PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni tSlovenija» pod' Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.___ .^o__dnevni! : ?

v.
C 2> S O
Cena 650 lir - Leto XLI. št. 300 (12.322)
Trst, petek, 27. decembra IS
m
-sl
s_
S-i
O
O'
O
Novi davčni ukrepi na današnji vladni seji
RIM — Tradicionalna vladna seja ob koncu leta, ki je na sporedu danes, ne bo podobna sejam prejšnjih let. Vlada bo morala namreč z vrsto odlokov poseči, da zapolni zakonske vrzeli, ki so nastale, ker parlament še ni odobril finančnega zakona. Vendar pa opozicija že opozarja vladno večino, naj ne pretirava.
Pa pojdimo po vrsti. Najnujnejši ukrepi, ki izhajajo iz dejstva, da parlament še ni odobril finančnega zakona, zadeva nove davke na občinske storitve (imenovali še bodo »taščo«), podaljšanje davčnih olajšav V zvezi z nakupom stanovanja, oziroma hiše (zakon Formica), potrditev dohodka od davka ILOR (ki bo znašal 17,2 od sto), obnovitev davčnega predujma, ki bo prav- tato kot doslej znašal 92 odstotkov, zvišanje davčnih odtegljajev na obresti, podražitev ti-cketa na zdravila in določitev tako imenovanega »pasu revščine«. Ob tem bo vlada sprejela še nekaj dodatnih ukrepov, med katerimi povišanje dodatnega občinskega davka na porabo električne energije od 11 na 13 lir pri kilovatni uri.
Drugi ukrepi, ki jih mora vlada sprejeti, bodo zadevali posege v korist prebivalstvu neapeljskih predmestij, ki je ostalo brez strehe nad glavo po nedavni eksploziji in požaru
skladišča goriva družbe AGIP, O tem jè zadevne predloge že pripravil minister za civilno zaščito Zamberlet-ti. Nadalje, ponovno bpdo morali sprejeti odlok o izrednih posegih za zaposlovanje mladine na Jugu ter'odobriti že četrti odlok v zvezi z zasebnimi televizijskimi družbami, da preprečijo ukinitev oddajanja zasebnih postaj s 1. januarjem.
Dnevni red je torej zelo obširen, na njem pa ni vprašanja »davčnega grabeža«, kar je seveda razburilo tako •sindikalne organizacije kot tudi komunistično opozicijo. Sicer pa to ni edino sporno vprašanje. Socialdemokrati nasprotujejo spremembi določil o volitvah upravnega sveta RAI, kajti s tem bi Nicolazzi in Birzoli izgubila edino orožje, s katerim bi lahko slednji postal podpredsednik RAI. Minister Visentini nasprotuje podaljšanju zakona Formica, kar je odločil senat proti volji vlade. Komunisti pa opozarjajo, da bi vlada s svojevoljnimi posegi, ki zadevajo vprašanje zdravstva in skrbstva delovala v nasprotju s potrebo po iskanju skupnih stališč z opozicijo, o katerih je pred dnevi ponovno govoril predsednik Craxi. Končno pa je treba še povedati, da bo Craxi danes podpisal odlok o gradnji mostu čez Mesinsko ožino.	G. R.
Po božičnem izbruhu, ki so mu sledili potrt w S
to
O
Etna se je zaenkrat ui___________________
V zrušen ju hotela ena oseba mrtva, štirinajst pa ranjenih
CATANIA — Po božičnem izbruhu, ki je izzval vrsto potresnih sunkov in zrušen je hotela, pri čemer je bila ena oseba mrtva, štirinajst pa ranjenih, se je Etna umirila. Lava se še naprej razliva v dolino, nevarnosti za okoliška naselja pa zaenkrat ni. Izvedenci izključujejo, da bi v kratkem lahko spet prišlo do silovitejšega potresa, opozarjajo pa, da ognjenik ni zaspal in da je torej potrdbpa opreznost.
Največji evropski vulkan, ki je hkrati eden redkih stalno aktivnih na Zemlji (vulkanologi zatrjujejo, da bo takšen ostal še več tisočletij), se je — pričakovano — prebudil v noči od torka na sredo. V višini 2700 metrov je zazevala dolga in širok razpoka, iz katetre je z vso silo brizgnila velikanska količina lave, brž nato, ob 3.27 pa prvi stresljaj, ki so mu vse do 10. ure sledili še številni drugi različne jakosti. Ta se je sukala od 3. do 7. stopnje po Mercallijevi lestvici.
Hotelu »Le betulle«, ki je bil zgrajen pred kakšnimi tremi leti v letoviškem kraju Piano Provenzana v območju Linguaglosse kakih 1000 metrov visoko na pobočju ognjenika, je bil usoden tretji potresni sunek ob 3.45 jakosti 7. stopnje po MercaOiju. Prav pod njegovimi temelji se je odprla sredi skalovja razpoka in enonadstropna zgradba se je v nekaj hipih porušila. Tedaj se je v poslopju mudil samo še 34-letni bančni funkcionar Carmelo Di Stefano, ki je pomagal pobegniti iz že razmajane hiše 27-letni Grazii Esposito, dveletnemu sinku An-dreu in svakinji Antonietti. V trenutku, ko je še sam hotel smukniti iz podirajoče se stavbe, mu je padel na glavo stropni tram in ga pri priči ubil.
Pokojni Di Stefano, ki so ga pokopali včeraj v njegovem rojstnem kraju Camporotondo, je v malem hotelu
želel prebiti božič, tako kot drugih 34 gostov, po večini otočanov. V nesreči je bilo med njimi in petimi uslužbenci hotela ranjenih 14 oseb, vendar ne hudo, tako da je v bolnišnici ostala le 37-letna postrežnica Maria Gag-geci, ki bo okrevala v 15 dneh. Okoliške stanovanjske hiše in vikendice so bile le malenkostno poškodovane, pač pa so tresljaji močno prestrašili prebivalce vseh naselij tja doli do Zafferane v ravninskem predelu pod Etno.
Pomoč ponesrečencem je bila nagla in v režiji ministra za civilno zaščito Zamberlettija sporazumno s prefekturo v Catanii. V mestecu Zafferana Etnea so uredili koordinacijski center reševalnih operacij, v katerih so sodelovali (in so še naprej v stanju pripravljenosti) vojaki, gasilci, policija in karabinjerji. Predsednik deželnega odbora je napovedal denarna nakazila za prebivalce prizadetega območja, ki so morali zapustiti svoje domove in se zateči pod šotore.
Predstavnik mednarodnega inštituta za vulkanologijo v Catanii Emanuele Lo Giudice je ponazoril, da se je epicenter potresa nahajal nekje med 1000 in 2000 metri pod zemeljsko površino in da geodinamični razvoj ter oro-grafske posebnosti pojava izključujejo možnost nevarnosti za naselbine; to pa prvič zato, ker te ležijo daleč od lavindh tokov, drugič pa, ker se lava steka v dolino Bove, ki je podkvaste oblike in zavarovana s previsi. Lava se je v višini 1700 metrov včeraj okrog poldneva razdalila v štiri različno usmerjene tokove, ne more pa drugam, kakor v omenjeno dolino. Res pa je tudi, da so v vrhnjem delu ognjenika vidne gube, iz katerih utegnejo nastati nove razpoke in od tod tudi poziv k previdnosti.
Zaostritev plemenskih trenj v Južni Afriki
V spopadih med Zuluji in Pondi 53 smrtnih žrtev in 9 ranjenih
NAIROBI — Iz Južne Afrike poročajo, da je za božič prišlo blizu Durbana do enega najbolj krvavih medplemenskih oziroma medetničnih spopadov, ko so se v bantustanu (»homelandu«) Kwazulu spopadli pripadniki ljudstva Zulu in ljudstva Fondov. V spopadu več tisoč pripadnikov obeh ljudstev je bilo 53 mrtvih in devet ranjenih.
V Durbanu zatrjujejo, da okrog božiča in novoletnih praznikov v Južni Afriki pogosto prihaja do trenj in spopadov med pripadniki različnih etničnih skupnosti in zlasti med domačini in migrantsko delovno silo, ki se za praznike vrne domov. Tokrat naj bi bil povod za spopade v prepiru zastran zemlje hi vode, medtem ko drugi pravijo, da je treba v ozadju pretepov iskati pohtične razloge. Okolica Durbana spada v »homeland« ljudstva Zu-lujcev, ki jih vodi poglavar in predsednik lokalne home-landske oblasti Gatsha Buthelezi, znan kot pristaš omejenega sodelovanja z vlado v Pretorii.
Možno je, da je dp spopadov prišlo tudi zato, ker mi-grantska črnska delovna sila postaja vedno bolj radikalna in podpira prepovedani Afriški nacionalni kongres, medtem ko je Buthelezi pred dvema mesecema ANC napovedal tako rekoč vojno. Voditelj 6 milijonov Zulujcev, nekdaj najbolj bojevitega ljudstva na jugu Afrike, namreč nasprotuje nasilnim metodam boja proti belskim oblastem, temveč meni, da je mogoče s političnimi sredstvi doseči bistvene spremembe v rasističnem sistemu.
Južnoafriška policija je sporočila, da so med božičem padle štiri žrtve nemirov, iz česar sklepajo, da kljub pozivom škofa Desmonda Tutuja k dialogu in političnemu reševanju krize v Južni Afriki ne bo miru niti za novoletne praznike, kajti Afriški nacionalni kongres in druge militantne organizacije črnske večine so vladavini apartheida napovedale vojno z vsemi daljnosežnimi posledicami.
AVGUST PUDGAR
Umrl pesnik Biagio Marin
Včeraj so v baziliki sv. Evfemije v Gradežu pokopali velikega domačega pesnika Biagia Marina (na sliki s tržaškim županom Richettijem).
(VEČ NA 9. STRANI)
Uspel božični pohod proti lakoti v svetu
Se nobenega sklepa o jugoslovanski himni
RIM — Več tisoč ljudi se je na božični dan udeležilo tradicionalnega pohoda proti lakoti v svetu po rimskih ulicah. Manifestacijo so vodili številni politični predstavniki, med temi bivši predsednik republike Sandro Fortini in rimski župan Nicola Signo-rello. Letos, v razliko od prejšnjih let, ni bilo ne gesel ne napisov, samo majhne table in številni balončki, ki so poleteli proti nebu točno opoldne, ko je sprevod prispel na Trg sv. Petra.
Še prej pa so se udeleženci manifestacije ustavili pred Kvirinalom, kjer je predsednik republike Cossiga sprejel delegacijo. Poleg Pertinija in Si-gnorella so na čelu sprevoda korakali še predsednica Rdečega križa Maria Pia Fanfari, podpredsednica senata Ciglia Tedesco, demokristjana Publio
Fiori in Giovanni Galloni, rimski podžupan Severi, radikalna poslanka Emma Bonino, rimski rabin Elio Toaff ter številni predstavniki javnega življenja. Manifestacija je potekala povsem mirno, končala pa se je, kot že rečeno na Trgu sv. Petra prav v trenutku, ko je papež Janez Pavel n, začel svoj božični blagoslov. Tudi papežev govor je bil osredotočen na to problematiko, to je na boj proti lakoti v svetu ■ in seveda na vprašanje miru.
Splošna ocena o poteku manifestacije je nadvse pozitivna, saj je ta sprevod zadobil v zadnjem času pomen, ki presega vsako strankarsko ali politično ideologijo, saj gre res za spontano in iskreno manifestacijo za pomoč številnim prebivalcem Zemlje, ki umirajo zaradi pomanjkanja in zaradi lakote.
BEOGRAD — Zakonodajno pravna komisija zveznega zbora skupščine SFRJ je začela, vendar ne tudi končala razpravo, ali bi s predlaganimi spremembami pesmi »Hej Slovani« bile kršene moralne avtorske pravice Samuela Tomašika. Najprej je treba ugotoviti, ali je pesem »Hej Slovani«, ki jo izvajajo kot začasno jugoslovansko himno, tista pesem, ki jo je leta 1834 napisal ta Slovak. •
Če je, potem bi kakršnakoli sprememba bila kršenje moralnih pravic avtorja, ki so po jugoslovanskem pravu večno zaščitene, če pa gre za ljudski napev, katerega avtor ni znan, je vprašanje avtorskih pravic brezpredmetno.
To je tudi sklep razprave, v kateri so sodelovali strokovnjaki. Ko je predsednik komisije za himno Zvonko Špoljar opozoril '"na razvoj pesmi »Hej Slovani« in izrekel prepričanje, da je besedilo nastalo med ljudstvom, je komisija sklenila, da se bo še ‘enkrat sešla in poskušala natančno ugotoviti, ali je res tako. Od tega je odvisen tudi nadaljnji postopek glede himne. Delo bodo končali do konca januarja, ko naj bi o himni končno razpravljal zvezni zbor skupščine SFRJ.
Na razpravi, ki naj bi bila namenjena izključno pravnim vprašanjem, posamezni člani komisije niso skrivali, da se ne strinjajo s spremembami pesmi »Hej Slovani«. Slišati je bilo tudi pripombo, da ne bi smeli prikrivati namenov teh nasprotovanj, ampak da je treba sprožiti razpravo o tem, ali bodo v prihodnje peli Jugoslovani, Hej Slovani ali nekaj tretjega, (dd)
Veliko zanimanje za Zastavin »jugo«
KRAGUJEVAC — Za Zastavin avtomobil jugo se ne zanima samo družba Vako na Japonskem, ampak še pet, šest drugih firm iz te države, med njimi Sito, Marubeni, Nazano in Mucui. Ponudbe so prispele pred dvema mesecema in jih zdaj proučujejo v pristojnih službah. Direktor Zastavine izvozne organizacije Zastava Impex v Beogradu je dejal, da so od japonskih družb zahtevali specifikacijo potrebne opreme, saj je ta država za ZDA najstrožja v zahtevah glede varstva okolja.
Ne gre pa samo za zahteve japonskih družb. Izvoz v ZDA je bil izredna reklama za ta avtomobil, ki ga zdaj želijo kupovati v več kot 30 državah. Vendar pa vsem ne morejo ugoditi zaradi omejenih zmogljivosti. Letos bodo v Zastavi proizvedli okoli 40.000 avtomobilov jugo, prihodnje leto 110.000, od česar jih bodo 60.000 poslali v ZDA. (dd)
NAŠ ŠPORTNIK 1985 ^Utr' ur' v Tolminu skupna slavnostna podelitev
priznanj najboljšim športnikom z obeh strani meje
Pogrebne svečanosti za žrtvami nedeljske železniške tragedije
FERRARA — Tukajšnja občinska uprava je današnji dan razglasila za dan žalovanja. Danes bo namreč pogreb osmih od desetih žrtev nedeljske železniške nesreče blizu Coronelle, kjer je potniški vlak z brzino 100 kilometrov na uro od zadaj trčil v ustavljeno tovorno kompozicijo. Svojci drugih dveh nesrečnikov so se opredelili rajši za zaseben pokop: eden je bil izvršen včeraj pri Bologni, drugi pa bo danes blizu Novare. Od desetih ranjenih je samo še eden v bolnišnici s prognozo 60 dni zaradi zloma golenice.
Danes dopoldne bo Vigna spet zaslišal zaprtega časnikarja Giuseppa D’Avanza
NEAPELJ — Novinar dnevnika »la Repubblica« Giuseppe D’Avanzo, ki ga je namestnik državnega pravdnika v Firencah Pierluigi Vigna danes teden dal zapreti pod obtožbo krivega pričevanja z zamolčijivostjo, ker ni hotel izdati, od kod mu informacije za petkov članek o navdihovalcih in izvršiteljih bombnega atentata z dne 23. decembra lani na brzec Neapelj - Milan (15 mrtvih, 130 ranjenih), je še v jetnišnici Carinola pri Caserti. Danes dopoldne bo znova zaslišan, odvetniki Botti, Ducei in D'Avirro pa so dejali, da se bodo za morebitni priziv na razsodišču za človekove svoboščine odločili, ko bodo izvedeli za utemeljitev sklepa, po katerem časnikarju ne dovolijo na začasno prostost ali vsaj na stanovanjski pripor.
Prvi sekretar moskovskega komiteja KP Viktor Grišin je bil upokojen
MOSKVA — Viktor Grišin je bil razrešen dolžnosti prvega sekretarja moskovskega partijskega komiteja in upokojen. Nasledil ga je Boris Jelčin, ki je doslej bil sekretar CK in zadolžen za vprašanja stanovanjskih gradenj. Grišin je sodil med najstarejše člane politbiroja CK KPSZ. Nekateri pravijo, da je bil poleg Grigorija Romanova, ki se je moral umakniti letos poleti, eden najbolj zvestih privržencev Brežnjeva in černenka. Dodajajo tudi, da se je v določenih pogledih celo neposredno upiral političnim spremembam po vzponu na oblast Mihaila Gorbačova. V Kremlju so Grišinu očitali poleg drugega popustljivost v partijski dejavnosti. V politbiro CK KPSZ je bilo do sedaj imenovanih že 10 novih članov.
Potniki sovjetskega letala doma usoda ugrabitelja pa še neznana
MOSKVA — Agencija Tass je včeraj potrdila vest iz Pekinga, da je oborožen prestopnik 19. decembra preusmeril sovjetsko letalo AN-24 družbe Aeroflot z notranje proge v kitajsko severozahodno provinco Heilongjiang in da se je vseh 37 potnikov s 4 možmi posadke vred že dan nato vrnilo v domovino. Usoda ugrabitelja ni znam: če ga bodo Kitajci izročili Sovjetski zvezi, utegne biti obsojen m smrtno kazen.
Glasnik kitajskega prometnega ministrstva Ma Yuzhen m tiskovni konferenci ni hotel komentirati sporočila ameriške tiskovne agencije UPI, po katerem naj bi Kitajci zaradi ugrabitve letala aretirali štiri sovjetske državljane. Kje je zdaj ugrabljeni AN-24, se ne ve.
Iz gibanja neuvrščenih
Specializirane ustanove OZN v vse večjih denarnih težavah
ZDA in Velika Britanija izstopili iz UNESCO, smešno majhna sredstva za UN1D0
MIRO KOCJAN
Pred kratkim se je m Dunaju končala generalna konferenca organizacije UNIDO, ustanove Združenih narodov za industrijski razvoj; pred dnevi pa so v Sofiji sklenili tudi redno konferenco UNESCO, ustanove prav tako Združenih narodov, ki pa se ukvarja z vprašanji izobraževanja, kulture in zmnosti. Letos je bilo več shodov ustanov ZN, značilm za večino pa j« bilo, da niso dali potrebnih rezultatov.
Poglejmo: organizacija UNIDO bo razpolagala s proračunom, ki bo komaj dosegel 112 milijonov dolarjev, medtem ko bo njen sklad za industrijski mpredek znašal reci in piši 13,9 milijom dolarjev; že ob ustamvitvi UNIDO pa je bilo dogovorjeno in potrjeno, da bi morala sredstva sklada znašati letno vsaj 50 milijonov dolarjev; to je bilo že leta 1967, prav tako na Dunaju.
Članic organizacije je 125, se pravi, da bo sleherna organizacija lahko prejela iz sredstev proračuna in sklada največ po 170 tisoč dolarjev letno. To je denar, ki za industrijski napredek kake nerazvite dežele (namen sklada je prav ta, da pomaga pri industrijskem razvoju zaostalih dežel) predstavlja, kot je rekel m Dumju predstavnik Alžirije, »manj kot nič«.
Položaj pri UNESCO ni nič boljši. Proračun te ustanove ne presega 180 milijonov dolarjev, vemo pa, da so Združene države in Velika Britanija (Japonska se še obotavlja) sklenile, da ne bodo več prispevale svojega deleža. Pri ZDA je ta znašal letm okrog 40 milijonov dolarjev. V zvezi s takim stanjem, ki je pod kritično mejo, bodo sicer povečali pozornost do potreb tako imenovanega tretjega sveta, vendar se bodo morali odpovedati vrsti primarnih projektov, žal vnovič predvsem v nerazvitih deželah.
Na konferenci UNIDO so predstavniki direkcije te ustanove prišli na dan s priporočilom, naj si članice pač prizadevajo zlasti za razmah manjših industrijskih obratov, češ, s tem si bodo najbolj pomagale pri problemu zaposlovanja. Toda delegati nerazvitih so opozorili m statut organizacije, poudarjajoč, da ne gre samo »za strokovno, pač pa predvsem za fimnčm podporo posameznim industrijskim projektom« (predstav-
nik Egipta); alžirski delegat pa je s številnimi drugimi ugotovil, da zlasti v času pred tehnološko revolucijo ne bi smeli več dovoljevati poglabljanja jezu, ki loči razvite od nerazvitih, in >xmogočiti industrijski napredek tudi deželam v razvoju«. Predstavniki afriške celine pa so se utemeljeno potegnili za industrijski na-predek tega kontinenta, ki pa bi ga morali čimbolj opredeliti kot skupno »agro-industrijsko nalogo«.
Toda s sredstvi, ki so na razpolago, žal že tudi bežna misel v to smer mahoma popelje v grenko iluzijo. Predstavniki bogatih dežel spet niso varčevali, ne na Dunaju in ne v Sofiji, z ugotovitvami, da gre ustanovam Združenih narodov nemara preveč sredstev in da jih povrh domnevno še razmetavajo. Druga plat medalje pa odrezavo pokaže, kako zmeraj bolj kričeče je nasprotje med razvitimi in nerazvitimi, zakaj se žal poglablja in po čigavi krivdi. Letno namenjajo bogati za oboroževanje že blizu 960 milijard dolarjev; najmanjši visoko-tehnološki računalniški mehanizem v sodobnih vrstah orožja pa ne stane manj kot okrog 10 tisoč dolarjev. Stališčem bogatih držav so se žal pridružile tudi dežele vzhodne Evrope, kar sicer ni prvič, na rovaš nerazvitih.
Delegati nerazvitih držav na konferencah UNIDO in UNESCO so neobhodno morali spet ugotoviti, da razvite dežele, kajpak z velesilama na čelu, še zmeraj jemljejo nerazvite kot področje za grobo eksploatacijo. Dobo kolonializma je nasledilo obdobje neokolonializma z bolj premetenimi, vendar prav tako graje ' vrednimi oblikami izkoriščanja.
Na Dunaju so med drugim ameriški predstavniki s tem, da so celo zahtevali ponovitev glasovanja pri višini sredstev za sklad nerazvitih (to je za borih 14 milijonov dolarjev) potrdili, da se neokolonialistični vlogi ne nameravajo odpovedati. Razviti so dali hkrati prozorno vedeti, da jim ne prijajo predlogi in sugestije, da bi sodelovanje z nerazvitimi urejali in razvijali prek Združenih narodov.
Skratka, odgovor bogatih na dopovedovanja neuvrščenih, da bi morali v korist navsezadnje svetovnega razvoja pohiteti z »učinkovito in dinamično« pomočjo zaostalim območjem, vse bolj plastično vsebuje sklep, da se industrijski napredek v tako imenovanem tretjem svetu čimbolj obrzda, hkrati pa tudi čimbolj zavre kulturna osveščenost.
V Neaplju Ukrepi za
še vedno gori bencin pomoč prebivalstvu
NEAPELJ — Gasilci se že več kot sto ur borijo proti plamenom v skladišču goriva AGIP v industrijski coni prj Neaplju. V rezervoarju št. 16 še vedno izgoreva bencin in zaenkrat gasilcem ni uspelo, da bi požar pogasili, vendar pa ni več nobene nevarnosti, da bi se plameni razširili. Medtem pa poteka preiskava; namestnik državnega pravdnika Visconti je včeraj imenoval skupino izvedencev z namenom, da ugotovijo vzroke eksplozije. Trenutno ne izključujejo nobene možnosti, od nesreče do atentata. Vsekakor so izvedenci že pregledali kraj požara.
Sčasoma se normalizira promet na celotnem območju in nekatere ceste, ki so bile več dni zaprte prometu, so že proste. Zaenkrat pa je še zaprt dovoz na avtocesto Neapelj - Salerno, ki vodi prav mimo velikega skladišča.
Zelo zaskrbljujoče pa je stanje prebivalstva, ki so ga morali evakuirati in so ga zasilno namestili po nekaterih ladjah in hotelih. V korist tega prebivalstva bo vlada danes sprejela prve ukrepe.
