Poštnina plačana v gotovini
Stev. 113
V Ljubljani, ponedeljek 20. maja 1940
Cena Din 1*-
Leto V
Strahote bojev v severni Franciji
Posamični napadi na raznih delih bojišča
London, 19. maja. o. Angleška poročila pravijo, da je veliki nemški napad, ki je potekal vzdolž celega bojišča od Bruslja do Sedana, nekoliko popustil. V vojaških krogih so mnenja, da je prvi del tega hudega napada končan in da bo prišel kmalu drugi. Zavezniške čete so dobile ogromna ojačenja na vseh delih tega bojišča in so pripravljene na nov nemški napad.
Na posameznih točkah so Nemci močno napadali. Po poročilih, ki jih dajeta francosko in angleško poveljstvo, ti napadi niso uspeli. Nemci imajo na osrednjem delu bojišča 3000 tankov, ogromno oklopih avtomobilov in čet, katerim pomaga letalstvo.
Belgijsko vrhovno poveljstvo poroča, da sta trdnjavi Namur in Liege še vedno v belgijskih ro^ kah in da je vsak nemški napad odbit z velikimi izgubami. Iz obeh trdnjav vsaki dve uri poročajo po radiu o stanju v utrdbah. Belgijske čete so se pomaknile izza Bruslja na nove postojanke.
Pri St. Quentinu v Sev. Franciji so davi pričeli Nemci močan napad s tanki, oklopnimi avtomobili in letali. Londonski radio poroča, da je bil ta strašni napad, ki je trajal več ur, ustavljen. Nemškim četam ni uspelo predreti zavezniške bojne črte. Pri prekopu, ki veže reki Sambre in Oise, so bili najbolj krvavi boji, kar jih je bilo dosedaj na bojišču. Po zatrdilih angleških in francoskih vojaških poročevalcev je nagrmadeno pred zavezniškimi četami truoel nemških vojakov poldrug meter na visoko. A	+
Pariz, 19. maja. o. Ves včerajšnji dan so Nemci še naprej hudo pritiskali v krajih med Lan-drecyjem in Guiseom, nekoliko zahodneje od Mau-beugeja, t. j. v samem središču boja. V teh krajih se je Nemcem posrečilo prav malo napredovati. Na levem krilu zavezniških skupin v severni Belgiji so francoske, belgijske in angleške čete začele s strategičnimi premiki, o katerih razvoju varujejo popolno tajnost. Izjavljajo samo, da potekajo ti premiki brez težav. Če gledamo položaj od vzhoda proti zahodu na vsem bojišču od Švice pa proti severu in zahodu, dobimo ugotovitev, da se od Švice pa do Mantmedyja ni nič pomembnega
zgodilo. Med Sedanom in Laronom Nemci niso hudo napadali, vendar pa je prišlo do številnih ostrih bojev, ki so bili omejeni na posamezne točke, zlasti severno od Rethela. Proti temu kraju so Nemci pritisnili, pa niso uspeli. Francozi so izvedli protinapade ter so zavzeli več vasi. Severno-zahodno od Laona so Nemci prav tako vrgli v boj mnogo oddelkov, katerih napredovanje je povzročilo precej hude boje. Toda tu ne gre za množin-sko prodiranje tankov, kakor je bilo to severneje pri Guisu in Landrecyju. Nemški oddelki so drli v smeri proti severozahodu in so prispeli do prekopa med rekama Sambre in Oise. Možno je, da nameravajo Nemci v te kraje usmeriti svoje napredovanje, da bi prišli do St. Quentina. Med Gui-som in Landrecyjem, koder se razprostira gozd ter teče prekop med rekama Sambre in Uise. Ob
gornjem toku reke Sambre je velika bitka. Nemci napadajo v množicah z velikim številom tankov ter ogromno podporo letalstva in topništva. Bitka je besnela ves včerajšnji dan do poznega večera. Zjutraj ob zori se je začela z istim zamahom. Nemška taktika je zmerom ista. Gre za to, da izvedejo preboj s podporo tankov, da na ta razcep vržejo vse sile pehote, medtem ko se boj nadaljuje v obliki pahljače in se pri tem Nemci trudijo, da bi razširili predor z napadi za sovražnikovimi četami in jih s tem skušajo prisiliti na krilih v umik. Nemška ofenziva napreduje tako postojaoina v jx>-sameznih udarcih. Toda pripomniti je treba, v kolikor čas jx>teka in v kolikor se širina razcepa zmanjšuje. Ti uspehi nimajo nič skupnega z napredovanjem, ki je bilo izvedeno prve dni ofenzive v Luxemburgu ali pa prve dni izvedeno v Ardenih.
Nemške uradne vesti sporočajo zasedbo vse Holandije
Poročila o nadaljevanjih bojev in o velikem številu ujetnikov
Glavni stan vodjo rajha, 19. maja. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Ker je bil strt tudi zadnji odpor na otoku Valheren, je sedaj vsa Holandija z otoki v nemških rokah. V severni Belgiji so naše čete zavzele Anvers in potiskajo sovražnika, ki se neprestano bori, vse bolj proti zahodu. Zahodno od Anversa so naše čete prestopile reko Šeldo, zahodno od Bruslja pa so se prebile na reko Denšer. Med Modesom in Latar-rom nadaljujejo naše čete z napadi. Prestopili smo reko Sambre in Oise ter zavzeli Le Cateau in St. Quetin. Na južnem krilu smo z močnimi silami prispeli do reke Aisne pri Rethelu. V borbah severnozahodno od Montniedyja smo zavzeli močno utrdbo št. 505. Pri tem se je posebno izkazal poročnik nekega pionirskega bataljona. Povečalo se je števMo ujetnikov in količina plena. Dosedaj je bilo ujetih 11.000 sovražnih vojakov,
Zavezniška poročila o zopetnem zavzetju Rethela in hudih protinapadih
Belgijski trdnjavi Namur In Liege se še vedno dri.ta
London, 19. maja. o. Po zadnjih vesteh so francoske čete danes izvedle silovit protinapad I pri mestu Rethelu ter ga spet osvojile. Nemci so skušali izvesti sunek v ozadje franc, utrjenih linij pri Sedanu, a so bili s hudimi izgubami odbiti. Pri Le Cateauju so zavezniške čete ustavile silovit nemški napad ter potisnile Nemce proti Maubeugeju. Na tem delu bojišča je v akciji veliko zavzniških motoriziranih enot, zlasti pa je uspešno delovalo francosko protitankovsko topništvo.
Pariz, 19. maja. Havas. Uradno sporočilo vrhovnega poveljstva od davi se glasi: Bitka v krajih, ki so označeni v zadnjem poročilu, se nadaljuje z nezmanjšano ostrino. Ponoči je naše letalstvo še naprej razbijalo sovražnikovo ozadje.
London, 19 maja. Reuter poroča: Medtem ko britanske čete drže v Belgiji nove postojanke, ki so jih včeraj zavzele po načrtu, pa prihaja neprestano ojačenje v četah in ostalem vojnem materialu čez francosko mejo na poprišče velike bitke med reko Sambre in Sedanom. Britanski motorizirani oddelki se hitro premikajo proti desnemu boku nemških oddelkov, ki so se premaknili proti zavezniški čelni črti.
London, 19. maja. Havas. Uradno sporočilo
Sodba Mussolinijevega glasila:
britanskega generalnega štaba se glasi: Včeraj je britanska fronta vzdržala navzlic hudemu pritisku sovražnika.
London, 19. maja. Havas. Sporočilo britanskega letalskega ministrstva pravi, da so bile vzhodno od Nainura zelo srdite letalske operacije proti prometnim zvezam, ki jih uporabljajo sovražnikove kolone. Bombe iz britanskih letal so rušile mostove in železniške proge. Britanska letala so poleg tega bombardirale letališča, večji dovoz živil in materiala ter napadla tudi s strojnicami. Na črti, kjer se vodi borba, se nadaljuje močno letalsko delovanje. Med borbami med francoskim ozemljem je včeraj devet britanskih letal vrste Huriccane zbilo 10 sovražnih bombnikov, ne da bi imela sama kakšne izgube. Včeraj so prav tako britanski bombniki nad Bergenom zbili en Messerschmitt. Opaziti je bilo, da se je eno sovražne letalo zaletelo v hrib in se zrušilo. Letala, ki so patruljirala nad Severnim morjem, so bombardirala sovražni konvoj. Ena ladja je bila poškodovana.
Nekje v Belgiji, 19. maja. Reuter. Belgijski radio je prenašal zjutraj novo poslanico kralja Leopolda branilcem Namurja in Liegeja, ki se še vedno držita navzlic vsem nemškim napadom.
Izid sedanje bitke na zahodu še ne bo pomenil konca vojne
t A __ ! _	_ Tl 1 • •	   1	_!	»it m ah /1 a m ■ a	.... M A m a m Xlrt Vi Xa1 it (t' eo n Olli Tl o
Rim, 19. maja. o. Italijanski listi poudarjajo z velikimi naslovi razvoj nemškega pohoda ter napredovanja nemških čet v Belgiji jx> padcu Anversa. Prav tako poudarjajo poskus francoske vojske, da bi ustavila nemški jekleni pas, ki tudi z boka ograža Maginotovo črto, ki je sedaj jx>-stala neuporabna. Milanski »Corriere della Sera« poudarja, da je nemški glavni generalni štab v zelo tesnem stiku z enotami, ki napredujejo, da bi mogel nadzirati razvoj akcije in pravočasno storiti jiotrebne ukrepe. To naj bi zagotovilo, da se ne bi ponovile napake, ki so bile vzrok, da je nemška včjska v pretekli vojni doživela neuspeh na Marni. Zaradi tega misli list, da napredo-
vanje nemških čet v Franciji ne bo v kratkem ustavljeno, toliko manj, ker je nevarnost za napade na boke in prihajajo protimanevri od Francozov prepozno. »Voce dTtalia«, ki izhaja kot nedeljski dodatek »Giornale dTtaliac, izraža v članku svojega ravnatelja, Mussolinijevega zaupnika Gayde, mnenje, da izid velike bitke, ki se sedaj vodi, ne bi bogel pripeljati do 'zaključka vojne, ker razpolagata Anglija in Francija še vedno z ogromnimi zalogami ljudstva in sredstev, ki jih nudita imperija. Gotovo je, da bosta Anglija in Francija vrgli v boj vse in da bosta dali vse iz sebe.
Uredba o ustanovitvi jugoslovanske pomožne vojske
Belgrad, 19. maja. V soboto je bila objavljena uredba o tako zvani »pomožni vojska«. Vsebuje naslednja najvažnejša določila:
Obvezniki »pomožne vojske« so vsi državljani Jugoslavije moškega spola med 16. in 70. letom starosti, razen onih, ki so vojni obvezniki. Oni, ki so starejši kot 70 let in so še zmožni za delo, bodo sprejeti kot prostovoljci. »Pomožna vojska« bo mobilizirana ob splošni mobilizaciji ter bo dobila nalogo, da skrbi za oskrbo in delovanje oborožene sile ter za obstanek ljudstva in države v času vojne.
»Pomožna vojska« ima tri oddelke:
V prvi oddelek spadajo strokovno-upravno osebje in delavci v industriji, obrti, gozdarstvu, rudarstvu, gradbeni stroki in zdravilstvu.
V drugi oddelek spadajo kmetje in živinorejci,
ki od tega dela žive, nadalje drugi strokovnjaki s teh področij.
V	tretji oddelek pa pridejo vsi drugi obvezniki.
Ministrstvo za vojsko ima pravico po sporazumu z banskimi upravami organizirati za posamezne oddelke »pomožne vojske« razne tečaje in vaje za tiste, ki o svojem delu niso zadosti poučeni. Tečaji bodo v kraju samem, tako da delo ne bo zaostajalo.
Ob mobilizaciji se »pomožna vojska« sme uporabljati za dela, ki so neposredno pomembna za obrambo države. Lahko se vpokličejo tudi že v stanju pripravljenosti.
Uredba izrecno poudarja, da so obvezniki »pomožne vojske« tudi razni tujci, ki stalno prebivajo v državi, dalje vsi izobraženci, aktivni in upokojeni državni in samoupravni uradniki ter dijaki vseh šol.
brez holandske vojske. Zaplenjeno je bilo veliko topov, med njimi tudi topovi kalibra 28 cm. Letalstvo je jjodpiralo učinkovite operacije pehote, hkrati pa je bombardiralo tudi sovražnikovo ozadje, prometne zveze in ceste. Uspešno je bilo bombardiranih več letališč, kjer so bili porušeni hangarji, delavnice in naprave za spuščanje letal. Pred francosko-belgijsko obalo je bil izveden napad z letali na sovražno ladjevje. Z bombo je bila zadeta neka trgovska, 6000 tonska ladja, ki se je potopila, neki rušilec pa je bil težko poškodovan Savražnik je izgubil 147 letal. Od teh jih je bilo 47 zbitih v letalskih borbah, 13 jih je zbilo protiletalsko topništvo, ostanek pa je bil uničen na tleh. Naših letal je izginilo 27. Na Norveškem so naši oddelki pri Narviku podprti od letalstva še vedno zapleteni v hude obrambne boje. Pred Narvikom smo potopili neko trgovsko in eno prevozniško ladjo ter eno sovražno letalo. Sovražna letala so ponovno napadla posamezna mesta v severni in zahodni Nemčiji, ne da bi pri tem zadela kak vojaški objekt.
