Dle Poitgebfthr bar ftezaMl Poštnina plačana * gotovinL
§f. 16 (805), lefo XVII. - V Ljubljani, 19,4.1945. f Preis - cena IS
ruBiuiua	w	b---
DRUŽINSKI TEDNIK
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 253, tel. št. 33-32. — Račun Pošt. hran. v Ljubljani št. 15.393. — Naročnina: V* leta 20 lir,
NOVA VOJNA
Pod gornjim naslovom je napisal v predzadnji številki Naše borbe, glasila dobrovoljskega korpusa, Dimitrije V. Ljotič uvodnik, ki je po originalnosti ideje in jasnosti logike vreden, da ga v celoti ponatisnemo.
Nova vojna: to nikakor ni fantazijska tretja svetovna vojna, to se pravi, konflikt med Angloameričani in Sovjeti, o katerem tako imenovana ofar-ska sredina noče nič slišati, ker ji ne gre v račun. Nova vojna: to je nemška gverilska vojna, ki je nujna in neizogibna, če bi nasprotnik zasedel Nemčijo, nemška vlada in vojaško vodstvo pa ne bi hotelo kapitulirati. Nova vojna: to je uvod in neizogiben pogoj za tretjo svetovno vojno.
Priporočamo svojim bralcem, da prebero in preštudirajo Ljotičev članek. Tiste vseznalce, ki zmerom vse najbolje vedo in že sline požirajo od ameriške čokolade, ki jih čaka čez famoznih 14 dni, bi pa opozorili na to, da je g. Ljotič užival pred vojno sloves enega naših najboljših pravnikov in poznavalcev mednarodnega prava — če jim že nič ne pomeni okoliščina, da je to in ono, kar svet danes prestaja, napovedal že pred Šestimi leti. Morda bi zato kazalo misliti, da nemara tudi pričujoče njegovo razglabljanje ni napisano tjavdan.
K. B.
Nova vojna:	tako jo imenu-
jemo najprej zaradi tistih zelo mnogoštevilnih, za katere se bo vojna proti Nemčiji končala v. nekaj dneh.
Ko bodo minili vsi roki in vsi od njih postavljeni pogoji, Vojna bo pa Se zmerom trajala, bodo videli, da še zdaleč ni končana in da so njihovi upi brez podlage. -
Ti njihovi upi temelje na dejstvu, da stoje Sovjeti pred Dunajem in pred Berlinom in da so Angloameričani pustili daleč za seboj Ren in lahko prodirajo v srce Nemčije, medtem ko' letalstvo uničuje možnosti rednega prometa, prvi pogoj za izrabo strateških smeri, ki so bile doslej nemška premoč. Pod takšnimi pogoji nemška organizirana vojna sila zares ne bo mogla več dolgo kljubo-
▼ati po na^eiib klasično fitrat£gi)G.
Zato je sklepanje tistih, ki pričakujejo nagel konec vojne, na videz pravilno: če je klasična strategija neomajna resnica, je konec vojne zares blizu.
Toda že dogodki po letu 1941. v Jugoslaviji so pokazali, da je na zasedenem ozemlju moči improvizirati vojaško silo, ki nadaljuje boj proti zavojevalcu. Jugoslovansko državno In vojaško vodstvo je stalo na stali-Sču klasične strategije: ko je podpisalo kapitulacijo, je s tem vnelo svojemu narodu pravno možnost za nadaljnje vojskovanje. Toda realnost je prav nato pokazala mnogo možnosti, danih na razpolago tistemu, ki Ima interes organizirati odpor.
Nemško državno in vojaško vodstvo nima nikakršnega interesa kapitulirati, fter mu ne dajejo sploh nikakršnih ugodnih pogojev, da bi ayi-glo pristati na kapitulacijo. 2e dolgo časa je od tega, ko je Goebbels zapisal v nekem svojem članku trditev, da za.vezniki podaljšujejo vojno, ne Nemčija ko zahtevajo brezpogojno kapitulacijo-, s tem je z naibolj poklicanega nemškega mesta prišla popolnoma jasna beseda, da bi nemško vodstvo pod količkaj ugodnimi pogoji prenehalo vojno Nemško vodstvo ne more kapitulirati j mora torej nadaljevati vojno. In nadaljevalo jo bo, pod pogoji, ki mu še ostanejo.
Utegne kdo na to reči: kako neki 1o bo nadaljevalo? Kje ima letala? Kje tanke? Kje prostor? Prav kmalu ■e bosta, če pojde tako dalje, sovjetska In angloameriška fronta združili. Kje je oskrba? Kje promet? Kje industrija?
1>«I Tisti, kateri tako vpraša, ima prav s »tališčsf klasične strategije. Toda Nemčit« ne more odložiti orožje, mora se vojskovat* in vojskovala »e bo, pri čemer se bo držala načel nove strategije in Uh razvila, tiste strategije, katere obrise vidimo od leta 1941. v Jugoslaviji.
Pogoji, zelo ugodni pogoji za to obstoje, a prvi pogoj je, da se sploh kdo hoče vojskovati.
Prvič mora biti vodstvo, ki se bo hotelo vojskovati. Takšno vodstvo Nemčija ima, o tem nihče ne more dvomiti.
(Imel sem priložnost g«vrorltl pred desetimi tedni z mlad‘y voditeljem neke balkanske p^tikomunlstične bojne organizacije. Moral sem občudovati njegovo vero. Rekel ml le: »Samo pet mož naj ostane pri življenju v naši organizaciji, bomo zmagali, bo zmagala naša misel.c Iz teh besed je kipela tolikšna moč, da Je bil sleherni dvom nemogoč. Naj se je zdelo le tako neverjetno, popolno-l
ma jasno je bilo, da pet mož, ki jih vodi takšna vera, zares mora zmagati.)
Drugič morajo biti možje, ki se bodo hoteli vojskovati. Takšne može Nemčija ima v zelo velikem številu. Ni ga naroda na svetu, ki bi imel toliko in takšne borce, kakor jih ima Nemčija. Računati sme z milijoni takih borcev, a toliko jih za ta nadaljnji boj niti ni treba: z mnogo manjšim številom se narede čudeži.
Tretjič ne sme biti kapitulacije, zakaj kapitulacija po eni strani konča boj in najmanj, kar se sme reči, naredi zmedo med narodom, po drugi strani pa da sovražniku neke pravice: pravico, da smatra vojno za končano in sleherno kršitev miru za bandit-stvo, protipraven prestopek, zaradi česar sme izvajati represalije. Toda vemo, da kapitulacije ni in da je ne bo.
Četrtič, vojskovati se ne sme narod ampak vojska, zakaj tudi to bi dalo sovražniku pravico do uničevanja in maščevanja, vrhu tega pa to Nemčiji niti potrebno ni, ker ima zadosti borcev, več ko zadosti.
Petič, vojska mora imeti dovolj lahkega orožja in streliva zanj. Vsakdo bo priznal, da je Nemčija temu pogoju kos.
Vsa ostala oskrba vojske pojde na rovaš sovražnika.
To imenujemo novo vojno tudi zaradi tistih, ki mislijo, da se sedanja končuje, in pa zato, ker jo bo bil velik narod, v velikih razsežnostih, organizirano, pod vodstvom pravega generalnaga štaba in po novi strategiji.
Kako se bo ta vojna razvijala?
Človek dobiva vtis, kakor da vzhodna fronta načrtno kljubuje, zahodna pa prosto pušča sovražnika naprej. Vsekako bolje ustreza nemškemu narodu, da pride čim manjši njegov del pod Sovjete, ker so življenjski pogoji pod Angloameričani, vsaj glede zverinstev, ki jih le-ti v glavnem nad nemškim narodom ne počno, zdaleč boljši od razmer pod Sovjeti.
Računati smemo, da bo najmanj en milijon mladih in zdravih Nemcev tvorilo novo nemško prostovoljsko armado, ki se bo skrila po gozdovih s svojim odličnim lahkim pehotnim orožjem in z zadostno količino streliva. Razdeljeni v majhne, gibke enote, bodo sovražnika (ki bodo bolje poznali kakor on njih) iznenada napadali n« pohodu ali pa doma, podnevi in ponoči, in ga vznemirjali, mu zadajali izgube in ga uničevali malone kakor bodo hoteli.
Računamo, da bo ta vojna strašno okrutna, uničevalna nasproti Sovjetom, milejša nasproti Angloamerlča-nom. Nasproti le-tem ima vojna namen, pokazati jim, da še ni končana, da položaj A n g 1 o -američanov s prihodom v Nemčijo nikakor ni postal ugoden, da jih nasprotno šele zdaj nemška vojska zares grabi za goltanec, z drugimi besedami, da se more vojna končati samo politično.
Če vpoštevamo, da more Nemčija
postaviti na noge nekaj tisočev takih čet, da bo razpolagala z najpopolnejšo obveščevalno službo, da bo zvezna služba idealno funkcionirala, si moremo predstavljati, na kakšne nastope, na kakšne manevre, na kakšna presenečenja mora biti nasprotnik pripravljen.
Angloameričani bodo prišli v položaj, da bodo branili in popravljali nemške komunikacije, nemške naselbine, nemške tovarne, nemške rudnike. Za oskrbo nemškega naroda bodo moralno zavezniki odgovorni. Zveza med posameznimi zavezniškimi garnizijami bo odvisna od dobre volje nemškega vodstva. Premoč zaveznikov glede letal in tankov ne pride vpoštev za tak način vojskovanja: tu pride v prvi vrsti vpoštev sposobnost posameznega borca, a v tem pogledu jih je nemškemu vojaku malo enakih. Vrh vsega se bo nemška narodna enotnost . najbrže ohranila in še okrepila.
Medtem postaja politični spor meči Sovjeti na eni in Angloameričani na drugi strani vse bolj odkrit. Dan za dnem nam to dokazujejo radijske postaje, posebno po krimski konferenci. Ta spor bo čedalje ostrejši. Najbrže bo še letos dosegel svojo kulminacijo. Iz njega bo mora^ počiti vojna.
Pred tem bodo pa Židje vse storili, da se to ne zgodi, predvsem na ta način, da bodo čez noč postali pacifisti. Dotlej so bili in so belicisti, t. j. za vojno •— od takrat bodo pa za mir: stavili bodo na utrujenost ljudskih množic, nastopili bodo na lepem zoper vojno. Vse kar je pod njihovim vplivom, a tega je ogromno, pričenši pri tisku, bo završalo od paci-fističnih krilatic. Najprej so vse storili, da pride Evropa pod vpliv in celo pod oblast boljševizma, ob vneti podpori Angloameričanov, tedaj bodo pa na lepem dokazovali Američanom in Angležem, da naj »gledajo na svoje stvari« in »celijo svoje rane« in da naj dvignejo roke od Evrope in Evropcev. Čudež bo, če se ne bo tako zgodilo — še večji, če bo Anglo-američanom uspelo otresti se njihovega vpliva.
Če res poči tretja vojna, vojna med Angloameričani in Sovjeti, pride trenutek rehabilitacije Nemčije. Ni možna ta vojna, če ne bo Nemčije ob »tranj Angloameričanov,
Na ta trenutek bo čakala nemška vojska. Zato zdaj ne bo odložila orožja. Zato bo bila to novo vojno, pod novimi, težkimi sicer, a častnimi pogoji.
Če bodo gori orisani pogoji izpolnjeni, je gotovo, da Nemčija te vojne ne bo izgubila.
Napetost med zavezniki zaradi Poljske
Roosevelt umrl
Prejšnji četrtek je umrl, zadet od možganske kapi, prezident Združen h držav Franklin Delano Roosevelt. Z njim je odšel v večnost mož, ki mu ne gre najmanjša zasluga za gorje današnjega sveta.
Izkušnje zadnjih let so nas izučile, da se na nikogar ne zanašamo, zato tudi na Rooseveltovega naslednika Trumana ne prisegamo. Vemo pa dvoje: bolj Stalinu na uslugo, kakor mu je bil pokojnik, mu nihče ne bo mogel biti. In drugo: komunistični glttsovi, ki so Roosevelta pomagali izvoliti, Trumana ne obligirajo.
27. marca t. 1. se je 15 poljskih politikov londonske smeri podalo na vabilo sovjetskega generala Jvanova v njegov glavni stan na čajanko. Od tistih dob manjka za temi poljskimi politiki sleherna sled. Eni mislijo, da jih je sovjetska policija spravila s poti, po trditvah drugih so jih pa boljševiki odpeljali v Moskvo, da izsilijo od njih pristanek na sestavo vlade, kakršno zahteva Stalin.
