dolarjev, kar znaša 70 milijonov belgijskih frankov (120 milijonov Din). Banka bo vpisala ta znesek v sodelovanju z belgijskimi bankami in podjetji. Včeraj je bila seja pod predsedništvom guvernerja belgijske narodne banke, na kateri so prisotni bančniki pristali nu podrobno ustvaritev gornjega načrta.
Razne vesti
Sofija, 25. jan. Kralj Boris se je vrnil preko Romunije na Bolgarsko.
Varšava, 25. jau. (Tel. >Slov.<;) Tekom nemirov brezposelnih v Graudenzu so brezposelni mestnega župana Zlodeka tako poškodovali, da je v smrtni nevarnosti.
Ženeva, 25. januarja AA. Predsednik Društva narodov je brzojavil paragvajski in bolivij-ski vladi, da upa, da ne bo noben incident kompromitiral posredovalne akcije Društva narodov v tem sporu.
London, 25. januarja. AA. Generalni tajnik pomorske razorožitvene konerence je razdelil delegacijam vprašalno polo glede delovnega programa konference Delegacije bodo odgovo-
Moio v o haaški konferenci
Sofija, 25. jau. (Tel. »Slov.^) Finančni minister Molov je dal danes bolgarskim listom daljšo izjavo o rezultatih haaške konference. Rekel je: Novi dogovori, ki smo jih sklenili po dolgih, hudih bojih in velikih težkočah, so rezultat kompromisa. Kljub temu jc dosežen cilj, ki si ga je stavila vlada in njena delegacija. Predvsem je Bolgarija oproščena tranše B, ki je po prejšnjem načrtu znašala 1750 milj. zlatih frankov. Namesto tranše A, ki je pomenila za bolgarske finance stalno rastočo nevarnost in od katere bi se imelo 50 let plačevati letno po 43 milj. zlatih frankov, stopi novi načrt plačevanja, ki jc ves reparacijski dolg znižal na 36 letnih obrokov po 11 milj. frankov. S tem dobi Bolgarija znatno olajšanje. Novi plačilni načrt bc sicer za Bolgarijo težko izvedljiv, vendar pa je končno veljaven.
Nadaljnji uspeh je ta, da so sc velesile odrekle svojemu deležu zasedbenih dolgov. Državni dohodki, predvsem carina, ki so bili leta 1923 in 1028 zastavljeni za reparacijski dolg, ostanejo nadalje zastavljeni, vendar se ukine generalna zastavna pravica, tako da bo Bolgarija v bodoče svobodno razpolagala s svojim kreditom in ga lahko porabljala po svojih potrebah. Mednarodna komisija se ukine, njene funkcije pa prevzame mednarodna plačilna banka. Spori o bolgarskih reparacijah se bodo reševali v komisiji, kjer bo predsednik Američan, člani pa bodo dva nevtralna !o en bolgarski državljan. Važen jc dodatek k pogodbam, po katerem so člani dolžni proučiti vsako prošnjo Bolgarije za znižanje dolga, če bi Nemčija dosegla tako znižanje. To znižanje lahko znaša do 50 odstotkov.
Scfiober odootu'e v Rim 3. februarîa
Dunaj, 25. jan. (Tel. Slov.«) Potovanj« zveznega kanclerja dr. Schobra v Rim je sedaj končno določeno na 3. februarja. Prvotno je nameraval priti v Rim 31. januarja, toda takrat italijanski zunanji minister Grandi liajbrže ne bo v Rimu. Tudi italijanski poslanik na Dunaju Auritti bo takrat v Rimu. Potovanje v Rim, ki je bilo prvotno določeno na dan 15. februarja, se je odgodilo na 20. februar, ker bo dne 17. februarja prišel za par dni na Dunaj madjarski minister grof Klebelsberg. Klebels-berg bo imel na vseučilišču predavanje o najvišjih problemih kulture in obiskal več znanstvenih in učnih zavodov. Sprejela ga bosta tudi zvezni predsednik Miklas in zvezni kancler dr. Schober.
160 000 delavcev prične stavkati
London, 25. jan. AA. Med tekstilnim delavstvom vlada velika agitacija za zvišanje mezd. Ni izključeno, da bo prišlo do stavke. 160 000 tekstilnih delavcev v Lancashiru je cfahcs sklenilo, da ne pojde na delo.
S solzljivimi bombami zadušena vsiaia
Captown, 25. jan. AA. Po poročilu iz Jo-hannesburga je bila zadušena vstaja plemena Mihuri s tem, da je angleško letalo bombardirala naselbine plemena z bombami za solze Princ Sozaruclu, poglavar tega plemena, je" priznal svojega brata Paslana, ki so ga anglešk? oblastva postavila za poglavarja plemena. Ta postopek angleških oblastev ni zahteval nikakih človeških žrtev.
Bolivija protest'ra
Ženeva, 25. jan. AA. Glavno tajništvo Društva narodov je prejelo od Bolivije kot odgovor na svojo brzojavko telegram, v katerem Bolivija protestira proti poročilu o nedavnem incidentu pri Saccu. Incident da je izzvala paragvajska vojaška patrulja, ki je napadla bolivijske izvidnike. Bolivija pristavlja, cla spoštuje pakt po-mirjenja, ki je bil sklenjen v Washingtonu, in da izpolnjuje obveze, ki jih ima kot članica Društva narodov. Bolivija opozarja nadalje na to. da je sedanji incident podoben incidentu iz leta 1928, ko je tedanja komisija za pomirjenje v Washingtonu ugotovila, da Bolivije ne zadene nikaka krivda.
Soi)?el$?te aventure na K^a'skem
Moskva, 25. jan. AA. »Tas poroča: Generalni sovjetski konzul v Harbinu se je vrnil na svoje mesto. Ravno tako so začele poslovati tudi vse trgovske sovjetske agenture v Mandžuriji in na Kitajskem.
opaziti na vseh obrazih delegatov odobravanje, ker se je Japonska izjavila pripravljeno na redukcijo do one mere, ko ji bo ostala samo mornarica, ki bi ji lahko služila za obrambo, toda ki bi bila nesposobna za ofenzivne operacije.
Noben zapadni narod ni šel niti v svojih namerah niti v izraženih nadah tako daleč, loda radi lega se ne sme kar sklepati, da je njihovo lazpoložeuje manj miroljubno. V stvari so velike zapadne sile najbrž bolj praktične, ker nobena izmed njih, vsaj Anglija, Francija in Amerika ne želi omenjati ciljev, za katerih realizacijo vedo, da je Se prezgodaj. Toda ne sme se dvomiti v njih iskrenost. Veliko delo je započeto v največjem mestu sveta in tekom prihodnjih tednov bomo vedeli, če so preura-lijeui poskusi za praktičen sporazum med peterimi podpisniki mirovnega pakta.
Dunajska vremenska napoved. Sedanje vreme bo trajalo dalje. Na zapadu južni veler. fl
Naznanjamo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, da jc včeraj ob 7 zvečer preminul naš iskreno ljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod
Ivan Pozenel
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek ob 2 popoldne iz hiše žalosti Ižpnrka ccsla 62 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica sc bo brala v farni ccrkvi pri sv. Jakobu.	,
V Ljubljani, dne 25. januarja 1930.
Žalujoči ostali.
Sveti Sava
V ponedeljek, dne 2?. januarja, se slavi sve-losnvski praznik. Sveti Sava, ki je bil krščen na ime Rustko je bil sin srbskega vladarja Štefana Ncmunje. Rojen okoli leta 1174, se je okoli leta 1142 posvetil metliškemu življenju in si privzel ime svetega Save. Ustalil se je nu Athosu, kjer je ustanovil prvi srbski samostan Hilandar in sc popolnoma posvetil književnemu delu. Ivo so po smrti očeta nastale v srbski državi velike hoimtije, jc sveti Suvu zapustil svojo celico nu sveti gori in se vrnil na dvor k svojemu brulu, vladarju Štefanu. Bilo je to v času, ko so križarji porušili vzhodnorimsko cesarstvo in ustanovil' latinsko. Sveti Sava je pomngil brata ox.uv-.l: neodvisnost srbske države. Ker ni bilo še p rove nacionalne ideje in tradicije, je sklenil sveti Savn ustanoviti kolikortolifco neodvis-ш srbsko pravoslavno ccrkcv, ki naj bi bila središče in opora narodnega političnega in kal-
I
turnega življenja. To se je zgodilo letu 1219, ko jc patriarh grške pravoslavne cerkve, ki jc takrat stolovul v Niceji, odobril ustanovitev avtonomno srbske pravoslavne cerkvc, kateri je po-stuvil kot arhiepiskopu na čelo svetegu Savo. Sedež je bil v manastiru žiči, sveti Sava pa jc ccrkcv. razdeljeno v osem škofij, trdno organiziral. Postala jo v najtesnejši zvezi z državo izvor branik in zatočišče tako srbske narodne kakor državne misli, katero jc pozneje očuvala ludi pod turškim gospodstvom.
Pomen svetega Save pa je tudi neposredno velik «za vse jugoslovanske rodove, ker je počet-nik srbske književnosti, ki je integralen del vsem Jugoslovanom skupnega kulturnega zaklada. Umrl je sveti Sava, potem ko se je, urc-divši srbske državne in cerkvene mzmere, podal nn potovanje po svetili krajih, leta 1235 v Trnovu v Bolgariji.
Kako so prijeli ponarejevalce bankovcev
Ptuj, 24. jan.
V bližini Sv. Tomaža sta poslednje dneve dva kmetovalca iioskusilu razpečavati falzifi-eirune tisočdinurske bankovce, ki pa kljub svoji zgovornosti nista dosegla zaželjencga uspeha in žc pri prvem »zaposlenju« žc bila prijavljena orožništvu.
Tako sta hotela en komad pristnega*: ti-sočaka razpečuti s tem, du bi z istim nakupila v neki trgovini raznega blagu. Trgovec, ki jc ialzificiruni bankovec takoj spoznul. jo istega vrnil kmetom, obenem je pa (udi zadevo takoj javil orožništvu v Sv. Tomažu, ki je z vso nuglico pričelo z zasliševanjem kmetovalcev. Eden od njiju je takoj priznal, da fulzificiru bankovce njegov brat in sicer nekje v Halozah v občini Turjaški vrh. Orožniška postaja v Sv. Tomažu v zvezi z orožniško postujo iz Zavrču je kmalu izsledila bratovo fubriko za izdelovanje tisočakov in na začudenje se je nahajala ista v hiši nekega precej premožnega iu uglednega kmeta. Po ugotovitvi, kje se nahaja delavnica, je orožništvo obkolilo hišo, napravilo temeljito hišno preiskavo in rezultat je bil tu, da se je v hiši našlo precejšnje število falzifi-ciranih tisočakov in raznega v io svrho spu-dajočegu in potrebnega muterijala zu kovačni-oo. Orožništvo jc po tej uspešni preiskavi aretiralo oba kmeta-razpcčevalca, brota-izdelo-valca, gospodarja hiše in njegove tri otroke, kjer se je nahajala delavnica, ter vse predalo okr. sodišču v Ormožu.
Ormož, 24. jan.
Te dni je naše mesto nudilo brezplačno stanovanje »visokemu« gostu, glavnemu pona-rejevalcu tisočdinarskih bankovcev Alojziju RaušI iz Rucmanec. Imel je smolo, da so ga orožniki izsledili v njegovi delavnici nekje v Halozah. Zaplenili so seveda v»e aparate in ves drugi inventar, tudi okrog 150 napol izgotovljenih »jurjev«. In možakar se je se šalil, češ: »Škoda, da mi je tako hitro potekel >ur-laub«, zdaj bo pa treba iti spet služit. Kakšnih pet let bo že trajala ta »služba«. Jc vajen sedeti. Prepeljan je bil na okrožno sodišče.
Lokomotiva odtrgala otroku glavo
Prcčnu, 24. jan.
Včeraj popoldne se je pripetila velika nesreča na železniškem tiru pri Muhaberju, kjer vodi vozna pot čez tir. Tam sta se vozila dva dečka. V trenutku, ko je prišel vlak. sta bila na tiru. Lokomotiva je enega pahnila stran, drugemu pa odtrgala glavo. Bil je sinček Antona Pleskovica iz Bučne vasi. Deček je bil star okrog 8 let.
Rop na cesti
Slov. Krajina, 24. januarja.
Kmet Somi Štefan iz Itadmožancev je bil v Beltincih na sejmu. Proti večeru sc jo vračal domov. Okrog pol šestih je dospel do Nedelice. Bila je žc tema. Nič hudega sluteč jc polagoma korakal proti domači vasi. Naenkrat ga zgrabi četvero rok. Še preden se je Somi zavedel, sta mu napadalca izmaknila denarnico, v kateri jc bilo 5000 Din in sta izginila. Somi jc zadevo javil orožništvu, ki je začelo takoj s preiskavami. Zasledovanje jc imelo popolen uspeh. Napadalcu sta že aretirana in izročena sodišču v Dolnji Lendavi.
Rooar v bofu z 8 orožniki
Svoječasno se je v našem časopisju mnogo pisalo o roparju Todorju Mediču, ki je s svojo hajduško tolpo, oblečen v orožniško obleko, dolgo časn ropal po severni Dalmaciji. Mcdič jc bil nazadnje ujet. šibeniška porota ga je obsodila nu smrt nu vešulih. Mediču pa se jc tedaj posrečilo, da jc pobegnil iz šibeniških zaporov in se skrival |x> raznih krajih severne Dalmacije. Kljub obsežnemu zasledovanju pu se oblastem ni posrečilo, da bi gu u jele.
Zvedelo pu se je med tem. da sc Mcdič včasih mudi v Zudru, včasih pa v svoji rojstni vusi Bruški. Zadnje dni je orožništvo v tem kraju zelo ostro pazilo nu Medičevo družino in čakalo, kdaj sc bo Dedič zopet sestal s svojo sestro. Tako je zadnjič patrulja osmih orožnikov zasledovala Medičevo sestro, ki je svojemu bratu nesla kosilo. Mcdič je bil '■krit v grmovju bli/u vasi Bruškc in jc čakal na sestro. Ni pn ii-Mušil, ko je namesto nje zagledal orožniki'. Pričel je streljati nunje in jc enega orožnika zadel v srce, tako da je bil nn incstu mrtev. Tovariši pudlegn orožnika so nadaljevali / zasledovanjem roparju ali temu se jc posrečilo, da je zabrisal za seboj vsako sled. Zuslcdovnnjc zn Mcdičem ?e trn in.
Redka lovska sreča
Divja mačka ustreljena v Gorjancih.
Št. Jernej nu Dolenjskem, 24. jan.
Zn naše lovce je prišla zopet zlata doba, da sinejo nu lov. Lov je za nekatere posebne vrste strast. Pristni lovec se nc bo ustrašil ne dežju, ne snegu, ne mrazu. Kadar je namenjen, bo šel na lov, čeprav bi prekle padale izpod neba. ,|c pa z lovom približno tako, kakor z loterijo, vse je odvisno od sreče. Včasih ves dan ne bo nič, drugič bo pa zopet nad vse pričakovanje dober plen.
Jc v naših Gorjancih precej vsakovrstne divjačine. Pred leti so videli celo medvedu, ga obstrelili in mu nekaj časa sledili, pa jo je lo kosmatinec še odnesel nekam proti hrvaški strani. Srn in lisic tudi vsako leto precejšnje število prineso lovci domov, za kar dobe tudi lepe dcnarce. Včasih si privoščijo pa seveda tudi knk špas. saj lovcem je marsikaj dovoljeno. Tako so bili nekoč povabljeni na likol« in so jedli prav s slustjo lisico, misleč, du je navadna pečenku. Ko so »lisičjo pečenko« še nekoliko zalili, so zvedeli kaj so pravzaprav jedli. Mulo so bili sicer užaljeni, ker so bili tuko »Iztegnjeni«, druge nesreče pa ni bilo.
Bolj redko pa pride pred lovčeve oči divja mačku. To srečo pa je imel v sredo, dne 22. t. m.. Hudoklin Ignacij iz št. Jerneja. Malo nad vusjo Apnenik v Gorjancih mu jo pritira psica. Mož sproži, že je bila njegova. Z repom meri skoro 1 in. Isti dan jc ustrelil tudi lepo lisico, častitamo!
Take zime pa še ne!
Jesenicc, 24. januarju.
Take zime ne pomnimo, kakor je letošnju. Nobenega snego, tudi v višinah do 1300 metrov ne. »Dilcec morajo un Roščico ali Golico, sankanje pu jc popolnoma izostalo, ceste so polne prahu kot o kresu, sfurmuni« tarnajo, ker ni vožnje, najbolj pu Kopi.šarjcva mama, ko nimajo nobenega dela. Druga letu je bilo vsako nedeljo na stotine sankačev tam gori pri Sv. Križu in čaja se je popilo cele kotle. Na, letos pa nič in tudi nc kaže, da bi bilo letos šc kaj drugače.
V	sredo bo v novem domu prosvetni večer z velezanimivim filmom -.Potovanje na luno in Mars«.
Mesto Jesenice bo, izmed podeželskih mest, liujbrže imelo najvišje število rudioumaterjev. Kamorkoli sc ozreš, opaziš anteno. Saj smo imeli na Jesenicah radio, ko marsikje drugje te besede niti pravilno zapisati niso znali. Zadnje čase pa ima neki stunovulcc, najbrže v novi koloniji ob Ukavi, posebno veselje, da si v večernih urah. ko Ljubljana oddaja glavni del programa, masira svoje revmatične »bnjkselncc ter s tem vzbuja nejevoljo vseli radioumaterjev Nove vasi iu Ukove.
V	bližini tovarne pa je amater-novinec, ki nc zna ravnati z aparatom ter povzroča v sosednjih aparatih cviljenje in žvižganje kot da bi bila v zraku .pasja jaga«. V interesu abo-nentov omenjenega okoliša bi bilo. ako se masiranje ter igračknnjc ob navedenem času — opusti.
Na be"u ored maščevalcem
Delavec napadel monopolskcga upravitelja
V	Osijeku se je v četrtek zjutraj dogodil razburljiv in dramatičen prizor, pri katerem jc le nmlo manjkalo, da se ni končal s krvjo. Mo-nopolski upravitelj v demisiji Mijo Lajko je šel po ulici. Na oglu ga jc počakal delavec Blaž Ivanovič. ki je stopil proti njemu. Ko jc prišel do njegu, je potegnil nož in skočil nanj z vzklikom: Sedaj mi ne boš pobegnil, ker te bom zaklal! Lajko, videč napadalca, je hitro pričel bežati, Ivanovič pa je tekel zu njim. l ajko jc padci in jc moral nn tleh počakati, du gu Ivanovič napade. Ivanovič je zamahnil z nožem proti njegovi glavi, ali Lajko jc udarcc ubranil / roko in se mu je posrečilo, dn je puhnil napadalca nekoliko stran. Tu trenutek jc Lajko izrabil, se naglo dvignil in pričel spet bežati. Ivanovič gu jc zasledoval in je žc dvakrat zamahnil z nožem po njem ter je inalo manjkalo, da ga ni zadel. Lajko je k sreči vsak udarec odbil z roko. Že se je zdelo, tla 1к> l.ajko jiodlcgcl temu besnemu in neprestanemu preganjanju, ko jc pritekel do neke pekarne, katere vrata so bila odprta. Z zadnjimi najiori moči se je Lujko pognal v pekarno in naglo zaprl vratu za seboj. V pekarni je prosil pekovske pomočnike, naj gu branijo. Ivanovič je stal zunaj, divje razbijajoč: po vratih iu mahajoč z nožem. Ves čas je kričal, du nc odide, dokler nc obračunu z Laj-koni. 1/. pekarne so obvestili o tem policijo, ki je prišla in Ivanoviču aretirala. Na policiji jc Ivanovič izjavil, da je napadel Lajka iz maščevanju. ker ga je tn ugonobil. Kaj je mislil Ivanovič s tem, se še ni dalo zvedeti. Ivanovič jc moral ostati v zaporu in bo izročen sodišču.
Perite volnene šale
in jope v LUX-u!
Jopa in šal spadata med v zimskem času najbolj rabljene Id se obleke.
Te morete vi z Lux kosmiči kljub pojostemu pranju ohranili mehke kot puh. Nežni Lux se raztopi v divno nežno čistečo peno, ki prodre med občutljiva vlakna 1er odstrani . esnago, ne da bi bilo potrebno sploh kako drgnenje. Kakor hitro drgnete volnene st.ari, postanejo zmršene ter se uničijo. Pri pranju je dobro paziti na sledeče točke : 1. Zmeriti je treba jope in volnene suknjiče pred pranjem in jih nato nategnili nazaj v prvotno obliko. 2. Volnene barvaste stvari je treba prati samo v mlačni vodi hitro, da se barve nc razlijejo; ne perite različno barvanih kosov v isti vodi. Tako lahko je uničiti jopo z nepravilnim pranjem, lahko je pa tudi s pomočjo Lux-a ohr niti ga mehko m novo.
ohrani kot novo
i
Gospod'e,
pridite pog'edati
Kočevje, 24. januarja. Stanovanjsko vprašanje jc v Kočevju še vedno odprto. Kdor je primoran, da si gu [>o-išče v mestu, mora čakati mesece in mescce in jc med tem časom prisiljen, da se stisne v kako luknjo kje zunuj mestu. Zadnjič sem naletel nu Toneta:
»Kako je kaj? Si že dobil stanovanje?« »Mesece in mescce žc prežim nn kako luknjo, pa jo ne dobim nikjer. Sicer pa imam »stanovanje*. Prosil bi Te, da bi sc potrudil enkrat na obisk, saj veš, kje sem i
Obljubil sem in sem gu zadnjič obiskal Sredi mesta stanuje Tone in bi človek mislil. da je vse v redu, lo se pravi: z luknjo in s Tonetom. Ko pa sem vstopil v hišo, sem sc prestrašil. Toliko nesnage in teme nisem še zasledil v nobeni hiši. Žc sem mislil pobegniti, da ni pravkar stopil na prag svojega »stanovanja« Tone in me novabil noter. Soba, v kutero sem vstopil, je bila mračna in zrak v njej jc bil zatohel in smrdljiv.
»Vidiš, to je tako/; je pojasnjeval Ione. »Ta soba, čc zasluži to ime. jc moja kuhinja, spalnica, salon in vse, kar hočeš. Za stene ne rabim nikdar slikarju, da bi jih pobarval. Vse to opravi vlaga. Iz stropu ti kaplja ob vsakem dežju pitna voda in ženi je treba samo škaf nastaviti. Čc si hočeš polomiti nogo, se mirno sprehajaj po sobi. Občutil boš lepu in ravna tla in če si prav neroden, se lahko komodno ubiješ. Oknu prepuščajo sicer svež zrak ali smrd-Ijivosti po vlagi ti ne odstrunijo. Sicer pa je to šc -najlepša« soba v tej hiši. Izvoli sc potruditi za menoj !c
Sledil sem mu iz sobe v sobo v pritličju in podstrešju. Povsod vlaga, strop počen in prepuščajoč mokroto, tla segnitu, okna razbita, stopnice trohnele. vsa hiša en sam kraj ne-zdravja in prezgodnje smrti. In v vseli teh prostorih stanujejo stranko z otroci!
»Vidiš, takole je pri nas. Lepo, kajne? Pa človek še ziniti ne more, če ne, te vržejo prvi dan iz stanovanju in si potem lahko napraviš najlepše stanovanje pod milim nebom.«
»Počakaj. Tone. boš že kaj stakni! boljšega,c sem mu rekel v tolažbo in se poslovil.
Tako vsem zdravstvenim in higijenskim predpisom nasprotujoče poslopje stoji \ Kočevju!
Radi dedščine v zanor
Murska Sobota, 24. januarja.
Predvčerajšnjim se je vršila pri tukajšnjem sodišču zelo burna razprava. Oče iz sosedne vasi je stal pred sodniki s sinom in hčerjo, s katerima jc nameraval urediti dediščinsko zadevo, i Ker se s sinom že več let ni razumel, ga jc tako ! rekoč popolnoma razdedinil in bi na j vse imela hči. Rudi tega je prišlo v dvorani do takega kričanja, da so morali drugi poseči vmes. Zadeva pu s tem ni bila končana. Sin se v usodo ni mogel udati. Zvečer se je oblekel, vtaknil v žep revolver in se jc podal proti sosedni vasi, kjer je ses'ra poročena. Na njenem domu se jc spet začelo kričanje in pretepanje. Razdedinjc-ni sin se »e tuko razburil, tla je pograbil revolver in je začel streljati. Dn ni prišlo do nesreče, so preprečili sosedje. Ker sc je bilo bati, da s c konča zadeva z zločinom, so vse takoj javili orožništvu. Razjarjenega *!nn so orožniki ujeli in ga zvezanega privedli v zapor tukajšnjega sodišču.
Iz ta henburškega revirja
Itajheuburg. '23. jan.
Tujec, ki slopi na naši postaji iz vlaka, dobi na prvi pogled vtis, da tu sploh ni ničesar, razen postaje in par hiš, ki se plašno stiskajo k vznožju oben nasproti si ležečih gričev, kakor da bodo zdaj pa zdaj zdrknile v Savo.
Pa ni tako. Cc gremo naprej, takoj obrne nase pozornost rajhenburški grad, sedaj samostan oo. tra-stov. V dolgi zaseki leži naš trg, ki ga po eni strani kakor nerazdružljiv prijatelj spremlja Brestanica. Že po drugem, precej oslrem zavoju, zagledani na gornjem koncu Irgu. na prijaznem, kakor nalašč za lo ustvarjenem hribčku veličastno baziliko, posvečeno Materi božji.
Tu se svet razširi, naenkrat se znajdemo v lepi, srednjo široki dolini, ki veže naš trg s Senovem. Kako lepa je Ia dolina. Malo enakih. Lahno je položena med nizke in zložne griče, katerih desni so kakor za šalo dvigne v vinorodni Armez in zopet pade proti Kamnu. Kakor razbila ovčja čreda se radovorlno ozirajo lične hišico v dolini druga po drugi in po bregovih to in ons:ran Dovškega poteka, ki v krivuljah deli seuovsko polje v dva dela Nil i malo nc slutiš v tein miru bližine industrijskega kraja.
Dolina so mahoma zoži in dvigne v lahen klanec, onstran katerega o zopel malo razširi. Na levi. slisnjenn h griču leži uradniška kolonija, naprej na malo vzvišenem mestu cerkev sv. Janeza, ogromna modema šola, dalje na levi delavnice, skladišča in separacija, nu desni pa pisarne Trboveljske premogokopno družbe in sredi krasnega vrta vila g. ravnatelja. Še dalje naprej, na drugi strani malega grička je rudniška re- avracija in delavska stanovanjska kolonija.
Potem pa proti Res'anjii. Malo prej ko se cc-sla začne vzpenjati, se odcepi ena proti Dolu, ki utegne sčasoma pcslati središče obrata. Po polurni hoji smo na vrhu, pri jamah.
Več desclletij so tu kopali premog v lako malem obsegu, da so ga odvažali le vozniki, domačini, .šele od 1. 1917. naprej se je začel obrat večali, modernizirati, razne domače in tuje tvrdke so gradile, montirale itd., tako da se je v primeroma malo letih pričelo obratovati v precej širokem obsegu.
Premog se sedaj odvaža po okoli o km dolgi ozko irai železnici na nakladalno rampo, ki leži nižje ra.jhenburško postaje. Rudnik zaposluje z uredništvom in pazništvom vred okoli 800 ljudi.
Upali je, dn se obrat v dogledneni času ?c bolj razširi od česar ne bi imela korist samo družba, marveč ludi okolica.
Vašemu lo«lnrmu leltsu sle dolžni
skrbno nego zob. — Zobne krUčke, vse vrste past. zobne in ustne vode nudi: Droge-rije G. vi^GORIČ, Ljubljana, Prešernova 5
Uspeh na bradavicah
je_ zelo dober, pošljite še 3 lončke Rio-Balzania. pi'-c: Ignac Staie, Gorica vas 8, p. Ribnica. Kešite tudi Vi kurjih očes, bradavic, trde koie brez bolečin, noža. nevarnosti. Lonček 10 Din (predplačilo; 18 povzetje, pošlje: It. lotir. Ljubljana VIF. Kamniška 10 u.
Tudi Vi
boste lahko s ponosom zrli na svoje perilo, ako boste za pranje uporabljali dosledno le pravo terpen-tinovo milo Gazela.
GAZE
Ali šota preveč zahteva od otrok?
12.
Nikakor ne morem pritrditi stališču, ki ga zavzema anketa o šoli v piglavju št. (j v nedeljskem Slovencu (19. januarja). Ton razgovorov med nami roditelji in učiteljstvom more biti le zaupen, nikdar sovražen. Naša beseda do učiteljska mora biti brezpogojno pravična.
Iles da so odlični učetelji v šoli nevsakdanji božji dar iu še na jod lične jši niso popolni. Tudi roditelji nismo popolni. Ob najboljši volji pogosto ne moremo ustvariti s svojo vzgojo lega. kar smo Ifoteli. Kolikokrat se nam vzgoja prav docela ponesreči! Tudi med nami roditelji so vzgojni umetniki miki in vršimo vzgojno delo povečini srednje zmežni in pomankljivo zmožni vzgojni mojstri. Enako vrši tudi srednje vrste učiteljstvo, če ie dobre volje, veliko in težko delo. Dolgujemo mu tedaj ljubezen in hvaležnost. Naša anketa naj se tedaj ne prevrže v napad na učiteljstvo, ki vrši težko in vroče delo. četudi, usužnjeno čestokrat zastarelim predpisom, ne doseza zaželjenih uspehov.
Stvarno le hočemo pretresli v anketi, kje tiči vzrok, da se olroci kljub večji skrbnosti in težjemu delit učiteljelva nauče v osnovni šoli tako malo. Kadar izstopajo iz IV. razreda osnovne šole poprečno slabo čitajo. nespretno računajo, zelo ne-lepo pišejo. V prepisih napravijo polno napak, niso sposobni, da bi slvorili lep stavek, ne spoznajo ne osebka, ne povedka, ne sklona. Nimajo niti pojma o najtemeljnejših postavah svojega domačega jezika. O ostali, v šoli predelani snovi, se jim ludi niti ne sanja več. V njihovih glavah je cel kaos neurejene, neutrjene in nepoglobl.jene snovi — prislna zmeda. Niso spoznali knjige prijateljice, ne je vzljubili. Svoj čas cilj ni bil lako širok, pač pa trdnejši. Na tej stopnji osnovne šole so učenci knjigo že spoznali, brali so povprečno pravilno, pisali čedno, tvorili preproste, lepe iu pravilne siavke, in dosti sprelno računali tudi praktično. Naložene prepise so izvršili skoro brez napak, sestavek obnovili vsaj v celih stavkih. Osebek in povedek so našli povečini na prvi pogled. Vs3 to Ivori temelj izobrazbe, na katerem morejo graditi pozneje po sposobnostih tudi sami dalje.
