f
r
I v
i
Nijvečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto . . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
71
GLAS NARODA
Ust" slovenskih delavcev v Ameriki.
r
Fhe largest Slovenian Daily in the United States.
I Issued every day except Sundays and legal Holidays.
TELEFON: C0RTLANDT 3876.
Entered i g+oond Cla— Matter, September 11, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1871.
TXLBTON: C0RTLANDT 287«.
NO. 152. — fiTEV. 152.
KONSERVATIVCI SO NAPADLI STINNESA
NEW YORK, FRIDAY, JUNE 29, 1923. — PETEK, 29. JUNIJA, 1923.
VOLUME TTTT _ LETNIK XXXI.
Nemški konservativci so napadli Stinnesa ter ga dolže, da je on vzrok poraza ter neprestanega padanja marke. — Zahtevajo, naj odstopi kot industrijalai voditelj.
PREDSEDNIK HARDING JE DOSPEL V IDAHO
Berlin, Nemčija, junija. — Konservativci in radikale) so se združili včeraj zjutraj v ostrem napadu na Hugo &tine*a, kot sovražnika Nemčije. Od vseh strani, ki niso pod nadvlado finančnega velikana, prihajaj«* zahteve, naj napravi vlaka konec njegovi ek-spanzijoni.stieni jiolitiki v industriji. ki je napravila iz Stinnesa mednarodno uvaževano ose h o.
Najbolj nepričakovano je bilo javno ugotovilo Arnold Rechtber-ga, velikega industrijalca iz Saar • •kraja ter prejšnjega pribočnika n«-niš k epa kronprinca. v B<wrsen-< ourirju. organu berlinske borze, v katerem dolži Stincsa. da je bil v plavili nieri odgovoren za poraz Nemčije v svetovni vojni.
Reehtherg pravi, da je Stinnes proglasil aneksijsko politiko za francoska in belgijska železna in premogovna središča in da je s tem uničil enotnost nemškega naroda.
—	Nemški nagnil bi se boril do zadnjega diha za svojo deželo. — pravi on. — a ne za zavojeranja na korist privilipiranih razredov. '/. zvijačo so Stin»*x in njegovi prijatelji prepričali narod, da m- ne bori \eč za samo-oitranjenje. Tu je »- lino pojasnilo, zakaj smo vrgli proč svoje orožje, po junaštvu, ki nima primere v svetovni zgodovini.
Reehtberg omenja nadalje. ka-| ko je padanje marke po vojni o-mogočilo Stinesu špekulira nje in nakupovanje industrij, ladij in posestev v fantastičnem obsegu. Vprašuje nadalje, zakaj je mož. ki je uničil nemško državno ladjo, še vedno na krmilu ter zaključuje:
—	Interesi Stinnesa in interesi Nemčije si nasprotujejo. Stinnes je izvajal svojo t«kspanzijonistic-no politiko s padajočo marko, ki je uničila narod. Vodstvo naroda ter gromadenje osebnih dobičkov ne moreta iti roko v rok!.
Hoersen - Courir pravi v svojem komentarju, da bi morala vlada omejiti delavnosti Stinnesa ker so škodljive vladi.
Radikale! »o pospešili državno-zborsko preiskavo glede Stinnesa
Predsednik Harding je dospel v državo senatorja Boraha ter bo imel tam dva govora. — V Boise ne bo šel, odkoder je doma neodvisen senator.
Na posebnem vlaku, 2*. junija. Predsednik Hardinp je dospel dams v Idaho. domačo državo senatorja Bora lit. ki je več kot enkrat ožigosal polit ko sedanje administracije.
Ra«li stališča, katero je zavzel senator Borah napram administraciji. je splošno prevladovalo zanimanje, kako bodo sprejeli predsednika. Nadalje so se ljudje zanimali, kaj bo Harding govoril.
Prvi govor bo imel v Picattello, drugega pa v Idaho Falls. Pravijo. da se za govor ni nič pripravil.
Neofieijelni člani predsednikovega spremstva so dosti razpravljali, če se bo predsednik v govoru dotaknil vprašanja svetovnega razsodišča kot je t«) že pogosto storil tekom prejšnih svojih napovorov.
Senator Borah je bil odločno proti administracijskemu predlo-kn. naj se Amerika udeleži svetovnega razsodišča v Haagu.
Predsednik ne bo šel v Boise, odkoder je Borah doma. Sporočeno je bilo, da bo Borah pozdravil predsednika ter pa nekaj časa spremljal.
V Pieattelo l>o predsednik pregledal mesto ter parado šolskih otrok. Ko bo dospel v Idaho Falls, si bo gledal mesto ter uzorno na makalno napravo v okolici.
NAJEČJI AMERIŠKI PABNIK "LEVIATAN".
MRS. LONERGAN JE FRANCOSKO STALIŠČE BILA OPROŠČENA VZNEMIRJA ANGLIJO
Porotniki so se posvetovali 45 minut ter opre-lili obtoženko. — Mrs. Lonergan ni bila posebno ginjena, ko je njen sin pričal o umoru.
Nenadna in dramatična kretnja! Londona je skoro gotova, če ne bo Pariz ispremenil svojega stališča. — Belgijska kabinetna kriza. — Stališče Poincareja je napravilo mučen vtis.
BELGIJSKI KABINET SE STAVLJEN.
Zgornja slika nam kaž ■ največji i ameriški parni k ■•Leviathan". I ko pluje po reki Hudson. Spodaj je "»lika srednjega dela tega največjega pomorskega velikana. Na levi je kapitan Hartley. Prve dni meseca julija bo nastopil "Leviathan * po svoji prenovitvi svojo prvo vožnjo proti Evropi. "Leviathan" je prenovljeni nemški pa mik "Vater-land".
nnniliiiii
ANGLIJA BO POVEČALA ZRAČNO BRODOVJE
Bruselj, Belgija. 28. junija. — Bivšemu ministrskemu predsedniku Theunisu. kojega kabinet je pred kratkim resigniral. se je posrečilo sestaviti novo ministrstvo. Danes ali jutri bo poslal kralju imena novih ministrov.
Angleži nameravajo povečati zračno brodovje, da bo tako močno kot francosko. — Ustvarjenih bo 52 eksadrilj, 34 več kot jih je sedaj.
PAPEŽEVA POSLANICA GLEDE REPARACIJ
IRCI BODO OPROSTILI VELIKO ŠTEVILO REPUBLIKANCEV.
ter padajoče marke. Kljub strogim državnim regulacijam, ki se tiejo špekulacije z valuto, pada marka stalno ter je že dosegla — 143.000 mark na en dolar.
Borzne oblasti so izdaje informacije. v katerih se glasi, da je imelo vladno vmešavanje za posledico, da poslujejo špekulant je -sedaj z dolarji mesto z markami.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom naše banka izvršujejo zanesljivo, hitro in po
Ottik:
TferaJ m bile nafte me sledeče: Jugoslavija;
RaapotlU* ua ndnj« poŠte In izplačuj« "Kr. j<o#tuI tekorni arad" ln "Jadranska banka" » IJublJani, Zapreka. Beogradu. Kranja. Celja. Mariboru. Dubrovnika. Splita, Sarajevu ali drugod, kjer je peC u hitro IsplaCUo najugodneje.	_
1000 Din. .. $12.20 .. K 4.000 2000 Din. .. $24,20 .. K 8.000 5000 Din. .. $60.00 .. K 20,000
Pri rakasINn. ki tn«ii|« manj kot an tlaoC dinarja« ratunlmo poaabal M
« "»'o* ta iMMnliw In druga atroaka.
Italija in	zasedene	ozemlje:
Raspoiilja as cadaje poŠto In IsplaCuJ«	"Jadranska banka" ▼ Trstu. Opatiji ln Zadrt. »
200 lir ................$10.00
300 Xr ................$14.70
600 lir ................$24.00
1000 lir ................$47.00
Pri aakaclllh, ki Cfiaftaja manj at t00 lip ratunlma noMbaj pa 11 cantos a« pmtnin« in dmga »troika.
Ca pseUJstv* U >ww»iji umi pet tiaeC dinarjev ali »s draHaai Dr
^^H^IJHBJ^BMI pwi BOOSofiMMit 1 JMB posebni poposC*
Vredno« dinarjem ln Hram sedaj nI stalna, menja se večkrat ln neprf->; Is tega rastoča nam ni nogoCe podati natančna cen« vnaprej., po ccal onrga dne. ko nam dospe poslani denar v roke.

•^la* v tesa Hat«.
Tork
le poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New Draft.
FRANK BARKER STATE BANK
H«w York, N. T. Jadranska Baska.
lAArmUt
London, Anglija. 27. junija. — M inistrski predsednik Baldwin je včeraj objavil, da namerava vlada držati skupen korak s francoskim zračnim programom ter zelo povečati angleško zračno silo. Izjavil je. da ho čimpreje mogoče organiziran ill o2 eskadrij za domačo obrambo, torej štiri in trideset več kot pa jih obstaja sedaj.
—	Poleg redne zračne sile, katere potrebuje mornarica, armada, Indija in druge prekmorske kolonije mora imeti Anglija še domačo obrambno silo. ko bo zadosti mocryi. da zavaruje ljudi pred napadi iz zraka, katere hi lahko vprizorila najvišja zračna sila, ki je v neposredni bližini te dežele — je rekel ministrski predsednik.
Takoj nato pa je prijel za oljko vo vejico ter dostavil :
—	V soglasju z našimi obveznostmi na temelju dogovora gle-Lige narodov, bo ta vlada z veseljem sodelovala pri omejitvi oboroževanja v zraku v soglasju s pogodbo. .sklenjeno v Washing-tonu.
Zbornica mu je ploskala, z izjemo delavskih članov, kojih voditelj. MacDonald. je vprašal, če hoee zborniea debatirati o tem vprašanju. I>f»-bil je odjrovor, da lahko, kakorhitro IwkIo prišle na vrsto ocene jrle<le zračne sile. *
Nadaljni delavski član je vprašal. če ne bo dovedlo to do usode-polnega tekmovanja. Ministrski predsednik inu je odjrovoril:
—	?.'paim. da ne. Mislim, da bo dolpro pred tem čas<mi sklenjen kak dogovor frlerle omejitve oboroževarvja v zraku.
Liberalec K en worthy je rekel, da bi se mogio aeroplane izrabiti le za napad. .Zračni minister H<>a-re pa je odgovoril, da je namen novega načrta domača obramba.
Dostavil je, da bi ne znašali
Pravi, da je treba uveljaviti krščanskega duha med dolžniki i ter upniki. — Tozadevna pisma je naslovil na kardinala Ga sparrija.
Dublin, Ir-.ka. 28. junija. — Neko nficijelno ugotovilo pravi, da mi oblasti p>n-te ii>ke drža v t izza aprila- inesecA izpustile jetnikov, katere so vjele tekom zadnje državljanske vojne ha Ir-skem.
Rim, Italija. 28. junija. — Pa-paž Pij je poslal kardinalu <ia-sparriju. svojemu državemu Tajniku. pismo. v katerem poziva v->e one. ki kontrolirajo usode narod.j\\ naj razmišljajo o najbolj nujnih problemih sveta, o problemih vojne odškodnine ter o drugem. V krščanskem duhu. ki ne ločuje pravice od družabne dobro delnosti. Oe i v id no je imel v mislih reparacijski položaj, leo je rekel v pismu, <la morajo dolžniki pokazati pristno razpoloženje da skleiieivo kom'-ni in primeren dogovor s svojimi prejšnnni nasprotniki. da j»a morajo* t udi upniki vpoštevati dejanski položaj ter pravičnost in sicer v svojem lastnem interesu. 1'pniki ne smejo zahtevati več kot more dolžnik plačati, ne da 1 >L se popolnoma izčrpal ter popolnoma u-vdinil svoje vire.
Pravično je. da dobe upniki jamstva, ki so v pravem razmerju z važnostjo zahtev — prav. papež. — Od plačila so odvisni življenski interesi upnikov.