V Londonu in Washingtonu se zaradi tega novega dokaza brezobzirnosti sovjetske politike začenjajo po poročilih iz nevtralnega Stockholma tako resno vznemirjati, da je stvar prišla celo že v parlament. Zunanji minister Eden seveda ni mogel dati nikakršnega zadovoljivega odgovora; izjavil je samo to, da je naročil bri tanskemu poslaniku v Moskvi, naj se pozanima, kje so poljski zastopniki, ki »so bili po nekih poročilih odpotovali v Sovjetsko zvezo, da se po-razgovore o sestavi nove provizorne poljske vlade«.
Kako malo se v Moskvi menijo za taftšno britansko »zanimanje«, je kmalu nato moral priznati sam Reuter, ko je razglasil, da »britanski vele posla,\ik v Moskvi, sir Archibald Clark Kerr doslej še ni mogel prav nič ra» čistiti problema 15 poljskih eksilnih poiilikov, ki so 27. marca, po prihodu v glavni stan generala Ivanova, izginili«.
Skrivnostno izginotje 15 poljskih politikov pa ni edina poljska zadeva, ki spravlja Britance ob spanec. Tako dobivajo — po poročilih iz nevtralnega Madrida — v Londonu dan za dnem več poroOii o strahotah, ki jih morajo prestajati pristaši londonske poljske vlade od lublinskih, to se pravi, boljševiških oblastev. »Angleška jaVnest,« piše londonski dopisnik lista Ya, »jemlje z grozo na znanje te dogodke, ki kažejo hkrati, 8 kolikšnim prezirom ravnajo tam z Anglijo. Tako n. pr. so izginili mnogi svojci Poljakov, ki se bore v vrstah angloameriških armad. Ti svojci so dobili v izpolnitev rusko vprašalno polo. Če je kateri od vprašancev izrazil željo, da bi rad šel k svojcem na Angleško, je na lepem skrivnostno izginil.« (Za Angleže je ta metoda mogoče nova, za nas ne. Poznamo jo že od takrat — in tega bo kmalu tri leta — ko je prav tako skrivnostno izginilo 12 od rdečih banditov »rešenih« internirancev, ki so bili tako neprevidni, da so izrazili željo, da bi hoteli domov. Op, ured.)
Španski časnikar pravi dalje, da je poslušanje angleških in ameriških, torej zavezniških radijskih oddaj na Poljskem strogo prepovedano. »Vrsta nasilstev nad Poljaki bi se dala še poljubno nadaljevati. Poljski problem,« končuje španski list, »tvori oblak nevihte na obzorju ganfranciške konference.«
Po poročilu angleškega časnika Cathollc Herald so samo ▼ zadnjem mesecu deportirali v Sibirijo več kakor 20.000 Poljakov, med njimi 2000 oficirjev in mož poljske domovinske armade. Več ko 6000 članov domovinske armade je pa zaprtih v koncentracijskem taborišču pri Lublinu,‘kjer vladajo grozovite razmere. Število ustreljenih Poljakov, ki so priznali, da so-pristaši londonske poljske vlade, gre že v tisoče.
Ameriški pisatelj William Wals!» je napisal v sanfranciškem listu The Leader, da so Sovjeti doslej odgnali v Sibirijo skoraj 1,750.000 Poljakov. Večino od njih so umorili. Le malo preživelih bo prestalo pekel sovjetskih razmer.
•
Po nekem poročilu ameriške po-* ročevalske agencije Associated Press se v Washingtonu boje, da ne prida zaradi Poljakov do odkritega preloma med tremi velesilami. London in Wa-shington mislita, da nosijo glavno krivdo za polom pogajanj glede Poljske Sovjeti, Moskva si je jaltski dogovor razlagala tako, da naj se lublin. ska vlada samo razširi, ne pa preuredi, to je pa ravno nasprotno od tistega, kar imata v mislih angleška in ameriška vlada.
»Poslednji naval Azije«
V ponedeljek zjutraj se je začela) nova boljševiška ofenziva na nemško fronto ob Odri. Cilj Moskve je očitno doseči tisto, kar je gigantskem« azijskemu naskoku pred tremi meseci izpodleteloi osvojiti Berlin in s to trofejo v San Franciscu knockoutiratl ne samo oba anglosaška zaveznika, ampak še mnogo bolj male vazale, ki jih je zadela nesreča, da morajo svojega smrtnega sovražnika šteti za pri« jatelja.
Upamo, da bo Sovjetom tudi zdaj izpodletelo. Upamo, smo zapisali, ker imamo pogum reči na glas tisto, kar premnogi Ljubljančani, na zunaj brezbarvni, a zadnje čase nekam vidno zaskrbljeni, samo na tihem žele. Upamo, da bo nemška vzhodna fronta držala tako, da bo barbare za zmerom minilo vdirati k nam v Evropo.
V zvezi z najnovejšo sovjetsko ofenzivo se nam zdi* važno, citiraU dnevno povelje, ki ga je Hitler naslovil na vojake vzhodne fronte. Dnevno povelje pravi med drugim:
Vojaki nemške vzhodne fronte!
Poslednjič je židovsko-boljševiški smrtni sovražnik nastopil s svojimi množicami k napadu. Razbiti hoče Nemčijo in iztrebiti naš naroda Vi vojaki z vzhoda v dobršni meri danes že sami veste, kakšna usoda grozi predvsem nemškim ženam, dekletom in otrokom. Medtem ko bi starce in otroke pobili, bi žene in dekleta degradirali na kasarnske vlačuge. Ostali bi šli v Sibirijo.
Računali smo s tem naskokom in od letošnjega januarja vse storili, da izgradimo močno fronto. Boljševik bo to pot doživel staro usodo Azije, to je, moral bo in bo izkrvavel pred prestolnico nemškega Reicha.
če bo v prihodnjih dneh in tednih vsak vojak na vzhodni fronti storit svojo dolžnost, se bo poslednji naval Azije prav tako zdrobil, kakor se bo na koncu kljub vsemu izjalovil tudi vdor naših nasprotnikov na zahodu.
V tej uri zre ves nemški narod na vas, moji vzhodni borci, in upa le ▼ to, da se bo spričo vaše vztrajnosti, vašega fanatizma, vašega orožja in pod vašim vodstvom boljševiški naskok zadušil v krvi. V trenutku, ko je usoda vzela s sveta največjega vojnega zločinca vseh časov, se bo odločil preobrat te vojne.
USA — GB — SSSR
Rk VELIKA BRITANIJA
4*
Medtem ko izkorišča domače in priseljeno židovstvo strahote te vojne v svoje dobičkarske in politične namene, pa trpi In propada ljudstvo angleških širokih množic pod težo stisk in grozot ter zre s strahom tudi v povojno bodočnost. Kako demoralizira vojna revščina zlasti širše in srednje sloje, nam dokazujejo zelo zgovorno tožbe angleškega tiska o propadanju morale pri ženskah. Lačne in slabo oblfečene Angležinje se čedalje bolj vdajajo prostituciji za hrano in obleko. Angleški listi sami pišejo, kako love ameriški vojaki po Oxfordskem ringu ne le dekleta, ampak tudi mlade žene na svilene nogavice, blago za obleke ter večerje v barih. Ameriški vojaki, oskrbljeni z vsem ii* z možnostjo različnih dobav iz Amerike, so postali v lačni, slabo oblečeni in od vojnih grozot utrujeni Angliji veliki gospodje, ki gledajo zviška na Angleže in zlasti Angležinje.
Toda zagrenjenosti ni mogoče opaziti le med ženskim svetom in med civilisti, ampak tudi med frontnimi vojaki, ki se boje zlasti bodočnosti, časa po vojni. Tipičen za ta strah je
• Gl. prve tri članke v prejšnjih treh številkah Družinskega tednika.
članek, ki ga je napisal letalec Har-r i e s v frontnem listu »G e n«. Har-ries je napisal svoj članek na razpis nagrade uredništva lista o »brezrazrednem angleškem družbenem redu« In dobil prvo nagrado. Pisec pravi med drugim:
»Srednji (meščanski) stan angleškega družbenega reda je najbolj zoprna zadevščina, ki si jo sploh moremo misliti. Svet srednjega stanu po sedanjih angleških predstavah bi bil hujši od Dantejevega sedmega pekla. Glavna nesreča Anglije je, da je vsakemu Angležu dejansko onemogočeno preiti iz enega v drug družbeni razred.«
Dalje govori o strahu, ki prevzema angleške vojake, da bodo prisiljeni kot invalidi tudi po tej vojni živeti od beračenja. Saj morajo že zdaj pohabljenci te vojne beračiti. In Har-ries se vprašuje, kako naj vpliva to moralno na duha angleškega vojaka In ljudstva. Zato je pisec za »brezrazredno družbo«.
Kaj pomeni »brezrazredna družba«, ve vsakdo, kdor pozna končni cilj komunizma. To pomeni, da je letalec Harries že Inficiran ■ komunizmom, kar tudi javno izpoveduje, in ceI6 — v frontnem vojaškem llstul In infekcija s komunizmom se širi v Angliji mnogo bolj, kakor bi utegnil kdo pri nas misliti, Infekcija ( tistim komunizmom, ki j« bil zasnovan prvotno v Angliji kot Izvozno blago, ki ni namenjeno za uporabo v Angliji sami.
Kakor smo povedali že v prejšnjem članku, je pobegnil praoče komunizma in boljševizma, Žid Karl Mari iz Nemčije in Francije v London, kamor je prišel za njim tudi njegov ko munistični tovariš Engels. Tako je postal London v prejšnjem stoletju prvo središče marksizma, ki je izvajal svoje teorije v veliki meri iz angleških' razmer in na podlagi drugega angleškega Zida, Davida R i c a r d a , utemeljitelja teoretičnega kapitalizma.
V predgovoru h »Komunističnemu manifestu (bibliji komunizma) beremo med drugim:
»V Londonu je naročila v mesecu novembru leta 1847. Zveza komunistov podpisanima, da napišeta javnosti namenjeno razpravo, ki naj vsebuje izčrpen teoretični in praktični program stranke.«
Prav tako se je v Londonu ustanovila tudi Prva internacionala, in od ondod je prišlo na celino geslo razrednega boja. S cinizmom je potem gledala Anglija sadove te židovske akcije, ki je pričela počasi razkrajati vso Evropo, saj je bilo to popolnoma v skladu z angleško kontinentalno politiko »ravnotežja«. Ob tej razkrajajoči se Evropi je mogla Anglija mimo zavladati nad svetom, kakor pravi tako lepo ameriški publicist Carle-ton Beals v svoji 1, 1940 izdani knjigi »Panamerica«.
Toda London ni bil san»6 zibelka marksizma, ampak tudi neposredno
samega ruskega boljševizma. Tudi ta, kakor marksizem, more nositi označbo Made in England. Ko so leta 1903. ruski revolucionarji, zbrani na kongresu v Bruslju, zaradi nevarnosti aretacije zbežali v London, so tam nadaljevali in zaključili svoj kongres, ki je postal usoden ne sam6 za Rusijo, ampak tudi za vso Evropo in ve« svet. V Londonu se je namreč razvil tedaj spor o prvem členu pravil, ki naj bi določil, kdo sme postati član stranke. Pri tem sta trčila skupaj oba glavna voditelja, Martov in Le-n i n. Pri glasovanju je dobil Lenin nekaj glasov več, in od tistega trenutka dalje so se imenovali Leninovi pristaši boljševiki (večinci), Mar-tovljevi pa menjševiki (manjšln-ci). Tako se ni torej rodil v Angliji sam6 marksizem kot podlaga komunizmu, ampak tudi boljševiški leninizem kot nasledek marksističnega komunizma. Toda — le za Izvoz kot produkt: M ade in England.
Zid Malthus je ustvaril v Angl i j i za izvoz liberalizem za francosko revolucijo, 2id R1 c a r d o Jo ustvaril v Angliji teorijo kapitalizma za židovsko finančno obvladanje sveta. Zid Mari je ustvaril r Angliji teorijo in prvo internacionalo marksističnega socializma in komunizma, Polžld Lenin je ustvaril v Angliji komunistični boljševizem, edini Nežid v tej vrsti, Churchill, pa ustvarja zdaj ▼ isti A n • g 1 i j i ■ svojim izdajanjem evropski!
lažno za naročnike, fcopce hi prodajalce »Družinskega tednika«
Zaradi skrajnega varčevanja g papirjem moramo z današnjim dnem do nadaljnjega ustaviti sprejemanje novih naročnikov.
Prav tako smo počenil s to številko znižali Število Izvodov Družinskega tednika, ki jih dobivajo v predprodajo trafike in kolporterji.
Prosimo cenj. bralce, naj upoštevajo sedanje izredne razmere in naj se Jim skušajo prilagoditi tudi pri kupovanju našega lista.