Za to pa je treba vzgajati tudi otrokovo voljo. Tega današnja osnovna šola ne dela. Otrokovo delo raztresa, otrokovo pozornost razblinja. Kako težak je radi tega otroku prehod iz osnovne v srednjo šolo! Kako hudo je delo prvih srednješolskih let dotlej, da olrok izuri svojo voljo! Šele kadar se volja utrdi, da zavedno naravna zbranost in pozornost na listo središče, na katero hoče, šele takrat preide otrok zares iz obzorja in iz duha osnovne šole v drugega, zares v srednjo šolo. Iz vsega tega pa tudi lahko razberemo, kako težko in grenko delo nalaga vsa la nerodnost in nepripravljenost novih gojencev učiteljstvo srednje šole. Nikjer ni trdnih tal, povsod se vse podira, prav od kraja morajo graditi. Ob vsem leni tudi »nezadostno« iz materinega jezika ni nemogoč. Kakor drugih, se je treba učiti tudi tega predmeta. Če bi ga znali, bi se ne bilo treba učiti Kdor pa so lega ne uči, mu bolj pristoja nezadostno«-, kakor komu, ki ne zna katerega drugega predmeta.
V srednji šoli dosedanje zahteve nikakor ne ubijajo veselje do dela. Nasprotno, na tej stopnji otroci naravnost žejajo po večji in širši izobrazbi. Zal jim je za proste predmete, žal za poukom v tujih jezikih, ki zdaj ni več dostopen vsem nadarjenim. Žal jim je tudi risanja. Pomenja jim cesto, kakor malim pravljice, kotiček za fantazijo in oddih za neprijazne, prazne, puste ure. Škoda se jim tudi zdi stenografije. Sedmošolci in osmošolci omenjajo večkrat mimogrede in neposredno: Tega bi se še rad učil in lega ali tega. — Lakota in žeja njihovega duha je uprav nenasitna. — Nerazumljiva mi je trditev, da prirodopis v I. in II. razredu muči učence. Saj je ta predmet tisti, ki tako živo veže otroke z naravo, jih z njo zbližuje, zlasti mestne, ki niso tako srečni, da bi živeli z njo v nepo-
srednem stiku kakor kmečki. Celo slabiči se zanimajo za čudovito življenje, ki jim ga odkriva živalstvo in rastlinstvo in za čudovito snovanje v naravi. Tudi iz lega spoznavanja se otroci poglabljajo in duševno zore. Tudi algebra v III. ni težka. Začetek algebre ie no dovršenih štirih temeljnih operacijah prâv za prav najlažji kos matematike. Ugotavlja samo, da je pač 1 krava in 1 stol ena krava in en stol in ne 2 kravi ali 2 stola. In tla sla 2 Din dolga in 4 Din imetja 2 Din imetja, lie lia 0 Din imetja ali 6 Din dolga. Tudi nevažnih letnic ne zahtevajo dandanes več tako pretirano.
Nc smemo pa postaviti srednji šoli prenizkega cilja. Naše življenje in soglasju z življenjem in znanjem drugih narodov tirja, da odpremo srednješolski mladini zakladnice znanja, saj tudi sama žeja in hrepeni po njem. Glede zraka in soinca pa iz-kušamo matere, da so otroci v srednji šali dosti na boljšem kakor otroci osnovne šoie. Ob njihovem delu se dobi običajno čas za izprehod ali za izlet, dočim ga dobe otrcci osnevne šole težko. Tudi o oteževani zvezi med domom in šolo bi podvomila. Skušala sem in vem tudi cd drugih, da je učiielj-slvo do roditeljev zelo ljubeznivo, da ne ovira stika z domom, ampak ga išče (kolikokrat brezuspešno) in da ga pospešuje. Kedke so izjeme. Kakor starši nismo vedno prvovrstni, popolni vzgojitelji, lako tudi ne moremo tiriali sanio brezhibnih, popolnih profesorjev. Ljudje so kakor drugi. Njihove dobre volje pa ne otežujmo s sovražnostmi. Mnogo dajejo: svojo ljubezen in znanje, malo prejemajo: našo neprijaznost. Na ta način zastrupljamo delo delo svejih otrok, ki le proradi prevale svojo krivdo r.a tuja ramena, na profesorjeva, da se izosnejo pokori in resnobnemu delu. Tako satrii pokopljemo prihodnjost svojih olrok. Prijazni največkrat niso profesorji do tis'ili roditeljev, ki se ne zmenijo za otroke, tudi če jih kličejo učitelji v šolo, dokler ni pred vratmi redovanje. Takrat pa samo prosijo: Pa bi ga vendarle izpustili.«
Še v disciplini. Mislim, da popolnoma pravilno preneha šolsko nadzorstvo nad vedenjem mladine po zrelcstnem izpitu. če reši šolska disciplina tega ali onega ponečevanja, postavanja, popivanja, kro-kanja itd. more biti to le dobro. S'arši moremo uveljavljati svojo avtoriteto poteg šolskih predpisov in že davno prej. od prvega dne otrokovega življenja in po zrelostnem izpitu otrokom v dobro.
Vendar pa brez hibe današnja srednja šola ni. Klasični jeziki se poučujejo v njej po zastareli nemški filoloekl metodi. Naj se uvede modernejša metoda, da bo več uspeha! Več čtiva, več spoznavanja kulture! Prosti predmeti so se odpravili. Naj se zopet uvedejo! Od primo pot pridnim in nadarjenim! Izpraševanje, kakor je zdaj uvedeno, drnbi in trati čas in sicer največ z lenimi in nemarnimi učenci na škodo pridnim in nadarjenim. Pa ludi pridnim in manj nadarjenim. Mesto tega naj zavzema večino časa prava vaja. brez, obligatnega redovanja! Redovanje naj se vrši ob koncu večiih vsebinskih skupin, recimo ob koncu tromesečjal To bi bila tudi najboljša priprava za razne tečajne izpite! Obvladanje snovi!
Vzgoja! Volja se sicer že krepi z resnim delom, ki se zahteva v srednji šoli. Kdor dobro dovrši srednjo šolo, zna Ittdi delati. Vendar pa je to še premalo, ker ne seže do jedra. Vse znanje naj bi so strnilo v stvoritev enotnega bogooenlričnega krščanskega svetovnega naziranja kot v edino trdno osnovo za praktično nravnost in trdnost značaja.
•k Dornščajofa mladina naj zauživa zjutraj kozarec naravne Franz - Josef -grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se ujKirahlja >Franr-Joscf«-voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. »Fran* - Josek-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in i špecerijskih trgovinah.
Koledar
Nedel ja, 26. januarja (3. po ruzglašenju Gospodovem): Polikui p, škof. — Jutri: Ponedeljek, 27.januarja: Janez Zlutoust, cerkveni učitelj;
Leandur, škof.
Osebne vesti
U vojaške službo. Upokojena sla bila na temelju iS. 111 in točka 1 čl. 112 zakona o ustroj-stvu vojske in mornarice peh. polkovnik Josip Paj-ker in strokovni |>oročiiik Vekoslav Mesarič. — Po službeni potrebi so bili odrejeni za upravitelja materijah! avlo-poveljstva ministrstva vojske in niorn. peli. kap. 1. razr. Drago Ilojnik; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. čelo iuženjersko podčastniške šole Kralja Pelra Vel. Osvoboditelja: inž. poročnik Ivo Božič; za vodnika 41. pešpolka peh. podporčnik Robert Marijaševič; na službo v operativni oddelek glavnega generalnega štaba geodetski kap. I. razr. Josip Rosi; na službo v pomorski arzenal ka-petan korvete Aleksander Uhlik in nižji vojno-teh-nični uradnik 4. razr. Ivan Turati; za upravitelja sklad'ščnega odseka pomorskega urzenaln strojni kapetan 2. razr. Emanuel Vujovič; za vršilca dolžnosti šefa kiriirgičnega oddelka mornariške, bolnice na Savlu! san. kap. ff. razr. dr. Ivan Koprivnik in na lastno prošnjo odrejen za vodnika 4. bataljona 23. pešpolka peh. podporočnik Josip tloržič.
Iz železniške službe. Premeščeni so: uradniki II. kategorije, 3. skupine: Milost Bogomir, prometno komercijelno odeljenje za šela postaje Vi-dem-Kr&ko; 4. skupine: LipovSek Franc, Bled-Jeze-ro za šefa pc.sUi.jo Ponikva; Medakovič Draginja iz Celja k prometnemu komercijelneniu odeljenju direkcije Belgrad: 5. skupine: Jovkovič Peter, Jesenice v Som bor. direkcija Su bol ion ; Obal Štefan, Ko-toriba v Novo mesto; Abraniovič Mirko, Murska Sobota v Lajkovac, direkcija Sarajevo; uradnik 111. kateg., I. skup.: Žibret Feliks, kurilnica Sisak, direkcija Zagreb, v kurilnico Ljubljana 1. glav. kol.;
3.	fkupine: Leskovar Dragotin, Pol.ičane v Trebnje na Dol.; K oz jok Franc, Trebnje -na Dol. v Poljčano;
4.	skupine: Dolžan Leo, Šmartno ob Paki v Čako-vec.
Izpit za strojno tehnično službo za I. kategorijo uradnikov je položil pri gener'lui direkciji uradnik II. kategorije, 4. skuoine: Emen G i uto, strojno odeljenje; za uradnika II. kategorije: Ober-eigner Stanislav, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.
Novi firohovi
■f Pravoslavni škof M:trotan. V petek ob I zjutraj je v Požarevcu umrl pravoslavni škof braničeveke eparhije Mitrofan. Pokojnik jo bil rojen 26. nov. 1873 v Budimpešti, vzgojen je bil v Sremskih Karlovcih, dovršil je tudi pravno fakulteto v Zugrebu leta 1899. Za škofa je bil izvoljen leta 1921, ustoličen pa 13. maja 1922. Pogreb se vrši danes ob 10 dopoldne. Pokopan bo v poža-lo.vski cerkvi.
Mala kronika
ic Kraljeva dvojica na lovu na Belju. V četrtek, 23. t. m. sta Nj. Vel. kralj in kraljica priredila zelo uspel lov na Eelju. Lovu so prisostvoval» kot gosti kraljevske dvojice minister voine in mornarice general aHdžič, dvorski zdravnik dr. Kohen in upravitelj kraljevskega dvora. Na lovu je kralj ubil tri lisice, kraljica pa eno divjo svinjo. Zjutraj so visoki gosti odšli z Belja v Nestin v Sremu, odkoder ro preko radiopostaie donavske mornarice prosili dr. Gcdeona Djundjerskega v Cibu, naj pošlje avtomobil, zakaj hoteli so radi goste megle odpotovati v Belgrad. Nasproti kraljevski dvojici so takoj odhiteli dr. Oedeon Djundjerski, donavski ban Radoslav Duniič s svojim tajnikom dr. Subotinom in armijski poveljnik general Dokič. Ob 11 so vsi odšli iz Ciba in v dobre pol ure prišli na novosadsko železniško postajo. Ker so bili visoki gosti prišli v popolnem ineognitu, jih je čakal na kolodvoru samo šef generalnega štaba prve armijske oblasti general Milojko Jovanovič. Posebna kompozicija je bila hitro sestavljena, tako, da so visoki gosti prišli točno ob 11.45 iz Novega Sad?, ob 1.40 pa so točno prišli na topčidersko železniško postajo. Kljub temu. da je bila kraljevska dvojica oblečena v šnort-no ob'eko, so jo ljudje spoznali v vseh krajih od Ncstina preko Ciba do Novega Sada in jo povsod burno pozdravljali.
it Rcklorat univerze kralia Aleksandra Prvei»a v Ljubljani sporoča, da na dan sv. Save, 27. januarja, pri univerzitetni proslavi ne bo slavnostnega predavanja, ki je bilo najavPeno, ker je gospod rektor radi važnih univerzitetnih poslov uradno zadržan v Belgradu. Vse drugo pa ostane, kakor je v programu.
it Zdraviliška zbornica za dravsko banovino naznanja, da so v smislu čl. 27. uredbe o zdravniških zbornicah za volitve razgrnjeni volilni imeniki pri vseh srezkih poglavarstvih in mestnih magistratih drnvske banovine v času od 26 januarja do incl. 2. februarja 1999. Volitve v zdravniško zbornico se bodo vršile dne 23. februarja 1930. To objavo prinaša tudi zadnji »Uradni li=t< za dravsko banovino.
ic Načrti za stavbo OUZD v Mariboru, Dodatno k objavi rezultatov javnega razpisa za projekte mariborske stavbe se objavlia, da so bili poleg treh nagrajenih projektov odkupljeni še sledeči trije projekti: »8271 E (arh. I. Spinčič in cand. arh. Joško Mesar, Ljubljana); »B 13« (arh. Denzler i Kauzlarič, Zagreb): »O 13« (arh. Freu-denreich i Deutsch, Zagreb). S ponedeljkom se otvori razstava projektov v Mariboru v veliki kazinski dvorani.
ic Izplačevanje pokojnin. Finančna direkcija v Ljubljani je odredila na intervencijo .Društva državnih upokojencev., da se bode izplačevanje pokojnin počenši s 1. februarjem t. 1. vršilo že 1. mesto 2. vsakega meseca, torej z dnem, ko zapadejo dejansko v izplačilo.
ic Vreme v državi. Iz Pelrovaradina: Splošni vremenski pregled dne 25. jinuarja: Evropa: Islandska depresija se je oddaljila in zato prenehala v srednji Evropi. Anticiklon nad Evropo je postal slabši. V zapadni Evropi je deževno vreme, v ostalih krajih pa jc deloma oblačno, mestoma megla. Kraljevina Jugoslavija: Pod pritiskom depresije, ki objema Evropo, je nastalo deževno vreme na Prlmorju ter je narasla temperatura v vsej državi. Nn severu je vedro, mestoma megleno, predvsem na severozapadu. Minimum je htl zabeležen v Kosovski Mitrovici z —10, maksimum v Kotoru s + 13. — Vremenska napoved za 2(1. januar: Po vsej državi večinoma hladno z dežjem nu zapadli. Temperatura je. povsod poskočila. — Solnce vzide ob 7.04 in zaide ob 16.38.
Moder gospodar si nabavi
TRAVERZE
že sedaj, da ne bo imel spomladi skrbi in nepotrebnih stroškov. - Traverze v vseh dolžinah in profilih, in TEBOVELJSKI CEMENT v papirnatih vrečah ima najceneje v zalogi
STUPICA FRANC
železnina - LJUBLJANA - Gosposvetska cesta 1.
it Pomočnik »grofa. Pyelikac izpuščen. Poročali smo že, da je bil v Belgiji aretiran Živko Mi-ličič, bivši zvonar na zagrebškem Kaptolu, ki je bil osumljen, da je pomagal Marku Maratoviču, lažnemu »grofu Pyelikuc izropati kaptolsko zakladnico. Sedaj je prišlo v Zagreb Miličičevo pismo, v katerem ta sjioroča svoji ženi, da je bil v Belgiji izpuščen ua prosto. Ko je zvedel, da ga iščejo, se je javil sam policiji, vendar pa so ga belgijske oblasti po 28 dneh izpustile, ker so snva-Iraje, da ni dovolj razlogov, da bi ga še dalje pridržale v zaporu. Millfcič sporoča dalje, da se ne bo vrnil več v Zagreb, ker ga je po vsej aferi tako sram, da sp ne bi upal več nikomur pogledati v oči.
•fc V Uradnem listu kraljevske bunske uprave št. 24 od 25. januarja je objavljen »Zakon o zaščiti avtorske pravice« (Službene novine kraljevine liiToslavije z dne 27. decembra 1929).
it Hčerko iščem. Martin Volan išče svojo hčerko Nežo Volan, rojeno na Dernovem štev. 38. Odgovor prosim pod naslov: Ignac Volan v Ljubljani, Japljeva ulica 2.
it Skupščina trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani. Kakor vsako leto, je tudi letos gorenje društvo imelo svoj običajni vsakoletni občni zbor, katerega se je udeležilo nad polovico vsega članstva. Občni zbor je otvoril predsednik g. Janko Krek, ki je pozdravil gg. dr. Pleesa, zastopnika zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Ivana Gre-gorca, zastopnika Gremija trgovcev ki Ljubljano, Kaieerja, zastopnika Zveze gremijev in vse navzoč«; članstvo, katero se je v tako lepem številu odzvalo občnega zbora, ter na kratko poročal o glavnih točkah dela v tekočem let«. Tajnik g. Vido Biutovž je podal svoje daljše poročilo, iz katerega posnemamo, dn se odbor kakor vsak )>osnmezni član živo zanimajo za svojo strokovno organizacijo, katera je potrebna. Skrajni čas, da se iz vrst trgovskih potnikov in zastopnikov izločijo ljudje, ki ne spadajo med n'.:e. Društvo obstoji šesto leto in ima preko sto rednih članov in veliko število ustanovnih članov, indusrrijcev, veletrgovev in hotelirjev. Društvo nudi svojim rednim članom ugodno zavarovanje, posreduje za slučbe, oskrbuje svoj podporni fond ter se trudi, dn bi doecdo za Člane ugodnosti na železnici iti parobredih. Blagajnik g. Grill je podal svoje blagajniško poročilo, katerega je élans Ivo vzelo z zadovoljstvom na znanje, ker presega stanje blagajne precej večjo vsoto od lanske. Občni zbor je izrekel blagajniku absolutorij. Nato so se vršile volitve, pri katerih je bil izvoljen soglasno vnovič za predsednika g. Janko Krek, v odbor pa: gg. Fantkvi. Struni, Grill, Bratovž, Živič, Kobil, Vidmar, Špitcko, Babič, za preglednike računov gg. Kraigher in Felber iu predsednik rai-s"dišča g. Šelovin Po daljši debati in razmotriva-nju društvenih z-dev je predsednik z zahvalo vsem navzočim zaključil polnoštevilni občni zbor.
ic Cekiri cesarja Teor'ozita. Kmet lina Bor-kovič je te dni, ko je prekopaval svojo njivo v vasi Lučanih blizu Sinja, naletel v zemlji na vrč, v katerem ie bilo več starinskega zlatega denarja. Borkovič je s tem denarjem odšel v Sini, kjer so profesorji tamkajšn'e gimnazije ugotovili, da gre za cekine cesarja Teodozija.
it Dravska banovina sega z južno mejo čabar-skega okraia tako daleč proti jugu, da je odtod komaj še 15 km zračne črte do Jadranskega morja. Novakov zemljevid Slovenskih dežel in Istre t na novo risano mejo Dravske banovine Vam to natančno pokaže. Izšel ie pravkar v založbi Jugoslovanske kniigarne v Ljubljani. Cena 6 Din.
ir Zakaj se naj žene in dekleta na »Viirred« liarnžc? Zato, ker prinaša v vsaki številki poučne članke o vzgoji, zdravstvu, gospodinjstvu itd. Skozi celo leto bo prinašala tudi lepo izvirno povest iz naših kr*iev. — »Vigrod« se naroča v uprnv-ništvu. Ljubljana, Ljudski dom. Letna naročnina 25 Din.
*
ic Opozarjamo, da se vrši od 27. januarja do 10. februarja inventurna prodaja od običajnih cen s 15 odstotki popusta. P. Magdič, Aleksandrova 1.
it Študija o Jos. Plečniku. Naš umetnostni zgodovinar dr. Fran Štele je zbral slike najznačilnejših Plečnikovih del doma in v tujini ter jih uredil v poučno studijo, ki nam izčrpno predstavlja Plečnikovo umetniško veličino. Cena lepi knjigi, ki jo je založila Nova založba v Ljubljani, je zelo nizka, da si jo lahko nabavi vsakdo, ki se zanima za našo umetnost. Knjiga vsebuje tudi Plečnikove načrte za regulacijo mesta Ljubljane.
it Klub ljubiteljev pličarjev v Ljubljani vabi •svoje člane, da se udeleže občnega zbora Kluba, ki se bo vršil 7. februarja ob 20 v gostilni Čin-kole, Kopitarjeva ulica. Obravnavalo se bo važna vprašanja. Člani, ki si žele nabaviti psa iz ino-I zemstva, se naprošajo, da javijo svoje želje Klubu pismeno ali na občnem zboru.
it Jugoslavcnsk'a banka d. d., podružnica Ljubljana, se bo preselila dne 27. t. m. iz Kolodvorske ulice v novo adaptirane prostore na Dunajski cesti št. 7 — na kar se opozarjajo vsi kli-jenti zavoda in gospodarski krogi.
it Gospodinje Vaše perilo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos. Relch.
ic Opozarjamo na oglas Spodnještajerske I judske posojilnice na zadnji strani današnjega »Slo vp n rn«
it Phaidon — sub«kn'pc!jn do 31. januarja — broširan 30, originalno vezan 42 Din. Naročajte!
Nesreča ne počiva
— Nesreča v krimskem pogorju. V gozdovih v krimskem pogorju se je včeraj dopoldne pripetila težja nesreča. 48 letni posestnik in gostilničar Franc Petrič iz vasi Kamnika pri Preserju je šel s svojim hlapcem v gozd nalagat debla na voz. Ko sta dvigala težko deblo na voz, je hlapec izpustil in deblo je padlo Petriču na noge. Zlomilo mu je levo nogo v kolenu. Izredno težek je bil prenos ponesrečenca iz gozda v vas. Tri ure je trajalo, preden so ga prenesli v vas Kamnik. Ponesrečenec je med tem silno trpel. V Kamniku so ga za silo obvezali, nakar ga je prevzel ljubljanski reševalni avto, ki je Pctriča pripeljal okrog pol treh popoldne v ljubljansko bolnišnico.
nmin штт PB0DAJA «» -
Ljubljana R riAÛVIl Alchsairdroval
IZKORISTITE PRILIKO!
IZKORISTI IE PRILIKO!
Ljubljana
Kai bo danes?
Opcrn: Grof Luksemburški. Ob 3 popoldne. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob pol 8 zvečer: Car in tesar. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Drama: Ob 3 popoldne: Peterčkovc poslednje sanje. Mladinska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 8 zvečer: Zu ljubezen so zdravila.
Kino Društveni dom, Glincc-Vič. Ob 4, 6
iu 8: »Špijoni«.
Lekurne: Nočno službo imajo: Mr. Leustek, Resljev« cesta t, in Mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 24.
Slika s trga
»O, gospa, dobro jutro! Kuko da vas toliko časa že ni bilo; pa ju niste bili kaj bolni. Oh, saj pravim, mene je tako na levi struni ščipalo oni teden, zdaj je pa v stegno prešlo. Kar ne gre in ne gre pfeč, ne pomaga ne •cegu« ne ob-kladki. — Ja, ka j pn bojo dobrega, gospa? lloč-te salntko, fižolček. korenjček. peteršiljček, rcpco, krompirček, mogoče malo glavice zelj-natc, vse imam, vidite tukujle, je že kar lepo naštimano, samo vzeti je treba. No, pa plačat t ud seveda !«
»Malo zel ja bi rada.t
»Oh, zelja, poglejte no, tega sc pa še spomnila nisem, pa res. zelja, koliko pa smem dat, gospa? Za 5 Din ali več?«
»Ne, zu 1 Din! Kar zadostuje!«
>Ja, ju, precej, precej, seveda, seveda, kam bi neki z njim? Kako sem neumna! Takole, gospa, hvala lepa, tako. klanjam se, pu še kuj se ogluste kmalu!«
»Jerca, si vidlu. si slišala? laka gospa, v kožuhu in škorenjcih. diši kot ta dišeča žajfu. pa pride iskat za en cel dinar zelja! Oh, saj pravim, kako takile mestni ljudje žive, Bog se (.se' li...«
Gotovo boste kupovale KUHINS&K^
StC? Ji4>, žimo, posteljne vložke in drugo železnino Ne pozabite tale naslov;
JtâSANC STUP1CA - Ljubljana
Gosposvetska cesta
O Življenje v Atenah je naslov predavanju, ki gu bo imel danes \ dvorani Rokodelskega domu, Komenskegu ulica 12. g. profesor dr. V. Rožič. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike.
O Preložitev kolodvora. V zadnji tajni seji ljubljanske občinske uprave so bili izvoljeni v odbor, ki naj vodi z ravnateljstvom državnih železnic razgovore glede preložitve kolodvora, oziroma železniške proge na Dunajski cesti, sledeči gospodje: Hribar Ivan, dr. Gregorič Vinko, dr Jerič Josip, Likar Stane, Frelih Ivan, ing. Šuklje Milan in Jelačin Ivan.
© Nov most preko Ljubljanice. Že desetletja sem. obljublja jo Trnovčanom in Barjunom most preko Ljubljanice nad špico, tako da bi bil možen prehod neposredno z Barja v Trnovo, ne pa šele po dolgem ovinku preko Kurlov-škega mostu. Tudi, ko smo zvedeli za letošnji gradbeni program mestne občine, smo videli, da spet ne bo nič z našo staro željo. Ali ne bi bilo mogoče postaviti vsaj visoke brvi, tako da bi mogli vsaj pešci po bližnjici v cerkev? Saj taka brv ne bi bila tako druga. Nekoliko se je pu treba nu Barjanc tudi ozirati!
O Izžipanjc dimnikov. Največ požarov nastane radi neprevidnega ravnanja z. dimniki. Dimnikarji morajo strogo paziti, da se ne nabere v dimnikih preveč saj in morajo v tem slučaju dimnik izžgati. Vsak slučaj izžiganja dimnikov se mora javiti mestnemu gasilskemu uradu, ki vodi o tem točno evidenco. V letu 1929. je bilo skupno 334 slučajev izžiganja dimnikov. Razmeroma torej prav dosti. Ta številka naj tudi izpopolni našo že objavljeno statistiko o požarih v Ljubljani.
© Vozniki in Tržaška cesta. Težak voz škriplje po Tržaški cesti. Drug ob drugem so do skrajnega roba naloženi na obširen voz polni zaboji »Pek tet«, du tvori voz kar pra.o piramido. Dva močna »pramu« vlečeta voz. — Nič hudega sluteč koraka ob vozu voznik, žvižgi-joč. Pa glej smole! Nn vsak način se hoče voz prevrniti ob vsakem potegljaju ij se ež1;: zaboji nevarno nagnjejo, zdaj nu desno, z,d t j na levo, kakor ladja tam na odprtem mo"iu ob viharju. Po globokih jamah na ccsti, po pravih jarkih koleba voz, da škriplje pod 'ežo oje in preti polom, lepo zložena piramida pa vsako sekundo spreminja lego. Vznemirjen voznik ne ve, ali naj drži voz ali zadržuje konje, v /«drogi ne čujc avtomobila, ki mu trobi za brinom pred seboj nc opazi pur voz, ki čakajo njega, da se jim umakne. Nič čudnega ni, da se_ voznik oba U no in 2 robo izraža nad cesto in če lete psovke. —• Taki prizori se ponavljajo na tej cesti dan nu dan, uro za uro. Menda je ni v Ljubljani ceste, ki bi bila tako frekventna kot Tržaška. Neprenehoma drve avtomobili, ino-
tociklisti in druga divjad, vozov pa ie vsako minuto na tej cesti deset. Najboljši dokaz zu io jc, da je tudi najslabša in cla človeku ni varno 'ti čeznjo, ker je dana možnost, du si zlomi iogo. ker ni niti primernih, narejenih prehodov, uiti enakih hodnikov.
0 Vreme v Ljubljani je bilo včeraj ves dan deževno. Pršil je droben dež. 'temperatura najnižja plus 1.3, najvišja pins 5 stopinj Ceh:ju. Barometer 765.4.
0 Če Vam se zdi, da imate grde noge, ne sramujte se pedikerja, on je zato, da jih popravi. — Kopališče »Slon :.
0 Valčkov večer, ki ga priredi Zadruga čevljarjev, bo v soboto 1. februarja ob 8 zvečer v hotelu »Tivoli«. Vsi ljubitelji plesa in prijetne zabave vljudno vabljeni! Maske dobrodošle! Vstopnina 10 Din. — Odbor.	1009
Maribor
Za bližnjega
Mariborski gasilci so tudi v preteklem letu doprinesli dokaze požrtvovalnega in neumornega deia. Posredovali so skupno v 50 slučaiih. in sicer 16 krat pri požarih v mestu, 8 krat na deželi, 18 krat pri nezgodah in 8 krat pri poplavah. V mestu sn-mem je bil 1 velik požar, 2 srednja, 9 majhnih ter 4 dimniški. Pri vseh teh slučajih se je izvršilo posredovanje skupno z 91 gasilnimi pripravami in aparati. Za izvršeno gasilno delo je bilo treba 381 mož, ki so bili skupno v službi 124 ur in 16 minut ali pet dni in 4.10 ur. Moštvu reševalnega kakor gasilnega oddelka gre za pomoč bližnjemu v težkih urah nezgod, požarov in poplav najtoplejše priznanje, pa ludi dolžnost iskrene hvaležnosti vseh občanov.
U V zvezi s falz'fikatorsko afero, o kateri smo poročali v včerajšnji številki, jc bil poleg Ravšla in Jurgeca aretiran tudi neki Radivoj Starčič.
□	Res clamat... Mariborski rezervni častniki so na svojem petkovem zborovanju stvorili zelo važne zaključke, ki gredo za dvigom in poživ-ljenjem narodno zavesti in odstranitvijo narodnostne mlačnosti, ki si vsebolj osvaja tla v gospodarskem, kulturnem in družabnem mariborskem življenju in ki daje misliti. Tozadevno se je izvolil poseben odsek, ki naj izdela potrebne predloge, ki bi naj uresničeni vnesli poživljeuega delovanja v tukajšnja narodno obrambna društva. Hvalevredno pobudo mariborskih rezervnih častnikov moramo naj isk ren e j e pozd ra vit i.
П Dvifluni v tukaišnji podružnici Lnib~ ljanske kreditne banke V prostorih tukajšnje Ljubljanske kreditne banke so imeli v posebnem zaboju shrairenega dvodinarskega drobiža za približno 6000 dinarjev. Zaboj se je nahajal pod neko pisalno mizo; le dni pa so opazili, da je na nekem j mestu razbit tako, da je bilo skozi odprtino možno seči z roko. Zaboj je bil docela izpraznjen. O zadevi je bila takoj obveščena mariborska policija ter se je tozadevno izvršilo posnetje prstnih odtiskov.
□	Projekti za mariborsko ekspozituro OUZD bodo razstavljeni vsem interesentom na vpogled v Mariboru v veliki kr.zinski dvorani od ponedeljka 27. januarja do nedelje 2. februarja. Na razstavi bo na razpolago tudi zapisnik ocenjevalne komisije o posameznih projektih.
Za skrivn slnimi dvigu ni poizveduje policija z vso njej lastno temeljitostjo in vestiios'jo.
П Mednarodne drsalne tekme pri Treh ribn'k'h. Začetkom prihodnjega meseca se bodo vršile v slučaju ugodnih vremenskih prilik na drsališču pri Treh ribnikih mednarodne drsalne tekme, katerih se bodo med drugim udeležili znani dr-salci-rekorderji z Dunaja in Budimpešle.
□	V Ljudski univerzi predava jutri v okvirju angleškega cikla znani umetnostni zgodovinar dr. F. Štele iz Liubl'ane o najsijainejši dobi angleške umetnosti. Predavanje spremljajo lepe skioptične slike.