Morajo pa pomisliti, da povzroča teritorialna okupacija velikanske žrtve zasedenim deželam in da bi bilo veliko boljše, če bi se sprejel«i drugača jamstva. Human j mučna in nadležna. * _
Papež je mnenja, da bi bilo najboljše, če bi okupacijo kmalo popoln« ina odpravili.
stroški več kot pet milijonov in pol funtoy na leto in da bi ne bila ta svota dosežena preje kot v treh letih. Če bi bil ta program izvršen, bi imela Anglija približno tisoč prvovrstnih bojnih ae.roplanov. izključno rezervo, in da bi jih bilo 600 namenjenih domači obrambi.
AVOLEŽI IN BSLGIJCI SI BODO KMALU V LASEH.
London, Anglija. 29. junija. — Ko se je odpeljal general Godlev, vrhovni /poveljnik angleške armade v Kuhru, iz Kolina, vi \ Aix Ia 1'hajK-le so ustavili viak bel-trij.ski carinski uradniki. Generala so surovo pognali iz postelje na platformo, kjer je moral v bami nočni obleki čakati, da so prebrskali njegovo prtljago in listine Anglija je vložila proti temu odločen protest.
GRŠKI PATRIARH BO NAJBR-ŽE ODSTOPIL.
I i
London, Anglija, 28. junija. — Patriarh jrrške pravoslavne cerkve v < 'ar igra d u j'1 obvestil cerkveni svet. da bo kmalu odpotoval v inozemstvo in da bo izročil vse patriarhalne i>olnomoči sveti Sinodi. Poročevalci so mnenja, da bo njegovo od|>otovanje posledica neprestanih turških sovražnosti.
1000 ŠOLSKIH OTROK UMRLO VSLED POMANJKANJA MLEKA.
London, Anglija. 27. junija. —. Viharni prizori so se pripetili v poslanski zbornici, ko so delavski poslanci dolžili vlado, da je vsled malomarnosti povzročila smrt ti-soeerih šolskih otrok. Ker matere niso dobile dovolj mleka, je umrlo v zadnjem Času na Škotskem nad ti-oč otrok. Poslanec John Weath-ley je vzkliknil : f'lani vlade, ki so zato odgovorni, so morilci.
Pozno včeraj zvečer *e je izvedelo, da so porotniki oprostili Mrs. Lonergan iz Brook h'na, ki jc usmrtila svojega moža.
Porotniki so se posvetovali 4."» minut.
Prejšnji razvoji v tej zadevi so bili naslednji:
Mrs. Mary Lonergan. ki je obtožena, da je ustrelila dne 16. maja svojega moža dohna v njegovi delavnici za popravljanje koles, je poslušala skoro brez ginjonja povest, katero je pripovedoval porotnikom njen štirinajstletni sin Willie, ki jo je namreč videl ustreliti očeta brez svarila, ko ji je slednji obrnil svoj hrbet.
Mrs. Lonergan je bila. sogla.s-iio z njenim lastnim pričevanjem, tekom tridesetih let njenega zakonskega življenja neštetokrat pretepena od moža. prejšnjega rokoborca. s katerim se je poročila v starosti petnajstih let in kateremu je rodila štirinajst otrok, je napravila vtis skrajne izmučeno-sti.
Ta vtis je bil še povečan, ee je pogledal človek na njeno bledo, suho lice. v katerem so napravile bolečine več gub kot pa njenih šestinštirideset let. Nikakega znaka ni opaziti o histeriji.
V sodni dvorani je bilo le malo suhih oči. ko je pripovedovala svojo povest ter ft svojem življenju z možem, o katerem je rekla, da ni pretepal le nje. temveč tudi otroke ter ni hotel podpirati svoje družine. Čeprav je zdrknilo par solz po njenih uvelih licih, je vendar z enakomernim glasom nadaljevala svojo povest. Vsakemu se je zdela kot bitje, v katerem so težave in trdosti življenja zdrobile vsa čustva.
Njeno povest so pritrdile številne priče.
filede svojega življenja in streljanja je izpovedala :
—	Moj mož me je pričel pretepati en teden po poroki. Pretekle ga poletja me je tako zbil. da so morali poklicati amhulanco in mi napraviti na glavi štiri šive. Pred par leti sem pričela z enim samim kolesom i^ajhno trgovino. Ko se je trjrovina ra7Kirila — izposojala s«>m kob»sa - .jo je prevzel.
—	Dobila sem -4=^000 za otroka, ki se je ponesrečil. Porabil je ves denar, a ničesar za na*;. Morala sem ifi na Salvation Army po obleko za svoje otroke. Živeli smo s plačo Ane. Dne maja mi je po-
V	'
verlala Ana. da jo je oče pretepel ter ji ni hotel dati denarja. Sla sem v delavnico malo po desetih zvečer. Rekel mi je. da ni cul od mene še nikdar ničesar dru«;e;ra kot "denar'*. Nato me je udaril s pestjo.
—	Posegla sem po sesalki. da se branim. On je vzel iz predala blesteč predmet. Mislila sem. da je pištola ter se pričela boriti. — Padla sta dva strela. Mislim, da sva oba držala za pištolo.
AVillie Lonergan je predstavljal velik kontrast. Bil je nervozen in razburjen. Rekel je. da je bil v delavnici, ko je vstopila njegova mati- Oče je bil pri cash registru, obrnjen s hrbtom proti Mrs. Lonergan. Počila sta dva strela. — brez besed, — je izpovedal deček. Willie je rekel, da je pohitel k svoji materi, jo obrnil in da je pri tem padel iz njene roke blesteč predmet.
Willie je ivel s svojim očetom, a pravil, da je ljubil tudi mater. Slučaj bo kmalu izročen porotnikom.
London, Anglija. 28. junija. —• Potrpežljivost angleške vlade z ozirom na francosko stališče, tikajoče se pozitivnih i>dredb za u-ravnavo ruhrvkega in reparacij-skega vprašanja, je dospelo do svojega viška.
t'e ne bo v kratkem opaziti nobene izpreraembe v tozadevnem stališču Poincareja. bo napravil London nenadno in dramatično kretnjo, da ne bo mogel nato nihče več imenovati angleške politike v tem oziru slabotne.
C'e ne bo dobil zadovoljivih sporočil iz Pariza, bo ministrski predsednik Bald v in v posebni prokla-maeiji objavil usodepolne posledice vsakega nadaljnega zavlačevanja.	• ' v <&J| j
Najbolj mučen vtis je napravil tukaj neformalni pogovor med francoskim ministrskim pr»*dsed-nikora Poincarejem ter angleškim poslanikom Crewe, kajti kot že sporočeno, je Poincare vztrajal pri zahtevi, da ostane Francija v Kuhru, dokler ne bo plačan zadnji cent vojne odškodnine. Ogorčenje pa je še tem večje, ker je Poincare namignil, da mogoče sploh ne bo odgovoril na angleška vpraanja.
V visokih angleških krogih so prepričani, da so se Francozi namenoma poslužili belgijske kabinetne krize kot pretveze za zavlačevanje nazorov z Londonom. — Ne le ničesar oficijelnega. temveč tudi ničesar formalnega ni mogoče dobiti iz Pariza, kar bi <nlgo-varjalo angleškim željam, da se f>ojasn: francoske cilje.
Angleži so dosedaj zatirali svoj srd in nestrpnost. k*ir so upali, da bo belgijska kriza uravnana. Če bo Theunis zopet prevzel urad ministrskega predsednika, bo — London e mogoče čakal par fini, a če bo kabinet v Bruslju razpu-ščen. kar je skrajno verjetno, se ne bo Anglija e nadalje pomiš-l.jala ter napravila prvi korak.
Vzroki tega angleškega sklepa so očividni. Posledica francoske politike je v prvi vrsti vedno naraščajoča nezaposlenost ter trgovinska depresija v Angliji vsled razmer v Porurju ter splošnih neurejenih razmer v Evropi. V drugi vrsti pa je dosti povoda za domnevanje, da se bo Nemčija popolnoma sesedla in bo sledila državljanska vojna, ki bo imela usode pol ne posledice za vso centralno Evropo. V bistvenem interesu Anglije pa je preprečiti vse to.
Za enkrat ni mogoče ugotoviti, kakšno obliko bo imela angleška izjava, a pozitivno se ugotavlja* da ne bo pustil ministrski predsednik Baldwin na strani nobene stvari, da doseže uravnavo.
TEI MESECE V JEČI, A NIHČE NE VE ZAKAJ.
Shenectady, N. Y-, 2s. junija. 3K-letni John King je bil danes izpuščen iz okrajne ječe. kjer je sedel tri mesece, kajti uradniki niso mogli določiti, zakaj je možak pravzaprav zaprt. Policijski rekordi kažejo, da je bil King aretira n pod obtožbo ropa ter poslan v okrajno jetnišnieo dne 19. marca. da čaka na slelep velike porote.
Od onega časa naprej so na moža čisto pozabili, najbrže vsled tega. ker niso dobili v okrajnih departmentih glede njenega nobenih rekordov. Naročili so mn, naj takoj izgine iz mesta. ^
GLAS NARODA, 29. JUN. 1023
"GLAS NARODA"
•AXLY1
Own M and Published by
(A CmnmrtUow)
VMII BKNIDIIi
LAI NAROD JM*
Kwry Pay Exetpt Sunday« and Holidays.
Vrednosti

•ubdertptlow YaaHy j«JW
M AfiTMviisnl*
Izhaja vsaki dan Izvxamftl naddij m
aa m prloMnJajOw Ptl ipriBtBib] MnJUte —--i da bltraja najdaac
Globoko mišljenje služi za priznanje, daBordenovo Grade 'A1 Mleko nima vrstnika v vrednosti kot hrana po zmerni ceni.
Peter Zgaga
j
"•LAS NARODA" Borough of Manhattan, I Talaphona: Cortlandt
■L V.
PROPAD DEMOKRACIJE
Nabavite si maslo in jajca na
BordenoTem vozu
Konem meseca maja se j«* zbralo v Troy, X. V.. 2.">.000 tako-zvanih državljanov Združenih držav. ki žive v veri, tla so stoodstotni Amerikanci in pledali so tisoč kandidatov, ki so bili sprejeti v "nevidno eesarMvo". ki >e je obvezalo, da bo vzdržalo pro-testantowko. belo in tukaj rojeno ameriško supremacijo proti Ži-j dom. katolikom, črneem, zunaj rojenim in radik^cem.
Duji starepa Know-Nothing' gibanja, ki si je opičje nadel imena ter masko izdajalskih Ku Klus Klan teroristov in rekiništruk-cijske dobe po zaključenju Državljanke vojne. je takp strašno oddaljen duha in aspiraeij ustanoviteljev te republike. da .se po-vjsem instinktivno imenuje "cesarstvo" \
I rednik lista. ki je priobčil ta članek. je protestant, bel, rojen Amerikanee. k<► pradedje mi se borili z Wasliingtonom pri Valley Korge. ("e jra je bilo kedaj "»rani svojih degentriranih rojakov, je tedaj, kadar jih vidi odzvati se reakcionarnim pozivom na plemenske predsodke. fanatizem, omejen provineijalni nacijonali-; zem, terorizem, dočim prenašajo is*i ljudje povsem udano jarem i kapitalizma, ki jim zajeda veti no bolj in bolj v tilnike.
Ti ljudje so že izgubili vsako »d cd ova no. rojstno pravico do življenja, prostosti In zasledovanja sreče. Kapitalisti so pustili večini t«-h ljudi slavni privilegij, da smejo prodajati svoja telesa kaki korporaciji. dokler pač morejo biti koristni svojim mojstrom.
S<laj. da bi ne pričeli kazati kakili malih znakov možganov-ter spoznati resnični vir njih nezadovoljstva, so jim obesili njih j mojstri na nosove to Ku Klus Klan propagando, da bodo lahko šel nadalje brodili po močvirja nazadnjašt va.
BORDENH
FarmProducts Co.Inc.
Walker 7300
Novice iz Slovenije.