Vse tiste prijatelje Družinskega tednika, ki bi se želeli pozneje naročiti nanj, obveščamo, da jih bomo vpisali v poseben seznam po časovnem redu njihovih prijav; če bi kdo od dosedanjih naročnikov list odpovedal ali umrl, ga bo namesto njega lahko naročil tisti, ki se je prvi prijavil.
DBUZlNSKI TEDNIK
Hvaležnost domobranskim invalidom
Otvoritvi prvega domobranskega invalidskega doma je prisostvoval tudi prezident general Rupnik
VJOLSTNA MASKA
Hemžki napisala EBza&eta GBrfc*
V nedeljo dopoldne so slovesno iztočili njegovemu namenu novo prijavljeni prvj invalidski dom Sloven-venskih domobrancev. Skrb in hvaležnost domobranskim invalidom, ki bo 8e žrtvovali za slovenski narod v borbi proti zločinskemu komunizmu, je to narekovala in zahtevala. Domo-fbmnski invalidi so dobili s tem prvi 'drobec hvaležnosti, ki jo zaslužijo.
K otvoritvi je prišel tudi prezident general Rupnik s svojo gospo soprogo, badalje poveljnik Slovenskega domobranstva polkovnik Krener, njegov pomočnik podpolkovnik Vizjak in mnogo drugih povabljenih gostov.
Stotnik dr. Grapar, šel domobranskega zdravstvenega odseka, je uvodoma pozdravil vse navzočne, nato pa očrtal pomen novega doma.
Vojni kurat dr. Lenček je novi dom blagoslovil, za njim pa je izpregovoril prezident general Rupnik:
Dragi moji soborci — domobranski invalidi 1
Vi ste svojo dolžnost do Boga, ca-aroda in domovine zvesto izpolnili. Viden dokaz za to vašo požrtvovalnost 80 vaša močno prizadeta telesa.
Zaupanje v Boga in hrabrost, s katero ste se borili in vzeli nase težko 4rtev, naj vas tudi odslej spremljata »kozi vse življenje; zakaj samo z nju-jDO pomočjo boste lahko prenašali svo-ijo žrtev, ki ste jo doprinesli za slovensko narodno skupnost.
Za nas, za katerih varnost sta se borili in krvaveli, nastopata sedaj dolžnost in zadolžitev, da vam na vaši nadaljnji življenjski poti poplačamo sasluženo rahvalo tako. da ge ne boste nikoli čutili pozabljeni in zapuščeni, Ampak da boste ponosni in samozavestni zavzeli ono častno mesto v slovenski narodni skupnosti, ki ste si ga * svojo žrtvijo za dobrobit slovenskega naroda priborili in zaslužili.
Za prvo silo 80 vam z ozirom na ležko muko in stisko^ ki tlačita ves maš narod, nudili prvo pomoč v glavnem vaši zdravi soborci, naši vrli domobranci. Toda prav to je najboljši idokaz za to, da vas ves narod ceni,
Vito Kraigher ujel
Pri čistilnih akcijah na Goriškem •o ujeli tudi zloglasnega komunističnega tolovaja Vita Kraigherja, ki je
E red kratkim bil imenovan za >vr-ovnega državnega tožilca< pri komunističnem sodstvu, poprej pa je bil voditelj VOSa. Pri njem so zaplenili tndi velike količine dokumentarnega gradiva.
Lepi uspehi domobrancev
Pod Blegašem in okoli Cerknega na Primorskem so pred kratkim protikomunistični oddelki, med katerimi so »odelovali tudi gorenjski domobranci, naredili v teh krajih velike čistilne akcije. Komunisti so računali na umik na Jelovico. Toda v spopadu pri Javorju so morali pustiti 130 mrtvih od brigade, ki je štela 160 mož. Tudi na drugih mestih so skušali prebiti obroč, kar se jim ni nikjer posrečilo. Velik
narodov podlago za boljSevizacijo vse Evrope in postopno vsega sveta. Toda kakor kaže zelo zgovorno primer letalca Harrlesa, se prvotno le *a tuji svet iznajden! boljševizem vrača v isto Anglijo pri vseh pokah in špranjah, da razkroji nazadnje tudi njo. Kako daleč je ta okužba že napredovala, dokazuje poleg letalca Harriesa in mnogih drugih, dosti odličnejših osebnosti, prav posebno primer canterburyskega anglikanskega ikofa Johnsona, ki nastopa cel6 v »vojem škofovskem svojstvu kot zagovornik boljševizma, in primer znanega naravoslovca prof. H a 1 d a n a , ki vodi ie od leta 1941. uredništvo angleškega komunističnega dnevnika Dally Workerja.
Kakšen Je razvoj komunizma v Angliji, je pokazala nedavna proslava petnajstletnice izhajanja omenjenega dnevnika, ki se je vršila z velikim komunističnim zborovanjem v največjem londonskem gledališču, pa še niso našli vsi zborovalci v njem prostora. Pred 15 leti Je bil Dally Worker list, o katerem Je le malokdo v Angliji vedel, da sploh izhaja, v tej vojni je p« že prekoračil naklado 100.000 izvodov. In čitateljl, ki so prej brali zvečine le Daliy MIrror in Dally Sketch, prehajajo čedalje bolj med kupovalce ln pristaše Dally Workerja. 2e to dokazuje, da ni komunizem v Angliji nobena sekta več, kakor trdi to vedno večji del liberalnega, kon-
ljubi in skrbi za vas, zakaj naši najboljši rojaki so zbrani prav v našem hrabrem domobranstvu. Iz njihove srede bodo prišli preizkušeni bodoči voditelji novega življenja v novi svobodi slovenskega naroda. Iz njihove srede bodo nastopili tisti, ki bodo slovenskemu narodu prižgali svetlo luč novih časov boljšega in psavičnejšega reda, kot smo ga kdajkoli imeli. Ti, v žrtvah, stiskah, borbah in krvj najtežjih časov slovenske zgodovine preizkušeni novi voditelji slovenske usode, svojih soborcev, vas, dragi naši invalidi, prav gotovo ne bodo nikdar pozabili.
Tudi za ta vaš prvi »Invalidski dom« gre v prvi vrsti zahvala prav vašim dičnim, hrabrim soborcem-domobran-eem. Naši ljubljeni domobranci, naš ponos in naši prvoboritelji na vseh področjih slovenskega preporoda, so iz svoje skromne vojaške plače nabrali najpotrebnejša sredstva, da «o vam s pomočjo Mestne občine ljubljanske uredili to prebivališče to vam tudi omogočili, da boste po odgovarjajočem strokovnem šolanju navzlic prestreljenim udom lahko še naprej detelj v svojih dosedanjih ali novih poklicih. Tako boste zopet lahko stopili kot polnoveljavni člani v delovne vrste slovenske narodne skupnosti.
Ko vas v tem vašem novem domu toplo pozdravljam, vas pozivam, da tudi _ v naprej ostanete neomahljivi, dobri Slovenci in vrli domobranci, vsem Slovencem v vzgled izpolnjevanja dolžnosti do Boga, naroda in domovine 1
Božji blagoslov naj bo * vami v vašem novem domut Srca vsega slovenskega naroda so in ostanejo z vami.
Živeli!
Govor prezidenta so vsi navzočni sprejeli z odobravanjem. Po svojem govoru Je g. prezident še razdelil med invalide razna darila In se z vsakim posebej razgovarjal. nakar so si vsi prisotni ogledali nove prostore, v katerih bodo od zdaj naprej prebivali domobranski Invalidi.
del gošarske mase se je zato zbral v Cerknem. Tam se je razvila velika bitka, ki je trajala celo popoldne. Komunisti so imeli okrog 800 mrtvih. Cerkno je bilo zavzeto. Tu je bilo glavno skladišče naropanega blaga. Zaplenjenih je bilo več oklepnikov, mnogo topov, osebnih in tovornih avtomobilov, strojnic, največja gošarska bolnica z veliko količino obvezilnega materiala, skladišče uniform itd. 8e večje količin« materiala so bile uničene.	Po	»Slovencu«
Dve cerkvi na Gorenjskem razrešeni
Gorenjski komunisti so v začetku meseca marca razstrelili na Gorenjskem dve cerkvici, ln sicer eno v Lajšah pri Selcah, drugo pri Sv. Mohorju pri Moravčah.
Tako rušijo in uničujejo komunisti na Gorenjskem »vojaške« objekte slovenskega naroda.
servativnega in labourističnega tiska. Na čelu mu stoji zdaj 551etni Harry P o 11 i t, v ozadju ga pa podpirajo Moskva ln 2idje, Dejstvo, da zastopa komuniste v angleški spodnji zbornici le en sam poslanec (Gallacher, poslanec iz Glasgowa), ne pomeni nič spričo drugega dejstva, da ja bil sedanji angleški parlament izvoljen že pred devetimi leti In da torej nikakor ne more biti več pravi izraz razpoloženja angleških votivnih množic. Tudi naknadne in dopolnilne volitve tega dejstva ne izpremene.
Mnogo bolj važno kakor vse to je dejstvo, do se Je posrečilo komunistom na zadnjem kongresa angleških strokovnih zvez vriniti v izvrševalni odbor svojega človeka Berta Pop-w o r t h a , ki je pokazal svoje ortodoksno komunistično bistvo najprej in najbolj s tem, da Je organiziral za časa kronanja sedanjega kralja Jurija v Londonu stavko prometnih delavcev In nameščencev. Neumorno in z naravnost peklensko zagrizenostjo so pa angleški komunisti na delu, da si osvoje delavsko mladino, katero Jemljejo labouristom (delavski, socialnodemokratski stranki), ki postajajo čedalje bolj stranka starejših in starih lJuJl. Medtem ko je povprečna starost pristašev Labour-Party 58 let, je povprečna starost pristašev Komunistične stranke Anglije 32 leti Z veliko vztrajnostjo se priprovljajo komunisti tudi ie zdaj na bodoče parla-
Razglasi
Po nastali potrebi s« opozarjajo vsi vojni obvezniki, ki jim je bil nastop vojne službe odložen, da s« morajo takoj po preteku odk>žitvenega roka zglasiti pri svojih enotah (domobranstvu ali organizaciji Todt). Z zgla-sitvijo ne smejo odlašati, češ da je vložena nova prošnja za nadaljnjo oprostitev. Vojni obvezniki, ki se ne bodo pravočasno zglasili, bodo zaradi ubežništva kaznovani.
Delodajalci morajo skrbeti za to, da se bodo pri njih zaposleni vojni obvezniki pravočasno zglasili. Kdor zglasi-tev sam zavlačuje, bo kot sokrivec vojnega ubežnika kaznovan.
Nadalje se delodajalci opozarjajo tudi na to, da veljajo odložitve le za delo na gotovem službenem mestu in da ugasnejo, čim delojemalec to službeno mesto zapusti. Zato morajo delodajalci vsako spremembo službenega mesta svojih vojaških obveznikov s povratno močjo od 1. januarja 1945 dalje takoj sporočiti Nabornemu uradu (Vojaški urad. Poljanska cesta št. 2/1).
Nemški svetovalee Naborni urad
Prodaja tekstilnega blaga
Z odredbo šefa Pokrajinske uprave VIII. št. 623/5 z dne 6. IV. 1945, je dovoljen za uporabo nadaljnji kontingent tekstilnih izdelkov, ki znaša
30.000	kg ozir. 1,500.000 točk in se porazdeli: polovica ma oblačilne izkaznice, druga polovica pa na posebne nakaznice, katere bodo izstavljala pristojna oblastva, kakor doslej.
Uporaba točk na oblačilne izkaznice se določi:
a) na oblačilne izkaznice za moške in ženske za nadaljnje 4 arabske točke in nakupni izkaz li za en par nogavic;
b) na oblačilne izkaznice za mladoletnike za nadaljnjih 10 arabskih točk in nakupni izkaz III za en par nogavic.
Za izstavljanje oblačilnih izkaznic za noseče ženske in dojenčke ostanejo v veljavi vsi dosedanji predpisi.
Iz pisarne VIII. oddelka šefa Pokrajinske uprave.
*
Interesenti, ki »o vložili prj komisarju za cene šefa Pokrajinske uprave prošnjo za določitev cen staremu tekstilnemu blagu, naj dvignejo rešitve (odločbe) na sedežu Tekstilnega strokovnega odbora, Ljubljana, Gradišče 7, — Komisar *a cene.
Nor ratemnitveni čas. Do vštetega 24. aprila je zatemnitev obvezna od 20.45 do 5.50 ure.
Nove poštne znamke. Poleg ie izšlo nove znamke za 1 liro so zdaj izšle Se nadaljnje nove znamke Ljubljanske pokrajine. Na poštah prodajajo zdaj še znamke po 0.25, 0.50 in 2.50 Mre. Te znamke so res zelo lepe in zbujajo med filatelisti veliko zanimanje. Do konca meseca bodo verjetno izšle vse napovedane znamke frankovne in portovne serije. Znamk je dovolj.