Mussolini odgovarja Rooseveltu
Rim, 19. maja. Havas. Predsednik italijanske vlade Mussolini je odgovoril danes na poslanico, ki mu jo je nedavno poslal predsednik Združenih držav Roosevelt, Za sedaj o vsebini Mussolinijevega odgovora ni mogoče dobiti nobenih podrobnih pojasnil.
Vojaški posveti med Turčijo in zavezniki
Carigrad. 19. maja. o. Načelnik turškega generalnega štaba Čakmal je odpotoval v Bejruth. Z njim potuje tudi več višjih častnikov. Pred svojim odhodom je bil maršal sprejet pri predsedniku republike Ineniju, s katerim je imel v navzočnosti predsednika vlade daljši razgovor. Trdijo, da je bila ta pot turškega maršala že davno v načrtu, ker naj bi vrnila obisk generala Weyganda v Ankari, vendar pa so obisk zaradi splošnega položaja večkrat odložili. Turški listi hkratu jmročajo, da je general Weygand orispel v Pariz.
Po vsem Finskem so danes praznovali »Dan junakov« v spomin branilcem, ki so padli v vojni s Sovjeti. Žalne službe božje se je udeležil tudi predsednik republike z vso vlado in tuji poslaniki.
Položnice
priložene današnji številki *SL0V. D0MA“ so namenjene
le za prispevke za Protituberkulozno zvezo.
Vesti 20. maja
V	francoski vladi je prišlo v soboto do velikih sprememb. Vanjo je vstopil sivolasi maršal Petain, zmagovalec iz svetovne vojne pri Verdunu. Predsednik vlade Reynaud je prevzel še vojno ministrstvo, dosedanji kolonialni minister Mandel, ki je bil med svetovno vojno sodelavec predsednika Clemenceauja, je postal notranji minister. Naloge nove vlade so težke, posebno pozornost bo morala posvetiti notranjim sovražnikom, zlasti komunistom, katerih vohunsko in sabotažno organizacijo vodi iz Nemčije njihov tajnik Thorez.
Nemška vlada je izdala uradno sporočilo, da je angleško letalstvo v zadnjih dneh izvršilo 71 letalskih napadov na nemško zaledje. Od tega jih je bilo 51 na nevojaške cilje V noči od petka na soboto so Angleži bombardirali celo pristanišči Hamburg in Bremen, pri čemer je bilo 29 civilistov ubitih, 50 pa ranjenih. Angleško letalsko ministrstvo zavrača nemške trlitev, da bi bili Angleži bombardirali sploh kateri nevojaški cilj in pravi, da je treba te nemške trditve smatrati kot napoved za hude nemške letalske napade na angleška in francoska mesta.
Kot najmočnejše orožje proti nemškim tankom so se zdaj začeli izkazovati po francoskih trditvah novi 7.5 centimetrski tojx>vi za boj proti oklopnim vozovom. Od teh si Francozi veliko obetajo.
Italijanski kralj in cesar je včeraj bil deležen velikih ljudskih manifestacij, ko je v Benetkah odprl 22. mednarodno umetnostno razstavo, na kateri je zastopana tudi Jugoslavija, od slovenskih umetnikov pa razstavlja M. Sedej.
Predsednik francoske vlade Reynand je imel v soboto zvečer po radiu govor, v katerem je dejal, da je položaj zaveznikov resen, a ne obupen. Vsa francoska uprava se mora prilagoditi vojnim potrebam, vsak Francoz mora storiti svojo dolžnost, nova vlada pa se bo skušala izkazati ne z besedami, temveč z dejanji.
IG nemških bombnikov je v soboto napadlo Pariz. Francozi ne poročajo nič, kakšno škodo so ta letala naredila, marveč pravijo, da so bila štiri sestreljena.
Stroge odredbe o tisku in njegovem pisanju v sedanjem času je izdal., tudi romunska vlada.
Nemški letalci so junaški in so silno spretni, toda angleška letala so boljša	.	.	,
tako je nvaltl delo angleškega 'etalstva v sedanjih bojih angleški nrnister Duff Cooper.
Veliki italijanski parnik »Augustus« je s 1500 potniki odplul na krožno vožnjo po Sredozemskem morju.
Svedsko-sovjetska gospodarska pogajanja ugodno napredujejo in bo pogodba najbrž v kratkem podpisana.
Angleška in francoska vlada sta si od velikih ameriških letalskih tovarn Glen Martin zagotovili vso proizvodnjo novih, doslej neznanih bombnikov, kar jih bodo tovarne izdelale
Trije belgijski okraji priključeni Nemčiji
Seyss-lnquart nemški komisar za zasedeno Belgijo
Berlin, 19. maja. o. DNB j>oroča, da je kancler Hitler postavil dr. Seyss-!nquarta za nemškega državnega komisarja v zasedenih holandskih pokrajinah. Hitler je izdal zapioved, da se priključijo nemški državi belgijska okrožja Eupen, Mal-medy in Moresnet. Ta okrožja so pred svetovno vojno pripadala Nemčiji. Tamošnji kraji niso v sedanjih bojih veliko trpeli, ker so jih Nemci hitro zasedli in ker Belgijci tam niso imeli jx>sebnih utrjenih postojank.
DNB. Da bi se ohranil red in mir v holandskih krajih, ki se nahajajo pod varstvom nemških čet, je imenoval vodja rajha ministra
dr. Seyss Incjuarta za komisarja rajha za zasedene holandske jMikrajine
Komisar rajha bo izvajal v civilnem okviru vrhovno oblast in je jKKlrejen nej»osredno Hitlerju. Da bi izvajal svoje ukaze v upra 'i, pa se lahko poslužuje tudi holandskih oblasti. Vojaško oblast ima v Holandiji jioveljnik nemških čet v teh krajih. Ta ima — kakor ostali vrhovni poveljniki oborožene sile — pravico izdati ukrepe, ki so jjotrebni za izvedbo njegove vojaške naloge, ter ukrepe, ki so potrebni za vojaško varstvo. V Holandiji ostane še naprej v veljavi sedanje pravo, v kolikor se strinja z nemško zasedbo,
Strašni angleški letalski napadi na nemška mesta
London, 19. maja. o. Reuter poroča jKKlrob-nosti o angleških letalskih operacijah v noči od petka na soboto, ko so angleška letala bombardirala nemška mesta na črti od Hamburga do Sedana. Letala so z bombami fiovzročila ogromno škodo na nemških petrolejskih skladiščih, posebno v Bremenu in Hamburgu. Ravno tako so tudi bombardirala sovražna letališča, čete, kolone, ceste in železniška križišča. Več ko 300 bomb so letala zmetala na petrolejsko skladišče v Bremenu in jx>-vzročila na skladiščih ogromno eksplozijo in nato velik požar, tako da so se dvigali plameni 700 metrov visoko in je bilo mesto v kratkem času vse v dimu. Hamburška petrolejska skladišča pa so bombardirali zaporedoma od 8 v petek zvečer
vse do zore v soboto. Tudi tu so povzročili velike eksplozije in ogenj, tako da ga je bilo videti že iz Kuxhavena, ki leži ob ustju reke Labe. Tudi druga petrolejska skladišča so bila z uspehom napadena. Ogenj so povsod povzročili z zažigal-nimi bombami. Da so imeli napadi uspeh, priča o^enj, ki so ga še zadnja letala videla, ko so se zjutraj vračala na svojo odhodno postajo. Veliko število letal pa je napadlo sovražnikova letališča, železniške proge, mostove, ki vodijo čez reko Meu-se v zasedenih krajih Belgije in Francije. Angleški bombniki niso pretrpeli nobene škode in tudi noben član jjosadke ten letal ni izgubil življenja. Vsa letala so se srečno vrnila na svoja oporišča.
Boj proti jetiki je danes boj za narodni obstanek in svobodo
Lepe manifestacije ob začetku tedna za bol proti jetiki
Ljubljana, 19. maja.
Noben jetični bolnik ne sme ostati brez bolniške posteije! S tein geslom je hotela Protitu-berkulozna zveza podčrtati nujno potrebo po ustvaritvi primernih oddelkov za jetične bolnike v naših bolnicah. Brez pomembno bi bilo podčrtavati delo in pomen zveze. Spomnimo se samo na številne bolnike, ki bi brez te človekoljubne organizacije bili zapisani počasnemu in gotovemu umiranju, ker nimajo sredstev, da bi se zdravili, spomnimo se vseh tistih, ki jih požrtvovalna skrb rešila in prav posebno pa se spomnimo tistih, ki jih tare ta zavratna bolezen in katerim je posvečen ta teden ne samo, da bi se jih spominjali in z njimi fcuvstvovali, ampak da bi zanje tudi nekaj dejansko storili. Naj ne bo nobenega med nami, ki bi ne prispeval nekaj. Če je kdo pomoči potreben jo je potreben bolnik, zlasti tak, ki ga poleg bole/ni tare še revščina. Odprimo srca, odprimo roke ter darujmo, saj ta tiar ne l>o prinesel samo hvaležnosti, ampak zdravja tistim, ki so ga potrebni, nam pa veliko notranje zadovoljstvo, da smo zopet nekaj dobrega storili za sočloveka.
Danes dopoldne smo imeli priliko na občnem zboru Protituberkulozne zveze v mestni posvetovalnici slišati, kakšno skrb posveča Zveza jetičnim bolnikom in kakšno veliko in važno delo opravlja. Predsednik zveze g. dr. Bohinjec Jože je pozdravil načelnika socijalne-ga oddelka banske uprave g. dr. Kosija, ki je zastopal bana, načelnika g. dr. Avramoviča, zastopnika ljubljanskega župana dr. Vladimirja Ravniharja ter delegate, ki so prispeli iz vseh krajev Slovenije. Nj, Vel. kraljici Mariji, pod katere visokim pokroviteljstvom je protituber-kulozno gibanje, je bila poslana zahvalna brzojavka, gradbenemu ministru dr. Kreku in ministru za socijalno politiko dr. Budisavljeviču pa sta bili poslani pismi za njuno skrb, ki sta jo posvečala in jo še bosta Zvezi. Zahvalil se je tudi banu, ki je vedno kazal velik smisel, naklonjenost in razumevanje za delo Zveze.
Na to je predsednik podal obširno poročilo o delu lige. Najprgj se je spomnil umrlih pri jateljev in sodelavcev Zveze, ki so za Zvezo občutna izguba.
Letos obhaja Zveza desetletnico in s ponosom lahko zre na svoje delo. Hrbtenica Zveze so dispanzerji in prvi je bil ustanovljen za mesto Ljubljano s pomočjo podpore Mestne občine. Ta dispanzer je začel delovati oktobra leta 1931. Temu so kmalu sledili dispanzerji drugod, katerih ustanovitev je bila možna predvsem zaradi uvidevnosti in sodelovanja bratovskih skladnic. Tako imamo sedaj pri nas 21 dispanzerjev, med katerimi sta dva državna. Vsi so opremljeni z modernimi rentgenskimi aparati. Deset jih je dobavila Zveza, ostale pa krajevne Zveze. Zveza je tudi poskrbela za pouk med ljudstvom in izdala dr. Neubauerjevo brošuro v 10,(XX) izvotlili »Jetika zdravim v pouk, bolnim v pogum«. S protituberkuloznimi tedni je Zveza poskrbela za potrebno propagano. x Zveza ima danes na razpolago tri serije poučnih diapozitivov in izdelanih je bilo nebraj diagramov in slik. Zveza je založila veliko leta-. Jyov t^r posebne razglednice,- po katerih so ljudje i-adi [»segali. Največji znesek letne podpore od občin daje mestna občina, poleg tega pa je tudi pomoč OUZD zelo velika. Banovina je določila v svojem preračunu 150.000 din. Poleg tega prispevajo OUHF, TBPD, ZTOI in nekaj večjih tvrdk. Sredstva pa so nezadostna, da bi Zveza z njimi krila vsako leto večje potrebe in ni mogoče, da bi se bolnikom nudila tista pomoč, ki so jo potrebni. Zveza je dala zdravilišču Golnik na razpolago 12.000 din za zdravljenje revnih bolnikov. S svojimi dispanzerji in krajevnimi zvezami more Zveza zbirati potrebne statistične podatke in proučevati socijalno diagnozo jetike in kazati pri svoji propagandi na usodepolne posledice, ki jih ima po-manjkanje primernega števila bolniških postelj. Zveza z zaupanjem gleda na svoje krajevne zveze in je prepričana, da bodo razumele jKJmen letošnjega gesla in da bodo storile vse, tla bo geslo prodrlo. Prav bi bilo, če bi priskočile na pomoč vse slovenske občine in naj bi vsaka prispevala v svojem preračunu vsaj 1000 dinarjev. Lansko leto so bili odprti novi dispanzerji in nova krajevna zveza na Bizeljskem. Skromna sredstva ne dopuščajo Zvezi, da bi podprla dovolj druge krajevne zveze. Zvezino glasilo »Delo proti tuberkulozi« dobro služi svojemu namenu.