Telefonska centrala na Belo- .za poštno poslovalko v Vitanju;
kranjskem.	« .loško Marmcclj za počtnegu po-
V Onunomlju je bila otvorjena' s,ovak a v Km-evski Rokl' telefonska centrala.	na X lWar za	P^lovalko v
Tupalieah : Fran V rabi za pošt-
Pozdravi naših fantov. |ne"a P^-^ca pri Sv.Votbeuku
priSrediscu ; Ivan Narane za ptkst-Slovcn.ski fantje, službi pri --! „e«a poslovalca v Žin.vni.-i; Ljud-bataljonu 1:5. polka v Kotoru. po-, mihi Sclnveiffer za pustno posio-zdravljamo vv bohinjske in grq,- valko v Kokri.
supHjskc rojake m rojakinje: t V- p^tariea Kristina Schreiber v ne Prežel j. Martin Zupanec, Jo-! Mariboru je trajno vpokojena. - if i Smukovec, I vadi Hodnik. Ivan
Imenovanja v vojaški službi.
; Za upravnika suiodnisniee v
Napadalec državnih mejnikov. KannUku imenova« artiljcrijski
tehniški qvolkovuik Vladislav De-
inaribor^kejra so<lis<-a
Žitnik, Frane Boh. Al<»jzij Matjaži*- i:i Anton Zaear.
vniicarja, nap.l korajže. potem razsajal ia k< učno jxnlrl par državnih mej-
Dopis.
Lorain, Ohio.
Naj tudi wirša javnost izve. kako vendar napredujemo tu v rainu. Dopisi iz lamina v (tla**! NspkU s>> tako redki, da bi r-lovek v n-^Ji <-i ituslil. da vetlim s|ii-i»i Hj>a nje praVH U.nia. \n, pa to
ni resnica. ampak držimo se se vedno izreka, ki pravi: kdor d<»sti govori, malo *t<>ri.
Panes sj pa upamo pisati novo zgodovino na«- nav-Hiiiif tt-r s |x>-lKivMii in mimo \'«-sljo lahko trdimo, tla ni filoven.ske naselbine v Ameriki, kjer In bilo toliko slojre in neunHnicga delovali ia, kadar gTe za koristno narodno stvar ter dobrobit vnhof. I^ihko smo tu<ii pomori ua to. S** bolj nae> IxmJo zavidali iu*šj IdLžnji j**«*! je, ko bo dotlokotičan naš Slovenski Naro»l-ni I>mii. Po .š«»sTletnenL trudapol-f nem ter neunv*rnam delovanju smo vendar pri»"cli z zgradbo Sl<v veiivkejfa N*an»dn»-jra I>nua. Težak je bi! priiVtek. pa ko bi vedeli, to popreje, da si narod tak«» iskreno želi imeli svoj lastni I>onu bi |fa 'pričeli eraditi že poprej.
Dokaz, da jet»» tudi resnica, naj
rfuži k on t est. kater«Tja SO udeležile naše vsi- pohvale vt«s1u«-venke p» i borbi za odločit m', katera bo	pri vlafrauju vogd-j neira kamna dne 8. julija za S. N. Dom. t isti prebitek ou»ša namm'1 $1068.00. to je svota. katere ni ! •mo iriti v duhu pričakovali, tla 1 »i steupale kontestinje v ta-ko mali • na^dbiiti ter primeroma v tak«.1 kratkem ea<ui nabrati.. Direktorij . S. N. Dmma ijreka vj«n tem za-} vednim Slovenkam na tem m<r«tu Mikreno ter prenrčno zahvalo za njih nartwlno «uatvovanje hi trud. Se poaii rodo\-i »e jih bodo opominjali. Odlvor b« pn tudi skrbel, da njih m<ni priAijo vpisna v »pomirtko knjigo, katera h«' bo vložila v vogelni kamen.
Zmagovalka v tem kontestu je obče »turna ter spoštovana A^nes Piškur ter sopnnra nagega predsednika ft. N. l»oma Johna Piškurja FV.bila je 4<)6 giasov. Kimtwt je pričel 12. maja ter končal 18. junija. Tdelefrenke so *wle naalednje: Mrs A. PSiknr dawyv. Miw Kila Justin 400. F. Rreičak m Mm A. Am A. Uefeafc VO. A. Oemilee
L':.". Mrs K. Dugar 22."», Mrs. A. IMovie Mi-s. TI. Kus 1!»-;. Mis> A. K del ja ls"». Mrs. F. t tla van 17>. Mrs M. Štrukelj IGO. Miss R 1'ršč l»i»i. Mis. M. Ravnikar l-"»7. Mrs. Poport lc Mrs. R. Kali »ti 116 in M "H A. Seine 131 gla-
s! >V.
Mrs. Pwkur si pa ni dosti jM^nri-Šljala, kafresra -i l>o za botra zhra'ii. nmpa-k kar |x>kazala je v • »t na nai'-sa p<»dpretls«*d<iika S. I> na Franka Justina .-.t. Seveda Franw se je en ca* oran i, morda s,, j,- tudi nekoliko bal 1*>-t r i ley.i ni« ža -!«^tln jie je jm ven-<K-.r j»ri vo: I, k'-r —• j«- tudi nc-ko-' • ii.»l za n »-ril i !»<itri. S.xlaj pa (►-•trsi in botro skrbi, kaj bosta tisti dan povedala, kako sic bonta držala, ko bo treba kanvn zazidati iT«l. Vse to pa nas nič ne skr-ka.iti mi imamo še veliko dm-ira |>e<la.
t'.'-	CKami julij je nam že
pred tio*om. f>rrpan vi jtmetra ra šte\*ilne ^ ste pa še skoraj nit*. Mi bi pač rati i p »vabili v Lorain na ta dati vse Slovence iz cele Amerike, pa vemo. da tetra ni mog-oče pričakovati. ('levelandeani in Bar-t..».'ani t«-r tudi .7. dru-srih bližnjih na seri bin s<» pa nam že eporo-čili. da prav trotm*o pridejti pogledat naš ImmW-i S N. Dom. Mi pa e danes kli»"-emo vsem: Dobroti -li* Samo «la bi bilo le lepo vre-me Za ptii?rij»:ek in sttha orla pa h »do skrboli L«oramčani in pa Odl»or ft. N. Doma.
t Z iti H we iiidi iim»i -»nvKu	ijn u 1	ti*	1 1-
. r	r; ko. .Nadalje so naipredovali ma-
pr.peljali iz Plača oh men ne- . .. , „ , , ,	. .. ..
. 1 ' .	, .	. jorji Karel Roblek. Pavel Pajk 111
......	........	najprej' . . ,	. ... ,
, ' . Avgust Lfrene v ein pesatlijskeea
|MHlpt)lko\niika. Henrik Saboti v
., ....... .	.	čin žandariMefi iskega podtxdkov-
ni kov. ki hn-ijo jugoslovansk«* me- -1 1 , , ,	■	,,
, . ...	,	, aika. dr. Jakob Muer m dr. liar-
o<l Avstrije, ees. te kamne so,, , 1KI	.. .. .	,
lt«»1 nlcr pa v ein sanitetnega pod-
}H»lkovnika.
. , . . , . , . . V vojni mornarici so im»»nova-iTa im»tLsrinskei;a hujskanja oodo	......	, ....
. ....	* ... , j 111; {>• rocmki bojnega bruci a \ la-
pir -'Kit?seu primerno nagradili, da . - 1>t. ...	.x	..
...	, • , -	«ti 1111 r PteiFet», Mil'"! Doman>ko 111
bo v b«Kl<M.*e respektiral mejnike. 1 V;i 1 - ■	1
J	! > i kol a j Steiiitl z kapitane kor-
p« >>.t a vil i Si Ki in se zato lahko po-derejo. Of-ividno žrtev klerikalne
Požar v Ljubljani.
apitane
vete; |>oroeiiika fregate Ivan Havel in Vladimir Kostanjcvec za V stanovanju p«»si. pn.fcsorja 1.rt+n)ka bojiiega bnula 1\ raz-Sušnika v ul - i Stare IVavde jt- reda. nn^nariški tehniški »pitan i^>rtihi>il p»žar. Alarmirani me*t- -j. raz.r<-tla Rudolf Kune za kapi-»I	"^enj kmalu uduš-.la,la 1 razr^la *n Urokov ni po<l-
ili.. Zgorel je balkon, ki diži na,Fran Oo-rizek za strokovne-vrt ter je uničen h precej knjig.'pa p, tlporočnika.
Mrs. Ana Buzzi je torej spoznana krivim umora po prvem t redu. Obetajo ji električni stolec.
Izza 1898 je bilo v newyor-ški državi že nešteto žensk spo-znanih krivim umora po prvem redu. Neštetim je država obljubila električni stolee.
Med njimi je bilo dosti milijonark, žensk iz takozvane višje družbe in žensk, ki imajo vplivne prijatelje.
Današnja justica je pa velik kavalir v kiklji. Za nič na svetu ne do\oli, da bi Zeiiska, ki je vajena svilnate odeje in žametnih podstavkov, sedla 11a nekaj tako trdega kot je električni stol.
Morda bo Mrs. Ana Buzzi tvorila izjemo ter bo odkupila s par tisoč električnimi volti svoj zločin.
Ce se pa to ne bo zgodilo, je skrajni čas, da se izprtMiieni deset božjih zapovedi tako, da se bodo človeške zapovedi strinjale /: njimi.
Peta božja zapoved naj bi se glasila : — Moški, ne ubijaj !
Neka sufragetka, menda se piše Alice Foot McDougal. je velika prerokinja.
Pravi, da bodo ženske kmalu vs«* moške izpodrinile; da bodo opravljale vsa moška dela. da bo-' do advokat in je, zdravnice, profesorice in vse, sploh vse. Niti predsednik Združenih držav ne bo več moški, pa pa ženska. (Malo bolj energična in odločna ženska, seveda, kot je sedaj.)
Ce bo vse to res, moškemu n« ko kazalo drugega kot opravljati edinole dvoje del, namreč: pomivati posodo in voziti otroški voziček.
* * *
Človeku je veliko lažje, če ve. da je bil presleparjen. kot pa č»-ne ve, ako je bil presleparjen ali ne.
* . •
Ford bo praznoval z velikim sijajem dvajsetletnico svoje tovarne. Velika večina Amerikancev se bo ob tej priliki z veseljem spominjala lepih, krasnih dni. ko s«, bil«- ameriške eeste lepe. čiste in mirne.
Sugoslimamika
Ustanovljena L 1898
SCalnL Srlhtnta
Inkorponrana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY. MJNN.
J
Glavni odborniki: Tre^ednik: RUDOI.F PERDAX. 1-ZZ K. 1*5 St., Cleveland. O. Podpredsednik:	BALA XT. Box 106 IVarl .We.. Lorain. O
Tiijnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BP.OZICH. Ely. Minn.
Blagajnik neisrlačanih emrtnin: JOIIN ilOVERN. 412 — 12th Av* Buluth. Minn.
Ea*t,
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. CR.M1EK. 303 American State Rank Bid*.. «00 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASN1K, Room C- 6 B&kewell Bldg . cor.
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. It Street. Chicago 111 FRANK SKRAREC. 4S32 Washington Ptrcet. Denver.
Diamond and Grant
Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK,	4M\ Elv. Mir n.
GREGC.R J. P«'RENTA. Black Dian n«l. Wash. FRANK ZORICII, 6217 St. Clair Ave . Cleveland. O.
Združevalni odbor:
VALENTIN Pine, 7SO London Rd.. N. E.. Cleveland. O PAPLINE ERMENC. 539 — 3rd Str.- t. La Salle 111 JOSIP STERI.E. 4<'4 E. Mesa Avenue. Pu-blo. Č-lo. ANTON CEi.ARC. 53S Market Street. Waukegan. 11L
Jednutino uradno gladilo: "Glas Naroda".