□	1000 d'narski falz'f'kaii na deželi. V
poslednjem času se na Ptujskem in Dravskem po-jju spravljajo v promet falzificirani tisočdinarski bankovci. Razpečevalceni so oblas'va na sledu ter se ponovni pojav falzificiranih 1000 dinarskih bankovcev spravlja v zvezo z odkritjem falzifikatorske kovačnice na Turškem vrhu.
□	Iz Dravske doline. Pri sv. Lovrencu na Pohorju je preminul znani ugledni posestnik Anton Petrič. Pogreb bo jutri dopoldne. — V Dravogradu razsaja poslednji čas pljučnica v toliki meri, da ji je podleglo doslej 15 žrtev .
□	Na smrini postelji se je poročil, naslednjega dne umrl. V splošni bolnišnici je včeraj preminul v starosti 41 let posestnik Franc Novak iz Kapele. V petek se je poročil, v soboto pa podlegel zavraini bolezni. Poročni obredi so se opravili ob njegovi smrtni postelji. Pogreb bo danes ob 15 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče.
U Pretežno relirrozne zamorske pesmi
bo pel jutri zvečer v veliki unionski dvorani mnogo slavljeni zamorski basist Paul Robeson. S sprem-ljevanjem L. Brovvna, ki je tudi zamorec, bo pred-našal svoje »Negro Spirituals«, ki so mu prinesle svetovno slavo. Kot v velemestih tako vlada tudi v Mariboru za ta nenavaden koncertni večer izredno zanimanje. V Maribor prispe Robeson jutri popoldne. Kdor hoče priti brez prerivatiia do vstopnice, naj si jo takoj oskrbi v predprodaji.
J&vicfSad je vrijeme
ЧШШ Ш
'flemalt!"
La!>
mih«
radio
Dircltfe« prlkWcft m eieklriftio mrclo -
zahteva sedanjosti
1
Povišajte delovanje Vašega aparata /boljšajte njegovo reprodukcijo — m preskrbeli boste zanesljiv sprejem /. vporabo PHILIPS-ovegfi anodnejiH apar*ta in PHILIPS-ovega tra>nega polnilca. Izogibajte se jezi in stroškom, ki jih imate z obnovo in nabavljanjem baterij, in poslušali boste vsak čas nemoteno in brez neprijetnega prekinjenja radio
programe

Ш nt enosluviHtše ln priietneišc hes tlirchlen pri-Mf tčeh na eleftii-.Cno omrežje
Pod.oonc informacHc dolHe pn vsahens RADIO - Tiioomi
ril|€|i olja
Ri'ije olje kvari že itak občutljivi že'odec slabili olrok
JEMALI
je prašek, ki ma zelo prijeten okus. jemlje pa se suh ali raztopljen v mleku. Pri cien ie s sladnim ekstraktom dr. Wanderja'in z zajamčeno 30°', ribiega olja, toda v njem se ne okčuti niti neprijeten okus niti neprijeten duh po ribjem olju. — Jemalt je posebno primeren zn vse one, ki težko ali sploh ne morejo prenesti ribiega olja, otroci pa so naravnost navdušeni za Jemalt. — Dobiva se v vseh lekarnah v malih zavojih po Din 25'— \ velikih zavojih po Din 12—-
Danes ob 4 popoldne prednva v celjskem i Narodnem domu prof. g. dr. Alfonz Levičnik iz Ljubljane o krščanski dobrodelnosti. Po predavanju uprizorijo igravci gledališke družine Katoliškega prosvetnega društva ganljivo Tolsloj-Mil-činskijevo enodejanko »Kjer ljubezen, tam Bog«, ki v simbolični sliki riše učinek dejanske krščanske ljubezni na razdrapano, obupano srce. Vmesne točke izvaja salonski orkester Katoliškega prosvetnega društva. Čisti donos prireditve je namenjen najbednejšim v Celju in okolici. Vstopnice se dobijo dopoldne od 9 do 12 in popoldne od 2 dalje v Narodnem domu. Prireditev naj bi bila uspel pričetek popularizacije karitativne ideje med celjskim prebivalstvom in toplo priporočamo obisk iste.
-0" Jutri zvečer se vrši XII. prosvetni večer, na katerem govori univ. prof. dr. Lambert Ehrlich iz Ljubljane o Lurdu in lurških čudežih. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. G. predavatelj je poslušalstvu še dobro znan od lanskega njegovega uspelega predavanja o spiritizmu. — Vstopnice za to predavanje se dobijo jutri ves dan v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4 ter zvečer pri vhodu v telovadno dvorano Orlovskega doma.
& Rdeči križ v Celju je imel v četrtek dne 23. t. m. zvečer v mestni posvetovalnici svoj redni občni zbor, na katerem pa slab obisk ni baš priča! o velikem zanimanju Celjanov za visoke cilje Rdečega križa. Po poročilih je bil izvoljen nov odbor in sicer za predsednika g. notar Dru-kar, ostali odborniki pa so: g. ravnatelj Zupan, ga. dr. Kalanova, gna. Zupančičeva, g. Kramar, g. dr. Hočevar, g. dr. Hrašovec st., g. prota Cudič, g. dr, Rebernik in g. magistr. predstojnik Šubic.
J& Rezervne oficirje, bivše avstrijske nespre-jete oficirje in vpokojene oficirje opozarja mestni magistrat, de se čimprej v važni vojaški zadevi zglasijo med uradnimi urami na mestnem vojaškem uradu, S seboj je prinesli vse vojaške dokumente.
•©■ Žlvinozdravniki iz dravske banovine imajo danes dopolelue v hotelu »Evropi« v vrtnem sa-I ionu svoie zborovanje.
.& Pevci in pevke na plan! Petkov občni zbor pevskega odseka Katol. prosv, društva v Celju je pokazal, da navdušenost za petje še ni zamrla. Izpopolnjen odsekov odbor, ustanovitev pevske šole za novince, lep delovni program, z umest-! nimi sklepi učvrščena zborova disciplina — vse to priča, da zbor napredine. Zahvala za lo pevsko veselje gre v prvi vrsti dosedan;emu zborovodji, idealistu in navdušenemu ljubitelju pelja g. prof. Berganlu. Pevci in pevke, pridite prihodnji petek zopet polnoštevilno k redni pevski vaji,
& Krasne store, pregrinjala, zavese, damsko perilo, eleeantno, proti naročilu in po meri izdeluje M. Sriliar. Celje, Aleksandrova ulica 2 (poleg Z-mparuttiV Pri naročilu perila, zaves itd. pred-I črtanje zastonj.
t z društvenega r'v1iet*;a
Krakovo-Trnovo. >Potovan>je po Egiptu je naslov predavanja, ki se bo vršil na V prosvetn m večeru Slov. kal. prosvetnega društva Krakovo-Trnovo v Ljubljani, Knrunova ulica 14. Predava univ. profesor g. dr. M. Slavič. Začetek točno ob 8 zvečer. — Odbor.	1
Pevski zbor v Rokodelskem domu ima vajo j ; danes ob II. Vsi pevci naj se vaje zanesljivo j
i udeleže.
Krajevni iidhnr Rdečrea kriiit v Ljubljani bo
imet svoj letni občni zbor dne 6. februarja 1930 oh po) 6 zvečer v «ejui dvorani mostneir.a mani. strala v Ljubljani Ako bi ob določeni uri občni ?hor ne bil sklončen se bo \rsil pol ure kasneje ivi istem mestu brez «••'.!ra na število navzočih članov. K številni udeležbi vabi odbor.
Z IGA.
Danes se zaključi pri nas ; !-tedenski gospodinjski tečaj, ki ga je vzorno vodila gdc. Okornova. Tečaja se je udeleževalo U) kmetskih deklet. Učile so se vsega, kar potrebuje v življenju skrbna gospodinja iu dobra mati. Začetek je bil res težak in je-ena ali druga mislila, da ne bo možno vzdržati do ! konca. In v petek 17. jan. je imelo vseli 16 deklet skušnje iz vsega, kar so se v tečaju učile. In vsak, ki je poslušal pri teh skušnjah, jc moral priznati, da so kar vsa dekleta izvrstno odgovarjala. In kaj so se lepega in koristnega naučile! Danes še nc moremo popolnoma spoznati, kolike koristi je za naš kraj en sam tak tečaj. Da bomo tudi drugi videli lepe uspehe tečaja, bo danes cel dan v ljudski šoli razstava ženskih ročnih del in raznih jedil iu pijač. Kdor si bo hotel kaj lepega, dobrega ali sladkega kupiti, bo to lahko storil. V dvorani v domu bo pa danes ob 3 popoldne predstava s petjem, govorom in igro, h kateri vabimo vse. Tako bodo danes dekleta zaključile svoj gospodinjski tečaj. — Zahvala za tako lepe uspehe tečaja gre gospodični voditeljici Okornovi in gdč. učiteljici Miklavčičevi. Posebna zahvala pa gre g. Paimetu, ki je kot tajnik bivše okrajne blagajne izposloval podporo za tečaj in sploh v vseh ozirih podpiral potek tečaja. Zahvala tudi g. županu Toniju, ki je radevolje dovolil, da se razstava vrši v šoli in tudi sicer je pokazal svojo veliko naklonjenost do tečaja. — ču-jemo, da se za tem tečajem vrši šc en tečaj, če sc bo prijavilo dovolj deklet. Starši in dekleta, ne opustita tako ugodne prilike! Cim več takih tečajev, tem več bo res prave izobrazbe dekletih in gospodinjah!
Ljabljansfio gledališče
Drama Začetek ob osmih zvečer
Nedelja, 26. januarju: Ob 15: »Peterčkovc poslednje san je«. Mladinska predstava pni znižanih cenah. Izven.
Ob 20- »Za ljubezen so zdravila«. Izven. Ponedeljek. 27. januarju: »Utopljenca«. Red A. Torek, 28. januarja: Zaprto. Sredo. 29. januarja: Zaprto.
Četrtek. 30. januar ja: Naš gospod /upnik»-. C. Opera
Začetek ob pol osmih zvečer Nedelja, 26. januarja: Ob 15: ->Grof Luksemburški«. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 20: »Car in tesar«. Ljudsko predstava pri znižanih cenah. Izven Ponedeljek. 27. januarja: Zaprto. Torek, 28. januarja: Tičur«. Red D. Sredu, 29. januarju: Gostovanje Comédie Française iz Parizu. Izven. Četrtek. 30. januarju: Ernnni«. Red A.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 26. januarja: Ob 15: »Orlov«. Kuponi.
Ob 20: »Radikalna kura«. Kuponi. Ponedeljek. 27. januar ja : Zaprto. Torek. 28. januarju: Ob 20: »Radikalna kura« Ah. A. Kuponi.
>M»w«»<»«»>»4m«M««j«»tt<««ttttt4t<„t,Mt,
NOVO I NOVO!
DR. CIRIL POTOČNIK:
..DOBRI PASTIR"
broširan Din 38*—, vezar
pol
platno Dir. 50' -,
elegantno vezan Din 60'—. Po pošti Din 2'— več,
Protiolaino K. T. u. tftucmanova) ljubljena
OD OfZII). VF I PU IN SNEOI)
SNIVEA-CHEME
Votor in <lal>o vreme, mrzlota in vlažnost odvzemalo Va^i koži 1гн1по /a ko»o vaine hranilni1 sestavine In pospeSnJe * lem prerano nniriiiano»l nhrazn \'a'a iinža pa notrehuie *vc>eira «raka Tu Vas varuie NIVFA-CKEMK pro.l neugodnimi vronienaUimi vplivi - Samo -NIVKA I-HKMK vsi-hulo KIKKRIT, - Ta ot.varnlo .10)1,0 ko»no slanice nsuSenJa In proprefi nasta lanie euh In rue. Dore po Г-. V— l«"- Id D Tu h» no 9'— in 14'- I). NIVEA-CRfMF nronlknf v ko«- Ir ne notnvl.le bleska. Razpošiljalnica za Jugoslavijo:
Ju poslov. P. Deierdorl A Co. d. z o. z. Mai I« Oi • M- ljs >a ce ta 56
Napredek našega zadružništva
Ob 30 letnici Zadružne zveze v Ljubljani.
Dickens: Cvrček za pečjo
(Ljubljanska drama.)
Za klasicizem, ki sc vedno najočitneje kaže v urejenosti ter miselni in oblikovni dognanosti, danes nimamo srca. Tako se zdi, da ludi Dicken-sova drama izirana božična zgodba - Cviček za pečjo.; ne najde vsesplošnega in prisrčnega priznanja, kakor bi hoteli reči, da ima premalo slika z današnjim okusom in našimi potrebami. Krivda pa je docela na naši strani; ker smo pač izgubili zmisel /.a prisrčuost življenja, za ravne in jasne ljudi, in ker ni v nas več čuta za absolulno dobroio, se nam zde podobe dobrih in srečnih ljudi enostranske in hrepenenje po tihoti in spravi imenujemo sentimentalnost po nečem neresničnem. Seniimenialne so osebe Diekensove božične zgodbe res v toliko, v kolikor se jih drži tehnična manira starih povesti. ki v okviru prazniških zgodb prinašajo nepričakovana presenečenja, toda poudarjena en stra-nosl in razniaknjenost značajev pa ima vendarle svoj življenjski zmisel, saj nam pisa elj med oddaljenost značajev zaprede .-voj topli humor in ponazori težne svoje idealistične in etične kritike. Docela epična zgodba, kako se po dolgih letih vrne iz Amerike Čalebov sin Edvard, kako polagoma pripravlja snidenje sina z očetom, kako Edvard v '.adnjein trenutku reši svojo zaročenko May pred starim Tacklelonom in se sam poroči z njo, kako Dolka radi svoje prisrčnosti in široke dobrohotnosti vzbudi v ninžu ljubosumnost, pa se nazadnje vse srečno iu z dobrim naukom konča — vse to ni drugega kakor vzorno urejeno stopnjevanje in izčrpno zadrževanje komedijske situacije, ne';ak moment zadnje napetosti, preden res pride sreča. Ti zadržki zadnjega dogodka so tako mečni, da dražijo v nas največja (uvslvcna razpoloženja, zlasti ko gledamo pred seboj sanic preme, jasne značaje, pri katerih je odlašanje sreče ali pu podaljševanje njihovega trpljenja vendarle skoraj kruto. V vse te komedijske dogodke je kot središče po.s'avljena bridko gea-Ijiva zgodba o lepi prevari, ki jo doživlja slepa Calebova hči in za katero se končno stari Caleb javno izpove pred hčerjo. To nasprotje med resničnostjo in umišljenostjo prav radi svoje enostavnosti mečno vpliva na naša čuvstva. Prav radi vsega lega, ki izvzemši romantične dogodke, še danes skrivaj živi v nas, lahko trdimo, da la Dickensova zgodba polna lepe neresničnosti, pomeni za nas še vedno koristen beg v lepo prevaro. Kdor iz današ--nje umstvene zagrenjenosli posluša Cvrčka ža peč-40 ', naj bo uverjeu, da bo tupatam golovo ludi nje-'mu zapel, in da bo odnesel tudi to misel s seboj, "da dober pogled na svet gre skozi lepo srce.
ltežiser g. Ciril Debevec je igro zvezal z mu-ziko nekajkrat ludi tam, kjer rahla pravPična osnova igre lega ne zahteva pa tudi ne potrebuje. Značaji oseb in ubranost dogodkov sicer res sloje daleč ed realizma, vendar Ia zgodba zbuia občutke tis'e lealraličnosti, ki je v Dickensu ni Zalo bi bila morda ludi cvrčkova pesem in pesem kotla v čim intininejšem izrazu najboliša. Tol'ko glede osnove igre. Izdelava igravskega in sceničnega dela pa je prav vzorna. Predvsem moramo poudarili podroben studii vsake situacije iu izčrpen igravski izraz teh
situacij. Ta tealralični izraz je bil včasih lako bohotno raztegnjen, da je igro celo nekoliko zadrževal. Tega širokega izraza smo vendarle veseli, ker se je pri uas doslej igra premalo gojila in ker je pa to pol do poglobitve nase gledališke kulture. Za primer bi postavil, da se je tupatam in kdaj pri nas igral že samo tekst, Debevčeve igre pa postajajo široke igre s tekstom. V kakem slučaju bi se bila naša igra končala v dveh urah, Iu pa se je raztegnila skoraj za tretjino, sicer preveč, -ndar-le vidimo, da je z našimi igravci mogoče : 1 i ko doseči. To je predvsem Ireba poudariti < ouri-čevi, ki se je v zadnjem času iz šablone »azžubo-rela v zelo zanimive in igralsko polne ustvaritve: Njena Dolka dokazuje, da se v nji skriva tudi mnogo plastične zmožnosti in da jo zna z nevailjivinii sredstvi izraziti. Splošno je režiser svoje osete razporedil in razvil v tistem ostrem, vendar dobrodušnem izrazu, kakor ga zahteva bodisi nasprotje bodisi sporednost posameznih oseb. Zato so situacije, kot so nastopi Tackletonovi, prizori med Johnom in Dotko, ali pa konec 11. dejanja, teatralično najboljše. Polnost in ubrarost igre seveda pospešuje časovna tipika. ki je že sama po sebi zelo slikovita; poleg tega, da so že značaji oseb in je že vse obeležje dejanja tako, do zahteva pestrosti. Glavna nota vse igre je široka prisrčnost miljeja in dogodkov. Tu se jo povzpela ga. Šaričeva, ki smo jo na splošno že gori omenili, do prav razkošne igre bodisi v nemih prizorih bodisi v soigri. Ta Dotka je dobrosrčen majhen ženski tiran, moder, prebrisan, pošten in zdrav, zato Irli-ko zgradi v njem vso srečo v družini, posebno ob možu. kot je .lolin. John g. Cesarja je tip za tisto komedijo v življenju, ki izvira iz nekolike zaostalosti v letih in v modrosti. Dotka mu je zaklad, za katerega se neprestano boji, ko v ljubosumnosti življenja, ravna sicer nerodno a brezobzirno, pa se takoj spet potolaži. G. Cesar je dobroto, ljubosumnost in srečo Johnovo poudaril enos'avno, pa zelo krepko 1er dokazal, da je v njem ne samo komik ampak izrazit tolmač n«kompliciranih značajev. Caleb g. Kralja je v maski in igri podrobno izdelana postava dobrosrčnega starčka in je v večini prizorov do genljivosti resničen. Ber-ta. ki jo je igrala gdč. V. Juvanova, ni toliko zunanja vloga; igravka je položila vanjo mnogo uži-\ etja. Edvard g. Gregorina je v komičnih prizorih kol tujec prav izvrsten, kot ženin za nazadnje pre,-vihrav. Večja umirjenost utegne tudi njegovo igro postaviti ua pravo umetniško višino. Prav plastično komičen in skoraj klasično slikovit .ie bil Tač-leton g. Skrbinška. teatralično skoraj polovico komedije. Izrazita sporedua oseba je bila ga. Fied-lingova, ki jo je igrala ga. Medvedovi s prav širokimi, loda če pomislimo na grotesko, prav umerjenimi poudarki v maski iu igri. May ge. M. Danilove sicer ob izrazitosti drugih oseb nekoliko zaostaja, pa tudi v igri sami nima posebno hvaležnega posla. Njena igra pa je harmonična. V celoti hliko rečemo, da nam nudi Cvrček za pečjo lep izkaz režiserskega dela in igravske sposobnosti v naši drami.	" F. K,
Šahovski turnir v San Rema
Stanje po 7. ko iu
		J	£ 1 £2		ti <u is			> 0 —			'33		—		>0		1
		N ô	a %	-£T ®	CO u	en 01	'i	&	os N '5	S	. m a jE	3 es	0 S O	w ai	0 S <L	jS « O e	Stanje
		S	o. co	<	H	<	K	co	<	0	X	0	S			m	
Vidmar......	-K	V2	72	0	V"	l/2	1						i			1	4
Maroczy......	'/2	T	72	0	Va	0									Va	l/2	27a
Spielmann.....	/2	њ	U	Va	'/a									0	»/2	l	3Va
Aljehin......	1	i	Va	R									1	1	1	1	6'/a
Tarîakcwer ....	1/, /2	>'2	'/2		N							1	•a	1	Va		41/a
Ahues.......	Va	1				1					Ч2		1	7	0		3VvO)
Romi.......	0						R|			ч	0	I'a	Va	0	0		l'/a
Bogoljubov . . .			1					V	1	0	1	1	0	Va	1		4Va
Araiza ....								0	S	Va	0	'/a	Va	?		Va	2(1)
Co le.......							Va| 1		'/a	A	?	0	1			0	3(1)
Rubinstein.....						'/2	1	0	1	7	N	1				0	3V.C1)
Grau.......					0	V2|.V2		0	'/a	1	0	R					27a
Monticelli.....			10		Va	0	Vaj 1		Va	0			E				27a
Yates.......			1	0	0		1	Ч2	?					M			VUV)
Niemcovič.....	•	72	72	0	Va	1	1	0						y			3 Va
Kmoch......	0	V,	0	0					Va	1 1	1 1					*	3
stihu,m CYANKALI v mošnjicah. iyamk
v ampulah so nesporno najučinkovitejši strupi proti roparicam. — Dobi se v Drogeriji Sanitas, Celje ter v Ljubljani Dunajska cesta štev. 5.
mr-
Dne 19. decembra je minilu 30 let, odkar je
bila v zadružni register vpisana Zadružna zveza v Ljubljani.
Prvotna centrala našega zadružništva je bila 1899 ustanovljena Gospodarska zveza, ki se je pa 1. 1904 razdelila na Zadružno in Gospodarsko zvezo. Zadružna zveza je postala revizijska zveza in je oskrbovala zlasti denarno izravnavo med članicami. Nova Gospodarska zveza pa je postala predvsem blagovna centrala.
Ko se je zveza ustanovila, -se je zadružništvo začelo že kaj živahno razvijati. Do ustanovnega občnega zbora je imela zveza že 93 članic. Vseskozi od ustanovitve pa do danes beleži Zveza stalen dvig tako števila članic kakor tudi razmah poslovanja. Danes ima Zveza sicer mani članic kakor 1913 (ko jih je štela 682), toda medtem so se odcepile dalmatinske zadruge, katere so 92 po številu pristopile Splitski zadružni zvezi. Po voni so odpadle številne goriške, pa tudi koroške članice. Tudi razkol 1. 1917 ni dosti škodoval zvezi, pač pa je morala Zveza sanirati Zadružno centralo. —
Bilanca zvezinega tridesetletnega dela je močno aktivna, zato podajamo par številk o napredku Zveze v lanskem letu, ki je jubilejno leto.
Naraščanje števila članic v 1. 1929.
Koncem 1929 je štela Zveza 547 članic (1927 524), v teku leta 1929 je bilo na novo sprejetih 47 (43 v 1. 1928), izključenih je bilo (radi neposlova-nja in zadružne nediscipline) 9 (8) zadrug, likvidiralo jc 7 (12) zadntg, tako da znaša čisli prirastek 31 zadrug in je štela Zveza koncem 1929 578 članic. Ugotoviti moramo, da je število članic med vsemi povojnimi leti najbolj narastlo lani; če vpoštevamo veliko večji obseg teritorija, na katerem je pred vojno poslovala Zveza (Primorsko, Dalmacija), je lanski napredek približno enak onemu v desetletju 1900—1910. Leto 1929 je pomagalo zadružništvu likvidirati razne ostanke vo ne iu njenih posledic, bilo je leto mirnega razvoja in konsolidacije.
Po posameznih skupinah se razdele zadruge:
	1929	(1928)
kreditne	317	(306)
nabavne in konsumne	65	(64)
mlekarske	37	(36)
živinorejske	32	(26)
kmetijsko str.	26	(24)
obrtne	24	(25)
stavbne	24	(23)
eleklrostrojne	22	(21)
razne	29	(20)
osrednje	2	(2)
skupaj	378	(547)
RpaVfctc in vrednote
(Ur. Ivan Čerue, Gospodarska pisarna. Ljubljana.)
Pod tem naslovom bom priohčeval običajno v nedeljski številki poročila o gibanju cen na trgu nepremičnin (posestev, hiš, vil, kratko označeno z besedo realitete) in pa vrednot t. j. vrednostnih papirjev in sicer onih, ki se ualiajajo po-največ v posesti naših ljudi.
Da pričnem s temi poročili, me je v glavnem navedlo to, da naši ljudje, posebno na deželi, ki so pokupili v velikem številu, največ na obroke take obveznice in jih še kupujejo, ne> yedo prave vrednosti vseli papirjev ter jih vsled tega v svojo veliko izgubo visoko preplačujejo. Izgube, ki so jih utrpeli vsled tell kupčij, gredo v težke stoti-soče, pa je prav, da se vsaj sedaj napravi konec nadaljniin škodam. Lani enkiat sem čital, dn je v Sloveniji za 230 miljonov nominale vojne škode, kar pa ie očividno previsoko vzelo. Po mojem računu in podatkih, ki jih imam ua razpolago, je • komaj polovica te številke resnična, vendar predstavlja tudi ta znesek nominale 120 miljonov Din, velik del našega narodnega premoženja. Dalje je treba skrbeli, da ljudje, ki posedujejo te državne papirje, ne trpijo škode vsled pregledanja žrebanj nepravočasnega vnovčenja kuponov itd., saj človek ne dela samega sebe krivega, pa četudi ve, da je, marveč rad zvali krivdo na druge. Koliko sem dobil pisem ob konkurzu Konjoviča, ko so ljudje tožili, kako da država ue skrbi, da njihov denar propada. Težko je pojasniti ljudem, da država nima s tem nikakega opravka, dokler se tožniki ne oglasijo, da pa konkurz kake tvrdke ne zadene vrednosti lijeuih papirjev, ki so od trgovcev neodvisni.
Moja poročila bodo kratka in jedrnata, da s leni ustreženi čimveč vprašanjem. Za danes naj navedeni tečaje sledečih vrednot, kakor so bili zadnji teden prodajani ua borzi. Vojna škoda se je trgovala po 439—440, 7% posojilo po 83—85, tobačne srečke po 45, 7% Blerovo posojilo po 78 do 79, 8% Blerovo posojilo po 88—90. Srbski rdeči križ po 37. Na dunajski borzi: Italijan-ki rdeči križ '24, avstr. šilingov (190 Din), Turške srečke 24.40 avstr. šilingov (199.20 Din).
Jubilejna številka »Narodnega gospodarja;.
Ob priliki 30 letnega jubileja Zadružne zveze v Ljubljani, o čemer poročamo na drugem mestu, je izšla januarska številka Zvezinega glasila >N rodni gospodar« v povečanem obsegu kot jubile na številka. Članki in razprave v številki dajejo najlepšo sliko o delu Zveze in sploh našega zadružništva od ustanovitve Zveze sem. Vsebina lepo urejene in vsebinsko bogate številke je sledeča: Ob Zvezinem jubileju. Kralj: Ob 30 letnici Zadružne zveze v Ljubljani. Dr. V. Schweitzer: Početki Zvezinega glasila. Dr. V. Valenčič: Razvoj Zad.už-ništva v luči letopisov Zadružne zveze. Dr. J. Basai: Nravni pomen zadružništva. Anton Kvalj: Pluralna glasovalna pravica na občnih zborih. Gospodarski pregled, itd.
Vprašanje 20oilsti)tuih bonov. Ker je v n-šili krajih prav inalo davčnih zaostankov, za katere bi prišli v poštev SOodslotni boni, je zbornica za TOI predlagala finančnemu ministrstvu, da se naj 20odstolni boni lahko porabijo tudi za plačevanje davkov za 1929. Beležimo tudi, da prinaša bel-grajska revija »Narodno blagostanje- vest, da se pripravlja revizija zakona po kateri lastniki bonov no bodo izgubili svojih pravic naprnm državi v slučaju, da svojih bonov nc bi prodali v roku dveh mesecev.
'20% boni. Društvo bančnih zavodov poživlja svoje člane, vse deponente 20% bonov, da jih dvignejo ali drugače disponirajo do 10. februarja. Izza 16. febr. bodo skušali društveni člani po možnosti vnovčiti ozir. prodati te priznanice kar najbolje za njih račun.
Likvidacija. Kmetijska nabavna iu prodajna zadruga za Mežiško dol'no v Prev ljah, r. z. z o. z. je prešlu v likvidacijo; nadalje Gradbeno društvo učiteljstva na tehniški srednji šoli v Ljubi ioni, r. z. z o. 7„
Konkurz je razglašen o imovini Ktlhnrja Pavla, trgovca v Mariboru (moiiufaktura ; aktiva
Iz teh podatkov je razvidno, da je najbolj narastlo število, kreditnih zadrug (za 11), nadalje pa živinorejskih (za 6) in raznih zadrug (za 9).
Po okoliših trgovskih sodišč se razdele članice koncem 1929 sledeče:
Ljublj. Novo in. Celjo
Mar. Hrv.
kred.	83	60	73	88	12
konz.	23	14	12	8	8
mlek.	23	8	. —	6	—
strojne	26	4		4	—1
živiuor.	14	7	3	7	1
elektr.	11	1	4	6	—
stavb.	18	1 .	2	3	—
obrt.	15	1	2	(j	—
razne	9	—	—	—	1
osred.	2		—	— '	—
Iz teh podatkov se vidi, da uživa Zveza zaupanje tudi na Hrvatskem, kjer šteje še vedno nekaj članic kljub obstoječim lamošnjim sorodnim zvezam.
Seveda se je delo Zveze z večjim številom članstva tudi povečalo. Revizij je Zveza lani izvršila 298, kar pomeni napram 1928 ogromen prirastek: 56 revizij več. To je ogromno delo, ki mu gre res priznanje.
Povečalo se je tudi delovanje Zveze kot denarne centrale: Lani so se povečala njena lastna sredstva od 1.6 na 1.7 milj. Din, vloge članic pa od 145 na 178 inilj. Din. Zadnja leta beležijo konstanten dvig vlog, kar kaže, da dobiva Zveza kot denarna centrala skoro 600 zadrug vedno večji pomen in da se veča zadružna disciplina.
Zadnja leta so znašale vloge in krediti (v milj. Din):
vloge	krediti
1925	95	41
1916	102	47
1927	118	49
1928	145	52
1929	178	54" * brez obresti, ki se bodo šele pripisale.
Te številke kažejo napredek Zveze v jubilejnem letu. Skoro polovica vseh zadrug v Sloveniji je včlanjeno v njej, nad polovico zadružnikov pripada Zvezinim članicam in dve tretjini hranilnih vlog, ki so jih zbrale zadruge, je naloženih pri zvezinih članicah, ln pri vsem tem je treba vpo-števati, da je že itak slovensko zadružništvo za vzgled drugim pokrajinam države.
Želimo zvezi, da bi nadaljevala svoje gospodarsko in socialno koristno delo, kakor so ji ga že črtali njeni ustanovitelji, med katerimi sta bila tudi dr. J. Ev, Krek in dr. Ivan Šušteršič, in dosegla še lepše uspehe na zadružnem polju tudi v bodoče!
0.5, pasiva 1.4 mil.); prvi zbor upnikov 30. jan., prijaviti je do 28. febr., ugotov. narok 10. marca 1930; nadalje je razglašen konkurz o imovini zadruge >Skupni douK v Mežici, r. z. z o. z. v likv. Zadruga jc prešla že po sklepu občnega zbora z 20. okt. v likvidacijo. Sendaj pa je razglašen konkurz. Zlasti je veliko dubioznih terjatev. Oglasiti se je do 8. marca; prvi zbor upnikov 3. februarja, ugotov. narok 15. marca.