Lansko leto je bilo storitev protituberku-loznih dispanzerjev 64.897, pri tem pa nista všteta mariborski in celjski dispanzer. Klinič-
nih preiskav je bilo 25.000, ravno toliko rentgenskih preiskav. Lansko leto je bil organiziran tudi sistematični pregled vseh vajencev in je bilo tako preiskanih okoli 10.000 vajencev.
Sledilo je poročilo tajnika g. šefa-primarija dr. Franca Debevca iz kateraga med drugim posnemamo, da ima Zveza 47 krajevnih proti-jetičnih zvez in šest protijetičnih odsekov pri odborih društva RK. Skupno je bilo včlanjenih 7587 članov.
Z namenom, da se položi letos prve temelje za ustanovitev sklada, ki naj bi služil za zdravljenje vseh jetičnih Slovencev, zlasti siromašnih, je Zveza razposlala v tem smislu tudi okrožnice na vse gg. župane v Sloveniji, naj bi občinske uprave iz svojih proračunskih postavk prispevale povprečno din 1000 za tak sklad.
Kakor v letu 1938-39 je sklenila uprava Zveze na svoji tretji seji dne 3. novembra 1939 dovoliti za območje vsakega proti jetičnega dispanzerja dve nagradi za higijenicna stanovanja v znesku 200 din in 100 din. Stanovanja so pregledale zaščitne sestre posameznih dispanzerjev, na kar je Zveza na podlagi poročil dispanzerjev nagrade po 300 din v svrho razdelitve istim nakazala. Skupaj se je torej razdalo 6000 tlin.
Upravni odbor Zveze je na svoji seji dne
3.	novembra 1939 odobril kredit v znesku 5000 dinarjev za prehrano šolske mladine. Na podlagi odnosnih poročil kraljevske banske uprave, higijenskega zavoda in dispanzerjev glede delovanja že obstoječih šolskih kuhinj in potrebe ustanovitve novih, ter na podlagi navedb podpore najbolj potrebnih šolskih kuhinj, je Zveza nakazala devetim našim krajevnim organizacijam in neposredno ravnateljstvu 1. državne ženske realne gimnazije v Ljubljani podporo v skupnem znesku 5000 din.
V svrho propagande je Zveza v preteklem poslovnem letu založila 16.000 božičnih in 10.000 velikonočnih razglednic, katere Je naslikal akademski slikar g. Maksim Gaspari.
Vidi se, da naše ljudstvo kaj rado sega po takih umetniških razglednicah in lahko bi slo božičnih razglednic v promet še večje število.
Upravni odbor naše Zveze je sklenil razpisati tri nagrade v višini po din 1500, 1000 in 800 za novelo ali ljudsko igro, ki naj predočuje borbo proti jetiki.
V kratkem bo Zveza javno razpisala ta natečaj in stavila rok za predložitev del do letošnjih božičnih praznikov.
Blagajniško poročilo je podal g. Čelešnik, šef-primarij g. dr. Neubauer pa je prebral resolucijo dispanzerskih zdravnikov, da je zaradi pomanjkanja sredstev uspešna borba proti jetiki nemogoča in da je treba poskrbeti zlasti za siromašne bolnike. Ljudsko zavarovanje proti jetiki bi prineslo tisto pomoč, da bi se dalo uspešno delati in zdraviti. Končno naj se osebju prizna stalnost in naj se uredi njih gmotna plat.
Po občnem zboru je bila otvoritev proti-tuberkuloznega tedna in je predsednik pozdravil g. bana tir. Marka Natlačena, ljubljanskega župana dr. Juro Adlešiča, ter zastopnika divi-ziske oblasti sanitetnega podpolkovnika dr. Apostola Hadži Gligorija. Po nagovoru predsednika je spregovoril ban.
Spoštovana gospoda!
V časih, ki jih danes preživljamo, moramo podrediti vsa svoja prizadevanja enemu velikemu cilju: ohraniti v sedanji svetovni vihri svoj narod neokrnjen. Zaradi tega morajo stre-me.ti vsa naša dejanja, vsa naša hotenja in vse naše misli za tem, tla bo naš narod telesno in moralno zdrav in krepak. Bolj kakor kdajkoli moramo ljubiti svojo domovino v današnjih dneh: ljubiti moramo s toliko ljubeznijo, da smo pripravljeni za njeno čast in za njeno svobodo tudi k največjim žrtvam, tudi k žrtvam svojega življenja in svojih otrok.
Da bi ta zavest in ta duh prevzel ves naš narod, temu cilju naj služi letos tudi protitu-bcrkulozni teden. Ti dnevi ne smejo biti samo suhoparni nabiralni dnevi za potrebe slovenskega protijetičnega skrbstva: ne smejo biti samo dnevi, v katerih se mimogrede spominjamo trpljenja ubogih bolnikov. Letošnji protituberku-lozni dnevi morajo biti en sam prazničen dan, v katerem hočemo sebi in svojim narodnim sosedom pokazati, da smo notranje zdrav in samozavesten narod, ki visoko ceni svoje telesno zdravje, ki je najboljše j»oroštvo za naše moralne in gmotne odporne sile in ki je najmočnejše sredstvo za obrambo naše narodne svo-
Zvonimir Rogoz se je poslovil
Tedne in tedne sta ljubljansko dramsko gledališče polnili dve igri, Nestroyjeva komedija »Danes bomo tiči« in Shakespearejev »Hamlet«. Redko se pri nas dogaja, da bi se občinstvo ne naveličalo gosta, ki nastopa večer za večerom, tokrat pa se je to zgodilo. Zvonimir Rogoz, mož s slavno tradicijo z naših tal, z napol legendarnim slovesom uspešnih nastopov v zlati Pragi, obdan z mavričasto avreolo filmske »zvezde«, prožen, gibčen, okreten, za ženska srca izredno privlačen — je večer za večerom igral pred polno dvorano. Mnenja o kvaliteti njegove igre in o njegovi umetniški potenci so bila močno deljena: neki so v njem gledali dovršenost, drugi so mu odrekali celo naj-očitnejše odlike. Več kakor pol Ljubljane, ki zahaja v hram v teh časih nekoliko vstran odrinjene muze Talije, je nehote razburil, kakor oblaki v močnem vetru se je obračala in prekopicavala v debatah ploha duhovitih in naivnih besed. Zlepa pri nas ob kakšnem gostovanju še ni bilo dvignjenega toliko prahu.
V	dveh povsem različne sposobnosti zahtevanih delih smo ga gledali. Kdor ga je videl samo v Nestroyjevi dokaj neslani in revni burki, je odhajal v dobršni meri razočaran, s približno podobnimi misli: gost si je izbral to delo v želji, da bi kar se le da stopnjeval svojo popularnost tudi med preprostejšim ljudstvom, ki je najbolj zadovoljno in najsrečnejše, kadar gleda človeka, ki ga zna »užigati« in »lomiti«. Kar zadeva čistost umetniške brezkompromisnosti, ta njegov postopek nemara ni bil brez slednje sence, zaželenega učinka pa ni zgrešil: nežna srca so se radostno vznemiril, in roj tankih glasov je pri petju refrena vršal skoraj pobožno. Rogozu banalna vloga sicer ni ležala, ker je po prirodi preveč akademski in salonski, sprejet pa je bil s priznanjem: poetično razpoložene črne, rjave in plave glavice je očaral z elegantnim nastopom in samozavestjo filmske zvezde, ki x provinci terja od občinstva davek
občudovanja, z govorom in modulacijo glasu, ki je po barvi in po izraznih registrih razodeval presenetljivo sličnost z nonšalantnim načinom Grego-rinovega konferiranja v »Pikici in Tončku« (nekoliko zviška, pa ne rezervirano), s simpatično zunanjostjo in z adutom superiornosti kakor mu jo daje vloga —: v vsaki zadregi se znajde s čudovito gibčnostjo. Toda tudi tisti, ki ga je videl igrati samo v Nestroyjevi komediji »Danes bomo tiči«, mu je moral priznati ogromno odrsko rutino in neverjetno govorno kulturo. Tako jasno in tako razločno kakor Rogoz, izgovarja svoje stavke pri nas le redkokateri igralec, to dejansko drži,
V	»Hamletu« so bile te pozitivne Rogozove lastnosti še mnogo očitnejše. Matematično natančna doslednost njegovih kretenj nam je izpričala, do kakšnih podrobnosti je bil naštudiral to vlogo, ki je preskusni kamen za vsakega igralca s slovesom. Njegova izgovarjava je bila odlična, patetična mesta so ganila galerijo in parter, strastni izbruhi so nekim zledenili kri v žilah. In vendar se človek kljub temu, da je Rogoz v liku Hamleta mojstrsko razbral bipolariteto ter vešče razkrival zdaj v dno duše neozdravljivo ranjenega sanjača in užaljenega pravičnika, ki se togotno poganja za maščevanjem, naven pa si daje masko blaznosti — ter drugega človeka, čigar duha nemara tudi dejansko že objemajo moči mraku — nas Rogozova kreacija, kakor je bila mojstrsko zamišljena, ni mogla do kraja prepričati. Bila je virtuozna, velik artist nam je razkazoval možnosti in bogastvo svojega repertoarja, ogromnega mimičnega in de-klamatornega registra, tehnično dovršena, pa vendar rezervirana, hladna, lik, podoben mojstrsko izdelani svetilki brez ognja. Človeku se je zdelo, da tej kreaciji manjka plamen doživetja, intenzivnost dejanskega, vse preplavljajočega čustvovanja, tista iracionalna, pa vendar tako bistvena osebna, najintimnejša in najiskrenejša prizadetost. Kakor dokaz za utemeljenost tega dojma je zato učinko-
bode. V protituberkuloznem tednu mora biti ves narod poln samozavestnega razpoloženja in pripravljen za največje žrtve. V teh dneh hočemo v dejanju pokazati svojo ljubezen do narodne skupnosti, izražati v žrtvah svojo pripravljenost za pomoč potrebnim in tako simbolično izražati svojo voljo, da hočemo vedno in povsod krepiti narodno zavest ter naše skupne telesne in duhovne sile. Dnevi protituberkuloznega tetina morajo biti dnevi dejavnosti za naše ljudsko-zdravstvene potrebe, s tem pa tudi dnevi dejavnosti za naše slovenske socialne potrebe, ki so tesno povezane s telesnim zdravjem posameznega človeka.
Prepričan sem, da bo naše ljudstvo razumelo nujnost in pomen protituberkulozne akcije ter radevolje in z vso požrtvovalnostjo pripomoglo k uresničitvi plemenitega gesla letošnje; ga protituberkuloznega tedna:	»noben jetični
nrez bolniške postelje!«
Obračam se zlasti na občine, na imovitejše sloje, na naše denarne zavode, na našo indu-
strijo in na vse ostale pridobitnike s prošnjo, da podpro stremljenje Protituberkulozne zveze s čim izdatnejšimi prispevki.
P.ričakujem, da moj glas ne bo ostal glas vpijočega v puščavi in da bo letošnja denarna zbirka visoko nadkrilila vse dosedanje.
Čestitam Protituberkulozni zvezi k desetletnici njenega obstoja in nad vse pričakovanje uspešno delo, izražam priznanje v zahvalo njenemu vodstvu ter razglašam začetek protituberkuloznega tedna.
Za banom je spregovoril ljubljanski župan g. dr. Jure Adlešič, ki je poudarjal pomen Zveze in dal priznanje njenemu ogromnemu in važnemu delu ter dejal, da so se občine vedno zavedale njenega pomena, da so pomanjkljiva stanovanja leglo te zavratne bolezni in da se je občina vetlno trudila, da odpomore temu, kar se ji je v precejšnji meri posrečilo.
Oktet Akademskega pevskega zbora je lepo slovesnost z nekaj pesmimi zelo poživil in je v začetku odpel Adamičevo »Zdravico«, za zaključek pa je zapel »Danici« In »Od Urala«.
o	tem je bil program izčrpan. Nas vseh dolžnost pa je, da delo Zveze podpremo tako, da vsak nekaj daruje, kolikor pač more. Če se bo vsak zavedal, kakšnega - pomena je še tako majhen dar, bo Zveza v bodoče marsikaj naredila in marsikomu pomagala. Vsak naj se zaveda, da bo pomagal ne samo svojemu bližnjemu, ampak vsemu slovenskemu narodu!
