studijska knjižnic
ts
Q Celje
URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO X	31. marec 1965	ŠT. 10
VSEBINA
Skupščina občine Brežice
131.	Odlok o prispevkih in davkih občanov na območju občine Brežice
132.	Odlok o stopnjah občinskih prispevkov in davkov v občini Brežice
133.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka
134.	Odlok o vpeljavi amortizacije za sredstva opreme, ki so v upravljanju občinskih upravnih organov
135.	Odlok o nekaterih ukrepih za izboljšanje dela občinske uprave v upravnih zadevah
136.	Poslovnik Skupščine občine Brežice
Skupščina občine Celje
137.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku na območju občine Celje
138.	Odlok o prispevkih in davkih občanov
Skupščina občine Krško
139.	Odlok o prispevkih in davkih občanov v občini Krško
140.	Odlok o stopnjah občinskih prispevkov in davkov v občini Krško
Skupščina občine Slovenske Konjice
141.	Odlok o prispevkih in davkih občanov v občini Slovenske Konjice
142.	Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku
143.	Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1965
Skupščina občine Šentjur pri Celju
144.	Odlok o prispevkih in davkih občanov
145.	Odlok o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1965
Skupščina občine Velenje
146.	Odlok o uvedbi in stopnjah občinskih prispevkov in davkov
Skupščina občine Žalec
147.	Odlok o prispevkih in davkih občanov
148.	Odlok o osnovah in stopnjah prispevkov in davkov
131.
Po 1. in 8. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64), 9. členu temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64) in 132. členu statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64) je Skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora m na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. marca 1965 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov na območju občine Brežice. *
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in davki na območju občine Brežice se uvajajo in plačujejo na podlagi temeljnega zakona o Prispevkih in davkih, republiškega zakona o prispevkih davkih, po določbah tega odloka in na podlagi predpisov izdanih na podlagi navedenih zakonov in tega °dloka.
2.	člen
v Da bi se zagotovilo kritje materialnih potreb za izvr-Sevanje nalog in izvajanja služb, katere je na podlagi Ustave in zakonov občina dolžna financirati, kakor tudi 2a kritje ostalih potreb, se uvajajo sledeči prispevki ln davku
a)	PRISPEVKI:
1.	Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega raz-
Uierja;
2.	Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske de-
Javnosti;
3- Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega °Pravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
4.	Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega Pravljanja intelektualnih storitev;
5.	Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pra-lci patentov in tehničnih izboljšav.
b)	DAVKI;
1.	Davek na dohodek od stavb;
2.	Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic;
3.	Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto;
4.	Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih;
5.	Davek na dobitke od iger na srečo.
3.	-člen
Stopnje prispevkov in davkov se predpišejo s posebnim odlokom.
II.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
4.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: »prisipevek iz delovnega razmerja«), ki pripada občini v smislu republiškega zakona, se plačuje od vsakega posameznega prejemka, ki se šteje za osebni dohodek iz delovnega razmerja, razen prejemkov, ki so na podlagi omenjenega zakona izrecno oproščeni tega prispevka.
Na podlagi pavšalnih osnov določenih v mesečnih zneskih pa se plačuje prispevek iz delovnega razmerja
za te-le kategorije dohodkov:
din
1.	od osebnega dohodka odvetniških
pripravnikov	40.000
2.	od osebnega dohodka gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospo-
■ dinjstvih	8.000
3.	od osebnega dohodka hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih hišah	10.000
4.	od osebnega dohodka oseb, zaposlenih
pri krajevnih skupnostih	10.000
5.	od osebnega dohodka ribičev in lovcev,
zaposlenih pri ribiških in lovskih organizacijah, zadrugah ali podobno (honorarji lovskih in ribiških čuvajev in podobno)	5.000
6.	od osebnega dohodka gospodarskih pomočnikov, zaposlenih pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih	12.000
Pavšalne osnove po prednjem odstavku se smejo uporabljati samo za obračunavanja prispevka iz delovnega razmerja v smislu tega odloka.
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Zaradi odmere občinskega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva (v nadaljnjem besedilu: »prispevek od kmetijstva«), ki mu je osnova katastrski dohodek, se območje občine Brežice razdeli na štiri proizvodne okoliše. Pri določitvi okolišev se upoštevajo ekonomski in tržni pogoji, tj. način in možnost obdelave, oddaljenost od tržišča, prometne zveze in drugo, ki so različni glede na lego posameznih katastrskih občin v ravninskem, polvišinskem in višinskem predelu.
Posamezni proizvodni okoliši zajemajo območja katastrskih občin kakor sledi:
I.	okoliš zajema katastrske občine:
1.	Brežina — del (izvzet zaselek Trebež)
2.	Brežice
3.	Črne
4.	Loče
5.	Mihalovec
6.	Mostec
7.	Rigonce
8.	Šentlenart (izvzet zaselek Trebež)
9.	Trnje
10.	Zakot
II.	okoliš zajema katastrske občine:
1.	Arnovo selo
2.	Artiče
3.	Bregana •— del (izvzeti naselji Brezje, Perišče)
4.	Brezovica — del (izvzeto zahodno nad cesto Brežice—Bizeljsko)
5.	Bukošek
6.	Čerina —- del (severno od ceste Brežice—Bregana)
7.	Čatež — del (severno od ceste Brežice—Bregana)
8.	Dečna sela
9.	Drenovec
10.	Gaber j e
11.	Globoko
12.	Jereslavec
13.	Kapele
14.	Krška vas
15.	Podvinje
16.	Rakovec
17.	Sela
18.	Slogonsko
19.	Stara vas -— del (vzhodno od ceste Brežice—Bizeljsko)
20.	Sušica — del
21.	Velika Dolina — del (naselje Cirnik gre v IV. okoliš, ostali del južno od ceste Brežice—Bregana pa v III. okoliš)
22.	Veliki Obrež
23.	Vrh j e
24.	Zgornji Obrež
25.	Zupelevec
III.	okoliš zajcema katastrske občine:
1.	Bušeča vais — del (Vrbovška vas gre v IV. okoliš)
2.	Bojano
3.	Bregana — del (Rajec)
4.	Bukovje
5.	Cerklje
6.	Čerina — del (nad cesto Brežice — Bregana, izločena je vas Dobeno)
7.	Curnovec —- del (vas Planina, ostali del gre v
IV.	okoliš)
8.	Mali vrh
9.	Piršenbreg
10.	Pišece — del (naselje Orehovec gre v IV. okoliš)
11.	Volčje
IV.	okoliš zajema katastrske Občine:
1.	Blatno
2.	Bregana — del
3.	Brezje
4.	Brezovica — del (nad cesto Brežice — Bizeljsko)
5.	Bušeča vas — del (samo Vrbovška vas)
6.	Čerina — del (samo Dobeno)
7.	Curnovec — dal (brez vasi Planina)
8.	Čatež — dal (nad cesto Brežice — Bregana)
9.	Dednja vas
10.	Globočice
11.	Gornja Pohanoa
12.	Koritno
13.	Križe
14.	Orešje
15.	Oklukova gora
16.	Pišece — del (naselje Orehovec)
17.	Pavlova vas
18.	Podgorje
19.	Silovec
20.	Stojanski vrh
21.	Stara vas — del (nad cesto Brežice — Bizeljsko)
22.	Sromlje
23.	Sušica — 'del (na meji proti Bistrici)
24.	Vel. Dolina — del (vasi Girniik, Mala Dolina in Gaj)
25.	Vitna vas
Meje prPizvodnih okolišev v tistih katastrskih občinah, ki jse delijo na dva ali več proizvodnih okolišev, so zarisane v kartah merila 1:5000, ki so posnetek izvirnih katastrskih map. Te karte so sestavni dal odloka in se hranijo pri Občinskem upravnem organu, pristojnem za dohodke.
6.	člen
Občini pripadajoči del prispevka, ki odpadle na dohodek od gozda, se ne zajema po katastrskem dohodku, ampak se plača od dejan siko posekanega lesa v vseh proizvodnih .okoliših.
Osnova za izračun prispevka na dohodek od gozda je vrednost posekanega lasa (bruto mase), ki se določi od kubičnega metra glede na vrsto lesa itn lego gozdov ter ob upoštevanju stroškov za poisek in spravilo lesa ter za obnovo itn vzdrževanje gozdiov, po vrednostnih razredih. Pod količino posekanega lesa je razumeti bruto od-kazane lesne mase. Osnove po vrednostnih razredih in vrsti lesa se določijo:
Vrsta lesa
I.
Vrednostni razred II. III. IV. V. VI. VII.
iglavci	6.000	5.500	5.000	4.500	4.000	3.500	3.000
listavci	4.000	3.500	3.000	2.500	2.000	1.500	1.000
Ta prispevek se iplača v distih rokih kolt prispevek za ' gozdni sklad.
7.	člen
Začasno so oproščeni prispe vika od kmetijstva dohodki zemljišč:
Let
1.	ki so bila za 'kmetijstvo neuporabna, pa iso z
investicijami zavezanca postala uporabna	10
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi	4
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki:
a)	nasadi črnega ribeza	4
b)	nasadi breskev in marelic	5
c)	nasadi drugega sadnega drevja	8
4. kii is e pogozdijo	20
Za nasade vinogradov s isamoroldno. (hibridno) trto oprostitev po prejšnjem odstavku ne velja. Oprostitve po prvem odstavku tega člena se priznajo samo, če so bila vsa dela opravljena po 'navodilih in pod madlzomstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega upravnega organa, prizna pa se od 1. januarja naslednjega leta po preteku leta, ko so bili 'izpolnjeni pogoji za .oprostitev. Natančnejše določbe glede postopka za pridobitev oprostitve predpisuje republiški zakon.
8.	člen
Če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali drogih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec mi mogel preprečiti, se zavezancu na prošnjo, ki jo lahko vloži v 15 dneh po nastanku škode, prizna posebna olajšava in sicer le v primeru, če je katastrski dohodek zaradi nastale škode zmanjšan za več kot 20 % v odnosu na celoten katastrski dohodek zave-zančevega gospodarstva. Razlika med prej odmerjenim prispevkom in prispevkom odmerjenim od katastrskega dohodka zmanjšanega na tej podlagi, se odpiše.
9.	člen
Zemljišča pod visokonapetostnimi daljnovodi, katerih izkoriščanje je po predpisih onemogočeno, se oprostijo prispevka v celoti, če pa je izkoriščanj e zmanjšano ali le delno omejeno, ise prispevek zmanjša oziroma odpiše v sorazmerju s predpisano omejitvijo izkoriščanja.
10.	člen
Zavezancem prispevka od kmetijstva, ki preživljajo mladoletne otroke in za delo nezmožne odrasle družinske člane se prizna davčna olajšava v višini 10 % za vsakega tretjega in nadaljnjega takega mladoletnega otroka iniza vsakega odraslega za delo nezmožnega člana, če katastrski dohodek in dohodki iz drugih virov ne presegajo 60.000 din letno na družinskega člena. Skupna davčna olajšava ne more presegati 50 %.
Zavezancem, ki zaradi ostarelosti .ali hujše trajne bolezni ne morejo svojih zemljišč obdelovati in nimajo nobenega za dela sposobnega člana in tudi ne morejo oddati zemljišča v zakup, se prizna davčna olajšava v višini 20 % za vsakega takega za delo nesposobnega člana, če katastrski dohodek in drugi eventualni dohodki ne presegajo 100.000 din letno na družinskega člana, z omejitvijo, da skupna davčna olajšava ne more presegati 60 %.
Zavezancem se odmerjeni prispevek od kmetijstva ustrezno zniža, če so imeli v letu, za katero se odmerja prispevek, večje din neizogibne izdatke za .zdravljenje ali pogreb družinskih članov. Olajšava po tem odstavku se prizna do zneska prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od (izdatkov take vrste. Za večje izdatke v smislu prejšnjega odstavka je šteti izdatke nad 5.000 din.
Zavezancem prispevka od kmetijstva, udeležencem NOB, ki jim je potrjen status borcev in jim je kmetijstvo glavni .oziroma edini vir preživljanja, se priznavajo od odmerjenega prispevka posebne olajšave in sicer:
a)	borcem, ki so stopili v organizirano narodnoosvo-hodilno borbo do 9. 9. 1043 60 %:
b)	borcem, ki so stopili v organizirano narodnoosvo-boidilno borbo od 9. 9. 1943 do 15. 9. 1944 50%:
c)	borcem, ki so stopili v orgamMirano narodhoioisvo-bodilnio borbo od 15. 9. 1944 dalje 40%.
Enake olajšave pripadajo vdovam padlih ali po vojni umrlih borcev in aktivistov, če se niso ponovno poročile, staršem padlih ali po vojni umrlih borcev, če jim je pokojni bil edini hranitelj.
Zavezancem prispevka od kmetijstva, udeležencem NOV, ki jim je potrjen status borca in imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju pred 9. 9. 1943 im še nimajo 10 let delovne dobe, se prizna davčna olajšava v višini 30%.
IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA' OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
11.	člen
Osebe, ki imajo od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene .(kopanje peška, gramoza im kamna, žganje .opeke, apna, ogljia in podobno) višje dohodke od običajnih, tako da ima talko delo značaj posebne pridobitve dejavnosti, plačajo od takega dohodka prispevek lz_ osebnega dohodka od, samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem
besedilu: prispevek od obrtnih dejavnosti). Za dohodke, ki v smislu tega člena presegajo običajne dohodke, se štejejo tisti dohodki zavezanca, ki presegajo 100.000 din letno.
12.	.člen
Zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku morajo voditi poslovne knjige, če je njihov promet v prejšnjem poslovnem letu znašal najmanj 25,000.000 din.
13.	člen
Za odmero prispevka od obrtnih dejavnosti po pavšalnih letnih osnovah ,se v smislu 71. člena republiškega zakona za posamezne dejavnosti oziroma grupe dejavnosti določajo naslednje pavšalne osnove:
Obrtno predelovanje kovin	din
1. Kovaštvo	900.000
2. KovinoiStruganstvo	1,300.000
3. Oroidljiarstvo	1,500.000
4. Ključavničarstvo	1,200.000
5. Strojno ključavničarstvo	1,300.000
6. Avtomehanika	1,200.000
7. Kleparstvo	1,000.000
8. Avtdkleparstvo	1,400.000
9. Kotlanstvo	1,000.000
10. Vodno inistalaterstvo	1,000.000
11. Precizna mehanika	1,400.000
12. Urarstvo	700.000
13. Kovinska galanterija	1,400.000
14. Žično pletenje	1,500.000
15. Ostale neimenovane kovinske obrti	1,000.000
Elektrotehnične obrti	
16. Elektroinstalaterstvo	1,000.000
17. Elektromehanika in avtoelektričarstvo	1,200.000
Kemične obrti	
19. Vulkanizacija In izdelovanje	
gumijastih ,izdelkov	1,300.000
20. Izdelki iz plastičnih mas	1,400.000
Predelovanje kamna, stekla in zemlje	
21. Steklarstvo	1,200.000
22. Kamnoseštvo in teraoenstvo	1,200.000
23. Lončarstvo	600.000
Stavbne obrti	
24. Zidarstvo in fasadarstvo	1,100.000
25. Tesarstvo	1,000.000
26. Krovstvo	900.000
27. Sobno slikarstvo in pleskarstvo	1,400.000
28. Pečarstvo	900.000
Obrtno predelovanje lesa	
29. Kolarstvo	700.000
30. Sodarstvo	700.000
31. Mizarstvo	1,100.000
32. Lesno Stmgamsbvo	900.000
Tekstilna	
33. Pletiljstvo	600.000
34. Moško krojaštvo	500.000
35. Šiviljstvo	500.000
36. Predtiškanjie tkanin	1,200.000
Predelovanje usnja	
37. Čevljarstvo	500.000
Živilske obrti	
38. Pekarstvo	1,200.000
39. Slaščičarstvo	800.000
Osebne storitve	
40. Brivsko-fjizerska stroka	1,000.000
Druge obrti	
41. Fotografska stroka	1,000.000
42. Tapetništvo — dekoraterstv-o	1,100.000
43. Avtoličarstvo	1,500.000
44. Druge obrti, ti ne spadajo v	
katero od zgoraj naštetih panog	800.000
Za stroke, ki niso izrecno naštete, se vzame osnova najsoirodnejše ali podobne stroke.
V tem členu določene osnove za prispevek od obrtnih dejavnosti po pavšalni letni osnovi veljajo obenem kot najnižje osnove za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku.
14.	člen
Zasebnim gostiščem se določi pavšalna osnova na podlagi pogodbe, ki jo skleneta pristojni občinski upravni organ im zavezanec. Kolikor ne pride do sporazuma pri sklenitvi pogodbe, določi pavšalno osnovo za prispevek pristojni upravni organ na podlagi cenitve dohodkov, oprte na podatke o načinu in obsegu z a ve z anč e v ega poslovanja in na podlagi vseh konkretnih dejstev in pogojev, v katerih zavezanec posluje ali s primerjavo z drugimi zavezanci, ki poslujejo ob enakih ali podobnih prilikah in pagojlih.
Na podlagi pogodbe v smislu prejšnjega odstavka se lahko določi pavšalna osnova tudi drugim obrtnim dejavnost im, katerim glede na posebne pogoje obratovanja enotna pavšalna osnova ne more ustrezati.
15.	člen
Po pavšalni letni osnovi lahko plačajo prispevek od obrtne dejavnosti tudi proizvodne dejavnosti naisledtnjih panog .ali strok: lesna,. tekstilna, živilska, ključavničarska, kotlarska, lončarska, sedlarska in tapetniška stroka — pod pogojem, da me zaposlujejo več kot eno- delovno moč ter jim promet v preteklem letu ni presegel 3,500.000 din oziroma v živilskih strokah 10,000.000 bruto prometa.
16.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem, znesku se dotoči vnaprej predvsem vaškim obrtnikom, ki se poleg obrtne dejavnosti ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost pa 'opravlj-aj-o- vzporedno ali občasno in pri izvrševanju svoje dejavnosti ne koristijo strojev na mehanični pogon in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb.
V pavšalnem letnem znesku se lahko dotoči prispevek od obrtne dejavnosti tudi tistim Obrtnikom, ki zaradi posebnih razmer in okoliščin, v katerih opravljajo take dejavnosti (zmanjšana delavna sposobnost zaradi starosti ali bolezni, nestalno -delo itd.) ni mogoče določiti pavšalne -osnove in tudi ne ugotoviti dejanskega osebnega dohodka. Svet pristojen za finance odloči na predlog pristojnega upravnega organa, katerim zavezancem se določi prispevek v pavšalnem znesku in ne po pavšalni osnovi.
Nadalje plačajio v pavšalnem vnaprej dotolčenem letnem znesku prispevek od -obrtnih dejavnosti osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za posameznike kot s postranskim -p,oklicem (osebe v delovnem -razmerju, osebni upokojenci, vojni in delovni invalidi, gospodinje in -drugo) in ki -so tako svoj e delo -na podlagi 18. člena zakona -o obrtnih delavnicah -priglasili :za obrt pristojnemu občinskemu upravnemu -organu. Ta kategorija zavezancev -ne plaouj-e prometnega davka od storitev, ki j-ih izvršujejo.
17.	člen
Ekonomska amortizacija, ki se o-dbij-a od celotnega dohodka kot element stroškov, se ugotavlja od vrednosti osnovnih sredstev s naslednjimi stopnj-amli:
1.	za zgradbe	1 %
2.	inventar	do	4 °/o
3.	-stroji	do	19 %
4.	orodje	do	15 %
5.	-osebni in tovorni avtomobili do	10 %
Dejanski znesek letne amo-rtizacij-e za posamezne stroje in drugo se določi v sorazmerju z obsegom dejanskega trošenja oziroma uporabo -strojev, orodja in dr. tekom enega leta.
18.	člen
Zasebnim gostiščem se lahko prizna posebna olajšava, kadar vložijo večje zneske -za nabavo takih osnovnih sredstev in inventarju, s katerim občutno izboljšajo- sploš-
ni -in kulturni nivo poslovanja v gostinskem obratu. Sam ni šteti stroškov za redno vzdrževanje poslovni-h prostorov in -inventarja, obnove drobnih po-trošnih predmetov in ne investicijskih vlaganj v nove gradbene objekte in adaptacij na zgradbah, ki -niso v neposredni zvezi z ureditvijo poslovnih tolkalo v. Štejie se, da gre za večj-e zneske, kadar nabave v ta -namen -znašajo najmanj 50.000 din. Olajšava ise prizna -z znižanjem prispevne osnove do višine 50 % vloženih in -odobrenih investicij, vendar lahko znaša znižanje največ 30 % določene prispevne osnove.
Svat pristojen za finance je pooblaščen odtočiti o priznanju posebne olajšave tudi za posamezne obrtne obrate v smislu prejšnjega odstavka, kadar uporabijo večje zneske za nabavo takih sredstev za delo, s katerimi se more na sodobni tehnični osnovi doseči znatno večji iproizvodni uspeh. Merila za obseg priznanj-a take posebne olajšave veljajo kot za gostinske ohrate, oziroma se presojajo individualno.
19.	-člen
Zavezancem, ki opravljajo umetniško obrt, se zmanjša odmerjeni pri-sp-evek iza 30%, -če -s potrdilom gospodarske .zbioirnice dokažejo, da jlim je po predpisih priznano svojstvo -umetniške obrti.
20.	člen
Zavezancem prispevka od -obrtne dejavnosti, katerim se prispevek odmerj-a po pavšalni letni osnovi ali po dejanskem dohodku, se priznajo od odmerjenega prispevka naslednje olajšave:
1.	-osebam, starim nad 60 let (moški) odnosno nad 55 let (-ženske), ki opravljajo uslužnostne obrtne dej-av-nosti pa ne koristijo dopolnilnega dala drugih ali strojev na mehanični pogon — 30 % -od -odmerjenega prispevka;
2.	zavezancem, ki imajo učence v gospodarstvu — 5 % od -odmer/jenega prispevka za vsakega učenca v
1.	in 2. letniku učne /dobe.
Zavezancem prispevka od Obrtnih dejavnosti pripadajo tudi olajšave iz 10. člena tega odtoka ob enakih pogojih.
Znesek vseh -olajšav po tem členu -ne m-ore presegati 50% odmerjenega prispevka.
Zavezanci, ki -so stari nad 65 let pa opravljajo us luž-nostn-o -obrtno dejavnost in -ne izaposlujej-o tuje delovne sile, so -oproščeni prispevka -od -obrtne dejavnosti.
Izvrševalci uslužnoistnih obrtnih dejavnosti, predvsem deficitarnih strok, ki -so na novo loziroma -prvič priglasili isvoj-o- ob,rt, ismej-o biti oproščeni prispevka od Obrtnih dejavnosti -do 6 mesecev, ko začnejo poslovati. O tem odloči svet pristojen za finance na predlog pristojnega upravnega -organa.
21.	člen
Invalidski prej emki in otroški -dodatek, ki bi j,ih dobival -davčni zavezanec kot vojni ali -mirovni vojaški invalid ali kot -delovni invalid, če se ne bi ukvarjal z obrtno -ali -drugo -gospodarsko dejavnostjo-, se odbijejo od čistega dohodka, ki ga ima od svoj-ega dela, od; -ostanka pa se mu odmeri prispevek od obrtnih dejavnosti.
V.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
22.	člen
Osnova za prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: prispevek od lintelektuatniih storitev) je celotni dohodek od teh storitev v letu, za katero se prispevek odmerja, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni, vendar sme letna osnova za prispevek od intelektualnih storitev v smislu 87. člena republiškega zakona znašati -najmanj:
—	za -odvetnike	1,500.000 din
—	za duhovnike	120.000 din
23.	člen
Zavezanci prispevka od intelektualnih storitev, ki dosegajo znatno višje osebne dohodke kot znaša minimalna osnova iz prejšnjega člena morajo voditi poslovne
knjige po 27. členiu repulbliškega zakona.
Steije is e, dla so oiselbni idiohodki znatno višji od minimalne osnove:
a)	za odvetnike, ki dosežejo osebni
idiohodek nad	2,000.000 din
b)	za diuihovmiike, ki dosežejo oisdbni
dohodek nad	200.000 din
24.	člen /
Duhovniki, ki imajo dohodek od opravljanja verskih obredov in opraviil pa so- člani CMD im socialno zavarovani, plačajo le 50 % določenega pavšalnega prispevka od intelektualnih stoir.itev.
VI.	DAVEK NA DOHODKE OD STAVB
25.	člen
Davek na doho-dak od stavb (v nadaljnjem besedilu: »davek od stavb«) se plačuj e od vsake stavbe na območju mesta Brežic, ne glede na to ali stavbo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem.
Stavbe izven območja mesta Brežice, razen poslovnih stavb ter stavb idM delov stavb, ki se dajejo v najem, so oproščene davka od stavb.
26.	člen
Del stanarine ali najemnine, ki je namenjena za stroške upravljanja in popravil stavbe in se pri določanju davčne osnove odbija od kosmatega dohodka se določa na 50% od določene stanarine ali najemnine oziroma od stananinske ali najemninske v,rednosti. Navedeni odbitek se v določeni višini priznava ne glede na dejanske stroške, ki jih je zavezanec tekom leta imel v zvezi z vzdrževanjem stavbe.
27.	člen
Zavezancem, ki izvršijo ma starih stavbah večja popravila -ali adaptacije, se na prošnjo -odpiše davek delno ali v celoti za 1—3 let. šteje se, da gire za večje adaptacije, kadar znesek vloženih sredstev presega 100.000 din.
28.	člen
Zavezancem davka od stavb se smiselno priznavajo olajšave, predvidene v 10. členu tega odloka.
VII.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
29.	člen
Davku na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (v inadaljinjem besedilu: »davek od premoženja«) so .zavezani dohodki od nepremičnim ali premičnin, oddanih v zakup, priložnostni dohodki doseženi s prodajo stvari večje ali trajnejše uporabne vrednosti, kupljene z namenom prodaje ter dohodki od drugih premoženjskih pravic, če se od takih dohodkov me plačuje kakšen drug prispevek ali davek.
Davka od premoženja pa so oproščeni tisti zasebniki, ki imajo dohodke o-d -oddajanja opremljenih sob oziroma ležišč turistom im potnikom.
30.	člen
Pri določanju davčne osnove za davek na dohodek -od premoženja in premoženjskih pravic se kot davčni odbitki priznavajo d-ejianiški -stroški, če so ti izkazani, pri zakupninah premičnin pa se priznava amortizacija v višini 25 % od dosežene zakupnine.
VIII.	DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO
31.	člen
Davek na kmetijske proizvajalne priprave se plačuje od večjih mehaničnih priprav za kmetijsko proizvodnjo in sicer težkih traktorjev :z nad 10-KS, traktorskih -prikolic in drugih traktorskih priključkov, večjih mlatilnic na strojni pogon ter na .samorodmo trto.
Davek lod navedenih priprav se plača pio kraju uporabe.
IX.	DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORARO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
32.	člen
Davku na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oselb (v nadaljnjem besedilu: »davek na tujo delovno silo«) je zavezan dohodek, k)i ga doseže občan, če v svoji pridobitni dejavnosti uporablja dopolnilno dalo drugih -oseb.
Dohodek dosežen s tujo delovno silo se določa v odstotku na izplačani bruto osebni dohodek -oseb, -s katerimi je sklenjeno delovno razmerje in pri posameznih dejavnostih znaša:
Če doisega letni bruto promet Vrsta dejavnosti do 20,000.000 din nad 20,000.000 -din
Od izplačanega bruto osebnega dohodka % %
Obrtno predelovanje -kovin	60	100
Kemične obrti	60	100
Obrtno predelovanje lesa	50	80
Stavbne -obrti	60	100
Živilske obrti	40	70
Avtoprevo-zništv-o	60	100
Ostale dejavnosti	50	80
33.	člen
Davka na tujo telovno -silo so poleg oprostitev iz 132. člana republiškega zakona oproščeni tudi kmetje za toliko zap-oalenlih delavcev, kolikor lim-ajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov pri v-o-j.akiih.
X.	DAVEK NA DOBITKE -OD IGER NA SREČO
34.	člen
Na dobitke od iger na -srečo v vrednosti nad 10.000 din, -se v smislu zveznega za-kana plača davek na dobitke od iger na sreč-o p-o proporcionalna stopnji. Od dobitkov pri igrah, pri katerih se zaradi načina igre v pravilih ne določa vnaprej višina sklada dobitkov, se ta davek ne plača.
XI.	KONČNA DOLOČBA
35.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po -objavi v Uradnem vestniku -okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1965.
Št. 420-14/65-1
Brežice, dne 18. marca 1965
Predsednik Skupščine občine Brežice
Milan Šepetave 1. r.
132.
Po 13. členu zakona -o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) in 132. členu statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64) je Skupščina občine Brežice na s ajd olhč inskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. marca 1965 sprejela
ODLOK
o stopnjah občinskih prispevkov in davkov v občini Brežice
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Stopnje prispevkov in -davkov v občini Brežice se določijo za tiste vrste prispevkov in davkov, ki so po zakonu njen dohodek. Predpisane stopnje se obračunavajo poleg stopenj, ki j lih predpisujeta republika in zveza in -od istih -osnov.
II.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
2.	člen
Občinski prispevek iz osebnega dohoidika od delovnega razmerja se plačuje po stopnji 6,8 %.
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
3.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plača po proporcionalnih stopnjah od katastrskega dohodka. Stopnje prispe vika so različne po proizvodnih okoliših, dločilm se na podlagi republiškega zakona od katastrskega dohodka zemljišč v četrtem proizvodnem okolišu ne plačuje prispevek od kmetijstva.
Občinski prispevek od kmetijstva se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova
Proizvodni okoliš L %	H. %	UL %
katastrski dohodek
nad 50.000 din	22	17	11
Prispevek od osebnega dohodka od gozda, ki pripada občini, se plača po stopnji 15 %.
IV.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
5.	-člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja -obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: »prispevek od obrtnih dejavnosti«) po pavšalni 'letna osnovi se plača po stopnji 17,5 %•
6.	člen
Pavšalni letni -znesek prispevka od obrtnih dejavnosti, ki ga plačajo vaški obrtniki, se plačuje v naslednjih .zneskih glede -na kraj, kjer -se dejavnost izvršuje:
I. okoliš II. okoliš III. okoliš
	din	din	din
— Kovači in -drugi iz kovinske stroke	50.000	30.000	i 20.000
— Sohosl-ikarji	70.000	40.000	20.000
— Pečarji	60.000	30.000	10.000
— Tesarji lin zidarji	50.000	40.000	20.000
— Mizarji	60.000	30.000	20.000
— Kolarji	35.000	25.000	10.000
— Sodarji	30.000	25.000	20.000
-— Krojači	50.000	35.000	10.000
— Šivilje	30.000	20.000	10.000
— Čevljarji	2-0.000	10.000	5.000
— Peki	—	—	30.000
— Potočni in rečni mlini	45.000	20.000	8.000
— Brivci	40.000	20.000	10.000
-— Frizerji	60.000	40.000	20.000
— Sedlarji in tapetniki	50.000	40.000	30.000
— Apnarjii	70.000	70.000	30.000
—	Druge obrti —	Žganj e-kuha	30.000	20.000	10.000
	40.000	40.000	40.000
—• Žaganje drv	10.000	10.000	10.000
— Mestne tehtnice	10.000	10.000	10.000
— Obrti brez stalnega poslov, mesta	4.000	4.000	4.000
Za stroke, ki niso izrecno naštete, se odmeri prispevek po ustrezni .niajisorodnejši stroki.
Zavezancem, starim nad 55 do 65 let, se od gornjih pavšalnih zneskov prispevka prizna olajšava 10 % do 50 %•
7.	člen
Letni pavšalni znesek prispevka od obrtne dejavnosti, k-i ga plačajo -osebe, -ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za posameznike kot s postranskim poklicem na podlagi 18. člena zakona o obrtnih delavnicah — osebe v delovnem razmerju, upokojenci, invalidi, gospodinje in drugi, se določa za posamezne stroke v ustreznem okolišu:
I. okoliš II. okoliš III. okoliš
Stroka
•3i,l
J-5 $5
tl „
lil"
cu«>
tf
W o
0	C/d
1
	din	din	din
— Avtomehanika	40.000	20.000	10.000
— Kovaštvo	15.000	8.000	5.000
— Kleparstvo	20.000	12.000	6.000
— Vodovodno instalaterstvo	20.000	12.000	6.000
— Klj-uča-vtiičarstvo	20.000	12.000	6.000
— Fin-omehanika	40.000	20.000	10.000
— Radiomehanika	40.000	20.000	10.000
— Urarstvo	12.000	8.000	5.000
— Elektr-o- instalaterstvo	30.000	15.000	8.000
— Eleiktro-mehanika za gospodinjske stroje	15.000	8.000	3.000
— Mizarstvo	30.000	15.000	8.000
— Kolarstvo in sodarstvo	15.000	10.000	5.000
— Tapetništvo	40.000	25.000	12.000
:— Krojaštvo	15.000	8.000	5.000
— Šiviljstvo	10.000	6.000	4.000
— Pre-dtiskanje tkanin	5.000	3.000	2.000
— P opravljanj e nogavic	4.000	3.000	2.000
— Čevljarstvo	5.000	3:000	2.000
— Sedlarstvo	15.000	8.000	5.000
— Fotografi	25.000	12.000	6.000
— Sobo.sli-karstvo	35.000	15.000	8.000
— Pečarstvo	15.000	8:000	6.000
— Zidarstvo in tesanstv-o	30.000	20.000	15.000
8.	člen
Prispevek -od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega -kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: »prispevek po -odbitku) se -plačuje:
1.	o-d dohodkov od prodaje srečk in vplačil
pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira jugoslovanska loterija	19	%
2.	-od dohodkov zavarovalnih poverjenikov 15 %
3.	-od provizij zastopnikov zavoda za varstvo
malih avtorskih pravic	15	%
4.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od
prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije	15	%
5.	od provizij paslovnih agentov in poverjeni-
kov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in podobno ter od zbiranja oglasov in naročil za publikacije	15	%
6.	od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki -nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne -organe in za-
vode, če ne plačuje jo pmispevka v pavšalnem iznesku	15 %
7.	od dioihodikov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti	30 %
Izjemoma se plača prispevek po odbitku od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti:
a)	prejetih izključno za prevoz mleka in
kmetijskih pridelkov	10 %
b)	prejetih za prevoz gozdnih isoirtimentov
(Vključno vleka)	15 %
c)	od dohodkov, ki jih prejemajo kmetje, če
prenašajo drva ali drug material na tovornih konjih, oslih ali mulah po gozdnih poteh, prekopih 'ali usekih	10 %
8.	lod dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne im druge organizacije, pa niso z mjlitmi v delovnem razmerju 20 %
9.	od dohodkov, ki jih imajo zbiralci odpadkov s prodajo i-e-teh gospodarskim organizacijam, s katerimi niso v delovnem razmerju 10 %
10.	od dohodkov domače obrti	10%
11.	od dohodkov, ki jih imajo poisamezniifci od
priložnostnega opravljanja drugih storitev za državne organe in druge delovne organizacije in hiše v družbeni upravi, če se za takšne storitve ne sklene delovno razmerje po ustreznih predpisih im če talki dohodki niso zavezani drugim oblikam prispevka od obrtnih dejavnosti	15 %
12.	od dohodkov potuj očih zabavišč in od prireditev, katere prirejajo organizadije SZDL,
ZB in sindikati izvzemši društva in ostale družbene organizadije	15 %
9. člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku ise obračunava po sledečih stopnjah:
Od osnove
nad din	do din
se plača prispevek
	100.000	18 %	od	100.000
100.000	200.000	18.000+19 % preko 100.000		
200.000	300.000	37.000 + 20 %		200.000
300.000	400.000	57.000 + 22 %		300.000
400.000	500.000	79.000+24 %		400.000
500.000	600.000	103.000+27 %		500.000
600.000	700.000	130.000+30 %		600.000
700.000	800.000	160.000 + 33 %		700.000
800.000	900.000	193.000+37 %		800.000
900.000	1,000.000	230.000+41 %		900.000
1,000.000	1,200.000	271.000 + 46 %		1,000.000
1,200.000	1,500.000	363.000 + 51 %		1,200.000
1,500.000	2,000.000	516.000+57 %		,1,500.000
2,500.000	3,000.000	1,116.000+ 67 %		2,500.000
nad	3,000.000	1,451.000 + 70 %		
V.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH
STORITEV
10.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plača po stopinji 17,5%.
VI.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVI-C, PATENTOV IN TEHNIČNIH
IZBOLJŠAV
11.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, Patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 17,5 %•
VII.	DAVEK NA DOHODKE OD STAVB
12.	člen
Davek na dohodek od stavb se plačuje po stopnji
VIII.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
13.	člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plača po sledečih stopnjah:
Od davnčne osnove din	Po stopnji
Do	50.000	20 %
100.000	25%
200.000	30 %
300.000	35 %
400.000	40 %
600.000	45 %
800.000	50%
1,000.000	60%
nad 1,000.000	70%
IX.	DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO
14.	člen
Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na sa-morodno trto se plača v sledečih letnih zneskih:
Proizvodni okoliš
I.	II. III. IV. din
za dvoasne traktorje, katerih			
jakost presega 10 KS — od vsake KS	3,000	2.000	1.000 —
za traktorske prikolice nad 1 tono nosilnosti —-od vsake tone nosilnosti	5.000	3.000	2.000 —
za imlatilnice na strojni pogon s kapaciteto: a) nad 400 do 500 kg na uro	10.000	6.000	4.000 —
b) nad 500 do 1.500 kg na uro	15.000	10.000	6.000 —
c) nad 1.500 kg na uro	20.000	15.000	8.000 —
za vsako samo,rodno trto v vinogradih	30	30	30 30
X. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO			
DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB 15. člen
Davek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb (v nadaljnjem besedilu: »davek na tujo delovno silo«) se plača po stopnji 20 % ■
16.	člen
Zavezanci, ki plačajo prispevek od obrtnih dejavnosti od pavšalne letne osnove, plačajo tudi davek na tujo delovno silo v pavšalnem letnem znesku in to od vsakega zaposlenega delavca letno:
Ce dosega letni kosmati promet Vrsta dejavnosti	do	nad
10,000.000 din 10,000.000 din
Obrtnio predelovanje kovin	60.000	100.000
Kemični obrati	60.000	100.000
Stavbne obrti	60.000	120.000
Obrtno predelovanje lesa	35.000	50.000
Živilske obrti	35.000	50.000
Vse ostale stroke	30.000	60.000
Gostinstvo	30.000	50.000
Intelektualni poklici	20.000	
XI. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
17.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plača po stopnji 10 %.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osimi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1965. št. 420-13/65-1 Brežice, dne 18. marca 1965
Predsednik Skupščine občine Brežice
Milan Šepetave 1. r.
133.
Skupščina občine Brežice je p,o V. delu tarife prometnega davlka (Uradni list FLRJ, št. 25/62, 29/62, 31/62, 49/62, 42/62, 46/62, 51/62, 53/62, 12/63, 18/63, 20/63, 23/63, 30/63, 44/63, 51/63, 52/63, 7/64, 10/64, 13/64, 24/64, 29/64, 30/64, 31/64, 48/64, 50/64, 1/65, 3/65 in 9/65), 3. členu uredbe o prometnem davfcu (Uradnii list FLRJ, št. 19/61, 6/62, lil/62 in 4/63) na seji občinskega tabora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. marca 1965 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka.
1.	člen
Odlok o vpeljavi občinskih taks in občinškega prometnega davlka (Uradni vestnik okraja Celje, št. 4-23/63, 32-369/63, 35-412/63 in 6-49/64) se v II. delu spremeni in dopolni v naslednjem:
A. TAKSE
1.	Tar. št. 1 se spremeni in se glasi:
Za glasbo v gostinskih obratih in drugih javnih Lokalih:
a)	-če se izvaja vsak dan, ise plača mesečno 5.000 din
b)	če se izvaja tri do petkrat tedensko,
se plača mesečno	4.000	din
c)	če se izvaja enkrat do dvakrat
tedensko, se plača mesečno	2.000	din
č) če se izvaja na priložnostnih prireditvah, veselicah ali na plesu, se plača od vsakega primera	1.500	din
Takso pod a), b) in c) plačajo prireditelji do 5. dne v mesecu za glasbo v preteklem mesecu.
Prireditelji pod č) morajo prireditev najmanj 3 dni poprej prijaviti občinski upravi za dohodke in plačati ustrezno takso.
Taksa se ne plača:
a)	na glasbo, ki se reproducira z mehaničnimi sredstvi (radio, magnetofon in podobno);
b)	na glasbo, ki se izvaja na kulturmomimetniški prireditvi.
Plačilu takse je zavezan prireditelj glasbe, podpisan na prig,lasnici, ki jo mora v smislu 8. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir predložiti odseku za notranje zadeve Skupščine občine Brežice, ko priglasi prireditev.
2.	Tar. št. 3 se spremeni in se glasi:
Gostinska podjetja in obirati ter drugi javni lokali plačujejo takso:
a)	od vsakega biljarda, ki je na razpolago
gostom v gostinskih obratih letno	3.000 diin
b)	od vsakega paketa igralnih kart, s katerimi
se igra v javnih lokalih, letno	1.090 din
c)	za igralne avtomate vseh vrst, od vsakega
avtomata letno	8.000 din
Upravitelji in lastniki gostinskih podjetij im obratov so dolžni predmete iz te tarifne številke priglasiti upravi za dohodke in plačati predpisano takso najkasneje v 15 dneh po objavi tega odloka, sicer pa za vsako leto najkasneje do konca januarja. Če pa dajo te predmete na razpolago gostom med letom, plačajo predpisano takso, preden jiih dajo na razpolago.
Igralne karte morajo biti žigosane, in sicer srčni as z žigom občinske uprave za dohodke.
Taksa se plača tudi na igralne karte, ki jih prinesejo gostje zaradi igranja s seboj v gostinske lokale.
3.	V tar. št. 5 ise spremeni besedilo prvega odstavka in se glasi:
Osebe, ki prenočujejo kot turisti v vseh krajih na območju občine Brežice, plačujejo od vsake nočnine:
a)	v času od 15. junija do 15. septembra 200 din
b)	v ostalem času	100 din
4.	Tar. št. 7 se črta.
5.	Uvede se nova tar. št. 7, ki se glasi:
Za uporabo prostora za parkiranje osebnih avtomobilov, tovornih avtomobilov in priklopnikov, se plača za vsak avtomobili in priklopnik po 100 din.
Pripomba: Taksa po tej tarifni številki se plačuje samo -na mestih, ki jih določi za parkiranje občinska skupščina in tam organizira čuvanje avtomobilov in priklopnikov.
B. PROMETNI DAVEK
1.	Tar. št. 3 se spremeni im se glasi:
Od vseh vrst reklam (svetlobne, neonske, na stenah, ograjah im deskah ter od reklam, ki se nabijajo ali kako drugače objavljajo razen od reklam v dnevnem ali periodičnem tisku), se plača od vsakega začetega m2 velikosti -na leto 1000 din.
2.	Tar. št. 8 se spremeni in se glasi:
Gostinska podjetja, gostišča in vsi drugi izvrševalci gostinskih storitev plačujejo gostinski prometni davek:
a)	od prometa z naravnim vinom od libra 50 din
b)	od prometa s pivom od litra	50 din
c)	od prometa z žganimi alkoholnimi
pijačami od litra	250 dim
Prometni davek se plačuje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec.
Planinske postojanke so v celoti oproščene plačila prometnega davka.
3.	Drugi odstavek tar. št. 9 se spremeni in glasi:
Trgovska mreža na drobno odvaja davek:
a)	na promet mopedov in ostalih motornih
koles, ženskih in moških koles, električnih hladilnikov, pralnih strojev, električnih štedilnikov in kuhalnikov, televizorjev in radioaparatov po	stopnji	1	%
b)	na promet ostalega blaga v trgovini po
stopnji	4	%
c)	na promet naravnega vina v trgovini in
KZ po stopnji	20	%
č) na promet ostalih alkoholnih	pijač po stopnji 25	°/o
Za maloprodajo pod b) se šteje tudi promet proizva-jainih gospodarskih organizacij od svojih proizvodov prodanih neposredno potrošnikom.
Davek na promet alkoholnih pijač na drobno.
Poleg občinskega prometnega davka po točki a) in b) tar. št. 9 se odvaja še prometni davek, ki ga uvede Skupščina Socialistične republike Slovenije.
4.	Za -tarifinio številko 10 se uvedeta novi tarifni številki, ki se glasita:
Tar. št. 11
Od plačil za obrtne storitve, ki jih opravijo zasebnikom družbene pravne osebe, razen od plačil za storitve, ki jih opravijo krajevne skupnosti, njihovi servisi in njihovi zavodi in od plačil za krojaške in čevljarske usluge se plačuje 5 %■
Tar. št. 12
Od prevoznih storitev, ki jih opravijo družbene gospodarske organizacije zasebnikom, se plačuje dajvek po stopnji 5 %•
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 421-7/65-1
Brežice, dne 18. marca 1965
Predsednik Skupščine občine Brežice
Milan Šepetave 1. r.
134.
Skupščina -občine Brežice je po 28. členu temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 45-633/64) -in 132. členu statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. marca 1965 sprejela
ODLOK
o vpeljavi amortizacije na sredstva opreme, ki so v upravljanju občinskih upravnih organov.
1.	člen
S 1. januarjem 1965 se vpelje amortizacija premičnih stvari, ki so vložene v -sklad opreme občinskih upravnih organov.
Kot začetna vrednost se vzame vrednost opreme, vpisane v zadevne materialne kinjiige, po stanju na dan
31.	decembra 1964.
2.	člen
Amortizacija se Obračunava po navodilu zveznega sekretariata iza tinance (Uradni list FLRJ, št. 2-30/59 in 3-44/59).
3.	člen
Amortizacija se obračunava in vplačuje četrtletno. Sredstva amortizacij e se nalagajo pri pristojni banki na poseben račun.
O uporabi sredstev amortizacije odločata svet delovne skupnosti in tajnik občinske Skupščine sporazumno.
4.	člen
Svet za oboo upravo in notranje zadeve se pooblasti, da izda navodilo o obračunavanju in vplačevanju amortizacije opreme.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 010-8/65-1
Brežice, dne 18. marca 1965
Predsednik Skupščine občine Brežice
Milan Šepetave 1. r.
135.
Skupščina občine Brežice je po 132. in 181. členu statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. marca 1965 sprejela
ODLOK
o nekaterih ukrepih za izboljšanje dela občinske uprave v upravnih zadevah.
1.	člen
Da bi se v občinski upravi Brežice pospešilo in izboljšalo poslovanje v upravnih zadevah v korist občanov, se s tem odlokom predpišejo nekateri ukrepi. 2 3 4
2.	člen
Za dokazovanje dejstev se v upravnem postopku lahko zahtevajo od strank samo taka potrdila, ki so predpisana v zakonu ali na njem temelječem predpisu.
Ce stranka iz upravičenega razloga ne more predložiti ustreznega potrdila, ga mora preskrbeti občinski upravni organ sam, kolikor je to v njegovi moči, na stroške stranke.
3.	člen
V času, predvidenem aa sprejem otočanov, morajo biti vsi uslužbenci, ki imajo posla z občani, na svojih delovnih mestih in v tem času ne smejo prekiniti dela, razen v posebno utemeljenih primerih z dovoljenjem pristojnega starešine, ki mora v takem primeru nemudoma poskrbeti za nadomestitev z drugim ustreznim uslužbencem.
Službena potovanja in drugi upravičeni službeni izostanki se smejo opravljati samo v takih dneh oziroma urah, ko ni uradni dan .oziroma ko se ne sprejemajo občani.
4.	člen
Ce občan svojega uradnega opravka na mogel opraviti po krivdi zadevnega uslužbenca ali upravnega organa, je upravičen zahtevati povrnitev potnih stroškov, izgubljenega zaslužka, nadomestilo za izgubljeni čas in Povračilo drugih utemeljenih izdatkov, ki jih je imel zaradi zamude. Smiselno isto velja, če je bilo uradno delo opravljeno po krivdi uslužbenca ali upravnega organa z veliko zamudo.
Določbe prvega odstavka se uporabljajo zlasti, če je bila stranka uradno vabljena, pa je prišla zaman, ker ni bilo uslužbenca, vabilo pa ni bilo pravočasno preklicano.
Te pravice se uveljavljajo preko tajnika občinske skupščine.
5.	člen
Svet za občo upravo in notranje zadeve je pooblaščen, da izda navodilo za izvrševanje tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 020-1/65-1
Brežice, dne 18. marca 1965
Predsednik Skupščine občine Brežice
Milan Šepetave 1. r.
136.
Skupščina občine Brežice je po 144. členu statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. marca 1965 sprejela
POSLOVNIK
Skupščine občine Brežice.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem poslovnikom se predpisuje postopek za delo Skupščine občine Brežice.
Poslovnik se uporablja za skupne seje obeh oborov otočinslke skupščine, smiselno pa se uporablja tudi za ločene seje vsakega izbora, kolikor zbora zasedata vsak zase. Poslovnik se uporablja tudi za delo skupščinskih komisij.
2.	člen
Poslovnik obsega natančnejše določbe o delu skupščine, kolikor ni o tem določb v občinskem statutu. Poslovnik govori o konstituiranju občinske skupščine, o pripravljanju gradiva za seje otočinske skupščine, o sklicevanju sej, poteku sej din o izvrševanju sklepov občinske skupščine.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKE SKUPŠČINE
3.	člen
Prvo sejo občinske skupščine skliče dotedanji predsednik. Ce je dotedanjemu predsedniku pred sklicanjem seje prenehal mandat, skliče sejo najstarejši odbornik.
Najprej se ugotovi, če je prisotnih več kot polovica od skupnega števila odbornikov. Nato vodi sejo do izvolitve predsednika občinske skupščine naj starejši odbornik, ki povabi vse odbornike, da izroče potrdila o izvolitvi.
Odborniki, ki niso prišli na prvo sejo, morajo izročiti potrdila .o izvolitvi na prihodnji seji.
Nato odborniki izvolijo izmed sebe 5-čilansko verifikacijsko komisijo.
4.	člen
Verifikacijska komisija se takoj po izvoltivi sestane, izvoli predsednika in tajnika komisij e in pregleda potrdila o izvolitvi odbornikov ter preizkusi pravilnost njihove izvolitve. Verifikacijska komisija poda o svojem delu poročilo še na isti seji skupščine in predlaga potrditev oziroma razveljavitev posameznih mandatov.
Potrdila, ki so bila predložena šele na prihodnji seji, pregleda verifikacijska komisija na tej seji in stavi ustrezni predlog.
5.	člen
Po poročilu verifikacijske komisije odborniki razprav,Ij a jo in odločajo o njenih predlog,ib.
Vsak odbornik ima vse pravice odbornika šele, ko je njegov mandat verificiran. Dokler o njegovi izvolitvi še ni odločeno, ima sicer pravico udeležiti se seje skupščine, ne more pa glasovati o verifikaciji svojega mandata, kakor tudi ne glasovati v drugih zadevah.
Glede mandatov, ki niso bili veriftoirani na prvi seji, se mora opraviti verifikacijski postopek na naslednji seji.
Določbe tega poslovnika glede verifikacije se smiselno uporabljajio tudi glede verifikacije mandatov tistih odbornikov, ki so bili izvoljeni na ponovnih in nadomestnih volitvah s tem, da verifikacijski postopek izvede mandatno imunitetna komisija občinskega zbora oziroma mandatno-imunitetna komisija zbora delovnih skupnosti.
6.	člen
Po potrditvi mandatov odbornikov podajo odborniki, katerih mandat je bil potrjen, pred najistarejšim odbornikom, 'ki vodi sejo, tole obvezno izjavo:
»Izjavljam, da bom zvesto služil ljudstvu, da bom vestno in vdano izpolnjeval svoje dolžnosti in da bom varoval čast občinskega odbornika in da bom, držeč se ustave in zakonov, varoval, razvijal in hranil demokratične pridobitve inarodnoiosvobodilnega boja in ljudske revolucije in dia bom e vsemi ,svo jimi močmi delal za zgraditev socializma, za napredek Občine Brežice, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
Po ustni slovesni izjavi podpišejo odborniki njeno besedilo v posebnem zapisniku.
Odbornik ,ne more opravljati odborniških pravic in dolžnosti, dokler ne položi slovesne izjave.
7.	člen
Po položitvi slovesne izjave izvoli skupščina dva overit el j a zapisnika, določi zapisnikarja in nato sklepa o določitvi nadaljnjega dnevnega reda.
III.	PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE
8.	člen
Občinska skupščina izvoli na prvi seji predsednika in podpredsednika občinske skupščine po postopku, ki je določen v statutu občine Brežice.
9.	člen
Izvoljeni predsednik prevzame takoj po izvolitvi svojo funkcijo za nadaljnje vodstvo seje.
10.	člen
Nadaljnje seje občinske skupščine sklicuje in vodi predsednik občinske skupščine po potrebi, sejo posameznih zborov pa predsednik zbora. Zbora izvolita svoja predsednika praviloma za dobo dveh let.
Če zahteva tretjina odbornikov občinske skupščine, da se skliče seja in če se hkrati poda predlog dnevnega reda, mora predsednik občinske skupščine sklicati sejo najpozneje v 10 dneh. Če predsednik v tem času ne skliče seje, jo skliče odbornik občinske skupščine, ki ga za to pooblastijo predlagatelji. V takem primeru vodi sejo tisti odbornik občinske skupščine, ki ga občinska skupščina v ta namen posebej pooblasti.
11.	člen
Poleg pravic in dolžnosti, določenih v statutu občine Brežice je dolžnost predsednika skrbeti, da se sklepi skupščine pravilno izvršujejo.
Vse akte, -ki jih sprejme občinska skupščina izven upravnega postopka, podpisuje predsednik. Prav tako lahko tudi zadrži izvršitev predpisa ali sklepa organov občinske -skupščine izdanega izven upravnega postopka, če misli, da ni v skladu z zakonom. Zadržan predpis in sklep mora predložiti občinski skupščini na prvi prihodnji seji, da o tem odloči.
12.	člen
Predsednik -občinske -Skupščine -sme sklicati seje posameznih -organov -občinske skupščine, če tega ne o-pra-vijo njihovi -predsedniki. Lahko tudi zahteva od posameznega organa občinske skupščine, da obravnava določene zadeve iz svojega področja in da poda o tem poročilo.
Od tajnika občinske skupščine sme zahtevati, da mu poroča o delu upravnih organov in da mu pripravi o posameznem vprašanju iz področja občinske uprave poročilo za sejo občinske skupščine.
13.	člen
Predsednik občinske skupščine pregleduje gradivo, o katerem bo razpravljala občinska skupščina in skrbi skupno s tajnikom občinske skupščine, da prejmejo odborniki pravočasno vabilo in gradivo, ki se bo obravnavalo na seji.
14.	člen
Predsednik občinske skupščine ima pravico in dolžnost skrbeti za red na seji.
V	ta namen ima pravico opomniti odbornika, ki s svojim vedenjem ali ravnanjem moti sejo. Če odbornik kljub opominu še naprej moti sejo, ga sme občinska skupščina od seje izključiti.
Odbornik, ki je bil izključen od seje, mora takoj zapustiti dvorano. Če odbornik noče oditi, odredi predsednik, da se seja prekine. Odbornik, zoper katerega se predlaga izključitev od seje, ima pravico podati svoj zagovor, ki sme trajati največ 5 minut.
Če predsednik ne more napraviti reda na seji, lahko prekine sejo.
Če kakšen poslušalec mati red ali se nedostojno obnaša, ga da lahko predsednik takoj odstraniti iz dvorane. Predsednik lahko tudi ukaže, da vsi poslušalci zapustijo dvorano, če huje motijo delo občinske skupščine.
IV.	KOMISIJE
15.	člen
Na prvi seji izvoli občinska skupščina izmed odbornikov in -drugih Občanov odborniške komisije, ki so stalne in začasne. Izvolitev stalnih komisij se opravi na podlagi pismenih predlogov, ki jih podpiše najmanj -pet odbornikov.
Kandidatna lista m-ora imeti najmanj toliko predlogov, kolikor članov se izvoli v posamezno komisijo. Komisije se izvolijo z javnim glasovanjem. Izvolitev se opravi z večino glasov navzočih odbornikov.
16.	člen
Komisije opravljajo naloge iz svojega področja na sejah.
Član komisije, ki je bil delegiran od določene organizacije, se m-ora pred sejo posvetovati s predstavniki te organizacije, če bo komisija na seji obravnavala vprašanja, ki se tičejo te organizacije.
V	primeru, da posega -določena zadeva ene komisije v področje druge komisije, imata lahko komisiji skupno sejo ali pa komisija vpraša za mnenje drugo komisijo, predno odloči o zadevi.
Če je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, odloči o tem predsednik občinske skupščine. Če se komisija s tako odločitvijo ne strinja, lahko zahteva, da odloči o tem občinska skupščina.
17.	člen
Stalne komisije občinske skupščine so naštete v statutu, njihovo delovno področje pa se obravnava v členih, ki sledijo.
18.	člen
Komisija za družbeni plan in finance obravnava vprašanja v zvezi s sestavo družbenega plana in proračuna ter pripravi osnutek družbenega plana in proračuna občine.
19.	člen
Komisija za volitve in imenovanja obravnava vprašanja v zvezi z volitvami in imenovanjem članov organov skupščine in drugih funkcionarjev ter daje skupščini ustrezne predloge. Ta komisija obravnava tudi splošna vprašanja kadrovske politike v občini. Komisija tudi analizira stanje in potrebe po vodilnih im visokokvalificiranih -kadrih v delovnih in drugih organizacijah. Komisija planira v sodelovanju z drugimi organi in skladom za štipendiranje in kreditiranje šolanja potrebo po kadrih in predlaga pristojnemu organu ukrepe za strokovno in družbeno-politično izobraževanje kadrov. Komisija da soglasje k imenovanju članov komisij in drugih organov občinske skupščine, ki ga izvrši predsednik občinske skupščine.
20.	člen
Mandatno-imunitetna komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov vsakega zbora, vprašanja v zvezi s prenehanjem odborniškega mandata, v zvezi z razpisom volitev na izpraznjena odbomiška mesta in v zvezi z verifikacijo mandatov novo izvoljenih odbornikov.
Občasno, najmanj pa enkrat letno obravnavata komisiji na skupni seji vprašanja udeležbe odbornikov na sejah skupščine ter njenih organov. Komisiji o tem poročata skupščini in predlagata ukrepe zoper odbornike, ki se iz neupravičenih razlogov ne udeležijo sej ali sicer kažejo brezbrižnost glede svojih odborniških dolžnosti.
21.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih predlože občinski skupščini občani, delovne in druge organizacije izven upravnega postopka.
Komisija lahko zahteva v zvezi z vloženo prošnjo in pritožbo od pristojnega organa potrebna pojasnila, preizkusi delo tega organa, lahko pa tudi zasliši stranko in druge osebe, če je to potrebno zaradi ugotovitve dejanskega stanja.
Komisija da po proučitvi prošnje in pritožbe ter ugotovitvi dejanskega stanja pristojnemu organu svoje mnenje za rešitev prošnje in pritožbe in o tem obvesti stranko.
Če organ, ki mu je komisija dala mnenje za rešitev Prošnje in pritožbe, ne upošteva tega mnenja, mora o tem obvestiti komisijo in navesti za to razloge. Če komisija meni, da ti razlogi niso dovolj tehtni in upravičeni, predloži zadevo občinski skupščini v odločitev.
22.	člen
Komisija za narodno obrambo opravlja vse zadeve iz področja narodne obrambe in civilne zaščite na podlagi splošnih predpisov.
V.	SVETI
sklepa same občinske skupščine ali posameznega njenega zbora, na predlog sveta, odborniške komisije ali drugega organa, ki lahko daje občinski skupščini predloge v zadevah iz njegovega delovnega področja, pa tudi predsednik sam od sebe, glede na gradivo, ki je predlagano ali na zahtevo tretjine odbornikov občinske skupščine.
Razširjeno sejo, ki se je udeležijo tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij zaradi skupnega obravnavanja vprašanj, ki so splošnega družbeno-političnega pomena za občino, skliče predsednik skupščine skupaj s predsednikom občinskega odbora SZDL.
26.	člen
Vabilo za sejo mora biti pismeno in v njem mora biti naveden kraj, dan in ura seje in predlog dnevnega reda.
Vabilo se mora dostaviti najmanj 7 dni pred sejo.
Če določeno gradivo iz utemeljenih razlogov ni moglo biti dostavljeno skupno z vabilom, se mora poslati nemudoma naknadno, samo izjemoma pa se sme razdeliti udeležencem seje neposredno pred začetkom seje.
Na sejo se vabijo vsi odborniki, kakor tudi poslanci republiške in zvezne skupščine, občinski komite ZKS, občinski odbor SZDL, občinsko sodišče, občinsko javno tožilstvo, občinski sindikalni svet, predsedniki svetov, ki niso odborniki, predstojniki temeljnih upravnih organov in po potrebi tudi drugi organi.
O seji se obvestijo tudi predstavniki tiska in RTV Ljubljana. Vsi ti se lahko udeležijo seje, obvezno se pa seje morajo udeležiti predstojniki občinskih temeljnih upravnih organov.
V posebnih primerih, zlasti če gre za sejo zbora delovnih skupnosti, določi predsednik komu se razen omenjenih še pošlje vabilo.
Vabilo se objavi tudi na občinski razglasni deski in po potrebi tudi v časopisu.
23.	člen
Sveti so politično-izvršilni organi skupščine in organi družbenega upravljanja na področju, na katerem so ustanovljeni. Število svetov je določeno v statutu.
VI.	SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
24.	člen
'Za pripravo skupnih sej obeh zborov občinske skupščine skrbi predsednik občinske skupščine s pomočjo taj-nika občinske skupščine.
Vsaka zadeva, ki se predloži na sejo občinske skupščine mora biti predhodno obravnavana na seji pristojnega sveta oziroma odborniške komisije, ki mora podati Ustrezen predlog, o katerem se sklepa na seji skupščine.
Gradivo za sejo se zbira v uradu tajnika občinske skupščine. Gradivo mora biti podrobno pripravljeno in za vsako zadevo je treba sestaviti poročilo in predlog. V gradivu morajo biti zabeleženi vsi predhodni sklepi pristojnih svetov in komisij.
Gradivo za sejo dostavljajo uradu tajnika starešine temeljnih upravnih organov, ki so odgovorni za pravo-Casno dostavo in kompletno urejene spise.
Zbrano gradivo predloži tajnik občinske skupščine Predsedniku, ki ga prouči in nato določi predsednik datum seje in predlog dnevnega reda.
Samo izjemoma uvrsti predsednik v predlog dnevne-ga reda nujno zadevo, o kateri ni sklepal niti svet niti ^misija, če so podani utemeljeni razlogi za tako izjemo.
Če obsega zadeva predlog za sprejem odloka ali dru-3,ega splošnega pravnega predpisa, mora gradivo obsega-1 tudi pripravljen osnutek takega predpisa, ki se mora Prdožiti vabilu za sejo občinske skupščine. Osnutku pred-Pisa je treba priložiti podrobno obrazložitev zakaj je Potrebno sprejeti predlagani pravni predpis. Osnutke Predpisov mora pregledati pravna služba občinske upra-Ve zaradi skladnosti z zakonom.
25.	člen
, Seje občinske skupščine sklicuje predsednik občin-Ke skupščine po potrebi po določbah statuta skladno s Prejetim delovnim programom skupščine ali na podlagi
27.	člen
Odborniki in predsedniki svetov imajo pravico pred sejo pregledati spise in drugo gradivo, ki bo obravnavano na seji.
28.	člen
Sejo vodi predsednik oziroma podpredsednik občinske skupščine.
Če zaseda kak zbor ločeno, vodi sejo predsednik zbora ali odbornik, ki ga za posamezno sejo ali za določeno število sej vnaprej izvoli dotični zbor.
Predsednik začne, prekinja in zaključi sejo, ugotavlja navzočnost, vodi sejo, skrbi za red in mir na seji, sprejema predloge na seji, daje na seji besedo prisotnim, skrbi za dodatke k predlogom v toku razprave, daje predloge in dodatke na glasovanje in v primeru potrebe ugotavlja njihovo formulacijo. Ugotavlja in razglaša izid glasovanja in sploh skrbi za izvajanje določb zakona, statuta in tega poslovnika.
29.	člen
Po ugotovitvi sklepčnosti izvoli skupščina izmed odbornikov dva overitelja zapisnika in določi zapisnikarja. Zapisnikar je praviloma tajnik občinske skupščine.
Na zahtevo vsakega odbornika se mora prečitati zapisnik prejšnje seje, če se odbornik ne strinja oziroma zadovolji s poročilom o izvršitvi sklepov.
Nato sklepa skupščina o predlaganem dnevnem redu.
Dokler dnevni red ni sprejet, pa tudi že pred samo sejo, lahko vsak odbornik predlaga dopolnitev in spremembo dnevnega reda. O tem sklepa skupščina in odloči ali se dnevni red v smislu predloga dopolni ali spremeni.
Pred sejo se podajo predlogi predsedniku oz. tajniku občinske skupščine. Samo izjemoma se lahko predlaga v posebno utemeljenih primerih dopolnitev ali sprememba že odobrenega dnevnega reda. O tem posebej sklepa skupščina.
30.	člen
Seje občinske skupščine so javne. Samo v primeru, da to zahtevajo splošne koristi, lahko skupščina sklene, da je seja ali del seje tajen.
31.	člen
Če se ugotovi, da seja ni sklepčna, jo predsednik preloži na določen dan in uro ter o'bjavi, da velja za prihodnjo sejo isti dnevni red. V takem primeru se preložitev seje objavi na primeren način. Če nastopi nesklepčnost med samo sejo, se seja preloži in se na prihodnji seji obravnava nadaljnji del dnevnega reda.
32.	člen
Predsednik vodi sejo po sprejetem dnevnem redu, dokler ni dnevni red izčrpan.
Predsednik skrbi, da seja poteka po določbah poslovnika.
Predsednik lahko sejo po potrebi za krajši čas prekine.
Seja se ne sme zaključiti dokler ni izčrpan dnevni red. Če dnevni red ne more biti izčrpan dotičnega dne, se seja prekine in skupščina odloči, kdaj se bo nadaljevala.
Predsednik zaključi sejo, ko je dnevni red izčrpan ali če skupščina ni več sklepčna ali če se delo iz drugih razlogov ne more niti po prekinitvi seje nadaljevati.
33.	člen
Na seji smejo sodelovati v razpravi in glasovati samo odborniki. Vse ostale osebe, ki niso odborniki, pa so vabljeni na sejo, lahko samo sodelujejo v razpravljanju, ne morejo pa glasovati. V razpravi ima pravico sodelovati tudi tajnik občinske skupščine.
Starešine temeljnih upravnih organov in drugi strokovnjaki, ki prisostvujejo sejam, podajo na vabilo predsednika s pristankom skupščine svoje poročilo in mnenje.
Ostale osebe, ki jih povabi skupščina, smejo s pristankom skupščine izražati svoje mnenje.
34.	člen
Predloge o katerih sklepa skupščina, imajo pravico podati odborniki kot poedinci, komisije, sveti in predsednik občinske skupščine. Predlogi se podajo praviloma pismeno ali se izročijo pred sejo predsedniku občinske skupščine oziroma tajniku občinske skupščine, na sami seji pa predsedniku občinske skupščine.
35.	člen
V začetku razprave poda poročilo in predlog poročevalec sveta oz. komisije in ga obrazloži. Predsednik sveta, poročevalec oz. predsednik skupščine ima pravico, obrazložiti poročilo in podati mnenje. Za tem govorijo drugi odborniki in ostali udeleženci seje.
Predloga in poročila ini treba čitati v celoti na seji skupščine, če je bil dostavljen že pred sejo odbornikom in se skupščina strinja s tem, da čitanje ni potrebno.
O predlogih se praviloma razpravlja istočasno v načelu in v podrobnostih. Predlagatelj lahko predlog umakne, dokler se o njem ne glasuje in ne sprejme sklep.
Če se predlog umakne, se o predlogu ne razpravlja več. Umaknjeni predlog se na isti seji ne more več obravnavati.
36.	člen
Razprava o predlogih splošnih pravnih predpisov poteka istočasno v načelu in podrobnostih. Po končani razpravi se glasuje o vsakem predlogu v celoti.
Izjemoma se lahko po sklepu skupščine predlog obravnava najprej načelno, nato pa podrobno. Najprej se obravnava in glasuje načelno. Če predlog v načelu ni sprejet, odpade obravnava o podrobnostih. Če je predlog v načelu sprejet, se preide na podrobno razpravo.
37.	člen
Zaradi spremembe in dopolnitve predlogov, ki so na dnevnem redu, se lahko predlagajo dodatki (amandmaji) tako dolgo, dokler ni dana zadeva na glasovanje.
Dodatek se šteje kot sestavni del predloga.
Predlagatelj lahko dodatek umakne.
O dodatku se mora izjaviti predsednik občinske skupščine oziroma predsednik ali poročevalec pristojnega sveta oziroma komisije in predlagatelj predloga, razen če je predlagatelj sam predlagal dodatek. Če navedene osebe z dodatkom soglašajo, je dodatek sestavni del predloga.
38.	člen
Nihče ne more govoriti na seji, dokler ne zahteva in ne dolbi besede od predsednika. Predsednik daje besedo po vrsti, kakor se govorniki priglašajo, kolikor poslovnik ne določa drugače. Priglasitev je lahko ustmena ali pismena. Predsednik lahko da besedo tajniku občinske skupščine, predsednikom pristojnih svetov in poročevalcem pristojnih komisij, kadarkoli jo zahtevajo. Odborniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, mora dati predsednik skupščine besedo takoj, ko jo ta zahteva, vendar ta ne sme govoriti več kot pet mniut. Predsednik ne more dati besede o istem vprašanju še drugemu odborniku. Predsednik da nato pojasni- j
lo.	Če se odbornik s pojasnilom ne zadovolji in še dalje trdi, da je bil kršen poslovnik skupščine ali dnevni red, zahteva predsednik od skupščine, da brez razprave o tem odloči.
Odbornik, ki zahteva besedo, da bi popravil izjavo, ki je bila napačno razumljena in je bila vzrok nespora- ' zumu ali hoče dati potrebno posebno pojasnilo, dobi besedo takoj, ko konča svoj govor govornik, ki je izzval ta popravek ali pojasnilo, vendar govor ne sme trajati več kot 5 minut.
Govornik sme govoriti samo o zadevi, ki se obravnava.
Razen predsednika ne sme nihče prekinjati govornika ali ga opominjati k redu.
Nihče ne sme govoriti o isti zadevi, ki je na dnevnem redu več kot enkrat, razen če to dovoli predsednik skupščine. Izjemoma lahko po potrebi o isti zadevi govori tudi večkrat predsednik in tajnik skupščine, predsedniki svetov, poročevalci in predlagatelji.
Skupščina lahko na predlog predsednika skupščine ali kakega drugega odbornika sklene, da se v posebno i upravičenih primerih omeji trajanje govorov.
Obravnavo posameznega predloga zaključi predsednik, ko ugotovi, da ni več priglašenih govornikov.
39.	člen
O vsakem predlogu se glasuje.
Predsednik daje predloge in dodatke na glasovanje in skrbi zlasti, da se pojasni, za kateri predlog oziroma | dodatek se glasuje in po potrebi pred glasovanjem ugotovi formulacijo predlogov. Če kdo ugovarja formulaciji, odloči o tem skupščina. Če je več predlogov oziroma dodatkov, o katerih je treba glasovati, določi vrstni red glasovanja predsednik, v primem spora pa celotna skupščina. Pri tem velja načelo, da se najprej glasuje o tistem predlogu, ki je po svoji sestavi oziroma vsebini najbolj oddaljen od prvotnega predloga, nato o predlogu, ki gre za tem, da se predlog komisije ali sveta odkloni, I nato pa o predlogu komisije oziroma sveta in predlaganih dodatkih. Nato se glasuje o drugih predlogih in to : po vrsti, kakor so po svoji vsebini najbližji predlogu sveta ali komisije.
O vsakem predlogu se glasuje ločeno, kolikor niso po svoji vsebini istovetni.
Najprej se glasuje o dodatkih, nato pa o predlogih, ki se nanašajo na dodatke. O dodatkih se glasuje po | vrstnem redu, kakor so bili predloženi, upoštevajoč pri ! tem načela, ki se nanašajo na predloge. Tajno se glasuje: i
1.	če to določa kakšen predpis
2.	če se volijo osebe in sta predlagana dva ali več kandidatov ali kandidatne liste
3.	če ito sklene skupščina.
V ostalih primerih se glasuje javno in sicer z dviganjem rok ali poimensko.
Praviloma se glasuje z dviganjem rok, poimensko se, pa glasuje, če je ta način posebej predpisan ali če tako sklene skupščina ali če glasovanje z dviganjem rolk ne ; daje zanesljivega rezultata.
Poimensko se glasuje tako, da se odbornike kliče po imenu in da nato izjavijo, da glasujejo »za« ali »proti« | ali pa, da se vzdržijo glasovanja.
Tajno se glasuje z listki enake velikosti, barve in oblike. Poklicani odbornik glasuje tako, da spusti dvakrat prepognjen listek v skrinjico, ki stoji pred predsednikom. Glasove štejeta dva odbornika, ki ju določi na
Predlog predsednika ali drugega .odbornika skupščina. po končanem glasovanju in ugotovitvi izida glasovanja Uničita glasovnice odbornika, ki sta štela glasove.
Predsednik razglasi, koliko odbornikov je glasovalo Za predlog, koliko proti .in koliko se jih je vzdržalo glasovanja. Izid glasovanja se razglasi takoj na isti seji.
40.	člen
Predlog je sprejet in postane pravnoveljaven sklep skupščine, če je zanj glasovala večina navzočih odbornikov, razen kadar je po kakem predpisu potrebna kvalificirana večina.
Sprejetje, sprememba in dopolnitev občinskega statuta se mora izvršiti oziroma sprejeti s poimenskim glasovanjem z absolutno večino glasov vseh odbornikov.
V primeru, da je pri glasovanju število glasov »za« in »proti« enako, je predlog zavrnjen oziroma ni sprejet.
Če se vršijo volitve posamezno ali po kandidatnih listah, velja, da je izvoljen tisti kandidat ali lista, ki je dobila večino glasov navzočih odbornikov. Če nobeden kandidat ali lista ni dobila večine, se glasuje ponovno. Če se tudi pri ponovnem glasovanju ne doseže večina, se preložijo volitve na prihodnjo sejo in se šteje, da uihče ni izvoljen, kolikor se takoj ne vloži nov predlog.
41.	člen
Nihče ne sme priti na sejo z orožjem ali nevarnim orodjem, razen oseb, ki nosijo orožje po svoji službeni dolžnosti in jih je pozval predsednik skupščine v zaščito reda.
Poslušalcem je dovoljeno prisostvovati seji samo na prostoru, ki je za to določen.
Ako več poslušalcev moti red, lahko predsednik odredi, da se vsi poslušalci odstranijo iz sejne dvorane.
42.	člen
Če skupščina sklene, da ho seja tajna, pozove predsednik vse osebe, ki nimajo pravice prisostvovati tajni seji, da se takoj odstranijo iz sejne dvorane.
43.	člen
Sejo zaključi predsednik:
2.	ko je dnevni red izčrpan;
2.	če se ugotovi, da ni več sklepčnosti;
3.	če se seja zaradi nereda ali iz drugih utemeljenih razlogov ne more nadaljevati niti po kratki prekinitvi.
Ce dnevni red ni izčrpan, lahko predsednik s pristankom skupščine preloži sejo in določi dan nadaljevanja seje z istim dnevnim redom.
44.	člen
O vsaki seji se piše zapisnik, ki mora vsebovati:
1.	kraj in čas seje;
2.	ime predsednika, overitelj e v zapisnika .im .zapisnikarja;
3.	število navzočih odbornikov in ostalih vabljenih oseb;
4.	dnevni red;
5.	kratek potek seje, predloge in važnejše izjave, kratko vsebino zadeve, o kateri se je razpravljalo, imena govornikov z dostavkom ali so govorili za predlog ali Proti predlogu, izjava za katere so zahtevali odborniki 'zrecno, da se vnesejo v zapisnik, kakor tudi sklepe seje;
6.	kar skupščina posebej sklene, da se vpiše v zapisnik.
Govori odbornikov, poročevalcev in drugih oseb se Praviloma pišejo v zapisnik.
Zapisnik se sestavi po končani seji.
Zapisnik podpišejo predsednik skupščine in dva ove-ritelja zapisnika ter zapisnikar.
^11. LOČENE SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
45.	člen
s. Občinski zbor ter zbor delovnih skupnosti občinske upščine delata in odločata praviloma skupaj, izjemo-•ua pa lahko o posameznih vprašanjih razpravljata in Odločata ločeno.
Ločeno obravnavanje in odločanje mora predlagati ujmanj ena tretjina odbornikov določenega zbora.
Zbora obvezno na ločenih sejah sprejemata:
—	program razvoja in družbeni plan
—	proračun in zaključni račun
—	urbanistični in regulacijski načrt
—	predpise o uvedbi občinskih davščin
—	odlok o javnem redu in miru
—	sklepe, če zahteva ločeno sprejemanje splošen predpis.
Vsak zbor samostojno:
—voli in razrešuje predsednika zbora
—	voli in razrešuje člane svoje mandatno-imunitet-ne komisije
—	razpisuje nadomestne volitve
—	odločao predlogu za uvedbo postopka za odpoklic odbornika zbora
—	potrdi privolitev mandatno-imunitetne komisije,
da se lahko odborniku vzame prostost ali zoper njega začne kazenski postopek	v
—- opravlja druge zadeve, ki so mu dane v izključno pristojnost.
VIII.	ODBORNIKI OBČINSKE SKUPŠČINE
46.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo, zakoni, statutom občine Brežice in s tem poslovnikom. Isto velja za predsednike svetov, ki niso odborniki.
47.	člen
Vsak odbornik občinske skupščine ima pravico, da se seznani z zadevo, ki se pripravlja za dnevni red občinske skupščine, kakor tudi z vsem gradivom, ki služi za -obdelavo in obrazložitev zadeve.
48.	člen
Odbornik občinske skupščine in druge osebe, ki imajo pravico govoriti na seji, lahko postavljajo občinski skupščini oziroma občinskemu Zboru in zboru delovnih skupnosti ter njihovim predsednikom vprašanja in zahtevajo pojasnila iz pristojnosti občinske skupščine oziroma občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti ter njenih organov, kakor tudi iz pristojnosti delovnih in drugih organizacij in društev. Vprašanja stavijo odborniki, kakor tudi druge osebe, praviloma na koncu dnevnega reda seje.
Vprašanja so lahko pismena ali ustna.
Na vprašanje je dolžan odgovoriti predsednik skupščine oziroma predsednik ustreznega sveta ali predstojnik upravnega organa ustno ali pismeno na isti seji ali na prvi prihodnji seji.
Po odgovoru lahko izjavi tisti, ki je vprašanje postavil, ali je z odgovorom zadovoljen ali ne.
49.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni zavzemati se, da se izvršujejo sklepi in drugi akti, ki jih sprejme občinska skupščina na svojih sejah.
50.	člen
Zaradi čim lažjega opravljanja svojih funkcij v ob činski skupščini in njenih zborih imajo odborniki občinske skupščine pravico:
—- da se brezplačno poslužujejo strokovnih in tehničnih pripomočkov v zadevah, katere opravljajo v svoj-stvu odbornika občinske skupščine;
—	da se brezplačno poslužujejo vseh publikacij občine, v katerih so objavljeni akti občinske skupščine in njenih organov ter njihova dejavnost.
51.	člen
Vsak odbornik ima pravico, da stavlja pripombe k zapisniku prejšnje seje. Če predsednik ne sprejme pripombe, sklepa o tem skupščina brez razprave. Sprejete pripombe ,se vpišejo v zapisnik seje, na kateri so bile sprejete.
IX.	IZVRŠEVANJE SKLEPOV
52.	člen
Vse sklepe, ki jih sprejme skupščina na svoji seji, je treba izdati v pismeni obliki.
V vsakem spisu je treba zabeležiti sprejeti sklep občinske skupščine.
Tajnik občinske skupščine skrbi, da se vsi splošni pravni predpisi čimprej objavijo v Uradnem vestniku Celje. Te predpise je treba poslati v objavo v roku 5 dni po seji.
Urad tajnika vodi vse delo v zvezi s pripravo sej, vodenjem zapisnika sej, izvršitvijo sklepov, vodi zbirko zapisnikov, zbirko pravnih predpisov, zbirko letnikov uradnega vestnika, registre pravnih predpisov ter seznam sklepov.
X.	KONČNE DOLOČBE
53.	člen
Posebni poslovniki urejajo delo svetov občinske skupščine in delo občinske uprave.
54.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 02-1/65-1
Brežice, dne 18. marca 1965
Predsednik Skupščine občine Brežice
______ Milan Šepetave 1. r.
137.
Bo 3. členu uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 19-325/61, 6-50/62, 11-125/62 in 4-45/63) I. točki V. dela tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 25/62 in Uradni list SFRJ, št. 29/64) ter 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) je Skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku na območju občine Celje 1 2 3 4
1.	člen
V	tarifi odloka ,o pobiranju občinskega prometnega davka na območju občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 60-539/62, 21-206/63, 55-604/63 in 46-407/64) se v I. delu — Prometni davek na promet im storitve izvrše naslednje spremembe in diopolntdve:
Tar. št. 1
Od vstopnic za kinopredstave	5 %
OPOMBA: Obračunani prometni davek po tej tar. št. se odstopi Skladu za znanost in kulturo pri Skupščini občine Celje.
Tar. št. 7
Gostinska podjetja, gostišča, zasebna gostišča in drugi proizvajalci oziroma izvrševalci gostinskih storitev plačajo od prometa z alkoholnimi pijačami:
a)	od prometa z naravnim vinom	60 din
b)	od prometa s pivom	20 din
c)	od prometa z ostalimi alkoholnimi
pijačami	200 din
1.	Od obračunanega prometnega davka po merski enoti so od prometa z naravnim vinom odvede Turistični zvezi Celje 10 din od litra.
2.	Planinskim postojankam se odstopi obračunani prometni davek v celoti, brez odvoda Turistični zvezi Celje.
3.	Samopostrežni restavraciji Celje se odstopi obračunani prometni davek v celoti po odvodu davka pod točko 1.
4.	Hotelskim gospodarskim organizacijam se odstopi 50 % obračunanega prometnega davka po odvodu davka pod točko 1.
Tar. št. 9 se črta.
Tar. št. 10 se črta.
V	opombi za dosedanjo tar. št. 10 pod a) se na koncu vstavi vejica in doda besedilo: brusačev, čistilcev oken, dežnikarjev, električarjev (razen stavbnih), izdelovalcev copat, kemična čistilnica, mehanikov, ki se bavijos popravilom avtomobilov, motorjev in koles, mlinarjev, optikov, od papirnate konfekcije, urarjev, žaganje drv, sobo-slikarjev, ličarjev, modistinj in slaščičarjev.
V III. delu Prometni davek od prometa na drobno se spremeni tar. št. 23 in glasi:
Tar. št. 23
Poleg republiškega prometnega davka od maloprodaje se plačuje še občinski prometni davek od prodaje
na drobno in sicer:
a)	od prometa blaga, doseženega z
maloprodajo	4 %
b)	od prometa z avtomobili: osebnimi,
posebnimi, tovornimi, avtobusi, traktorji, prikolicami in od prometa z motornimi kolesi, skuterji in mopedi	3 %
c)	od prometa z naravnim vinom	60 din
č) od prometa s pivom	20 din
d)	od prometa z ostalimi alkoholnimi
pijačami	200 din
Od obračunanega prometnega davka po merski enoti se od prometa z naravnim vinom odvede Turistični zvezi ; Celje 10 din od litra.
OPOMBA k tar. št. 2 in tar. št. 23:
1.	Davčna osnova je 1 Liter.
2.	Prometni davek po merski enoti (1 liter) ne sme biti večji od davka, ki se dobi z uporabo naj višje stopnje, določene v odstotku od prodajne cene. V tem pri- i meru se obračuna prometni davek od prodajne cene po stopnji:
a)	pri naravnem vinu	20 %
b)	pri pivu, žganju lin ostalih alkoholnih
pijačah	25 %
3.	Davčni zavezanci po tej tarifni številki, morajo voditi v svojem knjigovodstvu ali v posebni knjigi podatke o dnevnem prometu vseh vrst alkoholnih pijač, tako glede .količine kot cene.
Nabava in prodaja se mora knjižno ujemati s stanjem zalog.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. aprila 1965.
Št. 421-2/1965-1
Celje, dne 31. marca 1965
Predsednik Skupščine občine Celje
______ Marjan Učakar 1. r.
138.
Skupščina občine Celje je po 8. in 13. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64), 4. in 9. členu temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64) ter 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) na -seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in davki se na območju občine Celje določajo, obračunavajo, predpisujejo in izterjujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov (v nadaljnjem besedilu: »zveznih in republiških predpisih«), po določbah tega odloka in po predpisih izdanih na njihovi podlagi.
2.	člen
Občani prispevajo iz osebnih dohodkov in premoženja za materialne potrebe družbene skupnosti s tem, da plačujejo prispevke in davke.
Iz dohodka, ki ga dosežej-o z osebnim delom, plačajo občani prispevek.
Iz dohodka, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilnega dela drugih, iz dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic ter na premoženje, ki ga imajo ali pridobijo, plačajo občani davek.
3.	člen
Stopnje prispevkov in davkov se določajo skladno s smernicami, začrtanimi v družbenih planih.
Stopnje prispevkov im davkov se določajo za vsako vrsto prispevkov in davkov posebej.
4.	člen
Poslovne knjige morajo voditi:
1.	Zavezanci prispevka od obrtne dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu presegli 12,000.000 din celotnega dohodka.
2.	Zavezanci prispevka od intelektualnih storitev, ki so v preteklem letu presegli 1,500.000 din osebnih dohodkov.
Ko upravni organ, pristojen za finance ugotovi, da zavezanci presegajo po 1. in 2. točki določen dohodek, sporoči zavezancu, da mora voditi predpisane poslovne knjige.
II.	VRSTE PRISPEVKOV IN DAVKOV - 5. člen
Vrste prispevkov, ki se plačujejo iz osebnega dohodka so:
1.	Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja;
2.	Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti;
3.	Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
4.	Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
5.	Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pra-1 vic, patentov in tehničnih izboljšav;
6.	Krajevni samoprispevek.
6.	člen
Vrste davkov, ki se plačujejo na dohodke od premoženja in na premoženje, so:
1.	Davek na dohodke od stavb;
2.	Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic;
3.	Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih;
4.	Davek na dobitke od iger na srečo.
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
7.	člen
Prispevek iz delovnega razmerja se ne plačuje od dohodkov, navedenih v zveznih in republiških predpisih. 8
9.	člen
Na podlagi pavšalne osnove se plačuje prispevek od delovnega razmerja za tele kategorije dohodkov:
Kategorije dohodkov:
Pavšalna osnova din
od osebnih dohodkov odvetniških pripravnikov	60.000
od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih	12.000
od osebnih dohodkov hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih hišah	20.000
od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih	40.000
od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških in lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in gospodarskih organizacijah	20.000
od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev	25.000
IV.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
10.	člen
Republiki in občini pripadajoč del prispevka od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč je osnova vrednost posekanega lesa (bruto masa) in sicer:
•s	Iglavci	Listavci	
Vrednost razred	Vrednost lesa din/m3 ABC	Vrednost lesa din/m3 AB	C
i.	3.200	1.600	800
n.	3.100	1.500	600
m.	3.000	1.400	400
IV.	2.500	1.100	200
v.	2.000	800	—
VI.	1.700	500	—
VII.	1.300	200	—
VIII.	—	— .	—
Stopnja prispevka od znaša 17 %,		osebnega dohodka	iz gozda
8.	člen
Stopnja prispevka iz delovnega razmerja je proporcionalna in znaša za območje občine Celje 6,8 %.
11.	člen
Območje občine Celje se glede na kmetijske proizvodne pogoje razdeli na 4 proizvodne okoliše in sicer:
Tek. Katastrska	Proizvodni okoliši po naseljih in krajevnih imenih
št. občina	I.	III.	II.	IV.
Arclin	Arclinsko polje ob	Severo-vzhodni del	Južno pod cesto	Lešje
	cesti Celje—Vojnik	k. o. — nad cesto Arclin—Ljubečna	Arclin •—■ Ljubečna Zahodni valoviti del Arclina s krajevnima imenoma Novak, Okrožnik	Hriboviti del Prekorja Hriboviti del Runtole
Runtole — del Prekorje — del Lahovna
					
Tek. št.	Katastrska občina	r.	Proizvodni okoliši, po II.	naseljih in krajevnih III.	imenih IV.
2.	Brezova			Loče Sp. Brezova Valoviti del Brezove do Konjskega	Hriboviti del severno od zgoraj Brezove — Konjsko Hribovti del Brezove pod Trobiš em
3.	Bukovžlak				Cinkarniška področja — plin Bukovžlak Slance Vrhe
4.	Bezovica			Bezovica —- del dolina zahodno od občinske ceste Pristava—Bezovica	Bezovica — del Gabrovec Hrastnik
5.	Celje	Ce^je—mesto			Mestni park z gozdovi
6.	Čreskova		Ravnina pod šolo Socka ob okrajni cesti Strmec—Vitanje		Čreskova Velika Raven
7.	Dobrna		Južni ravninski del od Dobrne do Arliča med Dobrnico in obč cesto Severni ravninski del od Dobrne do meje KO Zavrh ob cesti Dobrna—Hudičev graben	Zahodno valoviti predel od potoka Dobrnice od Dobrne preko Arliča do meje KO Lemberg	Vinska gorica Hriboviti del Pristava Hriboviti del Dobrna, Lokovdna
8.	Goričica — del				Goričica — del
9.	Dol				Dol pod Gojko
10.	Homec				Zlateče Homec Landek
11.	Sv. Jošt				Svetina Mrzlo polje Javornik Kanjuce Mlake
12.	Hudinja	Ravninski del vzhodno KO Mariborska cesta — Hudinja do Bežigrajske ceste	Gaberje Sp. Hudinja Golovec Nova vas Zg. Hudinja (vas)	Severni hriboviti del za vasjo Zg. Hudinja — Potoki	
13.	Klanc				Klanc Loka
14.	Košnica				Košnica Polule
15.	Kresnike		•	Ravninski del med cesto Celje—Štore in potokom Voglajne vklj. naselje Štore	Cinkarniški dn železniški plin Lipa Pečovje Štore — hrib. del Kresnike
Tek. št.	Katastrska občina	1.	Proizvodni okoliši po II.	naseljih in krajevnih III.	imenih IV.
16.	Lemberg			Ravnina Hrenove ob okrajni cesti Strmec —Dobrna	Hrenova valoviti, močvirnati in hriboviti del vključno Kozj ak Lemberg Vine
17.	Lipa				Lipa Zabukovje -
18.	Loka			Ravninski del od pošte do Žnidarja med cesto Celje—Frankolovo do podnožja hribov	Rakova steza Stražica Loka Frankolovo — del
19.	Sv. Lovrenc			Ravninski del Kompol oz. južni del KO, področje izven delovanja cinkarniškega plina	Kompole —- del (z gorico) Laška vas Št. Janž
20.	Lisce	Ravninski del ob Savinji			Miklavški hrib Lisce
21.	Medlog	Lava Ložnica Babno — del	Babno — del Zg. Medlog Sp. Medlog Lopata — del (vas)	Zg. Medlog — del pod Jurharjem Lopata, severni močvirnati del	
22.	Male dole				Male dole Lačna vas Črešnovec Rove Kladnak
23.	Sv. Miklavž			Pristava Šmiklavž Lipovec Žepina	Glinško Razgor Bovše Gradiše
24.	Novake			Ravnina ob cesti Strmec—Vitanje Valoviti del Razdelja	Hriboviti del Razdelja Novake Straža
25.	Nova cerkev		Povško in Hudinjsko polje med Hudinjo in okrajno cesto Višnja vas — Dobrna Področje Strmeča pri Vojniku	Vzhodni del Strmca pri Vojniku nad cesto Višnja vas — Dobrna Vzhodno od podnožja Povškega polja Ravninski del ob potoku Hudinja do KO Višnja vas Zahodni Povški valoviti del od potoka Hudinje do podnožja Vizore	
26.	Ostrožno	Del Ostrožno (poligon	Ostrožno (vas) Sp. Dobrova	Del Ostrožno — Bozne Lokrovec Zg. Dobrova	
27.	Podgorje				Brdce pri Črešnjici
Podgorje
Stran	18		URADNI VESTNIK		Št. 10 — 31. marec 1965
					
Tek. št.	Katastrska občina	I.	Proizvodni okoliši po II.	naseljih in krajevnih III.	imenih IV.
28.	Prožinska vas	•		Del Kompol — zahodni del KO izven delovanja cinkarniškega plina Ravninski del hoste Ravninski del Prožinske vasi brez močvirja	Kompole — del hriboviti predel Straža Močvirnati, valoviti del hoste Prožinska vas — del, zamočvirjen
29.	Rožni vrh			Valoviti del Otemne Valoviti del pod vasjo Rožni vrh Valoviti del Rožnega vrha pod Krajncem	Jezerce Hriboviti del Rožnega vrha — Severno in južno KO Rožni vrh
30.	Rupe			Valoviti del Pepelno do Polaka	Hriboviti del Pepelno Rupe
31.	Svetina				Svetina Mrzla planina Svetli dol Javornik Kanjice Mlake
32.	Socka			Socka ravninski del	Hriboviti del Socka T rnovlj e Sevce
33.	Škofja vas	Med glavno cesto Celje — Vojnik pa do potoka Danjica	Ravninski del zahodno od ceste Vojnik—Celje (Bukvič-Močnik)	Zadobrova Šmarjeta zapadno od ceste Celje—Vojnik proti Prekorju	
34.	Šmartno v Rožni dolini			Vas Šmartno v Rožni dolini z Rožno dolino Orehovce — del Slatina (vas)	Severni hriboviti del med vasjo Šmartno v R. d. Hriboviti del Slatine nad kamnolomom Hrib. del med Lokrov.
35.	Št. Jungert			Gorica ■— vzhodna ‘meja KO med Šmartno v Rožni dolini in Št. Jungert do Forštnerja	Št. Jungert
36.	Tremar j e		Ravninski del Tre-marje Polje		Hribovit del Tremarje
37.	Sv. Tomaž			Vzhodni ravninski del KO ob občinski cesti Pristava ■— Bezovica	Tomaž (vas) Koblek (vas)
38.	Teharje				Cinkarniško področje plin Zavodna Gret Podgorje Zvodno Osenca Teharje
			
Tek. št.	Katastrska občina	L	Proizvodni okoliši po naseljih in krajevnih imenih II.	III.	IV.
39.	Trnovlje	Trnoveljsko polje —	Vas Trnovlje — del	Gaji
Plata	Del Sp. Trnovlje proti Začret
Sodinu	Leskovec
Ljubečna
Del Trnovelj (Mahne)
40.	Višnja vas		Višnja vas Nižinski del ob cesti . odcep Vojnik - Dobrna in Vojnik—I vene a zahodno od potoka od Hudinje do KO Nova cerkev med dobsko cesto in potokom Dobrniča	Močvirni del jugozahodno od potoka Dobrnice Severni del KO Višnja vas t. j. Globoče Del Ivance z gozd. Nižinski del ob obč. cesti Ivenca — Rove Jankova — del	Ilovca Del Jankove Jugo-zahodni višinski del po krajevnem imenu Kapla
41.	Vojnik trg	Ves nižinski predel ob potoku Hudinje do glavne ceste Vojnik — Arclin	Severno-zahodni del Vojnik ok. s trgom in vzhodni nižinski del ob glavni cesti Vojnik—Arclin	Vzhodni del KO Jurčak šola in vzhodni del prosti Petelj,inak	Severovzhodni del KO od cerkve Sv. Florjana do KO Višnja vas
42.	Vojnik-okol.	Južni ravninski del KO z krajevnim imenom Draga	Juž. nižinski del z krajevnim imenom Pošak	Vzhodni del KO z krajevnim imenom Petelinj ek in Plat na meji sv. Tomaža Zahodni del valoviti s kraj. imenom Ježe pri Brezovici	Višinski del zahodno s krajevnim imenom Šturme do KO Brezova
43.	Verpete				Verpete Bukovje Beli potok Lindek
44.	Zagrad		Ravnina med Savinjo in žel. progo Celje — Laško od Pelikanovega mesta pa do viadukta Tratnik	Nižinski del Pristava pod Zagradom	Ostali del Zagrada Pečovnik Aljažev hrib
45. Zavrh
Zavrh
Vrba
12.	člen
Prispevek od kmetijstva, razen na osebni dohodek lz gozda, plačujejo zavezanci glede na višino katastrskega dohodka po naslednjih stopnjah:
v prvem proizvodnem	okolišu	45	%
v drugem proizvodnem	okolišu	25	%
v tretjem proizvodnem	okolišu	12	%
13.	člen
Glede trajnih oprostitev velja 53. člen republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov.
14.	člen
, Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dogodki zemljišč:
.	1- ki so bila za kmetijstva neuporabna, pa so z
nvesticijami zavezanca postala uporabna do 6 let;
2.	na katerih se zasadijo vinogradi za 4 leta.
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki za 10 let;
4.	ki se pogozdijo za 20 let.
Začasne oprostitve veljajo samo, če so bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa.
15.	člen
Če je bil donos posamezni parceli ali na več kmetijskih parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se na zavezančevo prošnjo zmanjša katastrski dohodek za povzročeno škodo ter od tako zmanjšanega katastrskega dohodka na novo izračuna prispevek.
Olajšava po prejšnjem odstavku se prizna, če presega povzročena škoda 20 % celotnega katastrskega dohodka zmanjšanega za dohodek iz gozdov.
16.	člen
Če je bil katastrski dohodek od zemljišč, ki ležijo pod visoko napetostnimi daljnovodi zmanjšan ali je izkoriščanje takih zemljišč po predpisih onemogočeno, se na zavezančevo prošnjo zniža katastrski dohodek za zmanjšan dohodek ter od tako zmanjšanega katastrskega dohodka na novo izračuna prispevek.
Olajšava po prejšnjem odstavku se prizna, če presega povzročena škoda 20 % celotnega katastrskega dohodka, zmanjšanega za dohodek iz gozdov.
17.	člen
Poleg oprostitev in olajšav, priznanih z zveznimi in republiškimi predpisi, se pri odmeri prispevkov od kmetijstva priznajo še naslednje oprostitve in olajšave:
1.	Prispevnim zavezancem, katerih dohodek ne presega 60.000 din letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg dela zmožnih članov še več kot tri mladoletne otroke, ali odrasle za delo nezmožne člane — 10 % za vsakega četrtega in nadaljnjega takega mladoletnega otroka in za vsakega odraslega, za delo nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 50 % odmerjenega prispevka.
2.	Prispevnim zavezancem, katerih dohodek ne presega 120.000 din letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih družinskih članov —- po 20 % za vsakega dela nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje prispevka ne more presegati 60 %.
OPOMBA k 1. in 2. točki:
Za mladoletne otroke se štejejo otroci do 16. leta, za odrasle delanezmožne osebe pa se štejejo vojaški vojni invalidi in delovni invalidi z nad 50 % invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih dela-nezmožnost je zmanjšana več kot 50 °/o, slepi, moški nad 60 let, ženske nad 55 let starosti in bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo.
3.	Prispevnim zavezancem, ki so imeli izdatke nad
10.000	din zaradi zdravljenja obolelih članov in neogibne stroške s pogrebom umrlih družinskih članov -—• do zneska prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste.
4.	Prispevnim zavezancem, ki so vstopili v NOB in imajo za to potrdilo od Zveze borcev, se jim občinski prispevek zniža in sicer:
če so vstopili v NOB pred 9.	9. 1943 za	40	%
če so vstopili v NOB pred 1.	1. 1945 za	20	%
če so vstopili v NOB po 1.	1. 1945 za	10	%
5.	Zavezancem v III. proizvodnem okolišu, ki	redijo
na svojem zemljišču več kot 1 glavo živine (govedo) na 1 ha obdelovalnega zemljišča se za vsako nadaljnjo glavo živine prispevek zniža za 10 % letno.
Olajšava se prizna,- če je imel zavezanec živino (lastno ali dopitano) več kot 9 mesecev. Potrdilo o tem izda krajevni urad v sodelovanju z gospodarsko organizacijo (kombinatom ali zadrugo).
V.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
18.	člen
Osebe, ki imajo od izkoriščanja zemljišč v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza, kamna, žgane optike, žganje apna, oglja ipd.) dohodke, ki presegajo
80.000	din na leto, plačajo prispevek po stopnji za obrt, po odbitku stroškov, ki so bili potrelbni za dosego tega dohodka.
19.	člen
Po pavšalni letni osnovi plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti občani, ki samostojno in trajno opravljajo storitvene dbrtne dejavnosti.
Glede določitve povprečnega letnega osebnega dohodka (71. člen republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov) velja 24. člen tega odloka.
20.	člen
Po 74. členu republiškega zakona o davkih in prispevkih občanov plačajo prispevek v pavšalnem letnem znešku vnaprej zavezanci iz:
Dejavnost:	Pavšalni znesek: din
1. Predelovanje kovin	25.000
2.	Predelovanje nekovin 3.	Izdelovanje električnih aparatov	15.000
in pribora	20.000
4. Predelovanje lesa	30.000
5. Izdelovanje tekstilnih izdelkov	15.000
■ 6. Predelovanje usnja 7. Izdelovanje in popravljanje	10.000
raznovrstnih izdelkor^	12.000
8. Stavbna obrt	25.000
9. Obrtne, osebne in druge storitve	15.00C*
10.	Ostali 11.	Zavezanci brez stalnega	10.000
poslovnega mesta	5.000
Kateri zavezanci bodo plačevali prispevek v	pavšal-
nem letnem znesku, določi upravni organ za finance upo-	
števajoč 74. člen republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov. 21. člen	
Po 75. členu republiškega zakona o davkih	in pri-
spevkih občanov plačajo prispevek v odstotku	od vsa-
kega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) nji zavezanci:	nasled-
Dohodek	Stopnja	
1. Od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki	.
jih organizira jugoslovanska loterija 2. Od dohodkov zavarovalnih poverjeni-	10 %
kov 3. Od provizij zastopnikov zavodov za	10%
varstvo malih avtorskih pravic 4. Od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladate-	10%
Ijev Jugoslavije 5. Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in podobno ter od zbiranja oglasov in naročil	10%
za take publikacije 6. Od dohodkov transportnih delavcev in dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne pla-	15 %
čajo prispevka v pavšalnem znesku 7. Od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti in tovorjenja lesa in drugega materiala z delov-	10%
no živino 8. Od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge or-	10%
ganizacije 9. Od dohodkov od priložnostnega opravljanja storitev, ki jih opravljajo posamezniki državnim organom, delovnim	2 0 o/o
in drugim organizacijam 10. Od dohodkov potujočih zabavišč in	20 o/0
prireditev	10%
Prireditelji potujočih zabavišč in prireditev na območju dbčine Celje morajo pred začetkom dela oziroma prireditve prijaviti zabavišče oziroma prireditev za dohodke pristojnemu organu občine. Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka, ki se pobira pri izplačilu dohodkov obračuna tisti, 'ki dohodke izplača. Ta je odgovoren za pravilnost obračuna prispevka.
22.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku plačajo zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo in drugi zavezanci, ki prispevka od obrtnih dejavnosti ne plačajo po pavšalni letni osnovi v pavšalnem letnem znesku ali po odbitku.
Zavezanci vseh proizvodnih dejavnosti lahko plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi, če zaradi zmanjšane delovne sposobnosti in drugih Pkolnosti ne dosegajo letnega dohodka 800.000 din.
Glede določitve povprečnega osebnega dohodka (80. člen republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov) velja smiselno 24. člen tega odloka.
23.	člen
Ekonomska amortizacij^ in stroški vzdrževanja strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kot eno leto ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov, ki
niso zavezani davku na dohodek oid stavb lahko znašajo največ: —	za	orodje	12	% —	za	stroje	10	% —- za	stavbe	3	% 24. člen Letni povprečni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe tiste dejavnosti, na podlagi katere se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevka od obrtne dejavnosti znaša: Dejavnosti	din		
L	Predelovanje nekovin	800.000
2.	Predelovanje kovin	
	— kovaštvo	750.000
	— ključavničarstvo, kleparstvo	1,200.000
	— strojno ključavničarstvo	1,400.000
	■— avtomehanika	1,200.000
	— urarstvo	750.000
	— ostali	800.000
3.	Izdelovanje električnih aparatov in pribora	
	— elektroinštalacije	1,100.000
	—- elektromehanika	1,300.000
4.	Predelovanje lesa	
	— kolarstvo in sodarstvo	750.000
	— lesno strugarstvo	1,000.000
	— mizarstvo	950.000
	— tapetništvo	800.000
	— ostali	600.000
5.	Izdelovanje tekstilnih izdelkov	
	■— pletilj stvo	850.000
	■— izdelovanje kravat	900.000
	— klobučarstvo	850.000
	— krojaštvo	750.000
	— ostalo	550.000
6.	Predelovanje usnja	
	— čevljarstvo	600.000
	— usnjena galanterija	1,200.000
	— -ostalo	450.000
7.	Izdelovanje živil	850.000
8.	Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov	
	-— zlatarstvo	900.000
	— pečarstvo	850.000
	—	ščetarstvo —	izdelovanje predmetov iz	950.000
	plastičnih mas	1,100.000
	— izdelovanje okrasnih predmetov	500.000
	— cvetličarstvo	950.000
	— ostalo	400.000
9.	Stavbna obrt	
	— inštalaterstvo	1,400.000
	— zidarstvo	850.000
	— tesarstvo	900.000
	— sobno slikarstvo in pleskarstvo	800.000
	— ostalo	600.000
10.	Obrtne osebne in druge storitve — frizerstvo	800.000
	■— fotografiranje	700.000
	— ličarstvo	950.000
	— ostalo	600.000
11.	Zasebna gostišča	1,300.000
12.	Prevozi s tovornimi avtomobili	1,200.000
13.	Prevozi z osebnimi avtomobili	750.000
14.	Vse ostalo	600.000
25.	člen
Poleg olajšav po zveznih in republiških predpisih ter olajšav po 1. in 2. točki 17. člena tega odloka se pri odmeri prispevkov od obrtne dejavnosti priznajo še naslednje olajšave in oprostive:
1.	Prispevnim zavezancem od obrtne dejavnosti, ki pričnejo svojo obrt na novo se prvih 6 mesecev prispevek ne predpiše.
2.	Prispevnim zavezancem od storitvene in proizvodne dejavnosti se ne predpisuje več prispevka po letu, ko dopolnijo moški 65 let, ženske pa 55 let starosti, če delajo sami brez tuje delovne sile.
3.	V kolikor prispevni zavezanci obrtne dejavnosti nabavijo nove stroje ali orodje v vrednosti nad 50.000 din se jim letna osnova zniža za vrednost nabavljenega stroja ali orodja vendar največ do 300.000 din.
4.	Znesek invalidskih prejemkov in otroških doklad, katere bi dobivali vojni ali delovni invalidi, če ne bi opravljali obrtne ali druge dejavnosti, se odbijejo od letne pavšalne osnove oziroma od skupnega dohodka in se mu na ostanek odmeri prispevek od obrtne dejavnosti.
26.	člen
Stopnje prispevka od obrtne dejavnosti znašajo:
Po dejanskem dohodku Po pavšalnih osnovah Osnove din Stopnja % Osnove din Stopnja %
do	600.000	7	do 600.000	7
do	700.000	9	do 700.000	9
do	800.000	11	do 800.000	11
do	900.000	13	do 900.000	13
do	1,000.000	15	do 1,000.000	15
do	1,200.000	17	do 1,200.000	17
do	1,400.000	22	nad 1,200.000	17
do	1,600.000	27		
do	1,800.000	32		
do	2,000.000	37		
do	2,200.000	42		
do	2,400.000	47		
do	2,500.000	50		
nad 2,500.000		50		
VI.	PRISPEVEK IZ	OSEBNEGA DOHODKA OD		SAMO
STOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
27.	člen
Letni povprečni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, na podlagi katere se določa osnova za prispevek od intelektualnih storitev znaša za:
Storitve	Osnova din
1.	odvetnikov	1,200.000
2.	vseh ostalih	800.000
28.	člen
Stopnja za odmero prispevkov od intelektualnih storitev znaša 17 %.
29.	člen
Duhovniki — člani Ciril Melodijskega društva so oproščeni prispevka iz dohodka.
VII.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
■ ■	l
30.	člen
Če nastane dvom ali gre za delo iz področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek,, daje mnenje o tem Svet za prosveto in kulturo.
31.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav znaša 17 %.
VIII.	DAVEK NA DOHODEK STAVB
Poleg oprostitev po zveznih in republiških predpisih davka od stavb ne plačujejo:
1.	Zavezanci IV. proizvodmega okoliša, ki so oproščeni prispevka iz kmetijstva, če stavbo ne dajejo v najem.
2.	Lastniki kmečkih stavb, če so stavbe stare nad 100 let.
3.	Kmetje od stanovanjskih stavb v lastni rabi, če ne dajejo stavbe V najem ter se bavijo izključno s kmetijstvom.
4.	Zgradbe, ki so zgodovinsko ali kulturno zaščitene.
33.	člen
Stroški za vzdrževanje stavb se računajo v odstotku od stanarine ali najemnine oziroma od stanarinske ali najemninske vrednosti in sicer 50 %.
34.	člen
Stopnja na dohodek stavb znaša 50 %•
IX.	DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
35.	člen
Davčna stopnja od dohodkov s prodajo stvari večje ali trajnejše uporabne vrednosti, ki je bila kupljena z namenom prodaje znaša:
Osnova din	Stopnja
do	50.000	20	%
do	100.000	25	%
‘do	200.000	35	%
do	500.000	40	%
nad	500.000	60	%
Na vse ostale dohodke od premoženja in premoženjskih pravic 20 %.
Od oddajanja opremljenih sob se davek ne plača.
X.	DAVEK NA KMETIJSKE PRIPRAVE IN SAMORODNO TRTO
36.	člen
Ker na območju občine Celje ni velikih mehaničnih priprav za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo se ta davek ne predpiše.
Od samorodne trte se plača od kosa 5 din.
XI.	DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN. Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
37.	člen
Osnova za davek na tujo delovno silo je dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela dragih oseb.
Dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, se ugotavlja v odstotku od takim osebam izplačanega osebnega dohodka in sicer:
Vrste dejavnosti	Odstotek 1 2 3 4
1.	Proizvodna obrt	30
2.	Storitvena obrt	-20
3.	Intelektualne storitve	15
4.	Od kmetijstva in	vseh ostalih	10
38. člen
Dejavnosti, ki plačujejo prispevek na podlagi pavšalnih osnov, plačajo davek na tujo delovno silo v pav-
šalnih zneskih, in sicer za:	
	din
1 zaposlenega (letno)	12.000
2 zaposlena	26.000
3 zaposlene	45.000
4 zaposlene	72.000
5 zaposlenih	100.000
39.	člen
Stopnja davka na tujo delovno silo, razen za zavezance, ki plačujejo ta davek pavšalno znaša za:
1	zaposlenega (letno)	14	%
2	zaposlena	16	%
3	zaposlene	20	%
4	zaposlene	26	%
5	zaposlenih	35	%
40.	člen
Dejavnosti, ki plačujejo prispevek na podlagi pavšalnih zneskov, plačajo davek na tujo delovno silo v pavšalnih zneskih in sicer za vsakega delavca 10.000 din.
41.	člen
Poleg oprostitev po zveznih in republiških predpisih veljajo še naslednje oprostitve:
1.	Davka na tujo delovno silo so oproščeni kmetje • za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov pri vojakih.
2.	Zavezanci prispevkov od kmetijstva, ki so stari nad 55 let ter nimajo drugih za delo sposobnih družinskih članov.
XII. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
42.	člen
Stopnja davka na dobitke od iger na srečo nad 10.000 din znaša 10 % •
43.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1965.
Št. 422-4/1965-1
Celje, dne 31. marca 1965
Predsednik Skupščine občine Celje
Marjan Učakar L r.
139.
Skupščina občine Krško je po 8. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64), 9. členu temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64) v zvezi z 225. členom statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 4. marca 1965 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov v občini Krško.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in davki se v občini Krško določajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na podlagi naštetih zakonov in tega odloka.
2.	člen
Da bi se zagotovilo pokritje materialnih potreb za izvrševanje nalog in izvajanje služb, ki jih je občina Krško dolžna financirati na podlagi ustave in zakonov, kakor tudi za kritje ostalih potreb, se uvajajo sledeči prispevki in davki:
a)	PRISPEVKI:
1.	prispevek iz dsebnega dohodka od delovnega razmerja;
2.	prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti;
3.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
4.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
5.	prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
b)	DAVKI:
1.	davek na dohodke od stavb;
2.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic;
3.	davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto;
4.	davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih;
5.	davek na dobitek od iger na srečo.
3.	člen
Stopnje prispevkov in davkov, ki se predpisujejo s posebnim odlokom, so lahko progresivne ali proporcionalne in se ne morejo v teku leta spreminjati.
II.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
4.	člen
Za kategorijo dohodkov, od katerih se plačuje prispevek od delovnega, razmerja na podlagi pavšalnih osnov (49. člen zakona o prispevkih in davkih občanov), se določajo naslednje mesečne pavšalne osnove:
1.	za odvetniške pripravnike	40.000	din
2.	za gospodinjske pomočnice, zaposlene
v zasebnih gospodinjstvih	8.000	din
3.	za hišnike zaposlene v stanovanjskih
hišah	•	10.000 din
4.	za osebe zaposlene pri krajevnih
skupnostih	30.000	din
5.	za ribiče in lovce zaposlene v ribiških,
oziroma v lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah	20.000	din
6.	za osebe zaposlene v domovih
planinskih društev	20.000	din
Pavšalne osnove po prednjem odstavku se smejo uporabljati samo za obračunavanje prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja v smislu navedenega odloka.
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5
5.	člen
Za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se območje občine razdeli na štiri proizvodne okoliše. Pri razdelitvi območja občine na proizvodne okoliše se upoštevajo sledeči kriteriji:
1.	Prvi proizvodni okoliš zajema ravninske predele z možnostjo strojne obdelave, ker so prometne zveze dobre, tržni problemi pa prav dobri ali odlični.
2.	Drugi proizvodni okoliš zajema valovita območja, še primerna za strojno obdelavo, prometne zvez» nekoliko slabše, tržni pogoji pa približno enaki kot v prvem proizvodnem okolišu.
3.	Tretji proizvodni okoliš zajema kraje, ki so oddaljeni od tržišča, prometne zveze so slabe in je obdelava zemljišča pretežno z vprego ali ročna.
4.	Četrti proizvodni okoliš zajema višinske kraje, v katerih so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji zelo slabi.
POPIS MEJ PROIZVODNIH OKOLIŠEV
Prvi proizvodni okoliš:
zajema tiste dele k. o. Dovško, Krško, Rajhenburg iu Videm, ki so v gradbenem okolišu ter del k. o. Leskovec in Krško, ki je v planu podružbljanja zemljišč -—
meja poteka na severu od meje s k. o. Ravno po poti pare. št. 1243/2, nazaj pa po poti parcelna št. 1243/1, po zahodni meji parcelne št. 530/124, po meji parcele št. 518/2, do tromeje s parcelami št. 319 in 320, po severozahodnih mejah parcel št. 259/1, 253 in 246, ter po poti parcelna št., 244, do meje parcel številka 246 in 230, od stika s potjo pod Venišami, parcela številka 1242/1, ler po tej poti proti jugu do stika z mejo s k. o. Senuše. Vsi kompleksi znotraj opisane meje so v prvem proizvodnem okolišu, izločita pa se kompleksa v k. o. Leskovec severno od poti parcelna številka 1195/57 in 1197/285 do Save, ter kompleks severno od poti parcelna številka 1205/62 in 1246/4.
Del k. o. S tolovnik, ki leži zapadno od ceste Ar-meško—Lokve se vključi v prvi proizvodni okoliš.
Del k. o. Senovo, ki leži južno od meje parcele št. 14/3, vzhodno od meje parcele št. 14/6, do južne meje parcele št. 21 in nato proti severovzhodu po poti parcelna št. 725, do južne meje parcele št. 87, južne meje parcele št. 88, do potoka, od tu teče meja proti jugu do severovzhodne meje parcele št. 121/3, nato po tej meji in po severovzhodni meji parcele št. 124 do potoka parcelna št. 730, od tu pa po potoku parcelna št. 730 proti severovzhodu do tromeje k. o. Senovo—Reštanj—Mali Kamen, spada v prvi proizvodni okoliš.
Drugi proizvodni okoliš:
zajema del k. o. Veliki Trn, na Pijavškem, ki leži med glavno cesto Krško—Zidani most in reko Savo;
del k. o. Krško med mejo gradbenega okoliša in poti Rore—Čretež, do odcepa poti parcelna št. 3047, po tej poti parcelna številka 3072 po meji k. o. Vel. Trn •— po-meje med parcelami št. 2180/7 in 2180/8 do poti parcelna št. 3048, po tej poti do meje k. o. Leskovec; ter kompleks med cesto Krško—Zidani most m reko Savo zahodno od poti parcelna tševilka 3072 po meji k. o. Vel. Trn -— potok Ledina;
del k. o. Senuše, kompleks vzhodno od velike šume in poti v naselje Brezje;
del k. o. Sv. Križ, severno od poti parcelna št. 2861, 2854, 2837/152, 2837/138 in 2842;
del k. o. Orehovec, kompleks med potmi parcelna št. 2698/2, 2698/1, 2698/12, 2698/3, 2698/4, 2726 in 2725;
K. o. Kostanjevica razen zemljišč okrog naselja Za-boršt in sicer kompleks od južne meje parcele 1536, po poti parcelna št. 1759, do križišča s parcelo št. 1770, nato po meji parcele št. 1501/2, po južni meji parcele št. 1494 in 1492, nato proti jugu po meji med parcelama št. 1506/7, v podaljšku parcele št. 1505 in 1512;
Deli k. o. Videm, Dovško, Leskovec, Rajhenburg in Stolovnik, ki niso zajeti v prvem proizvodnem okolišu;
Deli k. o. Cerklje, Dolenja vas, Krška vas in Ostrog, ki ležijo na območju občine Krško;
Cele k. o. Drnovo, Mali Kamen, Pesje, Sremič, Stari grad, Smednik, Veliko Mraševo in Veliki Podlog.
Tretji proizvodni okoliš:
Del. k. o. Reštanj, kompleks južno od meje s k. o. Sedem in parcelno številko 233/1 vzhodno od meje parcelne št. 298/1 in 299, južno od severne posestne meje parcele št. 703/1, 699/2, 694, 684/1, 680/3 in 626/2 ter južno od meje s k. o. Mali Kamen;
del k. o. Orehovec, kompleks od meje drugega proizvodnega okoliša in meje s k. o. Kostanjevica po poti parcele št. 1727/1, po severnih mejah parcel št. 665/5 in 664/2, po poti parcele št. 2702, po severni meji parcele št. 83l/l, po poti parcele št. 2698/15 do posestne meje med parcelama št. 305 in 307 in po tej meji na pot parcele št. 295/14 do severovzhodne meje parcele št. 283, po zgornjih mejah parcel št. 264, 263/1, 70/1, 246 in 247 na pot parcelna številka 2706/7 ter po tej poti do meje s k. o. Ošterc;
del k. o. Kostanjevica, kompleks od jugovzhodne meje parcele št. 1240/72, vključno parcelna številka 1501/2, 1503/2, 1503/1, 1506, 1522/3 in 1522/1, po poti parcelna št. 1763 in 1380/1, vključno parcele št. 1379, 1359 in 1331;
Deli k. o. — Krško, Sv. Križ, Senuše, Vel. Trn in Senovo, ki niso zajeti v prvem in drugem proizvodnem okolišu;
cele k. o. Anovec, Anže, Armeško, Brezje, Gorica, Kališevec, Leskovec ■— dol, Leskovec ■— S. Lokve, Pleterje, Površje, Presladol, Raka, Ravno, Raztez, Rožno, Sedem, Veliki Dol in Veliki Kamen;
del k. o. Kostanjek, kompleks vzhodno od zahodne meje parcel št. 983, 985, 955 in 952 ter južno od poti parcelna št. 1457/7 do meje med parcelami sc. 1157/4 in 1157/5 na mejo s k. o. Gor. Pohanca.
Četrti proizvodni okoliš:
zajema dele k. o. Kostanjek, Orehovec in Reštanj, ki niso zajeti v prvem, drugem ali tretjem proizvodnem okolišu;
ter cele k. o. Črneča vas, Dobrava, Mrčna sela, Oštrc, Planina in Stranje.
6.	člen
Občini pripadajoči del prispevka od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se ne odmerja po katastrskem dohodku, temveč se plača po dejansko posekani bruto masi lesa. Prispevek na osebni dohodek od gozda se obračunava po vrednostnih razredih. Osnova za izračun prispevka na dohodek od gozda je vrednost posekanega lesa in vrste lesa.
Prispevek iz osebnega dohodka od gozda se odmerja od naslednjih osnov:
Vrednostni
razred
Osnova za iglavce po m3
Osnova za listavce po m3
Osnova za drva po prm
I.	5000	4000	1000
II.	4500	3500	900
III.	4000	3000	800
IV.	3500	2500	700
v.	3000	2000	600
VI.	2500	1500	500
VIL	2000	1000	400
4 leta
za 4 leta za 10 let
Ta prispevek se plačuje v istih rokih kot prispevek v gozdni sklad.
7.	člen
Začasno so oproščeni prispevka iz dohodka od kmetijske dejavnosti, dohodki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna,
pa so z investicijami zavezanca postala uporabna	za 8 let
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto
3.	na katerih se zasadijo intenzivni sadovnjaki, in sicer
a)	češnje, jablane, hruške in drugo plemenito sadje
b)	orehovi nasadi
4.	ki se pogozdijo po navodilu in nadzorstvu
za gozdarstvo pristojnih organov	za 20 let
5.	ribezovi nasadi	za 3 leta
Oprostitve se priznajo na podlagi izjave pristojnega organa za kmetijstvo im gozdarstvo, pod čigar nadzorstvom in navodili so bile izvršene spremembe zemljišč. Oprostitve tečejo od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za. oprostitev. Za vinograde s hibridno trto se ne morejo priznati oprostitve oziroma olajšave za prispevek.
8.	člen
Če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec prispevka ni mogel preprečiti, manjši za 25 %, se katastrski dohodek vsake take parcele zmanjša za toliko odstotkov za koliko se je zmanjšal donos parcele.
Prispevek iz dohodka od kmetijske dejavnosti oškodovanega zavezanca se zmanjša za znesek, ki ustreza zmanjšanju katastrskega dohodka po prvem odstavku tega člena v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom.
Olajšava po tem členu se prizna le na zavezančevo prošnjo, če je ta vložena najpozneje v 15 dneh po nastali
škodi. O prošnji odloči za dohodke pristojni občinski upravni organ potem, ko dobi mnenje za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa.
9.	člen
Pri odmeri prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka:
1.	zavezancem, katerih dohodek ne presega 65.000 din letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg delazmožnih članov še več kot dva mladoletna otroka ali odrasla za delo nezmožna člana — v višini 10 % za vsakega tretjega in nadaljnjega mladoletnega otroka in za vsakega odraslega za delo nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 50 % odmerjenega prispevka. Znižanje prispevka se ne prizna za tiste mladoletne otroke, za katere se prejema otroški dodatek;
2.	zavezancem, katerih dohodek ne presega 120.000 din letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov — se prizna olajšava v višini 20 % za vsakega za delo nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 60 % ;
3.	zavezancem, ki so imeli večje izdatke zaradi zdravljenja obolelih članov in neizogibne stroške s pogrebom umrlih članov — do zneska od prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste; za večje izdatke je razumeti znesek nad 5000 din;
Za mladoletne otroke se štejejo šoloobvezni otroci ter dijaki in študentje na rednem šolanju. Za odrasle, za delo nezmožne osebe pa se štejejo osebe, ki jim je to svojstvo priznano z odločbo ali zdravniškim spričevalom javne zdravstvene ustanove, vojaški vojni invalidi in delovni invalidi z nad 50 % invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih delanezmožnost je zmanjšana za več kot 50 %, slepi, moški nad 60 let in ženske nad 55 let ter bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo.
Olajšave po tem členu se ne priznajo zavezancem, ki imajo, poleg dohodkov od kmetijstva še dohodke iz rednega delovnega razmerja in jim kmetijstvo ne predstavlja glavni in edini vir dohodkov.
10.	člen
Zaradi pospeševanja živinoreje uživajo zavezanci prispevka iz dohodka od kmetijske dejavnosti v tretjem proizvodnem okolišu še naslednje olajšave:
— če pogodbeno oddajo zadrugi letno nad 150 kg žive teže goveje živine ali svinj, od 1 ha obdelovalne zemlje se prizna olajšava v višini 25 %, če pa odda pogodbeno nad 100 kg od 1 ha obdelovalne zemlje se prizna olajšava v višini 15 %.
V smislu določb tega člena se smatra, da je zavezanec zadostil pogojem ko predloži potrdilo kmetijske zadruge o izpolnitvi pogodbene obveznosti.
IV.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD
SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
11.	člen
Če ima kdo za izkoriščanje zemljišča v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganja,opeke, apno in podobno), višje dohodke od obi-. čajnih tako, da ima tako delo značaj posebne in stalne pridobitne dejavnosti mora plačati prispevek iz osebnega dohodka od obrtne dejavnosti kadar taki dohodki presegajo višino 100.000 din letno.
12.	člen
Zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti morajo voditi poslovne knjige, če so v preteklem letu dosegli najmanj 20,000.000 din bruto prometa.
13.	člen
Pavšalna letna osnova za odmero prispevka od obrtnih dejavnosti ustrezajoča doseženemu povprečnemu letnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarskih or-
ganizacijah v občini Krško ali sosednji občini se določa za posamezne dejavnosti oziroma grupe dejavnosti in znaša:
OBRTNO PREDELOVANJE KOVIN
	din
1. Kovaštvo	900.000
2. Kovinostrugarstvo	1,100.000
3. Ključavničarstvo	1,200.000
4. Kleparstvo	1,100.000
5. Avtomehanika	1,300.900
6. Avtokleparstvo	1,200.000
7. Kotlarstvo	1,000.000
8. Vodno instalaterstvo	1,200.000
9. Precizna mehanika	1,200.000
10. Žično pletenje	1,000.000
11. Urarstvo	900.000
12. Kovinska galanterija	1,200.000
13. Ostale dejavnosti predelovanja kovin	1,000.000
PREDELOVANJE NEKOVIN	
1. Izdelovanje opeke	900.000
2. Ostale dejavnosti	700.000
ELEKTROTEHNIČNE OBRTI	
1. Elektromehanika	1,200.000
2. Elektroinštalaterstvo	1,000.000
3. Ostale dejavnosti	1,000.000
PREDELOVANJE KAMNA, STEKLA IN ZEMLJE	
1. Lončarstvo	700.000
2. Steklarstvo	1,200.000
3. Kamnoseštvo in teracerstvo	1,200.000
KEMIČNE OBRTI	
1. Izdelki iz plastičnih mas	1,000.000
2. Vulkanizacija in izdelovanje gumijastih	
izdelkov	1,000.000
STAVBNE OBRTI	
1. Zidarstvo	1,000.000
2. Tesarstvo	900.000
3. Pečarstvo	900.000
4. Soboslikarstvo in pleskarstvo	1,200.000
5. Krovstvo	900.000
6. Ostale dejavnosti	900.000
PREDELOVANJE LESA	
1. Kolarstvo	700.000
2. Mizarstvo	1,100.000
3. Sodarstvo	700.000
4. Parketarstvo	900.009
5. Lesno strugarstvo	900.000
6. Ostale dejavnosti	800.000
TEKSTILNI IZDELKI	
1. Moško krojaštvo	700.000
2. Pletilstvo	700.000
3. Šiviljstvo	600.000
4. Izdelovanje tekstilne konfekcije	1,000.000
5. Ostale dejavnosti	800.000
PREDELOVANJE USNJA	
1. Čevljarstvo	600.000
2. Izdelovanje kožne galanterije	800.000
3. Sedlarstvo	700.000
ŽIVILSKE OBRTI	
1. Pekarstvo	1,000.000
2. Slaščičarstvo	1,000.009
3. Sodavičarstvo	800.000
4. Mlinarstvo	900.000
5. Ostale dejavnosti	800.000
IZDELOVANJE IN POPRAVLJANJE IZDELKOV	
1. Zlatarstvo	1,000.000
2. Cvetličarstvo	1,000.000
3. Vrtnarstvo	800.000
4. Ostale dejavnosti	800.000
OBRTNE, OSEBNE IN DRUGE STORITVE	
1. Brivsko-frizerska	1,000.000
2. Dimnikarstvo	900.000
3. Fotografska	1,000.000
4. Žaganje drv	600.000
5. Ostale dejavnosti	700.090
DRUGE OBRTI	din
1. Tapetništvo	1,100.000
2. Avtoličarstvo	1,200.000
3. Druge dejavnosti CESTNO PREVOZNIŠTVO 1. Tovorn^tvtomobilski promet	800.000
	1,200.000
2. Osebni avtomobilski promet	800.000
Za stroke, ki niso naštete v tem členu,	se vzame
osnova najsorodnejše ali podobne stroke.
V	tem členu naštete osnove za prispevek od obrtne dejavnosti po pavšalni letni osnovi veljajo obenem kot najnižje osnove za odmero prispevka od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku.
14.	člen
Zasebnim gostiščem se določi pavšalna osnova na podlagi pogodbe, ki jo skleneta pristojni občinski upravni organ in zavezanec. V kolikor ne pride do sporazuma pri sklenitvi pogodbe, določi pavšalno osnovo za prispevek pristojni upravni organ na podlagi cenitve dohodkov oprte na podatke o načinu in obsegu zavezančevega poslovanja in na podlagi vseh konkretnih dejstev in pogojev, v katerih zavezanec posluje ali s primerjavo z drugimi zavezanci, ki poslujejo ob enakih ali podobnih prilikah, oziroma na osnovi primerjave z gostinskimi obrati družbenega sektorja.
15.	člen
Prispevek od dohodka po pavšalnih letnih osnovah plačujejo tudi proizvodne dejavnosti, ki ne zaposlujejo več kot ene delovne sile in ne dosegajo več kot 5,000.000 din bruto prometa. Po pavšalni letni osnovi ne morejo plačevati tega prispevka proizvodne obrti, ki delajo po načinu serijske proizvodnje.
16.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se določi vnaprej predvsem vaškim obrtnikom, ki se poleg obrtne dejavnosti ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo vzporedno ali občasno in pri opravljanju svoje dejavnosti ne koristijo strojev na mehanični pogon in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih.
V	pavšalnem letnem znesku se lahko določi prispevek od obrtne dejavnosti tudi tistim obrtnikom, ki zaradi posebnih razmer in okoliščin, v katerih opravljajo take dejavnosti (zmanjšana delovna sposobnost zaradi starosti ali bolezni, nestalno delo itd.), ni mogoče določiti pavšalne osnove in tudi ne ugotoviti dejanskega osebnega dohodka. Svet za finance določi na predlog pristojnega upravnega organa, katerim zavezancem se določi prispevek v pavšalni osnovi.