Mestna 1'ranilnica v Radovljici (ustan. 1896) otvori dne 27. I. m. na Jesenicah svojo ekspozituro. Po bilanci za 1928 je imela hranilnica ca 26.5 milijonov Din vlog. .
Borza
Dne, 25. januarja 1929.
DENAR
Devizni promet ljubljanske borze je znašal ta teden nekaj manj kakor prejšnji: 21.26 napram 21.97, 17.65, 27.04, 15.95 in 17.08 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je kakor običa no v devizah London in Newyoïk. Veliko večino deviz daje Narodna banka. Tečaji so ostali -v glavnem neizpremenjeni, le Dunaj in Praga sta se učvrstila.
Belgrad. Berlin 1354— 1357, Budimpešta 990.40 — 993.45, Curih 1094.40— 1097.40, Dunaj 796.86—799.86, London 275.66—276,46, Newyork 56.525—56.725, Pariz 221.80—223.80, Praga 167.44 do 168.24, Milan 295.80—297.80.
Curili. Belgrad 9.1275. Amsterdam 208.—, Atene 6.71, Berlin 123.68 Bruselj 72.10, Budimpešta 90 515, BukareŠt 3.0775, Carigrai 2.4275,. Dunaj 72.85, London 25.19, Madrid 08.25, Nawyork 517.60, Pariz 20 33, Praga 15.315. Sofija 3.735, Trst 27.09.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Belgrad. Narodna banka 8300, 7% mv. pos. 83.50—83.75, agrari 51.50—52.50, vojna škoda 440 do 441.50, II. 414—415.
Dunaj. Don. sav. jadr. 93.20, Wiener Bank-verein 21.21, Creditanslalt 51, Escomptcges. 171, Ruše 31, Alpine 36.15, Trboveljska 61 40, Kram ind. 29, Levkam 6,50, Rima Murany 107.
Žito
Hosa. ki jc zajela najvažnejše tri produkte, pšenico, koruzo in pšenično moko, 1er kakor izgleda še dolgo ni pred zaključkom, kajti tako v pšenici kakor v pšenični moki cene Se vedno rastejo — pomeni novo fazo v razvoju našega žitnega trga. Lansko leto je poteklo v neprestanem padanju cen ter je prineslo trgovcem, pa tudi' pro. ducentom, če že ne direktne izgube, vsa j. izostanek vsakega dobička, dočiin so režije tekle kakor običajno. Sedaj šele doživljamo prvo boso po dolgem času, v kateri se skrivajo nekoliko boljši Izgledi za trgovino. Hosa je nastala nekako na naših tleh, kajti zveze s svetovnim položajem so le rahle iti brezpomembne. Vzroki bose so deloma v slibem dovozu blaga na trg radi slabih cest, bistvenejši pa v zadržanju producentov, ki niso voljni oddajati blaga po tako nizki ceni, kakršna je bila doslej v veljavi. Drug važen moment te luise .ie ludi kriza mlinske industrije zaradi zastajanja in kvar-jenja krušnih mok. in otrobov, ki je povzročilo velikanski porast cene za pšenično moko. Dočim jo bilo začetkom preteklega ledna dobiti še ničlo — v kakem primeru — po 325 Din, je danes niti slabši mlini v Vojvodini ne dajo pod 250 l)in Pšenica, ki jo bila začetkom tedna tudi še po 207.50 naprodaj, velja dunes žc 217.50 do 220, Koruza, času primerno suha, notira 110 do 114 bačka iu sremska nakladalna postaja. Umetno sušeno blngo pa je radi pomanjkanje ponudb poskočilo un 127.50 sremska postaja. V ostalih predmetih ni izpre-memb. Ponudbe v pšenici so nadalje zelo slabe, isto tako v pšenični moki ničli. Promet je srednji, ker je. premalo ponudb, dočim bi bilo povpraševanja šc precej.
lliidini)>»šta. Tend, popuščajoča, prom. srednji. Pšenica more 28.94. '.»4.12. znklj. 24 11 24.12; maj 21.92—25.11. zaklj. 25.09—25.10; okt. 28.98 do 24.16, zaklj. 24 14 24.15. — Rž marc 14.51 14.68, zaklj. 14 64-14 65; okt. 16.54-66, zaklj. 10.51 do 55. — Koruza 14.75 14.87, znklj. 14 8" -87- julij 15.27-15.32, 71'klj. 15.38—JU; tranzit maj 14.25, zaklj. 14.25-3U
Citateljem „Slovenca" za nedeljo
Sergij Winkelman:
v
Aleksander Crupov
Potem je mislil na Boga in pričel analizirati svoje dejanje. Skoraj pa se je zapletel tudi v filozofična premišljevanja Če sem storil krivico, ko sem hotel ubiti morilca mojega očeta, potem zagrešite vi, ki hočete obsoditi mene, stokrat večjo krivico. Zakaj smejo eni ubijati, drugi рч? Kajpada, samo tisti ima pravico ubijati, ki ima moč zato. Ubijanje jo torej pravica močnejšega. Toda močnejši jo čisto navaden morilec, če uporablja po krivem svojo moč. Zakaj moram ravno jaz vedno biti v grozi smrti. Ljubil sem Jeleno, in sedaj spričo smrti ljubim Ksenijo. Ksenija... O ti moj Bog!« Vroče solze so tekle po njegovih prstih. »Hotel bi živeti! Samo,za voljo nje bi hotel živeti.. .<:
Tako zelo je mislil na Ksenijo, da je njo zagrabil težak nemir. Z vsemi sredstvi je pospešila potovanje v London in dan po aretaciji Črupova sta prišla tja Ksenija in njen brat, uiti najmanje sluteča, da je Vodoinjerski že davno vedel za njujin prihod.
Komaj je vzel mladi knez sobe v hotelu, že je odšel na vroče prošnje Ksenije, da se sestane s Črupovim, ki ga je dosedaj osebno komaj poznal.
Ksenija je ostala sama v hotelu in že dopoldne jo je obiskal grof Vodomjerski. Ne malo se je začudila Ksenija, ko je imela v rokah grofovo vizitnico. V strašnem nemiru, Ici jo je popadel, odkar je stopila na angleška tla, je bila vesela, da je vendar enkrat našla človeka, kateremu je mogla razodeti muke 6vojega srca.
Tako je zvedel Vodomjerski na svoje največje začudenje, da je Črupov zaročenec mlade kneginje in sedaj mu je bilo jasno, da je morala Črupova rešitev iz ječe izhajati samo od Kajakinovih. Izrazil je kneginji svoje sočustvovanje, a obenem ji je tudi brez ovinkov razložil vse nevarnosti, ki po njegovem mnenju obdajajo begunca. »Če je Črupov izda) nihilistično stranko, potem ga sigurno zadene smrt, pa naj živi v katerikoli deželi. Vsaka kršitev dolžnosti se kaznuje z brezobzirno strogostjo in izdaja le s smrtjo.«
Prvič v življenju pa je moral tudi Vodomjerski spoznati, da tudi največja preinote-nost diplomata ni tako močna, ko ganljiva obupanost mlade žene, ki ga je skoraj na kolenih prosila, da ji pomaga.
Poslovil se je ter skomignil z rameni. Silno težko da je, v tej zadevi kaj ukreniti. Vseeno pa je mogoče, da bi se z večjo denarno globo moglo nekaj doseči. Seveda pa bi se moral sam na nad vse previden način najprej informirati, ker bi drugače lahko sam padel pod oblast teh ljudi, s katerimi se nikakor ni šaliti. Majheu žarek upanja je tako Vodomjerski vseeno pustil kneginji.
Po neprespani noči je mučil Ksenijo drugi dan še večji nemir. Prvič se je bala. ker še ni dal Aljoša nobene vesti o sebi, nato pa se je že na vse zgodaj dal pri njej javiti neki mož, ki ji je izročil neko pismo in takoj nato zopet tajlnstveno zginil, ne da bi čakal na odgovor.
Skoraj mrtva od strahu je čitala Ksenija grozno pismo:
»Aleksander Črupov bo prost, če s svojim podpisom na priloženem formularju prevzamete ti dve obveznosti:
1.	Tistega dne. ko nastopite derlščino Vašega očeta, kneza Kajakina, nakažete revolucionarnemu osrednjemu odboru v Petro-gradu
en milijon zlatih rubljev.
To vsoto morate ob smrti Vašega očeta na vsak način in takoj izplačali. Odposlanec komiteta bo prišel po denar.
2.	Obvežete se, da boste o tej stvari popolnoma molčali.
P. S. V slučaju, da soglašate, potem se uaprošate, da izpolnite formular do šeste ure zjutraj in ga osebno oddaste na navedeni naslov. Vsak poskus nas denuncirati bi povzročil Vašo smrt in takojšnjo usmrtitev Črupova.«;
Koprneče je čakala Ksenija na svojega brata, toda Aljoše ni bilo. Sedaj, ko ga je v svoji onemoglosti še prav posebno potrebovala, ni dal od sebe nobenega življenjskega
znaka. Tako je bolest njenega srca še povečala skrb za brata.
Na večer so odvedli črupova iz njegove celice. Zavezali so mu zopet oči in ga vodili po dolgih hodnikih iu skozi mnogo vrat po stopnicah navzgor. Potem so mu odvezali oči.
Videl je, da se že nahaja v dvorani podobnem prostoru, ki je bil poln ljudi. V ozadju sta bili na črnem katafalku dve goreči sveči. Med njima pa je bila mrtvaška glava. Za ka-talalkom so sedeli trije možje v črnih oblekah. Na obrazu so imeli krinke. Skoro grozno jih je bilo pogledati. Ob golih stenah je stala množica moških. Bili so to lipi, kakršnih je bilo večkrat videti na dvoru grofa Vodomjer-skega. Suhi, bledi obrazi, mnogi so nosili očala, velika rožnata očala s črnimi lečami. Tudi uekaj žen je bilo in vkljub slabi svetlobi je spoznal Črupov Azijevno in čveterooglato, brutalno glavo Vronceva.
Svečana tišina je zavladala, ko so pripeljali ujetnika pred tajni tribunal. Mož za mrtvaško glavo se je vzdignil in prečital obtožnico proti izdajalcu Črupovu. Nato so vprašali Črupova če se čuti krivega.
Črupova postava se je vzravnala Njegov bes in njegovo ogorčenje nad svojim izgubljenim življenjem je veljalo postopanju ž njim in pa možem, ki so si vzeli pravico, da ga sodijo.
Vzdignil je roko v zrak, da hoče govoriti in njegova kretnja je bila tako poveljujoča, da je nastopila največja tišina.
"Ne priznavam se krivega.c je dejal. Nobenega povoda nimam več, da bi se priznaval krivega pred vami, ki ste tu slišali sodišče, katerega pa ne morem več priznati, ker vsi živite v strahoviti zmoti. Rečem vam, prišel bo čas, ko boste v mučnem strahu svojo zločinsko zmoto spozuali, ko boste trpeli prav to muke, ki jih danes trpe drugi zavoljo vas. Vi vsi boste končali svoje življanje na prav isti način kakor ga danes zaukazujete dru gim ali pa boste iz obupa izvršili samomor, ker ne boste mogli najti drugega izhoda. Prazen je vaš jaz, prazno je vaše življenje. Prišel bo čas, ko se boste enkrat pririnili tudi do moči, s pomočjo krutosti in podlosti in ti Vroncev, ki si mi posvetil v tajnosti društva, katere bistvo je v zločinu, ti Vrancev boš še vladal nad več ko 100 milijoni ljudi, toda ta tvoja vlada bo ena sama grozota.
Ne boste pa imeli moči zamisliti si do konca revolucije, ki jo hočete zažgati v svetu. Sama v sebi bo razpadla vsa ta vaša revolucija in vi boste sredi njenih razvalin umrli kot filozofi blaznosti..
Tako je slikal Črupov z veliko »govor-nostjo tem ljudem, ki jim je bila revolucija poklic, temno vizijo bodočih dogodkov, da je na vse močno vplival.
Vodomjerski je bil morda edini, ki je spoznal umetniško ženialnost Črupovo, toda ni mogel ustaviti poteka razprave.
Kot izdajalec je bil obsojen Črupov na smrt z obešanjem.
Z zaničljivim posmehom je sprejel Črupov obsodbo, potem so ga zopet odpeljali v njegovo podzemsko celico.
Sedaj pa je bilo tudi konec njegovega poguma. Skoraj blazen od bolečine se je sesedel. Vendar pa je še živela v njem lajna sila, ki se je vedno pojavila, kadar je bila njegova telesna pri koncu. Neizčrpljive energije njegovega duha so se zopet oglasile in s cinično resignacijo je spoznal, da je sedaj tik pred smrtjo njegova fantazija posebna bujna. Silno strogo so ga v začetku stražili. Straža je bila sicer zanj nevidna, toda njene korake je slišal noč in dan. Po njegovi obsodbi pa je straža izginila. ' Samo en dan bo torej vse še trajalo,c si je mislil. Skušal je najti kak oster predmet ali vrv, toda ničesar ni bilo ...
Premišljeval je o svojem življenju. Težke in turobne misli sn mu prihajale in odhajale. Mislil je na svojo mater, ki je ni nikdar poznal. Tudi na svojega očeta se je le slabo spominjal. Tako mlad je še bil, ko je izgubil svoje starše. Potem se je s palcem in kazalcem zagrebil za vrat. Tu bo torej ležala vrv. Grozno čuvstvo mu je plezalo iz želodca navzgor v vrat, kakor da bi ga davili kremplji roparice in hoteli raztrgati njegovo srce. Že je bil krik na njegovem obrazu, toda v zad-
Gospodarska zveza
v Liubljani
ima stalno na zalogi:
Dfželne prdolke -	mesne W.Iplke seno
- slamo - kmetijske stroie in orodje -umetna gnoj'la - cement *- premog i; d
5NAŽI VSE
žito -- m evske izdelke « sadie — šnece-riisko in kolonijalno blago - iužno sadje --
njem hipu se je premagal in molčal. S poslednjim naporom je videl pred seboj obraz Kseni je. Solze so ga obli le, bolečine so popustile. Šel je s Ksenijo roko v roki po široki in zeleni pokrajini.
Ksenija... je dejal čisto glasno in razločno.
Ko pa je zaslišal svoj glas, se je prestrašil in vizija je izginila.
Zopet je začutil, kako veje v celico mrzel in vlažen zrak. Potipal je svoje ude, svojo glavo. Ah, saj je bil vendar ujet in v par urah bo obešen. Nakrat ga je popadla vroča želja, da bi pc gledal skozi lino v prosto. Postaviti je moral stol na posteljo, potem se je še vzdignil navzgor k železni rešetki. Ni pa videl nič drugega ko samo meglo in zopet le meglo. V Rusiji so prileteli tički na okno, tu pa jc bila samo majhna luknja in videla se je samo megla, nič solnca. Bilo je že zgodaj zjutraj. Nekje je bila ura štiri. Črupov jo je čisto jasno slišal in se zbudil iz nemirnega spanja, ko je zaslišal korake. Planil je pokonci. Sedaj prihajajo. Torej ne ho več dolgo trajalo in mene ne bo več. Morda je potem res vsega konec, ali pa je Bog, h kateremu bi se mogel zateči. Tudi Kristus je bil zapuščen takrat, ko je visel na križu. On je še mnogo več trpel. Ravno je premišljeval, koliko več je trpel Kristus, ko so se vrata odprla in so vstopili trije možje. »Končno, končno,c si je dejal, »sedaj bo kmalu konec muke.c
Možje so gledali mimo njega. Nihče ni hotel govoriti njim. Zavezali so mu oči. Zopet so ga peljali po mnogih hodnikih in stopnicah, toda gotovo nižje, kakor pa je ležala njegova celica. Šel je pokonci in nerazumljivo mu je bilo, da je šel celo čisto miren poleg svojih krvnikov. Potem so ga privedli v širok prostor. Zahteval je, da 11111 odvežejo oči. Malo so se obotavljali nato pa so mu izpolnili željo. Njegov pogled je padel takoj na oder, ki je bil postavljen v sredi dvorane. Nad njim je visela s stropa vrv. Čutil je, da je postalo njegovo čelo potno. Pogledal je v stran. Kopa ljudi je stala tu. Grof Vodomjerski. Azijevna in Vroncev so bili tudi med njimi. Nekdo je pričel govoriti. Ni pa več mogel razumeti smisla besed. Imel je samo eno misel: Ksenijo. S to besedo se je hotel posloviti iz velike komedije, ki ji pravijo življenje. Stopili so k njemu, mu razgalili vrat in mu potegnili srajco čez rame. Nato so ga odpeljali par korakov naprej. Bil je pred odrom. Takrat je pogledal Vodomjer-s' ega, ki je skušal z naporom vseli sil obvladati sebe.
Ali je imel ta človek usmiljenje z njim? Grof je povesil oči, ko je čutil, da ga je Črupov pogledal. Azijevna je bila tik za njim. Njen pogled je bi! nepremičen iu z grozo je çledala v kandidata smrti. Njene roke so se krčevito /agreblo v gube oblekb
Črupov ni pustil Vodomjerskega iz oči Bil je to zadnji grozni pogled. Nato je stopi' na oder. Tedaj pa se je nekaj zganilo v orjaški grofovi postavi. Dvignil je roko in z glasnim glasom zapovedal ustaviti eksekucijo. Potem je stopil k Črupovu in dejal:
Aleksander Črupov je odsedaj uaprej prost vseh obveznosti do naše tajne družbe. Takoj se ga ima oprostiti!
Črupov je mislil, da sanja. Šele polagoma je razumel, kaj se je zgodilo. Zopet so mu zavezali oči in ga vodili nazaj po hodnikih in stopnicah, dokler mu naenkrat ni zapihal nasproti svež zrak, zrak prostosti.
Snidenje s Ksenijo se je izvršilo brez be> sed v tihem razumevanju tajno porojene, a nepremagljive ljubezni, za katero sta se oba borila z vso silo. Tudi Aljoša in Vasilinko sta se že davno vrnila. Zaman sta poizvedovala za Črupovim. Ksenija ni niti z besedico omenila tajinstvenega povratka Črupova, ki ni niti sam vedel, komu se ima zahvaliti za svojo rešitev.
Teden dni kesneje je bila poroka mladega para v mali cerkvici kraja, v katerem je hotel najti Črupov po razburljivih petrograjskih dneh mir in zadovoljstvo. Ker nista imela oba mlada zakonca niti vseli papirjev, se je mogli' poro' a izvršiti le na višje povelje in vse je kazalo, da je imel pri vsem svoje prste vmes grof Vodomjerski.
Mlada zakonca sta se odneljala v Pariz Aljoša in Vasilinko pa sta prišla teden dni za njima, ker sta iskala sredstev, da omogočijt Črupovu povratek v Rusijo.
Črupov bi sicer najraje imel, če se ne bi Ksenija nikdar več vrnila, loda imeli s< obveznosti do starega kneza in za bodočnost mladih zakoncev je bilo to neobhodno po trebilo.
Nazadnje se je odločil Aljoša, cla odpotuje sam s Ksenijo v Petrograd. Le s težkim srcem se je ločil Črupov od mlade žene.
Ko sta prišla v Petrograd, ni hotela Ksenija prestopiti praga očetove hiše, dokler ni Aljoša starega kneza na vse pripravil. To sc je drugi dan tudi v resnici zgodilo. Ko je Ivan Kajakin slišal, da se je njegova hči nastanila v hotelu, je bil besen. Prisilil je sina, da se je takoj z njim odpeljal v hotel. Pričakovati je bilo, da bo v hotelu zelo razburjen razgovor. Aljoša se je baš hotel s svojim očetom odpeljati, ko je bil nad vse nujno poklican k telefonu.
Samo to pa je rešilo mladega kneza. Kajakin se je sam odpeljal in je bil na potu k svoji hčerki, komaj pet sto korakov pred ho telom svoje hčerke raztrgan od bombe.
(Jrot' Vodomjerski je bil tisti, ki je poklical Aljošo k telefonu...
Konec.
Kako Škot štedi
Zapravljivost je, kakor znano, slabost ljudi, ki nimajo denarja. Petičen človek trikrat obrne dinar, ki bi ga imel izdati; nazadnje
pa ga spravi nazaj v žep. O prebivalcih \ Aberdeenu na Škotskem pa gre glas, da delajo tako celo z vsako paro, to se pravi z vsakim pennyjem (najmanjši angleški srebrni denar: '/■.•>.' funta sterlingov). Na njihov račun krožijo mnogotere, bolj ali manj pikre zgodbice.
Nekega dne je našel Aberdeenec James v enem tamkajšnjih barov novec za tri pen-nyje. James je majal z glavo, ogledoval novec od vseli strani, nato pa dal poklicati gospodarja in ga vprašal : Kaj pa je to, Jimniy, od kdaj pa prihajajo v tvojo bežni co odlični tujci?« Gostilničar ni vedel ničesar. Ko se je pa na lastno oči prepričai, da je bil novec, ki se je našel v njegovem lokalu iu ki ga je bil torej tamkaj nekdo izgubil, pristen in ne-potvorjen, je šel in je na vrata svoje žganjar-ne obesil listek : Shajališče odlične inozemske veseljaške družbe!«
Da bi kak Aberdeenec na lepem izgubil cele tri pennyje in bi se zanje ne brigai dalje — to je enostavno nemogoče.
* * ii
Neki Aberdeenec, ki so ga bili prijatelji povabili v London, se je vrnil ves pordel domov. James, so ga v skrbeh vprašali prijatelji, nič kaj pravi se nam ne zdiš — ali se ti je kaj pripetilo?- — Oh,« je jezno odgovoril James, strašansko sem se moral jeziti. Kakšne tepce pa imate pri podzemski železnici? To budalo — sprevodnik se je drznil zijati vame, kakor da ne bi imel voznega listka K; — No — so mirili prijatelji .Jamesa iz Aberdeena — nič ne mara j; sicer si pa možakarju gotovo tudi pošteno povedal svoje mnenje!
Jaz? je dejal James. »Niti zinil nisem. Še na misel mi ni prišlo! Ampak tako sem zijal vanj, kakor da bi vozni listek v resnici imel.«
Ko si; je James vrnil v Aberdeen, so vsi njegovi prijatelji hiteli na kolodvor, da si takoj na lastne oči ogledajo tega Aberdeenca, ki je čisto zdrav in pri polni pameti napravil nezaslišano neumnost, da je svoj dopust preživel v dragem Londonu. Kar naravnost so ga vprašali, kako je vendar mogel kot pristen Aberdeenec storiti kaj takega. Ej,c je rekel James, siai>o me poznate, če mislite, da zapravljam. Moji tamkajšnji prijatelji so me seseda od kraja do konca z vsem vzdržali. Drugače, kaj pa, nikoli ne bi bil šel tja.« — »Dobra misel,« je rekel Jimmv, na la način torej nisi tamkaj ničesar zapravil?" — > Kako da ne?1;, ga je pikro zavrnil James. Ali nisem tamkaj zapravil dopusta?«
*	* v
Nekega Aberdeenca je v Newyorku presenetila svetovna vojna. Ubogi Joe,< so mu rekli. Kako boš sedaj, saj imaš vendar ženo doma. Ali se Ik)š peljal domov? — Domov da bi se peljal?« je ogorčeno dejal neprostovoljni slamnati vdovec. Tak norec vendar nisem. da bi tvegal sedaj vožnjo preko oceana, ki je ves zasvinjan po teh prekletih podmorskih čolnih. Ampak,« je važno dodal, pisal sem svoji ženi, naj pride semkaj.«:
Da, posebno viteški nasproti ženskam Aberdeenci niso, kar priča tudi naslednji slučaj. Nekega dne so se pojavili po mestnih vogalih ogromni plakati: Jenny, svetovno znana umetnica v stradanju, dospe prihodnji ponedeljek v Aberdeen!« Jenny je tudi res prišla, se dala zapreti v zapečateno stekleno krsto in je ležala v njej kakor mrtva do nedelje, kateri dan se je imela proti vstopnini slovesno zbuditi. Odveč bi bilo posebej omenjati. da je vzbudila Jenny v Aberdeenu, kjer nimajo ravno preobilice umetniških prireditev, nemalo senzacijo. S tem pa seveda še davno ni rečeno, da bi bila dosegla Jenny s svojim nastopom kak gmoten uspeh. Ker je znašala vstopnina petdeset pennyjev, je ostala dvorana ves teden prazna in umetnica je zato v nedeljo zelo slabe volje vstala iz svoje steklene krste. Vstopnice so ji ostale skoraj nedotaknjene. Zato pa je vsekakor dobila sto ženitnih ponudb od aberdeenskih samcev, ki so si rekli: Glej — glej, tu je enkrat ženska,
ki zdrži osem dni brez novega klobuka!:;
*	* *
Lahko si je misliti, da v Aberdeenu tudi roditeljska čustva niso izvzeta izpod gospod-stva neomejene štedljivosti. Če prosi otrok očeta za en penny, da si kupi sladoleda, potem mu pripoveduje do smrti prestrašeni oče toliko časa zgodbe o strahovih, dokler malega Jarka ali Charlyja od groze ne stresa mraz. >Vidiš,« mu pravi oče in si mane roke, »sedaj ti je hladno! Več bi tudi z najlepšim sladoledom ne dosegel — pri tem pa smo si prihranili en penny!«
V Aberdeenu imajo reko, ki daje aberdeen ski mladini krasno priliko za kopanje. Tu imajo tudi plavalno šolo. Nekega dne je padel tu ljubki mali Joe v vodo in izginil na dno. Med gledalci se je našel nekdo, ki je v plemenitem zanosu vrgel s sebe obleko in skočil v reko. Našel je malčka, ga nesel na suho iu slovesno izročil staršem. Tak vi ste torej rešili življenje našemu ljubemu sinčku?« de rešitelju dečkova mali. Da, gospa!« ponosno odvrne rešitelj. Potem pa bodite tako dobri« — pravi aberdcenska mamica — in skočite še enkrat v vodo. da mi prinesete še Joejevo čepico !«
Ob neki drugi priliki je padel v vodo neki drug deček in njegov oče je v prvem slrahu obljubi) tistemu, ki dečka reši, cel funt sterlingov. Seveda se je takoj našel nekdo, ki je skočil v vodo in dečka rešil. Vendar je bil mali požrl že veliko vode in zdravnik je imel trdo delo, predno ga je spravil k sebi. V tem pa se je zglasil rešitelj pri očetu zaradi obljubljenega funta. Oče ie uagubančil čelo in rekei: »Pri najboljši volji vam za vašo ljubeznivost ne moreni dati celega funta, marveč le pol. Saj sami vidite, da je fant napol mrtev!«
Ob zatonu carske Rusije
Vzgojitelj carja, Švicar Gilliard, je bil
drugI, ki je nastopil proti Rasputlnu. Večkrat je skušal Gilliard spraviti pogovor na Kasputina, da bi mogel udariti po njem, toda vsi so se izogibali takemu pogovoru in zato je moral Gilliard odnehati. Carska rodbina je pač bila prepričana, da Švicar sploh ne more razumeti svetosti Kasputina.
Vedno nove vesti o Rasputinovih škandalih so prihajale na dan. Tako so trdili, da je Rasputin zapeljal pestunjo Višnjakovo, ki je baje o tem tudi tožila carici. Ta pa nikakor ni verjela, temveč Višnjakovo celo ukorila. Nato so govorili, da je bil Rasputin že v Sibiriji znan kot razuzdanec in da je od tega dobil tudi ime rasputin«, to je človek, ki je zašel s pravega pota. Ko je carica za ta očitek zvedela, jc tajno poslala zaupnika v Pokrovskoje, rojstno vas Rasputiua. In tedaj se je izkazalo, da je bil ta očitek brez podlage, ker se je vas Pokrovskoje prvotno imenovala Padkino razpotje in zato so se tam že stoletin dolgo imenovale nekatere rodbine Rasputin.
Toda vedno novi očitki so se kopičili. Tako se je zvedelo, da «'a postala Rasputin in Badmajev dobra "rijc'^lja in zato se je pričelo govoriti, dr zdravi Rasputin carieviča s sredstvi, ki jih dobi v Badmajevi tibetanski lekarni. Ne'-ateri dvorjanlki pa so celo vedeli povedati, da Badmajev sproti obvešča Ra-spirMna o carjevičevi bolezni. Ka'-or hitro se boljša zdravstveno stame carjeviča. prihaja Rasputin v Carsko Selo in tako se zdi, kakor da ie Rpsnutin ozdravil carieviča.
Nekateri so skušali pridobiti za kampanjo proti Rasputinu tudi glavnega carjevega pobo*nika Frederi' sa. kar se jim pa ni posrečilo. Ce so vprašali njega za mnenje o Rasputina, se je ta samo vbudno nasmehnil in izjavil, da sploh še nikoli ni nič slišal o možu s tem imenom.
Od drugih carjevih pobočnikov je skušal samo admiral Nitov nastopiti proti Rasputinu, ki je njega v surovostih še prekašal. Ko pa je bil car vsled neke njegove neprijazne opazke o Rasputinu nejevoljen, se je Nitov takoj sprijaznil z Rasputinom. Še enkrat pozneje je skušal nastopiti Nitov proti Rasputinu, toda popolnoma neuspešno. Od ostalih pobočnikov pa se ni nihče uiti upal misliti, da bi nastopil proti vplivnemu Rasputinu. Sablin, Lo-man, knez Putjatin, Malcev in vsi brez izjeme so se sicer zelo jezili nad Rasputinom in njegovim vedno večjim vplivom, toda baš vsled tega so bili z Rasputinom nad vse prijazni. Zlasti sla se prikupila Rasputinu Malcev in Loman, ki sta postala prava >postillona« med carjem iu Rasputinom.
Rasputinov nastop na dvoru pa so dobro opazili tudi vsi petrograjski saloni, ki so se sedaj trudili, da pridobe Rasputina za sebe. Zlasti Burdakov je takoj opazil, da se je po Raspulinovem nastopu situacija spremenila in da zveza s komornimi slugami in pobočniki ne zadostuje več. In kakšno veselje je zavladalo v teh salonih, ko so zvedeli, da je Rasputin dostopen za podkupnine, da ljubi provizije, še bolj pa dobro vino in lepe žene. V tem oziru so znali Rasputinu posebej dobro postreči v salonu baronice Rosen in njene prijateljice lepe kneginje Dolgoruki. In dejansko je Rasputin najrajše obiskoval ta salon. Prav posebno veselje nad Rasputinovim uspehom na dvoru pa je vladalo v salonu grofa Ignatijeva. Saj so pravi ruski možje priporočili Rasputina in iz tega slovanskega salona se je začela zmagovita Rasputinova pot.
Med tem pa so nehali Rasputinovi obiski v carski palači. Večne govorice o Rasputinovih razuzdanostih so napotile carja, da je te obiske ustavil. Zdelo se mu je vendar boljše, če se z Rasputinom sestane raje na nevtralnih tleh. Za sestanke pa je bila zlasti primerna hiša Ane Virubove, ki je bila v bližini carske palače. In v tej hiši so se sedaj tudi vršili sestanki na največje veselje Virubove, ki je trdno verovala v Rasputina, ki da je poslan od neba, da ščiti carsko rodbino.