Od novega leta po sklepu ZIS
Novi predpisi za devizne vloge tujcev in zdomcev
BEOGRAD — Tuje fizične osebe in jugoslovanski izseljenci lahko po novem sklepu ZIS v jugoslovanskih bankah odprejo devizne hranilne knjižice in prejemajo obresti v devizah in dinarjih.
Za devize, ki jih imajo tuje fizične osebe in jugoslovanski izseljenci na deviznih računih ali deviznih hranilnih knjižicah pri pooblaščeni banki, morajo te na podlagi pismene zahteve plačevati obresti v devizah ali v devizah in dinarjih, oziroma dinarjih. Jugoslovanski državljani na začasnem delu v tujini, tujci in jugoslovanski izseljenci, ki poleg pismene zahteve ne predložijo tudi ustreznega dokaza kot predvideva ta sklep, dobijo obresti za devize izplačane v dinarjih. Jugoslovanski državljani lahko kot dokaz predložijo enega od naslednjih dokumentov: fotokopijo potnega lista, dovoljenja za bivanje, pogodbe o delu, dokumente o prejemanju pokojnine, pomorske knjižice ali potrdila diplomatskega oziroma kon-
zularnega predstavništva v tujini o njegovi zaposlitvi.
Novost je v tem, da enkratna zahteva z dokazilom velja do končne vr-nitvd jugoslovanskih državljanov na začasnem delu v tujini v domovino.
Sprejeli so še sklep, da pooblaščene banke lahko dajo zagotovila za račune tujih oseb, če gre za njihovo lastno podjetje v tujini, mešano podjetje v tujini, tuje izvajalce del v Jugoslaviji in tujih bank, ki so dale zagotovila ali druge oblike jamstva.
Vsi ti sklepi bodo veljali od 1. januarja prihodnjega leta naprej, (dd)
□ WASHINGTON — ZDA nimajo nobenih podatkov, iz katerih bi bilo moč sklepati, da je Izrael v prejšnjih dneh izvedel jedrski poskus. To je izjavil uradni glasnik ameriškega zunanjega ministrstva Charles Redman v zvezi s poročanjem sovjetske agencije Novosti o podzemskem jedrskem poskusu v Izraelu.
Še vedno nevarne posledice nekdanjih kolonialnih meja
Zaskrbljenost ob mejnem sporu med Burlano Faso in Malijem
NAIROBI — če je verjeti poročilom tujih agencij, bi se mogel obmejni spor med zahodnoafriškima državama Burkino Faso in Malijem vsak trenutek sprevreči v vojno med sosedama, kajti malijske čete so menda prodrle že okrog 30 kilometrov na ozemlje Burkine Faso. Po poročilih radia Ouagadougou so malijski vojaki ubili štiri prebivalce Burkine Faso (bivše Zgornje Volte), medtem ko naj bi njihove sile v protinapadu ubile deset nasprotnikovih vojakov in uničile šest tankov.
V oboroženi spor med državama je že posegla diplomacija, saj je alžirski zunanji minister Ibrahimi najprej obiskal Ouagadougou, kjer se je pogovarjal s predsednikom, kapetanom Thomasom Sankarom, sedaj pa je v malijskem glavnem mestu Ba-maku, kjer se bo pogovarjal tudi z malijskim predsednikom, generalom Moussom Traorejem. Alžirija ima zlasti dobre odnose z Burkino Faso in le malo manj z Malijem, zato opazovalci menijo, da bo alžirska diplomacija morebiti le uspela zgladiti
spor med državama, ki spadata med najrevnejše države na svetu, saj let ni dohodek na prebivalca po letih suše in lakote tako v Maliju kot v Burkini Faso najbrž ne dosega niti 150 dolarjev.
Videti je bilo, da se bo spor med državama (Burkina Faso meri 274.200 kvadratnih kilometrov in ima okrog 6,5 milijona prebivalcev, Mali je celinska država, pa ima skoraj milijon in četrt kvadratnih kilometrov površine in okrog 7,5 milijona prebivalcev) le polegel, ko so se čete Burkine Faso 22. decembra umaknile s spornega obmejnega ozemlja. Takrat
so iz Bamaka obtožili sosedo, da je 14. decembra z vojsko vdrla čez mejo, zasedla štiri vasi in se znesla nad tamkajšnjim prebivalstvom. Po umiku burkinabejskih čet (prebivalce Burkine Faso, dežele ponosnih ljudi, imenujejo Burkinabejci) je malijski predsednik Traore ukazal, naj se čete iz glavnega mesta Bamaka premaknejo v mesto Mopti, ki je blizu malijske-burkinabejske meje. Na božič so malijske čete vdrle čez mejo, verjetno zato, da bi se maščevale za vdor burkinabejskih čet v Mali.
Državi se že četrt stoletja, od takrat, ko sta bivši francoski koloniji
dobili neodvisnost, pravdata za kos obmejnega ozemlja, za tako imenovano področje Agacher, ki se razprostira kakih 15 kilometrov ob malij-sko-burkinabejski meji in je menda bogato z rudami. Leta 1975 in leto kasneje je prišlo med sosedama do oboroženih spopadov zaradi spornega ozemlja, nato pa sta zadevo izročili mednarodnemu razsodišču v Haagu. Očitno je, da niti v Bamaku niti v Ouagadougouju niso bili zadovoljni s haaško razsodbo, ki spornega ozemlja ni prisodila nobeni strani, marveč naj bi se državi mimo sporazumeli a razdelitvi obmejnega ozemlja.
prri čemer afriškim državam povsod priporočajo, naj pustijo meje nespremenjene. če bi se namreč v Afriki, kjer tako rekoč ni države, ki ne bi upravičeno menila, da so kolonialisti protegnili krivične meje, začeli prepirati o mejah, ptotem bi si vse države na celini mogle tako rekoč čez noč skočiti v lase.
Komentatorji ob burkinabejsko-ma-lijskem sporu ugibajo, ali nima morebiti tudi notranjih vzvodov, kajti vojaška režima v Ouagadougouju in Bamaku (kapetan Thomas Sanltara se je po državnem udaru oziroma po »revoluciji« avgusta pred dvema letoma oprl predvsem na tako imenovane radikalne režime v Afriki, na Libijo, Gano, Liberijo in na Kubo v širšem prrostoru) imata po katastrofalnih posledicah suše opraviti z naraščajočim notranjim nezadovoljstvom, ki je posledica lakote in seveda dejstva, da sta revni sahelski državi vedno bolj revni, za kar obstaja vrsta notranjih in zunanjih razlogov.
AVGUST PUDGAR
Slabo vreme v F-JK
Malo snega in veliko moče
VIDEM — Julijce je ponovno za- boljšem primeru dežuje, sicer se me-
jel zneg, od včeraj namreč sneži tako v julijskih Alpah, kot na Trbižu, v Žabnicah in na Piancavallu. Sneži sicer malo, v nekaterih predelih, kot npr. v Forni di Sopra, so žičnice celo zaprte, ker je na prograh več kamnov kot snega. Samo na Nevej-skem sedlu si te dni zadovoljno ma-nejo roke, tako gostinci, kot hotelirji: 90 cm snega je namreč privabilo nič koliko smučarjev v ta kraj, nekateri so se baje pripeljali celo iz Kranjske gore, kjer sta dež in vlaga pokvarila marsikatero smučišče. Tudi v Žabnicah se vse smeje, saj so številni gostje napolnili hotele in zasebne sobe do zadnjega prostega mesta in sneži od včeraj.
Če so hribi še kako oviti v belino, je nižinski del Furlanije - Julijske krajine potlačen v sivino. V naj-
gla vije vse do Trsta in v nekaterih primerih celo močno ovira promet. Promet, ki pa tako in tako ne povzroča velikih preglavic, saj v prazničnem vzdušju bolj neradi silimo na cesto. Včerajšnji dan je beležil izredno mirno dopoldne, nato narastek prometa v prvih popoldanskih urah, ko so se zapeljali v le-toviščarske kraje še zadnji zamudniki, ali taki, ki spoštujejo tradicijo božiča doma v družini, in ceste so se ponovno spraznile. Domov so se vrnili tudi udeleženci vsakoletnega srečanja v Landrski jami. Premočeni in razočarani, saj so jim zaprli vhod v jamo, zaradi kamenja, ki kaže, da bo padlo s previsa. Letošnje decembrsko vreme, tako milo in mokro, je zadelo svoje udarce celo stebrom, ki so Benečijo rešili Turkov.
Na Ravnah na Koroškem srečanje treh partizanskih pevskih zborov
V	soboto, 21. t.m., na predvečer dneva Jugoslovanske armade so se v lepo okrašeni dvorani Družbenega doma v Prevaljah na Ravnah na Koroškem predstavili trije partizanski pevski zbori — TPPZ »Pinko Tomažič«, PPZ Ljubljana in KPPZ iz Celovca.
Ob prisotnosti visokih gostov, političnih, kulturnih, gospodarskih in vojaških osebnosti Jugoslavije, je pred nabito polno dvorano spregovoril predsednik skupščine Maks Večko.
V	uvodu v slavnostni večer so združeni partizanski pevski zbori treh dežel Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine, ob spremljavi orkestra TPPz »Pinko Tomažič« pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra zapeli jugoslovansko himno. Predstavniki družbenopolitičnih organiza-
cij so krajanom podelili priznanja. Med drugimj je bil deležen visokega priznanja tudi Stane Dolanc, ki je pravkar slavil svoj 60. rojstni dan.
Uvod v kulturni program je ubrano zapel KPPZ, ki je pod spretnim vodstvom dirigenta Branka Čepina izvajal vrsto partizanskih pesmi. Sledil je nastop številčnega TPPZ »Pinko Tomažič«, ki je pod taktirko dirigenta Oskarja Kjudra zapel del mednarodnega programa na socialno temo. Entuziazem publike je s skandiranjem nagradilo Partizanski ansambel iz Trsta. Sledil je nastop ljubljanskega najstarejšega partizanskega pevskega veterana, ki je svoj nastop kronal s slovesom, ki ga u živa doma in v svetu. Zbor je dirigiral prof. Ciril Cvetko.
Tik pred skupnim nastopom združenih partizanskih zborov so podeli-
li priznanja še vsem pevcem treh zborov za njihovo požrtvovalno delo in poslanstvo, katerega partizanski zbori s pesmijo' na ustih prinašajo med ljudstvo, posebno še med mlade generacije. Sledil je svečan trenutek treh partizanskih' zborov Alpe -Jadran, da so se pobratili. Ob zvokih internacionale so razvili partizanske prapore in si izmenjali listi-
Pismo is Svice
Mildavževanje in božičnica med beneškimi izseljenci
LUGANO — V južnošvicarskem kantonu Ticino imajo slovenski beneški izseljenci svoj klub s sedežem v Lugana, ki že dolga leta skrbi za družabnost svojih članov ter za njihovo povezavo z rodno zemljo. Tako imajo tri ali štiri prireditve na leto. Tudi drugi Slovenci iz tega kantona radi obiskujejo prireditve Beneškega kluba, ker je le-ta edini v teh krajih. Letos so se Slovenci iz Ticina zbrali trikrat in sicer spomladi na skupno slavnostno večerjo, jeseni na praznik kostanja ter v nedeljo, 15. decembra 1985, na proslavljanju Miklavža in božiča.
V prijazni dvoranici komaj nekaj minut vožnje od Lugana, tam nekje proti severovzhodu, so se naši ljudje začeli zbirati že ob dveh popoldne. To so ljudje, ki jih je življenjska usoda prignala v Švico večinoma zaradi dela, le redko iz drugih, bolj osebnih razlogov. Seveda jih je večina iz Benečije, kjer se še danes bolj težko najde delo, pred kakim desetletjem pa je bilo sploh nemogoče tam najti primerno zaposlitev, razen na kmetijah, kjer pa je bil kruh zelo težak in grenak.
No, izseljenci so prihajali v klub veselih obrazov, spremljali so jih žene in razposajeni otroci. Človek si je ustvaril vtis, da ti ljudje nimajo več težav z delom ali z gmotnim stanjem. Kar pa jih teži, je domotožje, zlasti pri starejših. Otroci se počutijo v glavnem tam doma. Prav to domotožje žene naše ljudi, da se vozijo tudi 50 - 70 kilometrov daleč, da le spregovorijo v svojem jeziku z ljudmi, ki jih druži ista ali podobna usoda.
Posebnega kulturnega sporeda ni bilo v načrtu, zato pa so poskrbeli o-troci, da je bilo vendarle prijetno. Dušan Pertot je poskrbel za zvočno spremljavo s slovenskimi pesmimi, lepo izvedenimi in izvršno posnetimi na kasetah. To vlogo je prav lepo o-digral, saj je po poklicu lirični pevec ter vodja glasbenih sporedov na lu-ganskem radiu. Prej je delal tudi na radiu v Trstu in v Innsbruchu. Pei^ totova soproga je prečitala pismo, ki ga je po lanskem gostovanju objavil v ljubljanskih Razgledih tržaški glasbenik in raziskovalec beneških narečij prof. Pavle Merkù. V pismu je
izrazil mnenje, da izseljenci v Beneškem klubu v Luganu proslavljajo posamično več malih domovinic, od beneške, terske, rezijanske, tržaške in goriške do osrednje slovenske. V nekem smislu pa so vsi sinovi iste skupne domovine, ki jih jezikovno druži in ne pozna meja.
Potem sta se predstavila slovenska otroka Irina in David, ki sta le nekaj let v Švici, prej sta hodila v slovensko šolo na Opčinah pri Trstu. Lepo sta pozdravila prisotne v imenu vseh otrok, potem sta recitirala Božično pesem Karla široka in Ciciban - Cicifuj Otona Župančiča. Končno sta zaigrala na kitaro in flavto še štiri skladbice različnih narodov, kot bi hotela povedati, da so si otroci po vsem svetu kmalu prijatelji. Po kitajski, indijski in škotski narodni pesmi seveda ni šlo brez Svete noči, ki je v taki otroški izvedbi zapustila v vseh prisotnih nepozaben vtis. Sledile so recitacije drugih otrok v i-talijanskem jeziku. Končno je prišel v halo stari Miklavž, seveda z brado in veliko palico ter je bogato obdaril vse prisotne otroke, okrog dvajset jih je bilo.
Na prireditvah v Beneškem klubu se družabonst vedno zaključi s tombolo, priljubljeno družinsko igro. Še so se izseljenci pogovarjali ob kozarcu vina, šampanjca ter sladkega peciva, sredi večera pa so začeli polagoma odhajati, ker morajo v ponedeljek že zgodaj na delo, v tej državi pa se z delom ni šaliti. Večinoma so odhajali zadovoljni, da so spet preživeli nekaj ur v domačem okolju, skoraj vsi pa mislijo za božič ali novo leto vsaj za nekaj dni v svoje stare kraje v Benečiji, na Tržaškem, Goriškem ah v Sloveniji.
Kaj še reči o delovanju Beneškega kluba v Luganu? S predsednikom Piom čemčičem sva se dolgo pogovarjala o tem ter kovala načrte tudi za prihodnost. Na splošno je treba delovanje tega kluba pohvaliti, saj ni lahko z 18 izseljenci slovenske krvi nekaj organizirati. Ostah prisotni so bili žene mešanih zakonov ter otroci in člani furlanskega društva Fo-golar Furlan, s katerimi imajo Benečani tesne stike. Družabne večere
Irina in David igrata skladbe različnih narodov na prireditvi Beneškega kluba
v Luganu v Švici
Izvolili predsednika SR Hrvatske
ZAGREB — Sociahstična republika Hrvatska ima od včeraj novega predsednika. Ema de Rossi - Bjelajac je prevzela vodstvo republike in ga bo ohranila, dokler ne bo zapadel mandat umrlega predsednika Pera Cara. Emo de Rossi - Bjelajac so kandidirali za predsedniško funkcijo na seji predsedstva 22. novembra in včeraj so jo člani zagrebške skupščine izvolih.
Rojena 1926. leta v Strmacu, V občini Labin, je Ema de Rossi - Bjelajac doštudirala pravo v Zagrebu, 51. leta je dokončala tudi pohtično šolo Djuro Djako-vič, od leta 43. pa je bila aktivna v partizanskih vrstah.
Na koncu programa so zbori skupno zapeli še Simonitijevo »Bratje le k soncu svobodi«, B. Adamiča »Spomin na osvoboditev« in še B. Adamiča »Če zapojemo veselo«.
Omenim naj še, da je Fija Širca, dirigentka skupine »P. Tomažič«, prvič vodila vse tri zbore s pesmijo »Spomin na osvoboditev«. Po slavju so se pevci in gostitelji podali v prostore restavracije in do poznega kramljali s pesmijo in ob žlahtni kapljici. Stanetu Dolancu smo za njegov jubilej skupno zapeli E. Adamiča »Zdravico«.
Družbenopolitičnim organizacijam Raven na Koroškem gredo vsa priznanja za izredno dobro organizacijo.
OSKAR KJUDER
take vrste bi lahko popestrila gostovanja zborov ah ansamblov iz slovenskega zamejstva ali iz osrednje Slovenije. V prihodnje bo treba navezati stike z milanskimi in zueriški-mi Slovenci ter morda skupno povabiti kako kulturno skupino, ki bi nastopila v soboto v enem klubu, v nedeljo pa v drugem. Stiki z beneškimi društvi ter skupna organizacija poučnih kolonij so že v teku. Na splošno pa je članov društva premalo, da bi se dalo kaj večjega narediti. Povemo naj v primerjavo, da imajo slovenski izseljenski klubi po Evropi od 150 do 2000 članov, tu pa jih ni niti 20.
Prav zato je treba dobro voljo in požrtvovalnost tega kluba poudariti in ceniti.
SREČKO SIMONETA
Prispevajte za
Dijaško matico
Osnutek za varstvo spomenikov na območju sežanske občine
SEŽANA — V sežanski občini že precej časa pripravljajo odlok o raz-glasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na njihovem območju. V sredo bodo o osnutku odloka razpravljali tudi delegati občinske skupščine, ki bodo tako sklepah tudi o tem, katere spomenike bo treba v prihodnosti zavarovati pred propadanjem in seveda za te ukrepe na nek način zbrati tudi denar.
V primerjavi z drugimi občinami — ocenjujejo v sežanski ima omenjena veliko število arheoloških in etnoloških spomenikov. Osnovni razlog je tudi uporaba kamna kot osnovnega gradbenega materiala od prazgodovine do danes. Spomeniki vseh vrst so večinoma v slabem stanju, saj so mnogi dotrajani, ker jih ni nihče vzdrževal, marsikateri spomenik pa je postal tudi žrtev samovolje zaradi novogradenj in adaptacij. V občini tudi ocenjujejo, da je na Krasu vrsta naravnih znamenitosti, ki so zaradi industrializacije, spremenjenega načina življenja (opuščanje živinoreje ipd.), odseljevanja ljudi iz manjših krajev ter različnih onesnaženj, infrastrukturnih posegov in podobnega, ogrožene bolj kot kdajkoli. Seveda gre tu za take spomenike kot so Štanjel, škocjanske jame z okolico, sotesko Glinščice in Lipico, ki jih je treba res skrbno varovati, če hočejo ostati to kar so, ali celo postati, kar so že bili.
---- 3 It H’In» Wtiltrii svit
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
25.
Tuma in Gabršček sta ohranila list »Sočo«, dve goriški banki in vrsto drugih društev ter imela oporo večine osnovnošolskega učiteljstva. Gregorčič pa je v letu 1899 ustanovil tednik »Gorico« (začela je izhajati 7. julija), tretjo slovensko banko v Gorici, Centralno posojilnico, in ohranil vodstvo društva So -ski dom. Kljub temu da je bilo društvo Šolski dom odtlej v rokah katoliških prvakov Gregorčičeve skupine (nekaj let pozneje, po smrti kardinala Missie, je dr. Anton Gregorčič spet šel samosvojo pot, medtem ko je del katoličanov na Goriškem še vedno sledil ljubljanskim prvakom), so ga podpirali vsi Slovenci v Gorici in na podeželju, saj so vSi pošiljali . svoje otroke v šole tega društva.
Šolski dom v Križni ulici pa kmalu ni več zadoščal. Zato so Slovenci v Gorici v letih tja do prve svetovne vojne zgradili še nekaj šolskih poslopij in sicer Novi dom ter Mali dom v takratni ulici Ber-
*' ‘J -s-'-:. ì
Načrt pročelja stavbe Malega doma v Ulici Bertolini (danes Ul. Randaecio), ki ga je gradbenik Franc Mozetič predložil v odobritev goriškemu županstvu leta 1904
tolini (danes Ulica Randaccio). Za ti dve poslopji je poskrbelo društvo Šolski dom. Zgrajen je bil tudi Simona Gregorčiča dom v Ulici Vetturini (danes Ulica Favetti). Blizu severnega kolodvora pa je Ciril -Metodova družba zgradila še eno šolsko poslopje.
* * *
Že v letu 1903 se je vodstvo društva Šolski dom pričelo zanimati za nakup zemljišča v južnem delu mesta, kjer bi lahko zgradili šolsko poslopje. Prostor so našli v Ulici Bertolini (danes Ulica Randaccio) blizu Senenega trga (Piazza del fieno, danes Trg divisione Julia).
Preden pojasnimo, kako je prišlo do akcije za gradnjo šolskih stavb v južnem delu mesta, je prav, da pogledamo, kakšen je bil razvoj šolstva na Goriškem v letu 1903. V vsej Goriško-Gradiščanski deželi so v letu 1903 porabili 840.000 kron za osnovno šolstvo, za penzije učiteljev pa so imeli na razpolago še dodatnih 46.000 kron. To je bilo za 43.000 oziroma 4.000 kron več kot leta 1902. V tolminskem okraju so iz celotne vsote za vzdrževanje šol porabili 115.000 kron, v sežanskem okraju 112.000, v okraju Gorica-okolica 239.000, v Furlaniji 271.000, v Gorici-mestu pa 103.000 kron. Največje razlike v primerjavi s prejšnjim letom so bile na Tolminskem in v Furlaniji, to zlasti na račun stroškov za gradnjo novih šol. Na Tolminskem so namreč v letu 1902 porabili v ta namen 4.500 kron, leta 1903 pa 20.800 kron. Furlani pa so porabili v letu 1902 v ta namen 19.000 kron, leta 1903 pa 39.000 kron. V vsej deželi so samo za nove gradnje v letu 1903 porabili 110.000 kron.
Danes se po dveh dneh počitka življenje vrača v vsakdanji ritem
Po utrujajočih pripravah so Tržačani preživeli spokojen in v meglo ter dež zavit božični dan
Letošnji božič je v Trstu potekal mimo, skoraj nekoliko utrujeno po dneh mrzličnega tekanja za vsem, kar smo potrebovali za to, da smo čim lepše in udobnejše preživeli najbolj romantični praznik v letu. Spokoj so tu in tam zmotili le rezki odmevi eksplozij najrazličnejših vrst bengalskega ognja, od navadnih »pasjih bombic«, do razkošnejših pisanih raket, s katerim so mnogi označili prihod božičnega dne.
Tudi torek je tako kot že nedelja in ponedeljek pred božičem, potekal v znamenju nakupov in gneče na ulicah. Trgovci so utrujeni, a zadovoljni z iztržkom, pozaprli svoje prodajalne in na lepo okrašene ulice se je vrnil spokoj. Bolj kot kraj-koli prej so se letos vsi tisti, ki si niso privoščili daljših počitnic na snegu ali ob južnih obalah, držali pravila, da je ta praznik najlepše preživeti doma, ob topli peči in dobro založeni mizi. Darila, ki so si jih letos izmenjali Tržačani, so bila prav taka, kot drugod po deželi: praktična in koristna. Veliko je bilo med njimi oblačil in obutve, majhnih uporabnih predmetov in seveda obveznih panetonov. Nekateri sicer po tradiciji sežejo globje v žep in se po darilo zatečejo v prvo draguljarno, iz leta v leto več pa je
takih, ki si ob tej priložnosti omislijo najnovejše elektronske čudeže:, od igrač do videoregistratorjev in seveda »gospodinjskih« kompjuterjev, za katere se močno ogrevajo zlasti mladi.