V	pavšalnem vnaprej določenem letnem znesku plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za posameznike kot s postranskim poklicem (osebe v delovnem razmerju, osebni upokojenci, vojni in delovni invalidi, gospodinje in drugo) in ki so tako svoje delo na podlagi 18. člena zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov (Ur. list SRS, št. 5-28/64) priglasili za obrt pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
17.	člen
Ekonomska amortizacija, ki se odbija od celotnega dohodka kot element stroškov, se ugotavlja od vrednosti osnovnih sredstev s sledečimi stopnjami:
1.	zgradbe	1 %
2.	inventar	do	4	%
3.	stroji	do	10	%
4.	orodje	do	15	%
5.	osebni	in tovorni avtomobili	do	10	%
Dejanski znesek letne amortizacije za posamezne stroje in drugo opremo se določi v sorazmerju z obsegom dejanskega trošenja, oziroma uporabe strojev, orodja idr. tekom enega leta.
18.	člen
Zasebnim gostiščem se lahko prizna posebna olajšava, kadar vložijo večje zneske za nabavo osnovnih sredstev in inventarja, s katerimi občutno izboljšajo splošni in kulturni nivo poslovanja v gostinskem obratu. Sem ni šteti stroškov za redno vzdrževanje poslovnih prostorov in inventarja, obnove drobnih potrošnih predmetov in ne investicijskih vlaganj v nove gradbene objekte in adaptacij na zgradbah. Šteje se, da gre za večje zneske, kadar nabave v ta namen znašajo najmanj 50.000 din. Oljšava se prizna z znižanjem prispevka oziroma osnove do višine 50 % vloženih in odobrenih investicij, vendar lahko znaša znižanje največ 30 % določene osnove za prispevek.
Svet za finance je pooblaščen, da odloči o priznanju posebne olajšave tudi za posamezne obrtne obrate v smislu prejšnjega odstavka, kadar se uporabijo večji zneski za nabavo takih sredstev za delo, s katerimi se more na sodobni tehnični osnovi doseči znatno večji proizvodni uspeh. Za te posebne olajšave veljajo ista merila kot za gostinske obrate.
19.	člen
Zavezancem, ki opravljajo umetniško obrt, se zmanjša odmerjeni prispevek za 30 %, če s potrdilom gospodarske zbornice dokažejo, da jim je po predpisih priznano svojstvo umetne obrti.
20.	člen
Zavezancem prispevka od obrtne dejavnosti, katerim se prispevek odmerja po pavšalni letni osnovi ali po dejanskem dohodku, se priznajo od odmerjenega prispevka sledeče olajšave:
1.	Osebam, starim nad 60 let (moški) odnosno 55 let (ženske), ki opravljajo uslužnostne obrtne dejavnosti, pa ne koristijo dopolnilnega dela drugih ali strojev na mehanični pogon ■— 30 % odmerjenega prispevka;
2.	Zavezancem, ki imajo učence v gospodarstvu — 5 % od odmerjenega prispevka za vsakega učenca v 1. in
2.	letniku učne dobe;
3.	Zavezancem prispevka od obrtnih dejavnosti pripadajo tudi olajšave iz 9. člena tega odloka ob enakih pogojih.
Znesek vseh olajšav po toč. 1 — 3 tega člena ne more presegati 50 % odmerjenega prispevka.
Zavezanci, ki so stari nad 65 let pa opravljajo usluž-nostno obrtno dejavnost in ne zaposlujejo tuje delovne sile, so oproščeni prispevka od obrtne dejavnosti.
21.	člen
Invalidski prejemki in otroški dodatki, ki jih dobiva zavezanec kot vojni ali mirovni vojni ali kot delovni invalid, če se ne ukvarja z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, se odbijejo od čistega dohodka, ki ga ima od svojega dela, od ostanka pa se mu odmeri prispevek od obrtnih dejavnosti.
V.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
22.	člen
Osnova za prispevek iz osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev je celotni dohodek od teh storitev v letu za katero se odmerja prispevek, zmanjšana za stroške, ki so bili zanj potrebni. Za celotni dohodek je mišljen skupen enoletni znesek plačil prejetih za opravljanje intelektualne ali druge storitve.
Osnova na prispevek od intelektualnih storitev se določi najmanj:
—	za odvetnike	1,000.000 din
—	za duhovnike	100.000 din
23.	člen
Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev so dolžni voditi knjigo dohodkov in izdatkov, če presegajo osebni dohodki:
—	odvetnika nad	1,500.000 din letno
—	duhovnika nad	150.000 din letno
24.	člen
Duhovniki, ki imajo dohodek od opravljanja verskih obredov in opravil pa so člani CMD in socialno zavarovani, plačajo le 50 % določenega pavšalnega prispevka od intelektualnih storitev.
VI.	DAVEK NA DOHODEK OD STAVB
25.	člen
Davek na dohodek od stavb plačujejo zavezanci na območju mest in naselij Krško, Kostanjevica, Brestanica, Senovo in Leskovec.
V ostalih krajih občine se ne plačuje davek na dohodek od stavtb.
Oprostitev ne velja za stavbe, ki se dajejo v najem.
26.	člen
Za vzdrževanje in upravljanje stavbe se pri določanju davčne osnove odbije od celotnega dohodka oziroma najemninske osnove 50 %.
Ta odstotek se priznava ne glede na stroške, ki jih je imel zavezanec tekom leta pri vzdrževanju in upravljanju stavbe.
27.	člen
Za stanovanjske hiše, ki jih je zavezanec adaptiral in so stroški adaptacije znesli nad 300.000 din se oprosti plačevanja davka na dohodek od stavb za dobo 2 do 5 let.
VIL DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
28.	člen
Plačevanja davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic so oproščeni zasebniki, ki imajo dohodke od oddajanja opremljenih sob oziroma ležišč turistom.
29.	člen
Pri določanju davčne osnove za davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se kot davčno odbiti priznavajo dejanski stroški, če so ti izkazani pri zakupnini premičnin pa se priznava amortizacija v višini 25 % od dosežene zakupnine.
VIII.	DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN SAMOHODNO TRTO
30.	člen
Davek na kmetijske proizvajalne priprave se plačuje od večjih mehaničnih priprav in strojev za kmetijsko proizvodnjo, in sicer: težkih traktorjev nad 10 KS, traktorskih prikolic in drugih traktorskih priključkov, večjih mlatilnic na strojni pogon ter na samorodno trto.
Davek od navedenih priprav se plača po okolišu.
IX.	DAVEK NA DOHODEK DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
31.	člen
Dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih je osnova za davek na tujo delovno silo. Višina tega dohodka se ugotavlja v odnosu na izplačani bruto osebni dohodek oseb, s katerimi je sklenjeno delovno razmerje. Šteje se, da znaša dohodek dosežen s tujo delovno silo 50 % v odnosu na izplačani bruto osebni dohodek zaposlene tuje delovne sile za panoge: predelovanje kovin, predelovanje lesa, živilske obrti, predelovanje usnja, tekstilni izdelki. Za ostale panoge, naštete v 13. členu tega odloka se šteje, da znaša dohodek, dosežen s tujo delovno silo 80 %.
X.	DAVEK NA DOBITEK OD IGER NA SREČO
32.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci, ki pri igrah na srečo zadenejo dobitek.
Davek na dobitek se ne plača od dobitkov v vrednosti do 10.000 din.
33.	člen
Za izvajanje tega odloka se v celoti uporabljajo določila temeljnega in republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov tako glede postopka za bdmero ter plačevanja, kot drugih določb.
34.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o občinski dokladi na dohodek od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja, hišnine od dohodnine v stalnem znesku in priložnostnih dohodkov (Uradni vestnik okraja Celje, št. 41-347/64).
35.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 422-14/65
Krško, dne 4. marca 1965
Predsednik Skupščine občine Krško
ing. Franc Dragan 1. r.
140.
Skupščina občine Krško je po 13. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64), 9. členu temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64) in 225. členu statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje št. 36-284/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 4. marca 1965 sprejela
ODLOK
o stopnjah občinskih prispevkov in davkov v občini Krško
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Stopnje prispevkov in davkov se predpisujejo za tiste vrste prispevkov in davkov, ki so po zakonu dohodek občine. S tem odlokom predpisane stopnje se obračunavajo poleg stopenj, ki jih predpisujeta zveza in republika od istih osnov.
II.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
2.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se plačuje po stopnji 6,8 %•
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
3.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka po proporcionalnih stopnjah in sicer:
V	I. proizvodnem okolišu	22 °/o
V	II. proizvodnem okolišu	16 %
V	III. proizvodnem okolišu	9 %
Prispevek iz osebnega dohodka od gozda se plača po
stopnji 20 %.
IV.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
4.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti Po pavšalni letni osnovi še plača po stopnji 17,5 %. 5
5.	člen
Vaški obrtniki, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, plačujejo prispevek od obrtne dejavnosti v pav-
šalnem' znesku glede na kraj in okoliš, kjer se taka dejavnost opravlja po naslednji tabeli:
Stroka	I. okoliš	II. okoliš Mesta:	Naselja: Krško	Raka Kostanje vica Velika vas naselja:	Mali Podlog Senovo	Veliki Podlog Brestanica	Mali Kamen Leskovec	Veliki Kamen Koprivnica Stolovnik Stari Grad Dolenja vas		III. okoliš Vsa ostala naselja
	din	din	din
pletiljstvo	30.000	20.000	5.000
popravljanje			
nogavic	10.000	5.000	1.000
pletarstvo	10.000	5.000	1.000
mizarstvo	50.000	30.000	10.000
kolarstvo	40.000	20.000	10.000
sodarstvo	30.000	20.000	10.000
krojaštvo	15.000	10.000	5.000
šiviljstvo	15.000	10.000	5.000
čevljarstvo	10.000	7.000	2.000
mlinarstvo	30.000	20.000	10.000
brivci, frizerji	30.000	15.000	5.000
predelovanje			
kovin	50.000	35.000	10.000
pečarji	50.000	30.000	5.000
soboislikarji	50.000	30.000	5.000
tapetniki	50.000	30.000	5.000
sedlarji	30.000	15.000	5.000
tesarji	50.000	40.000	20.000
zidarji	50.000	40.000	20.000
žganje apna	50.000	40.000	30.000
žganjekuha			
za druge	40.000	30.000	20.000
izdelovanje bičev			
in bičevnikov	10.000	5.000	2.000
mlatilničarji	30.000	20.000	5.000
žaganje drv	50.000	30.000	15.000
izdelovanje metel			
in ščetk	5.000	3.000	1.000
Zavezancem starim od 55 do 65 let se od gornjih pavšalnih zneskov prispevka prizna olajšava do 50 %.
Za stroke, ki niso zgoraj navedene, se odmeri pavšalni prispevek po najsorodnejši stroki.
6.	člen
Letni pavšalni znesek prispevka od obrtne dejavnosti, ki ga plačujejo osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za posameznike kot s postranskim poklicem na podlagi 18. člena zakona o obrtnih delavnicah se določa za posamezne strdke po okoliših iz 6. člena tega odloka po naslednji tabeli:
Od dejavnosti	I. okoliš din	11. okoliš din	III. okoliš din
avtomehanika	35.000	20.000	10.000
kovaštvo	15.000	8.000	5.000
kleparstvo	30.000	12.000	6.000
vodovodno			
inštajaterstvo	20.000	12.000	6.000
ključavničarstvo	15.000	12.000	6.000
finornehanika	35.000	20.000	■ 10.000
radiomehanika	35.000	20.000	10.000
urarstvo	12.000	8.000	5.000
elektroinštalat.	30.000	15.000	8.000
elektromehanika	za		
gospod, stroje	15.000	8.000	3.000
mizarstvo	30.000	15.000	8.000
kolarstvo
in sodarstvo	15.000	10.000	5.000
tapetništvo	40.000	25.000	12.000
krojaštvo	15.000	8.000	5.000
šiviljstvo	10.000	6.000	4.000
predtiskanje tkanin	5.000	3.000	2.000
popravljanje nogavic	4.000	3.000	2.000
čevljarstvo	5.000	3.000	2.000
sedlarstvo	15.000	8.000	5.000
soboslikarstvo	40.000	25.000	10.000
fotografi	30.000	20.000	10.000
pečarstvo	30.000	20.000	10.000
zidarstvo in tesarstvo	30.000	20.000	10.000
žaganje drv	20.000	15.000	10.000
brivstvo, frizerstvo	8.000	4.000	2.000
Za opravljanje obrtnih storitev, ki niso naštete v tem členu, se plača davek po najsorodnejši stroki, ki je zgoraj našteta.
7.	člen
Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka se plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah:
1.	od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi, in lota, ki jih organizira jugoslovanska loterija — 15 % j
2.	od dohodkov, iki jih imajo zavarovalni poverjeniki, ki niso z zavarovalnico v delovnem razmerju -— 15 %;
3.	od provizij zastopnikov zavodov za varstvo malih avtorskih pravic, ki niso z njo v delovnem razmerju — 15 %;
4.	od dohodkov,'ki jih imajo posamezniki od pisanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije, če niso z njo v delovnem razmerju — 15 %;
5.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje knjig, časopisov, revij in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim oziroma časopisnim podjetjem, zavodom ali agencijo — 20 %;
6.	od provizij, ki jih dobivajo poslovni agenti in poverjeniki od nabiranja oglasov, naročil knjig, revij in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim podjetjem — 30 °/o;
7.	od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo blago ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, zadružne in družbene organizacije, državne organe in zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju in če ne plačujejo prispevka v stalnem znesku — 15 °/o;
8.	od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, prejetih od gospodarskih, zadružnih in drugih organizacij, državnih organov in zavodov ali od zasebnikov, ki morajo voditi poslovne knjige -— 30%;
9.	od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti za prevoz gozdnih sortimentov •— 15 %;
10.	od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, prejetih izključno za prevoz mleka za gospodarske in zadružne organizacije — 10 %;
11.	od dohodkov, ki jih prejemajo kmečke družine od gospodarskih, zadružnih in drugih organizacij, državnih organov in zavodov za tovorjenje lesa in drugega materiala z delovno živino — 15 %;
12.	od dohodkov od potujočih zabavišč in prirejanja prireditev — 20 %;
13.	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za gospodarske, zadružne in druge organizacije, za državne organe ali zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju — 20 %;
14.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za gospodarske, zadružne in druge organizacije, za državne organe in zavode, če se s takimi storitvami po predpisih o delovnih
razmerjih ne sklenejo delovna razmerja in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po napovedi, na podlagi pavšalne letne osnove v pavšalnem znesku — 15 %;
15.	dohodkov domače obrti — 10 %.
Prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku se obračunava po naslednjih stopnjah:
od osnove nad din
do din
se plača prispevek
	1,200.000	18 %			
1,200.000	1,300.000	216.000	+ 21 %	preko	1,200.000
1,300.000	1,400.000	237.000	+ 25 %	preko	1,300.000
1,400.000	1,500.000	262.000	+30 %	preko	1,400.000
1,500.000	1,600.000	292.000	+ 35 %	preko	1,500.000
1,600.000	1,700.000	327.000	+ 40 %	preko	1,600.000
1,700.000	1,800.000	367.000	+ 45 %	preko	1,700.000
1,800.000	1,900.000	412.000	+ 50 %	preko	1,800.000
1,900.000	2,000.000	462.000	+ 53 %	preko	1,900.000
2,000.000	2,200.000	568.000	+56 %	preko	2,000.000
2,200.000	2,400.000	680.000	+58 %	preko	2,200.000
2,400.000	2,600.000	796.000	+ 60 %	preko	2,400.000
2,600.000	2,800.000	920.000	+ 62 %	preko	2,600.000
2,800.000	3,000.000	1,044.000	+ 64 %	preko	2,800.000
3,000.000		1,172.000	+65 %	preko	3,000.000
V.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
8.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plača po stopnji 17,5 %.
VI.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
9.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 18 %.
VIL DAVEK NA DOHODEK OD STAVB
10.	člen
Davek na dohodek od stavb se plačuje po stopnji 50 %.
VIII. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC o
11.	člen
Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se plača po naslednjih stopnjah:
od din	Osnova do din	Stopnja
	100.000	25 %
100.000	200.000	20 %
200.000	300.000	30 %
300.000	400.000	35%
400.000	500.000	40 %	,
500.000	600.000	45 %
600.000	700.000	50 %
700.000	800.000	55 %
800.000	1,000.000	60 %
nad 1,000.000		65 %
IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO
12.	člen
Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na sa-morodno trto se plača v naslednjih letnih zneskih:
Proizvodni okoliš
	din I.	din II.	din III.	din IV.
za dvoosne traktorje na 10 KS, za vsako .nadaljnjo KS	3.000	2.000	1.000	
za traktorske prikolice nad 1 tono nosilnosti za vsako tono	8.000	6.000	4.000	‘
za vsak posamezen traktorski priključek	6.000	4.000	2.000	
za mlatilnice na Strajni pogon s kapaciteto do	• 500 kg na 1 ha	20.000	8.000	4.000	2.000
nad 500—1500 kg na 1 ha	25.000	10.000	6.000	3.000
nad 1500 kg na 1 ha	30.000	15.000	8.000	4.000
za samaro dno trto	S	5	5	5
X. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN			Z UPORABO	
DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
Dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (davek na tujo delovno silo) se plača po stopnji 20 %.
14. člen
Zavezanci, ki plačujejo prispevke na podlagi letnih pavšalnih osnov plačujejo davek od tuje delovne sile v letnem pavšalnem znesku za vsakega delavca kakor sledi:
	din
od predelovanja kovin	30.000
kemična obrt	60.000
stavbna obrt	50.000
predelovanje lesa	40.000
živilska obrt	30.000
storitvene obrti	30.000
odvse ostale obrti	40.000
XI. DAVEK NA DOHODEK OD IGER NA SREČO	
15.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plača po stopnji 10 %.	F F
16.	člen
da odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 422-12/65
Krško, dne 4. marca 1965
Predsednik Skupščine občine Krško
ing. Franc Dragan 1. r.
141.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 7. členu temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32-452/64), 8. in 15. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64), 9. členu temeljnega zakona o davku na dobitke^ od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64), določbah zakona o podaljšanju rokov, v katerih morajo hiti v letu 1965 predpisane osnove in stopnje prispevkov in davkov občanov (Uradni list SFRJ, št. 9-118/65) v zvezi s 4. točko 173. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Okraja Celje, št. 25-229/64) po predhodni obravnavi na zborih volivcev v mesecu februarju 1965 na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1965 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov v občini Slovenske Konjice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občani občine Slovenske Konjice prispevajo iz osebnih dohodkov in premoženja za materialne potrebe druž-
bene skupnosti s tem, da plačujejo prispevke in davke, ki so določeni s tem odlokom.
II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
2.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 6,8 %.
3.	člen
Za kategorije zavezancev, ki plačujejo prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja po pavšalnih osnovah, se določijo naslednje pavšalne osnove meseč-
nega osebnega dohodka:
din
a)	Osebni dohodek odvetniških
pripravnikov	50.000
b)	Osebni dohodek gospodinjskih
pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih	10.000
c)	Osebni dohodek hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih hišah
—	redno zaposleni	15.000
—	zaposleni z nepolnim delovnim
časom	10.000
č) Osebni dohodek oseb, zaposlenih
pri krajevnih skupnostih	35.000
d)	Osebni dohodek oseb, zaposlenih
v domovih planinskih društev	30.000
Osnove iz prejšnjega odstavka se uporabljajo samo za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka.
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
4.	člen
Območje občine Slovenske Konjice se razdeli na štiri proizvodne okoliše, ki zajemajo naslednje katastrske občine oziroma del teh občin:
I.	PROIZVODNI OKOLIŠ
K. o. Konjice — del, Konjiška vas •— del, Škalce — del, Radana vas — del, Tepanje ■— del, Zg. Zreče ■— del.
Naselja: Konjice mesto, Zg. Pristava ■— del, Blato, Breg pri Konjicah, Konjiška vas — del, Prežigal, Dobr-než, Prevrat, Škalce — del, Gabrovlje -— del, Dobrova — del, Radana vas — del, Sp. Zreče —- del, Zg. Zreče — del.
II.	PROIZVODNI OKOLIŠ
K. o. Bezina, Perovec, Tepanje — del, Jernej, Loče — del, Žiče, Koble, Konjiška vas — del, Škalce — del, Radana vas — del, Zg. Zreče •— del, Ličenca — del, Zbelov-ska gora — del, Preloge •— del, Stranice — del, Konjice
—	del.
Naselja: Bezina, Vešenik, Strtenik, Gabrovnik, Brdo, Tepanjski vrh, Dobrnež — del, Tepanje, Perovec Sp. Pristava, Nova vas, Konjiška vas •— del, Preloge, Škalce — del, Zg. Pristava — del, Polene, Žeče, Dobrova — del, Stranice ■— del, Draža vas, Žiče, Loče, Mali breg, Koble, Podob, Kolačno, Jernej, Mlače, Zbelovo, Sp. Zreče •—-del, Gračič, Gabrovlje — del, Brezje,
III.	PROIZVODNI OKOLIŠ .
K. o. Vitanje, Paka — del, Ljub niča — del, Stranice
—	del, Preloge — del, Križevec, Tolsti vrh, Lipoglav, Ostrožno — del, Zg. Laže, Sp. Grušovje, Konjiška vas — del, Ličenca — del, Zbelovska gora — del, Zg. Zreče — del, Loče — del.
Naselja: Vitanje, Ljubnica — del, Paka — del, Čret-vež, Nova Dobrava, Zg. Zreče — del, Novo Tepanje, Sp. Grušovlje, Ličenca, Petelinjek, Zg. Laže — del, Selški vrh Sp. Laže, Zbelovska gora, Lipoglav, Ostrožno, Peno j e, Podpeč, Klokočovnik, Suhadol, Krabeik, Tolsti vrh, Skedenj, Konjiška vas — del, Kravjek.
IV.	PROIZVODNI OKOLIŠ
K. o. Slemene, Brezen, Hudinja, Skomarje, Paka •— del, Ljubnica — del, Loška gora, Padeški vrh, Kunigunda, Resnik, Stranice ■— del.
Naselja: Stare Slemene, Sojek, Kamna gora, Mala gora, Stenica, Brezen, Sp. Dolič, Paka — del, Hudinja, Ljubnica — del, Skomarje, Resnik, Planina na Pohorju, Koroška vas, Padeški vrh, Boharina, Loška gora, Gorenje nad Zrečami, Črešnova, Bezovje, Zaburk.
Meje deljenih katastralnih občin potekajo takole:
K. o. Konjice: Meja med I. in III. proizvodnim okolišem poteka od meje k. o. Konjiška vas proti zahodu po severnih mejah parcel 677, 668, 665, 684/1, 684/2, 684/3, 569, 587/2, 587/1, 692/3, 683/1, 698/4, 698/2, 699/1, 704/2, 705/1, 710, 711, 716, 717/2, 722/2, 723/2, 741/10, 741/12, 741/13, nato zavije proti jugu in teče po zapadnih mejah parcel 741/14, 741/15, 741/16, do severne meje parcele 831/3, nato proti severozapadu po severnih mejah parcel 831/3, 832/1, 837/2, 838/2, 838/1, 843/5, 844/1, 849/2, nato po občinski cesti 1343/2 do zemljiške parcele 862/1, nato po severnih mejah parcel 862/1, 867/2 , 868, 872/2, 873/1, 957 do parcele 966/2, nato po vzhodni meji te parcele in zavije proti severozahodu in teče po. severovzhodnih mejah parcel 966/2, 966/3, 967/1, nato teče meja po jugovzhodni in severni meji parcele 961/1, nato po severni meji 961/2, nato proti severu, teče po vzhodnih mejah parcel 978/3, 985/3, do občinske ceste 1383/1, nato proti zahodu po tej cesti do občinske ceste 1383/2, do občinske ceste 1348, po tej cesti poteka meja II. in III. proizvodnim okolišem do občinske ceste 1353, nato teče meja po tej cesti do severne meje parcele 957, nato se obrne proti severu in teče po vzhodni meji parcele 957 do katastrske meje s k. o. Preloge. Meja med I. in II. proizvodnim okolišem poteka od meje s k. o. Škalce po občinski cesti 1360/2 do jarka pare. št. 1367, nato po tem jarku proti jugu do parcele 1085/2 in po severovzhodni meji te parcele do občinske ceste 1348, kjer je tromeja med proizvodnimi okoliši I, II in III.
K. o. Konjiška vas: Je razdeljena na tri proizvodne okoliše in sicer I. se nahaja severno in severovzhodno od te k. o. občine, II. leži v srednjem delu, medtem ko je III. proizvodni okoliš v južnem delu. Meja med I. in II. proizvodnim okolišem se prične na meji s k. o. Žice ter ob potoku 1557/1, teče proti SZ do parcele 1581, kjer se obrne proti JZ po občinski cesti 1545 do občinske ceste 1542, nato pa zavije proti SZ do parcele 137/1. Meja se nadaljuje po jugozahodni meji te parcele in parcel 1077/2, 150, 151, do k. o. Konjice. Meja med II. in III. proizvodnim okolišem se prične na meji k. o. Žice ter občinsko cesto 1545, kjer je tromeja.med L, II. in III. proizvodnim okolišem. Severno od opisane meje se nahaja drugi, južno pa tretji proizvodni okoliš.
K. o. Loče se deli na dva proizvodna okoliša: Loče, Kravjek. Meja med II. in III. proizvodnim okolišem teče po SV mejah parcel št. 572, 574, 575/1, 580, 601, 607, 606, 604, 662/2, 663/2, 649, 650, 647, 643, nato meja zavije proti JZ in teče po SZ mejah parcel 642, 643, 644/2, 645, 646, nato meja krene proti SZ po občinski cesti 846 do zemljiške parcele 763/3, nadalje teče v isti smeri po SV mejah parcel 763/3, 810/1, 810/3 do meje k. o. Koble.
K. o. Škalce: Meja med I. in II. proizvodnim okolišem poteka od k. o. Bezina proti jugu po vzhodnih mejah parcel št. 78/2 stavbne, zemljiške 1287/1, 1285, 1276, 1264/1, 1263/1, 1262/1, nato zavije meaj proti zahodu po južni meji parcel 1262/1, 1261, kjer prečka občinsko cesto 1691/1 ter se nadaljuje zahodno po južni meji parcele 1247 in v loku zavije proti jugu' ob vzhodni meji parcele 1208/1 in 1208/2, kjer pride do občinske ceste 1588/1 ter teče po tej cesti do parcele 1213, kjer zopet teče proti jugu po vzhodni strani parcel 1214, 1216/1, 1216/2, 946 do občinske ceste 1588/1 ter jo prečka in se nadaljuje proti vzhodu ob južnih mejah parcel 1964/1, 965, 967/i, kjer pride do železnice 1502 in teče po tej progi do meje s k. o. Rada-na vas.
Drugi del II. proizvodnega okoliša k. o. Škalce se prične na meji k. o. Konjice in teče po občinski cesti 1582/1, proti severu pride do ceste I. reda 1580, kjer za-
vije proti severozahodu do k. o. Preloge, kjer v loku zavije proti severu do potoka 1595 >ter teče po njem do severnih mej parcel 410, 423/7, 423/5, 423/4, do občinske ceste 1578/1, ki je podaljšek prejšnje ceste v k. o. Ra-dana vas. SV od opisane meje se nahaja prvi, JZ od nje pa drugi proizvodni okoliš.
K. o. Tepanje: se deli na dva proizvodna okoliša; južni del je v prvem, severni pa v drugem proizvodnem okolišu. Meja se prične na meji k. o. Žiče ter občinske ceste 1198/1 in teče severozahodno do ceste I. reda 1211/1. Tu se obrne proti zahodu do občinske ceste 1185 in ob severnih mejah parcel-714, 715, 716, do občinske ceste 1182. Nadaljuje se po severnem robu 705/2, 705/1, 659/1, 700, 698, 695, do občinske ceste 1168/3, ki vseskozi meji do meje s k. o. Konjice.
K. o. Radana vas: se deli na dva proizvodna okoliša. Meja med I. in II. poteka od katastrske meje s Škalcami po železniški progi 742 proti severozahodu do parcelne št. 197/3, nato pa po severnih mejah 197/3, 213/1, 216/3, do katastrske meje z Zg. Zrečami, SV od meje je II. proizvodni okoliš, JZ od nje do reke Dravinje je v I. proizvodnem okolišu. Skrajni JZ del pa je zopet v drugem proizvodnem okolišu. Skrajni JZ del pa je zopet v drugem proizvodnem okolišu, meja med tem delom poteka po reki Dravinji št. 740.
K. o. Zg. Zreče: je razdeljena na L, II., III. iniV. proizvodni okoliš. Meja med prvim in tretjim poteka od k. meje z Radano vasjo po občinski cesti 1364 do občinske poti 1363. Nato teče meja po tej cesti do parcele 600/1 po severozahodni meji te parcele do občinske poti 1349, nato po tej cesti proti SZ do občinske ceste 1346 in teče po tej cesti do občinske ceste 1345. Meja zavije proti jugu po tej cesti do Dravinje in po njej proti SZ do ceste 1343. Nato teče meja po tej cesti proti jugu do parcele 816. Meja med I. in II. proizvodnim okolišem poteka po SV mejah parcel 816, 1321, 1322, 820, 843/6, 843/7, do žel. proge 1384/2, nato teče po progi proti JV do ceste 1374/2, nato po tej cesti do ceste 1366/3 do mostu čez Dravinjo nato po Dravinji proti JV do k. o. Radana vas.
Meja, ki deli IV. proizvodni okoliš od II. in III. pa poteka od katastrske meje s k. o. Križevec po vzhodnih mejah parcel 1125/1, 1126, 1127, 1128, 1131, 1,134, 1008, 1002, nato po občinski cesti do ceste 1340 nato po tej cesti proti jugu do križišča s cesto 1343, nato pa po tej cesti proti severu do Dravinje. Od tu po Dravinji do kat. meje Loška gora.
K. o. Preloge: Meja med II. in III. proizvodnim okolišem poteka od k. o. Konjice po severozahodni meji pare. 1390/2, do občinske ceste 1568, nato po tej cesti proti zahodu do pare. 44/2, 978/1, 1013, nato zavije meja proti zahodu po severnih mejah parcel 1013, 1011/1, 1010, 1008 in proti severu po vzhodni meji parcel 1008, 1019, 1031, 1033/5, 1033/4, do parcel 1303, 1226/1, 1216, nato zavije meja proti severozahodu po severovzhodnih mejah parcel 1216, 1225, 1227/2, d 227/1, 1291, 1288/1, 1288/2, 1287, 1280, 1278 do katastarske meje s Stranicami.
K. o. Stranice se deli v II., III. in IV. proizvodni okoliš. Meja med II. in IV. proizvodnim okolišem teče v smeri vzhod-zahod in sicer od kat. meje s Križevcem po občinski cesti 1436 do občinske ceste 1424, nato po tej cesti do občinske ceste 1426 in proti zahodu po tej cesti do občinske ceste 1425, nadalje proti SZ do zemljiške parcele 971/4, nato po JV meji 971/4, 972/2 in stavbne parcele 100 do občinske ceste 1424. Tu je tromeja med II., III. in IV. proizvodnim okolišem. Meja med II. in IV. proizvodnim okolišem se nadaljuje od omenjene tromeje in teče po občinski cesti 1424 do zemljiške parcele 1242/2, nato pa po južnih mejah parcel 1242/2 in 1207/1 do meje s k. o. Stenica. Zapadna meja med III. proizvodnim okolišem, oziroma meja med III. in IV. proizvodnim okolišem poteka od kat. meje s Stenice po občinski cesti 1423 do zemlj. pare. 1265, nato po SV meji parcel 1265 in 854/1. Od tu zavije meja proti jugu in teče po vzhodnih mejah parcel 954/1, 585, 586, 853/2, 858, 852 do zemlj. pare. 726. Nato po SV robu te parcele do občinske ceste 1433. Od tu teče meja po tej cesti proti JZ do zemlj. pare. 852 in 835 nato po severnih mejah parcel 835, 832, 833 do meje s k. o. Verpete. Meja med II. in III. proizvodnim okolišem
poteka od kat. meje s k. o. Preloge oz. potoka Grabljdca Proti severu po SV meji parcele 437/1, preseka cesto I. reda Ljubljana—Maribor, nato poteka po potoku Tesnica pare. št. 439/3, nato po vzhodni meji parcele 532/4 do pare. 872/1. Nato teče meja proti SZ po SV mejah parcel 872/1, 872/2, nato skrene proti SV po JV meji parcel 918, 916, do občinske ceste 1424, nato teče proti SZ do pare. št. 100, kjer je tromeja med II., III. in IV. proizvodnim okolišem.
K. o. Ličnica: je razdeljena na dva proizvodna okoliša: II. proizvodni okoliš je v zahodnem delu, III. pa v vzhodnem delu k. o. Meja se prične na meji s k. o. Sv. Jernej pri občinski cesti 699 do občinske ceste 701 in poteka severno od občinske ceste 703 do občinske ceste 704 in 705 do k. o. Sp. Grušovje.
K. o. Zbelovska gora se deli na dva proizvodna okoliša, II. se nahaja severno od Dravinje, ostalo je v III. okolišu. Meja poteka po Dravinji pare. št. 1495.
K. o. Ljubnica je razdeljena na dva proizvodna okoliša. Meja poteka od meje s k. o. Stranice po občinski cesti št. 653/2, do zemljiške pare. 42/3, nato po severnih mejah parcel 42/3, 43, 42/2, od tu zavije proti severu in teče po vzhodni meji parcel 27 in 26 do meje s k. o. Skomarje. Severovzhodni del k. o. spada v IV. proizvodni okoliš, medtem ko je jugozahodni del od te meje v
III.	proizvodnem okolišu.
K. o. Paka — del se deli na dva proizvodna okoliša. Meja med II. in IV. proizvodnim okolišem poteka v smeri vzhod-zahod od potoka Hudinja po severni meji parcel 988/1, 983/1, 983/2, 982, 977/3 , 975, stavbni 10, nato po občinski cesti 1082 do občinske ceste 1136. Severni del spada v IV. proizvodni okoliš, južni pa v III.
5.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: »prispevek od kmetijske dejavnosti«) se plačuje:
1.	od osebnega dohodka (katastrskega dohodka) od negozdnih površin po naslednjih stopnjah:
nad
od osnove
do
se plača prispevek po stopnji v proizvodnem okolišu
		din		I %	II °/o	HI %
od	50.000	do	150.000	25	20	15
od	150.000	do	300.000	27	22	17
od	300.000	do	500.000	29	24	19
od	500.000	do	700.000	32	27	22
nad			700.000	35	30	25
2.	Od osebnega dohodka od gozdov po enotni stopnji 17 % od vrednostni posekanega lesa. Vrednost posekanega lesa se določi po vrednostnih razredih na m3 lesa in to:
Vrednostni
razred
Vrednost m3 posekanega lesa (bruto masa)
iglavci din	listavci din
I	2.100	1.300
II	2.200	1.400
III	2.300	1.500
IV	2.400	1.600
V	2.500	1.700
VI	2.600	1.800
VII	2.700	1.900
VIII	2.800	2.000
Vrednost m3 posekanega lesa, določena v tej tabeli, Pomeni neto vrednost lesa ob upoštevanju stroškov za sPravilo lesa in za obnovo ter vzdrževanje gozdov.
Vrednostni razredi so določeni z odločbo o določitvi vrednostnih razredov v gozdovih v državljanski lastnini območju občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik °kraja Celje, št. 2/65).
6.	člen
Če ima zavezanec prispevka od kmetijstva zemljišče v dveh ali več proizvodnih okoliših, se prispevek po prvi točki 5. člena tega odloka odmeri za vsak proizvodni okoliš posebej.
7.	člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijske dejavnosti dohodki od zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna
2.	na katerih nasadi ali obnovi zavezanec vinograde
3.	na katerih nasadi ali obnovi zavezanec sadovnjake:
—	visokodebelne
—	srednjedebelne
—	nizkodebelne
4.	ki se pogozdijo:
—	z visokim gozdnim drevjem
—	z akacijo in drugim nizkim gozdnim
drevjem	za
za 10 let
5 let
let
let
leta
za 20 let
10 let
Oprostitev po prejšnjem odstavku se prizna, če so izpolnjeni posebni pogoji:
a)	če obsegajo površine navedene v tem členu:
pod 1.	točko	več	kot	50	arov	zemljišča,
pod 2.	točko	več	kot	10	arov	zemljišča,
pod 3.	točko	več	kot	20	arov	zemljišča,
pod 4.	točko	več	kot	50	arov	zemljišča.
b)	če so 'bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa.
8.	člen
Če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dohodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se na zavezančevo prošnjo prizna posebna olajšava, in sicer: Če znaša celotno zmanjšanje katastrskega dohodka po prvem odstavku tega člena v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom davčnega zavezanca več kot 20 % od kmetijskih površin (brez gozdov), se zmanjša celotni katastrski dohodek za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku. Znesek zmanjšanega prispevka od katastrskega dohodka se odpiše.
9.	člen
Pri odmeri prispevka od kmetijstva se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka:
1.	Zavezancem, katerih dohodek ne presega 60.000 din letno na družinskega člana,_ in ki preživlja poleg dela zmožnih članov še več kot 3 mladoletne otroke ali odrasle za delo nezmožne člane, po 10 % za vsakega odraslega za delo nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 50 % odmerjenega prispevka. Znižanje prispevka se ne prizna za tiste mladoletne otroke, za katere se prejema otroški dodatek.
2.	Zavezancem prispevka, katerih dohodek ne presega 100.000 din letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov, ali če zaradi ostarelosti ali hujše trajne bolezni ne morejo svojih zemljišč primerno obdelovati in tudi ne morejo oddati zemljišča v zakup, po 20 % za vsakega nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje prispevka ne more presegati 60 %.
3.	Zavezancem, ki so med letom imeli več kot 10.000 din izdatkov zaradi zdravljenja obolelih članov in neogibne stroške s pogrebom umrlih družinskih članov, do zneska prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste.
Za mladoletne otroke se štejejo otroci do 14. leta, za odrasle, dela nezmožne osebe pa se štejejo vojaški in delovni invalidi z nad 50 % invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih delazmožnost je zmanjšana več kot za 50 %, slepi, moški nad 60 let, ženske nad 55 let in bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo.
4.	Poleg olajšav iz 1.—3. točke tega člena se priznajo kmetom-borcem še naslednje olajšave:
—	tistim, k-i so se vključili v NOV do
konca leta 1943 se prizna olajšava v višini 15 %
—	tistim, ki so se vključili v NOV
do konca leta 1944, v višini	10 %
—	tistim, ki so.se vključili v NOV po
1.	januarju 1945, v višini	5 %
5.	Zaradi pospeševanja živinoreje se pri plačevanju prispevka od kmetijstva prizna zavezancem v III. proizvodnem okolišu, ki presežejo običajen obseg tržne proizvodnje živine, posebna olajšava.
Šteje se, da je obseg tržne proizvodnje živine običajen, če proizvajalec živine odda v enem koledarskem letu na 1 ha kmetijske površine (po odbitku površin, zasejanih z vinogradi ali gozdovi) 200 kg žive teže živine.
Če proda proizvajalec živine 250 kg žive teže na ha, se mu zniža celotni odmerjeni prispevek od kmetijstva v ustreznem koledarskem letu za 10 %. Za vsakih nadaljnjih 50 kg oddane žive teže živine na ha se ta odstotek zviša za 2 %.
Olajšave po tem členu uveljavlja zavezanec prispevka s posebno prošnjo, kateri mora priložiti dokazila, da izpolnjuje pogoje za olajšavo.
IV.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
10.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti plačujejo zavezanci, katerim se odmerja prispevek po dejanskem dohodku in zavezancem, katerim se odmerja prispevek po pavšalni letni osnovi, po naslednjih stopnjah:
Zavezanci
Osnova (v din)	po pavšalni po dejanskem
letni osnovi letnem dohodku
do		100.000	8%	12 %
od	100.000 do	200.000	9%	15 %
od	200.000 do	300.000	10%	18 %
od	300.000 do	400.000	11 %	21 %
od	400.000 do	500.000	12 %	24%
od	500.000 do	600.000	13 %	27 %
od	600.000 do	800.000	14%	30 %
od	800.000 do	1,000.000	15 %	33 %
od	1,000.000 do	1,500.000	16 %	36 %
nad	1,500.000		17 %	40 %
Prispevek po pavšalni letni osnovi plačujejo zavezanci, ki samostojno in trajno opravljajo storitveno obrtno dejavnost, gostilničarji in zavezanci naslednjih proizvodnih obrti:
avtokleparji, elektromehaniki, izdelovalci umetnega cvetja, kolarji, lončarji, keramiki, sedlarji, slaščičarji, steklarji, tapetniki, vrtnarji, izdelovalci cementnih izdelkov, žagarji.
Po drugi lestvici plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti zavezanci, katerim se odmerja prispevek po dejanskem dohodku in osebe, če imajo letni dohodek, ki presega 100.000 din od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja itd.).
11.	člen
Občinska skupščina določi s posebno odločbo za vsako leto posebej koliko znaša letni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti.
12.	člen
Letni pavšalni znesek prispevka iz osebnega dohodka znaša:
Dejavnost
S sedežem v krajih Zreče, Loče, Vitanje, Konjice din
Ostala
območja
din
1. šivilje, krojači in čevljarji	15.000	7.000
2. vodovodni inštalaterji	25.000	15.000
3. električne instalacije	30.000	20.000
4. kleparji	20.000	10.000
5. kovači	10.000	5.000
6. ključavničarji	25.000	15.000
7. mizarji	20.000	10.000
8. tesarji	15.000	10.000
9. parketarji	20.000	12.000
10. zidarji in pleskarji	25.000	12.000
11. soboslikarji	20.000	10.000
12. kamnoseštvo, izdelovalci		
cementnih izdelkov	20.000	10.000
13. ostale dejavnosti	16.000	10.000
14. snažilci obutve	5.000	
15. žagarji drv in prodajalci		
raznih proizvodov	5.000	
16. obrtniki brez stalnega poslov-		
nega mesta (lokala) in druge osebe, ki se ukvarjajo s po-
dobnim delom ob pretežni uporabi lastne telesne moči, če ne opravljajo tega dela v začasnem ali priložnostnem delovnem razmerju	6.000
13.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posamezno doseženega bruto dohodka plačajo:
—	zastopniki jugoslovanske loterije za prodajo srečk in osebe, ki niso zastopniki jugoslovanske loterije za prodajo
drugih srečk	10 %
—	zastopniki zavodov za zaščito avtorskih malih pravic, ki s tem zavodom niso
v delovnem razmerju	•	15 %
-— zastopniki zavarovalnice, poslovni
agenti in zastopniki izdajateljskih podjetij, če niso z njim v delovnem razmerju 20 %
—	daktilografi, stenografi, stenodaktilografi za usluge, izvršene za državne organizacije, delovne in druge organizacije ter občane, ki so dolžni voditi poslovne knjige,
če z njimi niso v delovnem razmerju	20 %
—	od dohodkov transportnih delavcev in dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo stvari ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačajo prispevka
v pavšalnem znesku	15	%
—	od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti	20	%
■— od tovorjenja lesa in drugega materiala
z delovno živino	15	%
—	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije, če z njimi niso v delovnem razmerju 20 %
—	od dohodkov potujočih zabavišč in
prireditev	20	°/o
—	zbiralci odpadkov, kadar odpadke prodajajo delovnim organizacijam, s katerimi
niso v delovnem razmerju	15	%
•— občani, ki si ustvarjajo dohodke z začasnim opravljanjem različnih storitev državnim organom, delovnim in drugim organizacijam ter občanom, ki morajo voditi poslovne knjige, če z njimi niso v delovnem razmerju	15	%
14.	člen
Zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se analogno priznavajo olajšave iz 9. člena tega odloka z razliko, da se v takih primerih obračunava znižanje prispevka od osnove, ki je podlaga za odmero prispevka.
15.	člen
Za priznavanje stroškov iz naslova ekonomske amortizacije se določijo naslednje najvišje stopnje ekonomske amortizacije:
—	stroji	8 %
—	orodje in inventar	10 %
—	avtomobili (tovorni in osebni)	15 %
16.	člen
Svet, ki je pristojen za finance, se pooblasti, da lahko glede posameznih uslužnostnih obrtnih delavnic in gostišč odloči, da sfe jim zneski, ki so bili uporabljeni za povečanje osnovnih sredstev priznajo v višini 50 % kot izdatek, če so bili uporabljeni za nabavo takih delovnih sredstev, s katerimi se pospešuje obseg uslug in izboljšujejo delovni pogoji.
17.	člen
Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem osebnem dohodku, morajo voditi poslovne knjige:
—	če so v preteklem letu presegli kosmati
dohodek nad	15,000.000 din
—	če so v preteklem letu presegli čisti
dohodek nad	1,200.000 din
V.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
18.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plačuje po stopnji 17,5 %.
19.	člen
Letni povprečni kosmati osebni dohodki delavca ustrezne strokovne izobrazbe, na podlagi katerega se določa osnova za prispevek od intelektualnih storitev, znaša (oziroma ne more biti manjši):
1.	za odvetnike	1,200.000 did
2.	za ostale intelektualne storitve	700.000 din
20.	člen
Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih uslug, morajo voditi Poslovne knjige po predpisanem sistemu, če so v preteklem letu presegli 1,200.000 din dohodka.
VIL DAVEK NA DOHODKE OD STAVB
23.	člen
Davku na dohodke od stavb so podvržene vse stavbe v naseljih Slov. Konjice, Vitanje, Zreče in Loče.
24.	člen
Stroški za vzdrževanje stavb se priznajo v odstotku od bruto stanarine ali najemnine oziroma stanarinske ali najemninske vrednosti, in sicer:
1.	za zgradbe, zgrajene do leta 1945	70 %
2.	za zgradbe, zgrajene po letu 1945	50 %
25.	člen
Davek na dohodke od stavb se plača po stopnji 50 %.
Vlil. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN OD PREMOŽENJSKIH PRAVIC
26.	člen
Davka na dohodek od oddajanja opremljenih sob se oproste zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom in prehodnim gostom.
27.	člen
Zavezanci, ki imajo dohodke od nepremičnin, oddanih v zakup, ali od drugih premoženjskih pravic, plačajo davek na tak dohodek po naslednjih stopnjah:
nad din	do din	stopnja v %
	50.000	20
50.000	150.000	25
	150.000	30
Zavezanci,	ki dosežejo dohodek	s prodajo stvari
večje ali trajnejše uporabne vrednosti, ki je bila kupljena z namenom prodaje, plačajo davek po naslednjih stop-		
njah:		
nad din	do din	stopnja v %
	50.000	25
50.000	200.000	30
200.000	400.000	35
400.000	800.000	40
nad 800.000		45
Zavezanci,	ki dosegajo dohodek z oddajanjem	
opremljenih sob podnajemnikom, plačajo davek od teh		
dohodkov po naslednjih stopnjah:		
Letni dohodek bruto		stopnja v %
nad din	do din	
	50.000	5
50.000	100.000	10
100.000		15
VI.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
21.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, Patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 17.5 »/o.
Osnova za prispevek od avtorskih pravic je osebni dohodek iz naslova avtorskih pravic, patentov ali tehnič-hih izboljšav, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potreb-hi. Za stroške, ki so bili potrebni, da se je dosegel osebni dohodek od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se odšteje od prispevne osnove 30 %, če se ne dokažejo višji stroški.
22.	člen
Ce nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne Umetnosti ali pa le za obrtni izdelek odloči o tem svet Za družbeni plan in finance. Svet lahko v ta namen ime-huje posebno komisijo.
IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO
28.	člen
Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na sa-morodno trto se plača v letnem pavšalnem znesku, in
a)	za težke traktorje nad 35 KS	35.000 din
b)	za velike mlatilnice s kapaciteto
nad 500 kg/h
c) za strojne žage s kapaciteto v 8 urah:
—	do 0,5 m3
—	nad 0,5 m3
—	nad 1,0 m3
č) za samorodno trto po trsu
10.000 din
5.000 din
10.000	din
30.000	din 5 din
X. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB
29.	člen
Kot dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb se šteje odstotek od osebnega dohodka, ki
se izplačuje drugim osebam za uporabo njihovega dela, in sicer:
a)	v proizvodni obrti	20 %
b)	v vseh drugih dejavnostih	10 %
30.	člen
Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb se plača od bruto izplačanega osebnega dohodka:
•— v proizvodni obrti	20 %
— v vseh drugih dejavnostih	10 %
b) letni pavšalni znesek davka za uporabo dopolnilnega dela drugih oseb znaša, kakor sledi:
din
■—- za	visokokvaficiranega delavca	20.000
—	za	kvalificiranega delavca	16.000
—	za	polkvalificiranega delavca	12.000
—	za	nekvalificiranega delavca	10.000
31. člen
Davka na tujo delovno silo so oproščeni kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov pri vojakih. V celoti pa so oproščeni plačila tega davka zavezanci prispevka iz kmetijstva, ki so stari nad 60 let (moški), ali 55 let (ženske), ki nimajo drugih za delo sposobnih družinskih članov.
XI.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
32. člen
Občani in zasebne pravne osebe, ki v Jugoslaviji pri igrah na srečo zadenejo dobitek, ki presega vrednost 10.000 din plačajo davek na dobitek.
Stopnja davka po prejšnjem odstavku znaša 10 % vrednosti dobitka.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE •	33. člen
Svet za družbeni plan in finance se pooblasti, da v skladu s tem odlokom določi odstotek letnega prispevka od kmetijstva, ki se pobere v posameznem tromesečju na območju občine.
34.	člen
S 1. januarjem 1965 nehajo veljati:
1.	odlok o občinski dokladi za leto 1964 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 5-36/64).
2.	odlok o občinski dokladi na dohodke od samostojnih poklicev in premoženja (Uradni vestnik okraja Celje, št. 51-556/63).
3.	odlok o uvedbi .občinskega dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev (Uradni vestnik okraja Celje, št. 51-559/63).
4.	odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in o občinski dokladi, ki se plačujejo v občinski družbeni sklad za šolstvo (Uradni vestnik okraja Celje, št. 58-592/60).
5.	odlolko dohodnini v stalnem znesku za leto 1964 (Uradni vestnik okraja Celje, št.39-314/64).
35.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1965.
Št. 422-15/65-1/2
Slovenske Konjice, dne 25. marca 1965
Nadomešča predsednika Skupščine ofičine Slovenske Konjice podpredsednik Drago Perc 1. r.
142.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3. členu uredbe o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 19-325/ 61, 6-50/62, 11-125/62 in 4-45/63) ter V. delu tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 25-329/62, 29-386/62, 31-433/62, 40-548/62, 42-586/62, 46-635/62, 51-675/62, 53-749/62, 12-155/63 in SFRJ, št. 18-270/63, 20-300/63, 23-328/63, 30-495/63, 44-621/63, 51-691/63, 7-102/64, 10-151/64, 13-175/64, 24-329/64, 29-387/64, 30-394/64, 31-439/64, 48-669/64, 50-689/64, 1-1/65, 3-13/65 in 9-124/65) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1965 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o občinskem prometnem davku.
1.	člen
V odloku o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Celje, št. 67-621/64) II. del — tarifa — V promet in trgovini na drobno se izvršijo naslednje spremembe:
Tarifna številka 2 se spremeni in se glasi: Od prometa blaga na drobno, razen alkoholnih pijač, motornih koles v maloprodajni mreži po stopnji 4 %.
Tarifna številka 3 se spremeni in se glasi: Od prometa mopedov in motornih koles v maloprodajni trgovski mreži po stopnji 1 %.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. marca 1965.
Št. 421-1/65-1/2
Slovenske Konjice, dne 25. marca 1965
Nadomešča predsednika Skupščine občine Slovenske Konjice podpredsednik Drago Perc 1. r.
143.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 47. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64), 44. členu ter
3.	točki 173. člena statuta občine (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64) po predhodni obravnavi na zborih volivcev na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1965 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1965.
1.	člen
Proračunski dohodki za leto 1965 znašajo skupno	681,404.897 din
2.	člen
Z občinskim proračunom so dohodki razporejeni v višini	681,404.897 din
3.	člen
Od sredstev, ki so razporejena v odstotku od dohodkov, pripada:
—	87,49 % od prispevkov iz osebnega dohodka od delovnega razmerja — občinskemu družbenemu skladu za šolstvo;
—	11,90 % od prispevkov iz osebnega dohodka od delovnega razmerja — medobčinskemu skladu za financiranje šolstva II. stopnje;
—- 100 % prispevka iz dohodkov gospodarskih organizacij, ki pripada občinskemu proračunu ■— se določi v komunalni sklad občine;
—	1 % od vseh dohodkov — rezervnemu skladu občine.
4.	člen
Sredstva za redno dejavnost upravnih organov se določijo v enem samem znesku in sicer:
1.	občinski upravi	113,640.000 din
2.	občinskemu sodišču	22,600.000 din
5.	člen
Sredstva za skupno linanciranje medobčinskih zavodov in skupnih služb se odvajajo na račune pristojnih zavodov in organov v skladu s pogodbami, ki jih občina sklene s temi organi.
6.	člen
Sredstva za sklade občine se določijo za vsak sklad posebej v enem samem znesku in sicer:
1.	Sklad za pospeševanje kulture
2.	Sklad za štipendiranje in kreditiranje šolanja
3.	Sklad za borce NOV in invalide
4.	Gasilski sklad
5.	Sklad skupne porabe občinskih upravnih organov
14,280.000 din
6.000.	000 din
8.000.	000 din
2.000.	000 din
500.000 din
7.	člen
Sredstva, zagotovljena v posebnem delu proračuna za potrebe krajevnih skupnosti, se bodo nakazovala krajevnim skupnostim na njihove žiro račune tromesečno.
8.	člen
Svet za družbeni plan in finance se pooblasti, da lahko stori ukrepe, ki so potrebni za varčevanje s proračunskimi sredstvi.
9.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1965 in njihova razporeditev sta zajeta v posebnem delu proračuna.
10.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in velja od 1. januarja 1965.
Št. 400-5/65-1/2
Slovenske Konjice, dne 25. marca 1965
Nadomešča predsednika Skupščine občine Slovenske Konjice podpredsednik Drago Perc 1. r.
PREGLED
dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1965
Vrsta dohodkov	DOHODKI	Skupaj din	Št. glav. namena	RAZPORED DOHODKOV	Skupaj din
1	Prispevki	382,450.000	01	Dejavnost šol	304,118.000
2	Davki	99,650.000	02	Kulturno prosvetna dejavnost	27,872.901
3	Takse	11,900.000	03	Socialno skrbstvo	49,900.000
5	Dohodki po posebnih predpisih	4,000.000	04	Zdravstveno varstvo	14,765.231
6	Dohodki organov in		05	Komunalna dejavnost	9,000.000
	razni drugi dohodka	10,000.000	06	Delo državnih organov	155,178.188
7	Dopolnilna sredstva	171,248.000	11	Dejavnost krajevnih skupnosti	14,500.000
8	Prenesena sredstva	2,156.897	12	Dejavnost družbeno-političnih	
				organizacij	20,128.000
			13	Negospodarske investicije	44,718.376
			14	Gospodarski posegi	13,322.948
			16	Vlaganje v rezervni sklad	6,814.000
			17	Proračunske obveznosti	*
				iz prejšnjih let	21,087.253
	Skupaj:	681,404.897		Skupaj:	681,404.897
144.
Skupščipa občine Šentjur pri Celju je po 8. in 15. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64), 7. členu temeljnega zakona o. prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32-452/64), 9. členu temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) po sklepih zborov volivcev na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 1. marca 1965 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov'.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Prispevki in davki se na območju občine Šentjur pri Celju plačujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih, republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po tem odloku in predpisih, izdanih na Podlagi teh zakonov in tega odloka.
2. člen
Za kritje družbenih potreb, izvrševanje nalog in za opravljanje služb, ki jih je po ustavi in zakonih dolžna financirati občina in za kritje drugih potreb, prispevajo občani iz osebnih dohodkov in premoženja s tem, da plačujejo občinske prispevke in občinske davke.
a)	občinski prispevki so:
1.	prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja;
2.	prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti;	,
3.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
4.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
5.	prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
b)	občinski davki so:
1.	davek na dohodek od stavb;
2.	davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic;
3.	davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto;
4.	davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb;
5.	davek na dohodek od iger na srečo.
3.	člen
Glede dohodkov, na katere se plačujejo prispevki in davki občanov na območju občine Šentjur pri Celju, se plačujejo prispevki in davki občanov in uporabljajo stopnje prispevkov in davkov, ki so predpisane z zveznimi in republiškimi predpisi.
Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini, se določijo s tem odlokom.
II.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
4.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plača po stopnji 6,8 %■
5.	člen
Za kategorije zavezancev, ki plačujejo prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja po pavšalnih osnovah, se določajo naslednje pavšalne osnove mesečnega bruto osebnega dohodka:
din
a)	osebni dohodek odvetniških pripravnikov 60.000
b)	osebni dohodek gospodinjskih pomočnic,
zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih	10.000
c)	osebni dohodek hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih hišah:
—	redno zaposleni	20.000
—	zaposleni z nepolnim delovnim časom 10.000
č) osebni dohodek oseb zaposlenih pri
krajevnih skupnostih:
—	uslužbenci	30.000
—	pomožni uslužbenci	in	delavci	20.000
d)	osebni dohodek ribičev in lovcev,
zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah	30.000
e)	osebni dohodek oseb zaposlenih
v domovih planinskih društev	25.000
Osnove iz prejšnjega odstavka se uporabljajo samo za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka.
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
6.	člen
Območje občine Šentjur pri Celju se po določilih zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/64) razdeli na proizvodne okoliše.
Proizvodni okoliši so ugotovljeni po posebni komisiji Skupščine občine Šentjur pri Celju in vrisani na mapne kopije katastrskih občin.
Opis mej okolišev se kot priloga mapni kopiji nahaja na Zavodu za izmero in kataster zemljišč v Celju, kopija opisa pa pri odseku za dohodke Skupščine občine Šentjur pri Celju.
7.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, razen osebnega dohodka od poseka lesa, plačujejo zavezanci po naslednjih proporcionalnih stopnjah na višino katastrskega dohodka:
Proizvodni okoliš II	stopnja 25 %
Proizvodni okoliš III	stopnja 20 %
Prispevek iz osebnega dohodka od poseka lesa (bruto lesne mase) plačajo zavezanci od osnove določene v 11. členu tega odloka po enotni stopnji 17,5 %. 8
8.	člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa
so z investicijami zavezanca postala uporabna	za 6 let
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi
s cepljeno trto	za 4 leta
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki:
a)	visokodebelni
b)	srednj edebelm
c)	nizkodebelni
4.	ki se pogozdijo
za 10 let za 8 let za 6 let za 20 let
9.	člen
Če je bil donos na posamezni parceli ali na več kmetijskih parcelah zmanjšan zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ati zaradi drugih izrednih dogodkov, razen suše, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se na prošnjo zavezanca prizna posebna davčna olajšava v odstotku, po katerem bi se plačal prispevek sorazmerno od ocenjene škode v odnosu na katastrski dohodek oškodovanih parcel.
Posebna olajšava po prejšnjem odstavku se ne prizna, če tako ugotovljena škoda ne presega 20 % skupnega katastrskega dohodka kmetijskih površin.
10.	člen
Zavezancem prispevka na osebni dohodek od kmetijstva, ki zaradi osebnih, družinskih in drugih posebnih razmer ne dosegajo v tem členu določenega dohodka, se prizna olajšava in sicer:
a)	zavezancem, katerih katastrski dohodek ne presega 60.000 din letno na družinskega člana in ki poleg delazmožnih članov preživljajo več kot dva mladoletna otroka — za vsakega nadaljnjega takega otroka po 10 % odmerjenega prispevka;
b)	zavezancem, katerih katastrski dohodek ne presega 60.000 din letno na družinskega člana, pa preživlja poleg delazmožnih članov še za delo nesposobne člane — za vsakega takega delanezmožnega družinskega člana 10 % odmerjenega prispevka, vendar skupno zmanjšanje po točkah a) in b) tega člena ne more presegati 60 % odmerjenega prispevka;
c)	zavezancem prispevka, katerih katastrski dohodek ne presega 100.000 din letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih družinskih članov, se odmerjeni prispevek zmanjša po 20 % za vsakega takega družinskega člana, vendar skupno zmanjšanje ne more presegati 60 % odmerjenega prispevka;
č) olajšava pod toč. c) se prizna brez ozira na višino katastrskega dohodka na družinskega člana, ako se zemljišče ne more dati v zakup niti prodati delovni organizaciji,
d)	zavezancem prispevka na dohodek iz kmetijstva, ki so imeli izdatke nad 5.000 din letno zaradi zdravljenja obolelih- članov družine, se prizna olajšava v odstotku, po katerem bi se plačal prispevek sorazmerno od izdatkov take vrste, povečanem za 100 %. Za uveljavitev olajšave mora zavezanec predložiti ustrezna dokazila o stroških zdravljenja. Med stroške zdravljenja se ne štejejo protetična dela;
e)	zavezancem prispevka na dohodek iz kmetijstva, ki so imeli izdatke zaradi smrti družinskega člana, se prizna olajšava v odstotku, po katerem bi se plačal prispevek sorazmerno od izdatkov take vrste, povečanem za 100 %• Kot priznani strošek se šteje višina povprečne
- pogrebnine po določilih področnega komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, ki velja za občane v delovnem razmerju.
Olajšava po tej točki se ne prizna za umrle družinske člane zavezancev, katerim pripada povračilo pogrebnine od komunalnega zavoda za socialno zavarovanje.
Po tem odloku se štejejo za mladoletne otroke otroci do 15 let, če ne prejemajo otroških doklad, za odrasle dela nezmožne osebe pa se štejejo vojaški vojni invalidi in delovni invalidi z nad 50 °/» invalidnosti, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih delazmožnost je zmanjšana za več kot 50 %, slepi, moški nad 60 let, ženske nad 55 let in bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo.
Olajšava po točki d) in e) ne more presegati odmerjeni prispevek.
11.	člen
Osnova za izračun pripadajočega dela prispevka na osebni dohodek od gozdov se določi od vrednosti posekanega lesa oziroma po m3 bruto lesne mase po vrednostnih razredih, kot sledi:
Vrednostni razred	Vrednost m3 iglavci din	posekanega lesa listavci din
I	3.400	1.800
II	3.300	1.600
III	3.100	1.400
IV	2.900	1.200
V	2.800	900
VI	• . 2.600	700
IV.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
12.	člen
Povprečni letni kosmati osebni dohodek delavcev iz delovnega razmerja, ki služi v postopku za odmero prispevka kot pavšalna letna osnova oziroma kot minimalna osnova zavezancem, ki plačajo prispevek po dejanskem dohodku za leto 1964, se določi takole:
Predelava nekovin Predelovanje kovin
a)	kovinostrugarstvo, avtomehanika, izdelava predmetov kovinske galanterije
b)	ključavničarstvo in strojno ključavničarstvo
c)	vse ostalo iz te panoge Proizvodnja električnih aparatov in priprav
a)	elektromehanika
b)	vse ostalo iz te panoge Predelovanje lesa
a)	strugarstvo in mizarstvo
b)	sodarstvo
c)	ostalo iz te panoge Proizvodnja tekstilnih izdelkov Predelava usnja
a)	izdelava usnjene galanterije
b)	čevljarstvo in copatarstvo Proizvodnja živilskih izdelkov
a)	pekarstvo
b)	ostalo iz te panoge Proizvodnja in popravilo raznih proizvodov
Stavbne in gradbene obrti
a)	vodovodno instalaterstvo, instalater-stvo centralnih kurjav
b)	kamnoseštvo, teracerstvo, izdelava umetnega kamna ipd.
c)	zidarstvo, fasaderstvo, slikarstvo in pleskarstvo, avtoličarstvo, pečarstvo in oblaganje ploščic
č) vse ostalo iz te panoge Obrtne, osebne in druge usluge
a)	frizerstvo za ženske in moške
b)	dimnikarstvo
c)	ostalo iz te panoge Zasebna gostišča Prevozi s tovornimi avtomobili Ostalo
13.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti Plačujejo zavezanci po naslednjih progresivnih stopnjah:
		Zavezanci, ki	plačujejo
Osnova		po pavšalni letni po dejanskem	
nad din	do din	osnovi	dohodku
		lestvica I %	lestvica II °/o
	100.000	10	12
100.000	250.000	12	15
250.000	400.000	14	20
400.000	600.000	16	24
600.000	800.000	17,5	28
800.000	1,000.000	17,5	32
1.000.000		17,5	35
Prispevek iz osebnega dohodka po pavšalni letni osnovi plačujejo zavezanci vseh proizvodnih obrtnih strok, razen od lesostrugarstva, proizvodnje brezalkoholnih pijač, proizvodnje izdelkov plastičnih mas, od ostalih dejavnosti pa avtoprevozniki in prevozniki s konjsko vprego.
14.	člen
Zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem osebnem dohodku, morajo voditi poslovne knjige po predpisanem sistemu, če so v preteklem letu presegli 12 milijonov din celotnega dohodka ali več.
Ko upravni organ, pristojen za dohodke, ugotovi, da zavezanec presega po prvem odstavku določeni dohodek, ga je dolžan obvestiti o nastopu obveznosti vodenja poslovnih knjig.
15.	člen
Osebe, ki imajo od izkoriščanja zemljišč v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza, kamna, žgane opeke, žganje apna, oglja ipd.) dohodke, ki presegajo 80.000 din na leto, plačajo prispevek po stopnji lestvice II (13. člen).
16.	člen
Zavezancem prispevka od obrtnih dejavnosti, katerim se izvrši odmera po letni pavšalni osnovi ali po dejanskem dohodku, se prizna davčna olajšava s tem, da se jim zmanjša prispevek in sicer:
a)	obrtnikom — invalidom ali takim, ki imajo telesne hibe .in nedostatke, zaradi katerih je njihova delovna sposobnost zmanjšana za več kot 50 % in bolnim, ki so v teku leta bili pretežno nesposobni za delo v ustrezni obrtni stroki, ne glede na to ali opravljajo usluge ali proizvodno obrtno dejavnost, če ne zaposlujejo več kot enega delavca — 20 % odmerjenega prispevka;
b)	obrtnikom — zavezancem prispevka ne glede na to ali opravljajo usluge ali izvršujejo proizvodno dejavnost, če imajo vajence — 5 % odmerjenega prispevka na enega vajenca;
c)	v kolikor zavezanec prispevka na dohodek od obrtne dejavnosti nabavi nova osnovna sredstva v vrednosti nad 50.000 din, se mu — če plačuje prispevek od pavšalne osnove — zniža pavšalna osnova za 3 leta in sicer v vsakem letu še za enkratno višino amortizacije — če plačuje prispevek po dejanskem osebnem dohodku -— pa se mu 3 leta prizna kot strošek še enkratni znesek amortizacije nabavljenega osnovnega sredstva.
Določbe 10. člena tega odloka veljajo enako za zavezance od obrtnih dejavnosti.
17.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posamezno doseženega bruto dohodka plačajo:
%
—	zastopniki jugoslovanske loterije za prodajo
srečk in osebe, ki niso zastopniki jugoslovanske loterije, za prodajo drugih	srečk	10
—	zastopniki zavodov za zaščito avtorskih
malih pravic, ki s tem zavodom niso v delovnem razmerju	15
—	zastopniki zavarovalnice, poslovni agenti, in zastopniki izdajateljskih podjetij, če niso
z njiimi v delovnem razmerju	20
—	daktilografi, stenografi, stenodaktilografi
in podobno za usluge, izvršene za državne organizacije, delovne in druge organizacije ter občane, ki so dolžni voditi poslovne knjige, če z njimi niso v delovnem razmerju	20
—	od dohodkov transportnih delavcev in do-
hodkov drugih oseb, ki nakladaj,o, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačajo prispevka v pavšalnem znesku	15
—	od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti	30
din
500.000
1,000.000
1,200.000
500.000
1,200.000
800.000
800.000
400.000
500.000
400.000
800.000
300.000
700.000
300.000
800.000
1,000.000
800.000
950.000
700.000
800.000
650.000
500.000 1,200.000 1,800.000
400.000
— od tovorjenja lesa in drugega materiala z
delovno živino	20
—	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za
državne organe, delovne in druge organizacije, če z njimi niso	v delovnem razmerju 20
—	od dohodkov potujočih, zabavišč in prireditev	20
—	zbiralci odpadkov, kadar odpadke prodajajo delovnim organizacijam, s katerimi niso
v delovnem razmerju	15
—	občani, ki si ustvarjajo dohodke z začasnim
opravljanjem različnih storitev državnim organom, delovnim in drugim organizacijam ter občanom, ki morajo voditi poslovne knjige, če z njimi niso v delovnem razmerju 15
18. člen
Za priznavanje stroškov iz -naslova ekonomske amortizacije se določijo naslednje najvišje stopnje ekonomske amortizacije:
— Stroji	8 %
— Orodje in inventar	10 %
— Avtomobili (tovorni in osebni)	12 %
— Stavbe	5%
19. člen	
Letni pavšalni znesek prispevka iz osebnega dohodka znaša:
Dejavnost	S sedežem v Šentjurju din	, Na ostalih območjih din
1. Šivilje, krojači in čevljarji	15.000	7.000
2. Vodovodni inštalaterji	25.000	15.000
3. Električne instalacije	30.000	20.000
4. Kleparji	20.000	10.000
5. Kovači	10.000	5.000
6. Ključavničarji	25.000	15.000
7. Mizarji	.20.000	10.000
8. Tesarji	15.000	10.000
9. Parketarji	20.000	12.000
10. Zidarji in pleskarji	25.000	12.000
11. Soboslikarji	20.000	10.000
12. Kamnoseštvo	20.000	10.000
13. Žagarji in prodajalci raznih		
proizvodov	5.000	—
14. Snažilci obutve	5.000	—
15. Ostale dejavnosti	16.000	8.000
16. Obrtniki brez stalnega poslovnega mesta (lokala) in druge osebe, ki se ukvarjajo s podobnim delom ob pretežni uporabi lastne telesne moči, če ne opravljajo tega dela v dodatnem ali priložnostnem delovnem razmerju	do 10.000
V.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH USLUG
20.	člen
Letni povprečni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, na podlagi katerega se določa osnova za prispevek od intelektualnih storitev znaša (oziroma ne more biti manjši):
1.	za odvetnike	1,200.000 din
2.	za ostale intelektualne storitve	700.000 din
21.	člen
Zavenzanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja Intelektualnih uslug morajo voditi poslovne knjige po predpisanem sistemu, če so v preteklem letu presegli 1,300.000 din dohodka.
22.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plača po stopnji 17,5 %.
VI.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
23.	člen
Če nastane dvom ali gre za delo iz področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek odloči o tem komisija, ki jo imenuje Svet za gospodarstvo in finance.
24.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 20 %•
Osnova za prispevek je osebni dohodek iz naslova avtorskih pravic, patentov ali tehničnih izboljšav, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
Za stroške, ki so bili potrebni, da se je dosegel osebni dohodek od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, se odšteje od prispevne osnove 30 %, če se ne dokažejo višji stroški.
VIL DAVEK NA DOHODKE OD STAVB
25.	člen
Davku na dohodek od stavb so podvržene vse stavbe na obmpčju, ki ga zajema gradbeni okoliš Šentjur s pripadajočimi deli naselij Šentjur, Podgrad, Hruševec in Bezovje ter vse stavbe ali deli stavb na območju občine, katere se dajejo v najem.
26.	člen
Stroški za vzdrževanje stavb se računajo v odstotku od stanarine ali najemnine oziroma stanarinske ali najemninske vrednosti in sicer 50 %.
27.	člen
Davek na dohodek od stavb se plača po stopnja 50 %.
28.	člen
Postopek za ugotavljanje najemninske ali stanarinske vrednosti predpiše Svet za gospodarstvo in finance, kolikor to ne bo določeno s posebnimi predpisi.
VIII.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
29.	člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova	Stopnja v
do din	nad din	%
	50.000	20
50.000	200.000	25
200.000	400.000	30
400.000	800.000	35
—	800.000	45
IX.	DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMOHODNO TRTO
30.	člen
Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na sa-morodno trto se plača v letnem pavšalnem znesku in sicer:
a)	za težke traktorje nad 35 KS	din 35.000
b)	za velike mlatilnice s kapaciteto nad	
	500 kg/h	10.000
c)	za strojne žage, vključno žage vene-	
	cianke s kapaciteto za 8 ur — do 0,5 m3	5.000
	— nad 0,5 m3 do 1 m3	10.000
	— nad 1 m3	30.000
č)	za samorodno trpo po trsu	5
31.	člen
Davka na kmetijske proizvajalne priprave so oproščeni zavezanci v III. in IV. proizvodnem okolišu. Ta oprostitev pa ne velja za žage in samorodno trto.
X.	DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB
32.	člen
Kot dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb se šteje odstotek od osebne_ga dohodka, ki se izplačuje drugim osebam za uporabo njihovega dela in sicer:
a)	v proizvodni obrti	20 %
b)	v storitveni obrti	15 %
c)	pri vseh drugih dejavnostih	10 %
33.	člen
a)	Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, se plača po stopnji 15 %.
b)	Letni pavšalni znesek davka za uporabo dopolnilnega dela drugih oseb znaša, kakor sledi:
	din
— za visokvalificiranega delavca	20.000
— za kvalificiranega delavca	16.000
— za polkvalificiranega delavca	12.000
— za nekvalificiranega delavca	10.000
34.	člen
Davka na tujo delovno silo so oproščeni kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov pri vojakih. V celoti pa so oproščeni plačila tega davka zavezanci prispevka iz kmetijstva, ki so stari nad 60 let (moški) ali 55 let (ženske), ki nimajo drugih za delo sposobnih družinskih članov.
XI.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
35.	člen
Občani in zasebne pravne osebe, ki v Jugoslaviji pri igrah na srečo zadenejo dobitek, ki presega vrednost 10.000 din, plačajo davek od vrednosti posameznega dobitka po stopnji 10 % ■
XII.	KONČNE DOLOČBE
36.	člen
S 1. januarjem 1965 prenehajo veljati vsi občinski predpisi o davkih in stopnjah, ki jih ureja ta odlok.
„	37. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja se pa od 1. januarja 1965 razen določb 4. člena tega odloka, ki se uporabljajo od 1. marca 1965.
St. 422-102/65-4/12
Šentjur pri Celju, dne 1. marca 1965.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r.
145.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 47. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-192/64) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja !-elje, št. 20-194/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 25. marca 1965 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1965.
_ Proračunski dohodki za leto 1965 znašajo skupno 589,465.000 din.
Z občinskim proračunom so dohodki razporejeni v
2.	člen
višini 589,465.000 din.
Nerazporejena tekoča rezerva znaša 24,218.000 din.
3.	člen
Od sredstev, ki so razporejena v odstotku od dohodkov pripada 1 % od vseh dohodkov rezervnemu skladu v znesku 5,895.000 din.
4.	člen
Sredstva za skupno financiranje medobčinskega sklada za šolstvo II. stopnje Celje, Zavoda za prosvetno in pedagoško službo Celje, Zavodu za spomeniško varstvo Celje, Zavoda za napredek gospodinjstva Celje, Celjski tednik Celje, Zdravstveni center Celje, Zavod za izmero in kataster Celje, Cestno podjetje Celje, Zavod za požarno varnost Celje, Občinsko sodišče Celje, Javno pravobranilstvo Celje in Zavod za cene Celje se odvajajo na račune teh zavodov v skladu s pogodbami, ki jih občina sklene s temi zavodi.
5.	člen
Svet za finance je pooblaščen, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke rezerve. O tem je svet dolžan naknadno poročati občinski skupščini.
6.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1965 in njihova razporeditev sta zajeta v posebnem delu proračuna.
7.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Velja od 1. januarja 1965.
Št. 30-3/65-1
Šentjur pri Celju, dne 25. marca 1965
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r.
146.
Skupščina občine Velenje je po 7. členu temeljnega zakona 'o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32-452/64), 8. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) ter 110. in 148. členu statuta občine Velenje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 34-282/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1965 sprejela
ODLOK
o uvedbi in stopnjah občinskih prispevkov in davkov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in davki občanov na območju občine Velenje se plačujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po predpisih izdanih na podlagi teh zakonov in po tem odloku.
II. OBČINSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
2.	člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se plačuje po stopnji 6,8 %•
Po pavšalnih osnovah se občinski prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja plačuje za naslednje kategorije dohodkov:
din
1.	od osebnih dohodkov odvetniških pripravnikov od mesečne pavšalne	osnove	70.000
2.	od osebnih dohodkov gospodinjskih po-
močnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih od mesečne osnove	15.000
3.	od osebnih dohodkov hišnikov, zaposle-
nih v stanovanjskih hišah, od mesečne osnove	15.000
4.	od osebnih dohodkov od zaposlenih pri
krajevnih skupnostih od mesečne	osnove	35.000
5.	od osebnih dohodkov ribičev in lovcev,
zaposlenih v ribiških in lovskih organizacijah, od mesečne osnove	15.000
6.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v
domovih planinskih društev, od mesečne osnove	25.000
Osnove iz prejšnjega odstavka se uporabljajo samo za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka.
III. OBČINSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
3. člen
Območje občine Velenje se za plačevanje občinskega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti razdeli na štiri proizvodne okoliše' in sicer:
Tek.
št.
Katastrska občina
Proizvodni
okoliš 1 2 3 4 5
1.	K. o. Bele vode: območje cele k. o. se razvrsti v IV.
2.	K. o. Bevce: območje cele k. o. se razvrsti v	III.
3.	K. o. Cirkovce: območje cele k. o. se razvrsti v	IV.
4.	K. o. Družmirje: območje katerega meja
—	poteka od republiške ceste Šoštanj—Velenje, proti severu po meji s k. o. Šoštanj, do občinske ceste Šoštanj—Velunja, do severozahodnega vogala parcele 895, od tu dalje proti vzhodu po občinski cesti do mostu preko potoka Velunje, pri gasilskem domu v Gaberkah. Nadaljuje proti jugu po potoku Velunja do severo-zahodnega vogala parcele 137 in se obrne proti vzhodu, nadalje poteka po severnih mejah parcel št. 137, 136 in 135 do k. o. Skale. Dalje poteka po meji s k. o.
Skale do republiške ceste Šoštanj—Velenje oziroma tromeje k. o. Družmirje, Skale, Velenje, nato se obrne proti zahodu in poteka nekaj časa po republiški cesti, ki je obenem meja s k. o. Velenje in se pri pare. št. 289 obrne proti jugozahodu ter poteka po meji k. o. do meje k. o. Lokovica, nato ob meji s k. o. Lokovica do meje s k. o. Šoštanj, nadalje proti severu, po meji s k. o. Šoštanj, do prvo omenjene republiške ceste, se razvrsti v	I-
—	Ves ostali del k. o. Družmirje pa se razvrsti v II.
5.	K. o. Gavce:
—- območje, ki zajema zemljišče med republiško cesto Šoštanj—Šmartno ob Paki in reko Pako do mosta v Paški vasi čez Pako, se razvrsti v	I-
—	območje, katerega meja poteka od železniške postaje v Paški vasi proti severovzhodu po občinski poti do južnega vogala parcele št. 8, po .zapadni in severni meji te parcele do južnega vogala parcele št. 30 in po njenem jugovzhodnem robu do severnega vogala parcele 26/2. Od tu se obrne proti jugovzhodu in poteka po severovzhodnih mejah parcel št. 26/2, 26/1, 27, 35, 37/1, 37/2, 39 in 38. Tu se obrne proti vzhodu in poteka nekaj časa po občinski poti do parcele št. 454/5, nato po severnem robu parcele št. 227 in nadaljuje zopet po že omenjeni občinski poti do seve-
rovzhodnega vogala parcele 241, obrne se proti jugu in poteka po vzhodnih mejah parcel št. 241, 240, 239 in 233. Na tem mestu se obrne proti severozahodu in poteka po republiški cesti Šmartno—Šoštanj do železniške postaje v Paški vasi, se razvrsti v	II.
— ves ostali del k. o. Gavce se razvrsti v	III.
6.	K. o. Kavče:
-—Območje, ki poteka od tromeje k. o. Velenje-Laze-Kavče, proti zahodu po meji k. o. Kavče-Velenje do vzhodnega vogala pare. št. 73/1, nato se obrne proti jugu in poteka po vzhodnih robovih parcel št. 73/1, 214/2, 212/2 do občinske poti št. 443, nato se obrne proti severovzhodu in teče po omenjeni občinski poti do severnega vogala pare. št. 213/4; na tem mestu se obrne proti jugu in poteka po občinski poti 441/1 do južnega vogala parcele št. 379, nadaljuje po južnem robu parcele 376 in 377, na kar se obrne proti jugu ter poteka po vzhodni meji parcele št. 161, 392, 427/1, prečka republiško cesto št. 450 Velenje— Polzela in po vzhodnem robu pare. št. 427/2 do potoka Ložnica. Tu se obrne proti vzhodu ter poteka po potoku Ložnica odnosno po meji s k. o. Ložnica do tromeje k. o. Kavče—
Ložnica—Laze, od te tromeje pa po meji s k. o. Laze do prvo omenjene tromeje Velenje—Laze—Kavče, se razvrsti v	II.
— Vsa ostala zemljišča, ki niso zajeta v II. proizvodnem okolišu, pa se razvrstijo v	III.
7.	K. o. Laze: območje cele k. o. se razvrsti v	III.
8.	K. o. Lipje: območje cele k. o. se razvrsti v	IV.
9.	K. o. Lokovica: območje cele k. o. se razvrsti v III.
10.	K. o. Ložnica: območje cele k. o. se razvrsti v III.
11.	K. o. Paška vas:
— Območje, katerega meja poteka od Drevo-vega jezu na reki Paki proti jugu, po strugi do severnega ogala pare. št. 445, po njenem . zapadnem robu do pare. št. 440/1. Tu se obrne proti severu in poteka po vzhodnem robu parcele št. 440/1 in severnem robu te parcele in parcele 438/2, zahodnem robu parcele 446' obrne proti jugu ter teče po jugovzhodnem robu te parcele, do parcele št. 432. Tu se obrne proti severozapadu ter poteka po južnih mejah parcel št. 430, 423, 421, 452, 416,
414 , 411, 405, 299/2 , 401, 399/2, 399/3 , 399/1,
396, 395, 392, 391, 388, 387, 381, 380, 375, 374,
371, 370, 367, 366, 363, 362, 359, 358, 352, 105,
106, 78, 77, 69, 66, 63 do k. o. Skorno. Nato poteka po meji s k. o. Skorno do tromeje k. o. Paška vas—Veliki vrh—Gavce, nadaljuje po reki Paki oziroma po meji s k. o.
Gavce do prvoomenjenega Drevovega jezu na reki, Paki, se razvrsti v	I.
— Vsa ostala zemljišča v tej k. o. se razvrstijo v II.
12.	K. o. Paka:
— Območje, katerega meja poteka od republiške ceste Velenje—Slovenj Gradec, proti severu po meji s k. o. Šalek do jugozahodnega ogala parcele št. 315, nadaljuje po južnem robu te parcele, prečka republiško cesto v južnem robu parcele št. 315 do reke Pake; od tu poteka po reki Paki proti jugu do vzhodnega ogala pare. št. 460/2, nadaljuje po njenem vzhodnem robu do občinske poti št.
582/1, obrne se proti zahodu ter teče po občinski poti do pare. št. 57/1 stavbišče. Tu se obrne proti jugozapadu in poteka po jugovzhodnih mejah parcel št. 57/1, 482 do reke Pake in po reki Paki navzdol do južnega ogala parcele št. 505 in po njenem jugoza-padnem robu do prvoomenjene republiške ceste, se razvrsti v	L
— Območje, katerega južni del zajema pare. št. 481/2, 481/1, 481/3, 481/4, 481/5, 481/6 in stavbna parcela 93, severni del pa poteka od
jugozahodnega ogala pare. 314, proti severu po meji s k. o. Šalek do tromeje k. o. Šalek-Paka-Cirkovce. Od tromeje nadaljuje proti vzhodu po meji s k. o. Cirkovce do jugoza-padnega ogala parcel št. 221/1, nadaljuje v isti smeri po južnem robu parcel 221/13, 221/
17,	221/9, 221/20 do pare. št. 221/18. Tu se obrne proti severu ter poteka po zapadnih mejah parcel 221/8, 221/16, severnem robu parcele 221/6, 221/5, 200/2, 218, 217, 201/1,
200/11, do repub. ceste Velenje-Slovenj Gradec. Proti severu po cesti do severnega ogala parcele 199/1, nato se obrne proti jugu ter poteka po reki Paki do severnega ogala, parcele 195/7, nadaljuje proti jugu po vzhodnem robu parcele 195/7, 198/3, 198/1, prečka progo Velenje—Dravograd, nadaljuje po vzhodnem robu parcele 207/4, 207/2, 207/1, 195/6, obrne proti jugozapadu ter poteka po občinski poti št. 569/2 ter v njenem podaljšku po jugovzhodnem robu parcele št. 209/1 južnem robu parcel 209/2, 212/3 in prečka železniško progo ter poteka po severnem robu železniške proge proti jugozapadu do jugozapadne-ga ogala pare. št. 252. Tu prečka železniško progo, poteka po severnem robu parcel 290/5, vzhodnem robu parcel 290/5, 290/1, južnem robu te parcele in parcel 290/4, 291, 293, obrne proti jugu in poteka po zapadnem robu parcele 338/3, vzhodnem robu parcel 338/
4,	338/5, 338/6, 117, severnem robu parcele 318, do reke Pake. Obrne proti zapadu, poteka po reki Paki, prečka progo in po južnem robu parcele št. 315 in 314 do izhodne točke, se razvrsti v	III.
— Vsa ostala zemljišča, ki niso razvrščena v
II.	in III. proizvodni okoliš se razvrstijo v IV.
13.	K. o. Plešivec: območje cele k. o. se razvrsti v IV.
14.	K. o. Podkraj:
— Območje, katerega meja poteka od južnega ogala parcel št. 346 proti severu po meji s k. o. Lokovica do tromeje k. o. Podkraj—Lokovica—Velenje, od tromeje dalje poteka proti vzhodu po meji s k. o. Velenje do tromeje k. o. Podkraj—Velenje—Kavče, nato po meji s k. o. Kavče do jugovzhodnega ogala parcel 578/4, obrne se proti zahodu in poteka po južnem robu parcele 578/4, 613/5,
613/6, 631, 641/1, 661, 662, 663, 674, 675, 676 do občinske poti št. 946. Nadaljuje po občinski poti proti severozapadu do pare. 690/4 po njenem vzhodnem in južnem robu pare. št.
694/1, 693/2 in 701/1. do občinske poti št.
942/1, tu se obrne proti severu ter poteka po omenjeni občinski poti do jugovzhodnega ogala parcele št. 442, nadaljuje po njenem južnem robu in južnem robu parcel 266/1 do tromeje parcel 266/1, 347/1 in 346. Meja se obrne proti jugozahodu ter poteka v ravni črti po južnem robu parcel 346 na izhodiščno točko, se razvrsti v	II.
— Vsa ostala zemljišča v tej k. o. se razvrstijo v	III.
15.	K. o. Ravne:
— Območje, katerega meja poteka od severo-zapadnega ogala parcele 1262/15 proti severovzhodu po severnem robu pare. 1262/15, vzhodnem robu pare. 307, 1262/16, severnem robu parcel 1262/14, vzhodnem robu 1262/14, 1262/10, severnem robu 1262/12, zapadnem robu 1258/1, severnem robu 1258/2, 1081, vzhodnem robu 1080, 1071/2, severnem robu 1082, 1074/1, 1059/2, vzhodnem robu 1059/1, severnem robu 1060/1, 912/1, 905, 906, 903,
902, severovzhodnem robu 903/1, severoza-padnem robu 917/1, do severnega ogala te parcele. Obrne se proti jugu, in poteka po
' občinski poti št. 1471 do zapadnega ogala parcele 920/2. Nadaljuje po severnem in vzhodnem robu te parcele, severnem robu parcele 927, vzhodnem robu 923, južnem robu 859 in 851/2 do potoka št. 1505/1. Nadaljuje po potoku navzdol do južnega ogala parcele 1110/2 nadalje poteka po južnem robu 1110/2, zapadnem robu 1110/3, severnem, zapadnem in južnem robu parcele 1110/4, južnem robu parcele 1156/3, južnem robu 1156/6, vzhodnem robu 1156/8, 1156/12, 1156/
1, 1215/6, 1215/5, 1157/6, 1178/1, 1176/4, 298,
1176/2, severnem robu 1176/1, 1170/1 in 1169 do meje s k. o. Družmirje. Od tu dalje poteka po mejii s k. o. Družmirje—Šoštanj in Topolšica, do zapadnega vogala parcele 1262/15 odnosno izhodiščne točke, se razvrsti v	II.
— Območje, katerega meja poteka od zapadnega ogala parcele 1262/15, od,nosno meje drugega proizvodnega okoliša proti severu po mejirS k. ,o. Topolšica do jugovzhodnega ogala parcele 1333/10, nato poteka po vzhodnem robu parcele 1333/10, severnem robu parcele 1333/10 do meje s k. o. Topolšica; nadaljuje po katastrski meji navzgor do severnega ogala parcele 1372/1; tu is e obrne proti jugovzhodu in poteka po severnem robu parcele 1372/1, vzhodnem robu parcele 1365, severnem robu pare. 1354/5, 1354/2, 1354/1, vzhodnem robu pare. 1348, severnem rolhu pare.
1421/5, 1421/6, 1421/4, 81/7, 317, 370/3, zapadnem robu pare. 368, 341/3, vzhodnem robu
,	341/3 južnem robu 341/1, 343, vzhodnem ro-
bu 370/1, severnem robu 384/1, vzhodnem robu 384/1, 989/1, 989/2, 878/2, 878/1, 1007 in južnem robu te parcele do severozapadnega ogala parcele 921 o din osmo do meje drugega proizvodnega okoliša, se razvrsti v severni del	‘	III.
— Območje, katerega meja poteka od jugovzhodnega ogala parcele 1.164 odnosno meje drugega proizvodnega okoliša po meji s k. o. Družmirje proti severu do južnega ogala parcele 1156/4 odnosno meje drugega proizvodnega okoliša, se razvrati v južni del	III.
— Vsa ostala zemljišča, ki niso zajeta v drugem in tretjem proizvodnem okolišu, se razvrstijo v.	IV.
16.	K. o. Rečica ob Paki:
— Območje, katerega meja poteka od južnega vogala pare. št. 442/2 proti severozapadu, po južnem robu parcele 442/2, 442/1, prečka železniško progo Celje—Dravograd in nadaljuje po občinski poti št. 555/41 nato pri južnem ogalu pare. št. 555/23 po potoku pare. št.
960/2 do Ministrovega jezu na reki Paki. Od jezu dalje po občinski poti št. 646/22 proti zapadu do meje s k. o. Letuš. Od tu nadaljuje proti severu po meji s k. o. Letuš do republiške ceste Šmartno—Letuš, nadaljuje po cesti in prečka reko Pako pri mostu v Rečici. Od mostu dalje krene proti severozapadu po reki Paki do meje s k. o. Paška vas, nadaljuje po meji proti severovzhodu do vzhodnega ogala pare. št. 926/1, tu se meja obrne proti jugu in poteka po vzhodnem robu pare. 90/6, 90/3, 925/2, 925/1, 106/2,
106/1, 109/1, 113/2, severnem in vzhodnem robu parcele št. 115/1 po jugozapadnem robu parcele št. 130/1, 115/1 in jugozapadnem robu parcele 130/1, 158/2, 158/1, 194, 213/1 226, 225/2, 250/2, 147, 250/1, 250/5, 260, 261,
266, 267, 272, 273, 278, 282, 287, 288, 292/2, zapadnem robu parcele 319, 348/7, severnem robu parcele 348/10, 348/8, do republiške ceste Šmartno ob Paki—Polzela, parcele št.
D-52/1, nato proti jugu po omenjeni cesti do južnega ogala parcele št. 442/1 odnosno do
izhodiščne točke, se razvrsti v	I.
—	parcele 3/1, 3/2, 3/3, 3/4, 4/2, 4/3, 4/4 in 122
se razvrstijo v	III.
—	parcele 1/57, 1/120, 1/121, 1/122, 1/123 in 1/151
se razvrstijo v	IV.
-—Vsa ostala zemljišča, ki niso zajeta v prvem, tretjem in četrtem proizvodnem okolišu, se razvrstijo v	II
17.	K. o. Skorno ■— Novi Klošter:
— Območje, katerega meja poteka od severnega ogala parcele 384 proti jugu, nekaj časa po občinski poti št. 687, nato pa po zapahnem ogalu parcele 376 do meje k. o. Veliki vrh, nadaljuje po meji s k. o. Veliki vrh proti jugu do tromeje k. o. Škorno/N. K. Veliki vrh—Paška vas; od tromeje dalje poteka proti jugozahodu po meji s k. o. Veliki vrh do južnega ogala parcele 614/1. Tu se obrne proti severu in poteka po zapadni meji parcele št. 614/1, južnem robu parcele 614/4 do republiške ceste Šoštanj—Šmartno ob Paki, nato pa po republiški cesti do severnega ogala parcele 384 odnosno izhodiščne točke, se razvrsti v	I.
— Območje, katerega meja poteka od vzhodnega ogala parcele 614/10 odnosno meje prvega proizvodnega okoliša proti zapadu po meji s k. o. Paška vas do tromeje k. o. Skor-no^Paška vas—Ljubija. Od omenjene tromeje nadaljuje proti severu po meji s k. o. Ljubija, do tromeje k. o. Skomo—Ljubija—
Lepa njiva. Nadaljuje po meji s k. o. Ljubija do severozapadnega ogala pare. 122/7. Tu se obrne proti vzhodu in poteka po severnem robu parcele št. 122/7, severnem in vzhodnem robu parcele 122/6, vzhodnem robu parcele 156/2 do občinske poti št. 672. Nadaljuje po omenjeni občinski poti do južnega ogala parcele 157, nadalje poteka po severozapadnem robu parcele 452 do potoka parcele 703. Od tu nadaljuje po potoku navzgor do severozapadnega ogala parcele 328, nato pa po potoku parcele 705 in po severozapadnem robu parcele 321 in 320 do severnega ogala parcele 320. Nadaljuje po severovzhodnem robu parcele 320, 319, 318,
317, 308/16, 308/6, 313/1 in 311. Severozapadnem robu parcele 362/11, 362/12 do republiške ceste št. 684 odnosno ceste Šoštanj— Šmartno. Tu se obrne proti severu in poteka po vzhodnem robu parcele 293/1, južnem robu parcele 291/2, 291/1, nato pa ob cesti do vzhodnega ogala parcele 279/7, obrne proti zapadu in poteka po severnem robu parcele 779/7, 283/2, zapahnem robu parcele 281,
'279/4, 279/10, 279/3 do republiške ceste, nadaljuje po republiški cesti proti severu do severozapadnega ogala parcele 279/2 odnosno do reke Pake, tu se obrne proti jugu in poteka po reki Paki do severnega ogala parcele 377 do meje prvega proizvodnega oko-•liša, se razvrsti v	II.
— Območje, katerega meja poteka od severnega ogala parcele 279/3, odnosno meje drugega proizvodnega okoliša proti severozapadu, po severozapadnem robu- parcele 275/3 in 275/1, do meje s k. o. Skorno—Šoštanj, nadaljuje proti vzhodu, po meji s k. o. Skorno-Šoštanj do tromeje k. o. Skorno—Šoštanj-— Lokovica. Od omenjene tromeje poteka meja proti jugozahodu po reki Paki do zapadnega ogala parcele 279/2 odnosno meje drugega proizvodnega okoliša. Zapadni del poteka od severozapadnega ogala parcele 122/7 —proti severu po meji s k. o. Lepa njiva do sever-
nega ogala parcele 122/2. Tu se obrne proti jugovzhodu in poteka po severovzhodni meji parcele 122/2, severnem robu parcele 122/3, zapahnem in severnem robu parcele 106/1,
97, 176 in vzhodnem robu parcele 177, 178,
179, 185, 186/2, 187, severnem in vzhodnem robu parcele 189, južnem in vzhodnem robu parcele 240, severnem in vzhodnem robu parcele 299/2 južnem robu parcele 245, 246,
247 in zapadngm ter južnem robu parcele 293/1 do vzhodnega ogala parcele 308/16 odnosno do meje drugega proizvodnega okoliša, se razvrsti v	III.
— Vsa ostala zemljišča, ki niso zajeta v L, II.
in III. proizvodnem okolišu, se razvrstijo v IV.
18.	K. o. Skorno—Šoštanj
—Območje, ki zajema parcele št. 69/1, 69/3,
69/4, 69/5, 69/6, 69/7, 69/8, 11/2, 11/3, 47 in 52 in zemljišča, v mejah, ki na vzhodu poteka od severnega ogala parcele št. 100/4 proti jugovzhodu po potoku Florjanščica do vzhodnega ogala parcele 104/2. Tu se meja obrne proti jugozapadu in poteka po severozapadnem robu parcele 103/7, 108/5, 218/5, do republiške ceste Šoštanj—Šmartno, do južnega ogala parcele 122/15, zajema to parcelo ter poteka po zapahnem in severnem robu iste, nadaljuje proti severu po zapahnem robu parcele 109/15 in severnem robu parcele 109/15, 109/16 in zapahnem robu parcele 109/12 do parcele 109/7. Meja se obrne proti vzhodu ter poteka po južnem robu parcele 109/7, vzhodnem robu parcele 109/9,
109/3, se obrne proti zapadu in poteka po severnem robu parcele 109/2 do jugozapadne-ga ogala parcele 100/2. Tu se obrne proti severovzhodu in poteka po severozapadnem robu parcele 100/2, 100/1 in 100/4 do izhodiščnega mesta. Jugovzhodni del pričenja pri železniškem tunelu na severnem ogalu parcele 122/6 in poteka proti jugu po desnem bregu Pake do železniškega predora parcele 224 ter zapahnem robu parcele 122/5 proti severu na začetno mesto.
Južni del — se pričenja na severnem ogalu parcele 23/10 ter poteka proti jugu po desnem bregu.Pake do južnega ogala parcele 217/4, tu se obrne proti severozapadu, prečka republiško cesto Šoštanj—Šmartno in poteka po jugozapadnem robu parcele 217/30,
217/22, se obrne proti severu in poteka po vzhodnem robu parcele 217/1 do tromeje parcele 217/1, 166/25 in parcele 166/1. Od tu dalje poteka meja proti severovzhodu in meji na jugovzhodni rob parcele 166/1, 166/32,
150/23, vzhodni rob parcele 150/23, obrne proti vzhodu, po južnem robu parcele 150/1,
150/28, nadaljuje proti severu po vzhodnem robu parcele 150/28 ter prečka republiško cesto Šoštanj—Šmartno pri izhodiščnem mestu, se razvrsti v	III.
— Vsa ostala zemljišča se razvrstijo	IV.
19.	K. o. Sv. Florjan:
— Območje, katerega meja poteka od tromeje k. o. Sv. Florjan—Topolšica—Šoštanj proti jugu po potoku Topolšica do tromeje k. o.
Sv. Florjan—Šoštanj—Lokovica, od te tromeje nadaljuje proti severozapadu nekaj časa po meji s k. o. Lokovica, nato pa po meji s k. o. Skorno—Šoštanj do zapadnega ogala parcele 48/3. Tu se obrne proti severu prečka cesto Šoštanj—Bele vode, nadaljuje po zapahnem robu parcel 49/7, 49/8, 49/1, 50, 70,
71/2, 71, 76, se obrne proti vzhodu, nadaljuje po severnem robu parcele 76, 80/1, 79, 78,
79, 80/2, 71/1, 81, 84 do občinske poti št. 528 nato po občinski poti do potoka št. 534. Na-
dalj uje po omenjenem potoku do južnega ogala parcele 112 in se obrne proti severu ter poteka po zapadnem robu parcele 112 do meje s k. o. Topolšica. Od tu dalje po meji s k. o. Topolšica, nekaj časa proti vzhodu, nato pa proti jugu po potoku Topolšice do izhodiščne točke, se razvrsti v	II.
— Območje, katerega meja poteka od meje drugega proizvodnega okoliša od zapadnega ogala parcele 48/3 proti severozapadu po potoku Florjanščica do zapadnega vogala parcele 442/1 tu se obrne proti severovzhodu in poteka po severozapadni meji parcele 442/1,
441, prečka cesto Šoštanj—Bele vode, nadaljuje po severozapadnih mejah parcel 444,
455/1 in 449/1. Na tem mestu se obrne proti jugovzhodu ter nadaljuje po severovzhodnih robovih parcel 449/1, 455/1, 455/3, 456/2,
458/4, 458/3, 422/7, 422/4, 422/3, 422/5, 407,
311, 315, 391, 287/1, 289, 286, zapadnem in severovzhodnem robu parcele 200, severoza-padnem robu parcele 198, 197 do meje s k. o. Topolšica. Nadalje poteka po meji s k. o. Topolšica proti jugovzhodu do severnega ogala parcele 112, odnosno do izhodiščne točke, se razvrsti v	III.
— Vsa ostala zemljišča, ki niso razvrščena v drugi in tretji proizvodni okoliš, se razvrstijo v	IV.
20.	K. o. Šoštanj:
— Območje, katerega meja pričenja pri mostu čez Bečovnico, na Koroški cesti in poteka proti jugu nekaj časa po Koroški cesti, nato po cesti Matije Gubca, nadaljuje po Kajuhovi cesti odnosno republiški cesti Šoštanj— Velenje s k. o. Družmirje, nato pa po meji s k. o. Družmirje proti jugu do želez, proge Celje—Dravograd ob progi proti severozapadu do potoka Bečovnica. Obrne proti jugu ter poteka do reke Pake od tu dalje pa po reki Paki proti zapadu do meje s k. o. Sv. Florjan, obne se proti severu in poteka po meji s k. o. Sv. Florjan, do tromeje k. o. Šoštanj—Sv. Florjan—Topolšica. Od te tromeje nadaljuje proti vzhodu po meji s k. o. Topolšica in poteka nekaj časa po občinski cesti Šoštanj—Skorno, nato pa po potoku Bečov-nice do mostu čez potok Bečovnica, se razvrsti v	I.
— Območje, katerega meja na vzhodu pričenja na potoku Bečovnica odnosno severovzhodnem ogalu prvega proizvodnega okoliša in poteka proti severovzhodu po potoku Bečovnica do tromeje k. o. Šoštanj—Topolšica— Ravne. Nadaljuje po meji s k. o. Ravne do tromeje k. o. Šoštanj—Ravne—Družmirje.
Od tu dalje poteka proti jugu po meji s k. o. Družmirje do republiške ceste Šoštanj—Velenje, vzhodnega ogala prvega proizvodnega okoliša.
Jugozapadni del se pričenja na vzhodnem ogalu parcele 590/2 ter poteka proti jugu po meji nekaj časa s k. o. Družmirje, nato pa s k. o. Lokovica do južnega ogala parcele št. 511/2. Meja se obrne proti severovzhodu ter poteka po severnih robovih parcel 511/4,
511/5 , 510/5, 509/9, do občinske poti 746/1, nadaljuje po omenjeni občinski poti do vzhodnega ogala parcele 520/4 od tu dalje po severnem robu parcel št. 486/1, 485, 480/3,
480/2, 480/1, obrne se proti severu po vzhodnem robu parcele 477, 478/1, 478/2, do ceste Šoštanj—Lokovica, nadalje poteka nekaj časa po njej nato po severnem robu parcele št. 460/1, 459/1, 458/5, 458/1, 437/3, 456/3,
456/1, 455, 453/2, 453/1, 452, 451, 450/2, 449/2, nato pa po občinski poti št. 437/2 do severo-
vzhodnega vogala parcele 404/1, nadaljuje po severnem robu parcele 404/1 in 403/1, tu se obrne proti severu in poteka po zapadnem robu parcele 403/2 in severnem robu te parcele ter severnem robu parcele 403/4 in reki Paki odnosno jugozapadnem vogalu prvega proizvodnega okoliša, se razvrsti v III.
— Območje, katerega meja poteka od južnega vogala parcele 511/2, proti jugu, po meji s k. o. Lokovica do južnega ogala parcele št.
426, se obrne proti severovzhodu po severozahodnem robu parcele 427, 432, zapadnem in južnem robu parcele 435, južnem robu parcele 435, južnem robu parcele 450/1,449/1,
413/4 in vzhodnem robu parcele 412/1 proti jugu do meje s k. o. Lokovica. Nato nadaljuje proti zapadu, severno po meji s k. o. Lokovica, do jugozapadnega vogala parcele 403/2, odnosno jugozapadnega vogala drugega proizvodnega okoliša, se razvrsti v	UL
— Vsa ostala zemljišča, ki niso zajeta v L, II.
in III. proizvodnem okolišu, se razvrstijo v IV.
21.	K. o. Šalek:
— Območje, katerega meja poteka od republiške ceste Velenje—Slov. Gradec od južnega vogala parcele 175 proti severu po meji s k. p. Velenje, do tromeje k. o. Šalek—Velenje—Skale, od tu meja nadaljuje po meji s k. o. Skale proti vzhodu do zapadnega vogala parcele 132/3. Tu se obrne proti jugovzhodu in poteka po jugozapadnem robu parcele 132/3, 132/2, 134, zapadnem robu parcele 113 do občinske poti 624/1, nato po mejni poti do republiške ceste in železniške proge in po severnem robu parcele 258/1 do reke Pake. Nadaljuje po reki Paki proti jugu do mostu v Šaleku, nadaljuje po republiški cesti Velenje—Slov. Gradec, proti jugozapa-du do južnega vogala parcele 175 odnosno izhodiščne točke, se razvrsti v	L
— Območje, katerega meja na severu poteka od zapadnega vogala parcele 132/3 proti severovzhodu odnosno od meje prvega proizvodnega okoliša po meji s k. o. Šalek, do tromeje k. o. Šalek—Skale—Sv. Bric. Od tromeje nadaljuje v isti smeri po meji s k. o.
Sv. Bric, do severnega vogala parcele 53 in se obrne proti vzhodu, poteka po severni meji parcele 53 do meje s k. o. Paka. Tu se obrne proti jugozapadu in poteka po meji s k. o. Paka do republiške ceste in železniške proge Velenje—Dravograd, odnosno do meje prvega proizvodnega okoliša.
Južni del poteka od severovzhodnega vogala parcele št. 258/1 odnosno meje prvega proizvodnega okoliša proti severovzhodu po reki Paki, ki je obenem meja s k. o. Paka do severnega ogala parcele 320/2, tu se obrne proti vzhodu in poteka po severnem robu parcele 330/2 in 330/8 do občinske poti parcele 621 do severnega vogala parcele 333, nadaljuje po njenem zapadnem robu do parcele 304. Obrne se proti zapadu in poteka po severnem in zapadnem robu parcel 302, južnem robu parcele 305/1, vzhodnem robu parcele 310, severnem in zahodnem robu parcele 294/1, obrne proti zapadu, po severnem robu parcele 293/2, 293/3, zapadnem robu parcele 293/3, južnem robu parcele 293/3,
283/2, vzhodnem robu parcele 279/1, 278,
281/3, 276, prečka občinsko pot št. 622/2, nadaljuje po zapadnem in južnem robu parcele 279/1, vzhodnem robu 279/2 in južnem robu parcele 419/4, 449/1, južnem in vzhodnem robu parcele 448/1, zapadnem in severnem robu parcele 450, vzhodnem robu 445/2 in severnih robovih parcel 471, 470, 483 do meje s k. o. Bevče. Od tu dalje nekaj časa
proti jugu, nato proti vzhodu proti meji s k. o. Bevče do tromeje k. o. Šalek—Bevče in Črnova. Od omenjene tromeje proti jugu do tromeje ik. o. Šalek—Črnova—Laze, nadaljuje proti zapadu po meji s k. o. Laze do tromeje k. o. Šalek—Laze—Velenje, se obrne proti severu in poteka po meji s k. o. Velenje do republiške ceste Velenje—Slovenj Gradec, odnosno južnega ogala prvega proizvodnega okoliša se razvrsti	II.
— Vsa ostala zemljišča, ki niso zajeta v prvem in drugem proizvodnem okolišu, se razvrstijo v	III.
22.	K. o. Skale:
— Območje, katerega meja poteka od severovzhodnega ogala parcele 516 proti vzhodu po občinski poti št. 1219, nato po severnem robu parcele 470, 466 in 464/2, do potoka št.
1254/2, nato nekaj časa po potoku navzgor,-nato po občinski poti št. 1216 in po občinski . poti št. 1262 do severozapadnega vogala parcele 14/5. Tu se obrne proti jugovzhodu in poteka po severovzhodnem robu parcele št.
14/5, južnem robu parcele 15/2, vzhodnem robu parcele 14/3, severni meji parcele 286/4, 286/1, 286/3, 286/2, 281/1, zapadnem, severnem in vzhodnem robu parcel 280, vzhodnem robu parcele 281/2, zapadnem robu parcele 227, 224/1, 222/2, 223, 222/2, 213, zapadnem in južnem robu parcele 210/1 južnem robu parcele 209/1, 209/3, 195 do občinske poti št. 1270, nato po poti proti jugu do severnega vogala parcele 728 in se obrne proti vzhodu po južni meji parcele 742/4,
742/1, 143, vzhodnem robu parcele 730/4, 781,
782/3, zapadnem robu 782/2, severnem robu 789/1, južnem robu 788/2, 787/1, obrne se proti severu po zapadni meji parcel 830,
791/1, 822/1, severnem robu parcele 822/1,
823 in 302 do potoka št. 1256/1, na meji s k. o. Sv. Bric, nato pa proti jugu po meji s k. o. Sv. Bric do tromeje k. o. Skale—Sv. Bric —Šalek; od te tromeje nadaljuje po meji s k. o. Šalek do tromeje k. o. Skale—Šalek— Velenje in nadaljuje po meji s k. o. Velenje do tromeje s k. o. Skale—Velenje—Druž-mirje. Od tu dalje po meji s k. o. Družmirje proti severu do severovzhodnega vogala parcele 516 odnosno začetne točke, se razvrsti v	II.
— Območje, katerega meja na severozapad-nem delu pričenja od severovzhodnega vogala parcele št. 516 ter poteka po meji s k. o. Družmirje do tromeje -k. o. Skale—Družmirje—Plešivec, od tu dalje proti vzhodu — po meji s k. o. Plešivec do severnega vogala parcele 317 odnosno do potoka št. 254/2, tu se obrne proti jugu in poteka po omenjenem potoku do severozapadnega vogala parcele 14/5 odnosno meje drugega proizvodnega okoliša.
Vzhodni del poteka od severozapadnega vogala parcele 237 odnosno meje drugega proizvodnega okoliša proti vzhodu po severnem robu parcele 227, 225/1, vzhodnem ogalu parcele 225/1, 195, prečka občinsko pot št. 1270, obrne proti severovzhodu in poteka po vzhodnem robu parcel št. 192 do severozapadnega ogala parcel št. 761. Tu obrne proti vzhodu, poteka po južni meji parcel 77/1,
72/6, 72/8, vzhodnem robu parcel 72/9, 72/7, vzhodnem in južnem robu 72/1 do potoka odnosno meje s k. o. Sv. Bric. Nadaljuje proti jugu po meji s k. o. Sv. Bric, po potoku št. 256/1 do severovzhodnega vogala parcele 302, odnosno severovzhodnega vogala dragega proizvodnega okoliša, se razvrsti v	III.
— Vsa ostala zemljišča, ki niso razvrščena v
II.	in HI. proizvodni okoliš, se razvrstijo v IV.
23.	K. o. Sv. Bric:
— Območje, katerega meja poteka od severnega vogala parcele 708 proti jugovzhodu po severnem robu parcele št. 708, 709 in 711 prečka občinsko pot št. 854, nadaljuje po severnem robu parcele 700/1, prečka občinsko pot 856 do meje s k. o. Šalek. Tu se obrne proti jugozapadu in poteka po meji s k. o. Šalek do tromeje k. o. Sv. Bric—Šalek—Skale. Od te tromeje poteka meja okoliša proti severu po meji s k. o. Šalek, do severnega ogala parcele 708 odnosno izhodiščne točke, se razvrsti	II.
— Območje, katerega meja poteka od severozapadnega ogala parcele 349/3, proti jugovzhodu po severnem robu parcel 349/3, 349/5, vzhodnem robu 349/5 in severnem robu 350/1.
Tu se obrne proti jugu in poteka po vzhodni meji parcele 350/1, prečka občinsko pot št.
840, nadaljuje po severnem in zapadnem robu parcele 352/12, severovzhodnem robu parcele 352/1, 352/2, 328/1, 530, se obrne proti jugu in poteka po vzhodnem robu parcel 530, 529, 528/1, severovzhodnem robu parcel 495/1, 495/2 in jugovzhodnem robu parcel 495/2, 494, prečka občinsko pot št.
849 ter nadaljuje po severozapadni meji parcele 646/1, do meje s k. o. Skale, nadalje poteka po meja k. o. Skale, nekaj časa proti zapadu, nato pa proti severu po meji s k. o.
Skale do severozapadnega ogala parcele 349/3 do izhodiščne točke, se razvrsti v	III.
— Vse ostalo zemljišče, ki ni zajeto v II. in
III.	proizvodnem okolišu, se razvrsti v	IV.
24.	K. o. Št. Vid: območje cele k. o. se razvrsti	IV.
25.	K. o. Šmartno ob Paki:
— Območje, katerega meja poteka od severnega vogala parcele 1/1 proti jugovzhodu, po republiški cesti Šoštanj—Šmartno do odcepa občinske poti št. 751 pri parceli 246/1. Nadaljuje po omenjeni občinski poti do severovzhodnega vogala pare. 216, ter poteka po vzhodnem robu parcel 216, 215, 214 in 211, nato po severnem vzhodnem robu parcele 210/1, vzhodnem robu parcele 178, 207 in 201/1 do občinske poti št. 753/1, nadaljuje po omenjeni občinski poti proti vzhodu do Hudega potoka št. 749/5 in po potoku navzdol do meje k. o. Rečica ob Paki. Od tu dalje proti jugozapadu po meji s k. o. Rečica do tromeje k. o. Šmartno—Rečica—
Paška vas. Od omenjene tromeje proti seve-rozapadu po meji s k. o. Paška vas do tromeje k. o. Šmartno—Paška vas—Gavce in od tu po meji s k. o. Gavce proti severovzhodu po meji s k. o. Gavce do severnega ogala parcele št. 1/1 odnosno do izhodiščne točke, se razvrsti	L
— Območje, ki zajema parcele št. 353, 354 in
stavbno parcelo 90, se razvrsti v	II.
— Vso ostalo zemljišče, ki ni zajeto v L in II.
proizvodnem okolišu, se razvrsti v	III.
26.	K. o. Topolšica:
— Območje, katerega meja poteka od severnega vogala parcele 589/9 proti jugovzhodu po potoku št. 1827/1 do jugozapadnega ogala parcele št. 529, obrne proti vzhodu proti vzhodnem robu parcele 529 do občinske poti 1803/6 in po poti do zapadnega ogala parcele 455/2. Nato po njenem zapadnem robu do republiške ceste Šoštanj—Št. Vid, prečka cesto in poteka po severnem robu parcele 455/1, 457, 461/1, 464/1, 464/3, 464/2, 463 in 462 do meje s k. o. Ravne. Nadaljuje po meji proti vzhodu, nato pa proti jugu do tromeje k. o. Topolšica—Ravne—Šoštanj. Od
te tromeje poteka proti jugovzhodu po meji s k. o. Šoštanj do tromeje k. o. Topolšica—
Šoštanj—Sv. Florjan. Od te tromeje pa po meji s k. o. Florjan do jugovzhodnega vogala parcele 756/5, nadaljuje po vzhodnem robu parcele 756/1, 756/6, 758/1, severnem robu parcele 758/2, 757, 761, 762, 768, zapadnem robu parcele 781, severnem robu parcele 783/2, 784, 785, zapadnem robu parcele 782/2 do potoka 1837, nato nadaljuje po potoku navzgor do vzhodnega ogala pare. 825/4 po zapadnem robu te parcele in pare. 824/1 do potoka 1837, nadaljuje po potoku navzgor do jugozapadnega ogala parcele 1354/1, tu se obrne proti severu in poteka po zapadni meji pare. 1354/1, 1354/2, 1353, 1327/3, 1328 in 1329/7.
Tu se obrne proti vzhodu in poteka po severnem robu parcele 1329/7, 1343, 1340, 1337, vzhodnem robu parcele 1329/8, 929/2, 873/1,
873/4, 877/1, 877/3, 877/5, 868/9, severovzhodnem robu parcel 868/4, 868/10, stavbne 302,
868/12, 868/1, 699/3, severozapadnem robu parcel 699/2, 699/1, 698, 695, vzhodnem robu parcel 695, južnem robu parcel 683, južnem in vzhodnem robu pare. 722/1, južnem robu pare. 667, 668/1, vzhodnem robu 726, severnem robu 734, 250/1, 258, 254, vzhodnem robu 258, 257, južnem robu 297, 293, zapadnem robu 170/1, 171/5, 171/6, 175/1, 161/1, 162,
159/1, 160/3, južnem robu 140/1, 138/3, 138/2,
138/1, 137, 136, vzhodnem robu 136, 120/1, severnem robu 100/2, vzhodnem robu 106/6,
106/3, 103/1 do potoka 1827/1, nato po potoku navzgor proti severozapadu do potoka 1830/3, nato po tem potoku proti zapadu do zapad-nega vogala parcele 509/1, nadaljuje proti severovzhodu, po severozapadnem robu parcele 590/1, 581, 584, 587/1, 587/2, 583/3, 589/11 in 589/9 do potoka pare. 1827/1 odnosno do začetne točke, se razvrsti v	II.
— Območje, katerega meja na severovzhodnem delu poteka od severnega vogala parcele 589/9, odnosno meje drug. proizvodnega okoliša, po potoku št. 1827/1 navzgor do meje s k. o. Zavodnje, nadaljuje po meji s k. o. Zavodnje proti severovzhodu do tromeje s k. o. Topolšica—Zavodnje—Ravne. Od omenjene tromeje nadaljuje proti jugu po meji s k. o. Ravne od jugovzhodnega ogala pare. 465 odnosno meje II. proizvodnega okoliša; zapadnem delu pa od jugovzhodnega ogala 765/5 odnosno meje drugega proizvodnega o-koliša proti zapadu po meji s k. o.
Sv. Florjan do jugozapadnega ogala parcele 1436. Tu se obrne proti severu in poteka po zapadnem robu parcel 1436, 1438/3, južnem in zapadnem robu parcel 1430/4, zapadnem robu parcel 1429/5 do občinske poti št. 1776. Nadaljuje po omenjeni poti do severozapad-nega ogala parcele 1241, nato po severnem robu te parcele, zapadnem in severnem robu pare. 1256/1, severnem robu parcele 1274/2,
1275/2, 1275/3, 1276, 1277, 1307, 1313/2, 1313/1 in po vzhodnem robu parcel 1313/1 ter 1314 do zapadnega ogala parcele 1329/7 odnosno meje drugega proizvodnega okoliša; na južnem delu od vzhodnega vogala parcele 1329/8 odnosno meje drugega proizvodnega okoliša proti severovzhodu po severozahodnem robu parcele 929/1, 930/1, 930/3 do potoka 1830/4, nato po potoku navzgor do jugozapadnega vogala parcele 580/1, nato po zapadnem robu parcel 580/1, 579/2 in po severnem robu parcele 579/2 do vzhodnega vogala te parcele odnosno meje drugega proizvodnega okoliša, se razvrsti v	III.
•—Vso ostalo zemljišče, ki ni zajeto v II. in
III.	proizvodnem okolišu, se razvrsti v
27.	K. o. Veliki vrh:
— Območje, katerega meja poteka od severnega vogala parcele 510 proti jugovzhodu po potoku št. 556 do meje s k. o. Gavce, nato pa po poti proti jugozapadu, po meji s k. o. Gavce in k. o. Paška vas do severnega vogala parcele 510 odnosno izhodiščne točke, se razvrsti v
— Območje, katerega meja poteka: — zapadni del od južnega vogala parcele 373/1 proti severozapadu po severovzhodnem robu parcele 371/1, 471, zapadnem robu parcele 459/1 in jugozapadnem robu pare. št. 444 do meje s k. o. Lokovica. Nadaljuje proti vzhodu po meji s k. o. Lokovica do severozapadnega vogala parcele 418/2, nadalje poteka proti jugu po vzhodni meji parcel 418/1, 410, 409, 407, 406/2, 403, 398/11 in južnem robu parcele 398/H, 398/12, 398/5, 384, 373/1 do južnega ogala te parcele odnosno izhodiščne točke. Vzhodni del poteka od severnega vogala parcele št. 129/1 proti jugu, po zahodnem robu parcele 129/1, 129/2, 144, 147/1, severnem in vzhodnem in južnem robu parcele 148, vzhodnem robu parcele 225/7, 225/1, vzhodnem in južnem robu parcele 149/1, 162/3, južnem robu parcele 162/2, 161, 158, 159, 203, 207, 208/2 in 208/1. Tu se obrne proti severovzhodu in poteka po zapadnem robu parcele št. 208/1, 209/2, 209/1, 211/1, 222/2, 222/1, 225/1, 225/7, južnem in zapadnem robu pare. 146, jugozapadnem robu parcele 144/2, 141, severnem robu parcele 142/1, 143/1 in 129/1 do severnega vogala te parcele odnosno izhodiščne točke, se razvrsti v
— Vso ostalo zemljišče, ki ni zajeto v prvem in četrtem proizvodnem okolišu, se razvrsti v
28.	K. o. Velenje:
■—Območje, katerega meja poteka od železniške proge Celje—Dravograd odnosno zapadnega vogala parcele št. 1096/2 proti severozahodu po meji s k. o. Družmirje do tromeje k. o. Velenje—Družmirje—Skale. Od omenjene tromeje poteka po meji s k. o. Skale do tromeje k. o. Velenje—Skale— Šalek, tu se obrne proti jugu in poteka po meji s k. o. Skale do republiške ceste Velenje—Slovenj Gradec, parcela 505, nadaljuje proti vzhodu po omenjeni cesti odnosno Šaleški cesti, nato Celjski cesti do mostu na reki Paki. Nadalje poteka po reki Paki proti zapadu do žel. mostu pri severozahodnem vogalu parcele 734/2 v Pesju. Od tu dalje poteka v isti smeri po žel. progi Celje—Dravograd do zapadnega vogala parcele 1096/2 odnosno izhodiščne točke, se razvrsti v
— Vso ostalo zemljišče, ki ni zajeto v prvem proizvodnem okolišu, se razvrsti v
29.	K. o. Zavodnje: območje cele k. o. se razvrsti v
IV.
I.
IV.
III.
I.
II.
IV.
4.	člen
Občinski prispevek iz dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje po proporcionalni stopnji na katastrski dohodek, ki se ugotavlja po zveznem zakonu.
Stopnje prispevka po proizvodnih okoliših so na-
slednje:
a)	v prvem proizvodnem okolišu	40 %
b)	v drugem proizvodnem okolišu	25 %
c)	v tretjem proizvodnem okolišu	10 %
č) v četrtem proizvodnem okolišu	•— %
5.	člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč je
osnova vrednost posekanega lesa (bruto masa). Osnova za izračun prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti od gozdov znaša od kubičnega metra posekanega lesa v posameznih vrednostnih razredih:
Vrednostni razred	Iglavci osnova od m3	Listavci osnova od nr
1	4.000	2.000
2	3.500	1.600
3	3.000	1.200
4	2.500	1.003
5	2.000	800
6	1.500	600
7	1.000	500
8	800	400
Gozdovi se v vrednostne razrede za odmero občinskega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti od gozdov razvrstijo s posebnim odlokom občinske skupščine.
6: člen
Stopnje prispevka iz osebnega dohodka od gozdov so proporcionalne in znašajo:
a)	za iglavce	25 %
b)	za listavce	25 %
OPROSTITVE IN OLAJŠAVE
^	7. člen
Če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, znatno manjši, se prizna davčna olajšava. Davčna olajšava se prizna zavezancu za prošnjo, kii mora biti vložena v osmih dneh od dneva nastale škode in po pridobitvi mnenja kmetijskega izvedenca. Davčna olajšava se prizna, če znaša škoda več kot 30 % na posamezni parceli tako, da se ugotovljen odstotek škode odšteje od katastrskega dohodka dotične parcele in za dotično leto in tako zniža prispevek iz osebnega dohodka od kmetijstva.
Stroške izvedenca za ogled škode nosi zavezanec prispevka.
8.	člen
Za kmetijska zemljišča pod visokonapetostnimi daljnovodi, če je izkoriščanje takih zemljišč po predpisih onemogočeno ali zmanjšano, se na prošnjo zavezanca za kmetijske površine pod daljnovodom, ki se jih ne more koristiti v sorazmerju na površino kulture, zniža sorazmerni del katastrskega dohodka od dotične kulture in izvrši obračun prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva.
9.	člen
1.	Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva, ki zaradi osebnih, družinskih in drugih posebnih razmer ne dosegajo 60.000 din dohodka letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg delazmožnih članov še 3 ali več mladoletnih otrok ali odraslih za delo nesposobnih članov, uživajo posebno olajšavo in sicer za 3 otroke ali odrasle za delo nesposobne člane 20 % in za vsakega nadaljnjega 20 % z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 60 % odmerjenega prispevka. Znižanje prispevka se ne prizna za tiste mladoletne otroke, za katere se prejema otroški dodatek.
2.	Zavezancu, katerega dohodek ne presega 100.000 din letno na družinskega člana, pa nima za delo zmožnih članov, se prizna olajšava po 30 % za vsakega dela-nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 60 % celotnega prispevka od kmetijstva.
3.	Zavezancu prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva, ki je imel v teku leta večje izdatke za zdravljenje ali stroške pogreba svojih družinskih članov, ki jih je moral sam plačati, se za take stroške, ki znašajo letno več kot 20.000. din,-prizna razlika nad 20.000 din tako, da se znižajo prispevki za toliko, kolikor bi znašali prispevki od teh stroškov.
Za mladoletne otroke po tem odloku se štejejo otroci do 16. leta starosti, za odrasle delanezmožne člane pa se štejejo vojaški vojni invalidi, delovni invalidi z nad 50 % invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami z nad 50 % zmanjšano delovno sposobnostjo, slepi, moški nad 60 let in ženske nad 55 let starosti in bolni, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo.
10.	člen
1.	Zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, kii so se vključili v enote NOV, se priznajo naslednje olajšave:
a)	tistim, ki so se vključili do konca leta 1943,
se prizna	olajšava v višini	15	%
b)	tistim, ki	so se vključili v letu	1944 v višini	10	°/o
c)	tistim, ki	so se vključili v letu	1945 v višini	5	%
od celotnega prispevka od kmetijske dejavnosti.
2.	Zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki so materialno in moralno podpirali NOV, se priznajo olajšave:
a)	če so začeli podpirati do konca leta 1943
v višini	10	%
b)	če so začeli podpirati v letu 1944 v višini	5	%
od celotnega prispevka od kmetijske dejavnosti.
Olajšave občinskega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti veljajo le za tiste zavezance prispevka, ki imajo priznano posebno dobo za aktivno udeležbo ali sodelovanje z NOV.
11.	člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki tehle zemljišč:
1.	za 10 let — zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna;
2.	za 8 let •— zemljišča, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki;
3.	za 4 leta •— zemljišča, na katerih se zasadijo novi vinogradi;
4.	za 15 let — zemljišča, ki se pogozdijo z gozdnim drevjem.
Oprostitve se priznajo na podlagi mnenja občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, pod katerega nadzorstvom in navodili so bile izvršene spremembe zemljišč.
Oprostitev teče od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev.
IV.	OBČINSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
12.	člen
Osebe, ki imajo dohodek od izkoriščanja zemljišč v druge nekmetijske namene in presegajo dohodek preko 50.000 din letno, plačujejo prispevek ,od obrtnih dejavnosti.
13.	člen
Letni kosmati osebni dohodki delavcev ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, na podlagi katerih se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtne dejavnosti, so naslednji:
Predelava kovin:	din
-— kovinostrugarstvo, avtomehaničarstvo 1,008.000
—	strojno ključavničarstvo, ključavničarstvo	864.000
—	precizna mehanika	800.000
—	kleparstvo	864.000
—	vodno instalaterstvo	972.000
—	kovači	864.000
—	urarstvo	672.000
—	vse ostalo iz te panege	800.000
Proizvodnja električnih aparatov in priprav:
—	elektroinstalaterstvo	1,052.000
■— elektromehanika in podobno	1,100.000
—	popravljanje in polnjenje akumulatorjev 600.000
—	vse ostalo iz te panoge	800.000
Proizvodnja kemičnih izdelkov: — fotografi	840.000
— vse ostalo iz te panoge	850.000
Predelava lesa: — strugarstvo in mizarstvo	723.000
— kolarstvo in sodarstvo	750.000
— vse ostalo iz te panoge	700.000
Proizvodnja tekstilnih izdelkov — izdelava moških klobukov, kap, ženskih klobukov	672.000
— krojaštvo za obleke in perilo ter vse ostalo iz te panoge	600.000
Predelava usnja — izdelava usnjene galanterije	1,000.000
— sedlarska dela	864.000
— tapetništvo	864.000
— čevljarstvo	672.000
— vse ostalo iz te panoge	600.000
Proizvodnja živilskih izdelkov — mesarstvo in izdelovanje klobas, slaščičarne, pekarstvo, mletje žit	696.000
— vse ostalo iz te panoge	600.000
Gradbene obrti — vodovodno instalaterstvo, instalaterstvo za centralno ogrevanje	972.000
—- kamnoseštvo, izdelava umetnega kamna in predmetov iz prirodnega dn umetnega kamna, teracerstvo in izdelovanje cementnih izdelkov	1,200.000
— zidarstvo, izdelovanje fasad, slikarstvo in pleskarstvo, avtoličarstvo, pečarstvo in oblaganje ploščic	1,200.000
— tesarstvo	1,100.000
Obrtne, osebne in druge usluge •— frizerstvo za ženske	800.000
•—• frizerstvo za moške	600.000
— dimnikarstvo	700.000
— vse ostalo iz te panoge	500.000
Gostinske usluge	912.000
Prevozništvo
—	avtoprevozništvo s tovornimi avtomobili 1,260.000
—	avtoprevozništvo z osebnimi avtomobili 800.000
14.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku se odmerja po stopnja 15 %.
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo prispevke od pavšalnih letnih osnov vključno gostinstvo, se odmerja po stopnji 12 %.
15.	člen
Prispevki v pavšalnem letnem znesku za posamezne dejavnosti znašajo:
	din
— avtomehanika	20.000
— kovači	8.000
— kleparji	20.000
— vodovodni inštalaterji	20.000
— ključavničarji	15.000
-— finomehaniki	20.000
— elektroinstalaterji	20.000
— urarji	8.000
— elektromehaniki za gospodinjske stroje	10.000
■— radiotehniki	15.000
-— mizarji	15.000
— sodarji	12.000
— kolarji	8.000
— tapetniki	12.000
-— krojači	10.000
— • šivilje	8.000
— čevljarji	4.000
— sedlarji	8.000
—	sobosli-karji	20.000
—	pečarji	15.000
—	zidarji	20.000
—	tesarji	15.000
Zavezanci, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost le vzporedno ali občasno v povprečju manj kot 5 mesecev v letu, plačajo prispevek v višini 30.000 din letno.
16.	člen
Prispevek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci prispevka od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost le vzporedno ali občasno v povprečju manj kot pet mesecev v letu.
17.	člen
Prispevek od pavšalnih letnih osnov plačujejo tudi proizvodne obrti, ki delajo brez tuje delovne.sile in ne dosegajo več kot 3 milijone din celotnega dohodka, prejetega za prodano blago in opravljene storitve in to od naslednjih obrtnih dejavnosti:
predelovanje lesa, pletiljstvo, izdelovanje perila, predelovanje usnja, izdelovanje živil, kamnoseštvo in izdelovanje umetnega kamna in predmetov iz umetnega in naravnega kamna.
18.	člen
Najvišja ekonomska amortizacijska stopnja od obrtnih dejavnosti, ki plačujejo prispevek po dejanskem dohodku, znaša:
— na orodje	8%
-— na stroje	5 %
— na zgradbe	1 %
19.	člen
Prispevek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plača od vsakega posameznega bruto dohodka in ob vsakem izplačilu, in sicer:
1.	od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri
športni napovedi in lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija	15	%
2.	od dohodkov zavarovalnih poverjenikov	15	%
3.	od provizij zastopnikov zavodov za varstvo
malih avtorskih pravic	15	%
4.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od
prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije	15	%
5.	od dohodkov daktilografov, stenografov in
podobno za usluge izvršene za državne organe, delovne in druge organizacije	15 %
6.	od provizij poslovnih agentov in poverjeni-
kov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij ipd. ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije	15	%
7.	od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne moči za gospodarske, družbene in druge delovne organizacije in državne organe, če ne
plačujejo prispevka v pavšalnem znesku 15 %
8.	od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti z delovno živino 20 %
9.	od dohodkov ostalih uslug in od tovorjenja
lesa in drugega materiala z delovno živino (vleka lesa	v	gozdu)	15	%
10.	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za
državne organe, delovne in druge organizacije	15	%
11.	od dohodkov, ki jih ustvarjajo občani z ob-
časnim in začasnim opravljanjem različnih uslug državnim organom, delovnim in drugim organizacijam	za delo do treh dni	20	%
12.	od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev	15	°/o
Prireditelji potujočih zabavišč in prireditev morajo pred začetkom dela oziroma prireditve prijaviti zabavišče oziroma prireditev za dohodke pristojnemu upravnemu organu občine, v kateri želijo imeti zabavišče ali prireditev.
20.	člen
Poslovne knjige morajo voditi zavezanci prispevka od obrtne dejavnosti, če so v preteklem letu presegli 12 milijonov din celotnega dohodka.
21.	člen
Olajšave po 9. in 10. členu tega odloka veljajo tudi za zavezance prispevka od obrtne dejavnosti.
Zavezancem prispevka od obrtne dejavnosti se prizna olajšava po 5 % od odmerjenega prispevka za vsakega njihovega vajenca.
V.	OBČINSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
22.	člen
Zavezanci, ki plačujejo prispevek iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev, morajo voditi knjigo dohodkov in izdatkov, če njihovi osebni dohodki za najmanj 800.000 din presegajo minimalno letno osnovo.
23.	člen
Letni kosmati dohodek, ki je minimalna letna osnova prispevka od intelektualnih storitev, znaša 1,200.000 din letno.
24.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plača po stopnji 15 %.
VI.	OBČINSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH
IZBOLJŠAV
25.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in izboljšav se plača po stopnji 15 %.
26.	člen
Če nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči v smislu 95. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 27-209/64) posebna komisija, ki jo imenuje svet za družbeni plan in finance.
VIL OBČINSKI DAVEK NA DOHODEK OD ZGRADB
27.	člen
Davek na dohodke od stavb se plača po stopnji 50 %.
28.	člen
Davka od stavb ne plačujejo zavezanci za prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti izven ožjega gradbenega okoliša Velenje in Šoštanj, če je njihov edini vir dohodek od kmetijske dejavnosti.
29.	člen
Stroški upravljanja in vzdrževanja stavb se priznajo v zneskih, ki so določeni v odloku o stanarini (Uradni vestnik okraja Celje, št. 8/64), za poslovne prostore pa v zneskih, ki so določeni v odloku o poslovnih prostorih (Uradni vestnik okraja Celje, št. 30/60).
30.	člen
Davka na dohodke od stavb so oproščene tudi osebe, ki dobivajo stalno socialno pomoč.
31.	člen
Pri odmeri davka na dohodke od stavb se prizna olajšava v pogledu zmanjšanja davka zavezancem, katerih dohodek na člana gospodinjstva ne presega 50.000 din letno, če nimajo članov, ki so sposobni za delo in to za 20 % za vsakega nesposobnega člana s tem, da skupno znižanje davka ne sme presegati 60 %•
Vlil. OBČINSKI DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
32.	člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plača po naslednjih progresivnih stopnjah:
Na osnovo davka do din
100.000	20 %
250.000	30 %
400.000	40%
600.000	45 %
800.000	50%
1,000.000	60%
nad milijon	70%
33.	člen
Zaradi pospeševanja turizma na območju občine Velenje se davek na dohodek od oddajanja opremljenih sob oprosti in prav tako tudi za kuhanje hrane.
IX.	OBČINSKI DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE NAPRAVE IN SAMORODNO TRTO
34.	člen
Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na sa-morodno trto se plača v naslednjih letnih zneskih:
—	na	žage s kapaciteto do 0,5 m3	8.000	din
—	na	žage s kapaciteto od 0,5 do	1 m3	15.000	din
—	na	samorodno trto od trsa	5	din
35.	člen
Kot samorodna trta se smatrajo vse necepljene trte.
Kmetijske proizvajalne priprave, ki služijo za pospeševanje kmetijstva, razen žag za rezanje desk, se oprostijo davka na proizvajalne priprave.
36.	člen
Davek na samorodno trto se plača od komada samo-rodne trte ne glede na proizvodni okoliš.
X.	OBČINSKI DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB
37.	člen
Občan, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih oseb, mora plačati davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb.
Osnova za davek po prvem odstavku tega člena je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb in se določi v odstotku od tuji delovni sili izplačanega osebnega dohodka po posameznih vrstah obrtnih dejavnosti, in sicer:
—	predelovanje nekovin, predelovanje kovin
in izdelovanje električnih aparatov in pribora	50	%
—	izdelovanje kemičnih izdelkov, lesne galanterije in stavbna obrt	30	%
—	predelovanje lesa, razen lesne galanterije,
predelovanje usnja, izdelovanje in popravljanje raznih izdelkov	20	%
—	izdelovanje tekstilnih izdelkov	20	%
—	ostale pridobitne dejavnosti	20	%
Plačilo davka na dohodke, dosežene z uporabo dopolnilnega dela drugih, se oprostijo osebe, ki so starejše od 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske), ki zaposlujejo enega delavca. Če take osebe zaposlijo več kot enega delavca, plačajo davek po številu zaposlenih delavcev nad enim delavcem.
38.	člen
Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, se plača po stopnji 10 %•
39.	člen
Zavezanci, ki plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi, plačujejo davek na tujo delovno silo v pavšalnih letnih zneskih od vsakega delavca po 15.000 din.
XI.	OBČINSKI DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
40.	'člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plača na dobitke nad 5.000 din po stopnji 10 %.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1965 razen določb 2., 19. in 40. člena, ki se uporabljajo od 1. marca 1965. Preneha veljati odlok o uvedbi in stopnjah občinskega prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja (Uradni vestnik okraja Celje, št. 70-675/64).
Št. 422-14/1965-3
Velenje, dne 24. februarja 1965
Predsednik Skupščine občine Velenje
ing. Ludvik Mali 1. r.
147.
Skupščina občine Žalec je po sklepih zborov volivcev ter po 8. in 19. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64), 1. členu temeljnega zakona o davkih na dohodke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64) v zvezi s 138. in 150. členom statuta občine Žalec (Uradni vestnik okraja Celje, št. 29-242/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. februarja 1965 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov
I.	Splošne določbe
1.	člen
Prispevki in davki na območju občine Žalec se plačujejo po določilih temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov in po določilih tega odloka ter po predpisih, izdanih na podlagi teh zakonov in tega odloka. 2 3 4 5
2.	člen
Za kritje družbenih potreb, za izvrševanje nalog in za opravljanje služb, ki jih je po ustavi dolžna financirati občina in za kritje drugih potreb se v občini Žalec uvedejo naslednji občinski prispevki in občinski davki:
I.	Občinski prispevki:
1.	prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja;
2.	prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti;
3.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
4.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
5.	prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
II.	Občinski davki:
1.	davek na dohodke od stavb;
2.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic;
3.	davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto;
4.	davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb;
5.	davek na dohodke od iger na srečo.
3.	člen
Stopnje občinskih prispevkov in davkov so lahko progresivne ali proporcionalne, če ni v zakonu drugače določeno.
Osnove in stopnje občinskih prispevkov in davkov se predpišejo s posebnim odlokom.
II.	Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega
razmerja
4.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja plačajo po pavšalnih mesečnih osnovah zavezanci določenih kategorij, ki so navedeni v republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov.
III.	Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske
dejavnosti
5.	člen
Če se da zemljišče v zakup delovni organizaciji zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo za najmanj štiri leta, se odmerjeni prispevek od kmetijstva, ki sorazmerno odpade na to zemljišče, v celoti odpiše.
6.	člen
Območje občine Žalec je na podlagi 49. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) razdeljeno na štiri proizvodne okoliše, in sicer: nižinski proizvodni okoliš, srednjenižinski proizvodni okoliš, srednjevišinski proizvodni okoliš in višinski proizvodni okoliš.
Razmejitev v proizvodne okoliše je izvršena po katastrskih občinah. Opis mej, ki ločijo posamezne proizvodne okoliše po katastrskih občinah je v prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki pripada občini od zasebnih gozdov, se odmerja od količine posekanega lesa po ugotovljeni osnovi od posameznih vrednostnih razredov gozdov.
Pod količino posekanega lesa je razumeti bruto od-kazano lesno maso.
Za odločanje vrednostnih razredov gozdov se uporabljajo isti predpisi kot za odmero prispevkov v gozdni sklad.
8.	člen
Trajne oprostitve plačevanja prispevka od kmetijstva, določene z zveznim in republiškim zakonom, se uporabljajo v enakem obsegu tudi pri plačevanju prispevka, ki pripada občini.
9.	člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki od zemljišč:
1.	do 10 let — zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca prispevka postala uporabna;
2.	zemljišča, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki: za 8 let — na zemljišča, na katerih se zasadijo jablane, hruške in slive ter drugo plemenito sadje, s tem da se odmerjeni prispevek na katastrski dohodek tega zemljišča zmanjša za 50 %;
za 4 leta —■ zemljišča, na katerih se zasadijo vinogradi s plemenito trto;
3.	zemljišča, ki se pogozdijo, in sicer:
za 10 let — z nizkim gozdnim drevjem; za 20 let — z visokim gozdnim drevjem.
Za nasade pod točko 2 tega člena, ki so bili obnovljeni več kot za 30 % se prizna sorazmerni del oprostitve prispevka, ki pripada na dotično zemljišče.
Oprostitve se priznajo na podlagi izjave upravnega organa pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo pod katerega nadzorstvom in navodilih so bile izvršene spremembe zemljišč (kulture).
Oprostitev teče od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev.
10.	člen
V	primerih elementarnih nezgod (toča, suša, poplave), rastlinskih bolezni in škodljivcev ali izrednih dogodkov (plažovje in slično) se prizna davčna olajšava za vsako parcelo na kateri je bil zmanjšan donos nad 25 %•
Škodo povzročeno po elementarnih nezgodah ugotavlja na podlagi prijave zavezanca prispevka za kmetijstvo pristojen upravni organ.
V	navedenih primerih se odpiše odpadajoči prispevek sorazmerno z zmanjšanjem donosa.
11.	člen
Pri odmeri prispevka od kmetijske dejavnosti se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka, in sicer:
1.	Zavezancem, katerih katastrski dohodek ne presega 80.000 din letno na družinskega člana, ki preživlja poleg delazmožnih družinskih članov več kot 2 mladoletna otroka ali odrasle za delo nezmožne družinske člane po 10 % s tem, da celotno znižanje ne sme presegati 50 % od odmerjenega prispevka. Znižanje prispevka se ne prizna za tiste mladoletne otroke, za katere se prejema otroški dodatek.
2.	Zavezancem, katerih katastrski dohodek ne presega letno 120.000 din na družinskega člana in so vsi v družini dela nezmožni po 20 % na člana s tem, da skupna olajšava ne sme presegati 60 % od odmerjenega prispevka.
3.	Zavezancem prispevka, ki so imeli izdatke za zdravljenje družinskih članov ter pogrebne stroške umrlih družinskih članov nad 10.000 din se prizna olajšava v višini plačanih stroškov 100 % po odbitku 10.000 din.
Kot pogrebni stroški se ne priznajo za olajšavo: osmrtnice, nabava spomenika, nabava hrane in pijače za sedmino ter nabava tekstila.
Znesek, ki ga Zavod za socialno zavarovanje povrne, se ne prizna za olajšavo.
Za mladoletne otroke se štejejo šoloobvezni otroci v starosti do 15 let.
Za odrasle delanezmožne osebe se štejejo tisti, ki so nad 50 % delanezmožni, slepi, moški nad 60 let, ženske nad 55 let starosti in bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo.
12.	člen
Če ima kdo od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza, kamenja, žganje apna, opeke in podobno) višje dohodke od običajnih tako, da ima tako delo značaj posebne in stalne pridobitne dejavnosti, mora plačati prispevek od obrtne dejavnosti, kadar taki dohodki presegajo 120.000 din v letu.
IV.	Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti
. 13. člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku plačujejo zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo in drugi zavezanci, ki prispevka od obrtnih dejavnosti ne plačujejo po pavšalni letni osnovi, v pavšalnem letnem znesku ali po odbitku.
14.	-člen
Po pavšalni letni osnovi plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti občani, ki samostojno in trajno opravljajo storitvene obrtne dejavnosti.
Zasebna gostišča se glede plačila prispevkov obravnavajo kot storitvena obrtna dejavnost.
15.	člen
Pavšalno letno osnovo za vsako tekoče leto ugotovi občinska skupščina v primerjavi s povprečnim letnim kosmatim dohodkom, ki ga doseže delavec v gospodarski organizaciji ustrezne strokovne izobrazbe iz iste stroke.
16.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti se določi v pavšalnem letnem znesku vnaprej zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem ob-
segu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta in zavezancem, ki jim zaradi posebnih razmer in okoliščin, v katerih opravljajo take dejavnosti ni mogoče določiti pavšalne osnove in tudi ne ugotoviti dejanskega obsega dohodka, zlasti vaškim obrtnikom in gostilničarjem, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost pa opravljajo le vzporedno ali občasno, osebam, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami kot s postranskim poklicem in osebam, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo.
17.	člen
Najvišjo stopnjo ekonomske amortizacije za vzdrževanje strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kot eno leto, določi občinska skupščina.
18.	člen
Najvišje stopnje ekonomske amortizacije bodo predpisane s posebnim odlokom.
19.	člen
Občani, ki priložnostno opravljajo storitve državnim organom ali delovnim in drugim organizacijam ali imajo pri njih dohodke od postranskih kmetijskih dejavnosti, plačajo prispevek od obrtne dejavnosti v odstotku od kosmatega zneska.
Prispevek po odbitku se plača ob vsakem izplačilu.
20.	člen
Pri odmeri prispevkov od obrtne dejavnosti se priznajo iste olajšave kot so navedene v 11. členu tega odloka.
V.	Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev
21.	člen
Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev, ki za 500.000 din presegajo osebne dohodke, kot znaša minimalna osnova, določena s posebnim odlokom, so zavezani voditi knjigo dohodkov in izdatkov.
22.	člen
Poleg zavezancev, ki po republiškem zakonu plačujejo prispevek v pavšalnem letnem znesku, plačujejo v pavšalnem znesku ta prispevek še naslednji zavezanci:
1.	predavatelji od učenja tujih jezikov in glasbe ter drugih šolskih predmetov,
2.	zapriseženi sodni tolmači.
VI.	Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
23.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav plačajo zavezanci za svoje dohodke, ki so navedeni v zveznem in republiškem zakonu o prispevkih in davkih.
24.	člen
Če nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenuje občinska skupščina ali organ, ki ga skupščina za to pooblasti.
VII.	Davek na dohodke od stavb
25.	člen
Davek na dohodke od stavb plačujejo lastniki oziroma uživalci stavb ali njihovih delov.
26.	člen
Stanovanjske hiše v višinskem proizvodnem okolišu so oproščene davka na dohodek od stavb, od katerih se ne plačuje najemnina.
27.	člen
Stroški za upravljanja in vzdrževanje stavb se določijo v višini 50 % od ugotovljene letne stanarine oziroma najemne vrednosti stanovanja ali lokala.
28.	člen
Zavezancem na dohodke od stavb se priznajo davčne olajšave v isti višini in na isti način kot so navedene v 11. členu tega odloka.
VIII.	Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic
29.	člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci na dohodke od nepremičnin ali premičnin oddanih v zakup, od podnajemnin ali od drugih premoženjskih pravic, če se od takih dohodkov ne plačuje drug prispevek ali davek.
Na dohodke od oddajanja opremljenih sob se ta davek ne plačuje.
IX.	Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto
30.	člen
Občani, ki imajo določene velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, plačujejo od teh predmetov davke.
Za velike proizvajalne priprave se ne štejejo enoosni traktorji.
31.	člen
Za samorodno trto se štejejo vse necepljene trte.
X.	Davek na dobitke od iger na srečo
32.	člen
Občani in zasebne pravne osebe iz območja občine Žalec, ki v Jugoslaviji pri igrah na srečo zadenejo dobitek, plačajo od tega dobitka davek na dobitek.
33.	člen
Stopnje davka so proporcionalne ter bodo predpisane s posebnim odlokom.
XI.	Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb
34.	člen
Občan, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih, mora plačati davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih.
— Osnova za davek po prvem odstavku tega člena je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb in se določi v odstotku od dopolnilnega dela drugih izplačanega osebnega dohodka po posameznih vrstah obrtnih dejavnosti, in sicer:
— predelovanje nekovin, predelovanje kovin
in izdelovanje električnih aparatov in pribora	50	%
—- izdelovanje kemičnih izdelkov, lesne galanterije in stavbna obrt	40	%
—	predelovanje lesa, razen lesne galanterije,
predelovanje usnja, izdelovanje in popravljanje raznih izdelkov	30	%
—	izdelovanje tekstilnih izdelkov, knjigoveznice ter obrtne, osebne in druge storitve 20 %
-— predelovanje papirja, izdelovanje živil ter
gostinstvo	20	%
-— vse ostale pridobitne dejavnosti, ki niso
navedene	20	%
35. člen
Stopnje davka na tujo delovno silo so proporcionalne in bodo predpisane s posebnim odlokom.
36.	člen
Zavezanci, ki so oproščeni davka na tujo delovno silo, so navedeni v temeljnem zakonu o prispevkih in davkih.
37.	člen
Plačila davka iz dopolnilnega dela drugih se oprostijo tudi osebe, ki so starejše od 60 let (moški), oziroma 55 let (ženske), ki zaposlujejo enega delavca. Če take
osebe zaposlujejo več kot enega delavca, plačajo davek glede na število zaposlenih delavcev, računajoč od enega delavca navzgor.
38.	člen
Za tujo delovno silo se štejejo tudi družinski člani, s katerimi je sklenjeno redno delovno razmerje in se od tega plačuje prispevek za socialno zavarovanje.
XIII.	Krajevni samoprispevek
39.	člen
Za zgraditev komunalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih in drugih objektov ali za druge namene, ki imajo neposreden pomen za občane se lahko uvede krajevni samoprispevek.
40.	člen
Krajevni samoprispevek uvede organ krajevne skupnosti po sklepih zborov volivcev iz tistega območja za katere se krajevni samoprispevek uvaja.
Sklep krajevne skupnosti o uvedbi krajevnega samoprispevka se objavi tako kot občinski odloki.
41.	člen
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev organu, ki je uvedel krajevni samoprispevek.
XIII.	Postopek za odmero in pobiranje prispevkov in
davkov
42.	člen
Postopek za odmero in pobiranje prispevkov in davkov se izvršuje po določbah zakona o prispevkih in davkih občanov.
43.	člen
Upravni organ, ki je pristojen za finance, lahko dovoli davčnemu zavezancu v upravičenih primerih odlog plačila zapadlega davka ali plačilo zapadlega davka v več obrokih.
XIV.	Končne določbe
44.	člen
S 1. januarjem 1965 nehajo veljati:
1.	odlok o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja, od dohodnine v stalnem znesku v odstotku od prometa od kosmatega dohodka, od priložnostnih dohodkov in na dobitke Jugoslovanske loterije in športne napovedi (Uradni vestnik okraja Celje, št. 58-635/63).
2.	odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni vestnik okraja Celje, št. 58-636/63).
3.	odlok o dohodnini v stalnem znesku za leto 1964 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 59-524/64).
45.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1965.
Št. 422-5/65-5/1
Žalec, dne 25. februarja 1965
Predsednik Skupščine občine Žalec
Tone Delak 1. r.
Opis mej, ki ločijo posamezne proizvodne okoliše (p. o.) po katastrskih občinah v smislu 6. člena odloka o prispevkih in davkih občanov.
K. o. Braslovče se deli v I. in II. p. o.
Opis meje med I. in II. p. o.
Na severu se pričenja meja v točki na tromeji parcel: 498, 613/2 in kat. meje in potoka proti jugu tako, da so spodaj navedene parcele v I. p. o.: pare. št. 613/2,
611/2, 1, 612, 634/3, 613/1, 37, 40 do križišča v Braslovčah (cerkev). Tu se meja obrne proti zapadu po občinski cesti do potoka št. 729, ki pelje za trgom do mostu t. j. pri pare. št. 549, kjer preide na občinsko cesto proti Gomil-skem pare. št. 722, nato pa vse do kat. meje.
II.	p. o. z zahodne strani meji kat. meja; ravno tako I. p. o. z vzhodne strani omejuje kat. meja.
K. o. Črni vrh (naselja: Loka, Črni vrh) se deli v II.,
III.	in IV. p. o.
Meja, ki loči II. p. o. od III., ima izhodišče v tromeji, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Sv. Miklavž in parceli 50/1 in 50/11. Od opisane tromeje poteka meja proti zahodu po mejah parcel: 50/1, 50/13, 50/14, 50/18, 91/1, 36/2, 36/1, 116, 122, 123 in 124 do kolovoza pare. št. 1208 tako, da še vse navedene parcele spadajo v II. p. o. Tu se meja obrne proti jugu po kolovozu do potoka pare. št. 1239 ter po potoku do izliva v reko Ojstrico in po isti nizvode do kat. meje s k. o. Ojstriška vas.
Meja, ki loči III. p. o. od IV. p. o. se začne na tromeji, ki jo tvorijo parcele 934/13, 934/12 in meja s k. o. Sv. Miklavž. Od opisane tromeje poteka meja po meji parcele 934/13 in 891/4 do potoka pare. št. 1229. Od tu poteka meja po potoku do parcele 844/16, kjer se po meji iste parcele obrne proti severu do potoka pare. 1238 ter po potoku do grabna na meji med parcelama 820 in 983/3. Od tu poteka meja proti severo-zahodu po mejah parcel: 983/3, 818, 989/2, 991/1, 991/2, 991/3, 270/12, 270/11 do kolovoza pare., št. 1217/1 tako, da vse navedene parcele spadajo v III. p. o. Od tu poteka meja po omenjenem kolovozu do potoka »Pčenca«, kjer skrene proti zahodu po potoku do meje s k. o. Ločica.
K. o. Črnova (naselje: Črnova) se deli v II. in III. p. o.
V II. p. o. spadajo trije med seboj ločeni kompleksi, in sicer: a) severozahodni del k. o., ki ga omejuje na zahodu meja s k. o. Bevce (obč. Velenje), od asfaltne ceste do južne meje parcele št. 52. Od tu se obrne meja proti vzhodu in poteka po severni meji parcel: 53, 54, 56, 57, 58 in 59 do poljske poti, kjer se meja zopet obrne po poti proti severu do pare. št. 13/1 ter poteka dalje proti vzhodu po južni strani pare. št. 13/1 ter se na kraju iste obrne proti severovzhodu do meje s k. o. Lipje tako, da parcele: 13/2, 14, 13/2, še spadajo v III. p. o. Tu se obrne meja proti jugovzhodu in jugu po cesti IV. reda, ki je tudi meja med k. o. Črnovo in k. o. Lipjem, do asfaltne ceste. Od tu poteka meja po cesti proti zahodu do začetne točke.
b)	v ta kompleks spada posestvo Košan Ivana in Gradišnik Franca.
c)	začetek meje tretjega kompleksa je tromeja med k. o. Studence, k. o. Železno. Od tu poteka meja proti severo-zahodu po kolovozu do meje pare. št. 345 in dalje po meji med pare. 345 in 346 do tromeje s pare. 364/3; tu se meja obrne proti severo-vzhodu in poteka do potoka tako, da parcele 364, 367/1, 368, 368/9, 377/1, 378 in 436 spadajo v II. p. o. Dalje poteka meja po potoku proti severu do parcele 482 in po meji iste in pare. 481 do asfaltne ceste. Na drugi strani ceste poteka meja po mejah parcel proti vzhodu do ceste na Dobrno tako, da parcele 421, 504, 519, 520, 521, 536, 537, 566/1, 566/3, 570/5, še spadajo v II. p. o. Od tu poteka meja po cesti do potoka in po potoku dalje proti jugozahodu do začetne tromeje.
Ves preostali del k. o., ki ni zajet v opisanih kompleksih, spada v III. p. o.
K. o. Dobrič (naselje: Dobrič) se deli v III. in IV. p. o.
Izhodišče meje, ki loči IV. p. o. od III., je tromeja, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Andraž in parcele: 18/20 in 18/12. Od opisane tromeje poteka meja v smeri proti jugo-zahodu in nato proti jugu po mejah parcel: 18/12, 18/10, 18/11, 42, 61/1, 61/8, kjer se obrne proti vzhodu in se nadaljuje po mejah parcel 85/3, 86, 88/3 do tromeje parcel 95/3, 93 in 105 tako, da vse navedene parcele spadajo v III. p. o. V opisani tromeji se meja obrne proti jugu in zopet poteka po mejah parcel: 105, 102, 100/2, 100/1, 167, 166, 196, 195, 194 do ceste IV. reda in pod
vznožjem Gore Oljke tako, da vse navedene parcele spadajo v III. p. o. Od tu poteka meja po cesti IV. reda do kat. meje s k. o. Rečica.
K. o. Dobrovlje: spada v celoti v IV. p. o.
K. o. Gomilsko: spada v celoti v I. p. o.
K. o. Gorica (naselja: Ruše, Gorica) se deli v I. in
II.	p. o.
P. o. je v dveh ločenih kompleksih. V prvi kompleks spada predel zahodno od asfaltne ceste II. reda Arja vas—Velenje. Drugi kompleks se nahaja med novo izkopanim kamnolomom in reko Pirešico do ceste Zalog, kjer se razširi do ceste za Medlog.
K. o. Goto vij e se deli v L, II. in III. p. o.
V L p. o. spada celoten predel, ki se nahaja južno od mejne črte, ki ima izhodišče v tromeji, ki jo tvorijo pare. št. 1060, 1062/1 in potok na meji s k. o. Zalog. Od tu poteka meja proti vzhodu po severnih mejah parcel 1060, 1059, 1050, 1049 in 1046/1 do odvodnega kanala. Nato gre meja po kanalu do pare. št. 1020/2, kjer se po kolovozu obrne proti severu do severne meje pare. 1011. Tu se meja obrne proti vzhodu po meji stičnih parcel do tromeje parcel: 628/2, 522/81 in 522/82. Od tu poteka meja po meji med parcelami: 522/81 in 522/82 do ceste IV. reda, kjer se obrne proti jugu po cesti do mostu na Ložnici. Od tu se meja zopet obrne proti vzhodu in gre po mejah parcel: 406/1, 499, 517, 516/1, 512/1, 504/3, 522/141 do ceste za Jedert tako, da vse navedene parcele še spadajo v I. p. o. Od tu gre meja po poljskem kolovozu, ki se odcepi od ceste za Jedert proti vzhodu in nato proti jugu do pare. 528 in po vzhodni meji iste do reke Ložnice in po Ložnici do kat. meje.
Meja med p. o. II. in III. se začne na tromeji parcel 1177, 1108/1 in kat. mejo s k. o. Zalog. Od tu poteka meja proti vzhodu po mejah parcel: 1177, 1181, 1166/3, 1066, 1168, 1079, 1080, 1117, 1,116, 1114/1, 1114/5, 1114/7, 985/1, 954, 951, 959, 960, 903, 904, 901, 1683, 845/40 — 845/45 in pare. 1705 do kat. meje s k. o. Žalec tako, da vse navedene parcele še spadajo v II. p. o.
Ves predel severno od opisane meje spada v III. p. o.
K. o. Grajska vas se deli v L, II. in III. p. o.
Severni del k. o. je I. p. o. in pričenja na tromeji pare. št. 956, 1110/2 in 934 in poteka meja po mejah parcel tako, da le-te spadajo v I. p. o.: pare. št. 956, 957/2, 958/1, 961, 962, 984, 981, 980, 977, 976, 1095, 1097, 1098, 290, 293, 294/1, 299, 302, 304, 306, 307/3, 2, 310, 312, 314/3, 318, 319, 272, 270 in 269.
Meja med II. in III. p. o. pa pričenja na tromeji parcel 780/5, 780/4, 780/3 ter proti jugu poteka po občinski cesti 1109/4 in št. 1125/3, t. j. pri tromeji 756/1, 748, 750/2, od tu naprej pa po mejah parcel tako, da spodaj navedene parcele spadajo v II. p. o.: 750/2, 757/3, 650, 651, 646, 645, 639, 607/2, 600, 602, 599, 597, 603, 604, 610, 626/2, 624, 619, 618/2, 615, 874/4, 5, 385/1, 386, 388, 389, 390, 396, 400, 407, 411, 416, 420, 425, 427/1, 428, 346, 345. V kolikor niso meje opisane, pa omejuje p. o. meja kat. občine.
K. o. Kasaze se deli v II. in III. p. o.
Meja, ki loči II. in III. p. o. ima svoj začetek v tromeji, ki jo tvorijo parcele 151/30, 151/26 in kat. meja s k. o. Zabukovica. Od tu poteka meja proti vzhodu po meji sadovnjakov »Mirosan« do križišča ceste pri parceli 151/157. Od ceste za Mirosan poteka meja po mejah parcel 146/16 in 136 do ceste za Liboje. Od tu gre meja po jarku z desne strani ceste do potoka in dalje po potoku do severne meje parcele 212/41, kjer se obrne proti jugovzhodu in poteka po mejah parcel: 221/122, 212/121, 212/66, 212/65, 212/73, 212/74, 212/76, 212/127 in naprej po meji novih sadnih nasadov do tromeje, ki jo tvorijo pare. 689/1, 702 in 589/3. Od tu poteka meja po vzhodni meji parcele 589/3 in 675/1 do reke Savinje.
K. o. Laikova vas se deli v L, II. in III. p. o.
Ves severni del k. o. spada v I. p. o. Mejo med I. in
II.	p. o. tvori naravna meja t. j. Eolska št. 1372/1, ki deli k. o. na dva dela. (Kaplja vas tako spada v I. p. o.).
Opis meje med I. in II. p. o.:
Meja poteka po mejah parcel in se pričenja na tromeji parcel: 317/1, 356 in št. 353 in poteka tako, da spodaj navedene parcele spadajo v II. p. o. in sicer: št. 355, 354, 334/2, 314/3, 1, 313/12, 11, 313/8, 305, 41/2, 1, 308/2, 385, 391, 392, 395, 396, 399, 398. Z juga in severa meji meja kat. občine tudi proizvodne okoliše.
K. o. Letuš se deli na L, II. in III. p. o.:
Mejo med I. in II. p^ o. predstavlja cesta Šmartno ob Paki—Letuš pare. št. 1366/2, meja se nato pri mostu čez Savinjo obrne proti jugu in meji ca. 100 m cesta Celje—Logarska dolina do tromeje parcel: stavb. 5, stavb. 7 in stavb. 4. Od tega mesta dalje poteka meja po občinski poti, ki pelje na Dobrovlje, pare. št. 1372 vse do mesta, ko se dotika meje k. o. Podvrh (ta točka je na mapi označena z rimsko št. 35) pri pare. št. 80. Ves južni in vzhodni del I. p. o. omejuje meja s k. o. Podvrhom, k. o. Male Braslovče in k. o. Rečica ob Paki.
Opis meje med II. in III. p. o.
Meja med II. in III. p. o. se začenja na tromeji k. o. in sicer: Paška vas, Rečica ob Paki in Letuš, to je pri pare. št. 743. Nadalje poteka tako, da zajema naslednje parcelne številke, ki spadajo v II. p. o.: 528, 533, 534, 539, 540, 545, 546, 551, 552, 601, 712, 690, 689, 692, 694, 687, 677, 647/1, 647/2, 856/1, 845, 846, 850, 848, 880, 881, 882/1, 882/2, 834/2, 835/5, 867/1, 777/1, 784, 822/1, 822/3, 821, 906, 897, 941, 940/1, 957/1, 957/3, 957/2, 979, 981, 982/1, kjer meja preide preko Savinje in pričenja pri tromeji pare. št. 1041, 1351 in 1378 ter se nadaljuje zopet_tako, da spadajo v II. p. o. naslednje parcele: 1351, 1348, 1343, 1342, 1339, 1338, 1331, 1330, 1300, 1299, 1298, 1293, 1284, 1285, 1286, 1229, 1227, 1224, 1219, 1218, 1214, 1213, 1212/3, 1212/1. Pri tromeji parcel 1212/1, 1197 in 1195/2 preide meja na občinsko pot pare. št. 1362, ki vodi do mostu preko Savinje in se nadaljuje po cesti proti Šmartno ob Paki do konca k. o., kjer zavije proti zahodu po meji k. o. do začetne točke (tromeja k. o. Paška vas, Rečica ob Paki in Letuš).
K. o. Levec spada v celoti v I. p. o.
K. o. Lipje — del (naselji: Lipje in Lopatnik) se deli v p. o. III. in IV.
V	IV. p. o. spada severni in severo-vzhodni del, ki ga ločijo kolovozi, ki potekajo od meje k. o. Bevče proti jugo-vzhodu in sicer kolovoz pare. št. 1281/1, 1282/1, 1273 in 1309/3 do tromeje k. o. Št. Janž, Prelska, Lipje. Predel južno in jugo-zahodno od opisane ceste spada v III. p. o.
K. o. Ločica se deli v L, II., III. in IV. p. o.
V	I. p. o. spada ravninski predel, ki se nahaja med cesto I. reda Ljubljana—Maribor in reko Eolsko ter meji na severu na k. o. Vransko, a na jugu sega do stare ceste, ki se odcepi od I. reda za Ločico.
V	II. p. o. spada predel, ki ga loči od III. p. o. meja, ki ima izhodišče na rokavu reke Eolske pri pare. št. 63. Od tu poteka meja proti jugu po cesti pare. št. 1310/2 skozi naselje Ločico in se nadaljuje po stari cesti do mostu na reki Eolski. Od mostu poteka meja po Eolski do naslednjega mostu kjer se obrne proti jugu po kolovozu pare. št. 710 do pare. št. 712/2 in po severni meji iste parcele zopet do Eolske pri naslednjem mostu. Od tega mostu se nadaljuje meja po meji pare. 753/1 tako, da ista šes pada v II. p. o. Od tu poteka meja po reki Eolski do ceste I. reda, kjer meja skrene po cesti I. reda v smeri za Vransko vse do pare. 669/2. Tu se meja obrne proti zahodu in poteka po mejah — (severni) naslednjih parcel: 648/2, 648/1, 647, 628/2, 628/1, 622 in 623/1 do reke Bistrice tako, da vse navedene parcele spadajo v
III.	p. o. Od tu poteka meja po reki Bistrici do tromeje s parcelo 412/3 in po severni meji iste zopet do Bistrice, kjer se obrne proti vzhodu po reki navzdol do pare. 388 in od tu naprej poteka meja v isti smeri po cesti III. reda do križišča s cesto I. reda ter se nadaljuje po že opisani meji L p. o. do izhodiščne točke.
V	III. p. o. spada predel, ki ga od IV. p. o. loči meja, ki ima izhodišče v tromeji s k. o. Zg. Motnik in pare. 359/1 in 399/1. Od opisane tromeje poteka meja po južnih mejah parcel: 359/1, 351, 352, 395/5, 381/1, 381/2, 381/3,
260/2, 247/1, 246, 232, 231, 230, kjer skrene proti severu po mejah parcel: 233/2, 224 in 226/1 do meje s k. o. Sv. Jeronim, tako, da vse navedene parcele kakor tudi celoten kompleks severno in zahodno od opisane meje spadajo v IV. p. o. (Jakov dol). Kompleks južno in vzhodno od opisane meje do k. o. Vransko na severu in ceste I. reda na vzhodu ter ceste III. reda na jugo-vzhodu spada v III. p. o.
V	III. p. o. spada tudi kompleks, ki ga od IV. p. o. loči meja z izhodiščem v tromeji s k. o. Zg. Motnik in pare. 497/1 in 502. Od opisane tromeje poteka meja po mejah parcel: 502, 489, 473/1, 473/2, 565, 566, 584/1, 590/1, 621/10, 621/2, 616/1 in 694 do ceste I. reda tako, da vse navedene parcele in kompleks (naselje Osredek) južno od opisane meje spadajo v IV. p. o., a kompleks severno v III. p. o.
V	IV. p. o. spada tudi predel »Zahomce«. Meja, ki istega loči od III. p. o. ima izhodišče v tromeji, ki jo tvorijo meja s k. o. Vransko, pare. 1023 in 1024/1. Od opisane tromeje poteka meja proti jugo-vzhodu in jugu po mejah parcel: 1023, 1018, 1012, 1013, 1006/2, 1005 do tromeje s parcelo 1442 in 977/1, tako, da še vse navedene parcele spadajo v III. p. o. V navedeni tromeji se meja obme proti vzhodu po severni in zahodni meji parcele 977/1 do tromeje s parcelo 797/1 in 723. Od tu poteka meja po meji parcele 723 tako, da ta spada v III. p. o. Od tu poteka meja po severni meji parcele 773 vse do meje s k. o. Zaplanina v neposredni bližini tromeje k. o. Motnik, Zaplanina in Ločica.
K. o. Male Braslovče (naselja: M. Braslovče, Zg. Gorče) spada v celoti v I. p. o.
K. o. Marija Reka (naselje: Reka) se deli v III. in
IV.	p. o.
Kompleks, ki spada v III. p. o. meji na severu na k. o. Sv. Pavel, a na vzhodu na k. o. Sv. Lovrenc. Meja, ki ga loči od IV. p. o., pa poteka po meji, ki se začne v tromeji, ki jo tvorijo pare. 1199/2, 1201/3 in meja s k. o. Sv. Lovrenc. Od opisane tromeje poteka meja proti zahodu po mejah parcel: 1201/3, 1201/2, 1185/1, 1185/3, 456/1, 439/1, 427, 428, 431/1, 431/4, 431/3, 372/3, 364 in 376 do meje s k. o. Sv. Pavel, da vse navedene parcele spadajo v IV. p. o.
K. o. Ojstriška vas se deli v L, II. in III. p. o.
Opis meje med I. in II. p. o.
Meja pričenja na severu pare. št. 388/6, to je tromeja parcel 388/6, 8, 7, ter poteka proti vzhodu po mejah parcel tako, da omenjene parcele spadajo v I. p. o. in sicer: pare. št. 387/1, 390, 392, 396, 416, 409/1, 408, 402/1, 2, 376/2, 341, 340, 339, 338, 337/1, 2, 3, 336/4, 335, 332, 315, 319, 323, 325, 326, 293, kjer pri tiromejii: parcel št. 292, 288 in ceste št. 1629 preide na obč. pot št. 1629 in po tej poti do tromeje parcel 503/3, 4, 6, kjer meja zopet poteka po mejah parcel tdko, da omenjene parcele spadajo v I. p. o.: pare. št. 503/1, 507, nato ca. 200 m po Eolski pare. št. 1.662/1, nato ispet na isti način po mejah parcel: 537/1, 535, 534, 533, 529/1, 530/2, kjer se meja konča na kat. meji v točki, označeni na mapi z rimsko številko 69. Od tega mesta naprej proti jugu predstavlja mejo p. o. I. meja k. o. do tromeje parcel 668, 884, potoka št. 1665/1. Južni del I. p. o. je omejen s potokom pare. št. 1665/1 vse do tromeje parcel št. 926/1, 930/1, 932, od tu se nadaljuje po občinski poti št. 1637/2, nato po občinski cesti št. 1637/1 do križišča v Taboru (pri pošti), potem po cesti do zahodnega dela pare. št. 1285/1 in po mejah parcel tako, da le-te spadajo v I. p. o.: 1285/1, 2, 1287, 1290/1, 2, 1313, 1314/1, 1316, 1325, 1332, 1337, 1342, 1363, 1365/1, 1366, 1368, 1369, 1370, 1371, 1372, 1452, 1453, 1454, 1457, 1458, 1490, 1489, kjer meja preide v Eolsko pare. št. 1662/1, to je pri tromeji pare. 1499, 1489 in 1662/1. Proti zahodu poteka meja med I. in II. p. o. po Eolski do kat. meje, kjer se obrne proti .severu in je meja k. o. tudi meja.p. o.
Opis meje med II. in III. p. o.
II. p. o. se sestoji iz severnega dela, ki se razteza od opisane črte pa do meje k. o. in južnega dela, ki ga omejuje: kat. meja, opisana meja med I. in II. p. o. ter majhen del meje med II. in III. p. o., to je proti k. o. Črni vrh in je opisana spodaj:
Meja med II. in III. p. o. pričenja na tromeji pare. št. 1053, 1054 in kat. mejo s Črnini vrhom ter poteka po mejah parcel tako, da te spadajo v III. p. o.: št. 1053, 1062 in 1061, nadaljuje se po občinski poti št. 1656/1, ca. 500 m, nato zavije proti jugu na meje parcel, ki spadajo v III. p. o. in sicer: št. 1042/2, 3, 1051, 1042/1, 1040/2, 1034, 1033 in 1030, kjer zavije proti severu po kat. meji do začetne točke, ki je že opisana.
K. o. Orla vas (naselja: Šentrupert, Orla vas) spada v celoti v I. p. o.
K. o. Petrovče (naselja: Petrovče, Dobriša vas) spada v celoti v I. p. o.
K. o. Podvin se deli v II. in III. p. o.
Opis meje med II. in III. p. o.
Meja med II. in III. p. o. se pričenja na tromeji parcel št. 415, 421 in stavbišča 80, na mapi je ta točka označena z arabsko številko 3. Meja nato poteka proti jugu, tako da spadajo v II. p. o. naslednje parcele: 415, 413, 407/1, 407/2, 397, 375, 363/1, 363/6, 343, kjer preide pri tromeji parcel 328, 332/1, 343 na občinsko cesto Polzela— Šmartno ob Paki. Meja nadalje poteka po omenjeni cesti do parcele 260/4, kjer zavije proti zahodu, tako, da spadajo v II. p. o. naslednje parcele: 260/4, 245, 100, 101, 103, 105, 106, 109/1, 112/1, 112/2, 163, 47, kjer je pri stavbišču 26 meja p. o. preide do meje k. o. in se obrne proti jugu in je nadaljnja meja p. o. meja k. o. vse do začetne točke.
K. o. Podvrh se deli na L, II. in III. p. o.
I.	p. o. se nahaja na skrajnem severu občine in meji na k. o. Letuš, II. p. o. pa zajema predel levo in desno od ceste Braslovče—Gomilsko.
Opis meje med I. in II. p. o.
Meja se prične na tromeji parcel: 1358, 1361, 1356 in poteka po cesti na Dobrovlje do posestnika Marovt Alojza, Podvrh 115, kjer se meja obrne proti jugo-vzhodu in poteka po občinski poti pare. št. 1430 do meje k. o. Na drugi strani pa I. p. o. meji meja k. o.
II.	p. o. se sestoji iz dveh delov. Prvi del p. o. omejujejo občinska pot pare. št. 1430 na severu, na jugu obč. pot št. 1431/1, na vzhodu meja k. o., na zahodu pa del ceste na Dobrovlje pare. št. 1458. Drugi del II. p. o. je omejen z naslednjo mejo: Na severu stikališča parcel št. 214/66 in 914/65, pričenja meja med II. in III. p. o. in poteka proti jugu, tako da so pare. št. 914/65, 914/59, št. 914/58, št. 914/52, št. 914/51, št. 914/24, št. 914/25, 914/26, 4/2, 4/1, 12/3, 16/1, 637/3, 635, 634, 630, 85/2, 82, 624, 621, 623, 648, 652/2, 652/1, 655, 664, 788, 785, 705/1, 702/1, 704, 705/3, 702/2, 701, 700/4, 700/5, 700/6, 668, 614, 618, 619, 621/3, 621/2, 621/4, 621/1, 602, 601, 98/1, 124/4, 124/1, 117, 125/2, 105/48, 105/61, 105/62, 105/57, 105/55, 105/109, 105/108, 105/56 v II. p. o., kjer se pri tromeji pare. št. 105/56 in št. 229, meja obrne proti vzhodu ter do začetne točke poteka po mejah k. o. Sv. Matevž, k. o. Sp. Gorče in k. o. Braslovče.
K. o. Polzela se deli v L, II. in III. p. o.
Meja med I. in II. p. o. poteka po obč. cesti pare. št. 1093/1, Polzela—Žalec, pričenja na tromeji parcel 1018/2, 1016/2, 1141 ter poteka do križišča, kjer se cesta odcepi za Št. Andraž. Po tej cesti pare. št. 1069, poteka zopet do križišča, kjer se občinska cesta, pare. št. 1096, odcepi v Založe in po tej cesti do konca kat. občine.
Meja med II. in III. p. o. pričenja na vzhodu pri tromeji parcel št. 1060/338, 1029 in poti št. 1091. Meja poteka proti zahodu po omenjeni občinski poti št. 1091, nadalje pa po mejah parcel, tako, da spodaj navedene parcele spadajo v II. p. o. Te parcele so: 1082, 1078, 1060/301, 981, 1060/245, 1060/416 in pare. št. 1060/246. Ves ostali severni del k. o. spada v III. p. o. Ves južni del k. o. od opisane meje med I. in II. p. o. spada v I. p. o.
K. o. Prekopa se deli v L, II., III. in IV. p. o.
Opis meje med I. in II. p. o.
Meja pričenja na tromeji parcel št. 572, 583 in 579 ter poteka v smeri urinega kazalca tako, da spadajo pare. št. 572, 573, 574, 576, 676, 677, 678, 679/1, 2, 680, 689, 682, 683, 686, 702, 704, 709, 802, 789, 797, 794, 793, 788, 787, 783, 782, 777, 776, 770, 755, 757, 759/1, 2, 762/1, 753/2, 753/1, 738, 737, 142/1, 131/1, 132 v I. p. o. ter se nadaljuje po
obč. cesti 1611 do tromeje pare. št. 25, 49, št. 47; po mejah parcel št. 46, 1526, 1531, 1537/1, 2, 1483, 1476. Od zahodnega dela 1476 se meja obrne proti jugu in se ujema z mejo k. o. do aprc. št. 269, kjer meja preide v potok Eolsko in je od tu naprej meja med I. in II. p. o. Eolska do začetne točke, ki je že opisana.
II. p. o. se sestoji iz dveh delov:
Južni del se na severu konča pri Eolski, severna meja tega dela p. o. pa predstavlja meja gozdov. Vzhodno in zahodno mejo predstavlja meja k. o. Meja med II. in
III.	p. o. se začenja na severu pare. št. 470 ter poteka po mejah parcel tako, da te parcele spadajo v II. p. o.: 457/2, 4, 468/1, 2, 466/2, 4, 5, 289/4, 6, 7, 393/1, 2, 392/2, 391/4, 390/1, 354/1, 2, do točke, ki je na mapi označena z rimsko 19. Ostala meja pa poteka po meji k. o.
Severni del II. p. o. pričenja na tromeji parcel št. 600, 604 in poteka po mejah parcel tako, da te spadajo v II. p. o. Te parcele so: 600, 600/2, 602/4, 3, 654/5, 15, 17, 648/18, 592/1, 589, 588, 586, 582/2, 581, 673, 688/1, 2, 3, 701, 839/1, 3, 10, 849/1, 844/15, 839/8, 765, 741, 130/2, 1356/3, 122, 128, 119, 141/4, 102, 104, 1357/6, 1358/1, 1358/2, 78, 77, 1515/5, 1516, 1522/1, 1520/4, 1518/1, 2, 8, 1507/14 in pare. št. 1465/1.
Meja med III. in IV. p. o. se prične na tromeji pare. 1013/1, 2, in kat. mejo ter poteka proti vzhodu tako, da so naslednje mejne parcele v III. p. o.: pare. št. 1013/1, 636, 640/1, 641, 633/2, 643/2, 994, 992, 991, 990, 987, 653, 948, 945/1, 952, 942, 896, 899, 888, 886, 882, 880, 877, 860/2, 859/1, 858/1, 844/1, 3, 1111/1, 1110/1, št. 184, 1102/3, 1103, 1104, 1105/2, 1107/3, 1106, 1118, 1117, 1116, 1115, 1114/1, 1128, 1130, 1135/1, 2, 1147, 1135/4, 1195/3, 1129/1, 2, 1329, 1327, 1211/1, 3, 1325, 1310, 1308, 1311, 1377, 1376, 1375, 1379, 1372, 1384, 1369/3, 1409 in 1410.
V	kolikor meja ni opisana, se ujema z mejo k. o.
K. o. Ponikva spada cela v III. p. o.
K. o. Prelska (naselji: Preiska, Janškovo selo) se deli v III. in IV. p. o.
Meja med III. in IV. p. o. je kolovoz, ki ima svoj začetek na meji s k. o. Št. Janž pri pare. št. 932/2. Od tu poteka meja po omenjenem kolovozu pare. št. 1072/1 v smeri proti jugo-vzhodu do pare. št. 794, kjer skrene in poteka po mejah parcel 794, 788, 789, 790, 762, do pare. 754, kjer se zopet vrne na kolovoz pare. št. 1072/1 tako, da še vse navedene parcele spadajo v IV. p. o. Od tu poteka meja v isti smeri po kolovozu pare. št. 1079 skozi naselja Janškovo selo v smeri proti vzhodu vse do potoka na meji s k. o. Dobrina. Predel severno od opisane meje spada v IV. p. o., južno pa v II. p. o., razen kompleksa, ki leži ob meji k. o. Crnova in ga na severu meji kolovoz pare. št. 1088/1 do pare. 12/1, kjer se meja obrne proti jugu po mejah parcel: 12/4, 28/1, 35/12 do tromeje s parcelami: 34/2, 37 in k. o. Črnova tako, da omenjene parcele še spadajo v IV. p. o.
K. o. Sp. Gorče (naselja: Sp. Gorče, Topo vi j e, Poljče, Parižlje) spada v I. p. o.
K. o. Studenci spada cela v III. p. o.
K. o. Sv. Jeronim (naselja: Prapreče, Jeronim) se deli v II., III. in IV. p. o.
V	II. p. o. spada predel, ki na vzhodu meji na k. o. Vransko, a na zahodu in severu ga loči od III. p. o. meja, katere izhodišče je tromeja, ki jo tvorijo: meja s k. o. Vransko, parcela 48/5 in kolovoz 48/8. Od opisane tromeje poteka meja po kolovozu proti severu do kolovoza pare. št. 1312/1, kjer skrene proti zapadu do zahodne meje pare. 68/2. Tu krene meja proti severu, preseka cesto IV. reda za Prapreče in poteka po mejah parcel: 68/9, 68/6, 32/5, 33, 32/4 in 31/1 do ceste za Tešovo pri Podgradu tako, da vse navedene parcele spadajo v II. p. o. Od tu poteka meja po cesti do gozda pare. 19, kjer po južni meji iste skrene proti vzhodu do meje s k. o. Vransko.
Severni del, ki spada v IV. p. o. loči od III. p. o. meja z izhodiščem v tromeji, ki jo tvorijo meja s k. o. Sv. Martin, pare. 941/16 in 941/12. Od opisane tromeje poteka meja proti jugo-vzhodu po mejah parcel: 941/12, 932/13, 1184/1, 1184/2, 1188, 1178/2, 1171/2, 1328 (kolovoz),
1114/5 do meje s k. o. Tešova tako, da vse navedene parcele in ves predel severno od opisane meje spada v IV. p. o.
Južni in zahodni del k. o. z nazivom Orehovec in Prosivnik, ki spadata v IV. p. o., loči od III. p. o. meja z izhodiščem v tromeji, ki jo tvorijo meja s k. o. Sv. Martin, pare. 686 in 685. Od opisane tromeje poteka meja proti vzhodu po severnih mejah parcel: 685, 683, 682, 681, kjer skrene proti jugu in poteka po mejah parcel: 678/6, 678/2, 676, 677, 662/4, 665, 664/2, 649, 653, 657, 642/1, 642/3, 634/13, 634/6, 555, kjer skrene proti vzhodu in se nadaljuje po mejah parcel: 557/4, 557/1, 557/2, 529, 527/3, 520 in 498/1 do meje s k. o. Ločica tako, da vse zgoraj navedene parcele in ves predel zahodno in južno od opisane mejne črte spadajo v IV. p. o.
Vzhodno in severno od te meje, to je naselja Me-rinca, Vologa in Prapreče spadajo v III. p. o.
K. o. Sv. Jungert — del se deli v II. in III. p. o.
Meja, ki loči II. p. o. od III., začne na tromeji parcel 1607/1 in poteka pri zadružnem domu. Od tu poteka meja po potoku do tromeje s pare. 1632 in 1628/4, kjer se obrne proti vzhodu in poteka po mejah parcel 1632, 1631, 1585, 1588, 1594, 1500/1 do ceste IV. reda in se nadaljuje po cesti do prvega mostu. Od mostu poteka meja po potoku do naslednjega mostu, kjer se pri pare. 1272 obrne nazaj proti severo-zahodu in poteka po jarku do istega potoka ter po njem do pare. 1607/3. Od tu gre meja po cesti proti zadružnem domu do na začetku opisane izhodiščne točke.
K. o. Sv. Lovrenc (naselja: Šešče, Gornja vas) se deli v I., II. in III. p. o.
V I. p. o. spada predel, ki meji na severu do k. o. Sv. Peter in Sv. Pavel do mostu na reki Eolski. Od mostu poteka meja po cesti III. reda za Gornjo vas do parcele 797/3. Od tu poteka meja po mejah parcel: 798, 862, 863/1, 863/2, 868/2 in 868/3 do potoka tako, da vse navedene parcele še spadajo v I. p. o. Od tu poteka meja po južnih mejah parcel: 872/2, 872/1, 884/5, 885, 884/4, 912/1 in naprej zopet po cesti za Šešče do parcele 1302 z desne strani, kjer se meja obrne proti jugu za vasjo po zahodnih mejah parcel: 1302, 1300, 1297, 1295, 1293. Tu se meja obrne proti vzhodu in poteka po robu do katerega segajo parcele, ki imajo smer sever-jug do tromeje, ki jo tvorijo pare. 1250, 1424 in 1423. V tej točki se meja obrne proti severu in poteka po zahodni meji parcel 1423 do ceste
III.	reda. Od ceste III. reda se obrne meja zopet proti vzhodu in poteka po poljski poti, ki poteka po južni meji parcel: 1413, 1383 in 1385 ter se pri parceli 1385 obrne proti severu tako, da omenjene parcele in parcela 1502/112 še spadata v I. p. o.
Meja med drugim in III. p. o. se začne na tromeji, ki jo tvorijo pare. 314/1, 315/1 in Reberški potok na meji k. o. Marija Reka. Od tu poteka meja po posestnih mejah približno v smeri toka reke izpod gozdov tako, da pare. št. 315/1, 315/2, 271, 272, 273/3, 273/2, 273/6, 273/5, 262/2, 214/2, 214/1, 206/3, 206/1 še spadajo v II. p. o. Od pare. 206/1 naprej, poteka meja zopet po potoku do severne meje pare. 135/2. Od tu poteka meja zopet po južnih mejah parcel 139/2, 139/1, 131, 132/2 do ceste Gornja vas—Matke. Od tu poteka meja v dolžini ca. 100 m po cesti za Matke do pare. 490 ter se nadaljuje po meji iste Parcele in južnih mejah parcel 491/3, 494/1 do točke, ki je na meji s k. o. Sv. Magdalena na mapah označena s št. XXII. Od opisane točke poteka meja po katastrski meji do parcele 1021 ter se po meji iste obrne proti severo-vzhodu in poteka po vzhodnih mejah parcel 1020, 1014/4, 1019 in tako naprej po meji v kateri se stikajo Parcele, ki imajo smer sever — jug do kat. meje s k. o. SV. Pongrac.
K. o. Sv. Magdalena (naselje: Matke) se deli v III. in IV. p. o.
Meja, ki loči III. p. o. od IV., se začne v tromeji, ki jo tvorijo parcele 781, 767 in 868 na meji s k. o. Lovrenc. 90 tu poteka meja proti jugo-vzhodu po kolovozu pare. st. 950/2 do pare. 917. Od tu poteka meja po mejah parcel 891/2, 902/1, 903/2, 903/4, 903/3, 268/2 268/3, 262, 259, 260, 261, 253, 250, 243, 241, do potoka pare. št. 951 tako, da
navedene parcele spadajo v III. p. o. Od tu gre meja po potoku do parcele 307, kjer se obrne proti vzhodu in nato proti severu in poteka po mejah parcel: 304/1, 300/1, 302/1, 301, 300/2, 299, 287, 286, .284, 259/9, 282/2, 281/1, 279/1, 359/4, 359/3, 360/1, 376/1, 376/2 in 382 do meje s k. o. Sv. Pongrac tako, da vse navedene parcele še spadajo v III. p. o.
V IV. p. o. spada tudi kompleks, ki ima naziv »Brezova« pri cerkvi Sv. Magdalene in meji na jugu in na vzhodu na k. o. Sv. Pongrac, a na zahodu poteka meja po mejah parcel 441/1, 440, 477, 489, 497, 490, 498, 464 do pota pare. št. 942 tako, da navedene parcele še spadajo v IV. p. o.
K. o. Sv. Matevž se deli v I. in II. p. o.
I. p. o. je vzhodni del k. o., II. p. o. pa je zahodni del k. o.
Opis meje med I. in II. p. o.
Na severu prične meja na tromeji pare. št. 388, 390/1 in kat. meje in poteka proti jugu po obč. cesti Braslovče—Gomilsko, pare. št. 466 in sicer do mostu, to je pri tromeji pare. št. 352/1, 150 in 149, meja od tu naprej poteka po potoku pare. št. 500, vse do tromeje pare. št, 218, 7/1 in 7/2, kjer se nadaljuje po mejah parcel tako, da spodaj omenjene parcele spadajo v I. p. o.: 6/5, 6/1 in 6/6. Na jugu parcelne št. 6/6 meja p. o. preide v mejo k. o. in omejuje kat. meja oba p. o. tako, da sta zaključena kompleksa.
K. o. Sv. Miklavž se deli v II., III. in IV. p. o.
Opis meje med II. in III. p. o.
Na severu k. o. Sv. Miklavž obstoja en del II. p. o. od potoka, ki meji II. del južnega p. o. Severni del pa se ujema z mejo k. o. v II. p. o. spadajo naslednje mejne parcele: 2, 13, 16/1 in 27. Drugi del IT. p. o. se prične na tromeji parcel št. 87/1, 87/4 in kat. mejo te parcele tako, da zajema v II. p. o. naslednje mejne parcele: 87/2, 88/1, 87/1, 235/1, 235/4, 237/1, 252/2, št. 252/1 ter se konča na tromeji kat. občin (Črni vrh, Ojstriška vas in Sv. Miklavž) na mapi označen z rimsko 1, proti severu se meja II. p. o. ujema z mejo kat. občine.
Opis meje med III. in IV. p. o.
Južni del k. o. spada v IV. p. o.
Meja prične na tromeji parcel št. 429/2, 258/3 in k. o. Črni vrh (na mapi označena s točko rimska 5) ter poteka proti vzhodu tako, da spadajo spodaj navedene parcele v III. p. o.: 258/3, 259/1, 259/4, 289/1, 302, št. 312.
Na južnem, vzhodnem in zahodnem delu kat. občine pa mejo IV. p. o. predstavlja meja kat. občine.
K. o. Sv. Neža (naselje: Liboje) se deli v III. in
IV.	p. o.
Meja, ki loči II. p. o. od IV. je tromeja, ki jo tvorijo pare. 800, 40/1 in kat. meja s k. o. Zabukovica. Od tu poteka meja proti vzhodu po južni meji parcele 40/1 in 50/1 do kolovoza pare. št. 100/2 ter po istem do križišča s cesto IV. reda. Od tu gre po omenjeni cesti do tromeje potoka in parcel 134 in 762. Od opisane tromeje poteka meja proti vzhodu in nato proti severo-vzhodu po mejah parcel: 762, 763, 761, 760, 759, 758, 755 do kolovoza pare. št. 1015/1 ter se nadaljuje po kolovozu do kat. meje s k. 6. Košnica. Severni del od opisane mejne črte, spada v III. p. o., južni pa v IV. p. o.
K. o. Sv. Pavel se deli v L, II. in III. p. o.
Meja med I. in II. p. o. pričenja na zahodu na severnem delu pare. št. 385/19 in poteka proti vzhodu po Eolski do graščine, kjer se nadaljuje po južni meji pare. št. 381/1 in pri zadružnem domu poteka preko okrajne ceste in se nadaljuje pod hribom, po južnih mejah parcel: 339/4 in 339/1 tako, da omenjeni parceli še spadata v I. p. o., kjer na jugu pare. št. 339/1 preide meja zopet v Eolsko in po njej do konca kat. meje.
K. o. Sv. Peter (naselja: Šempeter, Zg. Roje, Sp. Roje) spada v celoti v I. p. o.
K. o. Sv. Pongrac (naselje Pongrac) se deli na III. in
IV.	p. o.
Meja, ki loči III. od IV. p. o. se začne v tromeji, ki jo tvorijo parcele 913/1, 914 in kat. meja s k. o. Sv. Magdalena. Od tu poteka meja proti vzhodu po severni meji
parcel 873, 869/1, 916 in 953 do kolovoza pare. št. 1709/1 ter po kolovozu do pare. 1047 tako, da vse navedene parcele spadajo v IV. p. o. Od tu se meja obrne proti jugu in poteka po zahodnih mejah parcel 954, 957/1, 957/3, 1041/1, 1260, 1263 do tromeje, ki jo tvorijo parcele 1254, 1253 in 1263. Tu se meja obrne proti vzhodu in poteka po južnih mejah parcel 1263, 1269, 1276/1, 1278 in 1276/3 do kat. meje s k. o. Zabukovica. Severni del od opisane mejne črte spada v III. p. o., južni pa v IV. p. o.
K. o. Sv. Andraž (naselje: Andraž nad Polzelo) se deli v III. in IV. p. o.
V IV. p. o. spada del zaselka Gornji Sevčnik in sicer do meje, ki ima izhodišče na tromeji, ki jo tvorijo parcele: 1598 (Preše), 1705 in 1707. Od opisane tromeje poteka meja v smeri proti severo-zahodu po mejah parcel: 1707, 1697, 1678, 1636/1, 1579, 1580, 1586, 1587/1, 1576/3, 1560/3, 1559/1, 1550/1, 1519, 1545/5, 1521, 1503/3, 1503/4, 1503/5, 1499, 1481, kjer je začetek kolovoza pare. št. 1962/1 tako, da vse navedene parcele spadajo v III. p. o. Od tu poteka meja po omenjenem kolovozu do pare. 1327/1 in se nadaljuje po južni in zahodni meji iste. Nadalje poteka meja po mejah parcel: 1317/4, 1315, 1317/1, 1969 (pot), 1290/2, 1970/2 (pot), 1253/4, 1252, 1250 in 1247 do kat. meje s k. o. Ložnica tako, da vse navedene parcele spadajo v III. p. o.
K. o. St. Janž (naselja: Vinska gora, Pirešica) se deli v II. in III. p. o.
Meja med II. in III. p. o. začne na tromeji, ki jo tvorijo: katastrska meja proti Lopju in meja med parcelama št. 73 in 74/1. Od opisane tromeje poteka meja vse po meji s k. o. Lipje do tromeje s cesto IV. reda in pare. 206/1. Od tu se obrne meja po cesti proti jugu do asfaltne ceste in poteka dalje po- isti proti jugo-vzhodu do gostilne Steiner. Od tu poteka meja po kolovozu proti severu do tromeje s parcelo 396 in 401, kjer se obrne proti jugovzhodu in poteka po mejah parcel 401, 402/2, 415, 462, 463, 486, 489, 515, 514/2 in 513/1 do meje s k. o. Prelska tako, da vse navedene parcele še spadajo v II. p. o. Od tu se obrne meja proti jugo-vzhodu po meji k. o. do tromeje s parcelo 533 in 523, kjer se obrne proti zahodu in poteka po mejah parcel: 533, 534/4, 534/7 in 534/6 ter dalje po potoku do tromeje s kolovozom, pare. št. 684/2 in 683. Od tu poteka meja v približno isti smeri po mejah parcel do asfaltne ceste tako, da parcele 683, 705/1, 705/2, 709, 812, 824, 822 in 812 še spadajo v II. p. o. Od tu poteka meja zopet po asfaltni cesti do parcele 132/4, kjer se obrne proti severu po zahodnih mejah parcel: 132/6, 134, 139 in 141 do križišča poljskih cest. Na križišču se meja obrne proti severo-zahodu in poteka po kolovozu do jarka ter se nadaljuje po jarku do začetne opisane tromeje.
Ves preostali del k. o. izven opisa te meje, spada v
III.	p. o.
K. o. Tešova se deli v L, II., III. in IV. p. o.
Opis meje med I. in II. p. o.
I. p. o. se pričenja na tromeji parcel št. 651/1, 638/2 in 805 in poteka po občinski poti pare. št. 809, nato zavije proti jugo-vzhodu po potoku pare. št. 825, ki je obenem katastrska meja, nato preide v potok Eolsko in pri pare. št. 756 zavije na meje pare. št. 755/2, 756, 692/2 do ceste I. reda Maribor—Ljubljana tako, da so omenjene parcele v I. p. o. Od tega mesta dalje poteka meja ca. 50 m po glavni cesti do občinske poti, kjer zavije proti severu do mostu na Eolski in po stari cesti do tromeje parcele št. 651/1, št. 638/2 in 805.
Opis meje med II. in III. p. o.
Ves južni del k. o. od glavne ceste in omenjene meje pri opisu I. p. o. spada v II. p. o., ki se nadalje razteza še severno od glavne ceste po kat. meji, ki meji s k. o. Vransko do tromeje parcel št. 593, 579 in 577/2 in je na mapi označena z rimsko št. 19, nato poteka meja med II. in III. p. o. po mejah citiranih parcel, tako, da le-te spadajo v drugi p. o.: 591, 584, 585, 586, 566/1, 566/2, 567, 541/1, 500/2, 499, 496, 497/3, 497/5, 483/3, 484/2, 488, 460/1, 460/2, 461, 454, 453. Na severnem delu parcele št. 453 se meja II. p. o. pokriva proti jugu z mejo k. o. proti k. o. Prekopa.
Opis meje med III. in IV. p. o.
Severni del k. o. spada v IV. p. o. in pričenja na tromeji parcel št. 338/18 in 338/17 ter poteka po mejah parcel tako, da te spadajo v III. p. o.: 338/17, 338/12, 338/16, 338/82, 338/89, 338/77, 343, 338/91, 338/75 in 338/76.
K. o. Trnava (naselja: Trnava in Zakl) spada v celoti v I. p. o.
K. o. Vel. Pirešica (naselja: Vel. Pirešica, Pernovo) se deli v L, II., III. in IV. p. o.
VI. p. o. spada predel, ki ga omejujejo: cesta Ložnica—Vel. Pirešica, asfaltna cesta in kat. meja s k. o. Levec.
Med II. in III. p. o. se začne meja na tromeji s k. o. 2alec in k. o. Gotovlje. Od tu poteka meja proti severu po potoku do meje med parcelami 1173 in 1087. Od tu gre meja v isti smeri po zahodnih mejah parcel 1173, 1192 in 1170 do kolovoza, kjer se obme proti vzhodu in gre po kolovozu do pare. št. 1158/2, kjer se obrne proti severo-vzhodu in po severo-vzhodnih mejah parcel št. 1158/2, 1158/3, 1158/1, 1157/1 in 937/2, izbije na asfaltno cesto. Od tu naprej je meja asfaltna cesta do tromeje s pare. 940, kjer se meja obrne proti reki Pirešici. Od mostu naprej gre meja po cesti za in skozi Pernovo in se pri gasilskem domu obrne proti severo-zahodu po kolovozu, ki pri pare. 536 preide na mejo k. o. Železno.
V IV. p. o. spada kompleks v Pernovskih gorah, ki meji na severu na k. o. Železno. Na zahodu pa poteka meja po zahodni meji parcel št. 1, 158, 159 in 161. Tu se meja obrne proti vzhodu in poteka po mejah parcel 161, 29/1, 38, 39, 83, 85, 90/2, 90/1, 92, 93, 106 in 109 do meje s k. o. Železno tako, da navedene parcele še spadajo v
IV.	p. o.
K. o. Vransko se deli v I. in II. p. o.
Meja med I. in II. p. o. pričenja na skrajnem jugu k. o. in poteka prvih 200 m po avto cesti Ljubljana—Maribor, kjer se pri pare. št. 482 odcepi na staro cesto, ki pelje skozi trg vse do križišča pri pare. št. 68/2, kjer se odcepi na občinsko pot (proti Praprečem) in meji po poti vse do mesta, kjer pot doseže kat. mejo, to je pri pare. št. 368/1 in 368/2. Tu se meja obrne v ostrem kotu ter ca. 200 m poteka po kat. meji, kjer nato preide v potok pare. št. 785 (ta prehod napravi v točki, ki je na mapi označena z arabsko številko 27). Meja nadalje poteka po potoku parcele št. 785 do tromeje parcele št. 237/3, št. 226 in št. 225. Od tu naprej meja poteka po severni meji pare. št. 220, kjer preide v občinsko pot pare. 773/7 in vse do mostu, ki je na mapi označen z arabsko številko 18. Od tu naprej poteka meja ca. 100 m po meji
k.	o. do mesta, kjer se cesta 8. reda in potok Eolska sekata. Od tega mesta naprej poteka meja med drugim in
l.	p. o. po potoku Eolska in tako meji ves južni del I. p. o. do mesta, kjer Eolska dotika k. o. mejo, to je pri pare. št. 761 in št. 494/1.
II. p. o. je zajet z opisano mejno črto, kjer pa to ni slučaj, pa se končuje z mejo k. o. Tako se H. p. o. v k. o. Vransko sestoji iz treh delov: severnega, južnega in zahodnega.
K. o. Zabukovca (naselja: Migojnica, Griže, Zabukovca) se deli v L, II. in III. p. o.
Začetek meje med I. in II. p. o. je tromeja, ki jo tvorijo parcele 2141/24, 2141/25 in reka Savinja. Od tu poteka meja proti jugu po zahodnih mejah parcel: 1250, 1233, 1232, 1231, 1230, 1229, 1225 in 1227, kjer doseže kolovoz, po katerem se meja nadaljuje do križišča s cesto
III.	reda. Od tu poteka meja po severnih mejah parcel: 1459, 1456 in 2117/2 do ind. železnice Žalec—Zabukovca. Tu se meja obrne ob železnici proti Zabukovci do južne meje pare. 1454/1, kjer se obrne proti zahodu ter preko železnice in ceste po južni meji poteka ob parceli 1700 in se na kraju iste obrne proti jugu in poteka po robu, to je po zahodnih mejah njiv, ki imajo smer vzhod-zahod do kolovoza pri parceli 1605. Od tu poteka meja dalje proti severu po zahodni meji parcele 1587 in 1888 do pare. 2141/16 in nato po meji kat. občine proti vzhodu do začetne točke.
Meja med II. in III. p. o. se začne na tromeji, ki jo tvorijo parcele 1063/1, 2040 in kat. meja s k. o. Sv. Pon-grac. Od tu poteka meja po južni in zahodni meji par-
cele 2063/1 do tromeje s parcelo 2045/1, kjer se obrne proti vzhodu po južnih mejah parcel: 2046, 2047, 2048, 2030/1, 2029, 2027, 2034 do ceste Žalec—Zabukovca. Od tu daljeje meja cesta v smeri Zabukovce do križišča z ind. železnico in potokom. Od tu poteka meja po potoku proti severu do mostu. Pri mostu se meja obrne proti vzhodu po južni meji pare. 933/1 in nato po kolovozu do parcele 1408/1. Od tu poteka meja proti vzhodu po južnih mejah parcel: 1408/1, 1404, 1403, 1387 in 1388. Od tu poteka meja po kolovozu izpod Lurda do križišča s cesto III. reda Petrovče—Griže. Od križišča proti vzhodu je mejn cesta do novih nasadov »Mirosana«, ki vsi spadajo v II. p. o.
K. o. Zalog (naselja: Zalog, Podlog, Sp. Grušovlje, Zg. Grušovlje) se deli v L, II. in III. p. o.
Meja med I. in II. p. o. poteka od tromeje, ki jo tvorijo: kat, meja s k. o. Založe, parcele 692 in poljska cesta št. 2127. Od opisane tromeje poteka meja po tej cesti proti jugo-vzhodu do križišča s cesto IV. reda, št. pare. 2153. Od tu se meja obme proti severu po omenjeni cesti do severne meje parcele 1493/2, kjer se obrne proti vzhodu in poteka po severnih mejah parcel: 1493/2, 1496/2 , 647, 645, 635/2 do kolovoza pare. št. 2.141 in 2143 ter po istem proti vzhodu do parcele 553/2. Od tu gre meja po mejah parcel 535/2, 535/4, 1548 in 1551/1 do potoka na meji s k. o. Goto vij e tako, da navedene parcele spadajo v II. p. o.
V	II. p. o. spada kompleks, v katerem so zajete parcele od št. 1473 do 1478/3, 1489, 1490 in 1491. Nadalje spada v II. p. o. kompleks, katerega začetek je v tromeji parcel 1507, 1509 in kolovoz, ki meji I. in II. p. o. Od opisane tromeje se meja med I. in II. p. o. obrne proti severu in poteka po mejah parcel: 1509, 1512, 1514/1, 1519/3, 1519/1, 1531/2 do kolovoza pare. št. 2149 tako, da navedene parcele še spadajo v II. p. o. Od tu se meja obrne proti severu-zahodu in poteka po omenjenem kolovozu do potoka na meji s k. o. Gotovlje. Ves preostali del severno od opisane meje spada v II. p. o.
K. o. Zaplanina (naselja: Zaplanina, Zajasovnik in Limovce) spada v celoti v IV. p. o.
K. o. Založe se deli na L, II. in III.' p. o.
Opis meje med I. in II. p. o.
Meja med I. in II. p. o. se pričenja na jugu parcele št. 466, ki je na mapi označena z arabsko št. 28 (topografski znak — most) in poteka proti zahodu po meji k. o. do tromeje parcel 730/1, 724/1, kjer preide na obč. cesto pare. št. 993 in poteka po njej do križišča obč. ceste 988, nadalje po njej ca. 200 m proti severu, do križišča z obč. potjo pare. št. 990/2 in se pri tromeji parcel št. 13, 41/1 in 12/1 odcepi od ceste ter se nadaljuje po mejah parcel št. 12/1, 7, 6, tako, da le-te še spadajo v I. p. o. Pri tromeji parcel št. 48/2, 49 in 3 preide meja p. o. na mejo
k.	o. in se po meji k. o. zaključi.
Opis meje med II. in III. p. o.
Meja med II. in III. p. o. pričenja na tromeji parcel št. 763/1, 762 in st. pare. št. 184 in se nadaljuje po cesti Polzela—Andraž pare. št. 1020 do pare. št. 788, kjer preide v potok pare. št. 1016/1 do tromeje pare. št. 660, 657/1 in potoka št. 1016/1, preide na meje parcel tako, da spodaj omenjene parcele spadajo v II. p. o. Te parcele so: 660, 664, st. 109, 104, st. 106, 703, 702/4, 700/2, 697, 698, 625,‘621, 619, 608, 607, 601, 603, 562, 561, 539/2, 539/5, 550/5, 540/2, 534/2, 523, st. 98, 508, 504, 499, 496, 453, 458, 459, 463, st. 2, kjer se konča na križišču obč. ceste pare. št. 988 in občinske ceste pare. št. 990/2 (Novi Klo-šter).
K. o. Žalec (naselja: Žalec, Ložnica, Vrbje) se deli v I. in II. p. o.
V	II, p. o. spada severo-zahodni del k. o., ki ga od
l.	p. o. loči regulirana struga reke Ložnice in cesta za Pirešico do tromeje s k. o. Levec in k. o. Vel. Pirešica in katastrsko mejo s k. o. Vel. Pirešica.
K o. Železno (naselja: Železno, Podvrh, Hramše in Galicija) se deli v III. in IV. p. o.
Izhodiščne meje, ki loči IV. p. o. od III., je tromeja Parcel: 1390/3, 22/1 in meja s k. o. Vel. Pirešica. Od tu
poteka meja proti severu, po mejah parcel: 1390/3, 1390/2, 1389, 1388/1, 1388/4, 1306, 1318/1, 1264/2, 1264/1 in 1263 do grabna pare. št. 2155 tako, da še vse naštete parcele spadajo v IV. p. o. Od tu gre meja po grabnu v isti smeri do sotočja z grabnom pare. št. 2156/1, kjer se po istem obrne proti vzhodu do tromeje s pare. 89 in 266. Tu se meja obrne proti severo-vzhodu in poteka po mejah parcel: 266, 259, 258, 234, 239 in 240/1 do meje k. o. Dobrna. Od tu se meja obrne proti jugo-vzhodu po meji s k. o. Dobrna in k. o. Rupe do tromeje, ki jo tvorijo pare. št. 445, kolovoz št. 2102 in kat. meja. Od opisane tromeje poteka meja proti severo-zahodu po omenjenem kolovozu vse do pare. 373/1. Od tu poteka meja v isti smeri po mejah parcel 373/1, 374/1, 375/1, 376/2, 378/1, 380 in 381 do tromeje s kolovozom. Od tu poteka meja proti jugu po omenjenem kolovozu do križišča s cesto v Galiciji. Od tu gre meja proti zahodu po cesti pare. št. 2103 in 2141 po pare. 1449/3 in od tu po južni meji parcele 1449/1 in naprej po kolovozu pare. št. 2110 in 2077/2 do na začetku opisane tromeje.
Poleg opisanega kompleksa spada v IV. p. o. tudi mali kompleks na Gori, ki meji na jugu na k. o. Sv. Jun-gert, na vzhodu na k. o. Rupe, a na zahodu poteka meja po vzhodnih mejah parcel: 723/2, 724/2, 724/1, 734, 735, 619 tako, da navedene parcele spadajo v III. p. o.
148.
Skupščina občine Žalec je po sklepih zborov volivcev in 5. členu temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64), 13., 130. in 210. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) v zvezi z 138. in 150. členom statuta občine Žalec (Uradni vestnik okraja Celje, št. 29-242/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. februarja sprejela
ODLOK
o osnovah in stopnjah prispevkov in davkov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini Žalec in osnove so določene s tem odlokom.
II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
2.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se plača po stopnji 6,8 %•
3.	člen
Pavšalne mesečne osnove za plačevanje prispevka od delovnega razmerja za določene kategorije zavezan-
cev so naslednje:
din
a)	od osebnih dohodkov odvetniških
pripravnikov	35.000
b)	od osebnih dohodkov gospodinjskih
pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih	12.000
c)	od osebnih dohodkov hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih	hišah	20.000
č) od oseb zaposlenih pri krajevnih
skupnostih	20.000
d)	od osebnih dohodkov lovcev in
ribičev, zaposlenih v lovskih in ribiških organizacijah	15.000
e)	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih
v domovih planinskih društev	20.000
Naštete pavšalne osnove se uporabljajo samo za obračunavanje prispevka iz osebnega dohodka,
III.	Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti
4.	člen
Stopnje prispevka iz osebnega dohodka od kmetij-
a) v	I. proizvodnem okolišu	43 %
b) v	II. proizvodnem okolišu	32 %
c) v	III. proizvodnem okolišu	12 %
č) v	IV. proizvodnem okolišu	0%
5.	člen
Vrednosti posekanega lesa, ki je osnova za odmero prispevka od gozda znašajo po posameznih razredih:
	I.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VII.	VIII.
a)	za iglavce: 3.000 2.700	2.300	2.000	1.600	1.100	600	300
b)	za listavce: 1.000 800	600	400	200	100	—	—
			6. člen				
Stopnje prispevka iz osebnega dohodka od gozda so proporcionalne in znašajo v vseh okoliših:
A)	za iglavce	10 °/o
B)	za listavce	5 %
IV.	Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti
7.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se odmerja po stopnji 17,5 %.
8.	člen
Letni kosmati osebni dohodek delavcev ustrezne strokovne izobrazbe, na podlagi katerih se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevka od obrtne dejavnosti in stopnje za pavšalne osnove znašajo:
Stroka	Osnova din	Stopnja %
1. Predelava nekovin mletje nekovinskih rud	1,500.000	17,5
2. Predelovanje kovin ključavničarstvo, kleparstvo, avtokleparstvo, avtomehanika, orodjarstvo, kovinostrugarstvo, vodovodno inštalaterstvo, elektroinštalaterstvo, finomeha-nika, izdelava kovinske galanterije	900.000	11
kovači, mehaniki	700.000	7
3. Izdelovanje kemičnih izdelkov vse obrti iz te stroke	900.000	11
4. Predelovanje lesa		
mizarstvo, parketarstvo, vrbopletarstvo, sodarji, strugarstvo	850.000	17,5
kolarstvo, žage venecianke	500.000	11
5. Predelovanje papirja fotografi	600.000	8
izdelovanje umetnega cvetja	900.000	15
6. Predelovanje tekstilnih izdelkov krojači, šivilje	600.000	7
pletilje, izdelovanje kravat	750.000	14
7. Predelovanje usnja čevljarji, tapetniki, sedlarji	600.000	6
rokavičarji	900.000	17,5
8. Izdelovanje živil slaščičarji, mlini	600.000	9
peki, sodavičarji	1,000.000	17,5
O	Sr?
y	ra
Stroka	° „	5
“ .s	g-
9.	Stavbna obrt
soboslikarji, zidarji, fasadarji, pečarji, tesarji, teracerji,
kamnoseki	900.000	15
Storitvena obrt	f	
avtoprevozniki	900.000	17,5
brivci, frizerji	900.000	10
žaganje drv, gašenje apna	500.000	11
vsi ostali obrtniki, ki niso		
navedeni	500.000	8
Gostinska stroka		
gostilne	1,400.000	14
9. člen		
Višina prispevka v pavšalnem letnem znesku znaša		
		din
— avtomehanik		20.000
— kovaštvo		8.000
— kleparstvo		20.000
— vodovodno inštalaterstvo		20.000
•— ključavničarstvo		15.000
— finomehaniika		20.000
— elektroinštalaterstvo		20.000
— urarstvo		8.000
— elektromehanika za gospodinjske stroje		10.000
•—• radiotehnika		12.000
— mizarstvo		15.000
— sodarstvo		12.000
— kolarstvo		6.000
— tapetništvo		12.000
— kroj.aštvo		10.000
-—• šiviljstvo		8.000
— čevljarstvo		3.000
■— sedlarstvo		10.000
— soboslikarstvo		20.000
— pečarstvo		15.000
•—• zidarstvo		20.000
— tesarstvo		20.000
— brusaštvo		3.000
— žaganje drv		8.000
— vlivanje izdelkov iz umetnih mas		15.000
— izdelovanje okrasnih izdelkov		50.000
— frizerske usluge		12.000
Za opravljanje obrtnih storitev,	ki niso izrecno na-	
te v tem členu, se plača prispevek ustrezno naj sorod-		
nejši stroki, ki je našteta.
10.	člen
Najvišja ekonomska amortizacija znaša:
—	na	orodje	13	%
—	na	stroje	10	%
—	na	stavbišča	5	%
11.	člen
Prispevek po odbitku se plača ob vsakem izplačilu:
1.	od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira jugoslovanska loterija 1'5 %;
2.	od dohodkov zavarovalnih poverjenikov 15%;
3.	od provizij zastopnikov zavodov za varstvo malih avtorskih pravic 15 %;
4.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije 15 %;
5.	od provizij poslovnih agentov ni poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in podobno ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije 15 %;
6.	od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo
ob pretežni uporabi telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku 15 %;
7.	od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti in od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino 20 % ;
8.	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije 15 %;
Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka, ki se pobira pri izplačilih dohodkov, obračuna tisti, ki dohodke izplača. Ta je odgovoren za pravilnost obračuna prispevkov.
9.	Prispevek po odbitku se plača tudi od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev po stopnji 15%.
Prireditelji potujočih zabavišč in prireditev morajo pred začetkom dela oziroma prireditev prijaviti zabavišče oziroma prireditev za dohodke pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
12.	člen
Poslovne knjige morajo voditi zavezanci prispevka od obrtne in druge gospodarske dejavnosti, katerih promet presega 12,000.000 din.
V.	Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev
13.	člen
Letna osnova za zavezanca prispevka od intelektualnih storitev ne more biti manjša od 1,200.000 din.
14.	člen
Stopnja od intelektualnih storitev znaša 15 %.
od	401.000	do	600.000	din	55%
od	601.000	do	800.000	din	60 %
od	801.000	do	1,000.000	din	65 %
		nad	1,000.000	din	70 %
IX.	Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto
18.	člen
Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto se plača v letnih zneskih in to:
—	na traktorjedo 15 KS od KS	2.000
—	na traktorje nad 15 KS od KS	3.000 din
—	na traktorske prikolice od tone	1.500 din
—	na mlatilnice na motorni pogon s
kapaciteto nad 400 kg na uro	4.000 din
—	na žage venecianke na električni
ali vodni pogon od lista	20.000 din
—: na samorodno trto od trsa	5 din
X.	Davek na dobitke od iger na srečo
19.	člen
Stopnja davka na dobitke od iger na srečo znaša
10%.
XI.	Davek na dohodke, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb
20.	člen
Davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb se plača od osnove za vsakega delavca po stopnji 10 %•
VI.	Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
15.	člen
Stopnja prispevka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav je 15 %.
VII.	Davek na dohodke od stavb
16.	člen
Davčna stopnja na dohodke od stavb je 50 %.
VIII.	Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic
17.	člen
Stopnje davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic so progresivne in znašajo:
od	51.000	do do	50.000	din 100.000	din	20% 30%
od	101.000	do	200.000 din	40%
do	201.000	do	300.000 din	45 %
od	301.000	do	400.000 din	50%
21.	člen
Letni pavšalni znesek davka, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih za dejavnosti, ki plačujejo prispevek na podlagi pavšalnih osnov ali v pavšalnih zneskih znaša za vsakega zaposlenega delavca:
din
— mletje nekovinskih rud, parketarji, mizarji, zidarji, plelilci vrbovih šib,
kleparji, vodovodni inštalaterji	30.000
—	kovači, brivci	20.000
—	kolarji, krojači, šivilje, čevljarji	10.000
—	vsi ostali, ki niso navedeni	10.000
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1965.
Št. 422-6/65-5/1
Žalec, dne 25. februarja 1965
'	Predsednik
Skupi‘me občine Žalec
Tone De1ak 1. r.
Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje* v Celju - Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk ČP »Celjski tisk* — Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg Svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna uredništva 16, uprave 82 — Naročnina znaša letno
1.200 din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10