Ljubljanski dogodki čez nedeljo
Današnja nedelja je potekla mirno. Zjutraj je nekoliko kazalo, da ne bomo ostali brez dežja, vendar pa smo se srečno pretolkli brez njega prav do večera. Ljudje so se podajali iz mesta danes mnogo manj kakor prejšnje nedelje. Zdi se, kakor bi jim bili zadnji dogodki na svetu precej zamračili čela in jim vlili v dušo dokaj moreče zaskrbljenosti. Nobenega pravega veselja več ne kažejo; znanci se srečujejo in se sprašujejo, kaj se je 6pet zgodilo novega. Mnogo razglabljajo in ugibajo, majejo z glavami ter govore, da smo lahko srečni, ker smo toliko časa srečno ostali v miru. — Dan je velika večina Ljubljančanov prebila v mestu, nekoliko po gostilnah, po kavarnah, zunaj na ulicah, po gledališčih in doma, pri radiju. Nekaj se jih je spravilo na krajše sprehode, na Grad, pod Tivoli, na Rožnik in na Golovec, podjetnejši so šli malo višje, na Šmarno goro, na Grmado, na Ku-rešček in drugam, kamor ponavadi zahajajo vsako nedeljo. Prav korajžni so šli še celo više, na Veliko planino, na Golico, v Vrata, v Planico. Nekaterih Ljubljančanov 6ploh nobena reč ob nedeljah in praznikih ne more obdržati v mestu. Pusto se jim zdi in dolgočasno, če bi morali še nedelje prebiti med mestnimi zidovi in gledati sitne obraze kakor jih dan za dnem gledajo ob delavnikih. Zvečer so se vračali v mesto prav zadovoljni, gotovo bolj kakor tisti, ki so se trapili v brezplodnih pogovorih in nespametnih ugibanjih.
Proslava sv. Andreja Bobole
poljskega mučenca, čigar relikvije smo tako slovesno sprejeli v Ljubljani 9. junija 1938, ko je bilo prepeljano iz Rima na Poljsko, — bo v cerkvi sv Jožefa na njegov god v torek, 21. t. m. Zjutraj ob 6 bo sv. maša z blagoslovom*
zvečer ob pol 8 litanije z blagoslovom. Ta dan se bodo dajale poljubovati njegove relikvije in verniki lahko prejmejo v cerkvi sv. Jožefa popolni odpustek.
Hekaj vesti iz bolnišnice
Kakor vsak dan tako so tudi danes v ljubljanski bolnišnici sprejeli v zdravniško oskrbo nekaj ponesrečencev.
lesar Ivan’ roehanik pri državnih železnicah, stanujoč na Vrhniki, je padel z motorja in se potolkel.
Urbas Ivan, avtoprevoznik iz Ljubljane, je padel po nesrečnem naključju pod avtomobil ter si zlomil obe nogi.
Perdan Viljem, delavec pri mestnem cestnem nadzorstvu se je bil nekaj sporekel z očetom in ga je ta pri obrambi udaril nekoliko preveč krepko po glavi.
Mariborski drobiž
>	Maribor,	19. maja.
m Zanimiva zgodba o 75 jurjih. Pri Gornji Radgoni so prijeli orožniki enega zasebnega uradnika ter nekega trgovskega potnika, ki sta oba doma iz Maribora. Pri obeh so našli 75.000 dinarjev gotovine. Nista mogla povedati opravičljivega vzroka, zakaj sta prišla v obmejno ozemlje s tolikim dpnarjem. Ker pa se dandanes vrši v vseh obmejnih področjih zelo stroga kontrola, sta bila oba aretirana ter pripeljana
v	Maribor, kjer se preiskava nadaljuje. Sumi-io, da je po sredi kakšna nedovoljena valutna kupčija.
Zborovanje slovenskih vinogradnikov v Prekmurja
Vinarska razstava in sejem v Dol. Lendavi
Dol. Lendava, 19. maja.
Slovenski vinogradniki, včlanjeni v Vinarskem društvu za Slovenijo, so včeraj iz vseh krajev prihiteli v prijazno in domače mesto Dolnjo Lendavo ob vznožju prelepih lendavskih goric. Vinogradniki, člani Vinarskega društva, so snoči imeli svoj redni letni občni zbor, ki ga je začel predsednik Vinarskega društva g. Serbinek. Pozdravil je vse zastopnike in delegate, posebno pa načelnika kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. Antona Podgornika. Nato je vinogradnike pozdravil predsednik Vinarske podružnice v Lendavi g. Toš in župan lendavske občine. Predsednik Vinarskega društva je poudaril v svojem poročilu, da je Vinarsko društvo preteklo leto imelo dosti dela posebno z Viničarskim redom. Podrobnejše poročilo je podal tajnik društva g. Novak, kmetijski referent iz Maribora. Iz njegovega poročila je razvidno, da je društvo sodelovalo pri izdaji viničarskega reda in si je prizadevalo, da so se nekatere trdote viničarskega reda omilile, kar ni škodovalo niti viničarjem niti vinogradnikom. Osnutek uredbe o omejitvi zasajanja vinogradov, ki ga je poslalo kmetijsko ministrstvo, je društvo pregledalo in nekatera določila, ki niso sprejemljiva za slovensko vinogradništvo, odklonilo in jih s primernimi pripombami vrnilo ministrstvu. Prav tako je društvo pregledalo osnutek zakona o sadjarstvu iii vinogradništvu ter stavilo predlog, naj bo to samo okviren zakon. Za maksimiranje trošarine na vino se je društvo že dolgo časa potegovalo in nazadnje doseglo svoj cilj. Načelno je Vinarsko društvo še vedno za to, da se trošarina na vino sploh ukine, oziroma, da se vsaj dosedanji sistem pobiranja trošarine ukine in naj se uvede pavšalno pobiranje trošarine. Poleg tega je Vinarsko društvo obravnavalo še razna druga važna vprašanja in težkoče, ki danes tarejo slovenskega vinogradnika. Vinarsko društvo ima danes 22 podružnic s 1375 člani. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal tudi g. Novak, je razvidno, da je društvo imelo v preteklem letu 66.000 din dohodkov in pa 58.000 din izdatkov, tako da znaša prebitek 8000 din.
vala tu pa tam prav jasno opazna nestilnost tako v tonu govora kakor v prelivanju kretenj: dasi je osnova Rogozovega pojmovanja Hamletovega lika brez dvoma zakoreninjena na konservativni, občutno patetični in povrhu pogosto prebujno psi-hologizirajoči interpretaciji, kakor jo je izoblikovala nemška igralska tradicija, so se v Rogozovi igri od časa do časa javljali momenti, ki so rušili enotnost osnovne zamisli lika. Njegov Hamlet je bil zdaj teman in otožen kakor glas samotnega molivca v gotski katedrali, zdaj prenesen na povsem prozaična, absolutno sedanja tla, lahak in presodoben, v malomarnem cinizmu kakor ee je izražal v glasovni barvanosti fraze prej odgovarjajoč površni posmehljivosti in le napol resni žolč-nosti kakšnega velemestnega dandyja, kakor pa zagrenjeni, smrtno ranjeni togotnosti in sarkastično-sti nesrečnega človeka, s čigar osebo je Shakespeare postavil božanski, nadčasovni spomenik večni tegobi in najbolj prikrivani revščini človeškega srca.
Rogoz je v »Hamletu« dokazal svojo veliko igralsko rutino, njegov Hamlet je tehnično mojstrski, ni pa razsvetljen z lučjo sprotnega, spontanega, resničnega doživljanja.
Ob gostovanju se je tudi dokazalo, da nihče ne sme podcenjevati kvalitetne stopnje, na kateri je danes naš dramski ensemble. Tega novega dokaza smo resnično veseli.
Na občnem zboru je bila sprejeta sprememba pravil, s čemer bo omogočeno vinarskim in kletarskim zadrugam s svojimi člani pristopiti k Vinarskemu društvu, in bodo imeli iste pravice in dolžnosti kot člani podružnic Vinarskega društva. S tem si bo Vinarsko društvo mnogo opomoglo in se bo število članov društva verjetno podvojilo. Po dolgih in živahnih razgovorih je predsednik zaključil občni zbor.
Ob zaključku je načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Podgornik poudarjal, kako si banska uprava prizadeva, da bi čim bolj pospeševala vinarstvo in kletarstvo. V zadnjih letih je izdala za pospeševanje vinarstva in kletarstva nad 5 milijonov dm.
Vinarska razstava in sejem.
Danes dopoldne je bila v hotelu »Krona-r odprta tretja vinarska razstava in sejem. Predsednik Vinarske podružnice v Dol. Lendavi je uvodoma pozdravil zastopnika bana, načelnika kmetijskega oddelka inž. Podgornika, načelnika lendavskega okraja g. Grabrijana, banovinskega vinarskega referenta kmetijskega svetnika Kureta, vinarska nadzornika inž. Zupančiča in Vojska, bivšega poslanca dr. Klara, lendavskega župana Bačiča, člana banskega svetnika in predsednika Vinarskega društva za Slovenijo Šerbineka, ravnatelja kmetijskih šol in zavodov inž. Laha, inž. Mikuža, inž. Abseca in inž. Ferliča in zastopnika mariborske šole in urednika »Naših goric« Pečovnika, člana banskega sveta Sadravca, Franca Grobljarja, župnika in predsednika Kletarske zadruge v Ptuju, predsednika okr. sodišča v Lendavi dr. Košana, Lebarja, svetnika Kmetijske zbornice v Ljubljani, in vse zastopnike javnih in zasebnih ustanov. Zastopnik bana, načelnik kmetijskega oddelka inž. Podgornik je imel pomemben govor, v katerem je poudarjal, da tudi lendavske gorice spadajo v vrsto ostalih vinorodnih okolišev in da se tudi v Lendavi more pridelati prav dobro kiselkasto vino. Za dosego dobre vinske kapljice pa je potrebno široko znanje in je pozval vse vinogradnike, da si skušajo pridobiti čim več znanja in da korakajo skupno z ostalimi vinogradniki v Sloveniji. Na koncu svojega govora je čestital prirediteljem razstave in razstavo odprl.
Za njim je načelnik lendavskega okraja Grabrijan pozdravil vse navzoče in naglašal, da so vinogradniki iz lendavskega okraja trdno povezani z ostalimi vinogradniki vse Slovenije.
Razstavljenih je 150 vrst in so sp obiskovalci lahko prepričali o dobroti in vrednosti razstavljenih vin.
Vinarski kongres.
Po pokušnji vin je bil otvorjen 12. vinarski kongres, ki so se ga udeležili vsi odličniki in vinogradniki. Kongres je začel predsednik Vinarskega društva g. Šerbinek. S kongresa so bile poslane udanoslne brzojavke in brzojavni pozdravi Nj. Vel-kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade Cvetkoviču, predsedniku senata dr. Korošcu, kmetijskemu ministru dr. Cu-briloviču in banu dr. Natlačenu. Na kongresu je poročal o vinarski selekciji banovinski kmetijski svetnik referent Kuret, o pogojih dobrega kletarstva pa vinarski nadzornik g. Vojsk.
Potem je pozdravil zborovalce v imenu lendavske podružnice kmetijski referent inž. Peternel. Na kongresu so sprejeli tudi resolucijo, ki jo bomo se objavili.
Stran 8.
pr	1	1
Od tu in tam
Cena živine, ki se izvaža v Italijo in Nemčijo, se je spet povišala. Nedavno je trgovinsko ministrstvo omejilo cene, posledica pa je bila, da se je zmanjšala ponudba. Tako je moralo ministrstvo spet povišati cene, da bodo prodajalci dobili-približno enake cene za živino, katero prodajajo na domačem trgu in za živino, katero prodajajo tujim kupcem. Prav tako so med seboj izenačene tudi cene živine, ki smo jo izvažali v Italijo s cenami živine, ki je šla v Nemčijo .
Za 20% se bodo povišale tarife na naših železnicah. Tako je bilo sklenjeno na zasedanju tarfnega odbora v prometnem ministrstvu te dni. Železnica ima višje stroške pri nakupovanju raznega materiala in zato je prisiljena povišati vse potniške in blagovne tarife. Tako računajo, da bo zeleznica dobila novih 416 milijonov dinarjev za pokritje izrednih izdatkov. Zastopniki gospodarskih krogov so na seji predlagali le nekatere nebistvene spremembe, vendar pa so na splošno pritrdili nujnosti, da se tarife povišajo.
V okolici Smedereva so orožniki prijeli družbo 17 tatov, ki je kradla vse vprek. Posebno so se tatovi Specializirali na krajo svinj, kokoši, jajc in drobnice, katero so potem spretno pošiljali v Belgrad in tam prodajali. Pri tatovih so našli tudi velikansko zalogo nakradenih plugov, motik, lopat in drugega poljedelskega orodja. Vse so zaprli, nakradeno blago pa so začeli vračati pravim lastnikom.
Notranji minister je izmenjal vso občinsko upravo v Belgradu in postavil nove odbornike. Pač pa je ostal za župana še vedno Vojin Djuričič z obema podžupanoma. V občinski odbor so prišli večinoma novi ljudje, le nekaj članov je ostalo od prejšnjega odbora. Prejšnji občinski odbor je opravljal svoje posle le dobrega pol leta.