Carica je nato izrekla željo, da bi rada spoznala Rasputinovo rodbino. Želja ji je bila seveda takoj izpolnjena. Rasputinova hčerka Matijona je opisala ta prvi seslanek takole:
Pripeljale smo sc v dvorni ekipaži v Carsko Selo. Spominjam se, da sem se vsa
Da, v Aberdeenu se mora tudi ljubezen pokoriti vseobčemu zakonu štedljivosti. Neki i Aberdeenec se je tako nezaslišano zaljubil, ! da je svoji izvoijenki brzojavno ponudil ženi-
I tev. Nato je ves dan čakal na pošti ua od-! govor. Toda ure so minevale, prišel je večer i in urad so zaprli — udgovora pa ni bilo. Tedaj je fant ves srečeu hitel domov k materi iu jo objel, rekoč: Sedaj sem prepričan, da bo Jana prava žena zame. Ni mi še odgovorila, ker čaka na cenejšo nočno pristojbino za brzojavke 1«
Tako je ludi bilo in Jana in James sta postala res zelo srečen zakonski par. O prvem božiču je šla Jana kupovat za praznike pre-šičevo glavo. Dolgo je izbirala pri mesarju med zaklanimi prešiči; slednjič jo izbrala in dejala mesarju: A prosim, odrežite glavo kolikor mogoče blizu repa!
Ko sta James in Jana praznovala srebrno poroko, ie James ganjen objel svojo ženo in ji rekel: »Lahko mi verjameš, Jana, če lw tudi kateri od naju preje umrl nego drugi — pozabil te nikdar ne borni-
tresla od razburjenja, ko sem vstopila v hišo gospe Virubove. Carice še ni bilo. V sedle smo
se na mehko zofo. Soba je bila udobno opremljena. Povsodi so bile police z neštetimi kipci in drobnimi stvarmi. Na stenah pa so visele fotografije in bak rorezi.
Nakrat je pozvonilo in kmalu nato smo slišali šumenje damskih oblek. Berčik, najljubši lakaj gospe Virubove, je odprl vrata in vstopila je carica, spremljana od svojih hčera. Pozdravila nas je z dobrohotnim nasmehom, me smo ji spoštljivo poljubile roko, nato se je vsedla in pozvala še nas, da sedemo.
Velike kneginje so obstopile mene in Varjo in nas pričele spraševati ko za stavo.
^ Kako stara si? Kaj delaš? Kako ti gre v šoli?« so spraševale in pri tem tako hitro govorile, da je moja sestra odgovarjala ua vprašanja le s težavo.
Carica se je pogovarjala z mojo materjo. Pogledala me je s svojimi lepimi, neizmerno žalostnimi očmi. Imela sem nejasen občutek, da moram z njo govoriti in zato sem zbrala ves svoj pogum in jo vprašala:
Mama« (rekle smo carici mama, ker je bila za nas mati vse Rusije), »prosim, povejte mi, ali imate dosti slug?«
Smeje je odgovorila carica:
»Seveda, moja dušica.«
Ti sestanki so se še večkrat ponovili in skoraj je nastalo pravo prijateljstvo med Ra-sputinovimi otroci in velikimi kneginjami.
Med tem se je moral Rasputin boriti s svojimi nasprotniki med čudodelci. Badmajev, kot pameten človek, se je takoj pridružil Rasputinu in postal njegov pristaš. Tudi Ivan Kronštatski ni mogel nastopiti proti Rasputinu, saj je bil on tisti, ki ga je v Petrogradu javno blagoslovil in proglasil kot svetega moža. Zato pa so vsi ti manjši »svetci« in »čudodelci« tem bolj sovražili Rasputina. Mitja Koljška je padal iz ene besnosti v drugo, toda vse to mu ni nič pomagalo in proti Rasputinu je izgubil bitko, ko vsi drugi njegovi tovariši. Samo tisti, ki so si pridobili Rasputinovo naklonjenost, so obstali, vsi drugi so se morali
umakniti sibirskemu kmetu.
*
Več let je trajalo, predno se je tudi na zunaj opazila Rasputinova moč. Rasputin je čutil, da njegov vpliv na dvoru še ni dovolj utrjen in zato je previdno pazil na to, da ne bi vzbujal preveč pozornosti. Polagoma pa se je začel, čim bolj je rasel njegov vpliv, vmešavati tudi v državne posle.
Ko je bilo leta 1911. izpraznjeno škofovsko mesto v Tobolsku, se je posrečilo Rasputinu pregovoriti carja, da je kljub protestu sinoda imenoval za škofa neizobraženega meniha Varnavo. Predno je postal Varnavo menih, je bil čisto navaden vrtnarski pomočnik. Že od preje je bil Rasputin njegov prijatelj in sedaj se inu je nudila prilika, da prav imenitno razjezi z Varnavovim imenovanjem učeno višjo duhovščino. Te Rasputin nikdar ni mogel trpeti, ker je pač Rasputin vedno čutil, da mu manjka njih učenosti iz knjig. Zato se je naravnost naslajal, da je s tem imenovanjem tako zelo ponižal višjo duhovščino.
Ni se pa s tem svojim korakom samo zameril višji duhovščini, temveč tudi »pravim ruskim ljudem«, ker je tudi z vso ostrostjo nastopil proti njih političnim namenom. Pri vsaki priliki je govoril, da morajo vladarja spoštovati in ljubiti samo najnižji sloji, ker oni so narod, oni so sila države. Podobno so sicer govorili tudi »pravi ruski ljudje«, toda njim je bila vse to le fraza. Rasputin kot pravi kmet pa je v t o trdno veroval. Ko se je nek d v krogih pravih ruskih ljudi trdilo, da je pri-prosto ljudstvo nerazumljivo, je Rasputin naravnost pobesnel in pričel govoriti:
»Ce je to res, potem so tega krivi samo oni ljudje, ki drže ljudstvo na umeten način v nevednosti. Samo poglejte, kako je na deželi! Ni niti bolnic, niti šol, zato pa žganjarn brez številn. Mnogo bolje bi storili, predno valite vso krivdo na priprosto ljudstvo in na žide, da bi pomedli pred lastnim pragom. Pezdir v očeh brata pač vidite, ne pa bruna v lastnih!«
Tako in slično je govoril Rasputin pri mnogih prilikah in se naravno silno zameril reakcionarni kliki. Z vsem svojim vplivom je pričela ta delovati proti njemu in Rasputinova pozicija s° je začela majati. Ali Rasputin je bil prebrisan in je skoraj nato odkril lek, ki naj zopet utrdi njegovo stališče. Vzel je popotno palico iu pričel romanje v svete kraje pravo-slavja, v Kijev, Carigrad in Jeruzalem. Svoje romanje pa je utemeljil s tem, da ni več ' os satanovim izkusnjavam in da se mora z molitvijo na svetih krajih utrdili. Obenem pa ga naj romanje očisti njegovih grehov.
Ta njegov sklep jc šc povečal njegov ugled pri carici, ki je videla v tem njegovem romanju jasen dokaz, da jc Rasputin v rcsnici pobožen mož. Kakor so sprejeli priprosti kmetje v Po-krovskojem Rasputina po njegovem prvem romanju kot čisto spokorjenega grešnika, ki so mu odpuščeni vsi grehi, tako je bila tudi carica prepričana, da bo romanje v svete kraje Rasputina docela očistilo vseli napak in zablod. Bolj ko kdaj prej je bil sedaj za njo Rasputin svet mož
Ko so s? na dvoru zvedele prve vesti o razuzdanem življenju Rasputina, ni carica tem
vestem verjela, pa čeprav so bile nekatere podkrepljene s tehtnimi dokazi. Če 6e ji je reklo, da je Rasputin poljubil to ali ono ženo, potem so bili po mnenju carice ti poljubi nedolžni in prav takšni, ko poljubi stariâev. Ce pa se je govorilo o orgijah, potem je bila carica prepričana, da so bile te samo izkušnjave hudiča, ki pa jih bo Rasputin gotovo premagal. Če pa se je reklo še kaj več, potem je bila carica prepričana, da so vse te vesti samo plod zavisti in zato skozi in skozi neresnične.
Kinalu pa je dobil Rasputin novega silnega nasprotnika. Bil je to ministrski predsednik Ko-kovcev. 2e njegov prednik Stolipin je hotel nastopiti proti Rasputinu, temu »nadležnemu kmetavzu«. Ker pa je videl, da je car njegova nami-gavanja sprejel zelo neljubo, je pustil Rasputina na miru. Kokovcev pa je Rasputina skoraj osebno sovražil in zato ga je hotel na vsak način spraviti iz prestolice. Najprej je skušal to doseči zlepa. Poklicati je dal Rasputina in mu ponudil 200.000 rubljev, če zapusti Petrograd. Na njegovo največje začudenje pa je Rasputin denar odklonil in dejal, da je pripravljen oditi iz Petrograda, če želi to »papa«, da pa se ne pusti podkupiti.
Kokovcev vsled tega odgovora še bolj razjarjen, se je obrnil naravnost na carja in mu skušal dopovedati, da je Rasputin čisto navaden pustolovec, proti kateremu je vse javno mnenje. Car pa je prekinil Kokovceva z zaničljivim zamahom roke in vprašal smeje: »Vi torej polagate važnost na to, kar pišejo časopisi?«
»Da, Veličanstvo«, je odgovoril ministrski predsednik. »Jaz upoštevam časopise, zlasti kadar pišejo o carju. V tem primeru pa celo najbolj lojalni časopisi objavljajo ostre kritike.«
Car pa je naredil dolgočasen obraz in dejal: »Ti kritiki so idioti. Jaz poznam Rasputina.«
Kokovcev je bil sicer v zadregi, vseeno pa se je upal še enkrat apelirati na carja, da v interesu dinastije dovoli odstraniti Rasputina iz prestolice Nazadnje je vendarle car privolil in dejal v ledenem tonu: »Sam mu bom dejal, da se naj odpelje in da se naj več ne vrne.«
V resnici je tudi car zaprosil Rasputina na najbolj prizanesljiv način, da naj odide za nekaj časa iz prestolice. Rasputin se ni pustil dolgo prositi in se je takoj pripravil na odhod. Pri slovesu pa je dejal carju in carici:
(Nadaljevanje prih. nedeljo.)
številke pomenijo: Vodoravno: 1 pokrivalo, 4 parfum in zdravilo, 7 stara mera, 10 del njive, 11 mišljenje, 12 glagolova oblika, 13 kmetova potrebščina. 18 nočna tica, 20 duševna lastnost, 22 predlog, 23 izvor ognja, 25 zlato (francosko), 26 ličji gnoj, 29 pod, 31 zemeljska ožina, 34 opica, 36 morska ožina v severni Evropi, 37 vrsta vina, 38 dobelokožec, 39 indijski vladar, 40 del roke, 41 kraj v Savinski dolini, 42 pravni naslednik, ,43 slab film, 45 igra. 4G nota, 48 droben pesek, 49 oziral, zaimek, 50 orjak grškega bajeslovja, 53 učen mož. 56 godbeni instrument, 60 gibalo, 61 amerikaneki debelokožec, 62 škodljiv žužek, 63 del hiše, 6-1 ruski kmet, 65 mednarodno igrišče.
Navpično: t močvirnat kraj, 2 del trte, 3 vrsta vina. 4 samozavest, 5 vladarsko znamenje, 6 francoski plemič, 7 del rastline, 8 majhen ta<i. 9 rimski zgodovinar, 14 kratica pri podpisih. 15 vesel dan, 16 vrsta denarja, 17 predlog, 19 glasbeni instrument, 21 se bavi z računstvom. 24 čistilno sredstvo, 26 sad, 27 harmonična zveza več glasov, 28 drobtina, 80 nemaren človek, 32 žival mačjega redu, 33 namišljen bog, 35 gozdna tica. 36 babilonsko božanstvo, 43 tropična rastlina, 44 izredno sodišče, 47 grški modrijan, 49 obleka, 50 začimba, 51 žensko ime, 52 predlog, 53 pritrdilna členica, 54 fantovska navada, 55 ustanovitelj ruske države, 57 pripadnik pastirskega naroda, 58 del obleke, 59 moško ime.
Za pravilno rešitev razpisujemo dve nagradi:
1.	Gregorčič Simon: Poezije, I. zvezek.
2.	Levstik Fran: Poezije.
REŠITEV ZADNJE KRIŽALJKB.
Vodoravno; 1 žrd, 4 Mamiont, 10 aga, 13 emir,
15	rjuha, 16 osat, 17 Pavel. 19 Ala, 20 Istra, 21 na, 22 in 24 kv (kvini? 1), 25 re, 27 notar, 30 elita,
33	la, 35 sejalnica, 30 ka (kalij), 37 gnu, 39 res, 40 A ca, 41 ton, 42 Etna, 43 cepč, 44 bo«, 45 M Dr (medicine doktor), 47 tla. 49 Krf, 50 rn, 51 Kunl-gunda. 53 a. a. (ad actn), 54 režim, 55 liana, 57 to, 58 lk, 60 kn, 61 rž, (13 dežek. 65 luk. 67 angel,
70	eter, 71 cenik, 73 kolo, 74 lak. 75 ekvator. 76 sok.
Navpično: 1 žep, 2 rman, 3 divan, 5 ar, 6 rja, 7 inula. 8 ohal, 9 na, 10 astra, 11 gare, 12 ala, 14 re,
16	os, 18 liter, 20 Ivica, 23 najezdnik, 24 klicataik, 20 algebra, 28 os. 29 ras, HO ena, 31 ta, 32 kane In s,
34	Anton, 39 kopra, 38 Unn. 41 lek, 45 mužlk, 46 Rim, 47 lui, 48 Ad ma, 51 ke, 52 an 54 Rože-k, 56 Argos, 57 leta, 59 kuna, 62 želo, 63 del, 04 er, 65 lev, 66 kit, 68 n. k. (novoknjtževni), 09 lok,
71	c. k., 72 ko.
Pravilnih rešitev smo prejeli 52; za nagrado sta izžrebana:
Josip Novak, vi? šol nadz v p. (Pregelj: Zgodbo zdravnika Muztiika).
Viktor N a e h t i g a 11, Ј.јцШјапп (Sien-kW-icz: Jcmaï ZmagovaČ),
Ljudje pri radiu
Intervjuvali je lepo, na ta način se vsaj zve, kako kdo o čem misli. Ta reč pride potem v javnost, ljudje se zanimajo, bero in lepo se jim zdi, da ta pa ta o tej in tej stvari tako misli. Ali pn narobe: grdo se jim zdi, da ta in ta o tej pa tej stvari tako (!) misli. Intervjuvati je lepo, ampak ni lahko. Če bi recimo intervjuval kdo ljudi, kuj mislijo o letošnjem čvičku, bi to Slo lažje, vsakdo ti pove svoje innen'c. Pa pojdi sedai intervjuvat ljudi o radiu. Misliš, da boš kaj izvlekel iz njih, če uganejo tvoj namen? Še dolgo nič. Zgodilo se ti je tako, kakor meni, ko sem prišel tako nerodno. Zato sem pa hitro nehal, zakaj skušnja me je naučila previdnosti. Še slutiti ne sme nihče, da boš »dal« to, kar povedo, v časopise. Sicer se režejo takole iz zadrege: »Ah, veš, prav nič li ne morem povedati. Ne vem, kaj bi rekel? Se ne spoznam dosti na aparat. Pojdi no k temu in temu, da ti bo natančno povedali« Čuden strah Imajo naši ljudje pred javnostjo. Kljub zagotovilu, da njihova imena ne bodo nikjer omenjena, vseeno se te zboje.
Treba je drugače. Zasebni pogovori, v teh se človek izda in pošten amater ludi. Zato le s prijateljsko besedo k njemu, kakor, da se te ves s-et tiče bolj, kakor pa njegov radio in le ker ne veš kaj drugega povedati, pričneš razgovor o tej kočljivi reči. In če bo kdo uganil v teh razgovorih samega sebe, naj se torej ne ustraši.
Prvi Študent.
Sin premožnih ljudi. Manire zelo površne, domače. Fant ve, da doma nekaj pomeni, hoče veljati še drugod:
»Hm, z radijem je pa tako: je pa ni. Koliko jeze mi povzroča!«
»Zakaj ga pa imaš, če ti povzroča jezo?«
»Zaradi .heca' in pa, ker mi je všeč. Ravno prav zabijem z njim čas. Iinara trielektronski aparat. ,Stari' (to je namreč njegov oče) mi ga je obljubil, če napravim maturo. .Cepnil* sem res, v francoščini, ampak aparatek imam le. Samo danes ne bo nič z njim. Kar žre me, tako neumnost sem napravit«
»No, pride k meni bratranec in potoži, da so inu vse elektronke pokvarjene. Posodim mu svoje. Sedaj nem se pa spomnil, da so njegove pokvarjene elektronke navidez prav take, kakor moje. Gotovo bo moje obd-žal, svoje mi pa vrnil. Zakaj iih nisem zaznamoval!«
»In kako ti je program všeč?«
»Misliš Liubljano? Kadar oddaia kako ,fletno* muziko, že poslušam ali pa kadar ie kaj zabavnega, če pa ni tega, pa poiščem kai drugega! Moj Ingelen je izvrsten. Najboljša firma, boljši kakor Kapsch, Rndione in drugi!«
To, da ta študent hvali svojo znamko, ni samo njegova lastnost. Lastnikom »Radionov« se zde ti najboljši, lastnikom »Kapschev« »Kapschi« itd. Vsak je zaljubljen v svoj aparat.
Drugi študent.
№ tak bogatinec, kakor prvi. revež pa tudi «e. »Dobro« instrukcijo ima. Preživba sc sam.
»A, radio! Sedaj imam d<*t«>ktor, na jesen morda, če dobim še eno, že obljubljeno m' inslruk-cijo, si kupim aparat. Le škoda. d# se p-ip-av,;am na izpit in zvečer ne morem poslušati vsega programa. Na francoski tečaj pa pazim. To mi zna priti še prav. Čtikaj, nekai me je zadnjič si'no zanimalo: Pregled novih kn'ig v lanskem letul Moj detektor krasho funkcionira!«
Stisnil sem roko in sem šel.
Trgovka.
Priietna v razgovoru. Postreže gosta z likerjem. Dobrodušna in klepetava:
»Ah, veste, kupili smo radio, bodo otroci imeli veselie. Tam le je, na omarici. Sedai ga poslušamo vsak večer, noorej smo pa bili en dan na tedp.n brpz njega, naš Franci je rekel, da se mora polniti akumulator. Sedaj ie pa kar na «'ektriko (dobra žena ie mislila p-ikljufek ча toki: ni ga treba nič polniti. E seveda, mladi bi vedno najraje samo plesali, inz sem pa vedno huda in se kregam z nnmi. ko iščeio jamo take postaje z veselo muziko. Meni je Ljubljana šc naibob' po-všeči. posebno kadar zaigrajo ali pa zapojo kako narodno.«
Gospod olicijal.
»Naročnino sem plačal za pol leta nnprei. Imam vsai mir. Nerodno je, da ne smem postaviti visoke antene, hišna gosporlinia ne pusti. Pa je tudi sobna ntena dobra. Z ženo presediva na:več večerov pri radiu. Človek vsaj prib-ani. Dokler nismo imeli radia, je žena vedno silila Vam vp-> « (Si'il je pravzaprav on, samo pove ne takoj »No, sedai pa ostapeio tisti kovači za kino ali za kavarno doma. Splača se radio S»mo učenih predavanj ne maram v radiu. Najbolj me zanima zadnji del programa: poročila. Da, da, saj je prav, če je človek vedno točno informiran.«
Gospa oiicijnlova:
»Samo včasih rad malo zadremlješ pri muzi-ki. Povej še to gospodu!«
Ravnatelj d. z o. z.
»No, semintja se radio za spremembo kar prav prileže. Človek hoče kam ven, pa se mu ne ljubi preoblačiti, največkrat še obrit ni — delo človeka res kar podivja — kdo bo vedno tičal v trdem ovratniku in v naškrobljeni srajci! Lepo sa človek doma obleče v pižamo, sezuje čevlje in obuje šlape, pa ti lepo mine večer. Samo to jc nerodno, da moram vedno imeli koga pri roki, ki zna ravnati z aparatom. Sam sem za to preveč neroden. Najbolj sem vesel, kadar je kako predavanje iz zgodovine ali kako kje drugje žive. Mu-zika se tudi prileže, človek pri njej kar pozabi misliti. Borznih poročil ne poslušam. Te mi že poprej banka pove.«
Delavec.
Ni pravi delavec. Delovodja je in to vedno S ponosom poudarja:
»Ali so že znašli tak detektor na štiri slušalke? Moj ima samo dve. Pu sino štirje pri nas doma. Opoldne ne poslušam nikoli. Takrat se malo vležem in nočem nič slišati in nič videti. Moja žena ima pn delo v kuhinji, zato poslušala otroka. Zvečer sta tudi ona dva najprej na vrsti, jaz pa pozneje primem za slušalko in šele, ko sla otroka v postelji, potem pn še žena. Njej ni toliko za radio. Delavske ure, to so pametna reč. Sem zadnjič poslušal, Le kako to narede, da napeljejo radio tako daleč iz tovarn? Da, tistega inženirja, ki je zadnjič govoril, poznam. Ampak petje je pa le nad vse vredno. Kaj pravile, koliko bi pa veljal majhen aparat na štiri slušalke? Saj ni lako drago?l«
Strojepiska.
Mlajša, šele začetnica O radiu ni natančno poučena, o vsem »vetu pa le maio:
»Pri nas imamo radio na več kot petsto metrov dolge valove. Čudno je, da pravijo radiu, da
je brezžičen, ko je treba vendar toliko žic. Ku-pletom se pa mora človek res smejati. Ampak, kaj pa po radiu vedno tako drdra, pa prav takrat, kadar je najlepša godba? Tramvaj pravite, res? Če se ne špasate? Kaj bo res pel en zamorec v radiu? Kako se pa to spozna? Ampak kako lep g|as je imel zadnjič tisti, ki je pel, tako, kot da bi opero poslušala. Kako mu je žc ime temu pevru? Spomnite me!«
»Betteto, Kovač, Zupan...?«
»Ah, ne, ne, teh ne poznam. Lep fant mora biti, so mi pravile koleginje. No, kako mu je že ime ...?«
Kmet.
Najtežje je bilo iztakniti kmeta, ki se zanima za radio. Nc morda radi tegu, ker jih ni, no, saj veste, mestni človek pozna le mnlo kmetskih ljudi. Zadnjič sem pa le onega srečni, ki ga poznam. Se pravi: ni bil pravi kmet, le sin kmeta je bil. Kakor da bi šel k poroki, tako ie ponosno stopal proti »avtobusdvorui, z nečem zavitim pod pazduho.
»Bog te živi, kaj pa ti v mes''i?«
»Nove elektronke sem kupi' nn Miklošičevi cesti.«
»Elektronke?«
»He, ti najbrže misliš, da imate samo v mestu radio? Ampak pri nas, na kmetih ga imamo tudi. Če nas kdaj obiščeš, se boš sam prepričal Imeniten sprejem, povem tj. Kakor, da bi sredi med nami peli ali govo'ili.«
»Pa kai ti ie najbo'; všeč?«
»Vse od kraia, godba, petje, poučna predavanja, vse. Naiboli pa novire. Pri nas ne gre nihče prej spat, dokler ne slišimo novic. San'o, kadar so tuii ieriki na vrsti, jim poiščem kako tuio postajo. Pa kakor, da so vse postaie med seboj zmenjene, prav ob tistih urah se od povsod slišijo same francoske, nemške in turške besode Kadar je na srbski iezik na vrsti takrat nc gre noben -"-oški iz sobe. Jaz znam srbski, sem se naučil voiakih. moj brat pa šele pojde in pravi, da mu ne ' ?koclova|o, če zna že sr^ai ma'o. Dobro, da še	nekai slovnice iz '"Ip. Sodaj
mu pride še ta prav. Kdo bi si mislil? Pa adiio. mudi se mi in budo bo doma, če ne prine?cm do večera elektronk.«
ft
Tako modruiejo naši ljubitelji radia, kadar so med seboj ali pa z zaupnim človekom Sedaj jih pa povabi na javno anketo, kako bodo hitro umolknili' Kvečjemu, da bodo najbolj pogumni graiali kako malenkost, v svojem srcu pa so vsi zadovoljni, srečni, da imajo rndio in so postaji Ljubljana hvaležni za p-ogram. Seveda za vsakogar pa vse ni in za vse tudi vsaka reč ne niore biti popolna.
Kahšen mova biti res dober zvočnih
Nezadovoljstva nad radiosprejemom v veliki večini slučajev ni kriv le aparat, ampak tudi zvočnik. Ce ni dober, napravi ludi iz najboljšega aparaia slabo konstrukcijo. Zalo je zelo priporočljivo nabavili si k vsaki radiosprejenmi postaji tudi res dober zvočnik. Mnogi radioamaterji še vedno premalo mislijo na to.	^ .
Kai zahtevamo od dobrega zvočnika? Dati nam mora predvsem lep, poln, plastičen glas. Nižji basovi toni in višja harmonična nihanja daje;o vsakemu instrumentu barvenost, brez katere je ^las enoličen in mrtev. Ravno ta daje vsakemu muzikal-nemu komadu ono polnost in zaokroženost. Po teh višjih harmoničnih nihanjih spoznamo značaj posameznih instrumentov. Pomanjkanje teh glasov pa ustvarja oni stisnjeni in hreščeči glas, ki odvrača šc tako navdušenega uaclioamalerja od poslušanja.
Navadni zvočnik podaje le kakšne 4 do 4 in pol oktave. To so seveda zelo ozke meje. 1 kzv. frekvenčni trak, 1. j. vrsta nihanj, je zelo okrnjena, manjkajo ji bas nižji basovi toni in višja harmonična nihanja. Tak zvočnik je seveda nepopolen.
Tehnika se je intenzivno bavila s problemom razširiti (a frekvenčni trak. Uspelo ji je razširiti ga na polnili 6 oktav, od nizkega G velike oktave do 5- črtanega visokega G. Vse le oktave daje s polno jakostjo. Ravno ta široki glasovni obseg omogoča, da slišimo glas naravno, torej z njegovo zvočno posebnostjo in sicer tako popolno kot razne glasbene instrumente
Od dobrega zvočnika pa zahtevamo še to, da reagira že na naimanjše impulze, ki pridejo iz sprejemnega aparata, in da lahko prenese tudi velike energije.
Ti dve <?lavm zahtevi glede glasu in jakosti pa more izpolniti !e zvočnik prvovrstne konstrukcije.
Zvočnikov imamo več vrst, predvsem jih raz-likuiemo po sistemu. Imamo 3 razne sisteme, ki bazirajo na elektromagnetnem, clektrodinainičiiem in elektrosia'ičnem principu.
Za radio prideta v glavnem v noštev le Drva dva in sicer naiveč prvi, zvočnik z elektrostatičnim sistemom pa služi modernemu zvočnemu filmu.
Pri magnetnem sislemu imamo eiektroma.gnct in membrano, ki more pihati ob kotvi matncla. V razliko o delcktroniagnetnejja sistema pa imamo pri elektrodinamičnem mesto membrane tuljavo, ki se nekako ro'anlia v талаИло polie. Tak zvočnik ie, kar se tiče glasu, ze'o popoln, pride na v poštev le v kombinaciji z jakim aparatom ali pa z ojačevalcem.
Za snrcem v sobi in manišl dvorani rabimo večinoma zvočnik z elektromagnetnim sistemom.
Na'važneiša sestavna dela kakega zvočnika sla elektrom.Tmpf in membrana
Od dobrera magneta zahtevamo, da ohrani dolgo svoi magnetizem in da na eni strani reagira že na naimamše imotiize. na drugi strani pa da ;e lako liiofrin, da orenesr tudi več'e energije t. i., da ni prehitro nasičen. Prcnasifeno'-.l m"«,:cta oo-vzroči namreč popačen ie glasov 7a dol<r> ohranitev magnetizma so sr na'bol' izknza'i sistnni iz amerikimskf*"« НрИгоШррочј jpkla, ki ima to svoj-slvo. da ohrani dolga lela svoj magnetizem ne-zmnivšan.
Tudi membrana je nri dohrppi zvoč"iku z""lo važna. Vezana ie z magnetnim sistemom r° "rsebni knii«tnikci'i. Na'boli'a mrmhrana ima v sn'oï"em oMiko stožca Tesno ob vrbu tca stožca nastalo iMsntrj (rlasovi. proli robu na i?«>ibn'o nizki klasovi. Ve'ika zvočna tvvršina omogoča čisto in iakn no-da'anie Hasov. ki se inoreio razbiti pos.vnič in polno. Tpui z»htevam na oHtrovaraio le membrane, ki so ile'ane brez roba ali šiva, ki sicer deformira glas. Pal'e «p smeio biti higroskprične. t. i. ne smeio bi'i občutUive za vla^o, kar zopet zelo neugodno vpliva na ka'-ovost orlasu.
7a rcniHrame iako'ti glasu imamo na sisiwnu gumb s ka'"ri,n moremo pritr^nili al! ndH«"ill membrano od kotve m a ourla. <"ïm oblaopp;,,a ie zveza med тлтцНгчп in membrano, fpin t lii i ie glas. Cim bolj pa pritegnem membrano h kotvi, tem
Kvalitetni
i K
■ II
Čist in naraven sprejem radijskih postai je Vam omogočen le tedaj če imate v resnici prvovrsten zvočnik, ki čisto in brez popa-čenja spreminja električne toke v glas. laki zvočniki pa so žal razmeroma dragi, kakor je drago vsako res dobro blago.
V želji, da omogočimo tudi mani premožnim nabavo takega finega zvočnika, smo sklenili oddati v času od
20, januarja do 20. februarja 1930
omogočen vsakomur!
&
Li&ljarca- Moštev: 5
45 kvalitetnih angleš ih zvo nikov Дm p! on ДС 27
proti plačilu 210 Din ter šostkratnemu mesečnemu plačilu po 180 dinariev.
Prednosti tega zvočnika so: Velik in močan magnetni sistem iz spccijalnega ameriškega elektrolitičnega iekla, ki ostane za magnetizem zmeraj enako občutljiv; za vlago neobčutljiva membrana brez šiva; elegantna, akustično zgrajena šatulia.
PoSil a se tuli po pošti, — Zahtevajte, da se Vam ta zvočnik predv .ja!
BLfANA
MariOor • Gosposka 37
Zahîeva te naš ilus^rovani cenik !
jačji mi postaja. Pri dobri konstrukciji pa mora biti dana možnost, da čim bolj pritegnem membrano, da pa mi more kljub temu še prosto nihati.
Pa tudi od omarice, v kateri je montiran magnetni sistem, zavisi nekoliko kakovost glasu. Vendar omarica ni tako važen del, saj služi v glavnem le za to, da nosi sistem in da ga varuje pred ev. zunanjimi vplivi.
Prvenstvo konstrukcije res dobrih zvočnikov gre angleškim izdelkom, n." pr. tovarni znanih Am-plionov«; pa tudi Američani so spravili na trg nekaj prav izbornih, ined njimi n. pr, znanega ,-Len-zolo«.