Smrtna nesreča. 73-letni železniški upokojenec Mihael Prelec je postal žrtev tramvajske nesreče. Kljub močnim signalom voznika tramvaja je prečkal na 6ma rt inski cesti progo tako nesrečno, da ga je podrl vez cestne železnice in ga smrtno poškodoval.
Mestna čolnarna v Tivoliju je spel odprta, kar bo gotovo razveselilo starše in njih otroke.
Naj*tarejša Ljubljančanka umrla. 11. aprila je umrla ga. Marija Sternova. Bila je najstarejša Ljubljančanka in ji j« manjkalo le 8 tednov do 100. leta.
Požar v mestu. Pretekli četrtek je začelo goreti v hiši dr. Volavška na Sv. Petra cesti. Vnelo se je tramovje pri glavnem dimniku. Požar so pogasili poklicni gasilci.
Pazite na svoje otroke. V Predo-vlčevl ulici so se igrali dečki s proti-
mentarne volitve. Za te volitve Imajo izvedeno celotno organizacijo ln določene tudi kandidate za 58 volivnih okrožij. Seveda ne računajo niti sami, da bodo vsi ti njihovi kandidati tudi izvoljeni, vendar so trdno prepričani, da bodo izbojevali tak voliven uspeh, ki jim bo omogočil vkorakati v spodnjo zbornico kot prav resnega upoštevanja vredna manjšina.
Anglež je po naravi počasen, in preden nekaj doume in si ustvari pravilno sodbo, traja včasih precej dolgo. Prav tako počasi prihaja med angleško ljudstvo tudi zdaj spoznanje, da se že davno ne bojuje več za tiste Ideale, o katerih so mu govorili sprva kot o vojnih namenih, ampak cel6 za cilje, ki groze v zadnjih konsekvencah uničiti cčla stoletja tako trdni svetovni angleški imperij. Polagoma ln poredkoma se oglašajo v angleškem tisku, pa tudi v zbornici ljudje, ki pričenjajo slutiti, da stoji za vsem v ozadju kot režiser Zid, za vsem na koncu pa b o 1 j š e v i k. Toda spoznanja teh lucidnih Angležev so še prešibka in njihovi glasovi so še brez pomena za pplitično in vojno vodstvo ter njega odločitve. Zato bi bilo skrajno napačno precenjevati njih pomen, ali tolažiti se cel6 s tem, da so glasniki celotnega angleškega Javnega mnenja. Zaenkrat moramo zato sprejemati ln vrednostiti angleško politiko samb tako, kakor se kaže v svojih vidnih dejanjih.
Peter Je stopical p0 samotni ulici proti svojemu stanovanju. Nekaj v njem je zvenelo in pelo kakor pri otrocih po velikonočnem obdarovanju. Spremil je bil domov Kristino, toda nekako je bila kljub temu še ostala pri njem, stopala ob njegovi strani skozi sneženo noč in se zaupljivo naslanjala na njegovo roko. Razločno je duhal še nežni vonj njenega parfuma, videl pred seboj njen beli, vitki vrat sredi temne kožuhovine in njen smehljajoči se obraz... Kakor da je začaran ... Popolnoma začaran, si je mislil.
Peter nikakor ni bil filister. Ljubil je uživanje življenja v vsem njegovem opoju. Resnobe in grenkobe je bilo itak še vedno dovolj. In ljubil je ženske. Vse. Vedno je našel o potrebnem času pravo. Toda tokrat? Ta stvar s Kristino ni bila vsakdanja. Ni se, vraga, mogel odtrgati od nje.
Doma je hodil Peter nekaj časa brez sveta po temnih sobah. Pred preveliko svetlobo ga je bilo strah. Nazadnje je zavrtel telefon in poiskal Kristinino številko. »Halo?«
»Da, Petrček?«
»Ali sem te prebudil, ljubica?«
»Nisem še spala.«
»Kristinica, nekaj sem ti pozabil povedati.«
»Da?«
»Samo tako neokusno se mi zdi.«
»Zakaj?«
letalsko patrono. Pri tem je patrona
eksplodirala in hudo poškodovala dva dečka, dva pa nekoliko laže. Vse štiri so prepeljali v bolnišnico.
Proslava hrvatskega držav nejra praz-; nika. Na dan četrte obletnice obstoja Nezavisne države Hrvatske v torek i 10. aprila je priredil hrvatski gene-1 ralni konzul prof. Šalih Baljič sve- i čano proslavo, katere so &e udeležili1 tudi prezident general Rupnik ter mnogoštevilni predstavniki nemških in slovenskih oblasti in ustanov.
Prošnjo za nakazilo koles. Gospodarski svet objavlja, da je zaloga koles, ki je bila namenjena z« civilne stranke, v celoti izčrpana. Zaradi tega ni bilo mogoče ugoditi mnogoštevilnim prošnjam za nakaaifo koles, ki so bile vložene v zadnjem času. Prosilci, ki so priložili prošnjam kake doku- j mente, naj jih dvignejo tekom 8 dni I ob navadnih uradnih urah v sobi St. 32 j v IL nadstropju uradnega poslopja pokrajinskega gospodarskega sveta.
Opozorilo. V zadnjem času se opaža, da se ob priliki protiletalskih alarmov občinstvo zadržuje bodisi iz radovednosti. bodisi v svriio sončenja po
raznih ravnih strehah ljtrbtjtmofcib poslopij. Ker dotični s tem ne izpostavljalo v nevarnost samo lastnega Življenja, temveč omogočajo sovražnim letalcem tudi uporabo orožja za obstreljevanje in ogrožajo s tem življenje svojih someščanov, bo uprava policije, oddelek za protiletalsko zaščito, v bodoče proti krivcem kar najstrožje postopala. Istočasno »e prebivalstvo opozarja, da je vsako sežiganje smeti in odpadkov na vrtovih za časa protiletalskih alarmov prepovedano.
Nabiralna akcija, ki jo je za Veliko noč organizirala Socialna pomoč, je dosegla prav lep uspeh. Okolj 50 gospa in gospodičen je nabralo na ljubljanskih ulicah okoli 150.000 lir. Tudi na podeželju organizirana nabirka Je prinesla toliko živil, da so lahko že pred Veliko nočjo obdarovali 1500 revežev in jim s tem zelo olajšali letošnje praznike. Naši ktpetje so popolnoma razumeli klic Socialne pomoči, za kar jim gre častna pohvala.
Nov nemški svetovalee *a goriško pokrajino, V Gorici so umestili za nemškega svetovalca za goriško pokrajino Abschnittsleiterja der NSDAP Sauerja. Poleg vojaškega poveljnika Gorice so umeščenju prisostvovali tudi podprefekt in drugi zastopniki civilnih In vojaških oblasti goriške pokrajine.
Po nemških listih povzemamo da je ravnateljstvo nemških pošt odredilo, d« se zaradi tega, ker na mnogih poštnih uradih ležijo zavitki, katerih ni mogoče dostaviti naslovnikom, ne vrniti odpošiljateljem, ti zavitki s pokvarljivo vsebino odpro tor njih vsebina d& na razpolago gospodarskim uradom.
Osebne vasti
POROČILI SO SEi
V Ljubljani: g, Boris Komac, rudamki In-ženjer, In gdč, Uuža Lovčeva; g. Jože Marn, urednik »Slovenca«, ln gdč Marija Lavrencl-'rva. Merka godnega stariUlne t p.: *• Lojte Ilovjak, uradnik Vzajemne zavarovalnice, in giie. Metka lianlkova, trg. »otrudnlca; g. Miroslav Punčuh, banani urartTiik, In gdč, Marica Prlmožlčeva; g- Mirko Krek, In gdč. Irma Kovačeva.
CMtitamol
UMRLI SO:
V Ljubljani: Franc Švigelj: Julij Cesar, major; Marija Golobova, vdova po žel, uslužbencu: Jancr.ek ErčulJ; Slavko floiman, stroj, kandidat; Julka Krožljeva, »oproga trgovca; Ivanka Sternova, h Sna posestnica; Ivana GlaJarJeva, vdova po upok. žel, uslužbencu; Ivana Požarjeva; dr. Tone 6ap)Ja, intpektor Pokrajinske uprave: Frane Jeglič, ravnatelj podjetja »Zmaj«; Stefan Strojnik lestoSolec; Henrik Težar; Franci Tomažič, dijak; Marija VVagnerJeva; Jurij Račko, lofer Prehranjevalnega »avoda v Ljubljani; Jože Turk; Miroslav Prosenc; Dragomir žmUek, trg. »otrudnlk; Jožko MtkS, natakar; Adolf Braz, poStnl In-ipektor V p ; Mara Slaplakova, absolventka ■nodlciBe; Franc Plestenjak, monter Mestne plinarne v p.; Franci Zagore, uradnik Pokrajinske uprave:	Marija Kalserjeva, »oproua pnlkarja; Ivan Barllč, trolarmakJ parnik; Marija Galičeva; Apolonija Novakov*.
Mata Mlal|a!
»Ker jih je to ie toliko reklo.« »???«
»Torej, na kratko povedano, Kristi* na, želel bi, da mi postaneš žena...«
Molk v telefonu. Potem Kristinina zadržano smehljanje. Tu ima zdajl
»Smešno?«
»Ne, ne, Petrček, samd: ali mislili resno, da sem le jaz ...?«
»Samo ti!«
»Čeprav si prej...?«
»To je bilo prej, zdaj je pa drugače.«
Premor. Bitje srca.
»Jutri, Peter, ti bom odgovorila.^
»Jutri? Na plesu?«
»Morda. Lahko noč, Peteri«
»Sladko spančkaj, ljubica!«
Ko si je Peter drugi dan ogledovali svoje skrbno zlikane črne hlače, so mu prinesli Kristinino pismo. »Peteri Boli me vrat, boli me glava, kašljam, kiham. Vse me je napadlo tako nenadoma. Zato žal ne morem na ples v maskah. Tvoja nepotolažljiva Kri« stina.«
Obupan je stekel Peter k telefonu. »Toda potem tudi jaz ne grem, Iju-bica, čeprav...« Ljubo in tolažeče ja zvenel Kristinin hripavi glasek. »Seveda moraš iti, Peter! Obljubil si svojim prijateljem. — Mene obiskati? Ne, ne! Ležim in sem vzela aspirin, Jutri bo že spet vse dobro. Mnogo zabave!«
Peter je ostal brez sveta. Kako s« je bil veselil na ta večer s Kristino! Zdaj je bi!3 vse pokvarjeno. »Tja pojdem le za trenutek,« si je dejal< Potem je poslal Kristini velik šopek cvetlic in je šel.
Kakor ogromen val je pljusknila čez Petra rajanje pustnega plesa. Množica krasnih žensk, lepi kostumi in maske, umetniški humor, razvneta mladina. Peter je bil v svojem elementu. V petih minutah je bila po* zabljena vsa slaba volja, in čea ,*al ure je že držal v rokah vitko dekl* v kostumu teksaškega girla, plesal (■ metal naokoli pisane papirčke. Zak^J naj ne bi bil vesel, ko pa je s Kri« stino tako rekoč že zaročen? Kakšna lepa priložnost, da se poslovi od (»inskega stanu! Peter se je izvedenska ozrl po dvorani. Tam je bila ženska*
Dimitz: Geschichts Krains
I. Bd., kupim. Plahni tudi v protivrednosti. - Naslov v upravi lista
ki mu je posebno ugajala. Violetka« Ravno je plesala z visokim plavo-lnscem, Peter se )e prertl bliže. Takrat se mu je izgubila izpred oči. Ufr kako je vroče! Ali ne bi popil bovlo v malem baru? Dekle z divjega za-* hoda mu je bila zelo vdana. Prav zal prav je bila čudovita. Te češnjam podobne ustnice. Zapeljivo. »Kako ti je ime, cvetlica prerije?« Zaljubljen pogled ji morskuzeleniji oči: »Mar' got«.
Peter je hotel oviti svojo roko okoli skoraj golih ramen dekle*a z divjega zahoda — tedaj je pribrzeia mimo violetna maska. Kakor začaran je strmel Peter za njo. Sumeča, vinsko-rdeča svila, ki kaže vsako črto lepega telesa, in temnooka orhideja kot edini okras v njenih laseh. In čez obraz nenavadna tenčica, ki le ust ne zakriva lepo oblikovanih smejočih se ust. Čudovita ženskal Ljubosumno je Margot zasledovala njegov pogled. Popila je vso bovlo in se zaupljivo privila na njegovo roko. »Gotovo 1* gledališča!« je dejala omalovažujoče.