20 milijonov dinarjev posojil« je najela banska uprava dunavske banovine pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Banska uprava bo ves znesek porabila za gradnjo novih šolskih poslopij v banovim. V prvi vrsti misli zgraditi dve no-
vi	gimnazijski poslopji v Novem Sadu in v Kragujevcu.. Del posojila pa bo banovina dala na razpolago selskim občinam kot podporo za gradnjo ljudskih šol. Prav tako pa misli banovina najeti pri istem zavodu še nadaljnjih 12 milijonov dinarjev za gradnjo nove bolnišnice.
Tudi hrvaška banovina je sklenila strogo nastopiti proti brezvestnim špekulantom in navijal-cem cen življenjskim potrebščinam. Banska oblast je namreč sklenila poleg poostrenih predpisov dch voliti tudd posebno nagrado tistim zasebnikom, ki prijavijo oblastem navijalce cen. če bo znašala denarna kazen, na katero bo obsojen navijalec, do 500 dinarjev, bo dobil prijavitelj 20%, 15% bo dobil, če bo kazen znašala do 1000 din, 10% pa, če bo kazen za navijalca znašala do 5000 din. Tako mislijo oblasti, da bodo tudi ljudje sami smatrali za potrebno, da pomagajo oblastem zatirati brezvestno špekulacijo.
Rudarska proizvodnja v naši državi se je zadnje mesece močno dvignila. Posebno velik napredek je naredila proizvodnja premoga, dalje pa bakra, svinca, cinka, kroma, antimona in drugih rudnin. Pač pa je padla prozvodaja. Jjftk&itSi malenkost pa tudi proizvodnja železne mde. JPo-sebno železne rude je pri nas premalo, kajti industrija mora večino svojih potreb pokrivati z uvozom iz tujine. Proizvodnja boksita pa je padla zaradi motenj na svetovnem trgu, kajti naša država je imela najboljšega kupca v Holandiji in Belgiji, ki pa sta zaradi vojnih dogodkov v prejšnjih mesecih skoraj prenehali kupovati pri nas to rudo.
V Novem Sadu je bila te dni konferenca zastopnikov številnih kmetijskih zadrug in Srbije in Vojvodine. Delegati so govorili o načrtu, kako bi začeli takoj urejati vse potrebno za zgraditev zadružne tovarne za proivodnjo modre galice. Akcijo za gradnjo nove tovarne je sprožila že Glavna zadružna zveza, da bi na ta način onemogočila privilegirani tovarni »Zorka« neovirano gospodar-jenje nad cenami galice. Za sedaj sta novosadska in niška kmetijska nabavljalna zadruga sklenili, da bosta začeli z vsemi deli, ki so potrebna za postavitev nove tovarne.
Spor okrog dveh kmetijskih zbornic v vrbaski banovini se bo nazadnje le uredil s tem, da bo stara kmetjska zbornica stopila spet na delo. Predsednik kmetijske zbornice, katero je bil kmetijski minister razpustil, je sklical sedaj za jutri zasedanje zbornice in obenem zaprosil oblasti, naj preprečijo, da bi se izvedli sklepi, katere je sprejela novoizvoljena kmetijska zbornica. Na podlagi odloka Državnega sveta je bila razveljavljena razpustitev, obenem pa je 25. aprila kmetijsko ministrstvo izdalo ukaz, da se mora komisar kmetijske zbornice Avramovič, ki je bil pozneje izvoljen tudi za predsednika nove zbornice, odstaviti. Toda odlok so nekje zadrževali do sedaj in ga je predsednik prejšnje zbornice šele sedaj dobil v roke.
V soboto so odprli v Novem Sadu veliko razstavo kmetijstva in živinorejsko razstavo. Razstavo je odprl kmetijski minister dr. čubrivlovič ob udeležbi zastopnikov vseh oblasti. Na razstavo bodo prišli tudi madžarski gospodarski delegati, da bodo vrnili obisk, katerega so jugoslovanski ministri in gospodarstveniki naredili na budimpeštanskem velesejmu.
Z vprašanjem zaščite civilnega prebivalstva
pred napadi iz zraka se bavijo zagrebški časopisi in ugotavljajo, da je bilo ia Hrvaškem v tem pogledu storjenega toliko kot nič. Tako pravijo, da je v Zagrebu v celem le nekaj desetin zasebnih zavetišč proti letalskim napadom, drugod pa ni ničesar. Tako je na primer zagrebška mestna občina dala za organiziranje zaščite le 650.000 dinarjev, medtem ko je banovina dala vsega skupaj le
1	milijon dinarjev. Listi pravijo, da bo treba temu vprašanju posvetiti več pozornosti in hitro kaj ukreniti. Dalje pravijo, da bi morala občina po zgledu Ljubljane in Belgrada zgraditi zavetišča vsaj za 150.000 meščanov. Če so druga mesta zmogla ta bremena, bi kaj takega zmogel tudi Zagreb, saj je finančno neprimerno močnejši kakor Ljubljana.
Vsega je bilo postavljenih 1053 list na ozemlju hrvaške banovine za včerajšnje občinske volitve v 620 občinah. Vseh volilcev je bilo vpisanih okrog 860.000. Hrvaška kmečka stranka je postavila samostojne liste v 470 občinah, od katerih ima v 322 občnaih samo svoje Iste brez protilist. Zanimivo je, da je bilo v 75 občinah postavljenih po več kakor ena lista HSS. V 4 občinah so bile postavljene skupne liste HSS in muslimanov. JRZ je postavila 76 list, SDS 76 in Kmečko-demokratska koalicija 93 list.
Zaključek lil. Umetnostnega tedna v Mariboru
Maribor, 19. maja.
V	nenavadnih okoliščinah in v morečem ozračju je Maribor praznoval letos svoj 111. Umetnostni teden. Dasi niti čas, niti ostale okoliščine niso bile primeren okvir za takšno prireditev, je vendar letos tako uspela, kakor še nobena do sedaj. Prav letošnji umetnostni teden je pokazal, da to ni samo umetnostna prireditev, s katero kaže severni del Slovenije svojo življenjsko sposobnost in kulturno tvornost, da je pomen umetnostnega tedna še mnogo globlji. Letošnji III. umetnostni teden je bil sijajna nacionalno-kulturna manifestacija, ki je s prihodom in krasnim sprejemom predstavnikov hrvatske književnosti silno krepko podčrtala tudi prisrčno bratsko razmerje med hrvat-skim in slovenskim narodom ter je v tem pogledu močno odmevala po vsej državi. Bil je to opomin vsem tistim zunanjim in notranjim nasprotnikom naše države, ki so računali z razdvojenostjo Hrvatov in Slovencev ter Hrvatov in Srbov.
Danes smo ta uspeli III. umetnostni teden za-kjučili. Zadnja javna prireditev je bila sinoči. V Narodnem gledališču je doživelo svoj krst najnovejše Golouhovo odrsko delo, njegova svojevrstna »Krisallda«. Gledališče je bilo polno, razpoloženje občinstva Izborno in v tej ugodni atmosferi je dosegel tudi Golouh s svojo »Krisalido« velik uspeh, ki ga je zasluženo delil z režiserjem in igralci. Ideja »Krisalide« je lepo delo, manjka ji dramatičnosti, kar pa je izravnala izvrstna Kovičeva režija ter neprekosljiva igra vseh sodelujočih. Avtor je prejel zasluženo priznanje, prav tako so ga bili deležni tudi igralci.
Današnji zaključek Umetnostnega tedna se je izvršil v lovski sobi hotela Orel s slavnostnim občnim zborom Umetniškega kluba. Zbor je vodil predsednik dr. Makso Žnuderl, poleg njega sta podala glavna poročila še tajnik prof. dr. Ivan Dornik. Predsednik dr. Makso Šnuderl je ob navzočnosti mnogoštevilnega zbranega članstva odprl občni zbor ter pozdravil vse navzoče. Predno je prešel na dnevni red, je razglasil sklepe posameznih žirij, ki so delovale popolnoma samostojno. Žirije so v letošnjem Umetnostnem tednu dodelile nagrade naslednjim umetnikom:
1.	Upodabljajoča umetnost.
Iz nagrade mestne občine Maribor 3000 din in predsednika Trgovskega združenja Miloša Oseta 500 din kot osnove se odkupijo slike Karla Jiraka »Kopači«, Ivana Kosa »Cvetlice« in Zorana Mušiča »Aleksandrova cesta«.
Priznalne nagrade po 750 din se podele Maksu Kavčiču za sliko »Viničarija« in Klavdiju Zorniku za sliko »Sv. Miklavt na Dravskem polju«, in sicer iz nagrad Posojilnice Maribor 500 din, Fr. Ma-
jerja 250 din, tv. Doctor in dr. 500 din in iz podpore Banovine 250 din.
2.	Reproduktivna glasba.
Nagrade tv J. Hutter fn drug 2000 din, iz podpore dravske banovine 1000 din in Zdravilišče Rogaška Slatina 500 din.
Vse tri nagrade se združijo In se podele kot enako vredne nagrade po eni tretjini gg. dr. Klasincu Romanu, Otonu Bajdetu in prof. Tarasu Poljancu.
3.	Skladbe.
Nagrada tv. Pinter & Lenard, Maribor 500 din.
I.	in II. nagrada se ne podelita, III. nagrada 500 din se prizna g. prof. Karlu Pahorju v Mariboru, za simfonično pesem na Cankarjevo črtico »Tuje življenje«.
4. Odrska umetnost.
Nagrada Mariborskega tedna 1500 din, nagrada tv. M. Rosner 1000 din in Nabavljalne zadruge za drž. nameščence 1000 din.
I.	nagrada 1500 din se prizna Vladimirju Skrbinšku, režiserju, II. in III. nagrada se združita in se podelita kot enakovredni nagradi po polovici a 1000 din Milevi Zakrajškovi, igralki, in Justu Košutu, igralcu, Maribor.	1	*
5. Književna nagrada.
Ta nagrada se ne podeli, ker nobeno predloženih del ni povsem ustrezalo zahtevam žirije.
Po razglasitvi nagrad je predsednik podal izčrpno poročilo o delu kluba v preteklem poslovnem letu. Zahvalil se je vsem podpornikom kluba in darovalcem za umetniške nagrade, zlasti g. banu dr. Marku Natlačenu in g. županu dr. Alojziju Juvannu, pri katerih je klub vedno našel največje razumevanje in podporo Kakor se je pokazalo doslej, ima Umetniški klub v Mariboru upravičenost do svojega obstoja; saj združuje vse ustvarjajoče umetnike na slovenskem Štajerskem brez razločka svetovnega naziranja. S svojim dosedanjim delom je pokazal klub toliko razgibanosti, pobud ter plemenitih prizadevanj, da zasluži vso naklonjenost občinstva.
Pri slučajnostih so bile sprožene nove misli za bodoče delovanje kluba. Občni zbor je obiskal tudi upravnik Narodne galerije v Ljubljani Ivan Zorman, ki ga je predsednik prisrčno pozdravil.
Pri volitvah je bil za bodoče poslovno leto izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Makso Šnuderl, podpredsednik dr. Ivan Dornik, prvi tajnik Jaroslav Dolar, drugi tajnik Marjan Mušič, prvi blagajnik Ivan Koa, drugi blagajnik Karol Ji-rak, odborniki: dr. Radovan Brenčič, Radivoj Rehar, poročevalec za »Obzorja« dr. Vladimir Kralj, Oton Bajde, Vladimir Skrbinšek, Jože Kovič, Rudolf Golouh in dr. Roman Klasinc.
Ljubljana
Iz Gorice, s Krasa in iz Istre
Kakšno je bilo javno mnenje v Trstu med svetovno vojno
Pred poldrugim letom je izdal Giuliano Gaeta v Trstu knjižico »Javno mnenje in časnikarstvo v Trstu v letih 1914—1918«, v kateri se je omejil samo na italijansko javno mnenje ali še bolj konkretno samo na mnenje zelo ozkega kroga Italijanov v Tretu. Gaetova knjiga bi verjetno kakor toliko drugih prav tako enostranskih spi6ov prešla v pozabljenje, če se ne bi spravil nanjo v rimski reviji »II giemalismo« Leo Pilosip, Ki očitno ne stoji na tako prejudiciranem stališču kakor Gaeta in ki mu je rcsnica ljubša kakor fantazija. Pilosio je podvrgel Gaetovo knjigo strožji kritiki, v kateri ji očita pomanjkljivost, češ da je docela prezrla vpliv vsega ostalega življa avstro-ogreke monarhije na tržaško »javno mnenje«. Izključeno je ,pravi Pilocio, da bi ves kompleks političnih gibanj v avstro-ogrsfci monarhiji, ki je tvoril javno mnenje v njej, ostal brez vsakega vpliva na tržaško življenje, kakor bi izhajalo iz Gaetove knjige. Pilosio pogreša v njej zlasti vsako omembo slovenskega javnega mnenja v Trstu. S tem je hotel Gaeta pač zanikati obstoj takega slovenskega mnenja. Toda Pilosio pravilno ugotavlja: »To bi bilo zelo čudno, kajti italijanski iredentizem se je moral lotiti ravno problema obrambe Trsta pred slovansko emigracijsko poplavo. Prav tako pa je po Pilosiu moral tudi nemški element, ki sicer ni bil tako bojevit kot slovanski, že zaradi svoje istovetnosti z vladnim naziranjem in po svoji kulturni in gospodarski moči imeti odmev v tržaškem javnem mnenju. Vse to pa je Gaeta kratko malo prezrl.
Ta odkriti nastop Pilosia eeveda ni bil po godu tržaškim Italijanom. Zato se je proti njemu oglasil
v	tržaški reviji »La Porta Orientale« Edio Predon-zani, s katerim soglaša 6 posebno pripombo tudi samo uredništvo te revije. Ta Predonzani pravi, da se Pilosio moti v svojih izvajanjih, kajti po njegovem mnenju ni mogoče v Trstu, ki je pokazal veliko asimilacijsko moč, da je napravil z Oberdanka italijanskega mučenika in Slataperja (Zlatoperja) italijanskega junaka, govoriti tui o kakem slovenskem ali nemškem javnem mnenju. Trst je, po Predonza-nijevem mnenju 6eveda, smatral elovansko manjšino 6amo za gostujočo kolonijo, ki jo mora čimprej absorbirati ali, kolikor se ne bi dala absorbirati, ob dnevu osvoboditve pregnati. Zato je Gaeta pravilno zamolčal slovensko javno mnenje v Trstu tudi v vojnih letih, ko 60 se Slovani bratili z italijanskimi
iredentisti v skupnem boju za zrušitev Avstrije. V tem skupnem boju vidi Predonzani tudi skupnost mnenja: slovensko javno mnenja se je identificiralo z italijanskim iredentizmom!
Zato bi bilo, pravi Predonzani, prav tako neumestno govoriti o javnem mnenju slovenske manjšine v Trstu kakor govoriti o javnem mnenju bosanske vojaške posadke v Kopru pred svetovno vojno.
Predonzani zanika tudi kakršen koli vpliv raznih političnih gibanj v. Avstriji, kakor na primer socialističnega na javno mnenje v Trstu. Za njega so obstojali v Trsttl pač samo italijanski iredentisti, vse drugo za njega sploh ni eksistiralo.
Interesanten je argument, s katerim se priključuje uredništvo Predonzanijevim izvajanjem. Sklicuje se namreč na Paola Orana, ki je napisal h Gae-tovi knjigi uvod in ki ni tam omenil pomanjkljivosti, katere je 6edaj iztaknil Pilosio. Ker Orano tega ni storil, zato te pomanjkljivosti tudi ne more biti, pra-
vi	uredništvo.
Proti takim argumentom je seveda težko debatirati. Vendar hočemo ugotoviti dejstvo, da je resnica pač samo ena in da ta resnica pride prej ali slej na ta ali na drugi način zopet na dan. Slovensko prebivalstvo Trsta je dejstvo in tega dejstva ne more izbrisati nobena še tako zavito sestavljena knjiga.
Trstu se močno pozna angleška blokada
Pravi početek vojne na mejah Francije, Belgije in Nizozemske je v mnogočem vplival tudi na Italijo. Zdi se, da se Sredozemlja zopet polašča razburjenje po kratkem intervalu nekaj dni. Paralelno z nemško intervencijo na mejah Francije je Italija sprožila vprašanje angleške blokade, ki j6 po italijanskih računih naneslo italijanski trgovski mornarici veliko škodo, katero cenijo na eno milijardo lir. Ob tej priliki je bilo z italijanske strani podčrtano, da ja zaradi blokade največ trpel Trst. Že ob začetku blokade 60 bile italijanske oblasti zaskrbljene glede usode Trsta, o čemer 60 pisale tudi inozemske agencije. Preko tržaške luke je namreč šel velik del nemškega prometa v prekomorske države, ki je zaradi blokade moral prenehati. Iz tega je razvidno, da se položaj Trsta ni popravil, marveč še celo poslabšal.
Koledar
Danes, ponedeljek, 20. maja: Bernardin S.
Torek, 21. maja. Feliks.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Rimska c. 31.
Vse kino-blagajne bodo k vsaki vstopnici v času od 19, do 25. maja pobirale doplačilo t din v korist protituberkulozne zveze odnosno v korist poedinih protituberkuloznih lig in dispanzerjev. Prepričani smo, da ne bo nikogar od spoštovanih obiskovalcev kino-predstav, ki bi ta skromen prispevek za potrebe protijetičnega skrbstva odklonil. — Proti-tuberkulozna liga v Ljubljani.
Vsa društva (fajitovske odseke, sokolske edini-cc, stege skavtov, kulturne in humanitarne ustanove itd.) nujno prosimo, da se odzovejo navodilom, ki so jih prejela od vodstev svojih matic za sodelovanje pri zbiralni akciji v protituberkuloznem tednu od 19. do 25. t. m. Vse članstvo imenovanih organizacij naj bi medsebojno tekmovalo, da bo namen . protituberkuloz. tedna kar najbolj manifestantno in uspešno dosežen. Le zadostna gmotna sredstva morejo ojačiti naš pokret in pomagati ubogim jetičnim bolnikom. Zato — darujmol — Protituberkuloz-na zveza v Ljubljani.
Zobni tehniki bodo razstavili na ljubljanskem velesejmu. Obiskovalcem ljubljanskega velesejma, ki bo od 1. do 10. junija, bo dana letos prilika, da si brezplačno in s posebnim vodičem ogledajo razstavo zobotehničnih del, s katero bo prikazan strokovni napredek razstavljalcev in vpogled v moderno zobno tehniko. Vsa eobotehniška dela bodo izvršili zobni tehniki iz čistega idealizma samo, da prispevajo k prosvetitvi širših ljudskih slojev z dokazili, kako velike važnosti je popolno zobovje oziroma kako se nepopolno nadomesti z umetnim. Društvo zobnih tehnikov bo ob tej priliki proslavilo 30 letnico svojega obstoja in je razstava, ki jo prireja, najlepši kažipot v bpdočnost.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE
DRAMA — začetek ob e zvoier;
Ponedeljek, 20. maja: Zaprto.
Torek, 21. maja: Zaprto. (Gostovanje ljubljanske drame v Kranju: Asmodej).
Sreda, 22. maja: »Strahopetec«. Red Sreda.
OPERA — začetek ob B zvečeri
Ponedeljek, 20 maja: Zaprto.
Torek, 21 maja: »Adriana Lecouvreur«. RedB.
Sreda, 22. maja: »Kleopatra«. Red A.
Zadnja premiera v letošnji sezoni bo slovensko delo, Finžgarjeva igra: »Naša kri«, v režiji Milana Skrbinška. Delo slika dogodke za časa Napoleonove osvoboditve Ilirije ter kaže trpljenje kmečkega ljudstva, ki mu ga nalaga vojska. Jedrnati Finžgarjev jezik in krepko orisane polkrvne figure naših kmetov, njihov značaj in čustva se zrcalijo v tem domačem delu.
V	kratkem bo na našem odru gostoval znani odlični belgrajski dramatski baritonist M'kola Cvejič, ki bo pel naslovno partijo Musorgskega J »Borisa Godunova«. Cvejič je umetnik velikega formata, ki oblikuje slvoje kreacije z naravnost sugestivno igralsko silo, obenem pa razpolaga.'* z zvonkid, plemenito barvanim glasovnim materialom. Na svoji umetniški poti je prišel z ljubljanskega odra, kjer je bil pred leti dalje časa1 angažiran, na največje evropske opere: Dunaj, Praga, Varšava, Kopenhagen, kjer je povsod vzbudil izredno pozornost.
Za oficielno proslavo stoletnice Čajkovskega rojstva pripravlja naša opera na novo naštudirano njegovo najpopularnejše delo »Evgenija Onjegina«, katerega premiera bo konec tedna. Glasbeno vodstvo predstave bo imel Niko Štritof, nova režija pa bo Debevčeva. Naslovno partijo bo pel Boris Popov.
-±-
Noben jetični bolnik ne sme ostati brez bolniške postelje!
Posebno v resnih časih mora zrel narod spoštovati prizadevanje svojih ljudsko-zdravstvenih društev in ustanov.
»Protituberkulozna zveza« kliče vsakega posameznika na pomoč, da sodeluje v borbi proti jetiki. Pomoč bolnim pomeni zaščito zdravim!
Prispevajte za slovensko borbo proti jetiki! Nikogar ne sme biti, ki bi ne položil svojega prispevka v ta namen! Jetika nikomur ne prizanaša, maščuje se pa rada nad onim, ki v zdravju in sreči noče pomagati bolnim in revnim!
Poslužujte se naših položnic, kupujte naše nabiralne listke!
Jačajmo narodovo obrambno moč!
Profltuberknlozna zveza v Ljubljani
.purama
Radio
Program radio Ljubljana
Ponedeljek, 20. maja: 7 Jutranji pozdrav — 70.5 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Vesele popevke (plošče) — 12.50 Poročila in objave — 15 Napovedi — 1J3.02 Opold koncert Radij, orkestra — 14^ Poročila — 18 Tuberkuloza in živčevje (dr. Fr. Debevec) — 18.20 A. Roussel: Pajkova pojedina (plošče) — 18.40 Postanek in razvoj nase arheološke vede (dr. R Ložar) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nae. ura: Predavanje Inšpekcije narodne obrambe — 19.4« Objave — 19.45 Več manire — pa brez zamere (Fr. Govekar) — 20 Večer Društva ljubljanskih konservatoristov — 22 Napovedi in poročila —
22.15 Veseli akordi (Radijski orkester).
Drugi programi
Ponedeljek, 20. maja: Belgrajska kratkovalovna postaja (49.18, 19.69 m); 19.40 Poročila v slovenščini. — Belgrad 20.10 Čelo. Zagreb 20 Gotovčeve skladbe. Sofija 19.50 Zbor. Praga 18.30 Smetanova opera Prodana nevesta. Trst-Milan 17.15 Plesna glasba, 21 Schubertova VII simfonija. Rim-Bari
21.15 Plesna glasba. Florenca 19.30 Pihala. Budimpešta 20.10 Operni orkester. Bratislava 19.30 Valčki. Beromiinster 20.20 Vaška godba. Bukarešta 19.20 Operni koncert.
K pogajanjem v stavbinski stroki
:' Od Delavske zbornice smo prejeli:
Pogajanja za zboljšanje mezd v stavbinski stroki $e vlečejo že od decembra 1939 in še doslej ni dosežen sporazum. Delavstvo je od 6vojih prvotnih ifchtev popustilo in zahtevalo končno le povišek 75 par na uro, delodajalci pa 6Q izjavili, da ne morejo pristati na več kot 50 parski povišek.
Ban dr. Marko Natlačen je tudi tokrat pokazal {razumevanje za teiak položaj stavbinskega delav-ftva ter je na posredovanje Delavske zbornice izjavil, da je banovina pripravljena doplačati v dobro delavskih mezd za že prevzeta banovinska javna 'tlela do 0.75 din na uro, da tako omogoči mimo re-Sitev spora v stavbinski stroki in podp<6 nove pogodbe.
Ta izjava g. bana velja seveda lo za primer podpisa nove pogodbe. Kljub temu razumevanju, ki ga je pokazal g. ban, pa delodajalci doslej niso pristali na povišanje. *
Za državna javna dela pa vprašanje priznanja doplačila zaradi zvišanja delavekih mezd še ni re-Tenoin se vrle le tozadevna posredovanja.
Izgleda, da bo tekom prihodnjih dni pričlo še enkrat do pogajanj med delojemalci in delodajalci etavbioske stroke, da. se končno doseže sporazum.
Naši avtomobilisti in motoristi so se poskusili v brzini
in spretnosti
Ljubljana, dne 19. maja.
Danes je bila v Ljubljani prvikrat prirejena ocenjevalna vožnja avtomobilov in motociklov* za katero je vladalo med občinstvom silno veliko zanimanje.
Ob 7 zjutraj je bil napovedan odhod prvega avtomobila s starta, a se je žal vse malo zakasnilo. Za njim pa so sledili v presledku po eno minuto ostala vozila na krožno ocenjevalno vožnjo, ki je šla iz Ljubljane \ Kamnik, Kranj, Tržič in spet skozi Kranj v Ljubljano. Udeležba tekmovalcev je bila odlična in vse tekmovanje je poteklo v najlepšem redu. Vozači na avtomobilih so tekmovali v štirih kategorijah po jakosti strojev. Motociklisti pa so bili razdeljeni samo v tri kategorije. Z zamudo dobre četrt ure so tekmovalci zapuščali start. Ta zamuda je bila pri današnjem tekmovanju edin nedostatek. Točnost naj bo v bodoče bolj upoštevana.