Iz tiispm amater ev
POSTAJA RADIA, V LJUBLJANI.
18. jan. 1930. Holandija. Ze dolgo Vam nameravam sjjoročiti nekoliko I vrstic, kaiere upam, da bodo tudi vse Slovence zanimale, če smo prav tako oddaljeni od domovine in hrepenenje in naše misli pa le vedno hodijo po slovenski zemlji, čeravno ne s svojimi nogami, pa s pgmočjo naše radio-po^faje v Ljubljani. Skoraj si nq morete predstavljati v Domovini, kako nas zanimajo v Tujini vse novice iz Domovine. V prvič so nas razveselili in tudi do solz ganili na sveti večer zvonovi iz St Petcrske cerkve v Ljubljani. Po prenelm zvonenja ste nas prav leno pozdravili in nam voščili vesele božične praznike, vsem Slovencem v tujini, kakor VVestfalskem. Holandskeni in Belgijskem. Prav zvesto smo poslušali, cla še dihati nismo upali, cla smo ja vsako besedo sprejeli. , Tudi mi smo Vam odzdravili, ali žali Bog, ko niste slišali. Zalo se Vam zahvalim pismeno. Tudi gospa j l.ovšetova se je dobro odrezala, ni bilo veliko razlike med petjem in ploščami. Pa več kakor polovico smo iih le pravilno uganili. Kar ne morete si misliti, kako nadleguje ta dolga zračna plast in jxxl-nebje radiu. Ker v Domovini imate zmerom štiri do pet stopinj mraza, na Nizozemskem pa je od 8 do 12 sloninj nad ničlo. Tudi vesele Dolenjce vabimo z njihovimi lepilni napitnicami, čeravno je bilo narobe: namesto vina smo imeli pa kavo na mizi. Prosimo, če imate kaj zanimivega in veselega, prihranite za zvečer, ker po dnevi nam je snrejem nemogoč. Torej izročamo pozdrave vsem Slovencem v Domovino.	R. R.
NAŠE PESMI V LONDONSKEM RADIU.
Na iniciativo našega rojaka, profesorja univerze v Nottinghamu v Angliji, g. Janka Lavri-11 a se je mudila poleli minulega leta v Sloveniji in Jugoslaviji angleška komponistka Julia Chatterton, ki je uglasbila jiolno jugoslovanskih motivov, ki bodo izšli v 4 zvezkih v glasbenem založništvu Curwcn v Londonu. Razen lega pa jo je angažiral londonski radio, da priredi nekaj jugoslovanskih ! koncertov, samih narodnih jnesini. Prvi koncerl se 1 bo vršil v soboto, dne 31. januarja od 14—15. Dve I pesmi se bosta peli v slovenskem jeziku (»Gozdič je že zelen« in »Mi ptičea zapoje«). Pevca g. Mor-gana Jonesa ie naučil g. prof. Lavrin sam pravilne slovenske izgovarinve, pri klavirju pa ga bo spremljala gdč. Julia Chatterton. Podrobni spored kon-certa, ki bi ga kazalo sprejemati in nato oddajati tudi naši posiaji, objavimo v jietkovi številki »Slovenca«.
V Ameriki, deželi obrokov. Prodajal?c radio potrebščin telefonira policiji: Halo, lam policija? Pridite brž! Imam zelo sumljivega človeka. Hoče kupiti sedemelektroski aparat in plačati v gotovini.
Dobra stran radia. (io:-|)od šparovček in gospa Šparovka poslušala radio. Nedeljsko pridigo
Gospod Špnrovček se naenkrat zakrohoče in prične tolči z rokami po dlaneh.
Gospa Sparovka: Kako sc moreš vendar smejati tako sveti reči, kakor je pridiga?.:
àpnrovèek: .Kaj se ne bom cmejal? Sedaj je ravno pridigar povedal, da bodo začeli pobirnti s puščico. Drugi v cerkvi morajo z drobižem na , dan, ali naj jaz po radiu vržem dinar v puščico?';
Programi Hadio-LiuUijana i
Nedelja. '_>(3. januarja: 0!KI Prenos cerkvene glasbe. — 10 Versko predavanje. Dr. G Itant. — 10:2(1 Fr. Krjavoc: Od česa Slovenci živimo. — 10.50 Konrert Rndio orkeslra. — 12 Cv. Hvigelj: Fotografiranje Bporla. — 15 Prenos iz Vrhnike. — 20 1'renos iz Zagreba: Puccini: Turandot, opera. 22 Časovna napoved in poročila.
Jesenice! — Radio aparate prodaja in montira solidno in z garancijo: Kadio — Jože MarkciL
I Ponedeljek, 27. januarja: 12.30 Reproducirana glasba. — lb Časovna napovc-d, l> rz , reprcduci-rana glasba. — 13 30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.S0 Koncerl Radio-orkrstra. — 18.80 Dr. Lebrn: Franci •Kina. — 10 Zdravstveno pred vanje: Inž. Gerl: O mleku. — 19 30 Gospa Orthnber: Angle-ščina. — 20 Večer v silhuetnih obrisih, izvaja Ra-- dio-orkester. — 22 Časovna napoved in jiorofila.
Torek. 28. januarja: 12.30 Reproducirana glasba — 13 C: sovmi n:-povod, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17 30 Koncert liadio orkestra. _ I8.30 Dr. Rcž č: O namenili 111 ciljih Jadr. straže. — 19 Dr. Kolarič: Napako slovenskega pisanja. — 10.30 Dr. Prcobra-zensky: Ruščina. — '20 Nestroy: Utopiienca^ tčlani narodnega gledališča, režlra prof feesl). — 22 Časovna nap Aed in poročila. Koncerl Radio orkestra
Drugi prepramt t
Ponedeljek, 2". januarja.
Belgrad: 10 aSv. Snvac, recitacija. — 10.10 Proslava na čast sv. Savi. - 12.40 Konrert It-dio-orkestrn. — 17 05 Svetoe veka akademija z ljudske j šole. — 18 Koncert jugoslovanskih pesmi. — 10.30 Sv. Sava, predavanje. — 20 honn rt slova, s'ce gh*. be. Poje član b.-' .-rajske opere g. P. llolrdkov, Ra-dio-kvartet. — 21.30 -Nrinanjar, dram. slika s petjem • — 2215 Dnevne vesli in čas. — 22.Г0 Pi sna glasba. — Varšava: 1G.15 Reproducirana glasba. — 17.45 Koncert zabavne glasbe — 19.25 K ep reducirana glasba. ~ 21.10 Malo glasbe. — 20 30 Opereta Grofica Mendiante-, — 23 Plesna gl sivi. — Budapest: 12.05 Orkestralni koncert. — 19 80 Fi''"vr-mouični koncert. — 2140 Francoska gb sba. - Dunaj: 11 Koncert RadlO-orkestra.. — 10.30 Koncert.
—	17.10 Glasbena ura za mladino. — 20 Koncert dunajskega učiteljskega a capella zbora, nato zabavni koneert. — Mi'au: 11.25 Reproducir-na <t1-r-ba. — 12.30 Koncert Radio-orkestra. — 13.30 Orkestralni koncert. — 10.30 Mladinska ura. — 17 Koncert kvinteta iz Torina. — 20 30 Večf-rni koncert Radio-orkestra. - 21.15 Zabavni koncert in pi sna glasba. — Praa;«: 19.05 Slovaftki večer — '>rjoo Radio-kabaret. — 21.30 Klavirski koncert. — Lan-Kcnberp: 17.30 Koncert komorne glasbe. — 18 30 Predpust. — 20 Večerni koncert R-dio-orkestra, nato nemške narodne pesmi, nato plesna glasba — Rim: 13 Koncert Radio-kvinteta. — 17.30 Popoldanski koncert. — 21.02 Koncertni večer napolitans'cih pesmi. — Berlin: 20 Prenos iz opOre »Fra Diavoloc, opera. — Katovirc: 10.15 Reproducirana glasba. — 17 45 Zabavna glasba. — 19 05 Literarna ura — 20.30 Prenos operet" iz Varšave. — 28.15 Plesna glasba. — Toulouse: 18.35 Plesna glasba — 19 Pesmi. — 19.30 Večerni koncert. — 20 25 Zabavna glasbi. — 21.45 Koncert jazza, — Stuttgart: 10 Koncert Radio-orkestra. — 18.05 Elektrika in r-dii pri pospeševanju rasti, predavanje. — 20.15 Večerni koncert. — 21.10 Glasba za lniike. — 22.25 Ura Kabareta. — M. Ostra vu : 11.30 Reprodueir"na gl sba.
—	12 30 Opoldanski koncert. — 10.30 Koncert vojaške godbe. — 17.35 Koncert na dveh klavirjih. — 19.05 Slovaški večer. — 20.20 Radio-kabaret. — 22.15 Reproducirana glasba.
Torek. 28. januarja.
Belgrad: 18 Jazz 11a ploščah. — 20 Prenos iz Zagreba. — 22 Dnevne vesti in čas. — 22.15 Reproducirana glasba. — Varšava: 17.45 Popoldanski koncerl zabavne glasbo. — 19.20 Prenos opere \z Katovic, nato jdesna cl-sba. — Budapest: 1°05 Vojaška godba. — 17 Orkestralni koncerl. — 18 4.) Drama iz študija. — 20 Koncert. — Dunaj: 11 Koncert Radio-orkestra. — 15.30 Koncert. — 17 30 Mladinska ura. — 20 Konrert dunajskega simfoničnega orkestra. — Milan; 11.25 Reproducirana glasba.
—	12.30 Koncert Radio-orkestra. — 13,30 Orkestralni koncerl — 10.30 Mladinska ura. — 17 Koncert kvinteta iz Torina. — 20.80 Prenos iz Torina.
—	Proga: 20 Violinski koncerl — 21 30 Klavirski koncerl. — Langenberg: 15 Mladinska ura. — "o Operetna glrsbn, reproducirana glasba. — "04,5 Simfonični konrert. — Rim; 13 Koncert Rndio-kvinteta. — 17.30 Popo'danski koncert. — ^l 02 Prrsios iz o|>ere. — B.-rlin: 19 Zabavni koncert — 20.30 >Vojček , tragedi a. — Katoviec: 10 20 Reproducirana glasba. - 17.40 Popoldanski koncert zabavne glasbe. — 19.05 Malo gl sbe. - lO.^O Prenos opere: Zygnmnt August. — Toulouse: 18.35 Plesna glasba. — 19 Prsmi. - 1930 Večerni koncert. -20.15 Zabavna glasba. — Stuttgart: 10 Popoldanski koncerl. — 19.30 Pol ure glasbe. — 20 Koncert komorne glasbe. — 21.30 .Poročni čai-к. veseloigra.
—	23.25 Plrsna glasba. — M Osfrava: 11 an l.'oùro-dueiram glMba. — 12.30 OjKvldnnski koncert.'
10 30 Popoldanski koncerl. — 17.30 Drama. — 19.05 Ljudska glasba. — 20 Violinski koncert. — 21.30 Klavirski koncert. — 22.15 Plesna glasba.
шшши

2-B" 622.44311A
Angleški kralj Jurij V. bere pred radio-mikrofonom otvoritveni govor. Desno od kralja stoji angleški zunanji minister Hendcrson, levo —■ za prestolom — pa ministrski predsednik MacDonald.
Inozemski diplomati na Angleškem so šc vedno pooblaščeni pri dvoru St. James«, čeprav je londonska rezidenca angleškega kralja huckinghamska palača. Ohranilo se je pač staro besedilo kljub temu, da so se spremenili časi in razmere. Palača St. James jc bila namreč skoraj dve stoletji službeni sedež angleških kraljev, dokler ni kralj Jurij III. sezidal buckinghamske palače. Tam, kjer se danes dviga palača St. James, sta bila svoj čas samostan in bolnišnica. Kralj Henrik VIII. je dal samostan podreti in sezidati kraljev grad z velikim vrtom, odkoder je lahko zložno jezdil na lov v gozdove pri Kensingtonu in Hamp-steadu. Njegovi nasledniki pa niso mislili na to, da bi novo palačo uporabljali za službene sprejeme, ostali so v Whistehallu, dokler ni leta 1637 ta zgradba pogorela. Zadnjih sto let se jc pa palača St. James pomaknila zopet v drugo vrsto, ker jo uporabljajo samo ob čisto določenih slovesnih prilikah.
Sedaj zboruje v palači St. James pomorska razorožitvena konfercnca. Samo otvoritvena seja se je vršila na Royal Gallerv zgornje zbornice, druge seje konference se pa vrše v tako zvani Grand Council Chamber palače St. James. Grand Council Chamber (velika zborovalna dvorana) je okrašena s številnimi krasnimi portreti angleških knezov in kne-ginj. Delegati, med katerimi so prvi državniki Evrope in Amerike. Tardieu, Briand, Grandi, Stimson itd., vrše torej svoje delo v sijajni dvorani, medtem ko so časnikarjem, ki so prišli v velikem številu, nakazali sobo, v kateri je kralj Karel I. spal v noči pred svojim usmrčenjem. V tej sobi so pripravili prostor za 370 časnikarskih poročevalcev. Druga posebnost sedanje pomorske razorožitveno konference je, da delegati niso gostje angleške vlade, kakor se je pričakovalo. Prvotno so nameravali smatrati tuje državnike kot goste angleške vlade, ko pa je MacDonald preštudiral ogromen proračun za izpeljavo tega načrta, je opustil to misel.
V palači St. James pa ne zboruje šc le prvič mednarodna konferenca. Prvo tako zborovanje se je vršilo tam leta 1814, ko je bil premagan Napoleon in interniran na Elbi; takrat so se sešli v palači St. James združeni vladarji, da se posvetujejo o evropskem miru. Skoro sto let pozneje, leta 1912 se je vršila v palači St. James mirovna konferenca med poraženo Turčijo in združenimi balkanskimi državami. Leta 1920 se je pod predsedstvom
starega Balfourja v bivši kraljevi rezidenci prvič sestal svet Društva narodov, ker takrat še ni bila določena Ženeva za sedež Društva narodov in je še le Gustav Ador predlagal Švico. Tudi razgovori leta 1921 v svrho izpopolnitve odnosno pojasnitve mirovne pogodbe, pri katerih so bili prvič navzoči tudi nemški delegati, so se vršili v palači St. James.
Večino leta stoji palača St. James prazna. Ne moremo pa trditi, da je ta okoliščina in pa starost čudoviti zgodovinski palači kaj škodovala, nasprotno, zgradba se je ohranila v najboljšem stanju in je naravnost častitljiva. Dandanes se vrše v njej samo jutranji sprejemi pri kralju. Po starem običaju sc vrši slovesna proklamacija novega kralja neposredno po njegovem kronanju v westminster-ski opatiji v palači St. James. V kapeli, ki je v palači, so se vršile številne poroke. Tam je poročila kraljica Ana Jurija Danskega, kralj Jurij IV. princezinjo Karolino. kraljica Viktorija princa Alberta in njena hčerka princezi-nja Viktorija nemškega prestolonaslednika. Pri dvoru nastavljeni protestantovski duhovniki so se svoj čas v palači St. James prav dobro počutili. Dobivali so imenitno in bogato hrano. Kralj Jurij I. pa s tem ni bil zadovoljen in jc hotel tc predpravicc odpravili. Ko je nekega dne nepričakovano stopil v obed-nico, je dvorni kaplan South, ki je bil ravno na tem, da opravi molitev pred jedjo, spremenil besedilo molitve in dejal: i-Bog blagoslovi kralja in reši naše kosilo. Kralj je razumel migljaj, ki je bi! skrit v tej šali in vse je ostalo pri starem.
Katoličani na Anglešlen in Irskem
V listu >Catholic Times« pojasnjuje dub-linski generalni vikar msgr. Walsh cerkveno prepoved obiska nekatoliških kolegov na Irskem. Dotična sinodalna odredba, ki je bila 1927 obnovljena, prepoveduje irskim katoličanom obisk nekatoliških kolegov, ker je s tem združena nevarnost za vero in nravnost. V glavnem velja ta prepoved za anglikansko vseučilišče Trinity Collège. V irski svobodni državi so tri visoke šole, katere katoličani lahko brez pomisleka obiskujejo; treba pa je delovati tudi na to, da bo državna National University bolj prešinjena z verskim duhom. Msgr. Walsh pripominja, da sicer mnogi ka-
Ladia-električna centrala
Župan mesta Tacome v Ameriki je bral, j da ima ameriška letalska matična ladja Le-xington 100.000 konjskih sil, torej moč, ki bi bila v stanu električno razsvetliti mesto, ki je tako veliko kakor Filadclfija. Mesto Taco-nia s 110.000 prebivalci je nepričakovano čez noč ostalo brez električne razsvetljave, ker se
î je radi velike suše posušila voda, ki je gnala
. turbine mestne električne centrale. To je iz-
■	zvalo velikanske neprijetnosti v mestu. Med-
■	tem, ko je mesto legalo v temi, se je pa razsvetlil županov duh. Zgoraj omenjena ladja se je nahajala le 40 kilometrov proč od mesta in župan je brzojavil na mornariško podtajni-štvo v Washingtonu, da mu posodi silo te ladje. Seveda so mornariški častniki ogorčeno govorili, da je to nesramnost in gladko odbili prošnji. Ladja pa je dobila nalog, da od-plove iz tistega kraja. Medtem pa se je župan obrnil na samega predsednika Hooverja in ga opozoril na nujno potrebo, da dobi mesto razsvetljavo in električni tok. Mornariški tajnik Adams je preklical odredbo za odhod ladje in začel proučevati županovo prošnjo. Moral je priznati., da je ladja v s trnu proizvajati trikrat toliko sile, kolikor jo potrebuje Taco-ma. Zalo se je odločil, da začasno posodi ladjo inesiu Tacomi in mu s tem nadomesti električno centralo. Sedaj se je pojavilo vprašanje, če bodo tudi ostala mesta vzdolž obale Tihega in Atlantskega oceana zaprosile na posodo vojne ladje in bo na ta način vsa ameriška mornarica zaposlena kot plavajoča električna centrala	,
Predsednik mednarodne reparacijske banke bo
postal najbrže predsednik newyorèke zvezne rezervne banke MacGarrah, ki je bil doslej tudi član upravnega sveta nemške državne banke.
Draga čast
To je okusil nedavno lord Falkland, čigar hčerka je bila prvič sprejeta na dvom. Lord je radi tega priredil sijajen banket, kakor to zahteva star običaj. Nanj je povabil 250 gostov iz rodbin raznih znancev, prijateljev in sorodnikov. Toda zgodilo se je, da je prišlo na banket kar 468 gostov, katerim je uprava restavracije izborno postregla, in sicer vsem enako, povabljenim in nepovabljenim. Banket je potekel v sijajnem razpoloženju. Jedila so bila izborna, a še boljša je bila pijača. Ko pa je bilo treba plačati, je lord Falkland plačal samo za one goste, ki jih je povabil. Jasno je, da restavrater ni imel nobenega razloga, da gosti nepovabljene goste na svoj račun iu je vložil tožbo. Sodišče pa je razsodilo zelo zanimivo: Povodom tako redkega svečanega slučaja, ko je bila izkazana družini lorda Falklanda uajvišja čast, ni bilo prav, da se slavlje omeji samo na določeno število oseb in zato mora lord Falkland plačati ves račun, za vse goste, ki so prisostvovali banketu, brez ozira na to, ali so bili povabljeni ali ne. Lord je moral seveda globlje seči v žep in je pri tem gotovo mislil, kako drage so danes razne časti.
Ponarcicn stodolarski bankovec, kakršni se že mesece pojavljajo pri raznih bankah. Samo mikro-skopično se da ugotoviti mala razlika od pravih bankovcev na robu Franklinove glave.
„Povej v zvokih"
Stockholm ima novo senzacijo. Noben ;.jazz<; in noben »trott« ni topot, marveč zibajoč, prožen in gibek valček k besedilu: Povej v zvokih in ne v besedaliv. Mladi, brhek komponist, sedaj znan in proslavljen pod imenom Raoul Forain, je bil do nedavnega časa sprevodnik cestne železnice in nosi precej vsakdanje ime Olaf Svenson. Pred kratkim se je zaročil z Liso Lindahl, hčerko svojega založnika.
Najbolj zanimivo pri tem je — in o tem govori ves Stockholm — da sta bila zaročenca znana že, ko je bil Olaf še sprevodnik. Lisa tega niti slutila ni, zakaj mladi tnož je napravil maturo in je bil tedaj opravičen, da je izven službe nosil dijaško čepico. Isli dan, ko je Olaf s sijajnim uspehom napravil maturo, se je smrtno ponesrečil njegov oče, ki je bil uslužben pri cestni železnici. Da bi mogel preživeti svojo mater in sebe, je moral opustiti namero, da bi študiral glasbo, in se lotiti poklica svojega očeta.
Pri poletni dijaški slavnosli sta se Olaf in Lisa vzljubila. Nekaj dni nato pa je deklica spoznala v sprevodniku, ki ji je dal vozni listek, svojega kavalirja iz slavnosti. Doma so o leni že zvedeli in Lisa je obljubila svojemu očetu, da ne bo nikdar več pogledala mladega moža.
Preteklo je nekaj mesecev. Medtem je nova kompozicija izšla in dosegla takoj neverjetno velik uspeh. Iz Olafa Svensona je postal Raoul Forain, ki se je sedaj lahko popolnoma posvetil glasbi. Nekega dne je založnik priredil na čast Raoula slavnostno večerjo in ko so ga predstavili domači hčerki, je v njej takoj spo/nal študentko, ki jo je ljubil od poletne slavnosti, pa takoj zopet izgubil. Nel-o-liko razočaranemu očetu je hčerka dejala: »Moj takratni sprevodnik je tedaj tvoj današnji komponist. : Zaroko so praznovali še isti večer.
Smešttice
Dva gospoda se sprehajata po zoološkem vrtu. Na tleh zagledata neko žival.
•To je avstralska želva,c pravi prvi. To je kuščar,« meni drugi. V tem pride mimo gospa in pobere žival.
Bila je njena ročna torbica.
»
Oče: Ne moj ljubi, to ne gre! Vi ste premladi za mojo hčerko! Vi ste šele 24 let stari, moja hčerka pa 28 let.« Snubač: »Ali, ali...« Oče: »Počakajte še šest let, takrat boste
vi 30 in moja hčerka tudi.«
*
Mož: >Ali ue veš, kam sem položil pipo?«
Žena: »Ne, ljubi moj..
Mož: Oh, kako pozabljivc ste ženske!«
Kie zboruje londonska konferenca
i toliški dijaki obiskujejo Trinity Collège, da je pa to očitna nepokorščina proti škofovski ' avtoriteti. — Misijonski red Belih očetov, ki že desetletja z velikim uspehom deluje po angleških kolonijah, sc bo sedaj naselil tudi I na Angleškem. Prevzel bo namreč hišo jezui-: tov v Orc pri Hastingsu v južni Angliji. Isto-j časno sc bodo v Londonu naselile ludi Bele sestre. To misijonsko družbo jc leta 1869 ustanovil kardinal Lavigcrie. — Zgradba katedrale v Liverpoolu stalno napreduje. Stroški se v znatnem delu krijejo z denarjem malih ljudi. Vsak mesec se nabere lisoč funtov šter-lingov, vsota, ki obstoji iz samih pennyjcv.
Mornariika konlcrenca v angleški karikaturi. — Bajka o miših in mački. — Miši (na sliki nari-janc z glavami delegatov na konferenci) so nekoč, dn bi se zavarovale pred nasilnostmi mačke (z napisom Armamento« oboroževanje), sklenile, da ji bodo obesile kraguljček. Ta predlog je bil z velikim odobravanjem sprejet, ali neka stara miška je dejala: .Kdo pa bo mački obesil kraguljček in kako?« Nakar so vse molčale, (Daily ExpressJ
»Papa, kaj pa je to: zloraba alkohola?;: »To je uporaba alkohola za industrijske namene.«
Pasji orkesirion;
najnovejši in najcenejši godbeni instrument, ki proizvaja v srce segajoče melodije.
Tvoji ozir. Tvojih součenk želji, naj napišem, kako so živeli naši pesniki in pisatelji • v otroških letih, bom ustregel, če bo le mogoče, j v najkrajgem času.
Lepe pozdrave vsem, tudi gospodični učiteljici!	Kot. striček. (Ostala pisemca prihodnjič.)
Mirko Kunčič:
Hopia-hopt konjiček!
Hopla-hop, konjiček,
steči brž tez griček.
zdirjaj preko trat
pisan grad iskat!
V njem doma lcraljilica
je na moč bogata,
vsa od šolnčkov do las,
jojmene, je zlata.
Ptičkov ima milijon,
rožic brez števila,
volnenih žarkov za sto tel
si je nalovila.
Na prestolu zlatem spi
zdaj in hudo sanja;
zvonček bel v ročicah ji
žalostno pozvanja ...
»Hej, kraljičica pomlad,
ali si še živa?
Vstani, vstani, že je časU
jo iz sanj zbudiva.
Vstane... z nama, hopla-liop!
zdirja preko trat,
brž prežene zimo, mraz
izpred naših vrat!
Bela miška
Tedaj jc pristopil k njej čestitljivi starček z dolgo palico v roki. Bil je puščavmk, svet mož, ki je romal v Rim.
»Ne boj se, miška, ne boj se, čeprav te preganja zloba čarovnika Strahovida! Ostani ponižna in dobra kot si bila doslej in rešena boš. Dam ti čudežen biser. Ves je umazan
in blaten. Nikomur ga ne smeš pokazati, preden ga ne osnažiš. Vzenu ga v šapico in ga drgni po svoji beli dlaki in boš videla, da ti bo v pomoč. «
Puščavnik je oddrsel dalje. Miška je cvi-lila za njim in se zahvaljevala
Potem je nadaljevala pot, biser pa je spravila v culico. Dospela je do hiše n hlevom, kjer jo je v mišjo luknjico sprejel mlad mišji par.
Podala se je k počitku. Še preje si je hotela uatančneje ogledali biser. Bil je res zelo, zelo umazan.
»Osnažim ga,« je rekla Belka in hotela biser očistiti na svoji svileni dlačici. Koruaj pa je prvič podrgnila po dlaki, je švignila iz bisera iskra in pred presenečeno miško se je zakotalil nov biser, prav tako velik, a ves čist in svetel
Vzradostila se je na moč. Spet je podrgnila najdeni biser ob dlačice m spet se je pojavil nov biser. To je še park rat ponovila, da se je povsem prepričala o svoji sreči.
Naslednji dan je sklenila obdarovati svoje nove znance, ki so jo tako gostoljubno sprejeli. Mišji par ji je pomagal poiskati prostorno luknjico, kjer si je udobno uredila svoj domek! Za posteljico je imela sivo krpo, ki jo je nekdo vrgel v smeti; za stolček je imela kos lesa. ki je odletel nekemu Žagarju iz rok, ko je žagal drva; za zrcalce pa je imela kos ubite šipe. V najbolj mračen kot je spravila svoje bisere in jih skrbno zakrila s papirjem.
Trska je bil velik sovražnik mišk. Ko je zagledal Belko, je takoj pograbil metlo. Belka se je postavila na zadnji nožici in zacvilila:
»Stoj, Trska! Poslušaj me! Kupčijo bi rada napravila s teboj ! <
Ko je Trska cul o kupčiji, se je priliznjeno nasmehnil. Njegovo lice se je pa takoj spet zresnilo in na obrazu so se mu nabrale gube. Zaničljivo je premeril malo miš z očmi in deial:
»Ti bi rada kupčevala? S čem neki?«
»Takoj ti povem,« je odvrnila miška. »Tamle vidim, da ima tvoja mala hčerka za svojo punčko majhno leseno mizico. Prav ti-stole mizico hočem imeti.«
»Ti bom že dal mizico! se je razhudil branjevec.
»No, saj vidim, da ti moram najpreje pokazati svoj za1lad. Če bi bil ti bolj dober in bolj prijazen človek, bi ti več dala. Tako pa ne. Samo tale biser dobiš, le oglej si ga!«
Miška je dvienila prednjo Sapico in branjevec je kar ostrmel, ko je zagledal dragoceni kamen.
»Zdaj me boš menda ooslušal do konca,« je vzkliknila miška in skrila šapico z biserom v svojo mehko dlako.
(Nadaljevanje prih. nedeljo.)
Belka je vzela zjutraj en biser iu se napol ila z njim k branjevcu Trski, ki je stanoval v bližini.
.losip Vandot:
Lidme sest»?ce
Tisto jutro je bilo zares lepo kakor bajka, ki si jo izmisli samo solnce, plavajoče mirno in veselo preko zagorskega sveta. Lida je videla vso to krasoto in v srcu ie skoro čutila bajko, ki ji je poSepetavala s prijaznim glasom. Zato pa so se Lidi smejale žive oči in stresala je glavo, da so se ji lasje kar na lica vsipali. Radost ji je bila v srcu, ko je šla skozi gozd, in v tej silni radosti niti zapazila ni, da je zašla.
Šele čez dolgo časa obstane in se prične ozirati okrog sebe. In vidi drevje in zeleno praprot, ki pokriva ozko jaso, skrivajočo se za drevjem. In Lida vidi takoj, da je resnično zašla nekam daleč, kjer še ni bila nikoli. Za trenutek jo je obšel strah in domislila se je, da nemara tod domujejo divje zveri, ki so strašne in krvoločne, da nikoli leg«.
»Ali naj pobegnem nazaj?- pomisli. Toda ker ne vidi divje zverine nikjer, se opogumi in stopa brezskrbno naprej. Niti sama ni vedela, kaj jo danes žene v nepoznano goščavo, samo o tem je bila prepričana, da danes resnično najde Trnjulčico sredi gozda. Teta je že večkrat pripovedovala, da se Trnjulčice res skriva v gozdu toslran Brdov, in če teta pripoveduje, pa mora biti res. Toda Lida je zaman iskala in klicala na glas; Trnjulčice ni bilo od nikoder. Pretaknila je vse grmovje in pogledala za vsako skalo, a ves njen trud je bil zaman. In je spoznala, da jo je imela teta samo za norico in je o Tmjulčici pripovedovala samo zaradi lepšega. Pa je Lida postala nevoljna; na širok kamen je sedla in ie pomislila, kaj naj zdaj poišče sredi gozda.
ln se je domislila povesti, ki jo je bila včeraj brala v drobni knjižici. 0 materi in ubogi hčerki, ki je bila na svelu vsa nesrečna, ker ji je bila mati umrla. Uboga hčerka je šla v gozd; čudno čarovnico je priklicala in čudna čarovnica ji je pokazala strmo pot, ki je vodila naravnost v nebesa, kjer je uboga hčerka našla spet svojo mater.