Tržaške restavracije so bile sicer tudi za božično noč dobro obiskane, v njih so večerjale predvsem skupine prijateljev, Id dajo manj na družinsko, a za gospodinje zelo utrujajoče ozračje. Voljo po kakšnem božičnem sprehodu pa je pregnalo tudi nič kaj prijetno vreme, ki nas je obdalo z meglo in z neprijetnim, pršečim dežjem. Tako smo se tudi na božični dan odpovedali krajšemu izletu v zameno za praznično kosilo doma, ali na obisku pri svojcih in prijateljih. Isto velja za včerajšnji, še vedno, praznični sv. Štefan, ki je z nočnim dežjem sicer nekoliko razgnal megleno sivino, ne pa tudi težkih oblakov, ki so leno postajali nizko nad mestom in Krasom. Relativno visoke temperature, ki so se gibale tam med 5 in 10 stopinjami Celzija, so k sreči preprečile, da bi se v nižini dež spremenil v sneg, mokra cestišča pa v hudo nevarne ledene drsalnice. *
Nismo pa seveda vsi praznikov pre-živeh v lenobnem brezdelju. Nekatere službe pač delujejo 24 ur na 24 in skrbijo za našo varnost, ah pa nam
pomagajo v trenutkih nesreče. O njihovem delu poročamo na drugem mestu, božična darila in kupo penečega vina pa so si dežurni prav tako izme-njali na svojih delovnih mestih. Časopisni novinarji smo počivah dva dni, včeraj pa smo le s težavo zbrah nekaj svežih novic za svoje bralce, ki so bih za dva dni prepuščeni le obveščanju po radijskem etru in po televizijskih zaslonih. Niti v naši redakciji ni bilo živahno kot običajne dni, telefoni so molčah in kurirji nam niso
prinašah kupa vsakdanjih obvestil. Že danes pa se življenje vrača v normalni ritem, ki ga bo sredi prihodnjega tedna le za dan prekinil še prestop v novo, 1986. leto. Upajmo, da nam je za najdaljšo noč v letu ostalo še kaj rezerve ali kos trinajste potice, saj se spodobi, da jo preživimo čimbolj veselo in razigrano. Za tisti čas prepuščamo tudi naše številke in podatke, saj se ve, da je konec preživelega leta čas najraznovrstnejših obračunov in dobrih obetov za nov začetek leta.
V Trstu nekoliko manj kot v drugih itahjanskih mestih
Cene še naprej naraščajo
Cene v Trstu še naprej naraščajo, čeprav se naše mesto — na srečo — ne more več ponašati z nič kaj zavidljivim naslovom najdražjega mesta v Italiji. Še začasni podatki za mesec december kažejo, da so cene globalno narasle za 0,6 odstotka v decembru, v dvanajstih mesecih pa za 7,7 odstotka. Druga večja italijanska mesta so tokrat na slabšem položaju. V Genovi so na primer cene v enem letu poskočile za 8,8 odst., v Milanu za 8,7 odst., v Bologni za 8,2 in v Turinu za 8,1 odst. Če pa u-poštevamo samo podatke za december, je Bologna nekoliko na boljšem s porastom cen za 0,5 odst., v Genovi so prav tako kot v Trstu zabeležili porast za 0,6 odst., v Milanu za 0,7 in v Turinu za 0,9 odstotka.
Če pogledamo posamezne postavke, je na porast cen v decembru najbolj vplivala ona, ki jo označujemo kot »razni stroški«, ki so poskočili za 0,9 odst. Cene stanovanj so v decembru ostale stabilne, cene živil, oblačil in za energijo pa so zanihale — seveda navzgor — za 0,2 do 0,4 odstotka.
V zadnjih dvanajstih mesecih pa so najbolj narasle cene oblačil (10,5 odst.), sledijo energija in živila (8,1), potem »razni stroški« (6,9) in končno stanovanjski stroški, ki so narasli za 6,7 odstotka.
• Danes ob 19.30 se na sedežu na Stari istrski cesti sestane rajonski svet za Vahnauro . Naselje sv. Sergija.
Niz predavanj na Filozofski fakulteli ob razstavi »Beseda in knjiga«
Evropske razsežnosti slovenske reformacije
Prazniki v znamenju številnih koncertov in glasbenih prireditev
Ob odprtju razstave »Beseda in knjiga«, ki je na o-gled na Pomorski postaji do sobote, je bila v ponedeljek dopoldne na tržaški Filozofski fakulteti vrsta predavanj o slovenski reformaciji in njenih evropskih razsežnostih. Po uvodnih besedah prof. Jožeta Pirjevca so se na govorniškem pultu zvrstih profesorja Boris Paternu in Ferdo Gestrin z Ljubljanske univerze ter raziskovalca Tržaške univerze dr. Cavazza in dr. Del Col.
Prof. Paternu je orisal ideološke in. literarne razsežnosti slovenske reformacije. Izhajal je iz teze, da je reformacijsko gibanje lahko dalo Slovencem prve knjige in seveda knjižni jezik, ker je pomenila bistven premik k osamosvajanju subjekta in sproščanju njegovega osebnega razmerja do sveta. Nastanka književnosti v modernem smislu si namreč ni mogoče predstavljati brez osamosvojitve subjekta in njegovega mišljenja. Prof. Paternu pa je tudi podčrtal meje, preko katerih osamosvojenost reformatorjev ni segla tako v ideološkem kot v družbenem smislu in ki jih je v slovenski književnosti prekoračil šele Prešeren. Prof. Gestrin je orisal družbene razmere na Slovenskem v 16. stoletju in vanje uokviril delo reformatorjev. Pri tem se je o-piral na že klasično gledanje, po katerem pojav protestantizma sovpada z začetki kapitalizma.
Dr. Del Col je govoril o italijanskih reformatorjih, ki so delovali predvsem na Beneškem in v Furlaniji. Omenil je tudi njihove stike z nemškimi reformatorji, s katerimi so bili povezani tudi Trubar, Dalmatin, Krelj in drugi slovenski protestantski pisatelji. Dr. Cavazza se je podrobneje zaustavil ob stikih, ki so jih slovenski reformatorji navezali s predstavniki italijanskega verskega in kulturnega življenja na obmejnem področju. V nasprotju z ustaljeno predstavo je med drugim poudaril, da dokumenti, ki jih hranijo v videmskih in beneških arhivih, prikazujejo Primoža Trubarja kot »radikalnega reformatorja«. Po drugi stani pa je dr. Ca-
vazza vabil k previdnosti, ko je govor o »družbeno - revolucionarni« razsežnosti protestantskega gibanja.
Predavanjem (poskrbljeno je bilo za italijanski prevod posegov v slovenščini) je z zanimanjem sledilo lepo število študentov in profesorjev, ki so se udeležili tudi krajše razprave. Seminar je dobro osvetlil nekatere temeljne značilnosti dobe in osebnosti, katerim je posvečena razstava na Pomorski postaji. Razstavo si je moč ogledati še danes od 9. do 13. in od 16. do 19. ure ter jutri od 9. do 13. ure.
Na pročelju Pomorske postaje vabi dvojezičen napis
Že več let ni bilo za božične praznike toliko glasbenih prireditev kot letos. Priredila so jih naša društva, pa tudi v samem mestu je bilo, tako v cerkvah, kot tudi v raznih dvoranah, več glasbenih prireditev.
Tako so imeli v srbsko-pravoslavni cerkvi kar dva koncerta, enega posvečenega cerkvenemu patrom sv. Spiridionu, drugega starim liturgičnim pesmim. Prvega koncerta so se udeležili tudi nekateri predstavniki oblasti, gostom pa so, po stari navadi ponudili blagoslovljeni kruh.
Včeraj je bil v dopoldanskih urah nastop tržaškega tamburaškega ansambla tudi v galeriji Tergesteo, medtem ko so bili popoldne koncerti tudi v stolnici sv. Justa in v drugih cerkvah.
V župnijski cerkvi na Opčinah je bil na dan božiča koncert, na katerem so nastopili s svojim programom trije domači pevski zbori, ki jih vodi Tone Pohajač. Tako so nastopili mešani pevski zbor sv. Jerneja, dekliški zbor in otroški pevki zbor »Vesela pomlad«. Mešani zbor je na koncertu podal krstno izvedbo pesmi »Noč najčistejša«, ki jo je pred leti za moški zbor uglasnil Lojze Bratuž, potem pa za mešani zbor priredil domači skladatelj Stane Malič.
Nekaj priložnostnih besed je ob tej koncertu povedala Jelka Cvelbar, ki je naglasila pomen božičnih praznikov, ki spominjajo, je dejala, človeštvo na boj za mir, medsebojno razumevanje in za pomoč vsem, ki so naše pomoči še posebej potrebni.
Enzo Jannacci drevi v Rossettiju
»Ne sprašujte« (Niente domande) je naslov recitala, s katerimi se bo Enzo Jannacci drevi spet predstavil tržaškemu občinstvu. Gre za nekakšen pregled že dolgoletnega ustvarjanja priljubljenega pevca in igralca, od daljnih začetkov z Dariom F o jem do najnovejše plošče z naslovom »L’importante«. Jannaccija bo ob tej priložnosti spremljala devetčlanska glasbena skupina.
Predstava bo v gledališču Rossetti z začetkom ob 21. uri. Za abonente Teatra Stabile je predviden 20-odstotni popust.
9 Ob smrti gradeškega pesnika Biagia Marina je tržaški župan Richetti zrazil prizadeti družini sožalje v imenu celotnega mesta, katerega je bil r.okojnik častni občan. Ob tem je tržaški župan podčrtal univerzalno vrednost pesniškega sporočila, ki ga je Marin izražal v narečni obliki.
Norme o protipožarni varnosti: prošnje do konca decembra
V Zgoniku dobrodelni koncert za Skupnost Družina z Opčin
Vprašanje protipožarne varnosti je bilo vedno in je tudi danes zelo aktualno, saj požari povzročajo veliko zasebno in družbeno škodo. Zakonom in dekretom, ki ga urejajo s celo vrsto norm, so podvržene zgradbe, ki služijo v najrazličnejše namene in za katere so seveda potrebna u-strezna dovoljenja, ki jih izdaja pokrajinsko poveljstvo gasilcev v smislu zakona z dne 7. decembra 1984 št. 818.
Po zadnjih informacijah je rok za vlaganje prošenj za izdajo začasnega »nulla osta« na osnovi zakona št. 818 podaljšan do 31. 12. 1985, prošnjo pa mora predložiti vsak lastnik zgradb oziroma dejavnosti, ki so podvržene nadzorstvu protipožarne službe.
Problem zanima seveda tudi in morda v prvi vrsti naše kmetovalce, katerih se na seznamu dejavnosti, podvrženih nadzorstvu gasilcev in normam za protipožarno varnost, tiče najbolj točka 46, ki se nanaša na »shrambe gradbenega lesa in lesa za obdelavo, na drva za kurjavo, na slamo, seno, trsje, snope, rastlinski ali mineralni premog, oglje, pluto in podobne reči, in sicer za obseg od 50 do 1000 stotov in posebej za obseg večji od 1000 stotov.
Konkretno prihajajo v teh primerih v poštev splošna pravila o protipožarni varnosti, pravila o zrače-
nju, o prepovedih in omejitvah, o sistemih izhodov in o namestitvah fiksnih naprav za gašenje.
Kot pri vseh podobnih zakonskih normah gre tudi v tem primeru za vrsto kompliciranih in često tudi ne dovolj jasnih obveznosti, ki prinašajo lastnikom zgradb oziroma dejavnosti zelo visoke stroške.
Prav zato, da bi nekatera vprašanja v zvezi z izdajanjem začasnih in dokončnih dovoljenj in o tolmačenju raznih zapletenih norm razčistili, so se predstavniki Kmečke zveze v preteklih dneh obrnih na pri stojno pokrajinsko poveljstvo gasilcev za nekatera pojasnila, razen tega pa je Kmečka zveza zadolžila svoje izvedence, da vprašanje natančno preučijo zato, da bi se naši lju dje izognili morebitnim nepotrebnim stroškom in nevšečnostim zakonske narave.
•	V torek, 31. decembra, bodo po županovem odloku brivski in frizerski saloni lahko odprti neprekinjeno, od 8. do 14. ure, pa tudi sicer jim niti prihodnji teden ne bo treba spoštovati običajne tedenske zapore svojih salonov.
•	Tržaška občinska uprava sporoča, da bodo občinski rekreatoriji spet odprti za občinstvo 7. januarja.
Športno-kulturni center v Zgoniku postaja vse bolj pomembno kulturno stičišče. Po veličastni počastitvi 40-letnice KD Rdeča zvezda je bila zgo-niška dvorana preteklo nedeljo spet prizorišče pomembne in po številnem obisku res uspele kulturne prireditve:	koncerta šestih naših pevskih
zborov, ki so svojo pesem in prispevke prireditve namenili Skupnosti Družina, dobrodelni ustanovi, Id na Opčinah sledi in pomaga prizadetim.
V zgoniški dvorani so se zbrah poslušalci z vseh vetrov Tržaške, kot tudi z vseh vetrov so bih nastopajoči zbori. Prireditev je odprl mladinski pevski zbor Vesela pomlad z Opčin. Mlada grla so pod vodstvom Franca Pohajača in ob glasbeni spremljavi ansambla Zvezde zapela vrsto mladinskih pesmi, ob koncu pa še božično pesem. Po nastopu mladih je bil na vrsti Zamejski lovski zbor Doberdob, ki je bil med vsemi še najmlajši, saj so ga slovenski lovci ustanovili šele pred slabim letom. Pod vodstvom Janka Simonete so »lovci« zapeli nekaj lovskih pesmi.
Na odru so se nato predstavih še ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja, ki ga vodi Marta Werk -Volk, proseško kontovelski pevski zbor 'Vasilij Mirk (vodi ga Evgen
Prinčič), dekliški pevski zbor Vesna iz Križa, ki ga vodi Bogdan Kralj in harkovljanski mešani pevski zbor Milan Pertot. Pod taktirko dirigentke A-leksandre Pertot je zbor sklenil prireditev z Vrabčevo »Zdavljico«, tudi ostali pevski zbori (z izjemo mladinskega) pa so vključili v program po eno Vrabčevo skladbo, da bi na ta način počastili skladateljevo 80-let-nico.
Nastopajoče in občinstvo je med dru-
gim pozdravil tudi predstavnik Skupnosti Družine Karel Kalc, ki se je zahvalil organizatorjem (Zamejskemu lovskemu zboru Doberdob in pevskemu zboru Vasilij Mirk) sodelujočim in prisotnim za lepo prireditev in za pomoč, ki jo je Skupnost Družina prejela s tem dobrodelnim koncertom.
Na sliki: prvi z leve predstavnik Skupnosti - Družine Karel Kalc pred mikrofonom. V ozadju mešani pevski zbor »Milan Pertot« iz Barkovelj.
Včeraj popoldne na »Gorici« v Bolj uncu
Navada »lučanja« na Stefanovo še vedno ohranja nekdanji car
V Bol juncu se na dan sv. Štefana ohranja stara navada »lučanja«. V zgodnjih popoldanskih urah, ob po^ trkovanju zvonov po blagoslovu, je že tradicija, da se na boljunski Gorici zberejo mlada dekleta in začnejo lučati jabolka. Malo pa je tistih, ki vedo, komu so bila ta jabolka v starih časih namenjena! Boljunska dekleta so za sv. Štefana na pol javno predstavila tistega fanta, ki je bil vsaki drag. Zbrana sredi Gorice so dekleta lučala jabolka najprej brez določenega cilja, nato pa proti svojim izvoljencem. Neobičajna oblika dvorjenja, torej, ko dekle skoraj izbira svojega fanta!
»Bučanje« na Štefanovo je še vedno trdno zakoreninjeno v stare vaške običaje in se vsako leto obnavlja, čeprav deloma drugače, kot nekdaj, zaradi različnih življenjskih razmer. Boljunska dekleta se še vedno zberejo sredi Gorice, ob zvonjenju popoldanskega blagoslova, ko začnejo po vaškem trgu leteti jabolka. Nekaj začetnih značilnosti je zmanjkalo: ni več fantov, ki bi stali ob strani in čakali, da jim prileti v naročje jabolko, nežni znak naklonjenosti lepega domačega dekleta! Kot po starem sledi lučanju na Gorici veselica v vaški dvorani. Odkar stoji v Bo-1 juncu občinsko gledališče F. Prešeren, se pozno popoldne skoraj vsa vas zbere v veliki dvorani, po nava^ dj nastopajo domače skupine, tiste, ki delujejo znotraj domačega društva. Glavna privlačnost je bila od vedno
predstava amaterskega odra, ki je po navadi zaigral prav za to priložnost napisano besedilo. Kultumo-za-bavni program je bil torej vedno nekakšna dolžnost domačih navdušencev amaterskega odra. Uspeh je bil ponavadi zagotovljen, čim se je vsebina dramskega dela dotikala tudi vsakdanjih dogodkov v vasi. Kljub temu da se časi spreminjajo, je v Boljuncu na ta dan ostalo veliko stvari nespremenjenih.
Po kosilu najprej lučanje na Gorici, nato pa tradicionalni kulturni program v gledališču. Dvorana je vsakič polna, ko se na odru predstavijo
domači ustvarjalci. Letos je bilo nekoliko drugače. Zaradi organizacijskih težav ni bilo običajne predstave domačih amaterjev, temveč gostovanje koprskega gledališča Brez tretjega z igro »Agencija za ločitev«. Poleg tega pa so nastopili še tamburaši, ki delujejo kot odsek KD France Prešeren in ki so se predstavili z nekoliko obnovljenim sporedom pesmi in skladb, primernih za te posebne instrumente.
Kljub temu je bdi Štefanov kulturni popoldan prijeten in primeren za smeh in dobro voljo. (Dam)
Dva obraza našega mesta,..
Dva obraza — dve resnici Trsta. Na eni strani okrašena izložbena okna, lepo razsvetljene ulice, pred trgovinami božična drevesca, na Goldonijevem trgu veliko božično drevo, okrog katerega so v preteklih dneh skupine mladih organizirale prodajo raznih ročno izdelanih predmetov v pomoč težko prizadetemu prebivalstvu Kolumbije. Ob stojnicah so bili panoji, na katerih so bile čestitke za božič in novo leto v raznih jezikih, tudi v slovenščini in srbohrvaščini. Iniciativa je imela kar precejšen odmev, saj je precej mimoidočih poseglo po lepih izdelkih iz keramike, usnja, po voščilnicah in še drugih predmetih, primernih za darila ob teh praznikih. Na panojih so bili še napisi: Vsak človek mi je brat — vse države in narodi so tudi del nas.
To je lepi in plemeniti obraz Trsta, ki ga močno kvari drugi obraz, ki nas takoj popelje iz te idilične atmosfere v resničnost. Kupi smeti, ki stojijo v teh dneh ob smetnjakih v samem centru mesta, dajejo kaj slabo podobo njegovemu izgledu in niso nič kaj lepo spričevalo za tiste, ki so zadolženi za mestno čistočo in snago. Do pred leti so se ti kupi smeti skrivali po raznih dvoriščih, kjer so stali zaboji za smeti. Sedaj je občinska uprava poskrbela za postavitev velikih smetnjakov na ulicah v raznih predelih mesta. In ker je le-teh premalo, ob praznikih pa se navadno nabere še več smeti in odpadkov, smetarji pa seveda ne delajo, prihaja do tega, da odlagajo ljudje vreče smeti kar ob smetnjakih, ali pa stresejo le te kar na pločnik, v
Božična krilatica listarskega predsednika
CECOVINI: MANJŠINO JE TREBA PREŠTETI
Nekateri niti za božič ne počivajo: na primer bivši — in morda bodoči — tržaški župan in predsednik Liste za Trst Manlio Cecovind, ki je smatral za potrebno, da prav na božič poda izjavo o zaščiti manjšine. Točneje se je Cecovini opredelil do tistega dela programa koalicije, ki upravlja občino, ki zadeva Slovence.
Po interpretaciji Cecovinija sporazum določa, da je treba Slovence prešteti, preden bi jim bila dana kakršna koli zaščita. Sicer bivši župan priznava, da je Slovenska skupnost ob
sklepanju sporazuma dala drugačno oceno, kljub temu pa vztraja, da je preštevanje »nujna osnova kakršnekoli zakonodaje v tej zvezi«.
Tako stališče seveda ni novo — saj so ga predstavniki Liste za Trst večkrat ponovili — zaskrbljujoče pa je dejstvo, da ga Cecovini skuša prikazati kot uradno stališče občinske u-prave, in to v trenutku, ko je že pred durmi tako imenovana štafeta, po kateri bi moral prav Cecovini naslediti demokristjanu Richettiju na čelu tržaške občine.
Monfalcon (KPI) o obnovi anglikanske cerkve
Občinski svetovalec KPI Monfalcon je na tržaškega župana naslovil vprašanje v zvezi z odkupom in obnovo bivše anglikanske cerkve v Ul. sv. Mihaela, za kar naj bi zagotovih sredstva iz Sklada za Trst. Monfalcon, ki se strinja, da je obnova cerkve res nujna, saj njena zapuščenost žab mestno podobo, sprašuje župana za podrobnosti o projektu in njegovih avtorjih. Kaže namreč, da sta bila zanj zadolžena dva tržaška strokovnjaka, medtem ko naj bi bil tretji zadolžen v svojstvu »svetovalca občinskega oddelka za arhitekturne spomenike«. Ta zadnja opredelitev pa zbuja Monfalconove dvome: taka svetovalska služba namreč doslej ni bila znana, povrhu pa bi bilo zanjo potrebno sprejeti sklep o običajni strokovni zadolžitvi. Svetovalec zato sprašuje župana, če ne gre morda za kako novinarsko zmoto (vest je bilo moč prebrati v italijanskem dnevniku), ali pa, v primeru, da taka svetovalska služba reš obstaja, na kak način in za kakšen čas je bila naloga svetovanja poverjena.
Nov repertoar in veliko zabave na koncertu proseške godbe
Godbeno društvo Prosek se je včeraj na najlepši način poslovilo od letošnjega leta. V nabito polni dvorani Kulturnega doma Prosek - Kon-tovel je pripravilo zvestemu domačemu občinstvu res prijeten popoldan s svojim že tradicionalnim zaključnim koncertom na Štefanovo.
Proseški godbeniki so se predstavili z novim repertoarjem, ki so ga pod vestnim vodstvom kapelnika Slavka Lukse naštudirali po poletnem premoru. Tudi tokrat so izbrali res široko paleto glasbenih stilov: od ved-
Na božič v bližini Kozine
Tržačana hudo ranjena v prometni nesreči
Pri vasi Tublje, na cesti Podgrad -Kozina, sta se na božič hudo ponesrečila tržaška zakonca Luciana Cal-ligaris in Adelmo Crevatini iz Ulice Vasari 11. Nesreča se je pripetila ob 17. uri, ko je 62-letni Crevatini na levem ovinku nenadoma izgubil nadzorstvo nad svojim avtomobilom in z njim zapeljal s ceste ter nato silovito treščil v obcestno drevo. Ranjenca so najprej zapeljali v izolsko bolnišnico, nato pa v katinarsko, kjer so ju sprejeli približno ob 19.30.