Proga je bila krasna, saj so bile ceste dodobra sprane od ponočnega deževja in ni bilo na cestah zoprnega prahu. Kot rečeno je bilo na progi vse v najlepšem redu, kar je prirediteljem v posebno čast.
Na povratku iz Tržiča proti Ljubljani je bila na ravni in krasni cesti na Sorškem polju, tudi hitrostna ocenjevalna vožnja. Te pa se niso udeležili vsi tekmujoči in tudi ni štelo to brzinsko tekmovanje v splošno oceno. — Vsa proga je bila, tako za motoriste kakor za avtomobiliste, razdeljena na štiri etape, ki je vsaka za sebe zahtevala določen čas, ki po pravilih ocene ni smel biti prekoračen za več ko 90 sekund. Na štirih krajih proge so bile tudi kontrole, ki so vodile evidenco o prihodu in odhodu tekmovalcev na kontrolne postaje.
Med odhodom in prihodom tekmovalcev iž Ljubljane pa so prireditelji uredili Kongresni trg za kasnejše tekmovanje posameznih vozil. Ko so se tekmovalci vrnili z ocenjevalne krožne vožnje, so se takoj začele praktične vožnje, najprej motoristov, kasneje pa vseh tekmujočih avtomobilistov. Rezultate enih in drugih navajamo spodaj. Kakor na krožni vožnji, tako je tekmovanje na Kongresnem trgu zahtevalo še večjih zmožnosti vozačev tako v obvladanju vozil, kot prisotnosti duha.
Proga za motocikliste na trgu je bila tale:
Start je bil na dolnjem koncu Kongresnega trga. Proga je vodila po desni polovici trga v smeri proti nunski cerkvi. Na polovici poti proti cerkvi je bila na levi postavljena rumena zastavica, okoli katere je moral vozač takoj zaviti na desno, ki je bila za zastavico položena poldesno. Proga je od tod šla proti koncu trga na zahodni strani, koder sta stali spet dve zastavici. Okoli ene je moral vsakdo narediti obvezen krog. Nasproti obvožene zastavice je stala druga, katero je bilo treba tudi obiti. Nato je sledila četrta prepreka, ki je bila v tem, da je bilo treba voziti okoli šestih zastavic v vijugi. In na koncu proge se je moral vozač s svojim motorjem zaustaviti tako, da je bilo eno kolo pred, drugo pa za začrtano črto. Pri vsaki pogreški pri posameznih zaprekah je komisija odbila določeno število točk. Računali pa so seveda tudi najboljši prevoženi čas.
(Ik, Še težavnejša.pa je bila pot za tekmovalce v avtomobilih. Ta proga je obsegala 7 preprek. Naj jo opišemo. Startati je bilo obvezno z ugaslim moto jem- Na polovici desne polovice Kongresnega trga je bilo treba vozilo ustaviti, tako da se je s sprednjimi kolesi ustavilo pri rumeni zastavici, nato rezervirati in odpeljati proti desnemu vogalu trga, kjer sta bili spet dve zastavici, do katerih je bilo dovoljeno priti le s sprednjimi kolesi* Od tu je bilo treba v vožnji nazaj zapeljati v tako imenovano »garažo«. Iz »garaže« je sledila peta ovira, ki je bila v dveh deskah. Z desnimi kolesi vozila je bilo treba voziti po desni deski, z levimi pa po levi deski, ki pa je bila postavljena nekoliko naprej.
V	šesti zapreki, so morali tudi avtomobilisti voziti v cik-cak vožnji med postavljenimi zastavicami. Na cilj pa so morali pripeljati s sredino vozila.
Pri teh postavljenih preprekah je moral vozač pokazati vse svoje zmožnosti. Pri nekaterih teh zaprek so imeli tudi izkušenejši vozači precej preglavic. Najtežja je bila »garaža« in postavljene deske. Seveda so tudi pri avtomobilistih ocenjevali vsako pogreško. Kazni so bile zelo stroge in je bi-
lo	treba zaradi tega precej pazljivosti. Tudi tu so ocenjevali hitrost prevožene poti.
Med vozači je bilo opaziti precej tekmovalk nežnega spola, ki so prav krepko in spretno vozile okoli svojih ovir. Nekatere so bile celo nagrajene z aplavzi številnega občinstva.
Tehnično so bile tekme prav skrbno pripravljene in v najlepšem redu izvedene. Na prostranem trgu je bil vzoren red, ki so ga oskrbeli ljubljanski stražniki z vso spretnostjo. Komisija na startu je delovala brezhibno, enako tudi kontrole pri posameznih zaprekah. Zanimanja za to prireditev je bilo veliko. Nekaj tisoč je bilo gledalcev, ki so prav do kraja tekmovanja z vsem zanimanjem sledili poteku in se šele razšli, ko je bilo res že vsega konec. Prireditelju. Slovenskemu avto-klubu. moramo k današnji prireditvi samo čestitati. Želeli bi, da tudi v bodoče prireja take tekme, ki niso samo v preizkušnjo vozačev, marveč pridobiva s tem moto šport tudi več prijateljev.
Tu pa podajamo tehnične izide voženj:
Avtomobili:
Kategorija do 700 ccm: 1. Stojnšek Gustav, 2 točki: 2. Vidmar Stane, 12 točk; 3. dr. Boh Alojz,
14	točk.
Kategorija do 1500 ccm: 1. inž. Gašperin Pavel,
11	točk; 2. dr. Horvat Ivo, 19 točk; 3. dr. Žužek Bogdan, 27 točk.
Kategorija do 2000 ccm: 1. Camernik Mirko, brez točk; 2. Rechbach Lisi. 6 točk; 3. (dva) Palme Franc ml., R. Kassig, 13 točk.
Kategorija nad 2000 ccm: 1. Maire Henry, brez točk; 2. Rozman Stanko, 7 točk; 3. Kristan Boris, 20 točk.
Motociklisti:
Kategorija do 250 ccm: 1. Šlibar Mirko, 14 točk;
2.	Zajc Jože, 34 točk; 3. Simonič Štefan, 40 točk.
Kategorija do 350 ccm: Ni bilo te kategorije.
Kategorija do in nad 500 ccm: 1. Lapajne Jule,
15	točk; 2. Kobi Mirko, 21 točk; 3. Janko Šiška, 32 točk.
Ekipe:
1. Ekipa Adler: Reckbach, 6 točk; Nickelsbaeher 43 točk; Čamernik, brez točke — skupaj 49 točk.
2. Ekipa Adler: Gerk. 43 točk; Piccoli, 31 točk; Kenda, 42 točk — skupaj 116 točk.
3. Ekipa Fiat- Levičar. 53 točk; Jakopič, 46 točk; Zupan, 17 točk — skupaj 136 točk.
4. Ekipa Mercedes Benz: 63 točk.
Najhitrejši na km lance je bil motociklist Šiška Janko BMW 128.1 km na uro: avtomobil Ostrož-nik Drago BMW 121.2 km na uro.
Tekmovalo je 36 avtomobilov in 15 motociklistov. Točke pomenijo: kazenske točke. Najboljša dama, gospodična L. Rechbach, kategorija do 2000 ccm 6 točk.
V teniški tekmi z Italijo smo danes dobili prvo točko
Zagreb, 19. maja. b. Danes je bila odigrana tenis tekma med reprezentancama Jugoslavije in Italije za srednjeevropski pokal. Zmagala je naša reprezentanca ter je rezultat te igre 2:1 za Jugoslavijo, s čimer so se naše šanse nekoliko popravile. Nastopili so Punčer-Palada proti Pucceli-Del Bello. Rezultat je bil 8:6, 6:4, 6:1. Naš par ni tako lahko
zmagal nad Italijani, kakor to kažejo rezultati, ker so Italijani nudili razmeroma močen odpor. Od našega para' je bil Pallada boljši od Punčeca. Jutri se bodo igrale posamezne igre, in sicer Punčec proti Romanoni, Pallada proti Cucceliju. Današnji tekmi je prisostvovalo okrog 600 gledalcev.
Tekme za državno prvenstvo
Gradjanski : Hašk 4 ; 0
Jugoslavija : Hajduk I: I
Belgrad, 19. maja. m. Današnja tekma za državno prvenstvo je bila zares prav prvenstvena tekma, ki se je končala z neodločenim rezultatom, kar predstavlja za Jugoslavijo majhen uspeh, ker ji ni uspelo na domačih tleh premagati Splitčanov, ki so nastopili s tremi rezervnimi igralci: brez Mi-lutina, Sobotke in Lemešiča. Juniorji, ki so igrali namesto njih, so pokazali, da se znajo boriti prav tako kot igralci prvega moštva. Jugoslavija je bila v prvem polčasu v premoči, a je nekaj nevarnih momentov pred golom gostov njen nesposobni trio zamudil. Posebno je vse lepe šanse zakrivil Lojan-čič, ki se je enkrat prav pošteno osramotil pred gledalci. V drugem polčasu je bila prvih petnajst minut igra enakopravna, toda vseeno se je Jugoslaviji posrečilo v 15. minuti doseči vodstvo. Perlič je oddal oster strel, vratar je izvrstno odbil žogo, toda^ na nesrečo proti Saviču, ki je iz neposredne bližine potresel mrežo. Hajduk je potem ostro pritisnil po majhni pregrupaciji v napadu, ko je Alujevič za desno krilo prevzel vodstvo napada, a njega je zamenjal na desnem krilu Capeta, je postai njegov napad nevarnejši. V 34. minuti je Capeta preigral branilca Lukiča, oddal visoko na 16 m pred golom stoječemu Alujeviču, ki je brez oklevanja poslal oster Btrel skozi Lovričeve roke. Zatem se je razvila ostra borba za zmago, ki je končala z neodločenim rezultatom in sp tako Hajdukove! zasluženo zabili Jugoslaviji na lastnem terenu eno točko.
Zagreb, 19. maja. b. Gradjanski je nastopil brez Kokotoviča, Matekala in Antolkoviča, Hašk brez Golca. Gradjanski je pokazal veliko premoč, dasi-ravno je igral proti koncu le z desetimi igralci, ker je sodnik prestrogo postopal in izključil Lešnika. V prvem polčasu so zabili gole Lešnik, v drugem polčasu pa Žalant, Cimermančič po enega, W61fl pa dva. Gradjanski ni pokazal dobre igre, kakor se je pričakovalo. V napadu je bil dober Cimermančič, najboljši pa je bil Glaser. Hašk je igral slabo in izgleda, da se bo pomaknil na zadnje mesto na tabeli za prvenstvo. Posebno slab je bil napad Haška. Sodil je Madžar dr. Horvat iz Budimpešte ne posebno dobro.
Split : Slavija (V.) 4:0
SpliC, 19. maja. b. Danes popoldne je bila odigrana na Hajdukovem igrišču poslednja tekma v Hrvatsko-slovenski ligi, in to med Radničkim športnim klubom Split in Varaždinsko Slavijo. Zmagal je Split s 4:0 (2:0).
BSK : Slavija (S.) I s 0
Sarajevo, 19. maja. m. BSK : Slavija (Sarajevo) 1:0. V današnji igri, ki je bila,majhen derby, ker je sarajevska Slavija dospela po zasluženi zmagi nad Gradjanskim z Zagreba na prvo mesto na tabeli državnega prvenstva, je z današnjo zmago BSK zavzel prvo mesto za eno točko pred Slavijo in bo verjetno na tem mestu tudi ostal.
Ljubljana : železničar 4:4
Vsemogočni je danes nenadoma poklical k Sebi mojega dobrega moža in ljubljenega očeta, gospoda
Ivana Gerzetiča
zvaničnika državnih železnic v pokoja
Pogreb predobrega pokojnika bo v torek, dne 21. maja 1940 ob 9 dopoldne s sv. mašo na župnem pokopališču v Stražišču.
Stražišče, dne 19. maja 1940.
Žalujoča rodbina Gerzetič.
Kakih 200 ljudi je prišlo na igrišče SK Ljubljana gledat prijateljsko tekmo med dvema^ najboljšima »lovenskima nogometnima kluboma SK Ljubljano ter mariborskim Železničarjem Kakor vedno tako je tudi danes Ljubljana v žilavem Železničarju naletela na trd oreh, ki ga ni mogla streti, čeprav je v boju vodila že s 3 : 0. Stara reč je, da ljubljanski igralci prav proti Železničarju spočetka običajno postavijo že lep rezultat v svoj prid, pozneje pa ga z lahkomiselnim igračkanjem brez potrebe pokvarijo tako, da se morajo proti koncu boriti v najboljšem primeru za tesno zmago, v najslabšem pa, da se ubranijo poraza. Tako se je zgodilo tudi danes. Ljubljana je po energičnih napadih prišla v izdatno vodstvo, pozneje je popustila, ker je menila, da ima zmago že v žepu, proti koncu pa se je le z veliko težavo rešila poraza. Njeno moštvo danes prav gotovo ni moglo navdušiti, čeprav je imela tri, sorazmerno v dobri formi se nahajajoče igralce v Pupotu, Presingerju in Kroupi. Slab je bil zlasti vratar Pogačnik, pa tudi ostali igralci niso mogli občinstva zadovoljiti. Železničar se je spet predstavil kot izredno borbeno, vztrajno, tehnično dobro poijkovano in kombinacijsko dovolj izdelano moštvo ter je zapustil pri ljubljanskih gledalcih dokaj ugoden dojem. To srečanje samo je dokazalo, da se bo morala Ljubljana v bodočem tekmovanju za prvenstvo slovenske nogometne lige pošteno paziti, če ne bo hotelk zapravljati dragocenih točk.