Zazdela se mu ie nedosegljiva. Peter se je premislil: »Doma Dri meni moreva piti dosti boljšo bovlo, deklica z divjega zahoda, k«) ne?«
Njena usta niso odgovorila, Sama njene oči so se pritrjevalno zaiskrile,
Peter se je Razveselil. Naglo se J« dvignil in stopil k blagajni, da bi plačal. Tedaj — kaj je to? Njegova narnica. .. Kam ie Izginila? Nekje V gneči io je izgubi). Peter se je takoj1 streznil. Ko Se mu je mala vprašujoče približala, ji je delal skoraj surovo: »Ne dajte se motiti v svoji zabavi .. . Pravkar sem opazil... Pogledati moram . ..
In že se je odstranil ter izginil v gneči. Za kuJisnim drevesom pri baru je slonela vitka ženska v vinsko temni svili ln gledala pomilovalno na malo, strašno razočarano deklico s divjega zahoda.
Pošten človek Je bil oddal Petrovo denarnico v garderobi. Po dolgem pojasnjevanju so mu jo vrnil) in oddahnil se Je. Toda kakor jo |e potem iskal, male plavolaske le ni več našel. Tudi violetna maska je bila izginila. Truden in slabe volje Je odiel Peter s plesa, spil v bližnji kavarnici še črno kavo in se podal domov.
Ko je hotel odpreti svoja vrata, Je našel na ključavnici listek. Vzel ga je in prebral:
»Petrčekl Torej da, hočem ti izostati žena. Zakaj tebi je mogoče zaupati. Kako si se otresel tiste mala vsiljlvke, je bilo naravnost čudovito. Ponosna sem nate. Violetna maska.* Iz zavoja je padla temnooka orhideja ln obležala hladno in trudno v Petrovi roki.
AH mislite, da le Peter kdaj povedal svoji teni zeodbo o denarnici? Mislim, da ne.
♦
V očeh starega kneza so se zaiskrile solze. Obrnil je obraz v stran in si jih otrl. Vinko je razumel bolečino, ki je tisti trenutek napolnjevala knezovo dušo. Vedel je, kaj mu pomeni slovo, ko kot zadnji neposredni potomec nekdanjih vladarjev velikega otoka za vselej rapušča svoje zadnje Pribežališče. Prav tako dobro je razumel Ranoo. Čeprav je v svoji mladi duši neprenehoma hrepenela po širokem svetu, ji je zdaj vendarle krvavelo srce, ko je odhajala od tam, kjer ji je bil vsak kamen, vsak grm, da, vsak košček tal drag spomin na tista leta, ki so v življenju vsakega človeka najlepša, pa naj jih preživi kjer koli na površini naše zemeljske oble. Zato ji je ovil desnico okoli pasu in jo privil k sebi, da bi čutila, kako jo razume in sočustvuje z njenimi- čustvi. Hvaležno ga je pogledala, in njene rdeče, polne ustnice je spet obkrožil smehljaj sladke sreče.
Niso še prepluli dosti poti, ko so zagledali v daljavi na severu dim večjega parnika. Plul je proti jugu in se jim je naglo približeval. Vedno razločneje so videli njegove jambore, dimnike in nazadnje ves nad vodovje moleči trup.
»Ali se ne bi mogli prekrcati na parnik?« je Vinko vprašal kneza. »Na ia način bi se naše potovanje znatno skrajšalo.«
»Tudi meni se je žg porodila enaka misel,« je odgovoril knez. »Poizkusimo, morda nas sprejmejo.«
Ukazal je Malgašem usmeriti barko proti poti bližajočega se parnika, kar so takoj storili. Parnik se jim je bli-ial s precejšnjo naglico, zato so mu te od daleč pričeli dajati znamenja, da bj ga ustavili. Na parniku so jih opazili in razumeli. Zmanjšali so br-zino in čez nekaj minut so bili s svojo barko vštric velike ladje.
»Doživeli smo nezgodo in moramo čimpreje priti v Tamatave,« je Vinko zaklical kapitanu, ki se je pojavil ob ograji, obkrožen od množice radovednih potnikov. »Ali nas ne bi hoteli vzeti na krov?«
»Podvizajte se, kajti čakati ne utegnemo,« je odgovoril kapitan in ukazal spustiti lestev do barke. Vinko, knez in Ranoa so naglo splezali na krov parnika in Malgaši so prinesli za njimi tudi njihovo prtljago. Lestev se je spet dvignila, barka se je odmaknila in parnik je odplul dalje.
»Izkazila!« je terjal kapitan, ko jih Je pripeljal v svojo kajuto.
Vinko je pokazal svoj potni list, knez in Ranoa pa sta se izkazala z izkaznicami malgaških zasebnikov, katere sta imela že prej pripravljene za vsak primer potrebe.
»V redu,« je dejal kapitan, »samo za zamudo časa morate plačati posebno pristojbino. Ali ste pripravnem?«  , _______________
»Prosim,« te rekel knez.
Vinko pa je nato pojasnil kapitanu, da so bili med potjo_ napadeni in oropani ter gredo zdaj v Tamatave ter morda tudi v Tananarivo, da izslede roparje. Kapitan jim je ponudil, da obvesti brezžično tamafavsko policijo o ropu, toda knez je ponudbo odklonil.
»Ne zanesem se na policijo,« ie dejal, »utegnila bi stvar prej pokvariti kakor ugodno rešiti.«
Kapitan se je nasmehnil m parnik je enakomerno rezal dalje sinje valove.
XX.
Tamatave, ki leži nekaj manj ko *est sto kilometrov južno od Vohč-mara ob oboli Indijskega oceana, ie veliko in moderno pristanišče za pot-
ROMAN * NAPISAL MARIJ SKALAN
niški in blagovni promet, v katerem morejo pristajati tudi največji čezoceanski parniki. Po prvi svetovni vojni je bilo pristanišče popolnoma preurejeno in opremljeno z vsemi modernimi pristaniškimi napravami. Obenem so bile zgrajene trdne kame-nite obale s pomoli, skladišči in pisarnami. Tako napravlja mesto že z morja prikupen vtis, zlasti pa še po svoji legi med morjem in vznožjem gora, ki se dvigajo za njim dokaj strmo proti visoki planoti lmerini, na kateri leži pod Ankaratro glavno madagaskarsko mesto Tananarivo.
Ob prihodu velikega potniškega parnika ie nastalo na pomolu, ob katerem je pristal, živahno vrvenje, kajti Tamatave je bila zadnja postaja parnika na tej vožnji in so zato morali vsi potniki izstopiti. Vinko, knez in Ranoa se niso silili med prve, ki so zapuščali ladjo. Prvič niso ljubili gneče, drugič pa se jim tudi ni nikamor mudilo. Ko so pa prišli končno na kopno, so najeli avto in se odpeljali najprej v glavno potniško pisarno, da pozvejo, če nista morda prispela tja Maurice Rigney in juan Huesca. Uradnik je pregledal sezname in ugotovil, da sta dva potnika z imeni Paul Landec in lose Duera pred več dnevi res prispela iz Vohe-mara v Tamaiavq, a sta takoj naslednjega dne odpotovala s parnikom »Reunionom« proti Južni Afriki.
»Točno po Jeaneini izpovedi,« je vzkliknil Vinko. »Povedala je resnico; in ker je še bolj važno, svojega načrta nista spremenila.«
»Po vsej priliki ne,« je pritrdil knez.
Po tem pojasnilu so se odpeljali na policijsko ravnateljstvo, kjer so obvestili ravnatelja, da sta Paul Landec in Jose Duera, ki potujeta na »Re-unionu« v Južni Afriko, v resnici zloglasna mednarodna zločinca Maurice Rigney in Juan Huesca.
Policijski ravnatelj je pregleda! razne zapiske in sezname ter naposled dejal:
»Točno. Za njima je izdana tiralica pariške policije. Tu sta tudi njuni sliki. Alj sta točni?«
»Precej,« je pritrdil Vinko, »samo da sta sedaj gladko obrita.«
»Skoda!« je vzkliknil policijski ravnatelj. »Kaj rad bi ju sam prijel. Toda poskrbel bom, da s plenom ne bosta prišla daleč. Morda se še nista izkrcala v Afriki. Takoj bom oddal brezžično brzojavko »Reunionu« in policijskim ravnateljstvom večjih obalnih mest.«
»Prosim,« je dejal knez.
»In vi?« je vprašal ravnalelj.
»Bomo tudi s svoje strani nadaljevali zasledovanje,« je dejal Vinko »Najprej odpotujemo v Tananarivo, nato pa z letalom v Durban.«
»Zelo pametno,« je pripomnil ravnatelj.
Vinko, knez in Ranoa so se poslovili. Odpeljali so se na železniško postajo in sedli kmalu nato v vlak, ki jih je odpeljal proti Tananarivi, glavnemu mestu Madagaskarja. Vlak je sopihal v precej strme klance in ostre zavinke skozi pokrajino, v kateri so se menjavali tropični pragozdovi s kosi obdelanega sveta, nasadi kave, čaja, vanilije, gorskega riža, banan in drugih kulturnih rastlin vročih pokrajin. V bližini postaj so se
nizale naselbine s stavbami iz starih časov madagaskarske neodvisnosti, kje pa kje so se pa belila iznad njih tudi novejša evropska poslopja.
»Krasen svet,« je vzkliknil Vinko zavzeto. »Nikoli si ne bi bil mislil, da je Madagaskar tako raznolik in zanimiv.«
»Madagaskar je celina zase,« je razlagal knez, strmeč skozi okno. »Na tej, nad tisoč šest sto kilometrov dolgi in na najširšem mestu okoli pet sto kilometrov široki celini, se vrste za vzhodnimi in severnimi tro-pičnimi pragozdovi visoke planote s hladnejšim podnebjem, potem stepe, savane in proti jugozahodu nastajajoče puščave. Ničesar ne pogrešamo. Mimo tega ima čisto svojevrstno živalstvo in po večini tudi rastlinstvo. Tu zori raznovrstno sadje, ki ga nikjer drugje ne poznajo, in iu cveto cvetice, kakršnih nima nobena druga dežela. Na Madagaskarju so pred nekaj tisočletji ali morda celo le stoletji živele tudi največje ptice, kar jih pozna človeštvo, saj so merile od krempljev do kljuna ob iztegnjenem vratu nad tri metre. V muzeju v Tananarivi hranijo njihova okostja in jajca. Če bomo imeli na razpolago dovolj časa, vama jih pokažem.«
»O teh pticah sem nekoč že slišal,« je rekel Vinko. »Ali je res, da uporabljalo domačini njihova jajca, kj jih kje pa kje še vedno izkopljejo, kot vrče in sodčke?«
»Res. Velika so tako, da morejo naliti vame do pet litrov tekočine. Ustno sporočilo se teh ptic še dobro spominja, iz česar bi bilo mogoče sklepati, da še ni tako dolgo, kar so izumrle. Iztrebili so jih najbrže ljudje, ki so jih lovili zaradi mesa m tolšče. Ptiče so bile sorodne nojem in pretežke, da bi mogle letati. Živele so večinoma po planjavah in stepah visoke planote, kjer se pase sedaj na milijone goveda, ki je glavna pridobitna panoga otoka.«
»Kljub temu je prebivalstvo redko,« je pripomnil Vinko.
»Komaj pet ljudi na štirijaški kilometer,« je odgovoril knez »In to kljub temu, da imajo Malgaši mnogo otrok. Ali veš,' da so otroci pri nas najdragocenejša dota, ki io mor« nevesta prinesti svojemu ženinu?«
»Ne,« je dejal Vinko. »Otroci kot dota?«
»Da,« ie pritrdil knez. »Morda zveni to čudno, a ie vendarle res. Cimveč ima malgeško dekle otrok pred zakonom, tem laže in tem prej se poroči Tista, ki nima vsaj dveh otrok, težko najde moža.«
»In se ženini zaradi tega ne vznemirjajo?«
»Nasprotno. Tuje otroke sprejmejo z enako ljubeznijo, kakor svoje lastne Zelo zanimivo je tudi, kako določajo otrokom očete. Ko dekle rodi, se zberejo okoli nje njene prijateljice in ponavljajo v zboru imena vseh njenih ljubimcev. Tisto ime, ki ga izrečejo ob rojstvu, je ime onega, ki mu pripade čast biti oče. Toda to mu ne nalaga nikakršnih obveznosti, marveč samo časti.«
»Zelo zanimivo,« ie vzkliknil Vinko.
»To velja seveda le za preprosto ljudstvo. Plemstvo in evropsko vzgojeno meščanstvo se po svojih nava-
dah ne razločuje od evropskega. Med njim tudi ni navade razgrinjanja rut.«
»Kakšnih rut?« je radovedno vprašal Vinko.