60-letna Luciana Calligaris leži na oddelku za oživljanje, saj je njeno zdravstveno stanje izredno zaskrbljujoče, tako da so si zdravniki zaradi številnih zlomov in notranjih poškodb pridržali prognozo. Mož sicer ni v smrtni nevarnosti, utrpel je zlom stegnenice in odprt zlom očnice s hudo poškodbo desnega očesa, vendar bo zdravljene zelo dolgo, najmanj tri mesece, pravijo zdravniki.
rvič v avto
drugič
pa v
zid
Božični večer ni bil najbolj naklepen 48-letnemu Solideu Bandelliju iz
Ul. Cancelheri 12: moški je namreč kar dvakrat trčil z avtomobilom, tako da so si ga zdravniki sprejemnega oddelka katinarske bolnišnice lahko dobro zapomnili. Do prvega trčenja med njegovim fiatom uno in for-dom 21-letnega Davida Trevisana iz Ul. S. Michele 5 je prišlo poldrugo uro po polnoči na križišču med Ulico deH'Università in Bonaparte pri stari univerzi. Bandelli se je udaril v oko, Trevisan se je lažje potolkel, vendar neljubi »stik« ju je vseeno tako razburil, da sta se začela prerivati, kajti vsak je krčevito branil svoj prav. Posegla je pobcija, ki je oba prepeljala v bolnišnico, kjer so jima nudili prvo pomoč. Bandelliju so napisali tudi napotnico za specialistični pregled očesa in ga odslovih s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Toda ranjenec se je čez tri ure spet vrnil, tokrat v spremstvu bolničarjev Rdečega križa. Na rešilca so ga naložili v Ulici Flavia, kjer je v bližini koncesijskega podjetja Plahuta, ko je vozil proti Miljam, zavozil s ceste in se ustavil v bližnjem zidu. Božič Bandelliju res ni b,il naklonjen, pa tudi ne obratno: tudi vdrugič se je namreč le lažje udaril, tako da gre
prvim pripisati še nadaljnjih 10 dni zdravljenja. Ker se pa rane celijo istočasno, bo bržkone v krajšem času okreval...
Gospodinja
v kuhinji tatovi v spalnici
Na božično vigilijo so 41-letno Ličio Macorin, ki stanuje v Ul. Monte Peralba 13 v pritličju, obiskali tatovi. Ženska je okrog 18.30 brkljala po kuhinji, ko je slišala čudne šume. Misleč, da se je kdo od domačih vrnil domov, je stopila na hodnik, od tod pa je z grenkobo spoznala, da je bila okradena. Tatovi so splezali v spalnico, skozi okno, ki je bilo odprto in je le meter od pločnika. S seboj so odnesli 420 tisoč lir v bankovcih in prstan z briljanti.
• V galeriji Tergesteo bo danes, ob 18. uri nastopila v okviru božičnih prireditev tržaške občine skupina »Florilegium musicae«, ki ob izvajala baročne in renesančne skladbe.
no prisotnih koračnic do valčkov, od modernejših skladb do zahtevnih klasičnih partitur. Po razumljivem začetnem nihanju, ko so morali godbeniki šele »segreti inštrumente« kot temu pravimo v godbenem žargonu, je koncert stekel kot po olju. Dirigent je znal dobro zliti zvoke več kot 40-članskega ansambla v homogeno celoto in to predvsem v Parmovi uverturi v Rokovnjače, ki je zaključila prvi del in v Huggensovi New Ba-roque Suite, v kateri sta izstopala solista klarinetist Marko Štoka in trobentač Miran Furlan, še pred tem je Andrej Blažon dobro odigral svoj solo vložek na bombardin v Gregorčevi Vaški suiti.
Poleg glasbe je proseška godba na pihala poskrbela tudi za prijetno vzdušje. Tako je na primer prav v Vaški suiti »lovec« čuk z neobičajnim inštrumentom — dvocevko — povsem v ritmu ustrelil ptiča, med posameznimi skladbami pa so člani a-materskega odra Jaka Štoka razvedrili občinstvo s pesmimi in vižami slikarja in narečnega pesnika Atilija Kralja.
Proseški godbeniki so sklenili program s Sveto nočjo, ki jo je že po tradiciji zapelo tudi občinstvo.
Bogat plen za dolgoprstneže
Prazniki očitno povečajo apetit tudi tatovom, ki si polnijo malhe ob odsotnosti gospodarjev. V torek, na predbožični dan, so se podab tudi v stanovanje 47-letnega Sergia Cancia-nija, ki je doma v Ul. Schiaparelli 1. Ker znakov vdora niso opazili, policijski agenti domnevajo, da so tatovi imeli pri sebi ponarejene ključe. Njihov plen je vsekakor bil kar obilen: odnesli so videoregistrator v vrednosti 680 tisoč lir, radiokasetofon v vrednosti 800 tisoč lir, drage gramofonske pritikline in 300 tisoč lir v bankovcih. Stanovanje in sledove za dolgoprstneži je pregledalo osebje znanstvenega oddelka tržaške kvesture.
veliko »zadovoljstvo« vseh mimoidočih, kot tistih, ki v bližini teh smetnjakov stanujejo.
CGIL za povračilo odtegljajev na odpravnine
Pravni urad pri pokrajinski sindikalni zvezi CGIL obvešča delavce, da bo 2. januarja začela delovati služba za davčno svetovanje in pomoč pri zahtevah za povračilo davčnih odtegljajev na odpravnine. Vse zainteresirane zato vabi, naj se predstavijo z vso potrebno dokumentacijo: z o-brazcem 102, ki ga izdaja delodajalec ob prekinitvi delovnega razmerja in za katerega je moč zahtevati povračilo izvršenega odtegljaja, ter z obrazcem 740 za leto, v katerem je bila prijavljena vsota kot prejet dohodek. Obrazci za prošnje po povračilu pa bodo brezplačno na voljo pri omenjeni službi.
V Trstu bo služba delovala v Ul. Pondares 8, v Miljah na Trgu Galilei 4 in v Nabrežini na Trgu sv. Roka 103.
V
Štirje koncerti združenja
»Continuum musicale«
Drevi ob 18.30 bo v gledališču Cristallo prvi izmed štirih koncertov združenja »Continuum musicale«, ki jih prireja tržaška pokrajina. Že dokaj uveljavljeni komorni ansambel bo pod vodstvom dirigenta Roberta Repini j a izvedel skladbe L. van Beethovna, A. Berga, J. Haydna, G. Mahlerja, W. A. Mozarta, F. Schuberta, A. Webema in H. Wolffa. Koncert bodo ob isti uri ponovili jutri, 28., in v ponedeljek, 30. decembra, medtem ko se bo v nedeljo pričel ob 11. uri.
i	Nenadoma nas je zapustila
naša ljubljena žena, mama in * nona
Marija Fonda por. Brce
Pogreb drage pokojnice bo jutri, v soboto, 28. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazoviško cerkev.
Žalostno vest sporočajo: mož Ivan, hčerka Meri z možem Silvijem, vnuka Marko in Malia ter drugo sorodstvo.
Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene.
Bazovica, Gropada, Trst, 27. 12.1985
Učenci, učno in neučno osebje osnovne šole »Pinko Tomažič« iz Trebč izrekajo globoko sožalje gospe Meri Ozbič ob izgubi drage mame.
Ob izgubi drage Marije Brce izrekajo prizadetim svojcem iskreno sožalje Josip in Antonija Ozbič, Vinko Ozbič z družino ter Savino Piščanc z družino.
Ob nenadni izgubi drage mame Marije izrekajo iskreno sožalje Meri in družini prijateljice Silvana, Ema, A-leksandra, Sandra in Dragica.
Zapustil nas je naš dragi
Alfredo Rupelli
Pogreb bo jutri, 28. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kontovelsko cerkev.
Žalujoči svojci
Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene.
Kontovel, 27. decembra 1985
(Pogrebno podjetje Ul. Zonta)
Učno, neučno osebje in učenci srednje šole »Ivan Cankar« v Trstu izrekajo globoko sožalje prof. Tatjani Gerdolovi ob izgubi dragega očeta.
Srečanje s fotografom-umetnikom Jankom Furlanom
Reklamna fotografija je »vznemirljiv« svet ki pa zahteva zvrhano mero profesionalnosti
Edini fotografski laboratorij, v katerega sem kdaj vstopil, je bil tisti, v katerem so mi naredili sliko za potni Ust, prepustnico, osebno izkaznico itd. BUo je to pred leti, danes je tudi ta fotografski studio izgubil svoje dostojanstvo, saj te s polaroidom fotografirajo v petih minutah in niti glavnika ti ne dajo, da bi se počesal.
Pred dnevi sem obiskal Janka Furlana v njegovem fotografskem studiu za reklamno fotografijo Effekappa. To je svojevrsten svet, ki lahko ponudi laikom in uporabnikom »trotlkamere« (osrednje slovenski izraz) marsikatero odkritje in presenečenje. In vredno je to zapisati, čeprav bi bilo domišljavo misliti, da z enim obiskom lahko sežemo v bistvo stvari.
Janka Furlana sem spoznal, ko je bil še fotograf na Primorskem dnevniku. Ob običajnem fotoreporterskem delu pa se je ukvarjal z umetniško fotografijo in potom vedno intenzivneje z reklamno fotografijo. Dokler ni naredil veUkega »skoka« in si odprl modem studio, kjer s skupinico sodelavcev »proizvaja« reklamno fotografijo; predvsem na področju mode in industrijske reklame.' Ko vstopim v Jankovo delavnico, mi najprej pokaže vrsto poskusov fotografij, shem, zamisli in seveda že izdelanih načrtov. »Za vsako fotografijo«, mi pravi, »je potrebno veUko zamisU, iskanja, poskusov. Včasih je za hoten rezultat potrebno delati več dni.« Ni da model (osebo, predvsem ženske modele, ali pa predmet) postaviš pred kamero in slikaš. Treba je pripraviti primerno scenografijo, preštudirati luči, poze itd. Nato se slika, seveda brez Sledenja; slika se, dokler ni fotografija zadovoljiva. To pa pomeni, da mora biti fotografija tehnično brezhibna, izraziti mora tisto atmosfero, po Rolandu Barthesu, povedano tisti »meta jezik«, ki odgovarja produktu, ki ga želimo reklamizirati.
Študija za drag črn fotelj prikazuje seveda fotelj, na njem sedi lepa črnka v čmi obleki, različne barvne plasti tvorijo koža, lesk obraza, roke, popolna črnina fotelja, kot kontrast pa dve živo rdeči blazini. Janko mi pove, da fotografija ni dokončana, recimo roki dekleta nista dovolj tenki in prsti niso dovolj dolgi in »ravni«. Fotografija želi pač dajati vtis ekskluzivnosti, ekstremne rafiniranosti, kot je pač ekskluzivna cena foteljev. Skratka, ni to pohištvo za vsak žep.
Drugačna je fotografija, ki želi reklamizirati proizvod, ki je namenjen širšemu krogu odjemalcev. Gre tu za
Janko Furlan
klasično božično ponudbo, ki se obrača na visok krog družin. Od agresivne in rafinirane podobe fotelja preidemo v bolj domači svet. Dekle je o-blečeno v dedka Mraza (seveda brez brade in v mini krilu). Naslonjena je na streho, oh njej dimnik, iz katerega se kadi, nad njo lunin ščip na plavem dnu in leteča goloba. Lopo a domačno ozračje.
»Za vse to,« mi pravi Janko, ko greva v res velik studio »moramo pripraviti posebno scenarijo. Za sliko s streho in dekletom, smo morali zgraditi pravo streho in iz dimnika- se je resnično kadilo.« Ko ga vprašam, čemu vse to, mi odgovori, da je za fotografijo bistvena luč. ,»Luč je za nas kot barve za slikarja«. Takšno luč pa za določene vrste fotografij, najlaže dobiš v studiu. Studio je v malem kot gledališki oder s svojo sceno, svojimi protagonisti in celotno likovno podobo. Le da je vse to za trenutek, to je tisti trenutek, ko fotografski aparat ujame sliko.
To je seveda le del problemov; »Mi moramo razumeti tudi želje klientov, oziroma nuditi jim moramo določene predloge.« Janku sem zastavil vprašanje glede eklekticizma, saj fotograf skače od stila do stila, odgovarja na različne ponudbe itd.« V začetku smo sprejemali skoraj vse, danes pa moramo misliti na jasnejši stil. Predvsem na to, da ponudimo določeai okus, da pazimo na kvaliteto, ki ni zgolj v tehnični spretnosti.«
Ko sva šla na kavo, mi je Janko povedal, da mora fotograf slediti do-
Večer mladih pri Dom ju
Nastop harmonikarjev pod vodstvom Suzane Žerjal
V soboto zvečer je bila v dvorani socialnega centra Anton Ukmar - Miro pri Domju zelo lepa kulturna prireditev, ki so ji pripravili otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, pevski zbor in otroški dramski odsek tamkajšnjega KD Fran Venturini. Kot prvi je v prvem delu sporeda nastopili o-troški zbor, ki šteje kar 34 otrok od začetnih dvajsetih pevcev. Zbor je pod mojstrsko roko Suzane Žerjal, ki ga vodi od vsega začetka, zelo ubrano zapel več otroških pesmi. Tudi otroci dramskega odseka so pod vodstvom Majde Delise zelo dobro pripravili šaljivo igrico »Božične nerodnosti«.
Če je bil prvi del sporeda namenjen pevskemu zboru in dramski skupini, je bil drugi del namenjen harmonikarjem. Tudi harmonikarski ansambel, ki šteje 16 mladih članov, poučuje in vodi Suzana Žerjal. Omeniti moramo, da so se nekateri gojenci glasbene šole »Fran Venturini« udeležili mednarodnega natečaja har-
monik v Urbinu, ki je bil letos proti koncu oktobra. Vsi harmonikarji so se na tem tekmovanju uvrstili na končno lestvico. Mlada dirigentka Suzana Žerjal pa je v svoji kategoriji osvojila prvo mesto z najvišjo oceno. Harmonikarji so najprej skupno zaigrali Grubarjevo »Sveta noč«, nato še druge skladbe, tako posamezno kot skupno. Oktobra t.l. so v sklopu glasbene šole ustanovili tudi odsek za klavir. Zaenkrat so samo štirje gojenci, ki jih poučuje Tatjana Slokar. Seveda so tudi ti štirje hoteli pokazati, kaj so se naučili v tem kratkem času.
Lepo, bogato, in zelo dobro uspelo prireditev je zaključil otroški zbor, ki je zapel še nekaj pesmi, nakar je sledila družabnost. Prisotni, ki so napolnili dvorano, so bili s prireditvijo zelo zadovoljni ter nagradili ob vsaki točki, posebno pa ob zaključku vse mlade nastopajoče z burnim aplavzom, (mm)
ločenim tendencam, razumeti mora, kako se razvijata modna in reklamna fotografija. Skratka, podvržen je obnavljanju in prenavljanju. Konec koncev gre vedno za tržišče, ki je neusmiljeno.
Fotografski del pa je le en aspekt delovanja studia. Tu je še sodelavka ki skrbi za to, da išče nove kliente
in ohranja stike s starimi. Tu delujeta grafična oblikovalca, pa še oseba, ki skrbi za scenarij, rekvizite itd. Ko pripravljajo večja dela, je v studiu kar kaotično; od fotomodelov do sodelavcev se splete vrvež, Id pa mora biti predvsem delaven in profesionalen. Poklic je pač tak, da je zahteva po profesionalnosti do kraja stroga.
Vsekakor si je studio zagotovil že pomembne kliente, nekatera podjetja sodijo kar v vrh italijanske industrije, to pa je za studio vsekakor lepo priznanje. »Delali smo z veliko mero samoodpovedi in žrtev in sploh je naše delo takšno, da zahteva ogromne stroške, zato ni vedno zaslužek visok, upamo pa, da bomo dokončno prebili led in delali brez strahu, kaj se bo zgodilo.« Studio je v Trstu edini, med največjimi v .naši deželi. Danes nudi kvalitetno ponudbo, no tu pa smo že pri reklami... Vsekakor je fotografija zanimiv svet, vendar mnogo manj »romantičen« ali »vznemirljiv« kot nam ga prikazujejo v filmih. Gre za trd poklic v ostrem svetu, ki ga označuje ostra konkurenca. To je tovarna idej in precizna obrtniška delavnica, oboje pa je vpeto v vrtoglavi svet vedno novih ponudb na področju mode in industrijskih izdelkov.
ACE MERMOLJA
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI IZ TRSTA
VABIJO
v petek, 3. januarja 1986, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu na
NOVOLETNI KONCERT
Komornega orkestra Radiotelevizije Ljubljana
Dirigent:	STOJAN KURET
Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v tajništvih denarnih zavodov.
SLOVENSKO ■ STALNO „ „ GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
Noel Coward
HUDOMUŠNA PRIKAZEN
Režija:	DUŠAN MLAKAR
JUTRI, 28. decembra, ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri v nedeljo, 29. dec., ob 16. uri — ABONMA RED G - popoldan na dan praznika
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Kje naj bi silvestrovali? V prenovljenih prostorih SKD Barkovlje, kjer bo poskrbljeno za zabavo ob zvokih glasbe, s pristnimi domačimi jedmi in pijačo. Vstop z vabili. Za informacije tel. 040/69297.
KD Krasno polje - Gročana prireja sUvestrovanje za člane in prijatelje. Poskrbljeno za glasbo. Pohitite z vpis-' nino. Za informacije tel. 040/226-529.
KD Rovte - Kolonkovec sporoča, da se vršijo predavanja o vinogradništvu in vrtnarstvu.
kino
gledališča
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE V TRSTU
Aurand Harris »Pavliha in Mica« danes, 27., in jutri, 28 t. m., ob 10., 12. in 14. uri v Kopru.
ROSSETTI
Danes, 27. t. m., ob 21. uri (edina predstava) bo gledališka skupina La Cooperativa Laltrpspettacolo predstavila »Niente domande« z Enzom Jannac-cijem. Za abonente 20% popust. Informacije pri glavni blagajni v Pasaži Protti (tel. 040/69406 in 68311).
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Jutri, 28. t. m., ob 20. uri: Letni koncert Big Band orkestra RTV Ljubljana.
V sredo, 1. januarja 1986, ob 17. in 20. uri: Novoletni koncert. Izvaja Simfonični orkester Slovenske filharmonije, dirigent Uroš Lajovic.
Okrogla dvorana
Danes, 27. decembra, ob 22.00: Nočni program. M. Sherman »Mesija«.
Mala dvorana
Jutri, 28. t. m., ob 10. uri: Boris A. Novak »čarovnije sveta«. Nastopa in čara Miran Čanak, sodeluje tudi dedek Mraz.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 27. t. m.,' ob 19.30 v Celovcu: Peter Turrini »Jožef in Marija«. Režija Dušan Mlakar.
Ariston 16.00 — 22.00 »Chorus Line«. Režija Richard Attenborough.
Eden 15.45 — 22.15 »Goones«. Film za vsakogar.
Excelsior 16.00 — 22.15 »Amici miei - HI.«.
Excelsior IL 15.00 — 21.45 »Fracchia contro Dracula«.
Fenice 16.00 — 22.00 »Joan Lui«. A. Celentano.
Nazionale Dvorana št. 1 15.00 — 22.00 »Rambo 2 - La vendetta«.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Santa Claus, la storia di Babbo Natale«. Dvorana št. 3	15.15 — 22.00 »Iper-
sexuak. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 15.00 — 22.00 »La carica der 101«. Risanka Walta Disneya.
Grattacielo 15.30 — 22.15 »E’ arrivato mio fratello«. Renato Pozzetto.
Capitol 15.30 — 22.00 »Ritorno al fu turo«. Za vsakogar.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Ultimo Drago«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Cercasi Susan disperatamente«. Igra:	Ma-
donna.
Alcione 16.30 — 22.00 »Un piedipiatti a Beverly«.
Radio 15.30 — 21.30 »Sabrina e le sue prestazioni particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razstave
Do 10. januarja 1986 bo v Mestni galeriji v Piranu odprta razstava »IV. mednarodni bienale tapiserije«.
V	galeriji Meduza v Kopru razstavlja svoje slike Darja Prelec.
V	galeriji Loža v Kopru je odprta razstava »Plojski plakat«.
V	Pečaričevi galeriji v Piranu je odprta stalna razstava akademskega slikarja ' Hermana Perariča.
Včeraj, 26. t. m., sta praznovala zlato poroko naša draga
IVAN in CILKA KOŠUTA iz Križa
Še na mnoga srečna in zdrava leta jima želijo
sinovi, hči, zet, neveste in vnuki
Majdo, Fabia in Primoža je osrečila mala
ALJA
Prisrčne čestitke jim izrekajo domači z Opčin
včeraj-danes
Danes, PETEK, 27. decembra
JANEZ
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.27 — Dolžina dneva 8.42 — Luna vzide ob 16.15 in zatone ob 8.15.
Jutri, SOBOTA, 28. decembra
NEDOLŽNI OTROCI
S*
Vreme včeraj: temperatura zraka 9,8 stopinje, zračni tlak 1004,9 mb, veter jug 14 km na uro, vlaga 87-odstotna, padlo je 10,4 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10.4 stopinje.
Plimovanje danes: ob 2.49 najnižja —5 cm, ob 8.36 najvišja 48 cm, ob 15.47 najnižja —64 cm, ob 22.37 najvišja 28 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Margaux lozsa, Giuseppe Catania, Gea Troian, Lisa Marie Buttignon, Aljoša Kalc, Daniele Chebat.
UMRLI SO: 78-letni Pietro Chiasalot-ti, 89-letna Maria Bemardis, 88-letni Giovanni Paulina, 72-letni Silvio Beac-co, 72-letna Elda Cisilin, 77-letni Bruno Chiozza, 86-letna Paola Corvini, 28 dni star Alex Shardlow, 85-letna Anna For-nasaro, 76-letni Luigi Fumai, 74-letni Luigi Rabak, 60-letni Mario Murro.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Nabrežje Venezia 3).
čestitke
Danes praznuje svoj rojstni dan nona DORA. Vse najboljše ji želijo Marko, Sandor in Nada.
razna obvestila
Klapa iz Boljunca organizira silvestrovanje v Boljuncu s celovečernim plesom. Informacije po telefonu št. 040/228-311 ali 228-253 do sobote, 28. decembra.
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča, da je na sedežu sindikata v Ul. F. Filzi 8 na ogled ministrska okrožnica, ki . obravnava premestitve na šolah vseh vrst in stopenj za šolsko leto 1986-87. Rok za vlaganje prošenj zapade: za otroške vrtce 5. 1. 1986, za osnovne šole 25. 1. 1986, za nižje srednje šole 15. 1. 1986 in za višje srednje šole 5. 2. 1986. Zainteresirani bodo dobili na sedežu tudi obrazce za vlaganje prošenj.
SSŠ obvešča tudi, da je razpisan natečaj za strokovno osebje (ITP) in da zapade rok za vlaganje prošenj 11. 1. 1986. Vse informacije in tudi razpis natečaja bodo dobili zainteresirani na sedežu SSŠ v petek, 3. 1. 1986 od 9. do 11. ure ter vsak torek in petek od 15.30 do 17. ure.
Koordinacijski odbor mladih komunistov zahodnega Krasa prireja v Ljudskem domu v Križu silvestrovanje s plesom in zabavo, čakala vas bo glasbena skupina Karamela iz Obale. Vabila so na razpolago po šolah, pri članih koordinacijskega odbora in v kriškem Ljudskem domu 29. in 30. t. m. od 17. do 19. ure. Pridite!
mali oglasi
OSMICO v Ricmanjih je odprl Jadran Žerjal.
PRODAM ali oddam v najem skladišče z blagom, dobra licenca za stavbeni in samtami material. Ogled v Ul. Rabatta št. 6 vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
LEKCIJE iz matematike nudim za vse stopnje. Informacije tel. 003865/21972.
PRODAM tomog v dobrem stanju. Tel. 040/942-760 po 20. uri.
OSMICO je odprl Ladi Rebula v Bajti.
VAJENCA, starega 15-16 let, veščega slovenščine, takoj zaposli elektrome-hanična delavnica v štandrežu. Tel. 0481/21915.
KUPIM nekaj litrov domačega olja. Tel. 040/910-142.
PRODAM smučarske čevlje št. 39/40 castinger in št. 41/42 san marco. Tel. v večernih urah na št. 040/567-939.
OBVEŠČAMO cenjene stranke, da je začel delovati kiosk s cvetjem pred glavno goriško bolnišnico.
IZGUBIL se je mucek, siamske pasme na Opčinah, Repentabrska ul. Kdor ga je videl naj tel. na št. 040/212-061 ali se zglasi v Repentabrski ul. 33.
ZAPOSLIM hišno pomočnico. Jožica Rupp, Ul. Rossini 14, Gorica (tel. št. 86349).
RESTAVRACIJA VOLNIK sprejema rezervacije za silvestrovanje. Tel. na št. 040/227-349. Igra ansambel Pomlad. -
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trat, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica dalle Torri t
Priporočeni trgovini za vate nakupe
Mi in prizadeti otroci
________ Rubrika sklada »Mitja Čuk« _I
Kaj nameravamo v novem letu
Z velikimi koraki se bliža konec leta 1985, ki je za naš sklad pomenilo tudi letnico pravne ustanovitve, in torej začetek resnejšega in odgovornejšega dela.