Moštvi sta nastopih v naslednjih postavah: Železničar : Kalin, Frangež L., Frangeš 2, Štiftar, Kardinar, Habit, Lešnik, Ronjak, Turk, Pocajt, Štalekar.
Ljubljana pa je privedla na teren te-le može: Pogačnika, Puterla, Jermana, Šercerja, Pupota, Če-bohina, Presingerja, Perka, Kroupo, Hasla in Er-berja.	,	_ ,
V	24. minuti je Presinger na lep Erberiev center zabil 1 : 0 za Ljubljano. Tri minute pozneje je zvišal Kroupa na 2 : 0.
Po odmoru je v 2. minuti Erber na Pupotov
Prosti strel, ki ga je vratar odbil, povišal na 3 : 0. o Pogačnikovi krivdi je Pocajt v 5. minuti popravil na 3 : 1. Isti igralec je v 11. minuti znižal na
3 : 2, Lešnik pa je v 27. minuti po prostem strelu izenačil 3 : 3, v 31. minuti je Pocajt zabil enajstmetrovko ter postavil Železničarja v vodstvo s 4 : 3. Krasen Perkov strel je v 32. minuti prinesel Ljubljani izenačenje 4 : 4. Dasi sta se obe strani trudili, da bi zmagali, je ostalo pri neodločnem rezultatu.
Sodil je prav dobro g. Macorati, na čigar prsih se je že ponosno svetil novi, lični znak Slovenske sodniške zveze.
Rapld ni nastopil v Murski Soboti
Murska Sobota, 19. maja. SK Rapid : SK Mura. Tekme ni bilo, ker so igralci Rapida prepozno dospeli. Rezultat za Muro 3:0 par forfait.
Otvoritev in blagoslovitev postajališča Prečna
Novo mesto, 19. maja.
K blagoslovitvi novega postajališča Prečna na progi Novo mesto-Straža so se danes zbrali prebivalci iz Prečne in vseh sosednih vasi. Novo postajališče je bilo lepo okrašeno. Postavljenih je bilo več mlajev ter so bile na njih in na poslopju samem razobešene narodne in državne zastave. K otvoritvi novega postajališča so se zbrali zastopnik: železniškega ravnateljstva v Ljubljani dr Dekleva, okrajni glavar Vidmar, senator dr. Kulovec, bivši poslanec Veble in več drugih zastopnikov železniške postaje v Novem mestu in železniške sekmje, kt je vodila zgradbo tega postajališča. Prišla sta tudi župnik župnije Prečna in župan prečenske občine. Po prihodu vlaka je pozdravil zbrane zastopnike in ljudstvo župan prečenske občine z lepimi besedami, nato je pa zastopnik ljubljanskega železniškega ravnateljstva dr. Dekleva opisal, kako je nastalo to novo postajališče. Za njim je govoril senator dr Kulovec, ki je rekel, da bi bilo to postajališče zgrajeno že pred leti, če bi bilo ljudstvo složno. Ko je ljudstvo enkrat uvidelo. da mu je to postajališče neobhodno potrebno, se je zedinilo, pričelo z delom in vztrajalo pri svoii zahtevi no novem jvostajališču, ki ga je nazadnje tudi doseglo. Sloga ljudstva se zdaj kaže tudi v drugih jsogledih, ker je z vztrajno zahtevo po raznih važnih delih doseglo, da je javna oblast šla ljudstvu na roko. Župnik g. Komljanec iz Prečne je blagoslovil novo postajališče, nakar je dr. Dekleva izjavil da je postajališče odprto. Prečenski cerkveni zbor je zapel več pesmi, najprej državno himno, j>otem Jenkovo »Molitev« in na koncu »Slovenec sem«. Ljudstvo je z velikim navdušenjem spremljalo vso slovesnost in je bilo izredno zadovoljno. da je doseglo to jiostajališče. Graščak Langer je nato pozval na zakusko vse zastopnike oblasti v svoj bližnji grad Zalog.
Šahovsko klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze
Maribor, 19. maja.
Danes sta se v Mariboru prvič srečala državni prvak in finalist ljubljanske skupine Ljubljanski šahovski klub in šahovski klub Vidmar iz Maribora. Tekma je bila v dvorani Mariborskega dvora na osmih šahovnicah. Goste je pred pričetkom igre pozdravil podpredsednik Šahovskega kluba Vidmar — urednik Gerželj. Za pozdrav se je zahvalil kapetan ljubljanskega moštva skra. Takoj nato se je pričela tekma. 2e po dobri uri je padla na ljubljanski strani prva žrtev, ker je na drugi šahovnici v španski otvoritvi premagal naš časnikarski tovariš Gerželj Sikoška. Kmalu nato je za Ljubljančane izenačil dr. Julij Gabrovšek, ki je premagal Lukeža Franja st. Zelo zanimiva je bila tudi holandska obramba, ki jo je vodil Marvin (Vidmar) proti Mareku (Ljubljana), vendar Marvin z obrambo ni uspel. Odlično je zaigral na sedmi šahovnici Peče (Vidmar) proti Iskri (Ljubljana) in bo sigurno dobil v končnici. Nosan (V) ie v zelo lepi končnici dobil proti Gerziniču (L ). Na prvi šahovnici pa sta se Kukovec (V) in Mlinar (L) sporazumela v končnici za remis. Ob stanju 3 in pol : 3 in pol je bila partija na šesti šahovnici Lukež Božo ml. (V) : Glavačič (L) prekinjena ter jo bosta nadaljevala v Ljubljani 2. junija, ko bo revanžna tekma. Lukež ima v končnici stolp proti lovtu ter šanse, da partijo dobi, s'Čemer bi bil Šahovski klub Vidmar iz Maribora zmagovalec s 4 in pol proti 3 in pol, kar je naravnost presenetljiv uspeh proti državnemu prvaku. Sedanje stanje Ljubljana : Maribor 3 in pol : 3 in pol (1).
Narvik obkoljen
Bardu, 19. rtiaja. b. Tukaj se je zvedelo o velikem pritisku norveških in zavezniških čet na Narvik, ki je popolnoma obkoljen od angleških, francoskih, poljskih in norveških čet Trdijo, da je zavezniška proga med Švedsko in Narvikom v zavezniških in norveških rokah. Včeraj popoldne in zvečer se je izvršil strahovit napad zavezniških vojnih ladij na Narvik. Zavezniškim letalcem je uspelo, da so otvorili ogenj iz strojnih pušk na posamezne nemške utrdbe v Narviku.
Občni zbor Društva slovenskih likovnih umetnikov
Ljubljana, 20. maja.
Sinoč je bil v sobi pri »Slamiču« redni letni občni zbor Društva slovenskih likovnih umetnikov. Namesto obolelega predsednika DSLU N. Pirnata je podpredsednik Boris Kalin pozdravil navzoče tovariše in častnega člana g. Zormana. Po či-tanju zapisnika lanskega občnega zbora se je podpredsednik spomnil umrle H. Šantlove. Nato je podal poročilo o delovanju DSLU. Spominjal se je vseh umrlih umetnikov od prve slovenske umetniške razstave. V počastitev spomina na to prvo slov. umetniško razstavo je priredilo DSLU jubilejno razstavo jx>d visokim pokroviteljstvom g. bana dr. M. Natlačena v Jakopičevem paviljonu. Res je, da bi bilo mogoče z deli, ki so jih napravili slovenski likovni umetniki v zadnjih 40 letih, prirediti večjo razstavo, toda v tako skromnem prostoru in s tako ogromnim številom udeležencev razstave ni bilo, mogoče razširiti. Namen počastitve zgodovinskega dogodka in pokazati občinstvu, da je naša likovna umetnost živa, je bil stoodstot-.
Slovesnost naših bojevnikov na Zaplazn
Zaplaz, 19. maja.
Na Zaplazu je bil danes velik shod bojevnikov iz bivše svetovne vojne, ki se ga je udeležilo okrog 10.000 ljudi, med temi najmanj 6000 bojevnikov. Dospele so velike množice ljudstva iz Novega mesta, Trebnjega in Mirne pa tudi iz drugih krajev. Prišle so celo deputacije z Gorenjskega, posebno veliko pa je bilo izletnikov iz Ljubljane in okolice. Zborovanje je bilo odpovedano zaradi nove uredbe o zborovanjih in je slovesnost bila v cerkvi. Ob 9 je bilo zbirališče pred cerkvijo na Čatežu, odkoder je šel sprevod na Zaplaz. Procesijo je vodil domači župnik duh. svetnik Povše Henrik. Ko je prišla pro: cesija v cerkev, je stopil na prižnico trebanjski dekan Ivan Tomažič, ki je imel primeren govor.
V	svojem govoru je zlasti poudaril mir jn v prvi vrsti potrebo medsebojnega stremljenja za dosego miru. Potem je bila sv. maša, ki jo je da-
roval kanonik g. Šešek iz Novega mesta. Navzoči so bili še bivši vojni kurati p. Ciprijan Napast iz Novega mesta, potem Špan Jože iz Radne, p. Jože Vračko iz Stične m Franc Koželj, upokojeni župnik iz Male Loke. Pri sv. maši je igrala godba iz Trebnjega in je bilo tudi lepo ljudsko petje. Takoj po maši so bile litanije Matere božje, nato pa molitve za padle in umrle vojake. Vso prireditev je priredil pripravljalni odbor iz Novega mesta pod predsedstvom Jurasa Jožeta in ob sodelovanju Perouška Antona iz Trebnjega in Klemenca Ivana, starešine glavne finančne kontrole iz Novega mesta, ter Pence Antona iz Novega mesta. Zveza bojevnikov je bila zastopana po glavnem odboru, in sicer po prvem podpredsedniku Rudolfu Wagnerju ter odbornikih
no dosežen. Podpredsednik je jiozval člane k složnemu delu v prospeh in razcvit slovenske umetnosti.
Tajniško poročilo je podal Mirko šubič. Društvo je interveniralo v raznih zadevah na pristojnih mestih, tako glede uzakonjenja določitve potrošnje vsaj 5% od stroškov pri gradnji javnih zgradb. Društvo je skušalo dobiti svoj lokal, kar se mu pa žal ni posrečilo. Konec novembra se je pričelo delo za realizacijo velike društvene razstave ob priliki 40 letnice I. slov. umetn. razstave. Na akcijo DSLU, da se ne bi oddajal Jakopičev paviljon raznim amaterjem, je bilo doseženo to, da bo pri oddaji Jakopičevega paviljona določeval umetniški svet DSLU. Tajnik Šubic je nato izrekel zahvalo g. upravniku I. Zormanu za njegovo vsestransko jiomoč. Dalje je ugotovil tov. tajnik, da se je stanovska organizacija kljub vnanjim težko-čam stopnjo za stopnjo, toda odločno aiirmirala. Cut jx>vezanosti, zavest skupnosti prihaja vedno boli do izraza. Tako je upanje, da bo organizacija vselej in jx>vsod služila v zaščito članstva.
Blagajniško poročilo je ugotovilo, da se je letos promet povečal zaradi jubilejne razstave. Občni zbor je izrekel pohvalo Š. Šantlu za njegovo točno poslovanje. Pri volitvah novega odbora je bila izvoljena sledeča lista: Predsednik: prof. s. Šantel; ostali odbor: M. Šubic, I. Vavpotič. S. Kregar, M. Pregelj, K. Putrih, A. Kos, F. Tratnik, B. Kalin, I. Kos. Preglednika: Sajovic I. in Vidmar N. Umetniški svet: G. A. Kos, predsednik; B. Kalin, St. Kregar, Iv. Vavpotič, B. Jakac.
Novi predsednik je po volitvah predlagal:
Na zaslugi, da se je dvignilo delovanje DSLU, je prav gotovo veliko deleža imel pri tem ban dr. M. Natlačen, Zato predlaga, da ga DSLU imenuje za častnega člana. Občni zbor je navdušeno sprejel ta sklep.
Slikar Iv. Vavpjotič je dalje predlagal, naj občni zbor sprejme sklep, da se poudari v javnosti nujnost slovenske umetnostne akademje. Ta njegov predlog je bil sprejet soglasno.
Predsednik Šantel je nato lepo uspeli občni
Francetu Koširju in Francetu Jagru. Prisostvo-	Predsednik	Santel je nato lepo uspeh občni
valo pa je tudi veliko število odbornikov po- j zbor Društva slovenskih likovnih umetnikov za-družnic.	ključil.