»Tudi to ie madagaskerska posebnost,« je dalje razlagal knez. »Med našim ljudstvom ni v navadi, da bi samo mladeniči smeli razkrivati svojo ljubezen; tudi mladenke imajo pravico povedati svojim izvoljencem, da so jim všeč. Za to pa ne potrebujejo besed. Zadostuje, da razprostro kje na samotni stezi, kjer se srečajo, pred njimi svoje velike, iz bele volne tkane rute, s katerimi se ogrinjajo, pa so jim s tem že povedale, da si žele njihove ljubezni.«
»Zelo preprosto,« je vzkliknil Vinko in se zasmejal.
»Vendar ti običaji tudi med preprostim ljudstvom počasi izginjajo,« je zaključil knez. »V nekaj rodovih, če ne že prej, bodo samo še pravljica preteklosti.«
Vlak se je med tem dvignil nad bregove in ie vozil poslej počez Čez pobočje hriba, pod katerim se je ugrezala vedno ožja dolina. Ko je izginila, si je vlak utrl pot na Ime-rinsko planoto in zavil čez večje ali manjše ravnine proti Tananarivi. Podnebje se je naglo spremenilo. Vročine, ki ie pripekala v Tamatavi in po obronkih vzhodnih gora, ni bilo več. Cez planoto ie proti večeru pihljal prav prijeten, osvežujoč veter
V Tananarivo so prispeli pod noč. Sonce ie bdo že zatonilo za Afriko, in naglo se je razgrnila vse naokoli črna lema. 2e od daleč so zagledali obilico luči. Vse mestne ulice in trgovine so bile prav tako bogato razsvetljene. Ponekod so se blesteli v noč veliki raznobarvni svetlobni napisi kinov, hotelov, zabavišč in drugih podjetii. Ulice so bile živahne, polne hudi, ki so se zadovoljni sprehajali po večernem hladu. Sem in tja so hiteli vozovi cestne železnice in avtomobili. Vinko se ni mogel načuditi. Mislil je, da je nenadoma prišel v Evropo Če ne bi videl povsod skerai samih Malgašev, ne bi verjel, de je v resnici na Madagaskarju.
Knez, Ranoa in Vinko so se z avtom odrekali v velik, moderno zgrajen bolel v novem delu mesta, kjer so najeli sobe Umili so se in preoblekli. da odidejo v restavracijo, kjer so hoteli večerjati.
Ko ie Vinko po končanem umivanju in preoblačenju poirkal na vrata Ra-noine sobe in vstopil, je osupel obstal. Zagledal jo je v krasni evropski večerni obleki. Prvič je stala pred njim kot dekle iz velikega, modernega sveta. In priznati si je moral, da mu tako še bolj ugaja.
»Ranoal« je vzkliknil ves srečen. »Kako lepa, kako dražestna si. Kdaj in kje si dobila to obleko?«
»Naročilo sem jo brzojavno iz Tamatave,« je dejala in se srečno nasmehnila. »Nisem ti povedala, ker sem te hotela presenetiti. Kako ti ugajam?«
»Božansko,« je deial in io ljubeče objel. »Ti si vedno lepa, vedno oče-rujoča. Ti si moje največje čudo.«
Tudi knez ie prišel iz svoje sobe v/evropski obleki, in ko so nekaj minut nato stopili v restavracijsko
dvorano, so se vse oči radovedno In občudujoče ozrle v elegantno mlado damo, stopajočo med mladim Evrop-cem in starim domačinom. Mnogi so izpraševali, kdo je lepo dekle, a odgovora ni vedel nihče. Vinko je dobro opazil zanimanje, ki ga je vzbujala Ranoa, tako med Malgaši kakor med Francozi, in bil je ponosen.
Po večerji se je pričel v sosedni dvorom ples. Zbrali so se tam mladi francoski častniki, uradniki in zasebniki ter odlični domačini s svojimi soplesalkami. Tudi Vinko je zaprosil Ranoo za ples. Ni mu odrekla. Ko sta plesala, sta vzbujala še večje zanimanje. To čudovito bitje iz divjine pod Tsaratanano ie znalo vse.
Na letalo za Južno Afriko so morali počakati še en dan, zato so imeli dovolj časa, da si ogledajo Tananarivo in urede še vse, kar je bilo treba. Dopoldne je odpeljal knez Vinka in Ranoo skozi stari del mesta na grič, na katerem je stala mogočna stara stavba.
»To je nekdanji dvor vladarjev Madagaskarja, dom naše rodovine,« je dejal knez Iron Ravaevalo, ko so se po kamenitih stopnicah iz rdečega granita bližali vhodu. »Sedaj je v njem nastanjen muzej. Od tu so vladali moji predniki in sorodniki, dokler ni bila zadnja kraljica z zvijačo odpeljana v pregnanstvo na otok Re-union, kjer je od hrepenenja po domovini izhirala, ne da bi jo še kdaj videla«
.»Dejal si, da je bila odpeljana z zvijačo,« je rekel Vinko, »ali mi ne bi hotel povedati, kako se je to zgo-; dilo?«
I »Ko se je mudila v Tamatavi, so j moio sestrično povabili na slavnostno [večerjo, katero so njej na čast priredili na poveljniški ladji. Zlobni jeziki so razširili govorico, da se je odzvala povabilu samo zato, ker se je zaljubila v nekega mladega častnika, kar pa ni bilo res. Vse skupaj je samo ena izmed potvorb zgodovine, kakršnih je vsa polna. Sla le na ladjo pač zato, da vrne obisk poveljnika na njenem dvoru. Ladijska dvorana je bila slavnostno okrašeno, večerja sijajna in ves čas je igralo mornariška godba. Izrečene so bile napitnice za napitnicami in nato se je razvil še ples. Kraljica je namreč prišla na ladjo s svojimi mladimi dvornimi spremljevalkami. Med večerjo in zabavo se je pa ladja pričela počasi odmikati od obale. Nihče ni spočetka tega opazil, a ko se je kraljica s svojimi spremljevalkami zavedela položaja, je bilo že davno prepozno. Ladja je plula po Indijskem oceanu proti Reunionu. Terjala je, naj jo odpeljejo nazaj v Tamatave, toda namesto tega so ji sjx>roči)i, da je od tega trenutka dalje vržena s prestoja in ujetnica. Zgrabili so jo in zvezali skupaj z vsem njenim spremstvom. Na Reunionu so jo zastražili v vili ob morju, da se ni mogla nikamor ganiti. Te zvijače so se po-služili zato, ker so se bali, do bi se ob odkritem nasilju ljudje uprli in jo osvobodili. No Reunionu je tudi umrla«
Knez je dobro poznal ves stari grad in tudi sobo, v kateri je bil on som rojen. V prirodoslovnem delu muzeja je pokazal Vinku in Ranoi okostje ptic velikank in njihova jajca. Vinko in Ranoo sta strme občudovalo ta čuda prirode. Prav tako ju je pa zanimalo tudi ostalo davno in sodobno madagaskarsko živalstvo.
Dalje priAodnjii
□
□
KULTURNI TEDNIK
Charles Ferdinand Ramuz
Naša knjiga (Liudska knjigarna) ie uvedla v slovensko prevodno slovstvo novo ime; Charles Ferdinand Ramuz. Ramuz se le rodil 24. septembra leta 1878. v Cullviu ob Lemanskem (Ženevskem) jezeru v Švici in spada med tiste pisatelje, ki so priborili švicarskim Francozom znaten pomen v vsem •icer tako obsežnem In pomembnem francoskem leposlovju. Njegova rodna vaudska pokrajina mu ie dala s svojim patriarhalnim na davnih tradi-ciiah in neprekinjeni kontinuiteti raz-viiylocem se življeniu že sama do sebi dovoli originalnosti. h kateri ie treba P..1 “U;ti je posebnosti vaudske franco-sune in pisateljevo svojevrstno dušev-nost. Iz vseh teh komponent so nastala selo mnogoštevilna Ramuzova dela. ki se močno razločujejo od del njegovih pariških sodobnikov, kar ie bilo tudi glavni vzrok da se i6 moral dolgo iu trdo boriti z» priznanje Po svojem stvarialnem razvoin je prehodil Ramuz tri obdobia vendar si ie v vseh treh ohranil svoje temeljne značilnosti ki so Predvsem v nekem svojevrstnem snovnem svetu v zanimivi romantiki na sicer realnih teme-v njegovem slonu. Z vsem tem Je Ciovei, spočetka morda nekoliko težko »nriinznl toda počasi ea opreie in nazadnie prizna llamiizu originalnost. silo in čar.
Prevajalec .Iože Zakalar ie.izbral in prevedel iz rlanmzovetja obSirneea li-tararneca dela dvoje povesti: »Gora »e ie podrla« (Derborence) |n »Ozdrav-lienie« (La gučrison des maladies). Prva ie vzeta iz tretieoa otulobin pisn-»elicvepfl razvoia (napisana ie leta 1985.). druga na iz drugega (napisana le že leta 1917.). Kliub temu kažeta obe iste originalne značilnosti pisate. Heveua načina ustvarjanja sloca in
duhovnega sveta. Obe stn že po snovi nenavadni, v obeh čutimo nekai nad-resničneea in obe izzvenita v isto misel odrešujoče moči ljubezni. »Gora se ie podrla« ie opis dogodkov, ki so nastali ob podoru vrh« grebena Les Diablerets — Hudičevcev. Strahovite podrtine so pokrile vso planšarsko planino porušile vse planšarske koce in pokončale cčk> vrsto planšarjev. Le Antonu Pontu, mlademu Terezinemu možu. se ie posrečilo, da ie preživel več ko sedem tednov pod skalovjem in se nazadnie surij izkopal izpod njega. Toda niegov razum je bil spočetka bolan, in šele Ženina neizmerna ljubezen ga te rešila in spet osvestila. Tako je ljubezen ženske premagala celd goro — Hndičevee. Na svojevrsten način ie naslikal Ramuz ob tei nenavadni zgodbi liudi okoli Derborence. Natanko vidimo njihovo patriarhalno in neločljivo z zemlto zvezano šivi jen ie.
Še skorai boli nenavadna ie zgodba druge povesti. »Ozdravljenje« io prikaz nenavadnih dogodkov v mestecu ob Lemanskem jezeru, ki se razviieio okoli pijanca Grina in njegove hčere Marije, Simčetka nam slika tu Ramuz precej realistično Grinovo. izgubljeno življenje, počasi pa se dogajanje izpre-vrže v mistiko, »ki ie ni več mogoče doumeti z razumom«. Grmov« dedno obremenjena hči Mariia zboli in dobi čudežno moč. da ozdravila druge s tem. da sama sprejema nase njihove bolezni. Od vseh strani romalo k nlei bolniki, katerih ne zdravi le telesno, ampak tudi dnševuo in srčno. Malo mesto se vzvihari in pomiri šele takrat, ko odpeljejo Mariio nasilno v bolnišnico, kjer umre. Toda pisatelj nam ne prikazale teh čudežev v okviru vere. ampak preproste mistike. Niegov cilj Pn ie isti kakor v »Derborenoi« — prikaz ljubezni, skrivnostne, mistične. ozdravljajoče tvnbezni.
Prevajanje Ramuzovih del že zaradi njegovega svojevrstnega jezika In stila ni bilo lahko a naš prevajalec je
opravil svoie delo na mojstrski način. Ponekod se bere prevod kakor izvirnik. Ta prevod bo nedvomno zbudil tudi Pri nas nadaiinie zanimanje za ^umuza in njegovo delo, v katerem ie še več kvalitetnih stvari, vrednih, da jih uvedemo v slovensko prevodno literaturo. Prevajalec ie napisal o pisatelju in njegovem delu daljši uvod. opremljen z Rannizovo sliko.
Naše literarne nagrade. Slovenci smo bili dolgo edini narod v Evropi brdz literarnih nagrad. Sele malo pred to volno smo dobili nekai javnih in zasebnih naeradnih razpisov. V velikem obsegu so se pa razbohotili taki razpisi v sedanji voini. Skorai vse ljubljanske založbe so lani in letos določile večje ali maniše literarne nagrade z« najboljša nova dela. Vzrok teh razpisov ie bil v prvi vrsti v tem. da iim primanjkuje rokopisov izvirnih del Nagrade naj bi bile zato iz.pod-buda pisateljem da postaneio olodo-vlteiši. Pojav, ki ie v našem literarnem življenju popolnoma nov in ki ca še nedavuo ne bi bili pričakovali. Razpisane nagrade so pa zvečine sorazmerno majhne In ie mimo drugega menda tudi to vzrok, da ne dosežejo vedno svoiega namena, Šele založba »Luč« ie razpisala zdaj tri nagrade, ki presegajo dosedanje okvire sai znaša prva celo 30.000 lir. Posebno razveseljivo med temi nagradami ie, da ie tudi naše gledališče določilo
15.000	lir za najboljše dramsko delo leta 1945. V razpisu pa žal ni povedano. ali velja razpis samo za drame, ali tudi za komedije Ob vsem tem vendar še pogrešamo vež zanimanja za mladinsko slovstvo. Za to nimamo *p nobene nagrade in tudi sicer le slovensko mladinsko slovstvo tako potisnjeno ob stran, da nismo S« dobili ne kritika ne literarnega zgodovinarja, ki bi se mu posvetil s ttsto resnostjo in vzlrainostio kakor bi je bilo vredno. Nasledek tega ie da vprašanja slovenskega mladinskega slovstva in mladinskih pisateljev »ploh še niso razčiščena.	i»
šaš
Težki delavce
Šef: »Vi bf morali zaprositi z» dodatno živilsko nakaznico.«
Uradnik: »Zakaj? Saj vendar nisem težkj delavec!«
Šef: »Kako neki ne? Vedno se težko odločite za delo.«
Pri blagajni
»Dajte mi prosim eno vstopnico. Kaj pa igrate prav za prav?«
>,Knr hočete4.«
»Potem pa naj bo .Dežela smehljaja'.«
V gostilni
Gost: »Dve sto lir porcija pečene kokoši? Alj ste zblazneli, da ubijate tako dragocene živali ?<
Pametno
»Vsake tri mesece grem k zdravniku, Č« sem bolan ali ne; zdravnik mora tudi Živeti. Ko dobim recept, grem v lekarno in kupim zdravila; lekarnar mora tudi Živeti. Ko dobim vsa zdravila, grem domov in jih vržem na smetišče.«
»Zakaj?«
»Zato, ker hočem tudi jaz živeti.«
V šoli
Profesor: »Povejte mi glavno osebo iz .Odiseja* I«
Dijak molči.
Profesor: »Saj vam že sam naslov pove!«
Dijak: »Odisej.«
Profesor: »Dobro. In v dbjudi4?«
Dijak: »Sv. Jlija.«
Profesorska
Gospa; »Ali Je gospod profesor že večerjal?«
Služkinja: »Ne vem.«
Gospa; »Zakaj ga ne vprašate?«
Služkinja: »Saj sem ga, pa niti »mn ne ve.«
Še ena profesorska
Sluga: »Gospod profesor, brzojavka je prišla.«
Profesor: »Peljite jo v čakalnico, naj počaka.«
Resignacija
»Mož me vara s služkinjo, mojf prijatelji me varajo s hčerko, a služkinja ge vlači s sinom.«
Lahko še počaka
»Kaj? Vi, tako v letih, pa se hočete poročiti s tako mlado žensko?«
»Prav imate. Bom p« še nekaj let počakal-«
Napaka
»Povejte mi, kaj mora Človek »to riti, da doseže visoko starost?«
»Ne piti. ne jesti, ne kaditi, veliko svežega zraka...«
»Vse to je počel tudi moj oče io )e vendar sorazmerno mlad umrl.«
»Potem pač ni dovolj dolgo vzdržaL«
Moderno
Gospod: »Kje pa Je moja plava eamovezniea?«
Služkinja: »Gospa si je dala i« nje napraviti kopalno obleko.«
Občutljivost
»Torej tisti gospod tam je vaš moli Tako nekako sem si ga'tudi predstavljata!«
»Kaj hočete • tem reči?«
Nedeljo zn gospodinjo
£« samo ime dneva pove, da je nedelja dan počitka. Vseh šest dni delamo, en dan bolj, drugi dan manj, kakršno je pač delo. Že v soboto popoldne si privoščimo malo oddiha in se pripravljamo za nedeljski počitek. Vsakdo se rad v nedeljo sprosti in odpočije od vsakodnevnega dela. Le ena je, ki dela dan na dan vse leto: to je gospodinja. Naj bo delavnik ali praznik, stanovanje mora biti v redu pospravljeno in pripravljena ter skuhana mora biti hrana za družino. Ona si ne more privoščiti počitka, posebno ne zdaj, ko gre za gospodinjsko delo mnogo več časa kakor prej. Zato je potrebno, da ostali člani družine, če hočejo ohraniti zdravo mater in gospodinjo, to upoštevajo in kolikor je v njihovih močeh tudi pomagajo, da ji omogočijo malo odd;ha. Čez teden to ni mogoče, a v nedeljo jo prav lahko razbremenijo.
Kakšna naj bo ta razbremenitev?
Zjutraj naj vsak član di-užine sam pospravi svojo posteljo. Seveda je potrebno, da se posteljnina prezrači, ne da bi še toplo posteljo pogrnili in mislili, da je s tem delo že končano. Potem ko vsak pospravi svojo po-s+eljo, naj si očisti svojo obleko in čevlje. Če ima drugo, nedeljsko, naj OJnaži ono, ki jo je prejšnji dan odložil; enako naj stori s čevlji. Med tem ko si snažite oblačila, gospodinja pomete stanovanje in pobriše prah. Kdor je s svojim delom prej gotov kakor ostali, naj pristavi za zajtrk, da po opravljenem delu vsi člani družine skupno zajtrkujejo.
Vendar s tem še ni opravljena vsa razbremenitev. Ko pridejo družinski člani opoldne domov, dobe kosilo, ki ga je skuhala gospodinja, medtem ko so šli oni na dopoldanski nedeljski izprehod. Da ji izkažejo malo hvaležnosti, naj ji pomagajo pri pospravljanju po kosilu. Eden naj ji znosi Bkup vso posodo, da ji bo za pomivanje pri roki, drugi naj pomito posodo pobriše, tretji naj pomete kuhinjo itd.
Vsakdo naj pač odvzame gospodinji nekaj dela pri pospravljanju kuhinje po kosilu, ki ga drugače opravi sama. Tako bo v najkrajšem času pospravljeno in gospodinja bo lahko mirno legla in si privoščila počitek, ki ga zasluži, enako kakor ostali, za delo vsega tedna.
peljala, ne pa drsela naprej, nazaj
ali na stran. Pokrij ga c blagom, ker
usnje rado pušča barvo.
10. Nikdar se ne vozi na daljšo pot brez zračne sesalke in reparatur-nega pribora.
Snažna polt
NAS NAGRADNI NATECA)
Kotiček za praktične gospodinje
Nekateri ljudje se na vse načine mučijo, da bi imeli čisto polt na obrazu in rokah. Da bomo to dosegli, moramo vedeti za vzrok njenega nastanka. Za nesnažno polt sta lahko dva vzroka.
Eden je neredna ali slaba prebava, drugi pa kakšen izpuščaj, tkzv. infekcija kože same.
Če je vzrok v neredni ali slabi prebavi, ne pomaga nobeno umivanje polti, zakaj izpuščaj pride od znotraj. V tem primeru je treba gledati na redno prebavljanje in tudi na izbiro hrane. Nekatere jedi ne smemo jesti skupaj, ker nam povzročajo slabosti, druge naš organizem ne prenese, itd. Najboljše je, če si skušate najprej urediti hrano, nato pa še prebavo. Kmalu bo koža čista.
V drugem primeru, infekciji, je pa najboljše, če greste h kožnemu zdravniku, ki vam bo dal primerna mazila. Mogoče se bo koža najprej olupila, kar ne bo preveč lepo, a nova koža bo prosta vseh izpuščajev.
Kako osvežimo star kruh
Včasih nam ostane kakšen kos kruha in vsakdo nima tako dobrih zob, da bi jedel trd kruh. Osvežite ga 1 Zavijte kruh za nekaj minut v vlažno krpo ali ga pa poškropite z vodo, nato ga odvijte in denite za >/4 ure v srednje toplo pečico. Kruh bo po tem času svež in se ne bo prav nič razlikoval od sveže pečenega kruha.
• Porafcn; nasveti 1
Za vsak prispevek, objavljen v lej rubriki, plačamo 10 lir.
Makaroni t omaki
Kuhaj makarone v neslani vodi, nato jih odcedi in preplakni ter stresi v omako, ki si jo pripravila iz bledega prežganja, malo mleka ali vode, dodaj, če imaš, malo kvasa, če ne pa malo krompirjevih rezin.
Makarone streseš v omako, ko je dovolj gladka, nato naj še nekaj časa vre in ko serviraš, dodaj še drobno srezan petršilj.	M. S.
Deset zapovedi za kolesarko
1. Ne naslanjaj kolesa na zid, ker se lahko okruši lošč, ampak si rajši pritrdi na ogrodje majhno stojalce. Po vsaki vožnji v dežju zdrgni vse dele s suho krpo in nato obriši z drugo, ki si jo malo pokapljala z oljem ali petrolejem. Mastna plast varuje pred rjavenjem.
2. Dobro maži z oljem os pedalov.
3. Od časa do časa temeljito osnaži verigo in jo potem namaži z oljem za kolo. Ne napni premočno verige, ker prenapeta otežuje vožnjo.
4. Ne razdiraj sama krogličnih ležišč, ampak jih od zunaj pridno snaži in obrizgaj z oljem skozi odprtino, prirejeno v ta namen. Preveč ne smeš namazati, ker začne pri odprtini kapljati ven. Pokrovček dobro po mazanju zapri.
6. Špice zelo rade zarjavijo, zato jih moraš redno snažiti, obenem pa morajo biti pravilno napete.
6. Tudi blatišča rada rjavijo. Snaži jih in če kolo dalje časa stoji na enem mestu, kar ni priporočljivo, morad kolesa večkrat obrniti, da ni teža vedno na enem mestu. Najbolje storiš, če kolo obrneš tako, da stoj: na sedežu in balanci. če blatišča dobe rjaste madeže, jih namaži z maščobo.
7. Ne postavljaj kolesa k peči ali na sonce, ker toplota škoduje gumiju, ki postane neprožen in se začne lomiti. Plašči se tudi pokvarijo, če ne gledaš, po kakšni poti »e voziS, ali če so zračnice premalo trdo napolnjene c -».rakom.
8. Dinamska svetilka ne zahteva posebne nege, medtem ko moraš sam dinamo večkrat naoljiti. Poleg tega moraš pogledati, da kolesce pravilno teče po platišču. Pretrgano žico obnovi. Ne popravljaj jez izolimim trakom, ker je žica v tem primeru preperela.
9. Sedež dobro naravnaj in močno pritrdi, tako da aa boi lahko mirno
Čeveliskih trakov ne zavozlaite ko se utrgajo, ampak sesijte oba konca skupaj. Tako popravljen trak boste z lahkoto pretikali skozi lukmice.
Črve v lesu najuspešneje odstranite, če v niihove luknjice nalijete bencina, petroleja, terpentina, salmiiaka ali etra.
Če se likalnik lepi na škrobano perilo, deuite v vodo, v kateri raztopite škrob, nekaj zrn soli in likalnik vam bo gladko tekel po blagu.
Voščen madež ii obleke odstranite, če položite na ono mesto pivnik, nanj pa vroč nož ali pri večjih madežih likalnik. Vosek se zaradi vročine stopi, pivnik pa ga takoj popije. Vendar se na ta način odstranijo samo bolj svežj madeži.
Namesto jojoja*
KOMBOLOGI
S čim se kratkočasijo Grki
Kadar Grk opravi svoje vsakdanje delo, navadno obsedi za svojo pisano stojnico ali pred vrati prodajalmce; včasih pa sede Za kamnitno mizico v kateri izmed neštetih kavarn, prekriža noge, v roki pa vrti kakor rožni venec niz rjavih ali zlatorumenih biserov, nabranih na sklenjeni vrvci.
Ta biserni venec izvira še izza turškega gospostva in se zove »Kombologi«, zvenj pa v nagli govorici nekako »Komboloi«. Če bi radi dognali pomen temu nazivu, naletite na dva pojma, ki pa skupno nimata pravega smisla: grški »kompost ali >koinbos< pomenj namreč vozel," »loghU, izvirajoč iz »Logos«, pa besedo ali zakon. Od te plati bi bil torej globlji pomen igre »Kombologhi« nerazjasnjen.
Grkom je prirojeno veselje do igre in igranja. Oglejte si antično posodje. Na marsikateri vazj najdete igralce »jojojac, igre, ki zahteva posebno spretnost: po niti tekoče kolesce pada; samo trzaj za vrvco, navito okrog prsta, in že se ustavi ali pa požene spet po niti navzgor. Saj poznate to igro, pred kakšnimi desetimi leti je bila tudi pri nas nekaj časa v modi. Na Grškem pa je igro >jo-jo< očividno nadomestila Kombologi. Povsod namreč srečavaš moške z bisernimi venci v rokah: na postajah cestne železnice
si z njimi krajšajo čakanje; v gledališčih in kinu jim venomer drse skozi prste kakor perpetuum mobile; celo pri kopanju na falernski obali jih ne morejo pogrešati. Kdor se pobliže zanima in igralce natančneje opazuje, kmalu zazna nešteto variacij v prebiranju jagod, katerim število na vrvcj ni določeno. Eden jemlje po dva in dva bisera hkrati, drugi po enega izpušča, tretji pa šteje vsako peto ali sedmo kroglico. Vsakdo ima svojo posebno metodo, kakršna se pač najbolj prilega njegovemu temperamentu. Če pa tega ali onega izmed njih vprašaš zastran tega, ti samo odkima in te, vljudno sicer, a odločno odpravi, ker si ga bil zmotil v igri.
Kdo ve, morda pa je Grku Kombologi neke vrste duševna higiena? Njegova vroča, že v govorici razodevajoča se, kipeča nrav je našla v tej igri sproščen ja; pomirjuje ga, ker se ga mehanično vsega polasti. Tačas ko prsti enolično prebirajo jagode, se mu notranjost kar sama uravnovesi in, ujet v igro, najde Grk svoj mir. ki je sicer njegovemu bistvu tuj; najde ga, kakor ga drugi, hladnejši severnjaki najdejo v preprosti delavnosti vsakdanjega življenja; saj ta daje človekovemu bivanju na zemlji pravi smisel.
Ker je Rontgen z roko segel vmes...
Naključja v znanosti
Rontgena (27. marca t. 1. je minilo 100 let od njegovega rojstva) je golo naključje privedlo do odkritja po njem imenovanih žarkov. V wiirzburškem laboratoriju je preizkušal Lenardove poskuse o posebnih lastnostih katodnih žarkov; hotel je dognati njih pravilnost in je žarke kakor običajno, prestrezal s fluorescirajočim zaslonom iz barijevega platincianurja. Radoveden, koliko časa traja fluoresciranje, zatemni nekoč laboratorij, pokrije Crookesovo, katodne žarke proizvajajočo cev z lepenko in požene vreteno. Ko pogleda na zaslon, presenečen opazi, da se sveti; zato položi vmes še deščico in knjigo, in glej, žarki prodirajo tudi skozi obe temni telesi.
Znanstvenika se polasti nemir. Po neprevidnosti seže z roko med Crookesovo cev in prestrezni zaslon; globoko presunjen, morebiti celo malce prestrašen, obstane, zakaj na zaslonu zagleda grozljivo sliko: na površju svetlikajočega se zaslanjala se v črnih
GORAZD
HOTIMIR
PRIREDIL
PUŠKI
PRIPOVEDKI
C
sencah ostro odražajo kosti njegove roke, a le kosti, kakor da mehkega tkiva okrog njih vobče ni. čudoviti žarki so odkriti in z njimi radio-skopija, malo kasneje tudi radiofoto-grafija, in Rontgenovi žarki postanejo zdravnikom najvažnejša diagnostična opora.
Kako veliko vlogo igra v raziskovanju prav naključje, potrjuje enako zgovorno odkritje slavnega francoskega fizika Henrija Beguerela o radioaktivnosti snovi. Rano umrli Henri Poincare je že načel vprašanje, ali ni nastanek žarkov posledica neke lastnosti fluorescirajočih teles. Da bj to domnevo potrdil, se je Beguerel po temeljiti pripravi odločil, da natanko preišče značilno fluorescirajočo snov transulfat. Meglenega februarskega dne pokrije s črnim papirjem ploščo, občutljivo za svetlobo, in položi nanjo nekaj kristalov uranovega sulfata, vmes pa bakren križec.
Sonca pa kar noče biti. Zato vzame, že ves nestrpen, čez nekaj dni ploščo iz zaščitnega omota, da jo razvije na slepo srečo. V svoje veliko začudenje pa opazi na njej razločne sledove
urana, Cesar nikakor ni bil pričakoval,
čeprav je bil uranovo sol hranil v temi: uranovi 'kristali bo bili črni, križec pa svetal
Tako je tudi zgolj naključje pokazalo radioaktivnost tvarin.
Prekanjeni ln zviti rdečebradec Spletko Je pa Imel povsod oči in ušesa. Nekega dne Je Sel mimo Sinjine sobe ln zaslišal skozi vrata vesel smeh. Sinja se Je pogovarjala s svojim zaupnikom zdravnikom ln tako Je iz njunega razgovora Izvedel, da ga kraljična le vleče za nos. Ves divji J odšel h kralju, mu povedal, da Sinja samo hlini bolezen ln Je zato^zahteval, da kralj nemudoma izpolni svojo kraljevsko obljubo in prisili uporno hčerko k poroki.
Z
se Je znašla Sinja v veliki stiski in spet je golobica odletela * belim pisemcem v daljne dežele, da poUfce Vojka. NaSla ga Je na parobku džungle ln dobila od njega odgovor, s katerim se je vrnila proti Cveto-gradu. Naključje je pa hotelo, da Je golobica letela preko dežele brezsrčnega in požrešnega ljudstva, ki Je najrajll pobijalo la jedlo ptice. Tam jo Je zadel« sUaUca ta med »ustim skalo v lem Je obležala mrtva
t Vojkovim pismom.
(Dalje prihodnjič J
Kako se žuželke branijo
Napisal profesor Paul Calinescu
Žuželke imajo mnogo sovražnikov, pred katerimi se branijo na različne načine
Nekatere žuželke si nadenejo odrte kože svojih sovražnikov ali oblačila močnih bojevnikov, da prevarajo svO' jega močnejšega' sovražnika) druge spet se branijo tako, da brizgajo na svojega nasprotnika dražljive tekočine in celo strupene pline.
Večina žuželk pa »e skuSa rešiti z begom, kakor n. pr. muha, ki ob najmanjši nevarnosti bliskovito odleti, medtem ko druge, manj okretne žuželke, ne morejo drugače ubežati ne-varnosti kakor tako, da se zatečejo v slučajna ali pa že vnaprej pripravljena skrivališča:	hrošč n. pr. se
skrije pod kak kamen, cvrček skuša pa pribežati v svojo luknjo.
Mnoge žuželke, posebno ie njih ličinke živijo pod zemljo in nekatere si uredijo pravo pravcato podzemeljsko hišo ■ čisto pravimi .vrati. Tako je znan primer nekega velikega pajka, ki si zgradi svoje bivališče tako, da si pod zemljo skoplje navpično galerijo, ki jo tapecira z nežno pajčevino. Nato napravi neke vrste pokrovko, ki se popolnoma sklada s širino odprtine galerije Ta pokrovka je iz pajčevine in pokrita s prstjo. Tako more pajk ob najmanjši nevarnosti zapreti vhod od znotraj in nihče ne bo opazil tako dobro zakritega skrivališča.
Nekatere žuželke Imajo varovalne barve ali znake, ali pa se obdajo z nekako preobleko iz čudnih snovi, da se zakrijejo pred svojimi zasledovalci. Znano je. da se nekatere ličinke, ki se hranijo s tkaninami, v sili poslu-žijo volne ali bombaža, kakršna je pač vrsta blaga, ln jih tudi še tako izvežbani tkalci le s težavo izslede. Nekatere žuželke se obdajo z obla' čili napravljenimi iz maha ali lišaja, da jih le zelo izurjeno oko more pre poznati.
Druge žuželke se delajo, kakor da bi bile mrtve. Ugotovljeno je, da so to tiste vrste žuželk, ki nimajo druge obrambe. Nekatere žuželke, ki jih je sovražnik presenetil na veji ali listu, se spustijo na tla med travo in suho listje, kjer upajo, da so varne prea zasledovalci. Mnoge žuželk* pa so
znane po tem, ffa se postavijo t groi zečo »pozo*.
Niso vse žuželke opremljen® a obrambnim orožjem* nekatere samo hlinijo priprave za borbo in skušajo svojega nasprotnika pognati v beg 2 najrazličnejšimi strašilnimi sredstvi, n. pr. tako, da razširijo okoli seba neznosen smrad, ki zadrži sovražnika v določeni oddaljenosti, ali pa s pikom. V to vrsto spadajo tudi strupeni in pogosto zelo nevarni piki os, čebel in škorpijonov, pa tudi nekaterih večjih ali manjših pajkov.
Nekatere žuželke izločujejo v nevarnosti strupene pline, kakor n. pr. mali brachinus. Ta živi v majhnih skupinah pod kamni na suhih krajih in v nevarnosti spusti z neznatnim pokom nekakšen belkast prah, ki ja njegovo edino obrambno orožje.
Iz vsega tega je razvidno, da se tudi žuželke enako kakor ljudje branijo na najrazličnejše načine: z borbo, blufom, orožjem in celo s strupenimi plini.
Vzgoja k točnosti
Bismarck je že od mladosti sovražil' netočnost. Sam je bil vedno do minute točen.
Kot avskultator v Berlinu je dal svoje čevlje v popravilo nekemu čevljarju v Kronski ulici, ki je bil sicer zelo sposoben obrtnik, a izredno nezanesljiv človek, ker ni opravil sprejetega dela nikoli do obljubljenega roka. Nekoč pa je svojo običajno netočnost cel6 tako presegel, da je Bismarcka minila vsa potrpežljivost. In našel je pravo sredstvo, da ozdravi gospoda čevljarskega mojstra njegove nerednosti.
Poslal je, potem ko kljub vsemu nadlegovanju še vedno ni dobil svojih škornjev, nekega jutra ob šestih svojega slugo v Kronsko ulico in mu naročil, naj vpraša, ali so škornji za gospoda pl. Bismarcka že narejeni. Čevljar je dejal, da še niso, in sluga Je odšel. Cez deset minut se je javil drug odposlanec z enakim vprašanjem, potem tretji, in tako je šlo dalje brez konca ves dopoldan in ves popoldan. Mojstru se je že vrtelo v glavi od vedno novih povpraševalcev po Bismarckovih škornjih. Toda zvečer so bili škornji vendarle izgotovljeni.
Bismarck je z brezobzirno uporabo svojega nasilnega zdravljenja čevljarjeve netočnosti uveljavil svojo voljo. Vzgojil sl je čevljarja, čigar točnost je bila poslej vzvišena nad vsako grajo.
Beethoven in pajek
Beethoven v poznejših letih nikoli ni igral gosli, Kot deček je bil pa
tako vnot zanje, da je ob njih v svoji
samotni izbici večkrat na vse drugo pozabil; mati ga je morala često karati, preden ga je priklicala k jedi.
Nekoč je ob taki priliki zagledala pajka, visečega na nitki ravno nad sinovimi goslimi. Strgala ga je a stropa, ga vrgla na tla in pohodila. Razjarjen je tedaj zagnal Beethoven violino po tleh in stopil nanjo, da se je zdrobila ter ni poslej nikdar več igral na gosli. V samotni kamrici je bil namreč tisti pajek njegov edini poslušalec.
Spanje zimskih oblek
Zima je minila in zdaj ne bomo več nosili oblek, ki so nas varovale pred mrazom. Da bodo te obleke jeseni spet čedne in takoj uporabne, ai zapomni tole:
Obleke, ki jih spraviš, morajo biti popolnoma čiste. Operi vse, kar se da prati, ostalo oddaj v kemično snaže-nje. Ne delaj izjem za noben predmet; zakaj obleke, ki smo jih nosile, tudi če so videti sveže, imajo vedno neki duh in so prava paša za molje.
če skladaš obleke v škatle, napiši na pokrov njih vsebino. To ti bo olajšalo iskanje.
Ne zavij ničesar le na pol. Vae mora biti popolnoma zaprto, tako da je varno pred prahom in molji.
Preden zaviješ volno, jo posuj a kakšnim sredstvom proti moljem.
škatle, v katere spravljaš obleko, perilo itd., obloži s svežim časopisnim papirjem. Če moreš, ga poprej zmoči s terpentinom. Med obleke položi tudi nekaj časopisnih listov.
Kdo ugane?
Kako pride voda T kozarec?
»Tu imam majhen krožnik * nekaj vode — nekako štiri do pet žlic je jo — in tu imam kozarec. Kako pride voda v kozarec, ki je postavljen na krožnik z odprtino navzdol?« je vprašal prekanjeni stric Štefan svoje nečake.
Kako torej?
Odgovor:
•jojsojd inafuzBjdzi iu{od«n o* ep *o»j«zo5i pod opoA »utfojod ‘jojsojd uozBid subjsbu najBzon a	!q»i
-od os ntuojož Ud lopzABn oaijjd -po Z HtU70J5( BU 33.ItrZOH OJJIH OUTTA -ttjsod ‘uo3 9g Jided ojj ouiaSi?Bz »J u| BfjtdBd o{biu ouianap aaJBzoH \
Izdajatelj: Karol Bratuša. —■ Uredniki Hugo Kem. — Za tiskarno Merkun O. Mihalek.