Lida se je domislila te povesti in živa očesca so ji zalile pekoče solze in srce se ji je stisnilo v silni žalosti. Leta so že pretekla, odkar je umrla njena mati in odšla v nebesa po oni strmi poti, ki je ne pozna živ človek. Lida bi šla rada za njo, a nihče ji ne pokaže poti, niti teta ne, ki ve za vse na svelu in k' ve tudi za bivališče Trnjulčice, skrivajoče se v zeleni koči kraj Brdov. •
»V povesti je zapisano, da ve za pot samo čudna žena, ki prebiva v gozdu.« si jo dejala Lida žalostno. »A sam Bog ve, če pride, ako jo pokličem? ln če jo znam poklicati? Rada bi šla za mamo, ki je nisem videla že toliko časa. To bi me pogledala in bi se "asmejala: Lida, Lidica...«
Lida je tlesknila od veselja z rokami n se je zasmejala prikrito. Naglo jc vstala in "Л klicala na ves glas, da je odmevalo po vsem gozdu :
»Pridi, žena — čudna žena, pridi! Pot mi pokaži, hoj, tisto pot, ki zanjo ne ve nihče in je strma in lepa iu vodi naravnost do mrtve mame. Hoj, žena!«
Pozorno je poslušala — slišala je samotne sinice, ki so čebljal a širokih hojah, slišala je tudi samotnega murna, ki je čirlikal nekje na jasi. A. živ človek se ni prikazal na gozdni stezi in tudi gozdne žene ni bilo od nikoder. In Lida je že uganila, da tudi povest laže in govori o nebeški stezi samo zaradi lepšega. Postala 'e nevoljna, da je tesno stisnila ustna in so se ji živa očesca pomračila.
Že je vstala, da bi se obrnila nazaj in poiskala pravo pot, ki bi jo privedla domov. A tedaj zaškripljejo onkraj jase trdi koraki iu ko se Lida ozre, zagleda tamkaj žensko, ki je pravkar stopila iz goščave. Piln 'e v ' ka i" je nosila na hrbtu težek koš. Lida se je ' zdrznila, ko jo je zagledala in srce ji je
za trenutek zastalo. — Glej, žena me je slišala, pa je prišla, jo je spreletelo. Zdaj mi pokaže strmo stezo in če Bog da, bom še danes pri mami.«
Ženska je prišla že blizu in je obstala kraj nje. Lida se je ni bala prav nič in jo je vprašala prostodušno:
• Ali sle prišli, teta? Slišali ste me v samoti. pa prihajate, da mi pomagate. Kajne, teta?;;
Ženska jo je pobožala po kodrastih, temnih laseh in odvrnila:
: Pa si zašla, ptičica? Le nič se ne boj! Kar z mano pojdeš in te privedem k mami, da ne bo nič žalosti radi lebe-«
Lida se je razveselila in se je oklenila žeuskine roke, O, sai sem vedela, da me boste slišali,« je govorila. »Glejte, mislila sem že, da povest laže. Pa ne laže prav nič in prav je, da sem ji verjela.«
šla je z žensko skozi gozd in je pripovedovala o materi, ki je bila lako dobra in se ji jo vedno smehljala, a je umrla že pred davnimi leli. Ženska jo je poslušala in jo neprestano božala po kodrastih laseh. Lida je bila povedala že vse, ko sta stopili iz gozda in sta krenili po široki poti proti vasi, ki je stala ne daleč lam sredi polja. Šli sta naravnost po poli proti pokopališču in že sla prišli do odprtih v rat iu sta že zagledali grobove, ki so se vrstili drug poleg drugega iu so bili okrašeni z deh-tečimi rožami. Lida se je zavzela, pa kar ni hotela naprej. — Teta, kaj mi ne boste pokazali steze do mame?« je vprašala začudena.
Seveda li jo pokažem — le stopi za menoj, <: je odvrnila ženska. Obstala je kraj veli-i kega groba, kjer so rastle najlepše rože, skrbno gojene in sladko dehteče. Lida je dobro poznala ta grob, saj je počivala mati v njeni, saj jc Lida stala že tolikokrat ob njem in hrepenela po mrtvi mamici. Skoro je zajokala in si je zakrila obraz z rokami.
Glej, tu je spomenik tvoje matere,« ji je govorila tuja ženska. O, ptičica, steze do nje pač ne pozna živ človek, poznata jo samo Bog in angel, ki vodi duše v nebesa. A človek je no najde nikoli pa naj jo še tako išče... Tu doli počiva samo materino srce; ti si živela v tem srcu in si zraslla iz njega. A nisi zrastla samo ti — poglej te rožice! Vse so pognale iz srca tvoje mamice in so zaradi tega tvoje sestrice. Poglej, kako so lepe! Le rada jih imej 1ц nikar ne išči steze, ker je do smrti ne liajdeš nikoli. Le rožice glej, samo sestrice glej!«
Lidi sta zdrknili dve vroči solzi po licu. Globoko se je sklonila in bridka žalosl se ji je razlila po srcu. G'edala je žive rože, ki so se I sklanjale rabi» v lihem vetrni, ki je vel preko pokopališča. Žalost ji je ginila vedno bolj, ko je gledala na tresoče se rože, na njene sestrice, ki so bile pognale iz materinega srca. Rožo za rožo je pobožala in jo poljubila z žgočimi ustnami. — >Sestriea, moja sestrica,« je govorila iu v srcu ji je bilo prijetno kakor že dolgo, dolgo ne.
Lida je bila iskala steze do matere, a našla je polno sestric, ki jo bodo tolažile, dokler ne pride oni angel, ki sani pozna stezo, vijočo se strmo proti zvezdam, od koder mati gleda na Lido in njene, pravkar najdene sestrice ...
Jernač in rokovntač
Kuj se je zgodilo poleui, ko se je rokovnjač sklonil in pogledal v Jernačcvo vrečo?
Pravilna rešitev; 4.
iMSIiSER
Dragi Kotičkov striček!
Ko čitamo v šoli, da romajo od vseh strani dravske banovine drobna pisemca dece v belo Ljubljano v roke g. Količkovemu stričku, nas je kar sram, da od nas ni nobenega glasu.
Danes smo zopet čitale pisemca malčkov iz Ljubljane in sklenile, da kar ena v imenu vseh učenk piše g. stričku, cla bo vedel, da tudi v Kočevju prav pridno čitamo »Slovence vo otroško stran. Vsak ponedeljek nam prinese gospodična učiteljica ,Slovenčevo' prilogo Za naše male« in jo pritrdi na določeno mesto. Komaj čakamo trenutka, da prečitamo ljubko vsebino. Kratko vsebino povestic in j pesmic smo od časa do časa tudi vprašane. Sedaj še prav posebno vse skrbno prečitamo, ker se moramo držati sobe. Drsati, sankati in smučkati se letos ne moremo, za izprehod je pa pregrda pot. Kako veseli so naši mali bratci in setrice, ko jim pri topli peči pripovedujemo »Slovenčeve« povestice!
Želimo, da bi bile v letu 1930. povestice prav lepe in zanimive. Prosimo, pripovedujte nam o zlatolasih vilah in rdečekapih palčkih. Včasih nam povejte, tudi, kako so živeli naši pesniki in pisatelji, ko so bili tako majhni kol smo me sedaj.
Vdane pozdrave!
Jana Kraker, učenka Ill.razr. v Kočevju.
Odgovor: Draga Jana!
S takim veseljem šc nisem nobenega pisma preči tal. Vse priznanje in vso pohvalo gospodični učiteljici, ki na tako spreten način vzbuja v Vas zanimanje iu ljubezen do lepe slovenske knjigo in Vas Inko šo posebej vzga ja in uči. Dobra mladinska pesem ali povest je kakor seme, vrženo v rodovitna tla; ona bistri duha in blaži srce.
Jernač je zgrabil rokovnjača za vrat, ga potlačil v vrečo, oprtal na rame in ga, veselo prepevajoč, odnesel naravnost stricu orožniku v vas!
*
Preko 150 različnih rešitev sem jaz, Kotičkov striček, prejel in sem bil na moč presenečen, ker je bilo toliko pravilnih med njimi. Nekaterim pa sem se moral smejati od srca, tako smešne so. Poslušajte! —
Bogdan Mravljah iz Šoštanja pravi: Jernač je zgrabil rokovnjača za noge, ga potlačil v vrečo in ga nesel naravnost — v uredništvo Slovenca«, kjer je dobil od Kotič. strička lepo knjigo za nagrado .. .<
Božidar Lintič iz Ljubljane piše: Iz vreče so se vsule čebele in opikale rokovnjača tako, da ga je enkrat za vselej minilo veselje vtikati nos v tuje vreče
Janez Koritnik iz Cerkelj pri Kranju : .»Takrat je Jernač potegnil rokovnjaču nož iz rok ter mu odsekal glavo, ki je padla naravnost v vrečo ...«
Ivica in Fanči Slorše iz Ljubljane: Rokovnjač je zagledal na dnu vreče — krasc-n radio-aparat in se je zato zadovoljno nasmehnil..
Elza bober iz Križ: Takrat je skočila iz vreče rokovnjaču v obraz — razkačena sova.
Cvetko čelilc iz Fale pri Mariboru: 1/. vreče je skočila — mačka in rokovnjaču raz-praskala obraz...«
Majdica Ivanfii iz Maribora pa je »rešila« »uganko« tebi nič meni nič takole: V vreči je bila — voda ...«
Marija Vodušek iz Trbovelj je mnenja, da je v tistem trenutku prisolil Jernač rokovnjaču eno tako mastno okoli ušes, da se mu je kar zavrtelo (Jemaču ali rokovnjaču?) v glavi.. .«
Marica Kroflič iz Celja je v spomin na znameniti zgodovinski dogodek kar pesem-prigodnico zložila: »Jernač je potegnil rokovnjaču vrečo čez glavo, — cla je skril v njej skoro vso orjaško postavo. — V vreči je vzdihoval hudobni rokovnjač, — prosto pot je imel poštenjak Jernač. — Grohotal in dušil se je v smehu, — ko je privezoval žakelj-moža k drevesu. — Nato je odhitel urnih nog po po-licaja — povedati, da ima ujetega tolovaja; — naj ga hitro v temuo ječo zapro, — ch> ga ne bo rešil od tolovajev kdo!...-
Stanislav Luštrik iz Sore pri Medvodah: »Iz vreče jc skočil — čuk in odgriznit rokov njaču nos...«
Vilko Plešec iz Sore: lz vreče so se vsule krastače in ena — kraljica krastač — mu je zlezla celo v usta in od tam v želodec...« \
Zdravko Vodopivec iz Begunj: Rokovnjač je zagledal v vreči na svojo žalost in jezo — same cunje in kosti.. л
Vekoslav Vrtainik iz Planine pri Sevnici: »Iz vreče je skočil zajec in bi bil gotovo ušel, če bi ga ne bil zgrabil rokovnjač za ušesa, Jernač pa za rep ...«
Nande Pančur iz Izlakov: »Rokovnjač je radostno zaemokal z jezikom, zakaj v vreči šo bile pristne debele iti lepo dišeče — kranjske klobase.. .<
•
Najbolj točno so pogodile konec Jernačevi prigodi naslednje brihtne glavice: j Boris Bohinc, Marica Žirovnik, Marija Ku-kovica, Slanko Kukovica, Joško Erjavec, Marica Počiva šek, Vojko Dolinar, Maks Baje. Sava Jankovič, Marica šušteršič, Ivan Kukovica, Rada Pukšič, Iva šušteršič, Vladko Bre-zovar, Milica Stamol, Slava Smrekar, Slavica Podbregar, Milena Simončič, Viktor Snoj, Vera Jaš, Miroslav Falatov, Marica Rode, Olga Cerne, Cita Gorjup, Anton Flerir., Angelo Prija lelj, lvka šabec, Radislav Lenček, Ivan Drea, Joško Koren, Franc Kač, Zdenka Koželj, Cilk« Dornik, Franjo Hauptinan, Marjan Savinšek, Ivan Markovič, Marinka Zdešar, Marjan Je-Icčnik, Franc Kralj, Jakobina Zupančič, Du-. šan Ribarov, Justina Purkat, Anton Torkar, I Anton Sojar, Vera Groznikova in Zdravko I Klinar.
Ker je bila topot razpisana za pravilno rešitev samo ena nagrada, je moral nagrajenca določiti žreb. Izžfebnn je iiii: Vladko Brezorar, učenec V. razr. v Št. Rupertu pri Mokronogu. Dobi knjigo: »Storžek in njegovo burkasto življenje«.
Oh Dravi na Pohorje
Sv. Lovrenc na Pohorju, 22. jan.
Me.lo, zelo malo nam je znana Dravska dolina, tudi Pohorja skoraj ne pozuunio. Slišali smo pač že o ruški tovarni za dušik, brali že mnogokrat o falski elektrarni, tudi z »zelenega Pohorja« se sem in tja sliši kuk glas, — toda ni se še menda našel človek, ki bi nam \ poljudni, prijetni in zanimivi obliki predstavil podrobneje ta lep kos naše zemlje ob severni meji.
Tudi meni \ teh kratkih vrsticaJi ne bo mogoče tega storiti. Nekaj utrinkov, bežnih vtisov s pota pa nuj vendarle napišem.
Maribor, obdravska prestolica, združuje \ ^voji okolici kaj lepih izletov. Zadnja leta se zlasti uveljavlja Pohorje. Znana je ideja o vzpenjati, ki naj glas zelenih pohorskih vrhov« še bolj [»odkrepi iu uveljavi. Pravijo, da je denarna stran vzpenjače tokorekoč že rešena in da je le še začeti z zgradbo. Tudi avtomobilsko cesto nameravajo zgraditi nn Pohorje; tu cesta nuj bi vezala Dravsko dolino z vsemi važnejšimi vrhovi, končala pa bi se onstran Pohorju, v Slovenski Bistrici.
Pohorje je res vredno zanimanja in prizadevanja vseh. ki se brigajo za povzdigo tujskega prometu. Lepe gozdne samote, tihi gozdovi, doline in potoki, ustvarjajo najlepše podnebje, ki si ga želi počitka in oddiha potreben človek.	«
Tudi Dravska dolina suma ustvarja kur najlepše pogoje za razvoj tujskega prometu.
Čez visoko nad Dravo razpet most vas vlak iz glavnega kolodvora zapelje v ovinku nn koroški kolodvor \ Mariboru in potem naravnost ob Dravi navzgor. Žc pri Limbušu se železnica stisne v dolino in hiti dalje mimo Ruš in Fale proti Dravogradu in naprej v koroško stran.
Na levi zeleno Pohorje, sedaj v zimi odeto v rahlo belo odejo, ob železnici nn obe struni plodno polje, borovčevi boršti, za njimi globoko v strugi Drava, onstran nizko gričevje, vabljive dolinice, — čudovito lepa zemlja.
Ob progi leži šc snežena odeja, takisto no Pohorju, on sir:' n Drave pa se vam narava smehlja vsa zelena in prijazna, brez snega, solnčnn kot \ najlepših pomladnih dneh. Valovito gričevje je tam, sijajno se razkazujejo razorane njive \ rebri ali samotnem grabnu ponosna domačija, kmečki doni. kot gradiči se vam zde te bele hiše. na redko |K>sejnne. kopajoče se v januarskem solncil.. . Bilo je nekdaj tam onkraj Drave več. vinogradov, obilo žlahtne kapljico o dajale vinske gorice, le redko kje so še ostale trte. Pred leti jih je zamorila peronospora. kmetje jih niso zasadili več.
Drugače je tu. Pohorje se po svoje smehlja v zimski lepoti. V rahlo meglico so zastrti nižji vrhovi, bele snežene lise se rišejo vmes. Višje zadaj se vidijo obrisi najvišjih pohorskih vrhov in zasneženih planjav.
Glej, že drdrumo mimo ruške tovarne za dušik. Osem let je že, kar sem si ogledal to reč od znotraj. Sila zanimive stvari: usrkava-njc kisika iz zraka, spajanje z dušikom, karbid. ogromne 'žareče peči, očrneli, od silne vročine in napora izčrpani delavci, trpini. Noč in dan gori ogromna vroča peč, kjer z električno silo tvorijo nepojmljivo vročino, da se topi apno in druga potrebna zmes, ki se nato v curkih kot tekoči karbid spušča skozi žarečo odprtino na pripravljene železne vozičke. Z dolgimi kavlji pomikajo delavci te vozičke pred odprtino peči, s kavlji, ki se dostikrat tope od vročine, odpirajo in spet zapirajo vrata peči.
vlečejo vozičke proč in zvručajo stopljeno maso na tla v velik prazen prostor, da se tamkaj strdi, potem zmelje in v zraku nepristopnih železnih ceveh spoji s kisikom — tako nastane to znano umetno gnojilo, še zda j mi stoje pred očmi obrazi tistih delavcev: to so ljudje, ki res trpe, ki resnično v znoju in potu svojega obraza služijo sebi in svojim vsakdanjega kruha.
Vlak hiti dalje v liosto, skozi dolino, ob Dravi. Spodaj ob progi tovarna za vžigalice, last in poti vodstvom domačinov. Železniška proga se že približuje tesno k toku Drave. Onstran sami smrekovi in borovčevi gozdovi, za njimi polja in še zadaj slikovite podobe ljubkih kmetskih domov v brtlili.
V ostrem loku zavijemo in nato skozi kratek predor, pa smo na Fali. Za čas je zginilo gričevje onstran Drave, ki se je ves čas vožnje otl Maribora nizalo skozi okno voza preti oči. odprlo in pokazala se je vsa dolina nazaj, tok Drave, solnee je zu hip z vso silo zažarelo in objelo to lepo zemljo ob Dravi. Skozi polja se kot dolge kače spuščajo električni daljnovodi falske elektrarne.
Toda glej, — vlak že hiti dalje. Vozimo tik ob elektrarni. Nekaj novejših hiš, ki so bile vzrastle z elektrarno vred, stoji onkraj Drave. Sicer je kraj nekam samoten, prazen, utesnjen med gričevje, stisnjen ob Dravo. Čez strugo reke je postavljeno ogromno, močno zidovje: jez elektrarne. Pred visoko v zrak kipečimi zatvornicnmi stoji utesnjena in daleč gori v strugo navidez stoječa in le lahno valujoča Drava. Zajezili so ji tok, uravivili in določili so, koliko in kje in kdaj in kako sme nadaljevati pot skozi dolkio Kot besna sc poganja Drava pod ttirbine. pada globoko nizdol, ter tako ustvarja z elektriko ljudem luč in industriji moč in pogon.
Vlak obstoji v tesni soteski. Sv. Lovrenc nn Pohorju. Pred postajo čakajo sani. cubljat belec je vprežen vanje, močan fant stoji poleg njega in tišči roki \ hlačni žep. Pogodiva se za ceno, potem zdrčimo po beli sneženi cesti, tu pa tam močno zaledeneli, spet drugod od solnca otaljeni. tla nam belec komaj potegne sani.
1'ro vožnje skozi dolino, vedno navkreber. Nu obeh straneh gozdovi, ob potoku žage, skladovi lesa. tlesk, tramov.
Iz navade, du pretrgani molk, vprašam fanta :
S čim se pečajo ljudje \ teli krajih, na Pohorju?«
S čim neki? Z lesom!
»Pa le samo z. lesom?«
»Večinoma. Le nekaj malega je kmetov, ki imajo zemljo, posestva, ki jih obdelujejo,«
Obmolkneva. Gledam in razmišljam, potem povzamem spet, tako zaradi lepšega:
»Ka j pa. ko zmanjka lesa ...?«
Široko se je zasmejal fant, nekam posmehljivo me jc pogledal:
»Saj ga ne bo zmanjkalo, nikdar ga ne more zmanjkati. Ko pu sproti raste, venomer, vsak dan, vse noči...«
»Toda vendar...!«
»Veliko je Pogorje, daleč gori in tam čez segajo gozdovi. Poglejte tja, iu tja, in tja...«
Zamahnil je z bičem, švrknil po konju, tla sem se nagnil močno nazaj v sedežu in sem komaj še vjel klobuk, tla mi ni zdrknil z. glave v potok ob cesti. Potem sva molčala vso pot. Gledal sem v tiste boršte na vseh straneh, kamor je bil pokazal fant, strmel in občudoval sem to ogromno, neprecenljivo bogastvo nase zemlje, v glavo pa so mi je vse bolj vtepala misel:
Mednarodue tekme v Bledu-Bohinja
odpovedane
Ljubljana, 25. jan. AA. JZSS je sklenil odpovedati prve mednarodne zimske tekme, za katero so se prijavile Češkoslovaška, Francija, Nemčija, Poljska, Romunija, Norveška in Avstrija, iz naslednjih razlogov:
Snežne razmere se v terenih Bled—Bohinj vse do danes niso izboljšale, narobe so se celo poslabšale, zaradi česar je postala prireditev v razpisanem času nemogoča. Preložitev na kasnejši termin tudi ni mogoča, ker v večini zimskih središč v Evropi zaradi splošnega pomanjkanja snega in mraza prireditve odlagajo in,
Rarne športne vesii
Ob priliki proslave 10 letnega obstoja naše nogometne podzveze se bo vršil velik turnir. Povabljena je belgrajska mestna reprezentanca, ki je poziv tudi sprejela. Nr.stopila bo v svoji najmočnejši sestavi.
Novosadski športni klub N. A. K. je odigral v Solunu prijateljsko tekmo z Arieom. Dosegel je neodločen rezultat 3 : 3.
Ljubljanska Ilirija pripravlja v poletnem času veliko turnejo po Avstriji in Češki. V spomladi bo pa priredila več mednarodnih tekem, otl katerih bi seveda v prvi vrsti omenili gostovanje slovitega tlunajskega Rapida. Gostovali bodo predvi-
ker bi se z odgoditvijo našega termina preveč približali času smuških tekem mednarodne smu-ške federacije v Oslu, ki se jc udeleže skoro vse države na zemlji. Posledica take preložitve bi bila, da sc povabljene države v drugem terminu ne bi mogle odzvati našemu povabilu.
Prireditev je bila zamišljena kot uradna otvoritev zimske tujske sezone na Gorenjskem. Skrajno neugodna zima, ki vlada letos v vsej Evropi, je onemogočila tudi ta naš načrt. — Obenem z odpovedjo je savez sklenil, prirediti enake tekme v šc večjem obsegu v dneh od 29. januarja do 4. februarja 1931.
doma še Teplitzer F. C. Miiiichen, Nieholson in Sportklub, Gostovanja teh moštev so pa odvisna precej otl terminov. S stališča športa je naravne želeti, tla uspejo ti načrti.
TEŽKA ATLETIKA.
Poraz Nemške Avstrije v Budimpešti. 14
štiriletnem odmoru se je vršila enajsta reprezentativna tekma Nemške Avstrije in Ogrske v roko-borbi. Obe moštvi sta bili sestavljeni iz 7 roko borcev — 7 internacionalno predpisanih tež. Ogrom se je posrečilo vseh 7 bojev odločiti v svojo ko i rist, vsled česar se glasi končni rezultat 7:0 v ško-I tlo Nemške Avstrije.
Jaz želtm h fêtmw
Filmska dežela, pravljična dežela bogastva, časti in slave! Tisoči in tisoči sanjajo opojne sanje o njej in si žele v Hollywood, v ta paradiž milijonskih plač, neverjetno krasnih palač, najlepših žena in občiulovunili mož.
Nedavno je neki publicist obiskal ravnatelja velikega filmskega produkcijskega podjetja in ga prosil, da bi mu dovolil vpogled v tisoče in tisoče pismenih ponudb najrazličnejših ponudnikov, ki žele k filmu.
In brskajoč po teh pismih, ter beroč njih vsebino, pravi publicist, sem prišel tlo prepričanja, tla ga ni na svetu poklicu, ne stanu, ki bi ne silil k filmu, pa tudi ne usode, iz katere bi nesrečnik nc iskal izhoda nu ta način, tla hoče postati filmski igralec.
Tu pišejo trgovski liasta vljeuci. kovaški pomočniki, deklice iz prodajalcu, učitelji, uradniki, ločene žene, tovarniški delavci, su-j bretke, amaterski rokoborci, stenotipistinje in ! kar jc še mogočih poklicev nu svetu. Na nuj-I različnejše načine izražajo svojo lieutešljivo j željo udejstvovati se pri filmu. Nekateri gin-Ijivo proseče, ali otroško naivno, ali trdo okorno; eni v krasni kuligrafični pisavi, drugi spet v nečitljivih hieroglifih. Vse to tvori krasno zbirko psiholoških dokumentov in je sijajen material za onega, ki ima čas, ter želi proučevati človekovo srce.
Čc le sekajo in sekajo, neprestano, dan za dnem, teden za tednom, leto zn letom, čc nc zasujujo sproti posekanih lis za seboj, čc ne skrbe za naraščaj, — enkrat bo gozda vendarle konec, bogastvo bo skopnelo. ljudstvo bo ob vse dohodke, ob ves zaslužek.
Pred menoj se jc odgrnila planjava, ravnina med pohorskimi gozdovi se je pokazal trg, Sv. Lovrenc nn Pohorju.
Cilj današnjega dne je bil končan, konec naj bo tudi teli vrstic.
Drugi dan pa sem čitul v »Slovencu« objavo dravske banovine o varovan ju gozdov ...
F. Strah.
Naj služi par zgledov za dokaz tega, kar je težko povedati. 1'ar pisem iz kupa tisočev in tisočev z isto in podobno vsebino.
Nektlo piše : »Odločil sem se, da grem k filmu. Sem tapetnik z 22 letno prakso. Veliko sem doživel, zato čutim nngnenje tlo filma. Sein bil nazadnje rokoborec v potujočem cirkusu. Če ima filmska družbo interes zame, sem pripravljen. tla se pridem osebno predstavit...«
Neka tleklieti pošilja svojo sliko s sledečim komentarjem: »Fotograf mojega vratu ni pravilno zadel. Naravno, tla bi \ lepi obleki in z. lepo frizuro bila še lepša...«
Deklica i/ meščanskih krogov piše: »Hočem k filmu nuj velja kar hoče. Vem, tla bom imela še težave, ali raje stradam, kot tla opustim svoj namen. Ne mirujem preje, dokler tega ne dosežem. Čc druge morejo, zakaj ne bi jaz. Nič ne moreni zato, če me kak režiser še ni odkril Moram pač sama se potruditi...«
Drugi piše spet: »Če se smem drzniti poslati vam svojo sliko. Po poklicu brivec, grem vsak teden trikrat v kino in čutim v sebi nagnjenje tlo lilmu. Oprostite slabi pisavi, pišem kar v brivnici. Obenem želim srečno novo leto...«
In spet deklica: »Sem se sicer učila za neki poklic, pa sem le preveč sanjarsko razpoložena. Mi ni treba brati nobene knjige, svet mi sam dovolj pripoveduje. Saj nc more biti tako težko pri filmu, čc ima človek veselje in ljubezen tlo tega ...«
Neki oče: Ker moj 14 letni sin Kit rot nima tlo svojega poklica, kot monter nobenega veselja, venomer govori tla hoče k filmu. Moj sin je zato tudi zelo sposoben, kakor jaz. svojega sinu poznam ...«
ln zopet druga ginljivo poroča, da ima zelo dolge lase in pristne zobe in silno ljubezen tlo filma.
In tako se Vleče naprej brezkončna vrste prosilcev, ki v noutcšljivem hrepenenju žele čimpreje postati filmske zvezde.
To kar te ljudi vleče k filmu seveda nima s kakimi umetniškimi težnjami prav nič skupnega. Resnično nadarjen igralec, ki postane filmski umetnik pride k filmu po vsej drugačni poti.
Samo 49 Din
št. 125. Budilka. 10 cm visoka dobro kolesje, П letno Jam
stvo.......Oln 19'-
St. 105. Enaka. 19 cm vsok.a
..........Il'n M.2'
št. lOti. Enako. 7 radt skim <tev i r» kazalci Din "б'-St. 120. Kovlnnstn žena ur.-i 7. dobrim koles., nnmazann in repni. :i l.pnr. Oln 4V— st. 121 Enak» z. radi štev. in I azalcl .... Din 58'-Conlk zasloni in franko
H. SUTTNER -- LlUBUflNA 2
Eiektrik-
ključavručar
•;<_• i;:ci za oskrbo električnega omrežja v občini. Ponudbe z navedbo plače poslati občini Rajhen-burg, kjer se dobe podrobnejša pojasnila. Prednost imajo samci.
Čebelarji, pozor!
Trčalnice za med, panje, umetne satnice, kakor vse ostalo čebelarsko orodje izdeluje v prvovrstni izdelavi Jugoslov. čebelarska indtastrija I. Ritzmann v Novem Vrbasu, Dunavska banovina. — Vsak čebelar dobi na zahtevo brezplačno in poštnine prosto naš najnovejši slovenski cenik za I. 1930/31, kateri obsega 80 strani z 220 slikami.
Naiboljši v mnteriuilu >n nadepšiv opremi so Šivalni s4roff,Kotesa ..Gritsifter", „fidier" m
„Kayser" za domnčo obr' in inriustriio
Jouf teženj, îrezniacei
10ШТЕШС
Llubliana
joiec Presernuveg< iDomenik. or «odi Večletni) aarnnclta 'ahtPvniti oontidhp
i—> 'VHfl.
Razglas
A ...1Џ
V konkurzni zadevi Josipa Lutarja, trgovca v Dolnji Lendavi je dovoljena s sklepom okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi S 4'29/72 prodaja; 1. večje zaloge manufakturnega blaga, 2, trgovske opreme in 3. terjatev, glede vsake skupine en bloc potom ofertalnc licitacije.
Prodaja se bo vršila v četrtek, dne 6, februarja 1930 dopoldne ob 10 v trgovskem lokalu v Dolnji Lendavi h. št. 71.
Ccnilni zapisniki se morejo vpogledati pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi in pri podpisanem.
Dr. Janko PLiuš,
odvetnik v Dolnji Lendavi kot upravitelj konkurznega sklada.
mmm
z večletno prakso sprejme veleposestvo na Gorenjskem. Nastop lahko takoj. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gozdar« št. 935.
Nemški iezik
se poučuje po najboljši in najnovejši metodi. H. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6.
kupujemo po najvišji dnevni ceni Prometna bančna družba Maribor - Cankaneva ulica 14
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUD' PO IZREDNO UGODNIH CENAH
K NK/SO VEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
ê

4 *1
m y "».^ mm
Z glavo ob zid
bi butnili, ako nas ponovno m pade zohtHiol . . .
Ako ludi Vi fipito na tem, tedaj -amo nekoi'ko k p'j c pri « tno d c-čoga Ffllerjewg i E saï uida na bombaž n v pišknv zob a na Ina obltlai ek •t. E'saf uidoin — in bolečini- prenehajo ..Eisa uiti" z virovan zz-iko omt Že 33 tel je povsod cnje o to pre z-ku-eno narodno sredstvo in kozine i-kum. — Poizkusiti1 trii ra u -laženjo bo'cčin pri rcvmiit zmu, prot nn. pre-hbijenju, ne -1 urnosti kol znšt-ilo proli g ioi; p o ranjc ia sladko ju proti želodčnim kreftn, s a ,os im in kiišlju.
To pomaga!
V lekarnah n vseli potto -niti trgovinah: poizkusili к c-klenb iea Din 0'-, ilvojna st 1 Itniea Din I)'-, spoeljn a
etckl, niča Din 20'—. Po ' O" I: natmanjo 1 zavoi i. 0 poizkusninil ali 0 vojnimi, ab 2 npeui alnitim tekle ieamo 8 ono Din 02' , Dva taka zavoja s poštnino In zavojem samo Din 102'—. NaroČila na naslov
EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Eisa trg 16.