Vse stvari
tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne	liatv«
naj se poSiljnjo na plavnega tajnika. Vse ;»rit. ;:be naj s.- pt.šilia nt i-r..l-sednika porotnega odbora. Pr»SnJe za sprejem novih ilanov In bolniška spričevala na) se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Je.in..ta se i-rip<.ro^a mm Jugoslovanom za ol..len pristop Kdor teli postati Clan te org,nizi,rije. naj se rglasi tajniku M.injega dnUlva J. s. K J. Za ustanovitev novih druStev ^ pa -b-nlte na Ki. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z S .'lani nit člani. ami.
Vrabec.
I. S. Turgenjev.
• /. lova in -topal Pes j.- t.-kel jtr.- I
ki s » nc tam nahajale.
Splavijanje človeškega ploda.
1/ Cia'»erja j»r: <\-lju p«^roeaj>>: !*i-i iz.p nt zn.j e va n j n m4cc <n-»^zni<e v..* i<ašt' 1 t" tlni eb»vt -vki plotl. Xa -.nuni sT.i ti ve ž»mski. vemlar s--preiiskava /-iratli natain-ne ugotovitve krivca š»* nadaljuje.
Brezžična postaja pri Domžalah.
Kakor smo že poročali, se je ]><»š-tna uprava cKlk»»*:la. da i>ro-
jektov»nt» l»rez/.it"-no p'>%rn.io 7,^rra-di v ok"li4ri Domžal. Antena lx» >;tala na Sk<*kt>vem travniku ol> kanmv<ki /.ele/.niei. Z gradnjo v kratkem prične. Postaja bo lunkcijonirala žc letošnjo jesen.
\ raeal >»*m po vrtni aleji menoj.
Naenkrat pa je /manjšal korake in v,, za«". ] \j jiii. kak r <la voha divjaeino preti seboj.
Posrleilal >em vztb.l/ po .i!".i iij >»'in zairledal ilrobneer;i vrahea -š" rumenim kljun -ni ti z mali in na plavi. Padel j.' iz »rneztla ve ter je kar upt»2il»al breze v aleji :n je mirno —• I--I. ztlajinztlaj br«-z uspešno plahutaj->v..jiTni k maj razrašeenimi perntnr.
M.sj pes mu j.* poea^i pribl: /al. ko je naenkrat kak n* kamen padel / bližnje«ra drevesa ern i vrabec na njejjov trobec se Vfx ra/.eeper.ien / olnipnim žal« -Tniin krikom zaletfl v n; -* v lj.-no zobato j»axt.
Vrvrel >e j<-. . I a l»I r.A !. «Ia 1 -•boj za^lonil
Mariborski železniški most
i ]
• nisjrstva zastražen po vojaški straži. Straža je | h »stavljena na obh <tran«4i mostu in na t>brt"žju ter smejo li<-eliti eeiz m<.st samo že-
Vsak
Debela ženska.
N'.ka žt^iOca mora m no pro poto-vati pt» železnici. Toda ^Ietl njene debelosti ji je nemopoee. da bi ve prerinila skozi \Tata osebnejra vena. Prosila je torej železniško ministrstvo, da se ji dovoli potovati v službenem vozu vlaka. To -e ji je tudi dovolilo, toda s pripombo. da železnica ne odgovarja za kako eventualno poškodbo, katera bi se ji lahko primerila v takem vagonu in pa da se jo sme pred vsakokratnim izstopom preiskati.
Obesil se je
v	ko/.oltiu župana Lampreta v Stieni Tslotni hlapec Kranee
•ina z Lupe pri Krki. ki je JuSul^^** .. "ar?lbi v°jm'?a »J1-p"prej ve«" let ]>ri gostilničarju J« sipu (rorišku in tnlšel potem j>r»-'l nekaj meseci na Štajersko in ^ Konerko, kjer -e je pnv.ivljal /. be-1
rač-enjem. I'r.^1 sejmom -e ie /o- l^niearjvuslu/benei. \ sako p
pet vrnil v Stitmo. zapil zadnje, Staja,lje ,><k1	dasti V bli-
novee in izvršil na!o samomor.' i/Jni <X"hl'UV	nabranjeno,
f in tioli splavi ne smejo pod
Tolmač za angleški jezik. ! ,IK,-"to,M ^adrž"vati-V šje de/elno s wli^'e v Ljul»-ljani je imenovalo Frana Miklav-i eiea. bnaeii'fga uradnika v Ljub- Kakor - Jutru" poročajor. je bil I jan i. za tolmaea za angleški jexik tlii	univerzi v Pra<ri promo-
pri tlewlne-m ^odi^."u v Ljubljani. viraM Zii d<iktorja fikizofije I. F.
I »ruce iz Londona, ki je študi-
Pri računovodstvu finančne dele-	ra> v	Pragi. l>r. Bruce
gacije v Ljubljani	e(1<'11 izmod najvnetejših mfa-
imenovani za računfike prakti-	^41	slovanstva na
kaaite: Ludovik	ai^vi-	^ ^
rani maturant; Fr. Weitzer, davč-	(	hiU<K<> Uuh v
ni praktikant v Metliki: R«,e	^' ^»v.ji m t.a liledu s svojo so-
Wei~, Fertlo J>rotenik, Viktor	1,1 f'akinJ" kot «°St ^^
vi	i II ■	.... . Terezine <lr. .Jenkove, Zlokamik. .lernej Stante. Miloš
Crabrijan. Karel Vittori, Albert
Angleški prijatelj Slovencev.
vsi ab-j Po samomoru — dolarska ded-
ščina.
vojt-^a inbol v>c i i <lrol>n«» tel-. •■ tr.'[i.'i,i!o strahu. fr!a< j.- postaja! - I.- k * * •	hripav; žrtvoval >»e je sameira
Prijatelj vzemi v roko kup sta- be. rokrajskih listov, čitaj in razmi-f Kako <»Lfronien stvnr s» mu šljaj. pa boš prišel do velikega nn»nil videti pe>; In vendar <n zaključka.	mogel	na svoji \i-ok
'"Narod " neovrgljivo dokazuje. da s<» liberalci najmočnejši in najboljši.
Slovenec* podpira z tlokazi trditev. t bi >.o klerikalci najmoenej-ši in najboljši.
Kadikalei pr-te s tožbo vsake-mur. kdt»r bi si upal dvomiti, da niso radikalei najmočnejši in najboljši.
Marijine device se pridušajo v svojem glasilu, da je njihova stran ka najmočnejša in najboljša.
In če bi imeli soeijalisti kako svoje gladilo v Ljubljani, bi bLln vi njem brezdvomno ista trditev. Kaj hočeš, še več. «» domovina Strank imaš kot mravineev. pa je vsaka najmočnejša in najboljša !	1
varni veji. . . Sda. m->eiie,š.i . ! V"lje. jra je gnala .»I t.itn.
M "j Trezor ^e je u>tav:I n se <Hlmaknil. . . Menda je priznaval
t«» silo.
Takoj st'iii poklieal svojega psa in se spoštljivo odtlaljil.
I>a. ne sim-jtc se; p.«klonil sem se j>r«'«l t«» malo ptičko. pre.l nj.-nim junaštvom. izvirajot-iin ljubezni. Ljubezen.	premiš
Ijeval. je intH'nejša « ! sr„rti ifl , [ strahu preti -iurr.]<». s;ith.» na. samo ljubezen ohranja in dviga /\ vi jen je.
Sprevodnik ponesrečil.
Na p<-".iji Vldein-Krško je '■prevctln |. n -rva"	premi-
kati iti pati"! pod vlak t«-r si zlom il •ie i i1 i. I- /';«> ranjenega - > prepeljali v in a!'; bois.j;o ii.-i.
ALI VESTE,
•ia iz.l«-Iuj.-j«» .jii^.»I.iViiii>ki Inženirji iiaerte. kako bi >e tlalo /: malimi ^tro-
-ki ua|ii*M\iti nav- r.-ke pliiviie, kar i.i iH.Vfealo |.r«.iiief in	Irati-
s]Hirtne sinčke"; Ali ve>te. tla
H"lm:ir turške •i^ur.-f«- \ l«-i--nka-Iih šk:itij.ih. kar jili št'iti i»n*<i lomlje-
lljeui in krušelijcui?
Sedaj je čas za nove vloge.
Početkom 1. julija prične se nova doba za obre-stovanje vlog. Pri tej priliki hočemo vse vloge, katere prejmemo do 10. JULIJA, obrestovati že s
1. julijem
na
special interest account
(6
Vporabite to priliko in vložite Vaše prihranke pri nas, kjer so varni in Vam nosijo —
iz Pariza p<«*očajo. da francoski maršal Joffre ne nosi več nle č.ih hlač. Sedaj nosi hlače zelenkaste barve.	I
Skoraj vse sedanje izprememb*-so posl^diea vojne.
Italijanski generali so st> ž" me«! vojno močno zavzeli za izpre-i in e m be.
Na primer general Cardona. še pred no je prišel pred Kobarid je prečenčal ^vojc sive hlače v rmen-kasto-rja ve.
4% na leto.
Frank Sakser State Bank
82 Gortlandt St., New York, N. Y,
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
*aus mbod*', m^mfai
SLOVENSKI DBIVail V mmulMiM omiAVAs.
Župan in Ivo <;«»gala aertvirani maturanti.
Iz K««"evja p<*-očajo: Pi-ed ne-1 Izprcmembe v poštni službi. ka.i dnevi j- prodal j»ose»tnik| V poštni službi s^o imeno-vani: Kump v Oneku pri Kočevju .mvojo' Tiegina Stupar za upravnico "i. p«fcšestnt» polovico. Ko se je strez-razreda v Radovljici; Anton Peč- nil. se je ke.s;il nrpremišljetiega nikf Alojzij Krauland in Ernest dejanja in zazgal hišo. nakar je Pnrjaučič za po^tno^brsojavne u- šel in se ttbesil. Medtem pa je pt>-rwdnike 6. razreda v Zetnimu; Mi-1 dedoval v AmeTfki — tako pripo-Ioh Ambrožič za podarja 5. raz- j vedu.iejt» — večjo srvoto dolarjev.' reda v Mojstrani; Rezika Za^raj- Alko4io4izoin zavzema med našimi i?ek za poštno poslovalko v Pla- > ljudstvom vse čim bolj opanne<li-| nini pri Sevnici j Ljudmila Guček menzije in rodi usodne posledice.
KOVA ZANIMIVA KNJIGA
NA KRVAVIH
POLJANAH'.
Spisal Ivan Matknč
Cena s poštnino $l.so
HP RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjig* je trdo vezana, vsebuje 270 strani ia 26 slik is rojns. "GLAS NAHODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. 7.
Zagonetno, toda resnično
Lepotičenje pred 4000 leti.
Ravna streha, solne e vsepovsod. Daleč spodaj morje. Na levi
visoki stebri, vodeči k svetiščem. Spodaj oljke, kojih listi se iipre-minjajo od xive «!«> nodre barve ter od modre do bele v izpreini-n j« jočem »e vetriču. Oranže blest e ter iirijo svoj dtih na vse strani. (M daleč prihajajo zvoki trstne piščali. Na terasi sta zaposleni dve ženski. Ena če*«» drugi poste in tlolge lase ter jih maže z dišečim balzamom. Ko se sol ne p dotakni* las. dobe zlato barvo.
— Žarki solnea so najboljša pomoč pri ustvarjanju lepih las. — Naši lastni možje vedo to. Po kopeli si namaže jo la<e s posebnim mazilom, katero izdelujejo tukaj v Atenah ter sedejo nato na soln-
ce, dokler se mazilo ne posuši. — • • •
To je pisal mlad atenski pesnik pred številimi stoletji. Menanrer je bil lep in lahkoživ. Tudi razkošen je bil. a ne zloben. Nekega dne se je iel kopat v sinje vodovje nasproti Pireja ter utonil. — Večina njegovih iger. ki so raz vcsrljevale Atenee, se je izgubila. L«- odlomki so ostali.