Svoj javni obračun smo pravzaprav že storib na letnem delovnem sestanku, na svojem novembrskem obnčem zboru. Naših darovalcev pa je veliko in vsi niso mogli na občni zbor, zato se čutimo dolžne, da na kratko povzamemo, kar smo že ustno povedali.
Naš sklad si je postavil kot začetne cilje svojo popularizacijo, seznanja nje javnosti s'problemi prizadetih o trok, kar pomeni tudi njihovo enakopravno sprejemanje v svojo sredo, finančno pomagati na čimbolj učinkovit način in čim hitreje tistim, ki so v težavah ter jim nuditi moralno podporo. Podpor finančnega tipa smo nudili celo vrsto na pismene prošnje ravnateljstev ah slov. psihopedago-ške službe.
Toplo nam je pri srcu, ko se zavedamo ob pohvalnih besedah drugih, da smo te začetne točke dosegli in še celo presegli predvsem kar se tiče
Sklad »Mitja Čuk« se iskreno zahvaljuje vsem, ki so z njim čutih po svojih močeh skozi celo leto. Odborniki sklada želimo vsem prijetne praznike in srečno ter zdravo novo leto.
plodnega sodelovanja z mnogimi kulturnimi in športnimi društvi, organizacijami in posamezniki iz zamejstva kot iz Slovenije, katerim gre naša iskrena zahvala za vso pomoč, ki so nam jo nudili.
Toda oglejmo si etape našega delovanja od lanskega poletja do danes. Nekoliko od strani smo še leta 1984 pomagali uresničiti staršem prizadetih otrok poletni center na Opčinah. Pravi »tour de force« pa je pomenila vrsta prireditev v Tednu sklada »Mitja Čuk«, ki se je vršil lani novembra. V veliko zadovoljstvo nam je bilo, da so pri teh prireditvah sodelovali tako naši italijanski sosedje kot sorojaki iz Slovenije.
Takrat se je porodila tudi misel za pobudo, ki naj bi otroke spodbujala k zanimanju za manj srečne vrstnike in za njihove probleme, hkrati pa jim nudila možnost za konkretno sodelovanje z našim skladom. Pobuda se je kasneje izkazala tudi za zelo vzpodbudno ekonomsko potezo, saj je iztržila kar zajetno vsoto denarja. Zamisel smo, kot je znano, letos ponovili, za kar se moramo v prvi vrsti zahvaliti predvsem zavzetim osnovnošolskim učiteljem in nekaterim srednješolskim profesorjem iz nabre-žinskega konca, ki so znali mentorsko voditi svoje učence pri tem delu.
Do konca lanskega leta se je torej naše ime pojavljalo v javnosti z dokaj pogostim ritmom, ki smo ga uspeli do določene mere zagotoviti tudi letos.
Pri tem so nam pomagala tudi tista društva, ki so organizirala za nas prireditve ah koncertne večere. Začelo se je lani, ko so otroci otroškega zbora z Mačkolj namenih izkupiček svoje tepežnice našemu skladu, povzeh so ga ansambel Lojzeta Furlana, ki je dal zamisel, in ŠK Kras ter Rdeča zvezda, ki so nam konec novembra priredili res občuten družabni večer v Zgoniku, nadaljevala Pa ga je prejšnjo soboto ricmanjska godba, ki je s humanitarno idejo zaključila svoje letošnje delovanje. Ne smemo seveda pozabiti še na športnike ŠZ Sloga, ki so v perspektivi trajnejšega sodelovanja z našim skladom priredili jeseni prvi Turnir mi-niodbojke za trofejo Mitja Čuk.
Pomembna prireditev je bila še nagrajevanje ob zaključku našega likovnega natečaja, ki je omogočil izdelavo našega znaka. Na razpolago je v obhki značke ah nalepke v Tržaški knjigarni. Za vse ostale prireditve pa se moramo zahvaliti celi vrsti umetnikov, zamejskih kulturnih in športnih delavcev, našim razumevajočim prijateljem iz Slovenije ter vsem posameznikom in skupnostim, ki so nam stah ob strani.
V zavesti vseh potreb otrok v težavah in solidarnosti okrog nas nameravamo zato v prihodnjem letu zopet zagaziti v načeto pot z namenom, da bi jo napravih udobnejšo. Tako je j naša namera, da še izboljšamo poletni center, čeprav so za take pobude potrebna . precejšnja denarna sredstva.
Kar se tiče prireditev je bil pravkar na vrsti večer diapozitivov iz Nepala Zvonka Vidaua, ki ga bomo še ponovih, za januar pa načrtujemo koncert v openski cerkvi šentviškega zbora iz Ljubljane. Posebna skrb bo veljala organizaciji prireditev za o-troke, pri katerih bodo sami otroci protagonisti, po možnosti v sodelovanju z drugimi društvi, od katerih so nam ŠK Kras in ŠD Primorec ter ŠZ Sloga že ponudili svojo pomoč. Prav tako so izrazile voljo po sodelovanju slovenske vzgojiteljice iz vrtcev.
Nadaljevali bomo s pobudo »Voščilnica za sklad«. Uvrščali pa bomo tudi stike čez mejo, kjer bomo iskali novih spoznanj v zvezi z delom s prizadetimi tudi v Belgiji, Nemčiji in še kje. Tak razširjen krog naših spoznav in izkušenj bi moral dejstvo o prizadetosti postaviti v realnejši in sprejemljivejši položaj za vse nas.
Hkrati pa bi to pomenilo tudi lažjo uresničitev vsega, kar je za prizadete potrebno. Naš sklad si želi v čim bližji bodočnosti prispevati k ustanovitvi delavnice, ki bi pomagala pri usposabljanju in zaposlovanju prizadetih. Naše delovanje bi radi razširili še na Goriško in Videmsko, za kar je potreben številnejši odbor. Vanj nameravamo sprejeti vse, ki bi jim volja do dela in čas dovoljevala dobršno mero zavzetosti za našo misel.
Ne nazadnje je v naših načrtih nakup vozila za prevoz otrok, posebno tistih, ki so fizično prizadeti, nakup instrumentarija za Orff glasbo, ki se je izkazala za pomemben dejavnik pri razvijanju sposobnosti in izražanju otroških čustev. V naših načrtih je nakup trajnejšega didaktičnega materiala kot osnove za ludoteko. Pomembna se nam zdi tudi razširitev specifične literature, specifičnih revij, ki jih mishmo nakupiti in širiti dostopnost do njih s pomočjo šol, knjižnic in društev, še posebej.v pomoč šolnikom in vsem tistim, ki se morajo s to problematiko soočati vsak dan. V ta namen je naša želja tudi organizacija specifičnih predavanj.
Pri našem delovanju pa čutimo kot posebno oviro pomanjkanje pravega sedeža, zato so naše sile uprte tudi v dosego kraja, ki bi bilo lahko naše središče ah pa samo zbirališče za izmenjavo mnenj, nasvetov in najbolj preprostih skrbi.
kratke vesti
PRISPEVEK
Otroci osnovne šole »V. Šček« iz Nabrežine so se na pobudo gospe iz nabrežinske papirnice Terčon spomnili našega sklada z denarno nabirko. Najlepše se jim zahvaljujemo za dar, še posebej zato, ker vemo, da so to res njihovi prispevki, ki so jih nabra-li tako, da so se odrekli nekaterim svojim nakupovalnim željam.
Uredila JELKA CVELBAR
V soboto zvečer so v Prosvetnem domu na Opčinah predstavili ploščo »Primorska poje«, ki je izšla pred kratkim
radiotelevizija
italijanska televizija
radio
Prvi kanal
9.30	Televideo
10.30	... e la vita continua - 2. nadaljevanje
11.30	Un terribile cocco di mamma -TV film
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto. . . chi gioca - Opoldanski spored z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnilc
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute. . .
14.00	Pronto... chi gioca? - Zadnji poziv
14.15	II mondo di Quark - dokumentarec
15.C0 Primissima - kulturne aktualnosti
j5.30 šola in vzgoja - dokumentarec
1G.C0 n Principe dei sette mari -2. del
17Š00 Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Magic!
18.30	Parola mia - vodi Luciano Ri-spoli
19.35	Almanah
19.55	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	L’albero degli zoccoli - film
22.00	Dnevnik
22.10	L’albero degh zoccoli - 2. del filma
23.50	Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske -razmere
00.05 Šola in vzgoja
Drugi kanal
11.55	Cordialmente - rubrika
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Chip
13.30	Capitol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem
15.15	Sei sicuro? - nagradna igra
16.00	Italija po deželah: Spoznavajmo preteklost
16.30	Pane e marmellata
Viaggio al centro della terra -risanke
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Sereno variabile
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Una calibro 20 per lo specialista - film
Igrajo:	Glint Eastwood, Jeff
Bridges, Goeffrey Lewis
22.15	Politična tribuna
22.55	Dnevnik 2 - Večerne. vesti
23.05	Paolo Conte v Parizu 00.15 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 00.25 Johnny Cool, messaggero di
morte - film
Tretji kanal
12.00	Free Style
12.30	Nekoč je bil. . . glasbenik
13.00	Spartacus - balet
13.45	Rock koncert
14.45	Nastanek človeške vrste
15.30	Oddaja o Firencah
16.10	Šola in vzgoja: Keramika
16.40	Jazz Story
17.10	Dadaumpa
18.10	L’Qrecchiocchio - glasbena od daja
19.00	Dnevnik 3
19.35	Po sledeh' prednikov
20.05	Šola in vzgoja: Jedrska energija.
20.30	G. Verdi: Attila - lirična drama
22.20	Dnevnik 3
22.55	I Buddenbrook - 8. nadaljevanje
jugoslovanska televizija
Ljubljana
8.45	TV v šoli: TV koledar,
12.30	Poročila
17.30	Poročila
17.35	Pesmi in zgodbe za vas
17.55	Sokoli - lutkovna serija
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Spoznavajmo našo naravno dediščino : Pohorje .
19.30	Dnevnik
20.05	Nastanek človeške vrste - dok.
serija
21.00	Ne prezrite
21.15	J. Kneittel: Via Mala - 2. del
22.50	Dnevnik
23.00	Ta Amerika - 2. del dok. filma
Zagreb
16.05	TV v šoli
17.20	Otroci in piloti
17.45	Zgodbe iz nepričave
18.15	Tisoč udarcev - izobraževalna serija
19.30	Dnevnik
18.45	Domovino branimo tudi z lepoto
20.00	Vdove - 4. del nadaljevanke
20.55	Zabavnoglasbena oddaja
21.40	Dnevnik
21.55	V petek ob 22. uri - kulturni mozaik
Koper
14.15	TV Novice
14.30	Sherlock Holmes
14.45	Hala zgodovina glasbe
15.00	Sonce sije visoko - film
16.40	Sandokan - TV film
17.30	Kanadska narava - dok.
18.00	Kolesa sreče - TV film
18.30	Pacific international airport -TV film
19.00	Odprta meja
V današnji oddaji ODPRTA MEJA bo predstavitev najboljših športnikov v zamejstvu in na Primorskem v letu 1985 pred javno oddajo »Naš športnik 85«, ki bo jutri, ob 17. uri, v Tolminu.
19.30	TVD Stičišče
19.50	Odprti prostor
20.30	Marco Visconti - nanizanka
21.35	Zgodovina SS
23.00	TVD Vse danes
23.10	Revščina in plemenitost - film
zasebne postaje
CANALE 5
8.30	Mr. Hobbs va in vacanza -film
10.15	Ahce TV film
10.45	Facciamo un affare - TV film
11.15	I uttinfanuglia - kviz
12.00	Bis - kviz
12.40	n pranzo è servito1 - kviz
13.30	Lo smemorato di Collegno -film
16.30	Storie di maghi e di guerrieri
-	TV film
17.30' Dopp.o slalom - kviz
18.00	Zero in condotta - TV film
18.30	C est la vie kviz
19.00	Risanke
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Premiatisšima - variete
23.00	Božični koncert
24.00	II principe studente - film
retequattro
8.30	La costola di Adamo - TV film
9.00	Nessuno mi può giudicare -film
11.00	Due mafiosi contro Goldginger
-	film
12.45	Ciao ciao - božična oddaja
17.30	II circo delle stelle - TV film
18.20	Beniamino segugio celeste -film
20.30	II buon paese nagradno tekmovanje -
23.00	Prendila è mia - film
ITALIA 1
8.30	Bim Bum Barn - risanke
10.30	Enos - TV film
11.30	Sugar time - TV film
12.00	Lo zio d'America - TV film
12.30	Anther day
13.00	Nemici amici - TV film
13.20	Help! - kviz
15.00	Happy Days - TV film
16.00	Bim, Bum Barn - risanke
19.00	Gioco delle coppie - kviz
19.30	La famiglia Adams - TV film
20.30	Vip mio fratello superuomo -film
22.20	Ad Ovest di Paperino - film 00.20 Cannon - TV film
TELEPADOVA
12.00	Chips - TV film
13.00	Capitan Futuro - risanka
14.00	Love. Story - TV film
15.00	Chips - TV film
17.00	Bryger - risanke
17.30	Gli orsetti del cuore - risanka
18.50	Coccinella - risanka
19.00	Anna dai capelli rossi - risanka
20.30	Due strani papà - film
22.30	Eurocalcio - športna oddaja
23.30	Hockey - športna oddaja
1.00	I nuovi Rookies - TV film
TRIVENETA
15.00	Monitor
15.30	Teresa - film
17.00	Forza Sugar - risanke
17.30	Risanke
18.00	Filmski spored
18.30	Moto News
19.00	Oddaja o ribolovu
20.00	Filmski spored
20.15	Mister Horror - film
22.00	Combat - TV film
23.00	L’incidente - film
1.00	Film
2.30	Monitor
TELEFRIULI
12.28 Deželni dogodki
12.30	Dick Van Dyke
13.00	Lamù - risanke
13.30	Andrea Celeste - TV film
15.00	Voltus 5 - risanke
15.30	Glasbena oddaja
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	Regione verde
19.00	Večerne vesti
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Classe mista - variete
22.15	Nočne vesti
22.45	Nice Priče
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Na goriškem valu (ponovitev); 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka - Lahka glasba;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 -Lahka glasba; 13.20 Naša pesem 1984: akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane, nato: Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo! ; 15.00 Mladinski pas: Iz filmskega sveta; 16.00 Zbornik:: Iz zakladnice pripovedništva, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.20 Tržnice; 13.00 Danes na valu Radia Koper: Mladinska oddaja, Pesem tedna; 15.00 Jeklotehna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Glasbene aktualnosti.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.35	Prost vstop; 11.00 Hit parade;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.40 Danes bomo govorih o...; 14.40 Poročila v nemščini; Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 15.00 Rubrika o kulturi in u-metnosti; 15.45 Glasbeno popoldne;
16.00	Radijski oder; 16.15 La Vera Romagna; 17.445 Alta fedeltà; 18.10 E-vergreen; 18.45 Country music; 20.00 Nočni spored.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.‘05 Jutranji spored; 9.00 Radio anch’io;
10.30	Radio anch'io: popevke; 11.10 Moj prijatelj: skrivnosten svet živali; 11.30 Uno di New York - 10. nadaljevanje; 12.03 Via Asiago Tenda;
13.30	Poštna kočija; 13.36 Master: glasba dan za dnem; 13.50 Turistične informacije; 15.03 Radio 1 za vsakogar: aktualni tednik; 16.00 II Pa-ginone; 17.30 Radio 1 - jazz; 18.00 Evropski variete; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Športna oddaja: motorji;
10.25	Verska rubrika; 19.30 Na naših trgih; 19.35 Audiobox Lucus; 20.00Fo-nit Cetra predstavlja; Skrivnostna vojna Sredozemlja; 21.03 Komorni koncert; 22.15 Večerni orkestri.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16,30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: ' kako, zakaj...; 8.15 Napoved programa; 8.48 Francesco e la povera dama - 5. nadaij.; 9.10-Si salvi chi può!; 10.00 Posebna oddaja Dnevnika 2; 10.30 Radio 2 - 3131; 12,10 in
14.00	Deželni programi; 12.45 Disco-game; 15.00 Popoldanski spored; 15.05 Noi e il nostro io; 16.00 Znani romani; 16.35 Mladina danes; 17.32 Radijski oder; 18.00 Ostržkove dogodivščine; 18.32 in 19.57 Glasbena oddaja;
19.50	Kulturna oddaja; 21.00 Radio 2 - jazz; 21,30 Radio 2
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.50 Iz naših sporedov; 8.02 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ah poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji;
12.05	Na današnji dan; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Od melodije do melodije;
14.05	»Od pravljice do pravljice« - prizori iz baleta; 14.30 človek in zdravje; 14.40 - 15.25 Popoldanski mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP;
17.00	Studio ob 17.00, glasba; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.05 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 00.05 - 4.30 Nočni program.
Zadnja letošnja seja občinskega sveta
V maratonski razpravi na občini začrtane petletne programske smernice
V Podgori zanimiva razstava starih slik in dokumentov
Dolga, najbrž predolga je bila ponedeljkova seja goriškega občinskega sveta, zadnja v tem letu. Skoro sedem ur in pol so svetovalci razprav-Ijab o petletnem programskem načrtu sedanje petstrankarske koalicije, ki ga je župan prebral že teden dni prej. Seja se je zavlekla tja v poltretjo uro zjutraj. Govorilo je veliko svetovalcev, tudi po več iz ene stranke. Na dan so spet prišla nesoglasja znotraj večine. To se je pokazalo potem ko so svetovalci Drufuca (PRI), Waltritsch in Brunello (oba PSI) zahtevali od koalicijskih partnerjev, v prvi vrsti krščanske demokracije, da se drži koalicijskih dogovorov in da se ne najdejo v njenih vrstah prosto strelci, ki skoro ob vsakem glasovanju podprejo opozicijo, še zlasti mi-sovsko, takrat ko je treba izvoliti zastopnike v razne svete. Tem zahtevam je župan Scarano v repliki dejal, da mora biti sicer večina omejena takrat ko gre za politična vprašanja, da pa mora pozabiti na ideologijo in se odpirati takrat ko gre za človeška vprašanja. Zaploskal mu je le demokristjan Agati. Pričakovati moramo torej še v bodoče proste strelce v
prid misovskim kandidatom?
Slovensko vprašanje je prišlo spet v ospredje razprave. V besedah demokristjana Criscija, ki je dejal, da je treba vendarle sprejeti zaščitni zakon (demokristjanski je odprt prispevkom in dopolnilom, je dejal), Pavlina od SSk, ki je dejal, da mora biti osnova temu vprašanju dokument, ki ga je svojčas sprejel občinski svet, da Slovenci nočemo nikomur ničesar vsiliti in da je treba v tem okviru rešiti predvsem vprašanje šolskih stavb za slovenske šole. O tem so govorili vsevprek vsi trije misovski svetovalci, Coana je ostro napadel Vizzinijev zakonski osnutek in prebral nekatere odstavke iz njega. V popolnem nepoznanju naše stvarnosti a vendar v dokaz slabe in sovražne vzgoje, ki jo je dobil, je mlad misovec Cosma v svojem posegu bleknil, da je italijanska kultura stvar višjega naroda. To je sprožilo ostre reakcije. Najprej socialista Waltrischa, ki je dejal da teorije o herrenvolku so že pokopane. Potem pa še komunista senatorja Battella In tudi župana Scarana. Ni večjih ali manjših kultur. Tako Waltritsch kot
Brunello in Battello so v nadaljevanju razprave rekli, da bi bil že čas, da bi bil zaščitni zakon izglasovan. Tako bi se o stvari ne razpravljalo več, le aplicirati bi bilo treba zakon in tako bi bilo moč stvari reševati < vsakoanjo prakso, ne pa se o tem prepirati na vsaki seji.
Govor je seveda bil o občinskih službah, o urbanističnih vprašanjih, o sodelovanju z Novo Gorico. V ospredje prihajajo tudi vprašanja gradnje avtocestnega priključka do Razdrtega, ureditve čistilnih naprav za odpadle vode v Novi Gorici, vprašanja avtonomnega računa sodelovanja na kulturni ravni. Gre za pozitivne in negativne strani tega vsakdanjega sodelovanja. Komunisti menijo, da gre goriška občina v zadnjem času v tem rakovo pot. Drugačnega mnenja je župan, ki pravi, da je treba postavljati v ospredje tudi nedostatke.
Zelo kritična a vendar po svoje tudi zanimiva sta bila posega zelenega Fiorellija in liberalca Fornasi-ra. Komunist Salomoni in republikanec Drufuca sta se zaustavila predvsem ob vprašanjih zdravstvene o-skrbe.
Najbrž se niti ne zavedamo koliko skritega bogastva imamo v naših domovih. Stare razglednice, orumenele fotografije, dokumente, stare knjige, pa še kaj drugega. Razstav s takimi predmeti je bilo v raznih krajih našega slovenskega in furlanskega podeželja že precej, če smo le mogli smo stvar zabeležili. Zaradi tega smo čisto upravičeno pohiteli v Podgoro, kjer so v tamkajšnji župnijski dvorani v teh dneh priredili razstavo starih slik ih dokumentov o Podgori. V sodelovanju z mladinsko župnijsko skupino jo je pripravil Antonio Jakončič, goriški občinski svetovalec. Sam zbira razglednice, je v stalnem stiku s podobnimi zbiralci.
Zaradi tega mu ni bilo težko zbrati nad šestdeset razglednic, nekaj desetin starih slik, pa še celo vrsto dokumentov. Tako na razglednicah kot na slikah (veliko teh smo sicer že videli na podobnih razstavah ali v kakih publikacijah) je moč videti Podgoro kakršna je bila pred prvo vojno. Tovarne, seveda takratne, hiše, med temi tudi hotel, kjer so prenočevali predaseli tehniki tovarn, poštni urad s poštnim vozom, cerkve, mostovi, tudi porušeni med prvo vojno, karakteristični zvonik podgorske cerkve, pogled s Kalvarije na drugo stran Soče. vse to se nam nudi ko si ogledujemo to razstavo. Pod-
goro in Kalvarijo vidimo tudi odete v dim v času vojaških ofenziv med prvo vojno. Pa še slcrvenske narodne noše tu vidimo, občinske može nekdaj samostojne podgorske občine, kralja Viktorija Emanuela vrh Kalvarije.
Med dokumenti pa so zanimivi še zlasti izvlečki iz nekaterih knjig, kjer je govor o Podgori in o rodbini grofov Attems, ki je tu imela svoj dvorec. še zlasti pa so zanimivi nekateri zemljevidi še iz konca osemnajstega stoletja, kjer je moč videti vrsto takratnih imen potokov ter kako ledinsko ime.
Razstava bo odprta do nedelje ob delavnikih med 17. in 19. uro, v nedeljo pa od 9.30 do 12. in od 15. do 17. ure. Ker je zanimanje veliko pa jo bodo najbrž podaljšali še za kak dan.
kino
Gorica
VITTORIA 15.30—22.00 »La carica dei 101«. '
CORSO 16.00—22.00 »Joan Lui«. VERDI 17.30-22.00 »I Goonies«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—20.00 »Ritorno dal futuro«; jutri 16.00—22.00. COMUNALE Zaprto.
Mimo je dvodnevni praznik
V veselem in prijetnem razpoloženju ljudje preživeli božične praznike
v
Bratina in Stoka
v
v Steverjanu
Števerjansko občino sta obiskala deželna svetovalca Ivan Bratina in Drago Štoka. Z županom Ivanom Humarjem in z odborniki sta se na županstvu seznanila s problemi, ki v tem trenutku zanimajo števerjansko občino. Obljubila sta, da bosta pri deželnih oblasteh posredovala, da se šte-verjanska vprašanja ugodno rešijo. Deželna svetovalca sta se srečala tudi z bivšim županom Klanjščkom ter obiskala novo zadružno vinsko klet na Bukovju.
Danes srečanje obmejnih organov
Na mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi bo danes, v petek 27. decembra, ob 17. uri srečanje carinskih in policijskih organov, ki službujejo na mejnih prehodih na goriškem območju jugoslovansko - italijanske meje. Srečanje bo namenjeno bližnjemu novemu letu 1986, udeležili pa se ga bodo tudi zastopniki občin Nove Gorice in Gorice ter drugih krajev na obeh straneh meje.
Na srečanju bodo nazdravili uspehom in sodelovanju obmejnih organov obeh držav v letu 1985, ki se kažejo tudi v prijateljskem vzdušju ob naši meji.	(m.d.)
• Po podatkih prometne policije in karabinjerjev sa je promet včeraj na cestah na Goriškem odvijal brez zastojev. Na cestah je bilo sicer precej manj vozil kakor so prvotno predvidevali.
Božični prazniki so za nami. Ljudje so jih praznovali po starem običaju. Verniki so napolnili cerkve, še zlasti za polnočnico. Goriški nadškof je na božični dan maševal najprej v baraki v Pierisu, saj so iz varnostnih razlogov morali tamkajšnjo cerkev izprazniti, potem pa v goriški stolnici.
Na glavnem tržiškem trgu je postavljena velika zvezda repatica iz železa, ki so jo postavili delavci ladjedelnice. Na Travniku v Gorici in v središčih predmestnih vasi so postavljene jelke.
V gostiščih in restavracijah, še zlasti v tistih na podeželju, je bilo v torek zvečer moč dobiti še kak prostor. Na božični dan pa so bile restavracije vse polno zasedene. Rezervacije so bile zahtevane že kak mesec prej. Povsod so gostinci ponujali izbrane menuje. Veliko ljudi je šlo tudi čez mejo v jugoslovanska gostišča.
Včeraj, na Štefanovo, so ljudje v glavnem ostali doma. Tako v sredo kot včeraj so bili na vrsti obiski pri sorodnikih. Gospodinje so pekle dobre potice, gubance, piškote in druge dobrote, ki so v naših krajih značilne ob teh praznikih. Seveda je dobro v promet šlo tudi reklamizirano blago, sladkarije, ki ti jih vsak dan vsilji-
vo ponujajo s televizijskega ekrana.
Trgovci so seveda s prodajo v dneh pred prazniki bili zadovoljni, saj so ljudje nakupili veliko blaga. Tako v trgovinah z jestvinami kot, to je najbrž še pomembneje, v trgovinah z oblačili.
Sedaj pa so na vrsti še novoletni prazniki. Tudi na to so v gostiščih že pripravljeni.
Nezgodna kronika
Bolj skromna je nezgodna kronika minulih prazničnih dni. Na cestah na Goriškem so prazniki minili brez težjih prometnih nesreč, kljub temu, da so bile vremenske razmere, v sredo in še zlasti včeraj, zelo neugodne. Pri Zelenem križu, v oddelku za hitro pomoč v splošni bolnišnici, pri prometni policiji in gasilcih, so imeli tako med prazniki bolj malo dela, če izvzamemo nekaj manjših posegov.
Na božič, v dopoldanskem času, se je na Prevalu laže ranil 63-letni Virgilio Marega iz Števerjana. 'Izgubil je nadzorstvo nad motornim kolesom in padel v precej globok obcestni jardi.
Zdravniško pomoč so, kmalu zatem,
nudili Teresa Stin iz Gorice, Ul. Mon-tesanto 22. Ženska je bila žrtev lažje prometne nesreče v Ulici Fatebene-fratelli.
V Moraru pa se je, pri padcu z motornim kolesom, popoldne, laže ranil 16-letni Stefano Tonut iz Fare.
Na prometnem vozlišču na Tržaški cesti pa so v sredo popoldne, najbrž zaradi spolzkega cestišča, kar tri avtomobilisti trčili v železno ograjo. Nihče ni bil ranjen. Goriški gasilci pa so bili prav na omenjenem vozlišču dalj časa zaposleni s pranjem večjega oljnatega madeža.
V
Seja v Steverjanu
Drevi, ob 20. uri, se bo zadnjič v tem letu sestal občinski svet v šte-verjanu. Na dnevnem redu seje je poročilo župana in vrsta ratifikacij sklepov ožjega odbora, med drugim pogodbe z mestnim podjetjem iz Gorice o dobavi pitne vode.
razna obvestila
V Kulturnem domu Andreja Budala
bo silvestrovanje v priredbi društva Oton Župančič. Vpisujejo odborniki.
Finančni prispevki kulturnim društvom
Na naši sliki vidimo vhod v goriški avtoport na Jeremitišču pri Štan-drežu kakršen se nam pokaže z avtoceste Vileš - Gorica. Ob vstopu so že postavljene tehtnice za tovornjake. Zasedaj sta že dograjeni dve večji skladiščni hali. V načrtu imajo še gradnjo dveh drugih prav tako* velikih sai. V prvih dveh je ves razpoložljivi prostor že oddan. Goriški in drugi trgovci si prizadevajo tudi, da bi v bodoče dobili v najem precej prostora v drugih dveh halah. Na območju avtoporta bodo uredili tudi večje prostore za popravljanje tovornjakov, tako da goriškim lastnikom kamionov ne bo več treba na popravila v Videm. Avtoport so nameravali o-tvoriti že v začetku decembra. Pričakovali pa so prihod Andreottija, vendar pa italijanski zunanji minister je v tem času preveč zaseden. Seve-
da je treba vedeti, da bo avtoport zaživel v celoti le takrat ko bo dograjena avtocesta iz Nove Gorice do Razdrtega.
Goriški pokrajinski svet je na zadnji seji odobril predlog porazdelitve finančnih prispevkov kulturnim društvom in ustanovam in to na podlagi dež. zakona št. 68. Razpoložljiva sredstva so bila letos za kakih 50 odstotkov večja kakor larji. Tako so razdelili skoraj 130 milijonov lir. Ob tem velja zabeležiti, da so to sredstva, ki jih daje dežela, porazdeli pa pokrajina. Med prejemniki prispevkov je tudi enajst slovenskih društev in u-stanov. Zveza slovenske katoliške prosvete je prejela šest milijonov lir, Kulturni dom tri milijone, devet kulturnih društev pa vsako po 500 tisoč lir. Prispevek so prejeli: KD Skala, Gabrje, PD Štandrež, KD Oton Župančič, KD Briški grič, SKPD »Sedej«,
KD Sovodnje, SKPD Hrast iz Doberdoba, KD Kras in KD Jezero.
Zapustila sta nas...
Danes popoldne bodo na števerjan-skem pokopališču pokopali Remigia Koršiča, števerjanskega rojaka iz znane družine v tej briški vasi, ki je sicer že dolgo vrsto let živel v Gorici. Imel je 81 let, zadnja leta je bil sicer hudo bolan. Bil je priznan gradbeni podjetnik. Tako v mestu kot na našem podeželju so tehniki in delavci njegovega podjetja zgradili veliko hiš. še zlasti po zadnji vojni, ko je bilo treba obnavljati med vojno porušene domačije. Svoj čas je v Gorici zgradil tudi veliko garažo za avtomobile. Z družino je živel na Kata-riniju, v Ulici Orzoni.
Prav tako danes bodo v Gorici pokopali Maksa Debenjaka, znanega slovenskega organista, pevovodjo in harmonizatorja. Bil je na tem področju vseskozi aktiven še zlasti v vrstah slovenskih cerkvenih zborov, tako v Gorici kot marsikje drugje na podeželju. Na letošnji cecilijanki, ki je bila komaj pred mesecem dni, je dobil zlato Gallusovo značko.
9 Na sedežu goriške pokrajinske u-prave bo v ponedeljek, 30. t.m., ob 17. uri sestanek o načrtovanju kra-škega krajinskega parka.
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI IZ GORIŠKE
VABIJO
v soboto, 4. januarja 1986, ob 20.30 v Kulturni dom v Gorici na
NOVOLETNI KONCERT
Komornega orkestra Radiotelevizije Ljubljana
Dirigen:	STOJAN KURET
Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v tajništvih denarnih zavodov.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Operacija banzai«, ob 20.00 »Tootsie«.
SVOBODA 19.30 »Napačna vrata«, oh 21.30 »Kaliguline sužnje«.
DESKLE 19.30 »Bojevniki izgubljenega sveta«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu, Ulica San Michele, telefon 85136.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
»Alla salute«. Ul. Calisto Cosulich 117, telefon 711315.
POGREBI
Danes ob 11. uri Maks Debenjak iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče; ob 13.30 Remigij Corsi iz splošne bolnišnice v cerkev v Steverjanu; ob 13.30 Ivan Vižintin iz splošne bolnišnice v cerkev v Sovodnjah.
prispevki
V spomin na Ivana Vižintina darujeta žena Katja in sin Iztok 100 tisoč lir za KD Sovodnje in 100 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev iz Sovodenj.
i	24. decembra nas je zapu-
stil naš dragi mož, oče in *	nono
Remigij Corsi
Pogreb bo danes, 27. decembra 1985, ob 13.30 iz glavne bolnišnice v Gorici naravnost v števerjansko cerkev.
Za njim žalujejo žena Fani, hči Tatjana z Jožkom, snaha Majda ter vnuki Ivana, Marko in Veronika.
Gorica, Števerjan, 27. dec. 1985 Pogrebno podjetje Preschem, Gradišče telefon 99155 -Krmin telefon 60303
Na tihem je odšel naš
Ivan Vižintin
Pogreb bo danes, v petek, ob 13.30 iz-goriške bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Sovodnjah.
Žalostno vest sporočajo žena Katka, sin Iztok z ženo Nadjo in sorodniki.
Sovodnje, 27. decembra 1985
Zapustil nas je
Maks Debenjak
zaslužni kulturni delavec, organist in pevovodja
Pogreb bo danes, 27. t.m., ob 11. uri v cerkvi Sv. Ignacija v Gorici.
Hvaležna se klanja njegovemu spominu
Zveza slovenske katoliške prosvete in Združenje
cerkvenih pevskih zborov
Gorica, 27. decembra 1985.
Ob smrti Biagia Marina
Otok Gradež kot metafora življenja
Na božično vigilijo je v 94 letu starosti umrl veliki italijanski pesnik Biagio Marin. Bil je svojevrstna o-sebnost in svojevrstni pesnik, prav gotovo eden izmed najpomembnejših glasov v italijanski literaturi tega stoletja.
Biagio Marin se je rodil v Grade-žu in ostal svojemu otoku vseskozi zvest; zvest narečju, zvest usodi in zvest samoti.
Biagio Marin je do univerzitetnih študijev obiskoval šolo v Gorici, v nemščini, saj je bila- takrat Gorica pod habsburško monarhijo. V letih 1911 1912 se je vpisal na univerzo v Firencah. Bil je to čas, ko so se ob znameniti reviji »La Voce« zbirali Prezzolini, Papini, Slataper, Stupa-rich, Salvemini, Amendola in drugi. Med svojim bivanjem v Firencah je Marin izdal svojo prvo pesniško zbirko »Fiuri de tapo«.
Med prvo svetovno vojno je Marin kot prepričan iridentist desertiral iz avstrijske armade in šel v italijansko vojsko. Po vojni je kot učenec Giovannia Gentileja diplomiral v Rimu iz filozofije, nato se je vrnil v Gradež. Poučeval je v Gorici, bil direktor gradeških toplic, leta 1941. je poslal biblotekar zavarovalniške družbe Assicurazioni Generali. Veli ko let je živel prav v Trstu.
Kot pesnik je v širšem italijanskem krogu postal znan sorazmerno pozno (v petdesetih letih) in to z zbirko »1 canti de TIsola« (Pesmi o otoku). K njegovemu slovesu je veliko pripomogel tudi Pier Paolo Pasolini. V zrelem obdobju je izdal vrsto zbirk: »Vita xe Fiama«, »E anche el vento tase« in »Libro d’ore«. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj in si zaslužil mesto med najvidnejšimi italijanskimi pesniki.
Biagio Marin je pisal pesmi v starem gradeškem narečju. Osnovna tema o kateri je pisal je bil prav Gradež in vendar ni šlo pri njem za dialektalno in lokalistično izbiro.
Gradež dobi v Marinovih pesmih prispodobo življenjske osamljenosti; za modrimi črtami morja se odpira svet misterija, svet neskončnosti in kraljestvo vrhovne Biti. Na otoku živijo ljudje svoje trdo in trpko življenje, ko dvignejo glavo se jim preko obrisov otoka odkrije skrivnostno polje večnega. Tudi narečje je za Biagia Marina jezik preko katerega se prepletata vsakdanjost in večnost. Čar arhaičnosti je pesnika privlačeval s tajno močjo in tako se ni odpovedal domači govorici v korist italijanščine. Narečje pa mu je omogočalo, da v enostavni a izjemno čisti govorici »previrja« najgloblja bivanjska vprašanja in najgloblja nasprotja (otok - večnost; ljubezen smrt Ud.). Kar Marina veže na veliko italijansko literaturo, ki je zra-stla v začetku tega stoletja (Ungaretti, Montale, Penna itd.) je poleg miselno - filozofske osnove tudi klasična intonacija, duh antike, ki se prelije v izjemno aktualno govorico. Če se tako stiska sveta prelije v stisko jezika s hermetizmom Unga-rettija in Montaleja, se v Marinu kaže predvsem kot že omenjeni čar arhaičnosti, kot narečje, ki ni vedno lahko razumljivo.
Biagio Marin je prav gotovo eden izmed redkih pesnikov, ki je iz domačega narečja ustvaril univerzalno veljavno govorico. Gradež pa je v tej govorici postal prispodoba modernega življenja.
Biagio Marin 'je v Trstu tudi gost slovenskih ustanov (zadruge Most). Govoril je v tržaškem Kulturnem domu, čeprav je skozi življenje o-hranil kulturne niti mladostnega ire dentizma. Tudi kot svojevrsten paradoks, saj je bila njegova kultura tipične, kultura človeka ob meji in hkrati kultura človeka, ki je dozoreval v času velikih svetovnih stisk, ki jih je znal upesniti na svojevrsten način.
A. M.
V soboto v kinodvorani Ariston
DEVETDESET LET FILMA
V Parizu, za Opero, v Boulevardu des Capucines 14, bo za teden dni odprta najbolj poceni kinodvorana v mestu, morda celo v Franciji. Za en sam frank (približno 220 lir) si bodo gleu dalci lahko privoščili celih 10 filmov! Tako kot pred 90 leti, ko sta brata Auguste in Louis Lumière povabila svoje najbližje prijatelje v »Salon In-dien« Grand Café-ja. Od takrat, od tistega zasneženega pariškega večera 28. decembra 1895, štejemo dneve filmskega koledarja. Štejemo jih od trenutka, ko so se na malem ekranu vaudevilske strukture, pred 33 gledalci, prikazali posnetki kratometražne-ga filma La Sortie de l’Usine LUMIÈRE à Lyon.
Pravzaprav pa sploh ni povsem jasno, ali je bil res izbor Lumièrovih filmov prva kinopredstava na svetu ali ne. Samo za en podatek smo lahko res gotovi: tisti pariški gledalci so bili prva filmska publika, ki je za film plačala vstopnino. Če na decembrski dogodek gledano iz tega zornega kota, je potem že prav, da filmu štejemo dneve od trenutka, ko je kdo plačal zanj, saj je prav film od vseh umetnosti tista, ki se najbolj neposredno naslanja na denar, na velike denarje.
Brata Lumière sta registrirala patent njune filmske kamere 13. februarja 1895 in že marca istega leta realizirala film o delavcih, ki veselo korakajo iz družinske tovarne v Lyorau. Delavci in delavke so zato morali nič kolikokrat ponavljati sicer vsakdanje korake iz službe domov, Avgust Lumière, režiser, je popravljal kretnjo, s katero je neki delavec potiskal kolo, delavki je popravil klobuk, kričal jim je, naj ne gledajo v kamero. La Sortie de l’Usine namreč še zdaleč ni tisti dokumentarec, tisti film verité, kot bi si lahko mislili in brata Lumière tudi nista samo dva pionirja v svetu tehnike, ampak sta prva dva režiserja, ki sta mislila v kadrih na sekundo in sta zrla v svet skozi leče kamere/projektorja.
Kaj pa ostali? Kako lahko imenujemo Emila in Maxa Skladanowska, ki sta 1. novembra 1985 organizirala filmsko projekcijo z Bioscopom v Music Hallu berlinskega Zimskega vrta? Da nista pionirja, ker jima je podvig
August Lumière
spodletel? Kaj pa Laurie Dickson v New Yorku ali Acme Le Roy in Eu-gene Lauste, ki sta februarja istega leta, v Atlanti, predstavila Kineto-skop Thomasa Alva Edisona? Nimajo tudi ti pravico, da si priborijo kotiček filmske zgodovine? Zato pa tudi ne smemo zanemariti patenta filmskega traku z enakomernimi luknjicami v sredini — Patent Eastman iz leta 1885 — brez katerega bi si morali še beliti glave, kako enakomerno potiskati filmski trak skozi filmsko kamero...
Še ena zanimivost iz tistih časov: vse filmske kamere so bile istočasno tudi projekcijske naprave in zato so nastajali veliki problemi s previjanjem filma in veliki doprinosi k filmski u-metnosti so se merili tudi v metrih, ki si jih lahko odvrtel naenkrat. V tem pa je bil mojster T.A. Edison,
ki je v razmeroma majhni leseni škatli natrpal največ filmskega materiala, ne da bi pri tem kakorkoli poškodoval kakovost projekcije.
Ampak pustimo to, pustimo predzgodovino filma, pustimo, če želite, tudi celotno družino Lumière, in poglejmo kako bomo lahko proslavljali sobotno filmsko noč. Kdor je v Parizu, naj stopi v klet Indijskega salona — če se bo seveda prerinil skozi gnečo, kdor ostane v Trstu pa se lahko pridruži praznovanju, ki ga prireja kinoklub La Cappella Underground v kinu Ariston. Vabila — vstop je seveda prost — obetajo torte, kolače in vseh vrst penečega se vina, poleg tega pa premiero dveh »izgubljenih« filmov, ki sta se leta in leta kvarila v kartonastih škatlah v podstrešju tržaškega zbiratelja, Id pa ni imel dovolj denarja, da bi ju ponatisnil na negorljiv trak. Kinotečni servis dežele Furlanije - Julijske krajine je priskočil Edvinu Millu na pomoč in nam povrnil Profanazione (Eugenio Perego, Italija 1924) ter Un cuore, un pugnale, un cervello (Charles Krauss, Italija 1922).
Program in večer se pričneta ob 23. uri v soboto, za zaspance pa bo ponovitev (filmov, ne veselice) v nedeljo, ob 11. uri, ob klavirski spremljavi Carla Moserja. Če pa ste tako leni, da vas v kino ne zvabita niti devetdesetletnica filma, niti slaščice, ostanite doma in glejte televizijo: vse italijanske TV-postaje so namreč pripravile »spominski« program in dobrih filmov bo, žal, na pretek. Med vsemi, po svoji enotnosti in treznosti izstopa RAI 3, edina, ki jo lahko tudi filmski človek svetuje prijateljem.
(ef)
DOMA
lip/ IN V SVETU
Slovenijales DOBRO POZNAN
alpina,
Ljubitelji športa
jutri vsi v Tolmin!
•
Ob 17. uri bo v šolskem centru Vojvodino v Tolminu skupna slavnostna podelitev priznanj najboljšim športnikom. Poleg nagrajencev se bodo občinstvu predstavile kulturne skupine z obeh strani meje, v preddverju pa bo odprta razstava o dosedanjih izborih najboljših športnikov.
Košarka: četrtfinale italijanskega pokala
PORAZ MILANČANOV
V včerajšnjih prvih četrtfinalnih srečanjih italijanskega košarkarskega pokala je za presenečenje poskrbela Baneoroma, ki je doma visoko in zanesljivo premagala milanski Simac s 100:87 (57:45). Boljši strelci: Rau-tins 25, Flowers 21; Schoene 27, D'Antoni 19.
Tanjevičev Mobilgirgi (Oscar 36 točk, Lopez 26) je v Caserti po pričakovanju premagal Benetton iz Tre-visa (Solomon 25, Kopicki 21) s 110:100 (54:51). Bolonjski Granarolo (Williams 21, Meriweather 21) je s težavo odpravil Scavolini iz Pesara (Silvester 22, Frederick 18) s 93:90 (51:51), medtem ko je Arexons v Can-tuju (Gay 30, Anderson 28) tesno premagal Divarese (Thompson 28, Mi-cheaux 27) s 93:91 (46:44).
Povratna srečanja bodo 2. januarja.
Kolesarstvo: Italijan Minello
izboljšal svetovni rekord
CIUDAD MEXICO — 22-letni italijanski kolesar Ennio Minello je v
Ciudad Mexicu (na istem dirkališču, kjer je Francesco Moser izboljšal svetovni rekord v enourni vožnji) poskrbel za lep podvig. Italijanski amater je namreč izboljšal svetovni rekord na ICO km s časom 2.15’44”34 s poprečno hitrostjo 44,203 km na uro.
Prejšnji rekord je bil last Danca Jorda Luna z 2.18”43”60.
Nogomet: »Top 11«
RIM — Najboljša enajsterica italijanskega nogometnega prvenstva po prvem delu (»Top 11«) izgleda takole: VRATAR: Tacconi (Juventus). BRANILEC: Favero (Juventus). BRANILEC - NAPADALEC: Cabrini (Juventus). KRILEC: Junior (Torino). »STOPPER«: Brio (Juventus). »LIBERO«: Zaccarelli (Torino). KRILO: Donadoni (Atalanta). VEZNI IGRALEC: Massaro (Fiorentina). SREDNJI NAPADALEC:	Serena (Juventus).
VEZNI IGRALEC - NAPADALEC: Maradona (Napoli). DRUGI NAPADALEC : Rummenigge (Inter).
Jutri v organizaciji ŠD Adria
Dirka v ciklokrosu za trofejo »Al Fogolar«
V Lonjerju bo jutri zaključno tekmovanje, ki ga prireja domače športno društvo. Na sporedu bo deveta preizkušnja v ciklokrosu za trofejo »Al Fogolar«, ki jo vsako leto prirejajo deželna kolesarska društva.
Start jutrišnje lonjerske dirke bo ob 13.30, nastopili pa bodo najboljši tekmovalec iz Treh Benečij ter iz Slovenije. Vsi kolesarji nastopajo letos prvič na podobnih dirkah, v Lonjer pa bd jih moralo prispeti kar lepo število z reprezentantom Ropretom na čelu.
Prireditelj računa, da bo na startu okrog 60 tekmovalcev. Dirka bo za domače vozače pomembna tudi zaradi tega, ker predstavlja eno zadnjih preizkušenj pred nastopom na italijanskem državnem prvenstvu, ki bo 5. januarja v Padovi. (R. Pečar)
Senna pred Prostom
RIM - Po anketi specializirane revije Motor je najboljši pilot leta 1985 Brazilec Ayrton Senna, pred Francozom Prostom in Fincem Rosbergom.
Najboljši nogometaš Evrope 1985
TRETJIČ PLATINI
kratke vesti - kratke vesti
Najboljši športniki SRS
Mateja Svet in Rok Petrovič
ŠKOFJA LOKA — Pred dnevi je bila v tem kraju proglasitev najboljših športnikov, športnic in ekip Slovenije za leto 1985. Med moškimi je bil zanesljivo prvi smučar Rok Petrovič, med ženskami smučarka Mateja Svet, med ekipami pa Paloma Branik.
VRSTNI RED
MOŠKI. 1. Rok Petrovič (alpsko smučanje) 316; 2. Bojan Križaj (alpsko smučanje) 292 ; 3. Srečko Masle (kanuizem) 253 ; 4. Požar (balinanje) 119; 5. Ulaga (smučarski skoki) 115. ŽENSKE: 1. Mateja Svet (alpsko smučanje) 500 ; 2. Polona Domik (košarka) 304 ; 3. Romana Zrnec (avtomobilizem) 171; 4. V. Ojsteršek (n. tenis); 5. Lapajne (atletika) 158. EKIPE. 1. Paloma Branik 33; 2. Iskra Delta Ježica 20; 3. Posadka Elanove jadrnice E 31 R in jugoslovanska reprezentanca 3xC-l 17.
PARIZ — Kot je bilo pričakovati, je francoski as in član turinskega Ju-ventusa Michel Platini tretjič zaporedoma najboljši nogometaš Evrope. Platini si je prislužil priznanje francoskega tednika »France Football« z odlično igro tako v reprezentanci kot z Juventusom. Na drugo mesto se je uvrstil danski reprezentant in član Verone Preben Elkjaer, tretji pa je Zahodni Nemec Bemd Schuster, ki igra pri Barceloni. Na pivih desetih mestih je še več »tujcev«, ki nasto^ pa jo v italijanskem prvenstvu.
VRSTNI RED
1.	Platini (Fr.) Juventus 127 točk;
2.	Elkjaer (Dan.) Verona 71; 3. Schuster (ZRN) Barcelona 46; 4. Laudrup (Dan.) Lazio in Juventus 14; 5. Rummenigge (ZRN) Inter 13; 6. Boniek (Polj.) Juventus in Roma 12; 7. Protasov (SZ) Dnjepr 10; 8. Brie-gel (ZRN) Verona 9; 9. Dasajev (SZ)
Spartak Moskva in Robson (Angl.) Manchester United 8.
snežne razmere
Trbiž 25 - 30 cm; Ncvejsko sedlo 40 - 100; Ravascletto 10 - 30; Piancaval-lo 35 - 45; Forni di Sopra 5 - 35; Mokrio je 70 - 90; Misurina 30 - 40; Sap-pada 25 - 60; Madonna di Campiglio 20 -. 60; S. Martino di Castrozza 10 -40; Corvara Colfosco 15 - 35; Ortisei 10 - 30; Selva di Val Gardena 20 - 30; S. Candido 20 - 60; Sesto Val Posteria 30 - 60; Val Senales 30 - 100; Tra-foi 30 - 50; Arabba 35 - 50; Cortina d’Ampezzo 0 - 40; Alleghe 20 - 50; Auronzo 5-25; Selva di Cadore 20 -40; Kanin 20 - 50; Pokljuka 50; Kohla 20 - 35; Kranjska gora 40 - 90; Krvavec 25.
Nogomet: uspešna turneja
Južne Koreje v Mehiki
CIUDAD MEXICO — Nogometna reprezentanca Južne Koreje, ki bo v prvem delu SP v Mehiki igrala v isti skupini kot Italija, je z zmago sklenila svojo turnejo po Mehiki. V zadnjem srečanju je namreč premagala moštvo Unama z 2:0. Južna Koreja se je v Mehiki mudila skoraj mesec dni in odigrala kar šest prijateljskih tekem z dokaj zadovoljivim obračunom: dve zmagi, dva neodločena izida in dva poraza.
Mali maraton v Firencah
FIRENCE — Maroški atlet Nechaa-di El Mustafa je osvojil »božični mali maraton« v Firencah pred Italijanoma Biagijem in Grassom.
Gozzanu tek »sv. Štefana«
BOLOGNA — 22-letni Marco Gozzano je nepričakovano osvojil tradicionalni tek »sv. Štefana« v Bologni.
Na cilju je namreč prehitel favorizirane Bordina, De Madonno in Boffija.
Boks: Belcastro premagal Jugoslovana Tigana
PAVIA — Na mednarodnem boksarskem mitingu v Pavii je Italijan Ercole Belcastro premagal Jugoslovana Raša Tigana (mušja kategorija) zaradi odstopa v drugem krogu.
totip
1. -	- prvi	X	1	
	drugi	1	X	
2. -	- prvi	2	1	
	drugi	X	2	
3. -	- prvi	2	X	
	drugi	X	1	
4. -	- prvi	1	2	X
	drugi	2	X	1
5. -	- prvi	1	2	
	drugi	2	1	
6. -	- prvi	X	1	2
	drugi	1	X	2
naše peterke v mladinskih ligah
trener franko drašič o meblovih tekmah
Domu slovenski derbi
Po spodbudni zmagi sedaj derbi z DMA
MLADINCI
DOM — BOR	63:61 (25:36)
DOM: Košuta 2, Corsi 8, Bric 6, Orzan 24, Roner, Romano 23, Čubri-
10,	Rinelli, Battello.
BOR: Pahor 18, Smotlak, Vecchiet
11,	Arena, Škerk, Kovačič 11, Bajc 4, Oberdan, Volk 6, Jovan 11.
Domovci so v mladinskem prvenstvu v drugem slovenskem derbiju premagali z veliko težavo okrnjeno e-kipo Bora. Kljub temu da so Tržačani nastopili le s petimi mladinci, so »belo-rdeče« spravili v veliko zagato. V prvem polčasu so bili Furlanovi varovanci celo boljši tekmec, saj so po začetnem delnem izidu 14:2 vseskozi vodili.
V drugem polčasu pa so domovci le bolje zaigrali in so v 10’ borovce dohiteli (48:48). V nadaljevanju je Gojkovičevim varovancem uspelo povesti s sedmimi točkami razlike, to pa je tudi zadostovalo za končno zmago. Med domovci je tokrat prav dobro i-gral Romano, ki je bil v drugem polčasu res nezgrešljiv. Med borovci pa se ja izkazal mladi Bajc (letnik ’71), ki je bjl večkrat enakovreden starejšim nasprotnikom. (M. Čubej)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP —
BARCOLANA A 50:69 (27:34)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Andrej Peilot 5, Niko Pertot 8, Gruden 11, Cunja, Danieli, Compare, E-mili 11, Stanissa 15, Bogateč, Ban.
Kontovelci so ponovno izgubili na domačem igrišču, in sicer proti močni peterki Barcolane. Že na začetku je bilo videti, da so bdi gosti močnejši, toda domačini so se dob.ro branili in končali polčas z majhnim zaostankom. V drugem polčasu pa niso zmogh zadržati nasprotnika in tako izgubili.
Pohvaliti je treba Stanisso in Emilija. (Dimitrij Danieli)
BARCOLANA B — POLET 61:87
(27:43)
POLET: Kocman (0:2), Žetko 11 (1:2), Persi 22, Kozlovič 2, Oberdan, Škerlavaj 7 (1:3), Gomizelj 7 (1:2), Fabčič 22, Čebulec 16 (0:1), Bevilacqua.
Boletovi mladinci so v nedeljo za-
beležili drugo zmago v prvenstvu. Po predvidevanju so namreč premagali skromno peterko Barcolane B.
Verjetno je neobičajna ura začetka tekme povzročila pravo spanje v vrstah poletovcev, ki so igrali katastrofalno do 8. minute, ko so nasprotniki vodili s 17:10. Takrat pa so se naši končno zbudili in nebogljeno Barcolano zasuli s kopico protinapadov.
Boljša od ostalih, ki pa so vsi odigrali res dobro zadnjih 30 minut, sta bila tokrat Fabčič in Čebulec.
(S. Tavčar)
IZIDI 3. KOLA: Dom - Bor 63:61; Kontovel Electronic Shop - Barcola-na A 59:60; Barcolana B - Polet 61:87; Libertas - Saba 91:59. ZAOSTALA TEKMA: Barcolana A - Barcolana B 70:52.
LESTVICA: Barcolana A 6; Bor, Polet in Intermuggia 4; Dom in Libertas 2; Kontovel Electronic Shop, Barcolana B in Saba 0.
KADETSKO
DRŽAVNO PRVENSTVO
ITALA SO.TE.CO. — JADRAN FARGO 77:97 (36:39)
JADRAN FARGO: Uršič 0 (0:1), L. Lippolis 27 (3:11), M. Pertot 6, Ba-rini, Carbonara 51 (4:5), P. Pertot 2 (0:2), P. Lippolis, Civardi 7 (1:3), Mosetti, Terčon.
Po porazu proti premočnemu gori-škemu Segafredu so jadranovci želi nov, pomemben uspeh. V Gradišču so namreč premagali trdožive domačine in to po ostrem boju. Končni rezultat ni resnična slika tekme, saj so bili domači našim stalno za petami in le v zadnjih minutah so jadranovci odločno povedli. Ob odsotnosti Lokarja in Terčona (oba poškodovana) se je toltrat razigral Carbonara, ki je dosegel kar 51 pik. Ob njem je solidno igral Peter Pertot, ki igra iz tekme v tekmo bolje. V prihodnjem kolu bodo jadranovci igrali na domačem igrišču proti Barcolani.
(M. Raseni)
LESTVICA: Segafredo in Jadran Farco 8; Don Bosco in Leasest 6; So. Te.Co. Gradišče 4; Pali. Pordenone 2; Barcolana 0.
Dekleta so dobro reagirala na hud udarec, ki so ga doživela proti ekipi Fratte. V soboto je bilo čutiti na igrišču zbranost in veliko željo po zmagi. Splošno negodovanje in trde kritike so tokrat pozitivno vplivale na igralke, ki so zaigrale z večjim zanosom. Sobotna tekma ni bila lahka. Meblo je moral po treh letih prvič na igrišče brez »tujke«, torej brez glavne igralke, čeprav sem vedel, da Ferrara ne sodi med boljše ekipe, sem se vendarle pred tekmo bal, da bodo naša dekleta popustila. A ni šlo tako.
Tekma je bila vedno v naših rokah in končni izid ni bil nikoli v dvomu. Spodrsljaj in poraz v tretjem setu gre pripisati le izredno tveganim
UNDER 18 — ŽENSKE
SOKOL — FRIULEXPORT 0:3
(7:15, 5:15, 1:15)
SOKOL: Radetič, Pizziga, Rudež, Legiša, T. in L. Masten, Vižintin, Passerini, Žbogar, škerk.
FRIULEXPORT: Foraus, Garbini, Ušaj, Ukmar, Pertot, Žerjal, D’Am-brogio, Umek.
V slovenskem derbiju je Friul-export zasluženo slavil v gosteh proti sicer solidnemu Sokolu. Državne pod-prvakinje v kategoriji deklic tako nadaljujejo svojo nepretrgano serijo zmag. Poleg tega pa niso v prvenstvu under 18 še izgubile seta.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP —
LE VOLPI 3:2 (12:15, 12:15, 15:4,
15:5, 15:5)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Štoka, Ukmar, Sirk, Bukavec, Sardo, Golja, Katarina in Valentina Košuta, Sedmak.
TRAJANJE SETOV: 18, 20, 16, 13 in 23 minut.
Kontovelke so odpravile zadnjeuvr-
in uspešnim servisom nasprotnic, ki so bili skoraj nesprejemljivi. Da so dekleta igrala pozitivno je razvidno tudi iz^ razmerja 86:71 med napakami in uspešnimi akcijami. Predvsem je razveseljivo dejstvo, da smo naredili več točk direktno s servisom, manj pa zgrešili pri sprejemu, in sicer 20 proti 15. Opazna je bila sicer določena utrujenost, ki je bila posledica gostovanja v sredo v Moglianu za pokal Italije. V prihodnje bo treba razporediti treninge tako, da se igralke do sobotne tekme opomorejo.
Glavna junakinja sobotne tekme je bila vsekakor Elena Maver. Odigrala je eno svojih najboljših tekem. Bila je dobra v vseh elementih, tudi v tistih, ki ji ne ležijo preveč, kot so sprejem, servis in obramba. Naravnost kraljevala pa je ob mreži. V napadu je bila neustavljiva.
Tudi Lajris Žerjal zasluži nekaj be-
ščene nasprotnice šele po petih setih igre. Popolnoma po nepotrebnem so .jim prepustile prva dva seta, verjetno zaradi podcenjevanja in nebor-benosti. Kazalo je, da bo tekme kmalu konec, tedaj pa so Kontovelke reagirale in presenetile objektivno slabše gostinje, ki jim ni uspelo več kljubovati razigranim domačinkam. Pozitivno je dejstvo, da se Kontovelke niso vdale v poraz, čeprav so že izgubile prva dva seta. (M. Štoka)
IZIDI: Friulexport - Sokol 3:9; Kontovel - Le Volpi 3:2; Breg - Armes 3:0.
LESTVICA: Friulexport 20, Breg 18, Sokol 12, Armes 10, Virtus 8, Volley 80 6, Kontovel 4, Le Volpi 0.
UNDER 18 — MOŠKI
SLOGA - INTER 0:3 (6:15, 6:15, 7:15)
SLOGA: čač, Gulič, Hrovatin, Ker-pan. Komar, Sain, Taučer.
TRAJANJE SETOV: 11, 15 in 16 minut.
Inter je pri Banih resnično dokazal svojo letošnjo veliko premoč v tej
sed. Po šestih bledih nastopih je zaigrala tako, kot zna, oziroma kot sem od nje pričakoval. Kljub nekaterim naivnim napakam je zaigrala skozi vso tekmo konstantno in uspešno.
V soboto, 4. januarja, nas čaka v Trstu izredno težka naloga. Spoprijeli se bomo v mestnem derbiju z ekipo OMA. Ta ekipa igra proti nam ved1 no zelo motivirano in zagrizeno, rekel bi celo z nekako jezo. Ker bomo igrali še vedno brez diskvalificirane Markovičeve, bo tekma še težja. Pri nasprotniku bo motivacija še večja, kajti njihov trener Cipolla vedno zatrjuje, da je razlika med Meblom in OMA le v tujki, drugače sta si ekipi enakovredni.
Prihodnjo soboto imajo torej naša dekleta možnost, da to trditev demantirajo. Dokazati morajo, da so boljše od mestnih nasprotnic. Obeta se torej trd in zagrizen boj.
konkurenci. Slogašem ni dopustil, da bi prišli do izraza, saj je z dobro in zrelo odbojko strl vsak odpor naših fantov. Prvo mesto Tržačanov je povsem zasluženo, saj lahko po predstavi, ki smo jo gledali pri Banih, trdimo, da so Interjevi igralci letos za naše odbojkarje povsem nedosegljivi. (Inka)
IZIDI: St. Imm. - Volley Club 3:0, Prevenire - CUS 3:0, Inter 1904 - Sloga 3:0, Bor - Rozzol 3:0.
LESTVICA: Inter 1904 20, Sloga in Prevenire 14, Bor in St. Imm. 12, CUS 6, Rozzol 2, Volley Club 0.
Nogomet: deželni pokal
Zaradi megle tekme v Križu ni bilo
Včerajšnjega nogometnega srečanja za deželni pokal v Križu med domačo Vesno in Ronchijem zaradi megle niso igrali. Tekmo bodo igrali po novoletnih praznikih.
naše šesterke v mladinskih ligah
9
Pred kratkim v Borovem športnem centru
Uspelo tekmovanje AD Bor Inf ordata
Atletsko društvo Bor Infordata je v četrtek, 19. decembra, v balonu Borovega športnega centra uspešno izvedlo tekmovanje v troboju za mlajše dečke in deklice, ter za starejše kadete in kadetinje. S tem tekmovanjem je skupina tridesetih mladih atletov, ki o-bjskujcjo atletsko šolo, sklenila pod vodstvom prof. Toplaka prvi ciklus atletske vadbe. Sicer pa sta v letošnjem programu še dve podobni tekmovanji po koncu drugega oziroma tretjega ciklusa treningov. Troboj je precej dobro uspel, saj so bili mladi atleti podobno kot na treningih zelo prizadevni.
Najprej so se pomerili v teku na 20 metrov, nato v troskoku z mesta in na koncu še v metu 2- oziroma 3-kilo-gramske medicinke. V vseh skupinah so se mladi atleti prav do konca vneto potegovali za končno zmago. Prvi tri-
je so bili za opravljeno delo nagrajeni in se ob sklenitvi treninga skupaj s starši udeležili pripravljene zakuske. Na koncu bi še povedali, da se bodo treningi ponovno pričeli 7. januarja 1986, vsem atletom pa želimo, da bi čimbolje preživeli novoletne počitnice in si med njimi nabrali novih moči za prihodnjo sezono.
IZIDI
Kadetinje - 1. Klavdija Kozlovič 19 točk: 20 m - 3”6, troskok z mesta 5,70, met medicinke 8,5 m; 2. Katja Kozlovič 15 točk: 20 m 3”9, troskok z mesta 5,40, met medicinke 5,80; 3. Erika Drioli 14 točk: 20 m 3”9, troskok z mesta 5,60, met medicinke 5,70 m; 4. Tanja Kermec 8 točk; 5. Michela Mosetti 7 točk.
Kadeti: 1. Marko Antoni: 20 m 3"7, troskok 6 m in met madicinke. 8 m.
Deklice (letnik 74/75) : 1. Vanessa Mezgec 28 točk: 20 m 3”9, troskok 5,10, met medicinke 6,80; 2. Kristina Horvat 22 točk: 20 m 3”9, troskok 4,85 m, met medicinke 6 m; 4. Ivana Marc: 20 m 4”0, troskok 4,98 m, met medicinke 6,20; 4. Kristina Živec 20 točk; 5. Martina Mosetti 19 točk; 6. Tanja Biondi 16 točk; 7. Barbara Baša 15 točk; 8. Marina Petaros 13 točk.
Dečki (kitnik 73/74) : 1. Mitja Starec 24 točk: 20 m 3”7, troskok 5,80, met medicinke 8,75 m; 2. Aleksander Debenjak 21 točk: 20 m 3”8, troskok 5,40, met medicinke 8,60; 3. Peter Magajna 19 točk: 20 m 3”6, troskok 5,30, met medicinke 6,30; 4. Robert Pavlica 17 točk; 5. Matej Petaros 14 točk; 6. Marko Germani 11 točk; 7. Sergio Sosič 10 točk in Danilo Strain 10 točk.
(B. R.)
KOŠARKARSKA TRIM LIGA
Poraz domovcev proti Salonitu
Salonit - Dom 90:81 (45:35)
SALONIT: Mavrič 5, Čefarin 4, Podbršček 17, Lazar 14, Valentinčič 15, Gabrijelčič 12, Skrt 6, Brešan 17.
DOM: Mauro Dornik 8, Cej 6, Nanut 7, Orzan 14, Battello 2, Kocjančič 4, Coretti 29, Ugo Dornik 7, Ciani 4.
PON: Orzan (27), Ugo Dornik (38). ON: Dom 27, Salonit 22. 3 TOČKE: Valentinčič 2, Orzan 1.
Domovci so v 4. kolu trim-lige klonili v gosteh proti solidni ekipi Salonita iz Deskel. »Belo - rdeči« so dobro začeli srečanje, saj so v 12. min. vodili s petimi točkami razlike (24:19). Tudi v nadaljevanju so domači z delnim izidom 13:2 krepko prešli v vodstvo, ki so ga ohranili vse do konca srečanja. Kljub vsem naporom Voj-kovičevim varovancem ni uspelo nadoknaditi zamujenega. Najvišje vodstvo domačinov pa je znašalo 19 točk. Igralci Salonita so zasluženo zmagali, predvsem glede skupinske igre, saj je kar pet igralcev doseglo več kot deset košev.	(M. Čubej)
Počitek za naše nogometaše
Naši nogometaši imajo sedaj v 2. in 3. amaterski ligi počitek. Na igrišče bodo zopet stopili 12. januarja, ko bodo nadaljevali boje za prvenstvene točke. Na sliki: akcija med prvenstvenim srečanjem 3. amaterske lige Gaja - San Marco
andrej žagar o jadranovih tekmah
Tudi med prazniki temeljiti treningi
V zadnji tekmi letošnjega leta smo gostili Maltinti iz Pistole, ki je malo slabše startal na začetku prvenstva, nato pa s konstantno igro začel nizati točke ter bil pred tekmo z nami s 14 točkami na šestem mestu. Maltinti je naš stari znanec, saj smo se z njim že srečali pred dvema letoma, najprej v prvenstvu C 1 lige, nato pa še v play ojfu za napredovanje v B ligo. Od takratne njihove ekipe so ostali samo še trije igralci in trener, vsi ostali pa so prišli že lani ali pa pred začetkom letošnjega prvenstva.
Ob vseh teh spremembah pa smo pričakovali, da bo Maltinti igral podobno košarko kot takrat, in res v samem poteku igre ni bilo bistvenih sprememb. V obrambi sta bistveni formaciji »mož - moža« in to na 2 - 1 - 2, v napadu pa igrajo zelo vztrajno ter zaključujejo običajno na izteku tridesetih sekund. Njihova i-gralska struktura pa je letos neprimerno boljša predvsem pa je velika okrepitev igralcev št. 15 Fabris. »Začetek je pripadal nam, saj smo povedli s 6:2, toda gostje so kmalu uredili svoje vrste ter povedli s 14:8. Nato smo vse do 15. minute prvega polčasa držali ravnotežje, takrat pa so nam igralci Maltintija ušli za 9 točk in v polčasu smo to razliko zmanjšali na 36:29. Za kaj boljši rezultat smo bili tokrat v prvem polčasu vse premalo precizni v napadu, saj smo veliko grešili tudi iz povsem čisthi pozicij.
Drugi polčas je potekal ob skoraj isti razliki z odmora, vse do 7. minute, ko smo z delnim rezultatom 8:0 uspli zmanjšati razliko na vsega 2 točki (50:52), ter v 10. minuti celo izenačiti na 54:54. V tistih trenutkih, ko je bila priložnost za preobrat.
smo zapored zgrešili kar 5 prostih metov in prilika je splavala po vodi. Gostje so nam spet ušli za 8 točk razlike, ter v 17. minuti vodili s 70:61. Mi smo takrat z dobro realizacijo prostih metov 8:9, uspeli znižati razliko na 71:74 in imeli žogo v posesti. Ko so gostje 26 sekund pred koncem naredili prekršek nad Mau-rom čukom, je obstojala teoretična varianta, da odigramo s strani in z metom za 3 točke skušamo izsiliti podaljšek. Toda ob preciznosti, ki smo jo pokazali skozi vso tekmo, je bilo skoraj nemogoče pričakovati, da bi nam tak met tudi uspel, zaradi tega smo izvajali proste mete in upali, da bomo v preostalih sekundah odvzeli žogo Maltintija in izsilili ne samo podaljšek, temveč tudi zmago. Na žalost smo sicer proste mete realizirali, ni pa nam uspelo odvzeti žoge gostom, ki so celo dosegli koš in s končnim rezultatom 76:73 odnesli točki v Pistoio.
Tako smo končali letošnji del prvenstva in pred nami so sedaj novoletni prazniki. V ponedeljek smo v okviru priprav na naslednjo tekmo v Ferrari odigrali tekmo z Gostolom v Novi Gorici in zmagali tesno 'za e-no točko razlike.
Tudi med prazniki bomo trenirali in že takoj po novem letu se dobimo v Repnu 2. januarja, tako da bomo skušali v Ferraro oditi kar najbolj pripravljeni, kjer pa nas čaka zopet izredno agresiven in kompakten nasprotnik, ki na domačem igrišču ne predaja točk zlahka.
Na vsak način pa bomo praznike izkoristili kar najbolje, če ne samo za samo tekmo proti Ferrari pa predvsem za nadaljevanje, ko bomo igrali doma proti Bergamu in potem ko bomo odšli na gostovanje v Padovo, kjer bi skušali izkoristiti dobro pripravljenost in izsiliti kakšen ugoden rezultat, ki bi nam prinesel vzpon na lestvici.
V. Križmančič: »Uspehi Zarje presenečajo tudi mene«
Medtem ko je v 3. AL nogometno prvenstvo prekinjeno vse do 12. januarja, so v nedeljo v 2. AL igrali pare predzadnjega kola prvega dela prvenstva. Tudi ta zavrtljaj je bil nadvse uspešen za naši dve enajsterici, ki sta zmagali v gosteh in s tem dohiteli Fortitudo na vrhu lestvice. Torej Fortitudo, Vesna in Zarja se bodo 12. januarja, ko se bo prvenstvo nadaljevalo, lahko potegovale za naslov zimskega prvaka, ki bo šel eni od teh treh ekip, saj imajo tri točke prednosti nad Opicino in Vivai Busà, ki si delita četrto oziroma peto mesto na lestvici.
