Štev. 306
f£ST, v ponedeljek 1. novembra 1999.
Tečaj XXXIV
-^v^r^aaeM^ais^vrvt;-aamsan^-JtaBear
IZHAJA	DA^
.ac? fcS ft&ctotjafe >J» prcut&fklh 5.. c«	efc rjtfirar
^Maline IteT. m prodajajo po 3 n*d. (6 s»*.) y srsogi t Trata in ©ioLid, Gorici. Kranju, Št Petro. ^Mtoiai, Sff^.^ii, Nfcbrsiini, St. Luciji, Tolminu, Ajdor--<«4«*,	itd. Zastare!«	po 5 <10 »to L).
8C »A0*uNA.'0 HA MILIMETRE T širokostt 1 :»?*tmm. CENE: Trgo-Hnske in obrtne oglase po 8 tt
zz.hvri«, podlasice, ogiaaa dečarnik uvodov m *t» t/L «s« Za oglas« y tekstu b'sta do 5 Trst 29 K, tmu mvu JL 2. ŽJaii oglasi po 3 stot. beseda, na)-pa 40 sftct. Ogla«, sprejema Intoratai cddeiek apnv« -^Sa^tM*. — PIa<hqe se liftjačeo i« »pravi
-r.^-,.- ,-r-----j;	■ ------

tittasilo patfii&recga	„Edlnes^ z« Primorsko«

V «ftn»8tl fm moč 1
... Hijii-iTTT-Vfilii "i BTTagiT.l^rii-iM
HASOĆNINA ZNAŠA
fcfcs X, p»l leta 12 K, 3 mesece 6 K; aa m bngt WDO»!aa? naročnine, se npr?v» ne eaira. a>wfcitii> mm.	laslaaja „KOItfOB^I" «t»n« : *«k
■ ■ letna K VSO. I«.«. 3 SO ——— ▼•i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefr»nk»-
pisma t« ae sprejsma]e Is rakopial ss o« vračaj* Saroiaiaa, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lisi*
UREDNIŠTVO: silos GOrgis GalattMg (Narodni dcwj Zadajat«^ ia odgovorni urednik ŠTKFANG0DIKA. i»a»orcij lista „Edinost". - Natisnil* tiskarna konsorc$*
KaU „Edinost- v Trstu, nI. Giorgie Galatti St. 18. »*J*»a-krwM4c£j»J račun It 841652. TELEFON It 11-57.
BRZOJAVNE VESTI. Vojaški punt na Grškem.
Boj med uporniki in grško eskadro.
ATENE 30. Včerajšnji pomorski boj pri Salamini se je odigral na sledeči način : Čete so s kopna in eskadra oklopnjač od morske strani blokirale tri lomilce torpedov, na katere so se vkrcali uporniki. Poveljnik eskadre Miaulis je pozval voditelja upornikov, Tipaldosa, naj se uda.
Ta je pa zahteval dvoje : pravico da se preskrbi z živežem in da se razpusti vojaško ligo. Miaulis je odklonil prvo zahtevo, nakar je Tipaldos, ki je poveljeval lomilca »Sfendoni«, pretrgal blokado in streljal na admiralsko ladijo »Psara«, ki je odgovorila s streljanjem iz topov srednjega kalibra, dočim je lomilec streljal z Hotchkissovimi brzostrelnimi topovi. Oklop-njače so ostale netaknjene, toda ena granata je udarila v bolnišnico arzenala in neka druga je zadela stroj „Sfendonija". Boj je trajal samo četrt ure.
Tipaldos je zavedel moštvo upornih ladij s tem, da jim je rekel, da je upor splošen. Kmalu so pa pomorščaki spoznali zmoto in so grozili upornikom. Moštvo lomilca „Aspis" je izkrcalo svojega poveljnika ter je potem hitro odplulo v korint-ski kanal. Oklopnjače so nekolikokrat vstrelile za begunci. Dospevši pred Ko-rint, je „Aspisu brzojavil vladi in jo za-gotovljal svoje zvestobe. Ker so se uporni častniki videli zapuščene, so se vkrcali na parne Čolne in so zbežali. {Deset se jih je izkrcalo nasproti arzenalu. Štirje od teh so bili aretirani, dočim so ostale, med njimi Tipaldosa, preganjale čete, ki so prejele nalog, naj jih dobe v roke žive ali mrtve.
*
* *
ATENE 31. Po spopadu z uporniki križari vladna flota okolu pirejske luke ter brani vhod v Atene.
ATENE 31. Toliko vojska kolikor prebivalstvo obsojata upor dotičnih častnikov in moštva vojne mornarice ter odobravata energične odredbe, ki jih je ukrenila vlada ter vidita v odredbah resen preobrat na bolje.
ATENE 30. Načelnik upornikov Tipaldos je dal včeraj povelje, naj se strelja na admiralsko ladijo „Psara" rekši: „Streljajte na sovražnika". Še le potem je eskadra od svoje strani odgovorila s streljanjem.
Neki častnik kopne armade je včeraj v arzenalu obiskal Tipaldosa ter mu dokazoval, da je zaman vsaka bramba. Tri-
paldos je odgovoril; Jaz vidim popolnoma brezvspešnost mojega podjetja, ali sedaj
se bojujem, da rešim svojo Čast.
*
* *
ATENE 31. Govorica, da se nameravajo uporni častniki podati na Kreto, je popolnoma neutemeljena. Preiskava kaže, da so uporniki zasledovali notranje politične načrte. Deset jih je že aretiranih. Tipaldos s štirimi tovariši se nahaja še na begu. Pristanišča se strogo čuvajo. Trdovratno se vzdržuje govorica, da je približno 80 pomorskih častnikov podpiralo zahteve Tipaldjsa in da so sklenili demi-sijonirati, ako se ne proglasi umirovljenje 1 viših častnikov.	j
Grška mornarica.
Grška mornarica obstoja sedaj iz 4 obrežnih oklopnjač, 7 križarjev in 6 top- j ničark s 20.709 tonelatami. Razun tega! razpolaga grška mornarica z 8 lovci torpedov, 15 torpedovkami, 2 transportnimi j ladijami, 4 skonerji s topovi in 3 pola-: galci min. Mornarica šteje skupaj 4030 mož.
Nesreča a avtomobilom.
DARMSTADT 31. Neki avtomobil je trčil skupaj s parnim tramvajem, vsled česar je avtomobil eksplodiral in zgorel. Od štirih oseb, ki so bile na avtomobilu, sta bile dve takoj mrtvi, dve pa težko ranj eni.
Rleriot v Bukarešti.
BUKAREŠTA 31. Bleriot se je trikrat dvignil v zrak. Množica je Bleriota viharno aklamirala.
Portugalski kralj poseti Španskeg* kralja Alfonza.
LIZBONA 31. Od uradne strani se doznaje, da portugalski kralj Manuel poseti 6. nov. kralja Alfonza v Madridu.
Sekta .Novi Izrael-,
PETROGRAD 30. Sveti sinod je prejel vest, da se sekta „Novi Izrael" v osrednjih in Volginih gubernijah silno širi.
Turčija.
CARIGRAD 31. Danes je umrla sultanova tretja žena.
Položaj v Finski.
HELSINGSFORS 30. Finski sena-1 torji so generalnemu guvernerju finskemu j Beckmannu podali prošnjo za ostavko z I dostavkom, da se njih prošnja čim prej ' reši. Kakor razlog ostavke navajajo, da! ne morejo delati proti interesu svoje domovine.
London 30. GLasom »eirkaj dospelega poročila, je 300 Korejcev na ped o neko 2e-ltzaiiko p j staj o blizu Seuia. O v sedi japon-sktg* železniškega osobja Li ši znano ničesar.
PODLISTEK.
Zlata Praga.
Predaval na I. družinskem večeru „Slov. čitalnice" g. dr. Egon Stare.
Morda se ne motim, Če pravim, da ga ni v vsej Pragi, da v vsej Češki bolj znamenitega spomenika žilavosti, vstrajnosti in narodnega napredka češkega naroda, nego je Narodni divadlo — zlati dom umetnosti ob Vltavi. — Zgodovina tega gledališča je zgodovina nove Prage in češkega naroda v novejši dobi. Že leta 1868. se je položil temeljni kamen stavbi, zbiral se je denar potom dobrodelnih doneskov med ljudstvom. Stavba je bila končana 1. 1881, in prišlo je k slavnostni otvoritvi na proslavo prihoda kraljeviča Rudolfa. Crez četrt leta pa je požar vpe-pelil vse gledališče.
To je bilo takrat žalovanja po češki zemlji!
Toda narod češki ni obupal. Z nova se je začela narodna zbirka s podvojeno silo in Že 1. 1883. je stalo lepše novo Narodno gledališče, bogata renesančna stavba. In tako je zrastlo v drugič še v večjem sijaju „Narodno gledališče v čast
žilavosti češkega naroda. In zaston; se ne blišči napis v gledališču: „Narod Svbil* Z opero Smetane „Libušo" je bilo otvot*
Protestni shod j
proti germanizaciji na železnicah
v »Narodnem Domu« v Trstu.
Kakor iz škafa je lilo včeraj pred- j poludne. A najhuje je bilo tedaj, ko so se imeli ljudje shajati na ta pomembni shod. Vreme je bilo tako neugodno, da smo mislili, da bo treba shod sploh odložiti, ker nismo pričakovali primerno številne udeležbe. No, varali smo se. Udeležba je bila povsem častna, da-si ne tako ogromna, kakor bi bila gotovo z ozirom na veliko zanimanje za ta shod, ako bi bilo vreme le količkaj ugodno. Je pač tako naše tržaško slovensko ljudstvo, da ne pozna ovir, ko gre za važno stvar. In značilno je bilo za navdušenje tega našega ljudstva, kako je živo obžalovalo, da je ravno danes tako skrajno neugodno vreme.
Shod je otvoril v imenu pol. društva ^Edinost" gosp. dr. Josip W i 1 f a n, ki je iskreno zahvalil zborovalce, da so se vzlic takemu vremenu zbrali v tako častnem številu. O predmetu samem ni hotel podrobneje govoriti, ker prepušča to poročevalcu, ki gotovo poda podrobno in temeljito poročilo. Prosil je pa zborovalce, naj pazno slede izvajanjem in prepričan je, da padejo njegove besede na plodna tla. Mi se zavedamo moči, ki je v pravici. Ali ta ne zadošča, ampak ta moč naj se uveljavi v krepkem dejanju. Navdušeno in odločno hočemo dati odziva ogorčenju proti početju, ki je naperjeno proti Slovanstvu. Pokazati moramo, da tako ne sme več dalje iti, in skrbeti moramo za odpor, ki naj bo tako odločen, da si ga zapomnijo odgovorni činitelji.
Temu krepkemu, energičnemu nagovoru je sledilo viharno odobravanje v dvorani.
Na to je predsednik podelil besedo poročevalcu, drž. poslancu dr. Ry b a i u, ki so ga zb >rovalci najprisrčneje pozdravljali ploskanjem in Živio*klici.
Dr. Rybar je govoril dobro poldrugo uro o predmetu, ki je bil na dnevnem redu. V živih barvah je slikal germanizacijo na državni železnici, sredstva, ki j se jih poslužuje, krivice nezakonitosti, ki jih mora trpeti naše ljudstvo od strani državne uprave ter Škode, ki izhajajo iz tega za naš narod ne le v narodnem, ampak tudi v gospodarskem pogledu. Drastično je opisoval govornik vse to in ilustriral kričečimi konkretnimi podatki. Mej vsem govorom, ki so ga spremljali zborovalci največim zanimanjem, — so ogorčenimi vsliki pritrjevali govorniku. Bilo je mej-klictv na račun železniške uprave in
so bili nekdaj vinogradi; sedaj je to krasno izletao mcato "a Pražane, sosebno, ker se nahaja na a visoki železen razgledni
jeno novo gledališče. Od tega dne se je stolp, od koaer se nam odpira prekrasen češka umetnost dvignila do izredne višine, pogied na vso stostolpo matičko Prago. Sedaj seveda dobiva tudi gledališče velike] Idimo tudi mi tja gori! podpore od dežele, okrog 400.000. — do i Čarokrasen pogled ! V sredini zelenih 500:000. kron na leto. Tudi notrajnost je j vrtov vidimo pred seboj kraljevski grad: prekrasno urejena, posebno notranjost j Hradčansko metropolo. Nad njim se vzdi-kraljevske lože, ki ima krasne slike od j guje Sv. Vitski dom. Spodaj pod kraljev-čeških slikarjev Bro2ik-a, Hynaj ša in skim gradom pa slikovito pestrobarvno
tudi skupne vlade, ki jih iz jako razumljivih razlogov niti ne smemo tu ponoviti. Glasno in jednodušno je bilo pritrjevanje, ko je govornik naglašal da je tožba proti germanizatoričnemu zistemu na Železnicah za nas jedno Življenskih vprašanj in krušno vprašanje za našega uradnika in delavca.
K temu znamenitemu govoru se seveda še povrnemo.
Na to je predsednik dal na glasovanje sledečo
Resolucijo s
Tržaški in okolicanski Slovenci, zbrani dne 31. oktobra 1909 v Nar. Domu v Trstu na javnem shodu, sklicanem od slov. pol. društva „Edinost"
protestirajo najodločneje proti nezakonitemu postopanju železniČnih uprav na slovenskem ozemlju:
zahtevajo, da se v zunanji in notranji službi uvede in spoštuje popolna jezikovna ravnopravnost tudi gled£ slovenskega jezika;
zlasti pa zahtevajo, da se pri sprejemanju službenega osobja, to je uradnikov, poduradnikov, vslužbencev in delavcev vzamejo v prvi vrsti v ozir kom-petenti iz dežela, po katerih tečejo proge dotičnega ravnateljstva;
protestirajo najodločneje proti oče-vidnemu in skrajno krivičnemu protežiranju nemškega in proti zapostavljanju slovenskega osobja;
zahtevajo, da se pri dobavi potrebnega žel. materijala in pri oddajanju del vpoštevajo v prvi vrsti in pod enakimi pogoji domači podjetniki;
zahtevajo, da se tisti uradniki, poduradniki in vslužbenci, ki se vkljub mnogoletnemu bivanju na slov. ozemlji niso priučili alov, jeziku, premestijo v nemške kraje in nadomestijo s slovenščine zmožnim osobjem in naj se tudi v prihodnje za slov. kraje zahteva popolno znanje deželnih jezikov;
naposled sploh protestirajo proti očevidni germanizaciji s strani želez-nične uprave in njenih posameznih organov na slov. ozemlju.
Resolucija je bila vsprejeta enoglasno viharnim odobravanjem.
Potem je g. dr, Rybaf govoril o nameravanem povišanju tovornih tarifo v na
MaŠaka. Praga ima tudi Še druga manjša gledališča ; naj omenim še novosezidano lepo gledališče na Kraljevih Vinogradih. Par korakov od „Narodnega gleda*
Malo mesto praško, ki se v terasah vzdi-guje h kraljevskemu gradu. V sredini cerkev Sv. Nikolaja. Spodaj pa park Petrina. Koliko slikaijev in pesnikov se je lišča" se nahaja umetniški gotični sporne- I navdušilo ob tem pogledu I nik; v sredi se nahaja kip, jezdec na ; Toda idimo dalje. Nova kamenita pri-konju, cesar Franc I. obdan od osem ale- povedka leži pred nami, pripovedka v
goričnih figur. Spodaj je vodnjak. Modeliral je spomenik kipar Max.
resnici krasna, kakor je bil krasen češki vek, v katerem je postalo to Malo mesto
Ob Vltavi se nahaja nekoliko staro-	pražko. Morje hiš, večinoma zgodovinskih
davnih mlinov. Z staromestnih mlinov	hiš, in nepregledna vrsta stolpov se vzdiga
streljali so češki dijaki v 30-letni vojni na	k nebu, na kraju pa kakor okvir zeleno
Švede. Tudi v zgodovinskem L 1848 ob	polje v daljavi. In ne zastonj se imenuje
ustaji so ti mlini, zgoreli, ko je knez Win-dischgratz bombardiral Prago.
Od ,,Narodnega divadla*1 se nam odpira prekrasen pogled. Na levo na mesto Smichov z zelenimi konturami Petrina, na desno na Malo stran Prage. Na Petrinu
Praga : zlata, stostolpa ! : Ce je posijalo sonce, tedaj se vidijo ti nepregledni pozlaćeni stolpi, kako Žare v vsej svoji krasoti v zlatu in bakru in tedaj je pogled res čaroben. Razrito široko polje ulic je razdeljeno v dva dela
po modri, srebrnopeneči Vltavi. Malo mesto praško je zvezano z Starim mestom z kamnitim pasom staroslavnega Karlovega mosta s svojimi krasnimi kipi. Na levo imamo pogled na peti del mesta, t. z. Židovsko mesto, predni del Letne, v daljavi Žižkov in Karlin. Na desno pa se razprostrinjajo dalje Kraljevski Vinogradi, Vysočani in Vyšegrad. Pri Mali strani pa mesto Smichov.	«
Panorama Zlate Prage je prekrasen. Težko bi našli mesto, ki bi imelo slično lep panorama. Pri Karlovem mostu na starem mestu prihajamo k zibelki specifično češkega reda Križovnikov, vitezov rudečega križa. V 13. stoletju je bil položen temeljni kamen samostanu in cerkvi. Nasproti je cerkev sv. Salvatorja v italijanski renesanci. Cerkev spada, kar se arhitektonične celokupnosti tiče, k naj-krašnejšim hramom praškim, in poleg tega Klementinum.
Zanimivo pa je najbolj to, da stojimo tu na historičnih tleh češke univerze. V Klementinumu je še sedaj filozofična in teologična fakulteta češke univerze Karlo-Ferdinandove.
Kralj Kari IV., Čigar kip se tudi nahaja tukaj, je slavni ustanovitelj starodavne univerze. Z ljubeznijo jo je ustano-
-*
biran II
►EDINOST« at. 306
7 Tritn, <Lie 1. novembra 1909
južni železnici ter stavil tozadevno resolu cijo, v kateri se najodločneje protestira proti omenjenemu povišanju tarifo v, ki bi bilo na veliko škodo naših deželam, Tudi ta resolucija je bila vsprejeta enoglasno.
Tudi o tem nameravam povišanju tarifov spregovorimo obširneje.
Prej kakor je predsednik zaključil zborovanje, se je zahvalil poročevalcu za temeljita in poučna izvajanja ter je završil:
Ce bomo vsi združeni in složno nastopali, tedaj izvojujemo zmago. V zadnje čase so se v slovensko javnost Širili glasovi o nekih nesoglasjih in razdorih med Slovenci v Trstu. Žalostno je, da bi si ta-cih razdorov želeli tudi ljudje, Jci so naše Jcrvi. Tem ljudem bodi povedano, da tržaških zavednih Slovencev ne poznajo. In ne vedo, kako se tukajšnji slovenski živelj zaveda svojega položaja in svoje naloge. Ti ljudje naše krvi se ljuto varajo, ako menijo, da bodo tržaški Slovenci dopuščali, da bi »baraka« pokala. Mi ostanemo složni v obrambi koristi slovenskega naroda na tem ozemlju. Pozivljaje Vas na sloge in delo, zaključujem to današnje važno zborovanje.
* *
Med zborovanjem je predsednik prečkal sledeče brzojavke, došle shodu:
PRAGA 31. Občinski zastop kralj, glavnega mesta Prage protestuje z bratskim narodom slovenskim proti sistematični germanizaciji na železnicah, katera je v naši državi na škodo pravic enakopravnih slovanskih narodov, podpirana od vlade, ter izraža z navdušenjem svoje soglasje z današnjim shodom želeč mu popolnega vspeha.
Zupan Dr. Karol Groš.
PRAGA 31. V imenu deželnih poslancev in izvrševalnega odbora narodne svobodomiseljne stranke (mladočeške) izrekam popolno soglasje s koraki poslancev in slovenske javnosti v svrho akcije proti sistematični germanizaciji na železnicah, želeč manifestaciji najlepšega vspeha.
Dr. Vaclav Škarda, predsednik.
PRAGA 31. Češki narodni svet, simpatično pozdravlja bratski narod slovenski v boju za jezikovno ravnopravnost toliko na železnicah in v prometu sploh.
Posl. Dr. Podlipny, predsednik.
PRAGA 31. Delu skupnega postopanja vseh slovanskih ---
Šolski zdravniki.
x Razne kulturne drŽave so že zdavno uvedle v šole zdravniška preiskovanja, ki imajo namem, da skrbe za higijeno šolskih otrok v šolskih poslopjih.
Naša ljuba Avstrija, ki je dosedaj še vedno našla potrebnih milijonov za topove in bojne ladije, dočim na šolskem in higi-jeničnem polju skopari, se tudi ni več mogla ustavljati vseobči zahtevi po Šolskih zdravnikih.
Končno je bila namreč tudi pri nas izdana naredba naučnega ministerstva, ki se z njo uvaja šolsko-zdravniška služba.
Šolski zdravniki se po tej naredbi nameščajo za sedaj samo za možka učiteljišča, in pričnejo poslovati že prvega decembra 1.1.
Glavna naloga šolskih zdravnikov bo sledeča: Začetkom vsakega šolskega leta bodo natančno preiskovali učence, na kar bodo izključali one, ki bodo spoznani nesposobnimi za šolo v zdravstvenem oziru, in pa take, ki bodo kazali znake kake epidemične bolezni.
V dobi prvih d *eh šolskih mesecev bodo ostali učenci zdravniško nadzirani in jih bodo preiskovali; zdravnikom bodo v ta namen na razpolago posebne vprašalne pole, ki jih bodo stariši učencev morali izpolnjevati z vsemi potrebnimi podatki glede zdravstvenega stanja učenca.
Kakor hitro dozna zdravnik za kako bolezen na učencu bo moral to nemudoma sporočiti starišem pismenim potom.
Ne bo pa naloga šolskih zdravnikov, da bi lečili bolne učence.
Oni učenci, ki bi oboleli na važnih telesnih organih, se bodo morali stalno voditi v evidenci v svrho posebnega nadziranja tudi po prestani bolezni. Šolski zdravnik bo posečal šolo najmanje enkrat vsak mesec, vsak posamezen razred pa vsaj po jedenkrat v zimskem in poletnem semestru.
Poseti bodo veljali ne le učencem, ampak tudi šolskim napravam in poslopju sploh.
Naredba naučnega ministerstva vsebuje raz ven teh glavnih določil še podrobna navodila za zdravnike o perijodič nih pregledovanjih šolskih poslopij, o postopanju v slučaju epidemij, kakor tudi o službeni tajnosti in o sestavi letnih poročil šolskih zdravnikov.
Dnevne vesti.
Bližnji potres. Na tukajšnjem c. kr. pomorskem observatoriju so v petek zabe-strank na polju ležili potresni instrumenti dva bližnja po-obra m b e' n a rodni h Tn * s t ano vskih interesov, trasa, katerih skupno ognjišče je bilo od-železnic naj bo kronana z najboljšim; daljeno 900 km Začetek prvega tresenja
o,------0b sj# uri 8 42 , maksimum 1 ymm ob 5.
vspehom. Živeli bratje Slovenci!
Društvo čeških železniških uradnikov.
uri 12' 11", konec ob 6. uri 22' zvečer. Začetek drugega tresenja ob 6. uri 43' _	. 20", maksimum 27mm ob 6. uri 47' 27",
LJUBLJANA 31. Odločni nastop proti konec ob uri ^ zvečer ponemčevaaju po slovenski in hrvatski	Rq.	^
zemlji tekočih železnic iskreno pozdravlja	zUveCer to"čnoJob 6. uri žaloigro
Izvrševalni odbor	nar in nj a hči-#
narodno-napredne stranke. ' Iz PprijaznoJsti Jsod;luje &osp. Jaka Stoka.
LJUBLJANA 31. Vrlim borilcem Vstopnina 60 stotink, sedeži 40 stotink. proti ponemčevanju naših železnic moje j Kreditni zavod. Ker se je čulo od več pozdrave.	Ivan Hribar. » n.	da w ge dovoUl ogled novega
Prisrčno radost so pri zborovalcih p0si0pja na Novem trgu (Piazza Nuova)
vzbudile izlasti brzojavke došle iz Prage, 2, ki je sedaj popolnoma dodelano in
posebno ona pražkega župana Dr. GroŠa. opremljeno, kjer ima sedež Kreditni zavod,
Zborovalci so svoji ginjenosti dali duška sklenilo je ravnateljstvo tega zavoda po-. . XT , ... .	i vabiti p. n. občinstvo, da si ogleda nove
z viharnimi Na-zdar klici.	, prosto£ v torek noVembra (Sv. Just)
Koledar in vreme. Danes: Vsi svetniki,	od 10 predpoludne do 1 pop. Vsi oni, ki
Jutri: Sv. Jušt, trž. patron. — Tempera-	si bodo ogledali to novo poslopje, so
tura včeraj 2. uri popoludne + 150 C. —	uljudno naprošeni, da puste vratarju svojo
Vreme včeraj: dež.	vizitko.	_
ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE
(Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831.
Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1908 K »46,151.371*42. — Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 190S K 972,108.481*17. — Plačana podvraella od leta 1S31 do 31.
decembra 1908 K 939,749.591-91.
S 1. jannvarjem 1907. je društvo uvelo zaživljenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene najveČo kulantnoatjo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti police:
I Veljavnih takoj od Izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti vojaško službo, ako je vpisan v polah črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec l00/oo od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavnost vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrši v teku 6 mesecev po preteku roka.
ZL Veljavnih po preteku 6 meeeoev od izdanja :
a)	zavarovanec more — ne da bi za-to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v katerejaibodi deželi tega sveta (Svetovne police).
b)	Društvo je zavezano izplačati celo vlogo tudi v slučaju da pade zavarovanec v dvoboju.
XXX. Veljavnih po preteku enega leta po izdanja polloe:
a) Zavarovanca se oproBti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju da postane nesposoben za delo.
XV. VelJ avnlh po preteku teh let od Izdanja:
a)	Absolutna neizpodbojnost zavarovanja razum slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora ali posku-šenega samomora.
(c Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4 l/2 .
Društvo sprejema zavarovanja za
življenje, požar, prevažanje in ulom.
Ernest Pegan, Trst
Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio)
Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom.
Vse vrste salami. Najfln. sir. Mast. Konserre. Praške In graške irnjati.
Razne klobase. — Moderno opremljen buffet
Vedno sveže DBEHERJEVO PIVO. — KRAŠKI TERAN. — Garantirana PRISTNA TINA iz vipavske vinarske zadrnge. — ŠAMPANJEC. — DESERTNA TINA- — LIKERJI 0DLIK0TAN1H TTRĐK.
Gostilničarjem se daje primeren popust.
GioVanni di Giov. Kanobel
I Pošiljat^e, komisije in zastopstva.
Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejeme in oddaje na domu, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu na vse kraje. _|
1
TRST, ulica
Anastasio štv. 10, TRST
Telefon št. 2387.
VELIKI DOHODI ZA JESEN. IN ZIMSKO SEZONO
TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nucya
je bogato založena z veliko izbero av Zadnjih nOVOStl Za zimsko 867 0 00 po jako zmernih cenah. — SPECLTAIJTETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA*
Izbera srajc, ovratnik, ovratnic, zapestoic itd- - Na željo se cošiljajo uzorci-
vil in ostavil s tem spomin za narod češki ga je v znamenitem umetniku in stavbena zlato dobo njegove vlade. Spomenik niku Petru Pavlefu svojega mojstra. — je bil postavljen 1. 1849 v spomin, da je Temu je izročil stavbo mestu. Most je takrat že 500 let minolo od ustanovitve nenavadno trdno postavljen. Stara pripo-češke univerze. Zanimivo pa je tu dejstvo, vedka pravi, da radi tega, ker so se v da je na umetnosti ljubečem dvoru Karla apno dajala tudi jajca, ki so jih dovažali IV. živel dlje časa učitelj in vzor našega iz Češke kraljevine. Na levi strani pri slovenskega pesnika-velikana: pesnik Pe- mostu vidimo cerkev vitezov rudečega trarca. Ta je bil takorekoč soustanovite- križa v bogatem baroknem stilu s krasno ljem češke univerze.	kupulo, pokrito z bakrom, katere zelena
Z jedne strani gleda spomenik Karla barva napravlja ob svitu solnca majeste-IV. na jeden spomenik svoje vlade, z tičen vtis.
druge strani pa na drug spomenik, isto	Na obeh straneh mesta na Starem
tako znamenit dokaz njegovega plodo* mestu in na Mali strani sta bila postav-nosnega vladanja, na slavni Karlov most, ljena stolpa v obrambo proti sovražnikom, noseči njegovo ime. Od pradavne dobe je Stolp na Starem mestu je gotska stavba,! bil tu most čez Vltavo, toda lesen. So- bogato okrašena, med drugim s kipi ^ proga Vladislava I. Judita je dala posta- Karla IV. in Vaclava IV., ter izredno viti kamenit most. Toda tudi ta se ni trdno sezidana.	i
mogel vpirati povodnji in navalu ledu v Pod stolpom so bile kleti in zapori, j spomladi. Zato se je odločil Kari IV. za Češkemu narodu je ta stolp pač samo ža-nov most, staroslavni most, znamenit po losten spomin na krvavo persekucijo 27 svoji arhitehtonični strani, kateri stoletja t. zv. čeških „gospodov* L 1621. Z gale-| do današnjega dne zmagovito kljubuje si- rije stolpa je bil razobešen del odsekanih lovitosti reke.	glav Čeških „gospodov". Šest jih je viselo
S Starega mesta stopajoči na Karlov proti Mali strani, Šest proti starem mestu., most se nahajamo na mestu izredne zgo- In tako so visele glave ubogih čeških dovinske važnosti. Dolgo je iskal Kari IV. „gospodov«, padlih za vero očetov, celih stavbenika, komur bi zamogel izvršitev dobrih deset let ... svojih smElih misli izročiti. Konečno našel	(Pride še).
Jttichele Zeppar, Trst, ul. S. Giovanni 6 in 12
^ ^__TELEFON štev. 11-85
s podružnico v Zadra
Zaloga
- MiOliCl DGČi h
(SparUerd
lastnega izdelka.
Edino zastopstvo tovai. majoličnih peči: Cal I Mayer's Sohne, Blansko
3zbera plošč
za stene kakor tud za štedilnike.
\ Majolič. peči Izdelan" za trajen ogenj, uporabljivo tudi na plin.
Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij
:: Paolo Qastwirtb ::
mi, il. Stadion 5t c - Telefon 22-15 (Min Slemilita Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, cene zmerne.
Bogata izbera izbera popolnih sob od 3000 do 4000 kron. — Jedilne Bobe. — Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolic, — popolne opreme in posamezni deli-
V Trstu, dne 1. novembra 1909.
»EDINOST St. 305
cltran SI
Tržaška mala kronika.
Pretep med socijaiisti in Pagninjanci
Na ploščadi pri sv. Alojziju so včeraj po-poludne imeli oficijelni socijalisti shod glede bodoče državnozborske volitve. Neki F\ignini-jevi disidenti, ki so deloma prej zasedli prostor, so se hoteli umešavati in govoriti, vsled česar je prišlo najprej do prerekanja in potem do pretepa. Padale so klofute in brce. Kdo je bil zmagovalec, o tem molči — historia. Došli redarji so ločili bojevnike ne da bi koga aretirali.
Nagla smrt V soboto ob 8. je Lucija udov. Martinis, stara 75 let, čuvarica bar-kovljanskega stranišča, šla po ulici Conti. Nakrat jo je obšla slabost in je takoj izdihnila. Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
Ukradena sablja. V soboto po noči je bil takoj po izvršeni tatvini aretiran 40-letni dninar Fran Bressan, stanujoči v ul, Beccherie št. 4, ki je v kavarni „Balkan" ukradel sabljo nekega narednika, ki je visela na obešalniku.
Z revolverjem ! Proti Franu Posedi, 65-letnema težaku, v tovarni linolea, sta-nujočemu v Dolnji Kjarboli, je nekdo sinoči okolu 9. ure v bližini stare klavnice streljal iz revolverja. Posedi je bil ranjen na tilniku. Neki pasanti so ga spremili na komisarijat pri Sv. Jakobu, kamor so te-lefonično poklicali zdravnika z rešilne postaje. Precej težko ranjenega težaka so potem odvedli v bolnišnico. O ranitelju Tli nikakega sledu.
Naše gledališče.
Včeraj zvečer se je ponovila originalna angleška burka »Nioba« ob dobri interpretaciji, kakor ob premijeri. Občinstvo je z obilnim ploskanjem pohvalilo dobro igranje vsega ensembla, zlasti klasično interpretacijo režiserke g.e Danilove.
#
* *
Danes popoldne ob 6. uri se vpri-
zori tradicijonaina ljudska igra
„MLINAR lil KJEGOVA HČI".
Ta ljudska igra je že toliko popularna, da ne potrebuje dalnje priporočitve; ista se najbolj ujema z otožnim duševnim razpoloženjem občinstva pred Vseh vernih duš dan, radi česar se danes Že od zdav« naj povsodi vprizarja. Omenjamo, da je današnja predstava namenjena širšemu
občinstvu in da so vstopnine izredno nizke.
*
* *
Jutri ob 7 7* zvečer bo naše gleda-
Trgatev v mariborski okolici je mnogo brado; nato je prišla glava k molim očem. bolja nego se je upalo in bila bi Še boljša, Nisem ae mogel v€č vzdržati, moral sem zhti-da ni vsled dežja začetkom oktobra groz- *n*ti
dje gnjilo. Kvaliteta mošta je v primeri u ittem t ex>tku »e je kača zopet z lanskim 3 do 5 stopinj nižja. Veliko ▼znavnak in je bila pripravljena za napad, vinogradnikov ima premalo posode. Cene In *opet je priSelo jezno klopotanje z repoml moštu so nizke: liter 20 do 40 stot.	j Potem, ko je postalo 7*3 mirno, 89 je zopet
Protestantski otroci v Mariboru. Prote- |prib«ižala mojemu obrazu in z^pst je začela stantizem se v Mariboru zelo širi. Dočim j "P%tl/ minut je grozna žival tako otipa je bilo leta 1900 priglašenih samo 38 i valf ,a oboževala mojo glavo, potem je preko otrok za pouk v veronauku, jih je leto* \	m,ed mo?a kolen8- Tfim 89 >e
228, ki se jih poučuje v 14 oddelkih 19 z?'Ia» d® .b? i3ftlfl> tldfi 1 tem fie n!asm hl ur na teden. Večina jih je na ljudskih in rf5eD» lka3tl fi,m 8em ,e m*!o Sanil 8 Pr3ti> meščanskih šolah (159), drugi pa na sred- ,e Je »ca preatraSila »n ae takoj prip aviie njih. Zanimivo je, da je tudi v maribor- naP»a. Polagoma pa je izginilo cjeco ne-ski okolici protestantov.	|	» le semtertje je malo povzdignila
____ ! glavo, da bi poilaSals. Po5a<i, prav poča«
__ _..._ -— . ie je posrečilo Rcarda, da ie z reka zpgra-
VAftti 17 Knrn&lfA	bil neko poleg postelje stoječ) prazno škat-
vesu iz vvurosKe. :,j0 za ribet Naglo ]e U(3ariIJka5£ veDd4r je
Ječe so polne v Celovca tako zelo, da ta bila že pripravljena na boj in ie ug-izntla,
nimajo prostora več za vse jetnike. Vsled	ali k »reči le Oiter rob kositar: a. Sekuodo
tega so jih te dni več prepeljali v Ljub-	pozneje je Ricard že zvil skupaj rubo ter 30
ljano na deželno sodišče, da tam pre-	« kičo vri d vrgel ren iz koč?. Naslonil cem
stanejo kazen.
Gospodarstvo.
Za zelje je letošnje leto zelo ugodno, j Na zelniku gospe A. Češnovar v Kolodvor-; skih ulicah v Ljubljani se dobe glave, ki tehtajo po 7 kg 70 dgr.
Avstrijske državne železnice. — Dolžina avstr. državnih železnic je znašala koncem' septembra t. 1. 13.959 kilometrov. Skupni dohodki prvih devet mesecev znašajo —j 452,135.300 kron in so za 4,584.886 K: viši nego v isti dobi lanskega leta.
Češko sadjarstvo. Na Češkem so našteli' lansko leto 9,610.000 peškatega in 20,230 000' koščičastega sadnega drevja, skupaj toraj okolu 30 milijonov stebel, od katerih jih ! je rodilo 24 milijonov. Nasproti 1. 1880 se' je število peškatega sadnega drevja pomnožilo za 7'6%> koščičastega pa za 34'7°/0.!
te težko sopec. in tresoč ae na vrata. Potem nem padel v nezavest. Mesec dni sem moral ležsti v postelji. Ali kačo sem b:l tedai ubil.
3 Trst - ulica Tivarnela št, 3 R
®	Telefon 16-64.
D ZALOGA VSAKOVRSTNEGA _
jgj^Oglja in Premoga. jg
M
Razne vesti.
V Ćenstohovil, znani božji poti na ruskem Poljskem so udrli neznani tatovi v tamošnjo romarsko cerkev Matere božje in ukradli več dragocenosti. Med drugim so tatovi odnesli zlato krono, ki jo je daroval papež za slovesno kronanje poljskega kralja leta 1717. * Ali bomo imeli hudo zimo ? Neki pariški meteorolog trdi, da so bile najhuje zime
....	. - -1	^ T*- . v letih, katerih letnice končujejo s šte-
li>če zopet vpnzonlo noviteto, Kade-
burgovo veseloigro v 3 dejanjih	' V1
99J
,DYA SREČNA DXEVA".
Kakor smo že omenili, je ta veseloigra ena najlepših v svojem žanru in je dosegla velik uspeh na vseh odrih. Zapletaj igre, ki slika dva sitna >srečna dneva« v novokupljeni vili, dovaja do r.ajkomičnejših prizorov, pri tem je igra naravna, celo tupatam ganljiva, komika ni pretirana, in zato še bolj sugestivna; mišice smeha malokedaj pridejo do miru. Glavne uloge so v rokah režiserke g.e Danilove, g.e Germekove, g.ic Mekindove in Puceljeve in gg. Lesič, Rajner, Bole-slavski, Potrato itd. — Sodeluje pri tej igri tudi salonski orkester.
Šola za Jetčne otroke V Cikagu so na mestne stroške ustanovili šolo za jetične otroke. Sol a je podobna mestu iz samih šotorov.
Telefonska zveza med Milanom in Fran ko-brodom Rimska „Tribuna" poroča, da bo v kratkem času Italija telefonski spojena I z Nemčijo. Proga pojde ob Gothardski železnici od Milana do Frankobroda.
Prvi doktor montanistike v Avstriji. Na
montanistiški visoki šoli v Ljubnem je bil 26. t. m. promoviran doktorjem montanistike rudarski mojster B. Granig iz Celja. Granig je prvi doktor montanistike v Avstriji.
Klopotača v postelji. Grozen dogodek je nedavno temu doživet m tudi srečno preživel Artur Ricard, mlad firmer v južniiDakoti. O tem d:godku poroSa ameriški list „W»de ........ " ~ " bil
Dnevnik
„EDINOST"
o Trstu
je založil naslednje knjige:
a* **
1.	„Vohun". Spisal J. F. Cooper. - Cena K 160.
2.	„Tri povesti grofa Leva Tolstega". ::
Cena 30 vin.
3.	„Kazati". Spisal L. N. Tolstoj. Prevel Josip Knaflič. - Cena K 160.
4.	„Prva ljubezen4' !:
Spisal Iv. Sjergjejevič Tur-genjev. Prevel dr. Gustav Oregorin. - Cena 1 K-
5.	„Poljub". Povest iz gorskega češkega ljudstva. - Spisala Karolina Svetla. Prevel F. P. Cena 80 vinarjev.
Pošilja se le proti povzetju ali naprej poslanemu znesku.
Vse knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost" in v vseh knjigarnah po Slovenskem.
Poštnina posamezne knjige 20 vinarjev.
Tržaška gledališča.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE. Danes ob 6. uri pop. ljudska igra > MLINAR j World Migazina" sledeče: R car d je IN NJEGOVA HCl« ob znižanih cenah, j prevzel neko malo farmi, začasno je spal v
Jutri ob 7l/j prvič Kadlburgova veseloigra »DVA SREČNA DNEVA«.
POL. ROSSETTI. Danes pop. ob 3. uri in pol Donizettijeva komična opera »Elisir d' amore«; zvečer Puccinijeva opera »Madame Butterfly«, ki se zopet
pnmzoričoi kuči, ki je bils na pol hI ar, na no' votlina, zgrajena ob steno hribčeka. R:c H ce je z utraj zbudil, ostal je pa fie nekfltrenotkov na svojem ležišču. Ko je še z uapol odprtimi o&tni tako ležal, je na* krat aii&ai, kako ]e ntki predmet a slabim
vprizori jutri zvečer. Jutri bo tudi popol- i tleikcm pal poleg njega na posteljo. Odprl danska predstava.	j )e oči, da vidi kaj je tako zaropotalo ; in kar
je videl, opituje sam tako-le:
Nekoliko centimetrov od mijega obraza oddaljeno, je ležalo nekaj, kar sem najprej smatral za vrtno cev. Ali Sim sam ae prav zavedel, »em slišal neko velo klopotanje in rožljanje, neka temna drobna stvar se je dvigala kvišku, že sem razločeval, bila je to grda glava z zlobnim pogledom, ki je bi cbmien nararnost proti meni in tedaj sem videl, da je bila velika klopotača pripravljena, da bi pičila. (Klopotača ie najttrupeae;ia
ec^ MESO
pošiljamo na vse kraje po pet kilogramov poštnine prosto. Goveje meso K 5-20, telečje K 5 30, mastno račje K 5 v popolno za- H. ZANDERER, M AKO W
dovoljnost. —	— ^Avstrijsko)
Sedemnajstletna
išče službo kot kasirka, prodajalka ali v kaki pisarni. Pisati je ped „Dalmatinka" na Inseratni oddelek Edinosti.
Slovenci m Slovani
Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglašajo v „Edinosti*'; sklicujte se vedno na oglas v našem listu, ker fako bodo znale dotftne tvrdhe, da prinašajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to budete bo Ije postrežen i, zraven tega pa pomagate s tem ma-:: terijalno listu „Edinost" ::
C. kr. priv.
Riunione Adriatica di Sicurta
Glavnica in rezervni zakladi -druStva glasom bilanc« cccccco 31. decembra 1908. cccccc^^oscss: Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000)....... K 8,000.000
Rezervni zakladi dobičkov..... 9,800.000
„ zaklad proti vpadanju vrednoBtij javnih efektov ... » 1,498.547 Rezervni zaklad premij za zavaravanja ............. 114,263.49
Zmvarovnja na življenje v veljavi
31. decembri 1908 ...... 410,343.550
izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva. [1838—3908] r 640.371.656 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojii. zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstrelb •lomu kakor tndi prevozov po suhem in moijt-ffelepa pogodbe za zavarovanje življenja po razno; vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive s« t ivljenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokou..
Holounino bukovih vesel išče zm ožnega UGldVlllUd delavca (veslarja) in učenca, ki bi hotel učiti se tega dela. Ponudbe pod „Veslarstvo" na Ins. odd. „Edinosti" (1936)
FTb/ ^-\%Y
/ Prva in edina pisarna \ § \
(•/v vojaškimi £7.. stvari
^ /Daja nasvete in informacije o vaem\ CJ*1 O) /kar se tiče novačenja in voj. službeA"* g /izdeluje in odpošilja vsako vrsto pro-i
/šenj vojašk. značaja — oprofčenje od\ ^ n /vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-\ ^ '.O /stovoljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih\ /ugodnosti glede prezenčne službe vspreA /jetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je^ /zastopati stranke pred oblastnijami. — Po-/sreduje v najtežavnejih slučajih- — Reševanje) rhitro in točno — Uradne ure : Ob dtlavni-^ (tih od 9. do 12. predp. in od 4. dj 7. popol. rOb nedeljah in praznikih od 10. do 12. opoludA
laniBiiHi ;■;;■;■■; mimim lauauai	Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonlra-na od c. kr. namestništva.	mmm nmvi uuuaiiai niimi lanaiimi
^hhhhbhh^		
Darovi-
— Akad. fer. dr. „Balkan* ao dopoilfcli t «pomin XX. septembra za „Družbo av. C r ia in Metodu", za „D.jaiko podporno dr, v Tntn" in zs ljudska knjižnice vzdrževane po omen enem društvu :
Pola (gofpod Josip Macarol, učitelj, Nsb-ežina) zn družbo ar. Cirila in Mefccda, po K 2: Jo6ip Macarol, učitel', Ivan C&hs-
rija št. 151, Viktorija Kotalim, Fran Nemec,.	-	. -
Da ica Bruš-k, Ivana UršVeko.iav ja. i kača Amerike. Op. uted.) Kača je bila zelo
zh-.r po 2 K; I?an P^vic; S ivno, I.an Ca-ka?bnrJeaa» ker 3e bila Padla « atrthe in fca i ašt. 6 Jos p C^barija št. 162, Karol i ?a) ee 3e z ^entosto iikrečimi očmi ofcra-Tr.nčič. L-ooold Kasoiut, Rodolf Lisce,i e?'a na straoi» da bi ^e!a, ako ae Fei ki Gruden! Terezim Nemec Ermenegildo j	k]e.kal »»"ažnega. Sa danes ne vem,
De.orenc>, Avgast Tecce, Mak« Miiič po 1 K; kako ili je bdo možno, da tem oatal m:ren, 2» dijsSk^ p»dp. društvo: Iran Deieinger,ivead" ^Pel »se sile, da aem ležal Bidbard Tuchtl po 1K; za ijudtke kmižnice: P0«em mirco. Vedel »em, da bi najmame
A. A. 1 K, Alojz Walter 1 K.
Vesti iz istre.
Električno železnico med Piranom in Portorose so otvorili za javni promet. Vožnja od Pirana do Portorose traja 15 minut, do kolodvora pa 25 minut. Za sedaj je določenih 18 voženj dnevno, v letnih mesecih se pa te podvoje.
N<)7n<iniQm slavnemu občinstvu da sem Hd^lldnjdlfl prevzel gostilno „AL VIGILE ulici Coroneo 3. Toči se pivo Draher in vina prve vrste; izvrstna kuhinja. Priporoča se Na zari j G r i ž o n.	(1944)
Ces. in kr. priv.
Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnica ■■■■
PAVEL VISINTINI
Trst nL Glosoe Corduccl 31.
Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
po zmernih cenah
K3 00
Zdravljenje krvi
Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori)
Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim sluča-
gibanje pomeujalo mojo smrt. Bilo je meseca avgusta, v času, ko je pik klopotafie najbolj nevaren. Hoje oči ao bile odprte, nisem ei jib upal zatisniti. Tu, tik pred menoj je bila glava grozne golazni. A postajala je mirneja in glavo je znižala.
Zdelo se mi j 9, da so minule uret sli1 pczaeje aem se prepričal, da je meglo iti le za sekunde. Kača ae je pomiiila, klopotanje' je ponehalo; pričela si je ogledavati okolico. Vrat se je stegnil, rep je postal tanii, dol-o« -- •	6ost J« rastla in potem sem videl: Kača je
(Z OlaJGrSKOa Sla naravnost proti mojemu obrazu. Mraz me Na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob je izpreletel po vsem životu. Čutil sem mrzlo
Avstrijski kreditni zavod
za trgovino in obrt
(ustanovljen leta 1855). — (Glavnica in reserve 185,000.000 kron).
Podružnica v TRSTU
Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje)
sprejme v svoje
iv Jeklene varnostne celice mwm
T . ,	, , A .._ . , . _ ,- jem, Če peče v Želodcu, kakor proti slabemu pre-
Izdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolinu bavijlmju in hemeroidam. .Teden omot za zdravljenja zajamčene proti požara in^vlomu, pohrano gt&n^ XJ K ter Be dobiva v cdlikovani v iekml
do^M, pranarerli fliie Mori' Trsi ffilffitn
:: varnostne shrambice (safes) ::
različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vr ed _
nostnl papirji, llatine, dragulji itd. i
(Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti | ZOlOSO lil IZuBlOVOlIlICCI SlOSOUlrjBO
kakor stranke vzajemno z banko.	**	*
Podružnica Kreditnega zavoda sprejema
hranilne vloge na knjižice
in jih obrestuje do nadaljnega obvestila
po 3*1.'L
Rentni davek plača direktno zavod, južni železnici se prične s poukom dne j strupeno glavo na mojem vratu, petem je Bavi m tudi s vasmi bankovnim! posli, ter 3. novembra.	! plezia preko lica, otipala je moje ustnice, zavarovanjem proti sgnbun na irebanju.
C. Olivo, Trst
ulica Geppa 10., I. nadstr.
Glasoiirji in Pianini - Oitatroni zadojih botosU
Prodaja — Menja — Posojajo.
Uglašanja in popravljanja. — Cene zmerne.
tttrun IV
„EDINOST" St. 306
V Trstu, dne 1. novembra 190S
Od tajan jf r prihajanje vlakov C. k. državne železnice.
Izvleček iz voznega reda, veljaven od I I. maja 1909.
(Čari ra pribcd, oziroma odhod eo zaznanjen prednjeevTopejskem čaen.)
Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Tr»t—Rovinj—Pala (Dunaj)
5 55 0 Herpelje— (Kanfanar-Eovinj)—Pola (Diretts
voz L in II. razreda) 7.08 0 Herpelje—Divača—(Gorica - Ljubljana - Dn-naj j. ž.)
8.E2 O Herpelje—Pula (Direktni voz I. In II. ras 4-2C 0 Herpelje—(Kanfanar-Bovinj)—Pnla (Divača Gorica-Donaj j. ž ). (Direktni voz I. in IL raz' 8-10 0 Hfrpelje (potem brzovlak) Pula (Direktni v. I. in I J. raz.)—Divača—Ljubljana—Dnnaj
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 2.15 0 Kioranje—BorSt—Draga— Herpelje. Trst—Boje—Ptre6.
6 10 M Kcper—Buje—Poreč in medpostaj. 950 M le do Buj.
3.10 M Koper—Boje—Poreč fn medpostaj. 710 H Koper in medpostafe (le do Boj).
Prihod iz Trsta.
Iz Italije preko Ćervinjana in Kormina. 7.42 O iz Kormina in Ćervinjana preko Bivia. 8.45 B iz Kormina preko Nabrežine. 0.40 B iz Kormina (zveza z Ajdov IČino) in
Ćervinjana. 1.26 O iz Kormina preko Nabrežine. 2.40 O iz Italije preko Ćervinjana. 4.30 O iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Čer-vinjana. .07 O iz Će. vinjana.
.46 O iz Kormma (zveza z AjdovšČ.) preko Na-brežino.
8.35 B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine.
C0 O iz Kormina in B iz Ćervinjana.
Iz Dunaja (Cfctende in Londona) Ljubljane, Zagreba Budimpešte in Reke. 6.J5 O z Dunaja, Budimpešte.
6.30 B z Dunaja, Ljubljane, OBtende in Londona 9.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
10.25 O z Dunaja. Ljubljane in Reke 2.05 O iz Celja, Ljubljane (in Zagreb-Reka). f:5 O z Dunaja (iz Zagreba). 9.05 O z Dur h j a, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte.
Ob nedeljah in praznikih : 7.07 in 10.35 iz Na. brežice; 11.50 iz Koranua.
Opazke: Debele številke značio popoludne O = Osebni vlak in B = Brzovlak.
Alojz Povh
Trat— EcrlCF—imaice—CfIcvcp —Dnra*—Oraždsnr Eerlln— Menakovo
5 50 0 do Gorice (Prvačina—AjdovSčina). 7.48 B Gorira (PrvaČina-Ajdovgfina) Jegeniee, