SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Izvršni svet SKRAJŠANO POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE UUBLJANA — ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1979 ZAKLJUČEK K OCENI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA— ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1979 — od 17. X. 1979, ki je bila obravnavana na vseh zborih Skupščine dne 20.11.1979 Ljubljana, april 1980 . UVOD Leto 1979 je že četrto leto v katerem je bila na prvem mestu v ekonomski politiki izpostavljena stabilizacija gospodarskih tokov, vendar se je, žal, končalo z doslej najvišjo stopnjo inflacije. Za prvo polletje je bila značilna visoka gospodarska rast, inten-zivna rast cen in rastoči deficit plačilne bilance. Stopnja rasti je temeljila na preveliki porabi in ni imela osnove v ustvarjenem do-hodku. V drugem polletju so začeli delovati restriktivni ukrepi, ki so vplivali zlasti na porast industrijske proizvodnje. Sprejeti ukrepi naj bi predvsem zavrnili naraščajoči trend cen, vendar se bo del inflacijskih teženj prenesel tudi v leto 1980. Inflacija in s tem nestabilnost je bila osrednji problem našega gospodarstva v letu 1979. Pri takem porastu cen nam ni uspelo ustaliti gospodarskih tokov, nasprotno, višje cene surovin, velik pritisk finalne porabe in nezadovoljiva preskrba z repromaterialom zaradi uvoznih restrikcij, so vzpodbudili rast cen preko vseh ovirov. Če primerjamo gibanje gospodarskih in družbenih tokov v svetu se soočamo s težko gospodarsko situacijo v letu 1979. V preteklem letu je tudi razviti zahodni svet beležil negativna gibanja: proiz-vodnja in povpraševanje po blagu široke potrošnje; pa tudi obseg investicij so se zmanjševali ob nespremenjeni ali naraščajoči stopnji brezposelnosti. Povečanje cen nafte je spodbudilo inflacijska giba-nja, to pa je ob povečanih drugih dajatvah vodilo k poslabšanju menjalnih pogojev ter s tem na obseg svetovne menjave. Zunanje-trgovinske bilance zahodnoevropskih držav so se v letu 1979 že nagibale k primanjkljaju. Pri takem razvoju dogodkov je večina dežel že sprejela protiinflacijske ukrepe, ki bodo vplivali na gospo-darska gibanja v letu 1980, katerih posledice bodo prisotne tudi v našem gospodarstvu. TEMELJNA IZHODIŠČA za vse nosilce gospodarskega, social-nega in prostorskega razvoja občine Ljubljana-Šiška v letu 1979, ki ^ so bila sprejeta s smernicami za uresničevanje politike družbenega * plana v obdobju 1976-1980 v letu 1979 so bila v prizadevanjih, ki so jih v svoje programe za leto 1979 vgradile OZD, SIS in KS, uspešno realizirana. Tako lahko pozitivni intenziviranosti samo-upravne organiziranosti združenega dela, SIS in KS štejemo ureje-nost na področju svobodne menjave dela, vse bolj dosledno uvelja-vljanje družbenega dogovora o minimalnih življenjskih in kulturnih standardih in skladnejšo rast zaposlovanja. Vse uspehe, ki smo jih dosegli na področju izvozne usmerjenosti, zmanjševanju uvoza, obrzdani rasti osebnih dohodkov, itd. lahko pripišemo dejstvu, da so se delavci v vseh samoupravnih organizaCijah in skupnostih podrejali načelom stabilizacije, ki so jo v svoje programe vgradile, spremljale in izpolnjevale tudi vse družbenopolitične organizacije v občini. Vse močnejša vloga krajevne skupnosti kot nosilca skladnega prostorskega razvoja je pripomogla k kontinuiranem reševanju vseh razvojnih problemov. POROCILO O POSLOVNIH REZULTATIH občine