Zato smo se tokrat odločili za razgovor z Vojkom' Križmančičem, ki v nogometnem amhientu ni potreben predstavitve, ker ga vsi poznajo kot zastavonošo bazoviške Zarje. Vojko je namreč že 19 sezon zaporedoma v taboru Zarje. Začel je kot nogometaš v sezoni 67/68, ko so v Bazovici obno-
vili nogometni klub. Nato je postal tudi odbornik. V sezoni 79/80 je zamenjal trenerja Pertiča, ki sedaj vodi nogometno klub Koper in sicer po 10. kolu (18.11.80), ko je Zarja na Proseku doživela tesen poraz (1:0) proti Primorju. Bazovci so namreč takrat bili s šestimi točkami (šest remijev) na repu lestvice in 189 minut igre niso dali gola. Obenem Per-tič, ki je Zarjo vodil tudi v sezoni 78/79, ni pripeljal ekipe do zmage že 24 prvenstvenih tekem.
Vojko je prvič vodil Zarjo, sicer ne s trenerske klopi, ker je tudi igral, proti Campi Elisi (25.11.80). Tudi pod Križmančičevem vodstvom se Zarja ni mogla izogniti porazu (petemu prvenstvenemu), vendar so po 817 minutah suše Bazovci končno prišli do gola. Od tedaj dalje je Vojko trener Zarje in ko je potrebno, celo igra. Tudi letos je že petkrat oblekel dres in prvo vprašanje je bilo namenjeno prav letošnjemu prvenstvu.
»Vojko, si zadovoljen z dosedanjimi nastopi Zarje?«
»Rekel bi, da sem celo presenečen, ker si tako visoke, uvrstitve nisem pričakoval, saj ni prišlo v primerjavi z lansko sezono v ekipi do velikih sprememb. Lani smo startali z velikimi ambicijami in smo si le z izredno dobro serijo (19 točk) v drugem delu prvenstva predčasno zagotovili obstanek v ligi. Letos smo startali brez posebnih ambicij in smo na vrhu lestvice. Kako naj si to razlagam? Morda posamezni nogopietaši igrajo letos bolj zavzeto, oziroma je bila lanska sezona dobra šola in je ekipa postala bolj zrela.«
»Zarja je v zadnjih petih nastopih dala le štiri gole, vseeno pa je osvojila kar devet točk. Ali ima pri tem večjo zaslugo obramba, ki ni prejela gola?«
»Priznati moram, da razen prejšnje nedelje, ko smo z Opicino imeli proti ll-metrovko, katero je Racman ubra-
nil, nismo bili v obrambi nikoli v nevarnosti, kar pomeni, da so ekipe morda pomanjkljive v napadu in večkrat je dovolj da dosežeš en sam gol in zmagaš tekmo, kar se trenutno dogaja prav nam.«
»Kakšno vlogo bo igrala Zarja v nadaljevanju prvenstva, oziroma v letu 1986?«
»Ker smo startali brez posebnih ambicij, upamo nadaljevati po tej poti, da bi s tem zadovoljili naše zveste navijače. Najbolj pa si želim, da bi iz naše mladinske ekipe črpali čim-več mladih nogometašev, ker to je najboljše in najdragocenejše zagotovilo za-bodoče delovanje našega društva. To obenem želim tudi vsem zamejskim nogometnim društvom.«
Tem željam se pridružujemo tudi mi in ker je Vojko pravi veteran našega amaterskega nogometa, naj gre naše voščilo njemu in vsem našim nogometnim društvom, da bi v letu 1986 dosegle čimboljše uspehe.
obvestila
ŠZ BOR
obvešča, da do 4. januarja 1986 odpadejo vse tekme in vsi treningi v mali telovadnici BŠC.
Z S Š D I
sporoča, da bo jutri, 28. t. m., v Tolminu slavnostna prireditev »Naš športnik ’85«, na kateri bodo, ob neposrednem poročanju Radia Trst A in Radia Koper, podelili priznanja najboljšim športnikom, trenerjem in odbornikom iz Primorske in našega zamejstva. ZSŠDI daje na razpolago avtobus za interesente in tiste, ki bi si radi prireditev ogledali. Za vse podrobnejše informacije sta na razpolago oba urada ZSŠDI v jutranjih urah. Odhod avtobusa: ob
14.00	s Trga Ulpiano v Trstu in ob
15.00	od Rdeče hiše v Gorici.
ŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK obvešča člane in prijatelje društva, da si lahko v prostorih Doma A. Sirk v Križu ob petkih od 18. ure dalje sami uredijo osebne smuči. Poskrbljena bo priprava in potrebni material. Možnost srečanja in družabnosti ljubiteljev tega športa.
Bližnje delovanje SPDT
Večja skupina planincev SPDT se je udeležila množičnega tradicionalnega spominskega pohoda na Javornik. Vreme je bilo idealno, na vrhu pa je bila na sporedu kratka spominska svečanost.
* * *
Po novem letu se bo nadaljevala pestra predavateljska sezona SPDT. Že v četrtek, 9. januarja, bo na sporedu tradicionalni družabni večer SPDT, ki je bil napovedan za sredo decembra, a je odpadel iz tehničnih razlogov. Na tem večeru bodo člani prikazali svoje diapozitive s poletnih skupnih izletov, na sporedu pa bo tudi film dr. Ivana Si-muniča o letošnjem treginku v Himalaji. Večer bo na sporedu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) s pričetkom ob 20.00.
* * *
Dva tedna kasneje, točneje v četrtek, 23. januarja, pa bo pri SPDT gost znani tržaški planinec in pisec Planinskih vodičev Ettore Tommasi. Predaval bo o Karnijskih Alpah, svo-ie besede pa bo popestril z barvnimi diapozitivi. Spomniti se moramo, da je Tommasi med drugim tudi napisal vodič o vezni planinski poti »Alta via Gamica«, ki je že razprodan.
. se podrobnosti o večeru bomo še lavili.
iz planinskega sveta
Nova evropska pešpot v Sloveniji
Za 9. skupščino ustanoviteljev jugoslovanskega dela evropske pešpoti in ustrezne komisije pri Planinski zvezi Slovenije, je le-ta izdelala o-kvirni petletni program dela.
Prihodnje leto bodo odprli novo evropsko pešpot na slovenskih tleh E7 in proslavili 10. obletnico evropskih pešpoti v Sloveniji. Nova E7 bo vodila od Robiča na Primorskem mimo Krna, Podbrda, Porezna, prek škofjeloškega hribovja na jugu v Dolino Krke in po dolenjskem koncu do Gorjancev, od koder bo prek Pleterij, Kostanjevice in Krškega speljana do cilja v Kumrovcu.
S tem pa delo na K7 še ne bo končano, saj mora takšno pot spremljati kvaliteten vodnik, in sicer v slovenščini in drugih jezikih. Tudi napisane tabele in druga obeležja terjajo še veliko dodelave, ves čas pa je treba obe poti redno vzdrževati, informirati popotnike, opozarjati na morebitne spremembe, skrbeti za nenehen stik z oskrbniki kontrolnih točk in podobno. E6, ki se je v Sloveniji, pa tudi v zamejstvu, močno udomačila, velja za eno najbolj zglednih
transverzalnih poti, enako pa naj bi bilo z E7, ki jo bodo morali tako domači kot tudi popotniki šele vzeti za svojo.
Polno smeti pod Ospom
Vedno več alpinistov obiskuje steno nad to mirno primorsko vasico, za seboj pa puščajo tudi vedno več
smeti. Prebivalcem, ki se nikakor niso pritoževali, ni najbolj všeč, ko jim nekateri vozijo po »plesišču«, betonski ploščadi, blizu katere v glavnem vsi parkirajo, čeprav ga uporabljajo le nekajkrat, pa so vanj vložili tudi svoj denar. Lepo bi bilo, če bi bili alpinisti malo bolj obzirni in za seboj pobrali tudi odpadke.
Sport Roccia '85
Organizatorji 1. mednarodnega tekmovanja v plezanju, ki je bilo od 5. do 7. julija letos v Bardonecchii, so izdali zelo luksuzno publikacijo, pa čeprav so v njej le ponatisnili del najpomembnejših člankov, ki so bili objavljeni o tej prireditvi. Publikacijo so omogočili bogati sponzorji, ki so odločilno pripomogli k organizaciji tekmovanja. Za nas je zanimiva tudi zato, ker se v njej nekajkrat pojavijo tudi naša imena: Metod Škarja, Vili Guček in Cveto Jagodic.
Vodnik za skupino Fitz Roy
Čeprav Španci še precej zaostajajo za vodilnimi svetovnimi alpinističnimi velesilami, pa prihaja iz Barcelone razveseljiva vest. Dokumentacijski center v Sabadellu, ki dela pod okriljem mednarodne zveze alpinističnih organizacij UIAA in je čedalje aktivnejši, je izdal drugo monografijo, ki je v celoti posvečena patagonski skupini Fitz Roy. Na 45 straneh so zelo natančno obdelali vso kronologijo vzponov in vse pomembnejše vrhove v skupini, s skicami, o-pisi in shemami za veliko večino smeri (ne manjka tudi Slovenska smer v Fitz Royu). Čeprav ni barvnih fotografij, so le črnobele (in risbe ter grebenski zemljevidi), je e-dicija izredno kvalitetna, (dj)
Pogled na pečine Ospa iz istoimenske vasi
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poétni takoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII • DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (sir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Juli|ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST 1. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.	primorski	TRST UL Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
	M.	dnevnik	Izda]* L JziT	člankafijanske in tiska Ér ^llrst	IHljn	čaaoptenii *	1	zaSožnikov FIEG
	27. decembra 1985	
Pri tropski temperaturi in evropski tradiciji
Božič v deželi kengurujev
Ljudi so tako zdresirali, da je važen samo dolar
Hamburger postaja v ZDA glavna jed
SYDNEY — Kdor želi preživeti božične in novoletne praznike na drugačen način kot jih preživimo v Evropi ali na severni polobli, ta se mora odpeljati v deželo kengurujev, v Avstralijo. Tamkaj praznike ob obratu leta praznujejo na podoben način kot mi veliki šmaren in Amerikanci svoj 4. julij: pri temperaturi od 28 do 34 stopinj.
Ko se na plažah zvečeri, lepa dekleta prižigajo svečke, skupine pa na žaru pripravljajo jastoge, klobase in ribe, vse pa zalivajo s hektolitri piva, kar jih uvršča na drugo, mesto na svetu, takoj zà Nemce.
Prebivalci tega kontinenta, katerih predniki so se iz angleških zaporov priselili pred 200 leti, so ostali zvesti v Evropi ustaljeni tradiciji. Dedek Mraz se oblači v kožuh, nadeva si brado in pokrivalo, pod katerim se znoji. Za božično drevo so si izbrali neke vrste bora, ki ga je kapetan James Cook našel na otoku Norfolk, kjer še danes živijo potomci brodolomcev z uporne ladje Bounty.
Poročevalci iz tistih časov niso zapustili nobene novice, kako se je godilo prvim priseljencem, po vsej ver-
jetnosti pa so se morali za božične praznike ukvarjati z vsem drugim kot danes, z iskanjem hrane in preganjanjem tropske vročine.
Danes si 15 milijonov Avstralcev za božič zna postlali. Šolske počitnice trajajo poldrugi mesec, dopusti dosežejo svoj višek, na plažah kraljuje »zgoraj brez«, v obmorskem kraju Lady Jeane Beach pa Adamova o-bleka.
WASHINGTON - Če kaj obstaja, kar lahko v tej deželi čudnih navad in običajev premaga »Coca Colo«, je to samo »hamburger«, ameriška polpeta ali »pljeskavica«, ki bo ab pa je morda že postala glavna hrana ZDA.
Kdor pride v kako ameriško mesto okrog poldne, bo, v primeru, da ne dežuje, videl na ulicali in v parkih na vsakem koraku ljudi s papirnatimi vrečkami v roki, iz katerih jemlje-
jo »hamburgerje«, skupaj z njimi pa cvrt krompir, vse to pa zalivajo s Coca Colo, seveda iz papirnatih kozarcev z obvezno plastično slamco.
Tako kosi delavna Amerika: iz papirnatih vrečk, pokonci in hitro. Celo tisti, ki si lahko privoščijo restavracijo, ne porabijo več časa. Restavracije, ki so se specializirale za kosila uslužbencev, so tako organizirane, da je tudi tu vse v papirnati embalaži, pribor pa iz plastike. Vse
kot po tovarniškem tekočem traku. Če kdo še za minuto ostane za mizo, potem ko je pospravil svoj obrk, ga bo natakar takoj vprašal, kaj za božjo voljo še čaka, ko je vendar že pojedel.
To je ameriški »fast food« (hitra hrana) kot pravijo v ZDA temu načinu prehrane v MacDonaldovih re1 sta vrači jah, kjer ne točijo alkoholnih pijač, a prodajo več hrane kot v katerikoli drugi restavraciji.
Amerikanci, ki radi vse preračunajo v svoje dolarje, so ugotovili, da so za ta »fast foot« v enem letu porabili 47 milijard dolarjev. Statistike pa obenem dokazujejo, da je tak način prehrane v stalnem razmahu.
Ta pravcati »boom« je posledica vse večje zaposlenosti žensk, katerih otroci kosijo v šoli. Ker v bitki za delo in za dolarje ni mnogo časa, še manj pa obzira, je najbolj praktično, najbolj racionalno in seveda najbolj poceni jesti stoje.
V tej državi, kjer se lahko zasluži bajne vsote, ali se lahko propade ob popolni brezbrižnosti sočloveka, je težko odgovriti, ali Amerikanci bolj spoštujejo čas ali doar. Vsekakor pa nikjer drugje tako dosledno ne spoštujejo pregovora, da je čas zlato, kot ravno v Ameriki.
Fidel Castro se je prostovoljno odrekel kajenju
RIO DE JANEIRO — Fidel Castro je prenehal kaditi, Doslej smo ga bili vajeni videvati s cigaro v ustih, brado in vojaško uniformo. Poslej cigare ne bomo videvali več. Ločil se je od nje prostovoljno, pri 59 letih, od katerih jih je v dimu preživel dobršen del, od 15. ali 16. leta dalje, ko si je dim izbral za svojega družabnika.
»Spoznal sem, da je takšna moja žrtev potrebna za zdravje Kubancev,« je Fidel Castro izjavil brazilski televiziji. »Če bi me kdo prisilil v to, bi najbrž trpel; ker pa sem se kajenju odpovedal prostovoljno, brez velikih zaobljub, sem se te razvade rešil brez večjega trpljenja.«
Če je boj proti nikotinu zabeležil tako pomembno, predvsem propagandno zmago, pa je zabeležil poraz v ZDA, kjer sodišče lil upoštevalo prijave proti tobačni
tovarni Reynolds, češ da je zakrivila smrt 69-letnega Johna Galbraitha, zasvojenega kadilca, ki je 50 let pokadil 60 cigaret nia dan in umrl zaradi srčne bolezni in raka na pljučih.
Prijavo na sodišče je vložila pokojnikova družina s priloženim odškodninskim zahtevkom v višini enega milijona dolarjev, ki naj bi ga izplačala družba Reynolds. 12-člansko sodišče, v katerem sta bila samo dva kadilca, se jih je 9 izreklo za oprostitev družbe. Njeni zagovornik se je branil s tem, da »Galbraitha nihče ni prisilil kaditi in da je to počel zaradi užitka.« Po razsodbi so se delnice družb, ki proizvajajo tobak, silno dvignile. Če bi kakšno od njih obsodili, pa bi sprožili plaz procesov proti tobačnim tovarnam.
Švica (zaenkrat) brez snega
RIGI (Švica) — V tem kraju na višini 1.800 metrov nad morjem je le tu pa tam kakšna zaplata snega, samo za vzorec. O snežni opojnosti, kakršna je v tem času v Švici vsakdanja stvar, so turistični delavci doslej lahko samo sanjali. Sanjali pa so tudi o prihodku iz turizma, ki je v zimskih mesecih poglavitni gospodarski vir.
232 kg sadja in zelenjave
V državah EGS so Grki največji vegetarijanci
ATENE — Grki so tudi letos obdržali vodilno mesto kot največji vegetarijanci v EGS. Grčija porabi najmanj mesa med državami Evropske skupnosti, na osebo namreč odpade le 70 kilogramov različnega mesa, medtem ko Francoz poje kar 109 kilogramov mesa letno in je zato v vrhu lestvice EGS. Grki so na dnu lestvice tudi glede porabe masla, saj ga pojedo le en kilogram na osebo v toku enega leta.
Kot rečeno pa so Grki pravi rekorderji v porabi zelenjave in sadja. Povprečno poje ena oseba kar 232 kilogramov sadja in zelenjave letno. Danci, ki so zadnji v lestvici EGS, ga pojedo le 56 kilogramov. Takim prehrambenim navadam Grkov ne botruje privrženost vegetarijanski dieti, temveč drago meso, ki si ga Grki z bolj plitvimi žepi ne morejo privoščiti. Meso zaide na grške mize le ob praznikih in izrednih priložnostih. Grška nacionalna hrana je v bistvu sir in solata. Pri srcu pa so jim tudi testenine, ki jih podobno kot Italijani polijejo s paradižnikovo omako in le bolj redko z mesom. Kljub tako varčni prehrani pa porabijo grške družine kar 60 odstotkov za hrano, pijačo in za najosnovnejše življenjske potrebščine.
Mila kazen narkomanki ki je umorila ljubimca
BONN — Sodišče V Monchengladbachu (ZRN) je 28-letno Martino Zimmermann obsodilo na osem let zapora zaradi umora svojega ljubimca, frizerja 33-letnega Jo-sefa Wirtza. Razmeroma nizko kazen ji je za izredno hud zločin, kakršnega v zahodni. Nemčiji ne pomnijo, sodišče prisodilo zato, ker ga je izvedla v stanju globoke duševne razrvanosti, ki je bila posledica dolgotrajnega in neprekinjenega uživanja mamil.
Kakor smo v našem listu že poročali, je Zimmer-mannova svojega ljubimca zadušila v kopalni kadi, potem ga je z električno žago razrezala na kosce in ga, razdeljenega v polivinilaste vrečke, shranila v zmrzo-valno skrinjo, ki jo je ves čas hranila ob svoji postelji. Nekajkrat je glavo vzela iz skrinje in jo ogovarjala, misleč, da se pogovarja »z njim«, k; ga je zato poslala v »drugo dimenzijo«, ker tam ni bolečin in kamor naj bi se tudi sama »preselila«. ,
Svojega potovanja »v drugo dimenzijo« ni izvedla zato, ker se je v njenem življenju pojavil drug moški in ker je kot razvezana žena morala skrbeti za dva svoja otroka.
Sodišče je pri pravdoreku upoštevalo tudi dejstvo, da so Martino posilili, ko je imela 12 let, in da so jo zaradi njenega lepega telesa prisilili, da je postala striptizerka.
STSX1 17 r|1 \	¥ >1 H f/l	BESEDILO BLAŽ LUKAN
U Sil J li ¥ im IjimUtlim	slike valteb Valenčič
4. Zgodaj zjutraj je in na vrhu strunjanskih pečin stoji Mito. Kdove ' kaj ga je tako zgodaj prignalo na zrak, saj sonce komajda vstaja. Škržati ravnokar začenjajo svojo neskončno pesem, Mito pa stoji na robu in kriči v globino: »Dobro jutro!« da odmeva in se kakšen kamenček okruši in pade v morje. Pravzaprav je Mito nekoliko nepazljiv, zgodnje jutro je pač in oči ima gotovo še vse krmežljave. Kajti, ko vneto zakliče dobro jutro širnemu morju in soncu nad seboj, se okruši tenki rob na katerem stoji. Nočni naliv je načel skalnat rob in Mito pade kakšna dva metra globoko.
5. V trenutku se je prebudil ter se prijel za vejo, ki je štrlela iz skale, ostanek vztrajnega viharnika, ki ga pa je večjidel že pobrala erozija. V istem trenutku ali celo malo prej, pa je zagledal pod seboj zasidrano starinsko ladjo. Najprej se je močno ustrašil, saj bi lahko zgrmel v globino in bi nikoli ne doživel tega, kar ga je še čakalo. Toda, ko je zagledal starodavno ladjo, tako mirno ždečo v zalivu, je na strah v trenutku pozabil. »Ladja...« je presenečeno izdahnil ter se hitro in spretno kot kozorog pobral in zvlekel na vrh. Najraje bi se, seveda, po zadnji plati spustil navzdol, toda bilo je prestrmo.
6. Še enkrat je pogledal ladjo. Bila /e skrivnostna in tiha. »Didi, Didi!« je začel kričati. Tako je bilo namreč ime njegovemu starejšemu prijatelju, ki je stanoval v bližini. Toda Mito je pozabil, da je ura pravzaprav še zgodnja in da Didi gotovo še spi. Ko je prišel do hiše, je pobral s tal nekaj kamenčkov ter jih začel metati v Didijevo okno. »Ali te nosi luna, saj je ura šele pet!« »Pssst, Didi, tam doli...« »Kaj?« je radovedno vprašal Didi. »Starinska ladja, kot jih imajo v muzeju, gotovo je gusarska in polna zakladov. In čisto pri miru je.« »Dobro,« je dejal Didi čez nekaj časa, »ampak če me vlečeš za nos, te bom potunkal v mrzli vodi.«
Zelo vsakdanji pojav v Kuvaitu
Možje pretepajo žene
MANAMA — Kuvaitski časopis »Al-Anbaa« je objavil pretresljivo anketo o »moških zakonskih pravicah«. Do te zamisli so prišli po prebiranju poročil kuvaitskega urada za socialna vprašanja, ki navajajo številne primere tlačenja in mučenja žena. Pojav je tako razširjen, da so kuvaitski socialni delavci predlagali ustanovitev urada za pomoč ženam in službe za psihološko in družbeno prevzgojo mož.
»Samo tako se ravna z ženami«, je brez kančka sramu izjavil neki predstavnik »močnega spola« na vprašanje, »ali tolče svojo ženo«. »Pri tem uživam«, je pristavil drugi, medtem ko je tretji vseeno priznal: »Vem, da je to zgrešeno, blazno sem zaljubljen v ženo, a se ne uspem obvladati«.
Položaj žene v družini je izredno težak, problem pa ima dolgo zgodovino, je izjavila neka pravnica, ki skuša pomagati ženam, da bi se osvobodile strahu in v javnost iznesle svoje trpljenje. Ta pravnica je obenem navedla, da je srečala primere, ko so nekatere žene po »zakonskih obračunih« komaj rešile življenje, kljub zlomom in ranam pa so se vseeno odločale za molčanje in niso prijavljale svojih zakonskih mož sodnim oblastem, kot to predvideva zakon.
■ »Meni to dovoljuje moja moškost; če ji to ni prav, so ji vrata na široko odprta«, je odgovoril neki anketirani mož. Sociologi in psihologi so tako iz svoje prakse kot iz ankete »Al-Anbaa« prišli do zaključka, da je v obnašanju zakonskih mož, ki jim je tepež hoby, prisotno staro pojmovanje odnosov med »močnim in šibkim spolom«. K temu preživelemu pojmovanju pa je treba dodati še psihosomatske vzroke, ki so posledica prekomernega uživanja alkohola in celo mamil.
»Ženo sem pričel tepsti takoj po medenem mesecu in to dosledno delam že devet let. Žena je bila nekajkrat tudi v bolnici, a se je vedno vrnila domov«, se je hvalil eden od anketirancev. Na vprašanje, »zakaj se je vračala«, je s težavo zamomljal in priznal: »Zaradi otrok«.
Po mnenju kuvaitskih sociologov pa otroci niso glavni razlog, da se žene vračajo k nasilnežem. Obstajajo namreč težji in glob ji razlogi. Žene se namreč po prastarih običajih morajo držati le doma, ne smejo stopiti v stik z nikomer, niti s svojimi najbližjimi sorodniki, toliko manj pa s tistimi, ki bi ji lahko pomagali, da doseže razporoko.
»Žena mora dosledno spoštovati moža. To sem ji rekel takoj na začetku«, je objasnil neki . anketiranec, ki je enkrat svoji ženi zlomil celo roko-Ta »zgledni nasilnež« je podrobno obrazložil »pravila obnašanja« kuvaitskih žena. »Žena ne zapusti nikoli hiše, nikoli ne govori s sosedi, nikomur ne odpira vrat, niti svoji materi«.
Vprašanje žena v Kuvaitu ni novo. V državi, kjer je dovoljena poligamija in se žene enega moža skrivajo druga pred drugo, kljub temu da vse dobijo »svojo porcijo«, pa je popolna novost, da skušajo sedaj odpraviti to nasilje.