V današnjih dn»*h bi bilo težko najti v resnici lepega Grka. — to je Grka z zlatimi lasmi. Pred tritisoe leti — če smemo verjet pesnikom iti pisateljem — so bili Grki in Grkinje lepe.
Izkopali so lončke in drugo posodo, v katere so preti štiridesetimi stoletji spravljali Grki svoja kozmetična sredstva. Vse birut pa je izginila ter ni mogoče analizirati mazila, ki je delalo lase Grkinj tako lepe.
Tajnost se je izgubila, ko so barbari navalili na deželo. To ta* nost pa so odnesli seboj grški sužnji, katere so odvedli Rimljani seboj. Rimljani so jim odkupili skrivnost lepotičenja ter način pripravljanja kozmetičnih sredstev. Starokopitni Rimljani s<> nirtnrali. Rim, katerega je vzredila volkulja, se je pomehkužil. —-Mladi moški so si dali barvati la se, po načinu starih Atencev.
Prišel pa je tudi čas. ko so pri šli barbari v Rim. Skrivnost le potičenja se je med tem že razšl rila po vseh rimskih provincah. Noben starih reeeptov za mazilo se ni ohranil po uničenju gršk* prostosti. Kljub temu pa se je barvanje las vršilo naprej in štirinajst stoletij po rojstvu Krista so se pritoževali italijanski menihi, da so italijanske dame "ne-ponižne in nepoštene, ker skušajo oslepariti naravo samo. ker presede po cele ure na solncu tel si mažejo lase z nekim skrivnost
ni m mazilom1".
• • •
To mazilo, ki je prišlo z vzhoda je o.-rtalo -skrivnost patrieijskih družin tek<mi več stoletij, a končno je našlo svojo pot v Francijo in potom nekega Francoza je bilo sporočeno današnjim dnem v starem, črvivem rokopisu.
Arnoldo di Villanova je obeti doval v Benetkah krasne zlate lase tamošnjih žensk. Našel je. da je streha vsake hiše kozmetičen salon, kjer si ženske barvajo lase v solnčnih žarkih. Takozvana ti-cijanska zlata barva las. o kateri se domneva sedaj, da je bila posledica te skrivnosti, je prišla i vzhoda.
Francoz, ki je bil zdravnik j»o poklicu, se je zanimal za različne načine barvanja las. Dolgo čaaa je skušal dobiti recept za to mazilo. Njegova prizadevanja pa so bila zaman. Vsaka družina je imt^a fcvoj lastni način glede izdelovanja tega mazila in ustno sporočilo je šlo od matere na hčer kot najbolj dragocena dota ali dedščina
Nekoč pa je rešil Arnaldo živ ljenje nekega malega otroka. Ko ga je hvaležna mati vprašala, -kakšno nagrado si že4i, je odgovoril:
Skrivnost vaših lepih las. bil je recept n to mazilo, o ponosen, je napisal ta recept. Glasi se
smešno, če vzamemo v poštev napredek moderne znanosti, a kljub temu ga hočemo navesti.
— Vzemite štiri unče z. naje ve krvi, dve unči arabskega gumija. či»to milo ter unčo aluma. Zmešajte dobro vse to skupaj ter prekuhajte mešanieo. Pokrite lase s tem balzamom ter sedite na solncu, dokler se ne posuši, a pazite, da vas ne bo vročina premagala. Lasje bodo postali v gotovem času lepo zlato bleščeči.
Našim čitateljem ni treba domnevati. da je **zmajeva kri" nekaj pristnega, kajti znano je, da je to sestavina sokov različnih rastlin, ki so še danes v rabi v lekarniški vedi. AJum določi barvo :n solnee ima brez dvoma potov učinek, katerega ne more nadomestiti nobena druga stvar, kajti vsi tozadevni recepti zahtevajo ■ ■d paeijentov, da morajo sedeti na solncu ter izvršiti celo operacij.. barvanja na solnčnih žarkih.
Sedaj tako moderno mazanje ii-tiiic, posebpo pri igralkah, je -»aro tisoče in tisoče let. Pogan-ski modrijani, krščanski duhovniki in meuihi, so vojevali zaman od ločen boj proti tej razvadi.
Lepotice pred štirimi tLM>č let» so se posluževale svinca, da si o-belijo roke in lica, in sok svežo • »rttrgane citrone je odpravil učinkovanje solnčnih žarkov na kožo. Ce so dobile pege. ker so se izpostavile sotnčnim žarkom, so napravile testo iz ovsenepa zdroba ter eitroninepa soka. si namazale testo na lice. ga pustile posušiti ter si nato izmile obraz s svežim sok<wn citrone. To sredstvo je danes tako enostavno, da se pa nobena ženska ne posluži. Rajša kupuje pretirano drage stvari v lekarnah, ki pa prav nič ne poma-pajo.
Grške lepotice so nosile sandale
nikakih nopavic. Njih nohti na nogah so bili prav tako skrbno polirani kot nohti na rokah. Po-mada. s katero so si drgnile nohte na obeh plateh, je obstojala iz zmajeve krvi. pomešane z mastjo atiškili ovac.
Nobena Grkinja. ki je držala le količkaj nase. ni zamudila mazat' si svojih trepalnic z mešanico svinca in antimona. 1'hani. katere so nosile te lepotice, so bili celo večji kot jih vidimo sedaj v New Vorku.
Svojo telesno gracijo in prožnost pa je vzdržavala prška lepotica pred štirimi tisoč leti s po vključno plavanje, močjo napornih telesnih vaj, —
Znamenje smrli.
Nekateri zdravniki v Londonu, mogoče tudi drugod, imajo to navado. da bolniku, kateri je obolel na srcu ali na prsih, napravijo z višnjevim svinčnikom znamenje na ogroženem me*tu, kar omogoča. da se pri nadaljnih. obiskil posp& preiskovanje. Neki tako zaznamovani bolnik naslednjo noč 11 mrl. Na isto p«r*teljo pa je prišel drug-i. kateremu je zdravnik tudi naredil tako znamenje s svinčnikom. Ko je zdravnik misel. se obrne sosedni bolnik k temu ter mu reče: — Z vami je ven. ste že tam, imate ie številko. — Kaj mislite s tem reči. ne razumem vas? — odgovori mu ta. — Vsake-niu. kateri je izgubljen in mora kmalu umreti, napravijo na gotovem mestu znamenje s svinčnikom. — V tem trenutku pa je bolnik planil pokowei. se urno ob-IckeJ in bežal iz bolnice, ne da bi pogledal vsaj malo nazaj.
GLAS NARODA. 20. JUN. lf>23
Slava Triglavskega peš-polka. /
I)ne 2S. majiv se je vršila v Ljubljani na dvorišču vojašnice kralja Petra Osvoboditelja svečana proslava štiriletnice slavnih bojev za osvoboditev Koroške pri vasi Kotle, kjer se je zlasti odlikoval tedanji slovenski planinski polk, ki mil je za te zasluge jugoslovanski kralj poklonil kot -edanj«mu 40. pešpolku častno ime "Triglavski''.
Na dvorišču lepo okrašene vojašnice se je zbralo mnogo uglednih zastopnikov civilne in vojaške oblasti ter raznih kulturnih, prosvetnih in drugih javnih kor-poraeij. Med drugimi so bili navzoči veliki župan dr. Lukan. generalni kcnzul češkoslovaške republike dr. Beneš. konzul francoske republike Flach. rektor ljubljanske univerze dr. A. 1'šeničnik z mnogimi univerzitetnimi pro-1 est »rji, delegacija mestne občine na čelu z županom dr. Peričem. zastopstvo ljubijanskepa Sokola in minister na razpoloženju dr. Niko Zupanič.
Za oltarjem sredi dvorišča je stal 40. peepolk poti poveljstvom polkovnika Milana Rado>a\ijevi-<"-a. Ko je prispel komandant drav ske divizije polkovnik Vučk-jvič. se je začela svečana služba božja, ki jo je opravil pravoslavni svečenik Jankovič.
Po službi božji se je vršilo po srbskem običaj urezauje kolača, ki mu je prisostvoval polkovnik Radosavljevie z dvema vojakoma. Nato je poveljnik polka nagovori: vojaštvo in mu objasnil pomen te svečanosti. ki je spomin na oni zpodovinski moment, ko so slovenski fantje stopili v odločilno borbo s svojimi sovražniki in položili temelj ujeti in jen ju jugoslovanskega naroda. Vojaki so z zanimanjem poslušali njegove besede, in ob sklepu so za donel i navdušeni klici kot pozdrav kralju Aleksandru in svobodni ujedinje-ni domovini.
Po ktmčanih ceremonijah je | polk detiliral pred komandantom divizije in zbranimi gosti, ki so z občudovanjem gledali, kako sr. korakale mimo izvrstno izvežbane in opremljene stotnije.
f Triglavski polk je oni slavnr slovenski planinski polk, ki se jej tekom svetovne vojne boril na ' v s,-h bojiščih in ki si je stekel posebno na soški fronti nevenljivLh zaslug. Nadčloveško trpljenje in hrabrost tega polka na italijanski fronti mojstrsko opisuje pisatelj Matičič v svoji knjigi "Na krvavih poljanah*'. O. u.)
HELMAR
Tudi stanovanjska mizerija.
V Yiewsy na Angleškem je nek mož prosil, da se sme začasno naseliti v novo mrtvašnico, ker ni imel stanovanja.
Razbijalec šip.
France Žagar, delavec nestalne ira bivanja, je prišel zelo pijan 4.\»t iV-evo pos.tiino na Martinovi cesti v Ljubljani. Gostilničar mu iz pn-vitlnosti ni hotel dati pijane. To je Žagarja tako razkačilo. da se je spravit nad gostilniška <«kna in začel razbijati po njih. Napravil je gostiLuičarju precejšnjo škodo, sam pa se je pri tem takti močno «*b rezal po rokah, da je moral po pomoč v bolnico.
CENA NI MERILO KAKOVOSTI
A J ste vi eden onih kadilcev, ki mislijo, da ni mogoče dobiti za primero ceno dobrih turških cigaret?
Če ste, poskušajte HELMAR, Napravljene so iz čistega, 100% turškega tobaka, naprodaj po primerni ceni.
20 Helmar stane nekoliko več kot 20 navadnih cigaret, in z vsako Helmar imate nekajkrati več
užitka.
HELMAR so v lepenkastih škat-ljah, da se ne lomijo in kruše. Navadre cigarete so v zavojčkih.
ZAPOMNITE SI ŠKATLJO
Izdelovalci prvovrstnih turških in ejriiK-anskih
ci;:a ret na svetu.
Zaklad.
1
Neki poljski delavec blizu Pari- j za je razbil staro mizo. da bi jo po žgal, pri tom pa našel v njej t 122 zlatnikov po 50 frankov in z: napisom Ludvik XVI. Zlatniki so bili 150 let skriti v mizi.
NAZNANILO.
Naš stari zastopnik JANKO PLEŠE 0. ki je svojeeasno poto-, val za naš list, se radi slaboga zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel. Rojakom ga topio priporočamo
Uprava Glasa Naroda.
NAZNANILO IN PRlPOEOClLO
Naročnikom "Glas Naroda" v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naroi-nino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.	Upravništvo
HdDOJAKE o po-zarjamo, da IwBI je cena za MSloventko-Ameri-
kanski Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko' — 40 centov.
Pošljite nam tvo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo lcnj igo naravnost.
ADVERTISE IN "GLAI NARODA*.
Takojšnja odpomoč za
KURJA OČESA
brez nevarnosti infekcije
BOXES Of lO wlO
V boljševiški šoli.
Poljsko časnikarstvo.
Poljsko časopisje se nahaja v težkem položaju. Ltd za limona ne izide več zaradi prevetokih dra-ginjskih razmer. Zaradi tega so oklenili poljski časnikarji na svo-jam shodu v Varšavi, prosriti vlado, da odpravi carino na papir, zniža. davek, telefonske, poštne irn želenmke pristojbine.
PREŽIVITE POČITNICE NA DEŽELI!