Ljubljana-Šiška dajemo na podlagi podatkov zaključnih računov organizacij združenega dela, obdelanih priSLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGO-VODSTVA - PODRUŽNICA LJUBLJANA. Primerjave med letom 1978 in 1979 motijo: — v letu 1978 spremenjen sistem obračunavanja dohodka, ki je bil podvržen prilagajanju in usklajevanju z novim zakonom — preoblikovanje vsebine posameznih bilančnih kategorij, — tekoči procesi ustanavljanja novih temeljnih organizacij združfr- | nega dela. 4' I. GOSPODARSTVO " | 1) KAZALCI RAZVOJA GOSPODARSTVA: | Predvidevanja gospodarskega razvoja v letu 1979 so temeljila na možnostih: povečanja proizvodnje v obstoječih in novih proiz-vodnih zmogljivostih, pogojev ponudbe in povpraševanja na trgu, povečanju izvoza ter intenziviranosti naporov za stabilizacijo go-spodarstva. \ a) PLANIRANI KAZALCI RAZVOJA - REALIZACUA KA-ZALCEV RAZVOJA IN DlNlAMIKA RASTI ZA DOSEGO SREDNJEROČNEGA PLANA DO LETA 1980: V planskem obdobju 1976—1980 smo si zastavili za cilj glo-balno strategijo razvoja, ob tem da smo za vsako gospodarsko leto posebej določili razvojne cilje s kazalci. Za leto 1979 ugotavljamo, da so rezultati gospodarstva občine ugodnejši, kot bi sicer, glede na vse okoliščine, pričakovali pred-vsem glede na težave v preskrbi z uvoženimi surovinami, ki so v največji meri prizadele bazično kemično industrijo. (Glej tabelo na 15. strani) VIRI PODATKOV: a) za izračun družbenega proizvoda smo upoštevali podatek: ZA-VODA SRS ZA STATISTIKO in sicer: ' ^»^i. - — kot deflator indekscen v trgovini na drobno ' " ': - kot deflator (korektor) v zajemanju posameznih bilančnih kategorij v razdobju 1976-1979 - podatki SLUŽBE DRUŽ-BENEGA KNJIGOVODSTVA - ZVEZNA METODOLO-GIJA. OPOMBA: Izračuni niso točni, ker bi morali uporabiti še implicit-ne deflatorje za posamezne gospodarske dejavnosti, kateri so znani samo na nivoju SRS — niso pa uporabni za občine, ker se ne izračunavajo po občinah. Odstotki izračuna doseženega nominalnega družbenega proiz-voda zmanjšano za obaž deflatorja - razlika predstavlja porast realnega družbenega proizvoda v tekočem letu, b) Za izračun stopnje rasti zaposlovanja — je vzet podatek \z po-sebnih podatkov k poslovnemu rezultatu med letom — bilanca uspeha - povprečno število zaposlenih na podlagi stanja na koncu meseca, c) rast produktivnosti dela se izraža kot razlika med rastjo realnega družbenega proizvoda in rastjo zaposlovanja. V prikazu dose-ženega družbenega proizvoda za področje gospodarstva zaje-mamo samo zaposlene v združenem delu ter ne izračunavamo rasti družbene produktivnosti na osnovi števila vseh zaposlenih (tudi v družbenih dejavnostih, v zasebnem sektorju itd.), d) realno rast osebnih dohodkov izračunamo na podlagi podatkov v poslovnemu rezultatu med letom — bilanca uspeha — vse vkal-' kul. bruto osebne dohodke. Tako dobljeno nominalno rast osebnih dohodkov korigiramo z indeksom cen življenjskih stro-škov, objavljenega od strani ZAVODA ZA STATISTIKO SRS. PREGLED: a) planiranih kazalcev razvoja, b) realizacije kazalcev razvoja v letih 1976—1979 c) dinamike rasti v letu 1980 - za dosego srednjeročnega plana v srednjeročnem planu 1976 - 1980 (realne stopnje v %) ELEMENTI DRUŽBENI realnih PLAN OBČINE rasti LJUBLJANA- ŠIŠKAZA obdobje 1976-1980 SMERNICE ZA URES-NIČEVANJE DRUŽBE-NEGA PLANA za leto: REALIZIRANE REALNE STOPNJE V PRIMERJAVI S PLANIRANIMI v letih: 1976 1977 1978 1979 . 1980 1976 1977 1978 1979 1980 družbeni proizvod 6 6 7 8 7 4 5,1 8,8 8,9 5,2 zaposlenost 3 3 2,8 2,8 3,2 1,6 1,7 2,2 3,7 2,3 produktivnost ' ^ dela ^3 3 4,2 5,2 3,8 . 2,4 3,4 6,6 5,2 2,9 osebni dohodki 2 2 2 4 3 nominalna 3,7 3,7 2,3 2,7 rast OD '* 'V ¦''',, •• -'¦..; ¦¦''. .;.., '. ¦ : ¦ '.¦-.- .. ¦ 25%po- '¦¦...¦-¦.'¦ .-¦' ...'¦¦ •¦¦ ¦ '¦ . ¦¦;¦¦¦ ..--¦ ' :'. časneje od : '¦ ... ..;, •¦¦.. - _¦¦. - v .;- ¦¦,¦.'¦¦ ¦ : ¦ ¦ ' , ¦" ' ¦ nominalne . ..'¦ . . ¦.'.¦¦:. ' ¦¦, ¦ ¦ ¦¦ " ... >'¦¦¦¦' rasti dohodka . . , " , '• izvoz ' 13,2 13,2 10 10 10 6. 6,3 minus 46,4 35 7 • ¦. ¦ ¦ . ,....... . . . . •¦ ¦¦¦¦ . . 1.8 . , ; ; - uvoz 12,3 12,3 6 0 6 1 3,5 14,0 50,0 45,9 e) izvoz in uvoz izračunavamo na podlagi podatkov ,,SPREMLJA-NJA PLANA IZVOZA IN UVOZA", ki nam jih dostavljajo OZD, ki so vključene v zunanjetrgovinsko menjavo. To so no-minalne vrednosti preračunane po paritetnem tečaju 1 USA do-larja = 19 din — Za spremljanje družbenega plana v letih 1976, 1977 in 1978 smo uporabili podatke izračunane in publicirane pod naslovom ,,NEKATERI POGLEDI DO URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA 1976 - 1980 V OBČINI UUBLJANA-ŠIŠKA (štev. 3-278/79 int., z dne 5. XII. 1979): — dmžbeni proizvod — zaposlenost, , — produktivnost, — osebni dohodki, dočim smo dosežene rezultate na področju zunanjetrgovinske menjave preračunali iz nominalnih vrednosti v realne vrednosti po indeksih povprečne cene v zunanjih trogovinah izračunanih od ZVEZNEGA ZAVODA ZA STATISTIKO in to: — za leto 1976 v primerjavi z letom 1975: obvestiloZVEZNEGA ZAVODA ZA STATISTIKO štev. 67 od 9. lil. 1977, — za leto 1977 v primerjavi z letom 1976: obvestilo ZVEZNEGA ZAVODA ZA STATISTIKO štev. 330 od 26. XII. 1978, — za leto 1978 v primerjavi z letom 1977: obvestilo ZVEZNEGA ZAVODA ZA STATISTIKO štev. 56 od 28. II. 1979 in — za leto 1979 v primerjavi z letom 1978: obvestilo ZVEZNEGA ZAVODA ZA STATISTIKO štev. 29 od 23. I. 1980. Če pregledamo izračun realnih stopenj doseganja ciljev v letu 1979, potem moramo poudariti, da se z rastjo realnega družbenega proizvoda v višini 5,2 % vgrajuje rast družbene produktivnosti dela (2,9 %) s skoraj planiranim razmerjem 60 %. Če ob tem dodajamo, da se realna rast osebnih dohodkov realizira izpod planirane stop-nje 3 % lahko ugotovimo pravilno usmerjenost gospodarstva občine v pogledu ustvarjanja dohodka. i ¦¦¦ • Zadolžitve, ki smo jih sprejeli s tem, da povečujemo izvoz, smo sicer izvršili pozitivno. Realna stopnja izvoza je več kot za eno tretjino presežena, dočim je pri uvozu še vedno premočno prisotna plinifikacija SRS, ki povečuje ,,šišensko" stopnjo uvoza. Brez te postavke pokrivamo izvoz v celoti in dosegamo presežek 36,8 %. Vsi ti rezultati kažejo pravilno naravnanost samoupravnih od-nosov v združenem delu ter v prevzemanju velikih naporov s strani delavcev in poslovnih organov pri vzpostavljanju novih odnosov, ki slone na stabilizaciji. b) ZAPOSLOVANJE V LETU 1979 V letu 1979 je bila predvidena stopnja novega zaposlovanja 3,2 %. Po podatkih, ki so nam znani iz dveh virov: 1. a) Vir SDK, ki zajema preko bilance število zaposlenih na pod- lagi delovnih ur in zajema delavce, katerih sedež TOZD je v občini, izkazuje povečanje delavcev od 27.568 v letu 1978 na 28.232 v letu 1979, kar pomeni stopnjo novega zaposlovanja 2,4 % (samo po-dročje gospodarstva). b) Vir SDK, ki zajema preko bilance število zaposlenih na pod-lagi stanja na koncu meseca in zajema delavce, katerih sedež TOZD je v občini, izkazuje povečanje delavcev od 27.272 ob koncu decembra 1978 na 27.907 ob koncu decembra 1979 kar pomeni stopnja novega zaposlovanja 2,3 % (samo po-dročje gospodarstva). 2. Vir podatkov, ki jih zbira Komite za družbeno planiranje iz obrazcev RAD - pa zajema vse delavce v občini, to je tudi tiste, ki so zaposleni v poslovnih enotah, katerih sedež je zunaj obči-ne, pa izkazuje, da je bilo poprečno število zaposlenih v v družbenem sektorju 01—11 v negospodarstvu 12—14 SKUPAJ01-14 leto 1978 29.036 3.195 32.231 ieto 1979 30.464 3.290 33.754 (+) (1.428) (95) (1.523 stopnja 4,9 2,9 4,7 15 Zaposlenost v zvezi z aktiviranjem novih objektov v gospodarstvu (638 delavcev) ter negospodarstvu (93 delavcev) oziroma skupaj 731 delavcev, pomeni, da smo stopnjo novega zaposlovanja dosegli le z 2,5 % oziroma 0,7 % manj, kot smo pla-nirali. Vsa nova aktiviranja v letu 1979 so bila planirana in zaposlo-vanje v družbenem proizvodu upoštevano. c.) ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA STRUKTURA 1.) Struktura izvoza in uvoza po državah: - 1978 1979 1978 1979 IZVOZ UVOZ LZahodnedržave 37.2 28.0 88.1 75.0 2. Vzhodno-evropske države 50.0 42.7 10.2 23.9 3. Države v razvoju 12.3 26.9 1.7 9.7 4. Ostale države 0.5 2.4 - 1.4 2.) Po namenu: 100.0 100.0 100.0 100.0 1978 1979 1978 1979 IZVOZ UVOZ LŠirokapotrošnja . 38.0 35,1 - - 2. Repromaterial, surovine in rezervni deli za tekoče vzdrževanje 19.0 15,0 86.8 83.2 3. Oprema in rezervni deli za investicijski vzdržev. 9.7 20,6 11.1 6.1 4. Višje oblike menjave 24.6 21,1 1.4 4,3 5. Storitve 8.7 8,2 0.7 6,4 100.0 100,0 100.0 100.0 b) ZN za ind. c) ZN za centralne dejavnosti II. Pri izdelanih in potrjenih ZN je treba dodati še sprejem ZN G2 — Gramoznica Šmartno iz decembra 1979 3. Spremembe in dopolnitve ZN (velja poročilo iz ocene 79) 4. Novelacija urbanističnih načrtov (velja poročilo iz ocene 79) 5. Nerealizirane naloge (velja poročilo iz ocene 79) - ... ... 4. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Dejavnost Komunalne skupnosti je bila zelo razgibana in je bilo vloženih veliko naporov za dosego rezultatov gospodarjenja za leto 1979. Doseženi delovni rezultati so plod sodelovanja vseh dejavnikov na področju komunalnega gospodarstva in izvršeni so pozitivni pre-miki predvsem na izboljšanju komunalnih storitev in izboljšanju komunalnega standarda v občini. 5. STANOVANJSKO GOSPODARSTVA V letu 1979 je bilo zgrajenih 552 stanovanj jn to v soseski ŠS 7/1 Dravlje 146 (zadnji stanovanjski blok), v soseski ŠS 9 Koseze 384 stanovanj in v soseski MeS 7 Preska 22 stanovanj. Gradnja v soseskah ŠS 4/1 Stara cerkev, ŠS 8/1 Dravlje, ŠS 8/2 Nove Dravlje, ŠS 10 Draveljska gmajna, ŠS 107 Šentvid v letu 1979 ni bila začeta. V letu 1979 so se začela dela v soseski MeS 7 Preska na blokih SB 3 in SB 4. Individualna zadružna gradnja 30 objektov v Gameljnah ŠS 202/1cni bila začeta. Gradnja nedružinskih stanovanj v letu 1979 ni bila pričeta. 6. SIS ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE LJUBLJA-NA-ŠIŠKA Naloge SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana-Šiška po-dane z oceno za leto 1979 od 17. X. 1979 so bile v celoti realizi-rane. V teku so samo naloge, ki so stalno prisotne. 2. KMETIJSTVO Sprejeta usmeritev občine za področje kmetijstva in gozdarstva za leto 1979 je bila v glavnem realizirana po programu. Posamezna manjša odstopanja od planskih usmeritev so nastala zaradi težav pri izvrševanju nalog izvajalcev kmetijske politike to je KMETIJSKE ZADRUGE MEDVODE, KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI, SKUPNOSTI ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ter SKUPNOSTI ZA PRESKRBO LJUBLJA-NE. Vendar ima sprejeta usmeritev razvoja kmetijstva in gozdarstva občine dolgoročni značaj, zato bomo cilje razvoja kmetijstva in gozdarstva izvajali tudi v prihodnjih obdobjih. 2. 1. SKUPNOST ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA IN GO-ZDARSTVA: Naloge sprejetih s SMERNICAMI URESNIČEVANJA DRUŽ-BENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA vletu1979 so bile v celoti realizirane. 2. 2. KMETIJSKAZEMLJIŠKASKUPNOST V postopku so naslednje naloge, opredeljene s Smernicami: — Melioracij ob Gameljščici od Vojskega do Šinkovega turna na površini cca 80 ha in pod Rašico na cca 30 ha ni bilo mogoče pričeti, ker niso bili izdelani dokončni projekti. — V izdelavi je študija o razvoju kmetijstva v višinskem območju. — V občini še ni sprejet prostorski plan, ki pa bo sprejet v letu 1980. — Odkup kmetijskih zemljišč, ki so jih dali občani ter prenos pra-vice uporabe od Agroemone na KZS (gre za dislocirane parcele). — Na predlog KS Pirniče je v pripravi komasacija na površini cca 150 ha kmetijskih zemljišč. 3. GOSPODARJENJE S PROSTOROM Realizacija urejanja prostora 1. Sprememba in dopolnitev GUP-a je privedena do razprave na Skupščini meta Ljubljane (sprejetje 31/1-1980). 2. Zazidalni načrti: I. Naročeni so bili vsi načrti omenjeni v ceni 1979 vendar pa roki dokončanja kasnijo a) ZN za stanovanjske soseske II. DRU2BENE DEJAVNOSTI Izhajajoč iz smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1976-1980 v letu 1979 je možno izpo-staviti kot skupne nerealizirane naloge, ki se navezujejo na vse SlS-e predvsem naslednje: — niso bile formirane strokovne službe občinskih SIS družbenih dejavnosti, — ni bilo realizirano oblikovanje enot v okviru občinske skupnosti za otroško varstvo in občinske izobraževalne skupnosti, — realizirano tudi ni bilo načrtovano združevanje vzgojnovarst-venih organizacij v delovno organizacijo in združevanje osnovnih šol v delovno organizacijo. Po posameznih področjih je možno izpostaviti naslednje ele-mente: — pri OV ni bila pričeta gradnja VV prostora v stanovanjskem bloku E-1 za 60 mest, medtem ko bo VVZ objekt v KS Bratov Babnik za 204 otrok dokončan v letu 1980, — na področju vzgoje in izobraževanja ni bila realizirana načrto-vana izgradnja prizidka pri OŠ Simon Jenko (predvidoma v ju-niju 1980) ter adaptacija na OŠ Zvonka Runka, ki se predvideva zaleto1980, — na področju kulture in telesne kulture niso bile realizirane inve-sticije ter investicijsko vzdrževanje objektov kot je bilo predvi-deno v smernicah, — na področju zdravstvenega varstva je bilo premalo napravljenega pri zmanjšanju odsotnosti zaposlenih od dela, prav tako ni bilo v celoti realizirano zobozdravstveno varstvo in zmanjšana čakalna doba v ambulantah z ozirom na načrtovane investicije. Zasedena tudi niso bila vsa delovna mesta z medicinskim kadrom, — na področju zaposlovanja niso bili v celoti podpisani samoupr. sporazumi o minimalnih standardih in zaposlovanju ter zapo-slovanje invalidov in težje zaposljivih oseb. Vse nerealizirane naloge iz leta 1979 se prenašajo v letu 1980 kot zadnje leto uresničevanje srednjeročnega plana 1976—1980, nekatere od njih pa je možno opredeliti tudi kot trajne naloge, ki bodo vključene v srednjeročno obdobje 1981-1985. III. KRAJEVNE SKUPNOSTI S področja dela krajevnih skupnosti so bile izvršene v glavnem vse naloge razen tistih, ki se vsebinsko prenašajo v leto 1980. Niso pa bile izvršene naslednje naloge: — plansko predvidena sredstva na podlagi sprejetega samouprav-.¦ nega sporazuma o načinu združevanja in uporabe sredstev za finansiranje planov in programov razvoja krajevnih skupnosti: . — KS HINKO SMREKAR - odkup prostorov na Črnetovi 31. — do realizacije ni prišlo zaradi nedoseženega soglasja v ceni, — KS ZGORNJA ŠISKA - pridobitev prostora za nadzidavo DO USLUGA — do te investicije ni prišlo, pripravljena je rešitev, ko bo rešena židava prizidka k občinski stavbi, — KS KOSEZE — odkup prostorov v E bloku - ni prišlo zaradi visoke cene, — KS DRAVLJE — ni prišlo do nakupa prostorov za novo ustanovljeno krajevno skupnost — postopek pa je v teku. IV. KADROVSKAPOLITIKA ^ ^ S področja kadrovske politike se prenaša v 1980 leto del nalog normativnega značaja, ki izhajajo iz sprejetega Družbenega dogo-vora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin ter razprave in sprejemanje novih družbenih do-govorov in samoupravnih sporazumov s tega področja. Zajemanje novih kadrov v kadrovsko evidenco ,,po izobrazbi" ni bilo izvršeno v 1979. letu in se prenaša v 1980. leto po enotno dogovorjenih kriterijih na širši ravni. . V. LJUDSKA OBRAMBA Poglavitne naloge obrambnih priprav družbeno-političnega in gospodarskega sistema se izvajajo v skladu s sprejetimi programi. Nadaljuje se proces podružbljanja in krepitve splošne Ijudske obrambe z neposrednim vključevanjem vseh družbenopolitičnih dejavnikov na vseh ravneh in v vseh strukturah. Začrtane naloge in obveznosti so se v preteklem letu dosledno in dovolj kvalitetno izvedle, medtem ko na področju izdelave obrambnih načrtov gospodarskih in družbenih dejavnosti ocenju-jemo, da proces samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja ni bil dosledno izpeljan skladno z metodologijo, zato se naloge vskla-jevanja prenašajo v leto 1980. VI. DRU2BENA SAMOZASCITA Uveljavljanje družbene samozaščite, kot sistema najširše družbe-ne preventive, je v organizacijskem smislu uresničeno. Vidni so večji vsebinski rezultati samozaščitnega ravnanja. V vseh temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih delujejo komiteji za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, vedno po-gosteje pa se za zavarovanje družbenega premoženja uporablja na-rodna zaščita, tako, da so bile naloge s področja družbene samo-zaščite v preteklem letu v celoti izpeljane. VII.SPLOŠNAPORABA S smernicami opredeljena politika splošne porabe je bila s spre-jetjem nekaterih dodatnih ukrepov v 1979 v celoti izpeljana v duhu stabilizacije. Presežek proračunskih prihodkov je z odlokom o za-ključnem računu proračuna razporejen za skupno dogovorjene namene. Ocena, ki je bila podana v novembru 1979 se v ničemer ne spreminja. Pregled proračunskih prihodkov in izdatkov v letu 1979 bo objavljen v posebni delegatski prilogi Javne tribune, odlok o za-ključnem računu proračuna pa v Uradnem listu SRS. VIII.DRU2BENO POLITICNA SKUPNOST IN DRU2-BENOPOLITICNE ORGANIZACIJE Družbeno-politične organizacije občine Ljubljana-Šiška so za uresničevanje smernic v letu 1979 povezovale svoje aktivnosti, združene v SZDL kot enotni fronti socialističnih sil. Za uresniče-vanje zastavljenih ciljev so preko svojih osnovnih organizacij in organov nenehno izpolnjevale organiziranost in delovanje delegat-skega sistema na vseh nivojih in dosledno odpravljale pomanjklji-vosti, da bi s tem kar najdosledneje uresničevale oziroma sodelo-vale pri uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana-Šiška v letu 1979. Naloge programirane za leto 1979, so bile v celoti realizirane, razen tistih, katerih vsebina se oblikuje kot proces večletnega vgra-jevanja dela in medsebojnega povezovanja v krajevnih skupnostih. Stališče IS Izvršni svet je na svoji 14. seji dne 8. aprila 1980 obravnaval poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana— Šiška za obdobje 1976-1980 za leto 1979 ter ob tem ugotovil: — Predvidevanja o gospodarski rasti za leto 1979, ki so bila napo-vedana z oceno, ki jo je obravnavala Skupščina občine Ljublja-na-Šiška v novembru 1979, so se v celoti uresničila. Gospodarst-vo občine je doseglo rezultate, ki lahko zagotavljajo, da bi ob enaki intenzivnosti v letu 1980 v celoti izpolnili nekatere cilje, ki smo si jih postavili v začetku obdobja 1976—1980. — Izvršni svet pa ob tem kljub temu ugotavlja, da so kazalci, ki so predstavljeni, le relativni, ki ponazarjajo, da se je v nekaterih OZD močno povečal dohodek in s tem akumulacija, da pa ob tem še vedno nastopa 41 OZD, ki so ob koncu leta 1979 izka-zovale manj kot 2 % ustvarjene akumulacije v celotnem pri-hodku. — Kljub vse večjim uspehom na področju samoupravne organi-ziranosti in povezovanja med OZD, pa smo bili v preteklem letu pod pritiskom težkih razmer v pogledu nabave surovin, repro-materiala iz uvoza za potrebe izvozne dejavnosti. Na te razmere združeno delo ni moglo organizirano vplivati. Spričo dejstva, da se v letu 1980 pripravljamo na sprejem doku-mentov srednjeročnega plana 1981-1985 ter ob tem izpolnjujejo naloge, ki smo jih sprejeli na področju stabilizacije, je pomembno, da se v letu 1980 vse Samoupravne organizacije in skupnosti pri-pravijo na dosledno spremljanje akcijskih programov za stabiliza-cijo, ki so jih sprejele v letu 1980. Posebno pozornost pa je po-trebno nameniti: — Povečanju proizvodnje obenem z večjo izvozno usmeritvijo, s tem povečano rastjo dohodka, ki daje večjo akumulacijo, s tem pa še v OZD z majhnim deležem akumulacije odpravlja žarišče izgub. — Racionalnemu planiranju novega zaposlovanja, pravilni izvedbi ter spremljanju izvajanja kadrovskih bilanc, da bi lahko zadržali rast novega zaposlovanja v mejah 1,6%, s tem pa bi dvignili produktivnost dela višje, kot smo načrtovali. — Rentabilnemu vlagsnju sredstev v nove investicije in ob tem upoštevati dogovor o Osnovah in kriterijih o vlaganju v razširje-no reprodukcijo za leto 1980. — Zmanjševanju uvoza oziroma nadomeščanje uvoza z domačimi surovinami in repromaterialom ter znanjem. IS se je v preteklem letu prizadeval, da je z oblikami posveto-vanj, sestankov, obiski v delovnih organizacijah pripomogel k reše-vanju problematike na področju gospodarjenja, hkrati tudi izpol-njevanja obveznosti do sprejetih nalog, za katere se je s svojim pristopom obvezal, da jih bo reševal. Ob stalnem spremljanju rezultatov gospodarjenja ter ob sprot-nem odklanjanju deviacij je lahko pričakovati, da bodo vsi delavci v združenem delu, kakor tudi vse družbeno politične organizacije in skupnosti v celoti uresničile nalogo, ki smo si jih zadali s sprejetjem akcijskihprogramovzastabilizacijo. IZVRŠNI SVET