Ako pa p i rrbuleto dobro odvajalno sredstvo, ki krepi žrlo 'oi', tedai zahtevajte Follerjcvn Eisa krouljicc, 0 Skatljic Din 12'-.
Kdor rabi vreče klipl fltl ПО|-
iCniji pri Ivrdki:
Mir Ko raiekflr
• Ljubljana - Slomškova ulica št, 11
Službodobe
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din Nd|maniii
znesek 5Din.Oqtasi nad 9vrstic se računajo višje Za oglase strogo trgovskega m reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši znesek 10Dir?.Pristojbina za iifro 2 Din Vsak oglds treba plačah pri naročilu .Na^ pismena vprašanja odgovarjamo le,če je prilože na znamka.Čekovni račun Ljubljana 10 3*»9. Telefon slev 2328
> Dem ubogih«
Imejitelii srečk, zahtevajte žrebanje hiše! Pooblastite zadrugo »Mojmir«! Natančneje čitajte - Domačijo % Maribor, Koroška cesta 10.
Dvosobno stanovanje
za dve osebi za !. februar iščem. - Ponudbe upravi »Slov,« pod »Dve osebi«.
Vsi, ki vas muči živčni glavobol, migrena, nahod, h ripa itd. in se zato čutite oslabele ter za vsako delo nesposobne, kupite si takoj
Kuhinjo in sobo
solnčno, prostorno, oddam za 250 Din mesečno. Naslov v upravi pod št. 1051.
Stanovanje
4 ali 5 sobno, na Miklošičevi cesti ali v neposredni bližini sodišča, v visokem pritličju ali prvem nadstropju za t. marée ali kasneje, iščem. Ponudbe na unravo pod št. 400.
.*}/.. K M prašek za noslanje
Čudili se boste uspehu I NOSAL prežene bolečine ra zbistri in osveži glavo tako, da se kmalu povrne zopet ugodje in veselje.
IfpfS tO" N0SAL ne škoduje že-ifKU 1.C ■ lodcu, ne srcu ne obi-stim itd., ker se ne uživa	b.
temveč noslja (šnofa).	f^' /V^Tl
Zahtevajte v lekarnah izrecno // 84 originalni NOSAL-BAHOVEC BAHČVEC za 10 Din z napisom proiz-	V //
vajalca	E^sJ
Lekarna M. BAHOVEC Ljubljana >C'
Lepo opremlj. soba
se odda za 250 Din gospodični ali gospej. Naslov v upravi pod št. 845,
/a pisarno
se takoi od^a Slomškova ulica 33, pri cerkvi Srca Jezusovega.
Potnika
vpeljanega za Gorenjsko se sprejme Zmožni voziti se z autom imajo prednost isti je na razpolago. Prodaja: mlinski izdelki, deželni pridelki, špecerija in žganje. Ponudbe je no-slati na unravo tega lista pod »Potnik Goreniske 1930« št. 310.
Če iščete zaposlenja
s prodajo, prevzemite generalno zastopstvo našega nenavadnega amer, šla-gerja, ki ga z navdušenjem sprejme vsaka gospodinja. Zadovolini boste s svojo pozicijo. Gre za konzumski predmet, kol vsakdanji kruh in se lahko proda v velikem in malem mestu. Pojasnila daje razpošilialnica Šapi-ra, Ljubljana.
Zaslužek
3 do 4000 Din mesečno nudim pridnim zastopnikom pri prodaji v vsaki hiši potrebnega predmeta. Lahko in hitro delo s takoj izplačano provizijo. Vsi, zlasti pa brezposelni, ne zamudite prilike! - Ponudbe na: Gvi-do Premelč, Šoštanj.
Samostojen obrtnik
7. lastnim lokalom, v velikem industrijskem kraju spreime kot postranski zaslužek razne predmete v komisijsko prodajo, ozir. prevzame zastopstvo ali vodstvo podružnice od večje solid. tvrdke. Naslov v upravi »Slovenca« pod Solidno podjetje« št. 9/9.
LJUBLJANA Centrala: Dunajska c. 35 Tel. 2830 Brzojav: Stroj
Stavb'šča га vile
pod Rožnikom prodaja Pokoininski zavod. Gledališka ulica 8 IV
Stroj, čcvlj. dobavnica
s stanovanjem v isti hiši, pripravno tudi za dve družini, se pro'la. Kubič-ka, Maribor, Vrtna 8.
Lepo novo hišo
z vrtom prodam takoj » Senovem. Prioravna za malegu obrtnika, vpoko-jenca ali rudaria, ker je v bližini rudnika. Cena 28.000 Din. Avgust Fab-jančič, Senovo pri Rai-henburgu.
KONKURENČNE CENE
Vece posestvo
blizu glavne proge Št. Ilj —Pesnica, 23 oralov fnaj-več njive, sadonos. vinograd), gosposka hiša, več sob, nova viničarija, ves inventar. Pojasnila daje lastnik Kari Lotz, želez-nina, Maribor.
je najboljši radio aparat sedanjosti za sprejem na sobno anteno. Dovršen f' je v izdelavi in učinku, obenem pa f tako mojstersko enostaven, da se ! ga more posluževati tudi otrok. Ciste postaje ima naglo in deluje brez baterij, akumu atorjev, kislin. Edini aparat, ki sprejema vse evropske in številne prekomorske postaje na okvirni anteni, brez izmenjave špu'je, reproducira pa v zvočniku izvirno barvo zvoka. Zahtevajte še danes brezplačno literaturo o »RADIOiNU« in ne odlašajte z nakupom.
Zahtevajte naš BREZPLAČNI RADIO-CENIK, zahtevajte brezplačno listo priložnostnega nakupa.
Prva radio trgovina
z zemljiščem, v industrijske svrhe, v bližini kolodvora v Mariboru, se ou-da v najem ali se proda. Ponudbe pod »Industrija« na anončni biro liniko Sax, Maribor,
Največja trgovska in od-pošiijateijska hiša v državi
Samo še kratek čas
oddaja
Fertinz, reja žiuali rlemenife kožnliiiutae, k. d. o LfnMfani, Stanič« ua nl ca Heo. 2f,
omejeno število parov srebrodlakih lisic na odplačila
po	updnih frogoiifi
Razstava živali na kožuhovinskem sejmu dne 27. in 28. t. m. in pa pri tvrdk;
PETER SEIY1KO» mikloi £eua c. 14
in Dunajska cesta palača ljubljanske kreditne banke
Zahteva ts ргозргМе!
\пшш\
Cj Jurasek
.jubljana. Ključavničarska Ф
ul. 3 - Mestni trg 22. mk'	ilor"an'
Entlanje
Din 1-50. — Izdelovanje damskega perila. Strojno ročno vezenje, predtiska.
strokovne uglašuje ter popravlja glasovirje.
Harmonij
dobro ohranjen, lep, naprodaj. - Ponudbe pod Harmonij« upravi Slov.«
Stavbna parcela
pet minut oddaljena od domžalske postaje. na Savski cesti št. 5, se proda. Izve se istotam.
Novo hišo
euonadstropno. z gospodarskimi poslopji in lepim dvoriščem, pripravno za večje podjetje, prodam. -Terezija Goiob - Krani.
Le še kratek čas
bomo vnovčevali 20rL kronske bone, Požuritc se, ako jih mislite oddati. Kupujemo jih po dnevni ceni.
MENJALNICA REICHER & TURK,
Ljubljana, Prešernova ulica št. 44.
Številka telefona 2598.
Muzikalijc!
Ker je v splošnem pomanjkanje denarja, sem znižal skladbe izpod cene, in to: 1. 12 masnih za meš. zbor, part. 10 Din (prej 30), 2. 6 evharistič-nih, part. 6 Din (prej 15). Od masnih imam tudi glasove po 4 Din (prej 6), a od evharistični dam par-tilure namesto glasov po 1 Din. Skladbe so krepke v izrazu, sočne in lahke, a naročajo se na naslov: Karlo Adamič, nastavnik drž. učiteljišča, Koprivnica, Sav. banovina.
ska ulica 6. (le bole
lupinaste otrobe
kupite najccneju liri tvrdkl
\ voift liuwtmia
Ut'sljcva KNla 24.
Hišo	,	... .
., ,,	kupim za gostilnisk; vrt..
prodam v Mariboru, Me-	Kostanji ali lipe moraio j
Ije, v naibohšcm stanju,	biti tako veliki, da bodo j tri manjša stanovanja. - dali v dvch ali treh ,ctih I
Ponudbe pod Solidno .ti	senco _ Ponudbe na go-' nočen i- na upravo Slo-venca« v Mariboru.
Tovorni auto
9 kostanjev ali lip
osebni avto diro na vzmeteh, železne blagajne, stiskalnico, za seno proda po nizki ccni: stilno Košak, Ljubljana, Franc Stupica, železnina. Krekov trg 11. j	Ljubljana	j
Posestvo	Dinamostroj i	Lep pes
tri orale vinograda, pol I pSi pdbl 8m dolgo' Doberman,, zvest čuvaj, orala gozda, ostalo nuva, 1 os za transmisiio, 90 mm, ' sc proda po nepretirani travnik, sadonosnik. tn r !e2aji in razne jarme. ceni Kje pove uprava četrt ure od Maribora, se nicc sç kupi istotam sc 1 Slovenca pod št. 073.
tako) proda. - Vprašat.: proda amcriska krožna! --. -
Maribor - Kacuanerjeva , žajJa (Lattenkreissuge). -1 Pisalni stro)
10, soba 22. j ,\jasiov pri oglasnem od- 1 pOD0lnonia nov, prodam f!f>Il:n Slnvencn nn- i. , _ .i___ i..': .... ^1.
Klavirje
! in pianine prodaja, izpo-sojuje, popravlja in čisto uglašuje najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev WARBINEK — Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska cesta 2.
Moko
dobro, svežo in suho dobite naiceneie v F Ju van-a valjčnem mlinu St Gameline. p. Št Vid nad l.iubljano — Zahtevajte ceniki
Mi slikamo vse!
Slike pooblifia iPortrât hilder) razglednice slike takoj izgotovhene. indu striiske in športne slike Novo vpe'ian (otoa'elie r naimoderneišimi aparati ■ Fotomeve» Maribor Go spodeka 39
Slovenca št. 907.
Hišo na periferiji
Ljubljane, v ceni do 2201 tisoč dinarjev, ali parcelo kupim. - Ponudbe pod »Pomlad upravi Slov,
Amerikanci, pozor!
Gostilna v mestu, prvo-1 vrstna. 1 joh vrta, dobro Dve stružnici (Drehbank) ohranjeno in prenovljeno za les, poslopje, se proda za - HP, prodam. - Vinko 650.000 Din. - Naslov v Zirnstein. Liubljana
Strugarji, kolarji!
I'0'^ zelo ugodno, tudi na ob-I roke. ali pa zamenjam 7.a starega. - Opalograph prodam. . Naslov v udi\ Slovenca pod št. 924. \
Valvasor Kaerndten i
j orodam z.elo ugodno, tudi na obroke. - Naslov v
j i oprav; orod|i: in motor ;______
upravi Slov. štev. 1037. Pritlična hišica
Na
Slov. štev. 925. Kobila
Klavirji prvih svetov, znamk!
ALFONZ BREZNIK
Liuhljnna, Mestni tre i Nn man ži obroki
/aioga lil Izposojevalnica najboljših klavirjev, pi an nov in harmonijev Steln»ay. Uimcnilorfcr Ki;rs 1er, tliilzl, Uofmtii). Original Stlngl. 1'onra-vila in uglaševanie naj-i'enelSe. - »NaJbosatcKa Izbira vseh ostaili clas tien h instruiu. In 6trun
Zavrteh št. 5 Mlad pes
Uiri leta stara, visoka, i črne barve, se proda. -\ Vprašati na A. E k a r t . Račje.
majhna, na Dolenjskem, ; Ivolk), čuvaj, naprodaj. • i______
z dvema sobama, kuhinjo ' Celovška cesta 37, Ljub- i	. , ....
in :: malim vrtičkom, se ,	ljana VII.	Tri Р«ШЈв ^ ............. ...... ......
proda Cena nizka! Po-' * _	."...... , olroic št. S'36, 8'40, 8<60, j pregrinjal, najcenejše in
izve sc pri g, trgovcu in i Puhasto perje ! prodam po nizki ceni. - j najfinejše Matek S: Mi-gostilničarj-.: ' rapv.ćarju. kg po 38 Din. razpošiljam ' 'vndrej Hlcde, Sp. Šiška, keš, Ljubljana, poleg ho vas Log. pošta Boš tanj p0 povzetju naimani 5 kg j Šolska ulica, baraka VIT, ob Savi	; Potem čisto belo gosie j	Ljubljane
—-----, . ... j kg po 130 Din in čist beli
Novozidana hiša ,:ub kg po 300 Din. -3 sobe, kuhinja, klet in L. Brozovič, Zagreb
Kanarčki
lica I harški žlahtni vrvivci, do-
Vezenje
'■ nevestinih oprem, zaves,
tela Štrukelj. Entlanje. žuriranie, predtiskanje takoj.
Friedlcr-jcv patentiran
GAMMA
za rast tas
najpopolnejši sredstvo proti izpadanju las • tvorbi prhaja - lasnih bušk.
GAMMA
miio za fase
najpopolnejše sredstvo stvo za izpiranje las Z 'ravniško preizkušeno in priporočeno — Do biva se v vseh lekarnah in drogerijah
Zastopstvo NADA.
drogerija -— Subotica
Vaš au*o zamorite imeti le tedaj v redu, ako imate za njega primerno «hrambo, lestera se popolnoma prahu tesno zapre. Naročite si tedaj za mali denar pri spodaj navedeni tvrdki lepo leseno garažo, s k»tero boste v vseh ozirih zadovoljni. Garaža je zgtajena prenosljivo, katero zamoreta 2 delavca v 8—10 urah postavili in v slučaju selitve prepeljati na drug prostor. Vsa ladaljna pojasnila in cene dobite pri
RAVNIKAR FRAN. 'esna industrija Ljubljana. Linhartova 25.
ШШсја ijbira
gramofonov in gramofonski plošč

Pohištvo
velik vrt naprodaj. Vpra-, 82. Kemična čistilna perja jbri pevci, rumeni in šoki, skoraj novo, za 2 sobi
■ 10 samcev in_ 50 samic, j ;n kuhinjo, se radi pre-
:a sc: Cesta na Brezje 38. Pobrežje — Maribor.
Kcîesje 'Werkel j zaradi pomanjkania pro- j mestitve takoj ugodno za hišne stoicče ure. štora po zelo nizki ceni proda Kaušekova ulica
20 bone
kupi Uran Franc. Dunajska cesta št. 46. teleior. št. 2820.
Oglje in trame
vsako količino ~ kupuje stalno tvrdka Škrbec & Bartol. Ljubljana Miklošičeva cesta 6.
Tovorni avto
ali osebni, malo rabljen, kupim od 40—60 HP. — Ponudbe je poslati na upravo »Slov.« pod značko »Avto 1930/40—60 IIP-štev 430.
Stroj
za sek. podplatov, opel-nikov itd. (Stanzmaschine) - kupim. - Ponudbe poslati na Brata Naglič, Žiri.
Vsakovrstno
Ivan P a k i ž Liubljana. Pred škofiio 15.
Pletil- stroje švedske
krožne, ima zastopstvo Tchna, Ljubliana. Mestni irg 25, 1. nadstr. - Iščemo povsod zastopnike.
Pisalne stroje švedske ima zastopstvo Tehnu, Mestni trg 25'I. - Iščemo povsod zastopnike, pod št. 839
Strojno pletils»-
ie edino' ugodna prilika za takoišnio dosego do brega zaslužka i'd lastne ga oodiefia brez posebni stroškov iD ramude fasa Učne tečaie se nastop' lahko vsak dan Jaiboliii pletilni stroji «.Walter. vedno v veliki izberi na zalogi - F KOS Linb-liana Židovska ulica 5
naprodaj, posebno še, S	št. 16/1.
ako kunec vzame vse. j -—------
M. Dobrave, Celje, Glav- ' Dve otroški postelji ni lrČ ,5'	j zeleni, 1 velika postelja,
1	salonska omarica za perilo s 6 predali, svetla,
2	maihna vozička in 2 košarici za punčke, dobro ohranjeno in čisto, se proda. — Ogleda se:
Marijin trg 2/1.
Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani ima naprodaj:
Eno nemško ovčprko, staro štiri in pol leta, ocenjena z L, prvovrstna. Štiri mladiče, osem tednov stari, od zgoraj imenovane psice-malere. Eno ilirsko ovčarko, staro dva meseca. En'ega^' doberman-ninčerja, dve i
Pohištvo
Prodam dve kompletni postelji z žimnatim mo-drocem, 2 nočni omari in umivalnik, mahoni-: hrastov les. - Naslov v upravi Slov., štev. 910.
Pokličite teleL 3421
in nevarnosti s strani elektr. toka Vam odpravimo! HAVLIčEK FRAN, konces. elektroteh. podjetje, hotel »Soča«, Sv Petra cesta 5, Ljubljana, inštalacije rcnoviranje, predelava vseh elcktro-aparatov likalnikov. lončkov. telefoni, zvonila, signali itd.
V Mariboru
je najugodnejši nakup galanterije. drobnarije, par-fumerije. papirja, pletenin, nogavic, vrvarskib izdelkov itd na d c b c I o in
na drobno pri D. ROSINA, Vetriniska 26
Patent fotelji
in kanapcii, patent oto-mane v najnovejših ob-likab in naifineiši izde lavi dobite samo pri
RUDOLF SEVER Liubliana. Marijin trg 2.
„ФеђШк" 9osip ШпШ
èjubljano, Mliklošiceta cesta št. 20.
Prodam tudi na obroke.
Pozor!
Perilo
leti star, krasen eksem-plar, dresiran. Tozadev-L
ne informacije se dobeTstaro in novo, sprejmem pri zgoraj omenjenem Iv pranje in svetlolikanjc. !
Зишше
pc naiviïifh cenah.
CERNE iuvclir. Liobliaun Wollovn ulice 4t 3
Kupimo
iipoye iilode
(prima). Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 242.
klubu, Miklošičeva cesta,' palača OUZD (pisarna] dr. Cepudra).
Oglje ~~
oljčno, zajamčeno čisto,! ra/nošiljam v poštnih za-j vojih proti predplačilu] iranko v vsak kraj Jugo-J suha, več vrst premoga slavije. 5 kg Din 106-50,j po najnižjih cenah nudi 10 kg Din 20V50. Nikolaj M. Seiiried, Gregorčičeva Setenčič. Rose — Bokal
Florijanska ul. 6.
tAlaJCi ocfùifrL
tfflevenew
zaiamčiio najpopotnfiii uspeli
Popolnoma varno naložite svoj denar v
Vzajemni posoillnlcl
v L ubl ant, r. z. z o. z. na Mlk'ošičev. cesti po eč hotela »Un:on«, Hranilne v oge se obrestuieio
naiugodnele.
Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa poi odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nuduo mstna paiača, nadpoiovica demie hoteta »Uniona«, hiše in zemliišča. Kredi i v tekočem računu. Posoiila proti poroštvu, vkniižbr na posestva itd. Denar se nalož.i :ahko tudi do poštnih položnicah.
Pištole za
ionske puške, iloberte, Ëruu/iing piSto e, Icoske in riblSke aolre SCine ima ozsfno d zaiogi
F. il. Kliser ruSkar 911	iiub lana, Kongresni trg 9
1, Maribor, Betnavska 3.
Kotorska.
Večja množina srebra po 1, 2 in 5 kron, in stari križavci - naprodaj. —■ 1000 poštno ležeče — Kupci naj se oglase pod Slovenjgradec.
čildlcivdno
Pozor gospodinje!
SIDOE
že 30 let priznano najbolje sredstvo za čiščenje in poliranje vseh kovin, čisti tudi okna in ogledala. Pri nakupu pazite na zak. zaščitno znamko in ime
S1DOE
JAVOR * LOGATEC
LESNA INDUSTRIJA
Gabriel Oblek - Slovenija
«rseo avnl nasiov lavoi i,o«|Qiec leleion nlerurbuil
Izdeluje vsakoršnov pohištvo iz trdega in mehkega lesa. kakor spalnice, ledilnice, kuhinie i. t. d. Z jamstvom proli razsušitvi — — Cene zmerne !
Z žalostnim srccni naznanjamo, da je naša ljubljena hčerkica in sestrica
MICI
v nežni starosti 16 mesecev, po kratkem trpljenju, danes za vedno r.atisnila svoje očke in odšla med nebeške krilatce,
K pogrebu jo spremimo v ponedeljek, dne 27. januarja ob 'a 16 iz mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. januarja 1930.
Žalujoči: Franc in Marija Ocvirk, starši. Franci, hratec in ostali sorodniki.
Pogrebni zavod T. ОаЈЗик, Vodniat.
!; v- s , pregrinjala, postel no per,. monograme, kuh njske garniture, obleke in vse druge
vezenine veže najceneje тећвП^ПО UmSt^O VC^eSTC
MATIH & HIKIŠ
LJUB'DANA - DaSrnai nova 13
^ , ,	. , , .POLEG HOTELA ŠTRUKELJ
Ent'anje v'ožkov in čipk-ažuriranjc, predtiskan.c, tam, buriranje

najboljše sredstvo proti prehla enju, kašlju bolečinam v vratu in astmi. Zdravniško priporočeno! Samoproi?vajalec
ZAHVALNA BESEDA:
Vsem, ki veste, dn je božje delo: žalovati /. ža lujočimi in sle se spomnili bridkosti bratove ob smrti drage sestre
FRANICE MERMAR:
Bo/> Vam povrni vsem: z veseljem stanovitne skupnosti o domačem bivan ju. Bog Vam povrni molilne in daritve. — Bog povrni tudi Tebi, sestra, ti moja tiha žrtev in moj ljubi molk; dom si mi sicer spremenila v hišo žalosti in vendar tudi v liišo upanja; po Tebi z nooo sem vezjo na to navezan, kur ne mine. — Bog povrni vsel
D. D.
KARLOVAC
Odlikovana z zlato svetinjo v Kopenbagenu -dobaviteli Njeg. Vel. kralja Švedske in Njeg. prestolonaslednika kra.jev ne Švedske. — celem sveiu slovite tablete
SE DOBIVAJO POVSOD!
i!
TVORNICE :
KOPENHAGEN, G0TE30RG. W1EN, FERLIN. NO NB..RG, ESSEN, MILANO, PRAGA, LESZNq
est na hranilnica ¥ Rado vil ici
ustanovljena leta 1896.
naznanja, da je z dnem 27. januarja 1°30 začela poslovati njena ekspozitura na Jesenicah v bivši Hauptnianovi sedaj Presterlovi hiši se erno od kolodvora.
Daje: Hipotekama posojila за amortizacijo, kredite v tekočem rakunu, proti zastavi menic, posestev itd.
Sprejema: Vloge na knjižice, tekoči račun in obrestuje časovno najugodneje.
Račun Poštne hranilnice št. 10.431.
Uradne ure vsak delav
Najvarnejše iD najboljše naložite denar pr>
Skrbnosti si ti' pri mravljah naw'ila prav leim; mirno spnvaj v tih 'h Dravt jah, raj pri noga naj Ti bo!
V Ljubljani, 25. januarja 1030.
Alojzij Merhar,
brat.
J

HRANILNICA IN POSOJILNICA PRI SV. LOVRENCU NA POHORJU javlja tužno vest, da je v starosti 65 let umrl njen ustanovni član, gospod
Petrič Anton
posestnik in član načelstva od njene ustanovitve
Pogreb bo v ponedeljek, dne 27. januarja predpoldne iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče pri Sv. Lovrencu na Pohorju,
iiwiii
v Celi
reg?str. tadrugi * neomejeno zavezo v Cehu. v nov) lastni palnCi na vosaiu Kralja Petra ceste in Vodnikovi ulice
Stanje hranilnih vloe nad Din 85, КШЈШ-. Obrestna meru najugodnejša. - Za hranilne «loge jamči poleg re/.erv in hiš uad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji
Vlagatelji pr Uudski posojilnici v Celju ne plata.o nobenega remnesa davka
9. do 14. ure.
ZAHVALA. Ob bridk izgubi naše nepozabne mamice, prnmamiee, lašče in lete, rçospe
m
posestnice
nam je ilošlo toliko tolažilnih izrazov sočutja, ila se čutimo dolžni leni potom izreči vsem našo najtoplejšo zahvalo. Posebno naj velja naša zahvala g. dr. lloglerju za njegove prijateljske zdravniške, obiske, usmiljeni sestri, zastopstvu zadruge urarjev, zlatarjev, graverjev itd. Zahvaljujemo se vsem številnim darovalcem krasnega cvetja in vencev in vsem, ki so predrago nam nepozabno pokojnico spremili na njeni zadnji poli.
GLOllOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Шјјјјш»
^ nunatln' težki izgubi naše nepozabne in tCHSvtlin predobre mamice, sestre in svakinje, gospe
j S
i]b ffioijas c pol
. ' i 1 C ■ '•■t'

i Največja domača tovarna trikotaže in kotonovih nogavic (izdeluje se v vsaki kakovosti in vsake vrste) — išče
krajevnega zastopnika
za Ljubljano in Maribor proti mesečni plači in proviziji. llpnStevnli bomo v prvi vrsti trgovske pomočnike, ki so dobro znani pri trgovcih te stroke in žc vpeljani. Prošnje z natančnim opisom dosedanj. delovanja na upravo »Slov.« pod št. 939.
f '
■ jI v
posestnice in gostilničarke
smo prejeli toliko izrazov sočutja, da nam ni mogoče sc vsakemu posebej zahvaliti. — Posebno zehvalo pa smo dolžni č. g. dekanu in duhovščini, g. zdravniku dr. Krambergerju za njegovo požrtvovalnost, kakor vsem ostalim, kateri so blngo-pokojnico spremili na zadnji poti. — Enako smo dolžni posebno zahvalo za vse poklonjcne vence ter se najiskrenejše zahvaljujemo.
Sv. Lenari v Slov. goricah, dne 19. januarja 1930.
Žalujoči soprog LEOPOLD MATJAŠIČ, hčerkica MAKICA in vsi ostali.
?" ' • 1 *	4 ' Л • * . •' .V K-'.''*
JI i
NE BOSTE OZEBLI,
aho doma nosite toplo obutev
e
• vodom iireao* t ve Iz Broda y i trreb Hein izda' ov vplik
austrtran
cenili «n murnu, /u eto IS80, Po9ilJnm ko ч 1011 komadi ru/.nlb r n m n пи k 1 b znamk vsakomur. ki in noSI ie »na-pru !li Hiti. NaiBlari-Jêa trgovina /.numli v lU'.-nRlavlif
Izidor Steiner, Zagreb
Zrlnjsk ■ tre
zimnee
modroce posteline mrežei želez postehe Izložliivel, otomane divane in dr. tapetniške izdelke dobite naicene|e pri RUDOLFU RADOVANU. tapetnika, Krekov trg Stev 7 (poleg Mestnega doma).
Centralne kurjave - vodovode
inženir Gustav Zemânek & Co
družba z o. L,
Uubrana, Knafi eva ulica št. 10. - Telefon 262t
Halo!
Jcscnicc
Zadostno îzWro, nauigoHneiši nakup, naivečjo garancijo, naj-solidnejšo postrežbo — Vam nudi
nodio Jole пагкег
Jesenice 54
Spodmešta:erska ljudska oosoiinica
V Mariboru riesristrovana zadruga z neomeieno zavezi
Spreiema vloge | Daie posojila | izvršuie vse v denarne strokr spadaioče oosle
Obrestuje vloge po na višji obrestni men ter ne od-teguie vlagatel.em rentnega davka
ф mmujfy
3SX
ШШШК
.................................. <
£epe, rumene
C
pomaranč
po izredno nizki ceni prodaja Gospodarska zveza — Ljubljana.
Kadar imate opravka v Mariboru
in predno si nakupite modno in manufakturno blago za moške in ženske obleke, kakor: nai-boljše češko in angleško sukno za obleke in pla šče, volneno b'ago, šifon, platno, flancl. odeie puh - perje, preproge, mlinske sipe itd Poglejte si bogato zalogo v staroznani trgovini
F. Krajnca nnsl. Martin GAJšEK
modna in manulaktarna trgovina
Maribor, Glavni trg.
JUGOSLOVANSKO TISKARNO V LJUBLJANI
najboljših svetovnih /.nurnk v veliki Izbiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vo-«ifkov od priprosteg» do naifinejšega In tgračnl »ozičlo v zalogi Več tnamk šivulnih stroje» naj-jovejših modelov, deli iu pneumutika Ceniki tranko. Prodaja nu obroke „Tribuna" Г. B I.., tovarna dvokoie» m otroških vozičkov LJUBLJANA, Kanovska cesta št. 4.
Prvovrstno zidno in strešno
BRZOIAUKE IUGOTISKARNR UUBLJAHB
UMETNIŠKI GRAFiČN. ZAVOD
\I KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNt GRAFIČNE PANOGE USA GRAF. OELA SE IZVRŠUJEJO LtPO, SOLIDNO IN PO ZMERNIH CENAH
dobavlja po ze'o ngodn h cenah z 10 lelno garancijo OPEKARNA 1'-Ovai; Karlovec, zastopstvo ËKONOM LJUBLJANA. Ko odvorska ulica 7 Zahtevajte cenik!
Oblastveno koncesijonirana
iofarska lola
L Gaberščik,
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Blei-weisova c, 52. Prihodnji redni tečaj prične 1. febr.
BBKROTISK ♦ SVETLOTISK OFf-SFT iN UTOGRAFSK TiSK KL ŠfiRNfi ♦!♦ TISKPRNfl ZA KNJIGO- IN UMETN.TlSK
v strojepisju, stenografiji, računstvu, knjigovodstvu in korespondenci. Traja 5 mesecev Samo praktično, temeljito, lahko umljivo.
Kovač, Maribor, Krekova ulica 6.
ZA STAVBE
vsakovrsten suh, tesan in žagan les. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa. Dostava tudi na stavbo. FRAN SUÈTAR, lesna industrija in trgovina, parna žaga, Ljubljana, Dolenjska c. 12
L fôilcus - Liubljana
priporoča svojo wiiogo dežnikov solnfnlkov in sprehajalnih palii Popravila točno in solidno
Sjanlca d „d.
Br/.oiavnt iiaBlov. Gospobankn
Izvršuje vse vrste bančnih po*lov pod najugodnejšimi pogoji. — Glavno in največje tastonstvo v Sloveniji zn proda to «ročk 1)г»ат-no rairciine iOlerijo.
V Ljublfam (Miklošičeva cesta nO)
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 —
vloge nad 400 milifortov dinarjev
Podružnice:
Bled - Celje - Ojakovo - Kočevie Kranj - Maribor Novi Sad • Sombor • Split - Sibenik
Telefon št. 2057, 2470 in 2979
Prodaja obveznic 7°/0 dri. ;nvcst posojila ter 2'/,0/i »ojnt' odškodnine in vseh vrsl vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji.
ВИН
Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani Karel Cet
Izdajatelj Iran Itako t co,
Uredniki Franc Kremiar,