Kdor hoče preživeti svoje počitnice med svojimi ljudmi popolnoma na deželi, naj pride v Dover v New Jersey. To velja prav posebno za rojake iz New Yorka m okolice. Skrbijeno je za vse udobnosti Sobe so zračne in hiša je opremljena z elektriko. S hrano Ik» brez dvr*ma vsak zadovoljen, ker je obilna in po domače skuhana. Tudi bo prilika za kopanje na prostem, kajti kopanje poveča vrednost bivanja na deželi. Kraj leži 900 čevljev nad morjem ter ni \>ded tega opaziti one mokre in neznosne soparne vročine, kot jo morajo prenašati ljudje v ne-p<Kredni bližini morja v poletnih mesecih. Za vse nadaljne informacije in podrobnosti se obrnite na: Jokn Podborfek-a, Centre Giro ve Road, Box 73, Dover, N. J. Telefon: 883 B, Dover, N_J.
"Iiulj prinaša tole pismo gun-nazijke:
— 1'rej se je praznovala nedelja. toda letos so šole prosti torki. nedelja pa je postala delavnik. Veronauka ni več. Namesto vero-natika pa imamo zdaj nov pred-v met: političen abe. Profesor izv«*n ur ima drugo opravilo: plakatira ! po plotih v mestu komunistične' lepake. Političen abe j«- jako lahka stvar, veliko lažja nego računstvo in ves razred ima dobre note. Pred začetkom in koncem |>o-uka pojemo " internacijmialno himno", prav tako. kakor sm«, prej molili. Toda zavoljo tega se ti pač ni treba razburjati: -aj se učim doma pri mami po starem, kakor v pravi soli. V naši gimnaziji, kdor hoče. se lahko tudi vpiše v Zvezo komunistične mladim*. |W)tem se mu ni treba oprostiti, če izo-tane od ure in dobiva še Mago za obleko, kakav in sladkor. Vendar pa se j. i j. cele naše gimnazije tam vpisalo ^amo šest deklic.
Hud gosak.
V llarvp rtu na Angleškem je napadli gosak l."> mesečnega r>tro-ka ter ga vlekel v bližnji ribnik, da bi ga utopil. Na razburjeno gaganje gosi >.o pritekli domači ter rešili otročička.
Drag« znamke.
Par transvalskih poštnih znamk po šest penijev iz leta 1S76 je bilo v Londonu ialicitiranih za 70 funtov šterlingov.
Taklika sovjetov.
Moskovska "Pravda" opozarja sodruge po deželi, tla so preveč brezbrižni v boju proti verstvu. Vsako agitiranje mora upoštevati razpoloženje množice. Med tem navadno pozabijo naši mladi *o-tlritiri na. to temeljno pravilo in povzročijo pt/litične napake, katere samo škodujejo. Sploh ni motreče porabljati za nazadnjaške kmete iste dokaze in nastop kakor za politično bolj izobražene delav-ee. Verstvo ima v kmečki dušah še bolj trdne korenine nego cari-zem. Radi tega je potrebna največja previdnost. Brezbrižnost ustvarja samo nove pravljice o čudežih in slično in to se n tla iztrebiti. List svetuje, naj se pobija verstvo po deželi s pomočjo gmotnih dokazov in opozarjajo -dušale i na nepotrebnost velikih izdatkov za duhovščino. Pobijati bistvo verstva je mogoče samo tam, kjer m* je storilo nekaj za izobrazbo poslušalcev z ozirom na naravoslovje in tehnične vede. — Razcntesra morajo proti ver ski a-iritatorji zelo upoštevati narodne ozire. MM Židi naj delujejo žid-je. mod Rusi samo Rusi. med mo-hamedanci rojeni moplimi. Medtem se zsrotlijo ravno tukaj največje napake in netaktnosti.
Ljubitelj gor.
Neki Albert Flening. prijatelj RiLskina in Gladstona. ki je prd kratkim umrl. je določil v oporoki. naj ga vpepele, pepel pa neso na gore. katere je v življenju tako ljubil ter ta^n raztrosijo.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo za dovolj da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda*1
I Hitro, varno, v eni minuti lahko otl-I iTiivite bolef-ine v kurjih očesih. — :I»r. ištlioUs Zino 1'atls t«Jpravijo vzrok 'kurjih otVs. tlrciijeujf in pritisk ob
O'Vl'1 j.
l»r. S. holl*s Zino |atls st» rame. No-jln-iu' uevurnttsti infekt-ije ali za^lruptje-iija kr\L kar je vts-krat iNisk^lfat reza-rja kurjih t«V# ali ii|K«ral»e močnih 'zlmvil, vsobiijuih kisline. Zino pads ščitijo tekom ztlravljenj«. Se tanke. :mtis«>j»tičiie iti nepnintwlji-j ve. Velikosti za kurja ofesa. zsitiske j H bale. Kal«vite it:inrs čkatljo pri (lekarnarju ali čevljarju. Ne vzemite j na»lt«mestkov.
DlSchaWs
Tfino'pads
Izri.ljiije Jih The Stholl Mfp. Co., Itdeln-
val«-i Or i>iboir«» F'^t-Eaxers, predmetov za u<luhr.o.«t noKe in zdravil za nog«. J Prilepite j« — ne bo vr* bolelo!
Kalifornijsko grozdje.
Z^jamčite si sedaj jesensko pošiljatev grozdja ter prtštedite denar Mi lahko sedaj prodajamo belo grozdje po $47.50 tono. Cene bodo vižje. Takoj na delo. Za nadaljne informacije nam pišite danes. CALIFORNIA GRAPE COMPANY 138 North La Salle St.. Chicago. III.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV
po znižani ceni.
Kako sem se jaz likal. Spiral Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovcc. /
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	T .70
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teži vami ter nam predočuje ljudstvo resnieno tako, kakršno je.	1
Knjiga vsebuje 157 strani,	|
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,
Ne v Ameriko. Rpisal Jakob Alešovec.	)
Povest Slovencem v pouk. Po resnienih tlogod-sestavljen. Vsebuje 2'i9 strani,
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.	■ *
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. k * V V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-seanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	; .45
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje ' slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,	.55
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.	/
Kriminalni roman. I*o vsem svetu znana po- ' vest. ki opisuje premetenost tajnega policista " -Sherloek Ho 1 mesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	.50
.50
.60 / .65
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. '
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.45
Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar.
Globočutna in pretresljiva slika znanega in povsod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani,	.25
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje. kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi ot'aki. na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne grašeake in junaško umirali mučeniške smrti.
Vsebuje 378 strani,	,75
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 CorUandt Sfc*
New York
(Nadaljevanje.) „ ,	Petindvajseto poglavje.
t e bi bil navzoč Mr. Uryce. bi takoj premagala svoje razočaranje t«r o»ve»tala. £e pretin« bi imel <k*»ti časa, tla vpraša : — Kaj pa fce je zgodilo z Una Butterworth f
(»rvea pa ni bilo poleg jn čeprav nUem raz«»dela eelo globin«* svojega razočaranja, sem vendar d^rsti jh.kazala, da me je vprašak. MU» Spieer:
—	Vi brez dvoma čudile mojim besedam? Ali vam je kdo re kel, da Ms *i ti dve ženski podobni?
Ker >em bila prisiljena odgovoriti, »em prikimala z glavo ter rekla:
—	Da. nekdo je bil tako nespameten, da je to trdil.
Spjcer je pričela razmišljati. Zanimala .se je za celi predmet, a n*- toliko, da bi pri titii {»»zabila na svoje la>tne «krbi. l*o kratkem utlmcru je rekla:
—	Lnjiza Van Burnanis j.- imela ostro brado ter mrzle. Mnje oči. Kljub temu pa je bil njen obraz skrajno mikaven za številne.
—	Ds in cela s-tvar je strašna tragedija. — sem odvrnila. — Nato pa sem okušala spraviti pogovor v drugo smer, kar se mi je lahke posrečilo.
Vid»la sem, kak«» -ta >»• pričeli u>tnici bolnice p<»lag<wna prtmii-kati. Pohitela -»-m k njej ter >kloila nad nj<». a nisem mogla razumeti. kaj je rekla. Kmalu nato se je dvignila Miss Spicer ter mi želela lahko noč.
Pro>ila me je le še. naj se ne napenjam preveč in da naj ne pozabim, da so zunaj na mizici pripravljene pogače in vino za moje okrepčan je. Spremila sem jo do vrat ter pohitela nato zopet k bol
niči.
< "ula sem jo razločno mrmrati be>ede: — Van Burnanis, Van Burnanis. Kmalu na-to je vzkliknila: — Franklin! Howard!
—	Ah. — sem si mislila, prevzeta od novega upanja. — Ce ni Lujiza Van Burnanis. j»- \»-ndar ženska, katero iščem. Ne da bi se \ tem slučaju brigala za njen odpor, sem vrgla nazaj odejo ter j« potegnila z noge čevlje in nogavice.
Na členku ni bilo nobene brazgotine. Hitro sem jo zopet ogrnila ter pričela preiskovati čevlje. Takoj sem razumesla strah, ka lercga je kazala, ko sem ji> hotela seruti. V pod* i v u čevljev so bil zašiti bankovci, ki so pred-stavljali veliko svoto. Bala se je t^rej, de bi kdo ne zaj>azil. da nosi s seboj majhno premoženje.
Spravila »em f-evlje zo|x*t v prejšnji red. jih postavila pod po fcttljo ter pričela razmišljati o izpreroenjenem položaju.
Mi >jh zm<>ta je obstajala v tem, da -sem domnevala, da mora bit ta ženska Mrs. Van Bunum\ ker je nosila, njeno obb-ko. Sedaj p* selil uvidela, ila je bila umorjena v resnici Howardova žena in d« je bila bolna preti menoj njena lekmovalka.
Edino to dejstvo je razveljavilo vse moje sklepe. Katera obel žensk je tur« j prišla s How ar do m v hišo? On je rekel, tla je priše' s svojo ženo, a aedaj sem se prepričala, da je morala biti druga, njena rivalka. Kdo naju obeli je imel torej prav?
Ker nisem mogla odločili tega vprašanja, sem se posvetila nek drugi točki. Krdaj sta zamenjali obe ženski obleke ali pravzaprav ke«laj se je b->lni«-a jxdaMila tK»«jatega jwrila ter r»bleke Mrs. Var. Burn am S f S,, p redno je	v hišo ali šele jm> -srečanju?
Razmišljala sem <» r»o>axneznih podrobno<s-tih. kojih pojasnitvt nisem dosegla j še iskala. Iz t«h sem hotela izvedeti nekaj novega.
Te podrobnosti so bile:
Prvič: Kos perila mrtve je bil na hrbtu strgan. Perilo pa ji bilo čisto novo ter je moralo biti vsled tega s silo strgano. l*ri navadnem boju bi se komaj toliko strgalo.
I )rugič: — Čevlji mrtve -o bili »slini predmet, ki ni prišel iz prodajalne Altroan. K., je Mrs. James Pope izpremenila eelo *voj< obleko, so < tali »e eevlji neizpremenjeni. Ali ni bilo mogoče poja-snit tega dejstva s tem. da bili bankovci že všiti v čevlje?
Tretjič: — Begunka, ki je imela do^ti vzroka, da ne postane nik.lo nanjo jiozoren. je zbežala brez klobuka in rokavic, čeprav sta bila v hiši drugi klobuk in «lrti«ri par rokavic. Izprva sem si mislila da se je bala. ila bo vzbudila s peKtrhn klobukom večjo pozornost kot razoglava. To pojasnilo pa mi takoj ni zadostovalo in sedaj mi je še manj ugajalo.
Četrtič: — Ali ni deklica izgovorila besed: — Ne morem se je dotakniti. Ona je mrtva. Še nikdar se nisem dotaknila mrliča.
ALi ni iz tega povsem jasno razvidno, da je ta mlada, navidezno tako slabotna deklica, zamenjala obleko po smrti ženske?
Ta misel je bila strašna. Ce se je že innjHa pripraviti, na pre-obleče mrtvo, je morala biti njena želja, da se skrije, nad močna. To pa je moglo zgoditi le v slučaju, da je sama izvršila zločin. In Howard ?
Njegovo postopanje se mi je zdelo še vedno nepojasnljivo. Kljub temu pa nisem inorrla sedaj vrjeti v njeno krivdo. Ravno nasprotno. Njegova nedolžnost se mi je zdela sedaj bolj oči vidna kot kedaj. Kajti če je bil namenoma ali brez namena kriv umora svoje žene, ali bi ne skrbel za to. da se odstrani vse sledove zločina? Ali bi kar tako enostavno odšel?	u
Ali bi prepustil to skrb ženski sami? Ne. bolj vrjetna je bila domneva, da se je završil zločin po njegovem <*lhodu in da je tajil identičnost svoje žene. ker ni ničesar vedel o njeni navzočnosti v hiši. Ker je bila obleka šele pozneje zamenjana, je domneval, tla je »poznal žrtev po obleki. Ta domneva ni bila povsem nevrjetna ter je precej pojasnila obnašanje Howard a. ki je ostalo drugače zagonetno.
Kaj pa s prstani?jZakaj nisem mogla najti prstanov? Če so bile moje demneve pravilne, je morala imeti ta ženska pri sebi dokaze svoje krivde. ^In vendar >e«n brezuspešno pregledala sleherni kotiček sobe. Ta neuspeh me je precej dražil. Da spravim svoje misli nekoliko proč od le zadeve, sem vzela v roke pletenje ter pričel* plesti.	i ,
Komaj pa sem pričela z delom, ko me je nov nemir bolnice to-prt pognal k postelji. Ruth Oliver se je vzravnala ter zrla name ne z mrzličnimi, temveč plahimi pogledi.
—	Ne delajte tega, — je vzkliknila. — Odložite delo. prosim vsa, odložite hitro delo.
Bila je tako razburjena m njega nervoznost se mi je zdela tako velika, da sem takoj ugodila njeni želji. Čeprav me je njen zlo-žin polnil z gnjusom. je vendar nisem hotela po nepotrebne™ mučiti. Ko aem odložila plrtenje. je zopet omahnila nazaj na posteljo s vzdihom olajšanja. Kmalu je bila popolnoma mirna in moje mi-ali m» ne vrnile k ataremu predmetu. Prstani. Kje so bHi prstani? Ali se mi bo posrečilo najti jih.?
Električne vetrnice
Vročina j«nmciija nazadovanje v produkciji. Električna re-tmi«n ali iz<~-rj>na mrni-n. pravilno postavljena, bo ohladila zrak. in delo se bo lahko vršilo skoraj brez prestanka.
Klektri«"fie vetrui.-e so sedaj razložene v naših izložbah. I* na^e Power Bureau lahko «l«>bite brezplačna natodila. kako lahko napravite svoje dehivniee bolj u<l<>hne.
The N ew York Edison Company
Your Ser-j ice
Genera! Office«: Irving P!ace ino 1 $:h Street
Podružnic, kjer k> HrktrnnJ predmeti razstavljeni ter se v ffvrbo udobnosti razkazujejo javnosti.
20 Norfolk St lo Irving Place 865 Broad way
i 24 Wot 4.zd Sr 1 5 1 Eas: 86th St
1; East 125th St 562 Ea*t 149th St >5> Tremont Ave
ljubljen. ]>ožrtvnvalen sotrunik pri vseli narodnih prireditvah.
V Ljubljani je nenadoma preminula gdč. 1'rmila Kotnikova.
Izpred celjske porote.
Uradna poneverba.
Brenee na skupen dom nekega
ALI VESTE, —
<la je Srbija edina drŽava na svetu, v
kateri vlada ne m<»re j.nnlati zadolženemu km.'tu posestva? Ali veste, ila •v kadite Heluiar turške cijaireie. hitro s|K«znate razliko mod turškim t.-hak«»ui in navadnim domaeim tulia-koui?
4 AIM KILO nr PftIPOKOČILO
Ctnjsnim naročnikom "Qlatt Saroda" v državi Ohio naznanja 00, da jih bo obiakal naš pstoval-li sastepnik
Mr. AKT01T tIMdld, cstsri js pooblaščen nabirati na roinino aa naš list, aatoraj prssi mo rojake, da mi bodo kollkoi mogoče naklonjeni.
Blsvsnic Publishing Co
_ _	_ . Irupea t»*r mu je hotel prodati po-;
Pred poroto se zagovarja o. ju-: sestv„	^ se u^aU kaj.>
mja 24 let na finska .^tariea Ana Brenceta ^ bo|j razUačilo. Zve^er
Rath, k, je v svoji službi v Storah. ^ je ^ pjjaii d,)m(>v t(.r ^
kjer je bila od 16. julija do 18.|.„,.„-	.	.	. .
. ,	.	ra/.-^jati. radi ee^ar sta črnski po-
nktobra 11122 naineseena, si prisvo-	.____•,• - _ „ . ,.
... .	1-1	oe«rntk m zopet prenoeeva.i pn
jda dva ve ja zneska čekovnega	nrkcm	^
r«,-una. uradni pav*al pastnep, obdolženska> kakor prif>oveduje
sluge, plavilo /.a zavarovanje de-	•	♦ i- i. * •• i
,	, ,	- i sama 111 t/sjH.ve tudi k«it pnea za-1
lavcev v ( elju, kot postariea v	,
_ ,	, .	'	, s»Jb.aiia Sporvie, na prijrovarjauje1
•	rrah«»veni del /iieska za neko	- - i u	• -1
_ ^	heerke. ces. da Brenee njej
P'-stno posriatev — skupno	r - . , . i
1 i -» i -	ne l»o n:c zalega storil, domov sej
dmarjev. Obdolženka priznava, da	pr<xl peto um Ja bi p<miolzil{,,
se nahaja na prejemnicah njeu!kravo in nakrmila IuaJe	ki
prav i'en podpts. a .e zag.rvarga. j(h je k(>k]ja v	zva|ila f><,
da dt-narja ni prejela, (ilede po-. preteku po, uro se jc vniiia k so.
neverbe pavšala ,n zavarovalnine	z n,ivic0) (la je Jožeta P>ren.
pa trti., da m poznala dntoro po- crta ravnokar u,>iIa s	S(>d.
^ovanja z uradni«, pavšalom m Qa konilsija je nati,a mrtvcca lt,_
bolniško H! a »rajno. I/.povedbe prie	v postelji na hrl>tu ter z
m on.žn»ka porcK-ila pa dokazu- „,avo vznak v mlaki krvi Tr .
jej«, nasprotno: kot postariea v je bilo do ^ zaffrajeno s ko0o
Siorali je /..vela tako potratno, da K ra^vint, noge pa cHo vanj
svojih izdatkov n.: m^la to-iti s j ^ Xa mrtwcu ^ konstatrrali svojo iplaeo. Gladom .spisa poštne- ^ |ežkih po^odb<	p|T^ajo „
~a ravnateljstva v Ljubljani sta! zvwinski krvoločnosti ter ma^e-se visf11 proti obdoUenki ž- dve va|nosti
preiskavi, ker leta 1D21. kot pd-j	, ..
t,	..	' Ootlolzen k a se zaijovaria s »ilo-
Ktarica v Soriei uj zarae.umla pre-i.	...
•	, i	i 1,-1	l»raiKHii, i-es. tla je našla Breaieeta jetih zneskov 14 » dinarjev ,»U par,' .	... .
.. i	i . . ' i o.^w. v postelji, a ko je hotela po-
v \ hIihu i>a iu otldala zneska 2000 . ., , ... ..... . 1 ,-	. •	. . , tooniti k akcijo s pisceti izp<K <po-
dinarjev postni hla^ajni v Ljub-	. ...	* J
»;.,- u-	• , , , - ... Melje, JO je bft.ic liretice prijel za
itani Ker pa je v obeh slueajrti ,	,
,	,	,	. arlavo. \ tem treiiotku se mu ie
hkod« poravnala, oredno s*- je na- -	, .	*'
. „ -	; , izmaknila, zagledala sekiro pod
pravila ovadba, ni prišlo do ka- -	, .	1 ,
i	. .	. . . njegovim zglavjem, jo za"-raibila
zeii^ketra postopanja. Pri uradni . , , . . ~ '
..	t* i t ■ , - ter seka!a nn«ze po njem ta«o <h»I- i
pieiska\i v Murski bobotu kjer ,	•.«». .	:
i - i - . -	- ! 2o, da je prišla kum-no do znrvesti!
je nazadnje sluaila. je vse iwizna-	, , ,	.. .
, , + 1,. , - . "i spregledala nasta i po ožaj —
ia. pred p<»rT»to t»a trdi. da ji je;n	?	1	J . i
. p , i Proti temu zagovoru lziKivedo«
bilo le izsiljeno priziiaaije. Tekom	,	,	.	1	i
,,	.. ! prn-e. da sta obe ženskj že večkrat
ra/prave predlaga zagovornik za-	, , ,	'
.. , ,-	- ]• .	pretili, da l»»sta Brenceta ubili,
slišan.e nadaljntb prie. ki utejrne-. ,»	, -
,	. . 1	. " ' I r<.ti neki
.1«» razbremeniti naeiti njenegra življenja v Storah t»^r potrditi
dedno slaltoumnost v rodbini tla-
Prav vsakdo—
kdor kaj Išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v M Glas Naroda".
VLAHOV
ŽELODČNA
GRENCIC A
Dela Jo In iprtTl]« ▼ atekl*nlc* t
ZADRU (DtlmuDb
od leta 1111
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po ml
Lakarnah. dallkattsat In flrecerljah.
■dlnl aaentl n Kdra tene drUr«.
V. LANGMANN, Inc."
»7-99 Sixth At«.. D.^ A. New York. N. Y
dalje, da se je obdolženka po priznani krivdi tokom uradnega preiskovanja v Murski Soboii onesvestila Ker je porotni sodni dvor ve."»ino teh dokazov pripustil, se je obravnava preložila lia prihod-nje porotno zasedanje.
Smrtna obsodba.
prt-!*i je Sporvie eelo izjav.Ia. da da tistemu, ki In lireu-
ubil. 40.000 gokiina rje v, kar pa sama pri konfrontaciji z do-tieuo osebo odločno in gosto besed-j no zanika ter trdi. da ji je prie a! sovražna. Da je Cecilija Banic u-j morila Brenceta v spanju, govori j ■ dejstvo, da je na^la komisija u-!
morjenega v postelji z zavitimi j , nogami in obrnjenega do pa.su. | Porfitnikom je bilo stavljen<» | 'vprašanje radi zavra*nega umora.j Državno pravcblištvo 6. junija ^ "a P"ti"dili z devetimi proti obtožuje zaradi zavratnega umora tr,'ni glasovom glasovom. S^xlniji rVrilijo lianir. .Viletno,vdovo pre- dvor nato izrekel smrtno ol>-, vžitkarico v Trebežu pri Brežicah.	Banič je »»stala pri raz-
Predseduje s«»dni nadsvetnik dr. k'!asu obsodbe popidnoma hladno. Braeie. Potek obra\"nave |K>daja žalostno sliko iz življenja nagega
kmetiškega ljudstva tam. kjer al- Težka telesna poškodba. k«»h«»l in delamržnost pK»vzr»K*ata	.
vsakdanje spore in pretepe ter za- PT 6 jutl,ja °b 1T" uri se morita končno najprimitivnejse fnt'^a ,K>r°tna ril2I>'-ava radi tež-eloveike čute Obdolženka Cecilija SV 7'	I'roti Ivimu
Banič ima hčerko Franč«ko Spor-	samskemu rudarju v
čič. sodno ločeno !>o prevratu L,'kllh pri Tr,,°Vljah- Obdolženec
pogrešanega moža Ivana SpoKL- ^ ™	t. I proti večeru v
■a. Pred tremi leti je FVančiška d™hl Z	vinjenimi to-
^pon-ič sp<,znala J^^a Brenceta ™™	™darja Franceta
in živela ž njim v divjem zakonu.1	m Avgusta FermolejaJ
Pred poldrugim letom sta ženski . .
. za/lal z
eg lahkih poškodb, ki jrh je
na prigovarjanje Brenceta prodali TT' "	v hrb^ ^
,vojo dontatlijo v bližini Bjelovara T ™d HrtbarJ»	^o.i
ter kupili nato manjše posestvo v» d* ^ ,1U! morHl' <»erativn.ni Trebežu <pri Brežieah. Preostanek i P°t°m	^ razpravi se
kupnine pa sta izročili Breneetu! ™ "V!1* nU'^ar v preku|H-evalne svrhe. Brenee je kar bl	P«*' njemu, d^si
denar kmalu zapra\Hl. Frančiška Spori"jč ga je kljub t^niu vzela ce-
je v prerskovalnem zaporu A"se priznal. Ker se je zgovarjal s da-
Smrtna kosa.
16 na so^t. mati'pa si je izgo'	^ e zdraril zato i
vorila samo «voj prevžitek.	\Y. rTKmh >0,T,,<ah' ^
A .	..	- - bltT Potrebni Mp!si. ra«li česar je
OrozniHke pokzvedbe jM^ajo.j t,hraniava p!^Iožena.
da so Imi i r* *nje delomržni. Zla-i
sti Brenee je pijančeval s >*v<»jo,
priležnieo. Kmalu je nastopilo po-j
manjkajije. mixkzili so se nemiri;
in pretepi. Brenee je znan sirro- i Na p<wkodl»ah. ki jih je dobil
vež in je bil radi pretepov že več- povodom avtomobilne nesreče, je
krat predkaanovan. Ob takih pri-: v Ljubljani umrl Ivan Zamljen it
likali je a ženicami p««<-bno grdo j ugledne narodne ljubljanske rod-
ra\nial. tako iU trta moraU -preno-, bine. Tragična i^hirt ga je zadeJa'
čevati pri ^mwiih. Dan pred-i>mo-1 v najlepfei dobi 2H let. V Ljubi ja'
r««n 29. aprila t. L je pripeljal ni je bil obče znan in povsod pri-1
TZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
«e more izi>lačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameri^kcpi konzula potrjenega i»ot-
opga lis'ta in ne veC- kot protivrednost txl ::.<>00. — frankov, to je približno fL'00.— za enega i>otnika.
V slučaju, da naslovljenec za izplačilo dolarjev nebi mo^el preillo-žiti iKjtrjeue^a jM^tnega lista, dobi Iiošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Na«la!je se nam zdi umestno pripomniti. da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo.
Splošno mnenje vlada, da se čeki. ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res. ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od Tladc pod kaznijo pre-l«ovedano izplačevati dolarje.
Tudi {»ošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker po banke oddaljene in izplačajo t ike čeke v dinarjih čete l*>tem. ko dol>e iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim. ki stanujejo na deželi in ne potujejo ▼ Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim }»otem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji i»ošti brez neprilik.
Tudi za nabavo potnega lista — (l*osa> Je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi z dinarji.
V	Italiji in zasedenem
ozemlju —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zueska. Ce je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakazniei označiti vidno: Izplačati le. ako naslovnik potuje.
Vsled naraščujočih stroškov smo *e morali odločiti preTrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor «ledi: Za izplačila do fJS. računamo po 75 eentov; od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od vsakega dolarja.
Na nakaznici naj be vidne označeno: Izplačati v dolarjih.
Ta pristojbina Je veljavna sa dolarska izplačila t Jugoslaviji is Italiji.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cartlaadt Sl, New York City
| MM. HI M	--
m k
^ Kretanje pamikov - Shipping News
1. Julija:
Bremen, Bremen.
3.	julija:
AquiLania. Cherbourg: Cunoplc. Cherbourg in Bremen.
4.	julija:
Levi^tha.n. Cherbourg; France. Havre.
5.	Julija:
Finland. Chrl.ourg tn Hamburg: Frea. Adams. Cherbourg.
7. julija:
Homeric. Cherbourg: Hiv hambfau, Hav-r«-; New Amsterdam. Iioul<>Kne in Rotter-'iam: Fres. Roos**vell. Cherbourg in Bre-mf>n: Albania. Cherbourg: Muem-hen. Hamburg: Giulio Cesare. Genoa; Frea. Wilscr.. Trst.
10.	julija:
Mauritania, Cherbourg: Resolute. Cher-Vx-urg in Hamburg; Trea. Fillmore, Br«-n;ien.
11.	Julija:
Belgoiiland. Cherbourg; Frc». Monroe. Cherbourg.
12.	Julija:
Westphalia. Hamburg: I-a<-r>nla. Cher-»M.urg in Hamburg; Mongolia, Cherbourg in Hamburg.
14. julija:
Majestic. Cherbourg: I.a Savole. Havre: Fres. Harding. Cherbourg In Bremen: Veeridain. Biiiilogne in Hottenlam.
17.	Juliji:
Berengaria. Cherbourg; Hannover, Bra-men: Taormina. Genoa.
18.	julija:
Paris. Havre: ZeeUnd. Cherbourg: Pre«.
Van Buren, Cherbourg.
19.	julija:
Minnekahda, Cherbourg In Hamburg. 21. Julija:
Martha Washington. Trst: Olympic, Cherboug: Rotterdam. Boulogne In Kotterl dam; Fres. Arthur. Cherbourg In Bremen.
24.	julija:
Aquitania. Cherbourg: Reliance. Cherbourg in Hamburg: Pittsburgh, Cherbourg ln Bremen.
25.	Julija:
France. Havre; Lapland. Cherbourg; Pres. Potk. Cherbourg: Seidlitz. Bremen; Conte Ross'i, Genoa.
26.	Julija:
Albert Baltin. Cherbourg In Hamburg; Kroor.Iand. Cherbourg in Hamburg. 28. julija:
Leviathan. Cherbourg: Homeric, Cherbourg: Volendam. Boulogne in Rotterdam; UeussiUon, Havre.
31. julija:
Colombo. Genoa.
1. avfl.
»leorgo Washington. Cherbourg In Bremen.
4. avgusta:
I.af;.\ette. Ildvro.
NARAVNOST V
DUBROVNIK
(JUGOSLAVIJA)
2 NAJVEČJEM IN NAJNOVEJŠEM CUNARD ANCHOR LINE PARNIKOM NA OLJE
TUSCANIA
17.000 ton
odpluje iz New lYorka naravnost v Dubrovnik, Reko in Trat
v soboto, 30. junija
Potniki so v kabinah s dvema, itiriml ln šestimi posteljami. Velike obednice. ka. diinice in počivališča.
Za cene iti 'Irtic* Informacije vprašajte bližnjega agenta.
CUNARD-ANCHOR LINES
2S Broadway
New York
ZNIŽANE CENE
Iz NEW YORK A v TRST
(preko Genove)
Najboljia in najkrajša pot po Sredozemskem morju z našimi veličastnimi parniki,
GIULIO CESARE 7. julija -- 18. avgusta
i \'ajvc« ji in najhitrejši italijanski iiarnik) TAORMINA .. 17. Julija .. 25. avgusta
COLOMBO ......31. Julija ____ 11. sept.
AMERICA ....... 7. avg....... sept.
("dobne kabine tretjega razreda z Z. 4 In 8 posteljami za družine in ženeke. Pri okusnih obedih Je vino brezplačno. Aa. podrobnosti vprašajte naSega aeents v vaiem mestu ali pa naravnost pri
NIVIGAZIOHE GENERALE KLIMI
Italia-America Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York
N'aAt zastopniki v JuRoslaviji: Jadranska
Banka. Belgrad ln njene podružnic*
New York. Plymouth. Havre. Paris
FRANCE 4. julija: 25. Julija: 22. avq. LA SAVOIE 14. julijo, 11. avg.. 8. sept. PARIS 18. julija. 15. avgusta. 12. sept. LAFAYETTE 4. avq.; 1. «ept ; 29. «ept. New York. Havre. Parts
SUFFREN .................. 2- Julija
ROCHAMBEAU ..............7. Julija
ROUSSILON .............. 28. jultja
New York. Viso ! Spain I. Bordeaux
LA BOURDONNAIS....... 12. julija
Kilt » nnAb Uk»Ues •|ntl ali u itani 1T»1: 19 STATE STREET.	NEW YORK
Ekspresna služba y EVROPO!
"D EJ »NA wlplut-
ja ol» H'lHjtnli. Parniki *Hlplujrjo 6 jMiliioloV .'i ill 4 Hubokcu. Veliki
hitri parniki. I >«>t>-ra liraua — vrliLi prostori. Potujte utlolino na t". S. vla«iitili imruikih.
S. S. AMERICA..........
PRESIDENT ROOSEVELT PRESIDENT FILLMORE . PRESIDENT HARDING .. PRESIDENT ARTHUR ... GEORGE WASHINGTON .
T"išit <
30. junija . T. julija 10. julija 14. julila 21. julija 28. juhja
pi--«le < ><1 plutja, cen, itd.
UNITED STATES LINES
45 Broadway	New York City
Managino Operators for
r. S. SHIPPING BOARD
Železničar ponesrečil.
Z"l«-xnu"'ar FraiM'i- Pr^-ren .j«' jK*IjaI - k»»l'*lvirt*ii mi Ji'Nfiiieali
:{(H.» litri ki>;i. Xa kiancu Savo mu je >-"<1 zdrknil 2 voza. M<>ž j>a«l<*! hi «'»«1 je >«•] nje-sra. ki ira j>rr<*ej oln"*utin» jn»»sko-U»val. rr»«jn-]jjiii >_'a v lHjlni«*o.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
TTELIKB ralnoatl sa potnika K * da je natanko poučen o potnik listih, prtljagi ln druglfc stvareh, U so t zver1 s potovanjem. Vsled dolgoletne lskudnje nam je mogoče > vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo naj-boljSe pa m Ike, ki Imajo kabine v m. rasredu.
Ako ste se namenlU potovati v «tarl kraj. nam plfiir« kar 00 to ' Vašo korist.
Tudi »nI. ki i« niso amerlikl S rta v-Ijanl, »mejo potovati v stari kraj na oblak In flm Ja dovoljeno vrniti m. Na faljo dajemo v m kam u ta* zadevna pojaanla.
Kdor ieU Miti sorodnike aH manee Is starega kraja, naj nam pile ca navodila, kajti Število priseljencev Je omejeno.
Za potne stroffke Izplačuje po na-I« naroČila Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Sakser Stote Banki
9t Certlandt Street New T« Glavna zaatopatv« Jadranska banka.!
SAVNOKAS JI IZiLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustroTana izdaja Vsebuje 808 strani. BT Cena a poitnlno $3.— %-! BLOVKNIG PUBUBHIHa OO, ti OorOandt Itml, Haw York City, H. T.
NOVE VICTOR PLOŠČE
Vse po 75c. Za pošto priložite posebej 35c.
72206	Al' me boš kaj rada Imela? OJ, ta Polonfcica.
72207	LJub'ca moja kaj al afrlla. Otok Bleski.
72327 ZapoJ mi, pti£ica, glasno.
P o gorah grmi in sa bliaka.
72208	OJ. ta vojaški boben.
Po bič aem atar i« la tS lat. 72210 Mila mila lunica. Slepec.
72231 Oj. zlata Vinska Kaplja ti.
Povsod m a poznajo. 72321 Štajeraka — ValCek.
Pomladanski dan — Polka. 72364 Na Goronjakem J« flatno.
Tiček in tičica. 73721 Micka na irauf v Coney Island
Na Maškeradl. 67979 Gorenjska Zdravica.
Svarjenje (Tenor). 72515 Se davne mrafi.
Kadar boi ti vandrat tel. 72707 Naprej.
Vse Mine.
Cene za prave Victor gramofone so od $20. do $480. Cenike pošljem zastonj — pišite ponj.
IVAN PAJK
Victor Dealer
24 Main St., Conemangh, Pa.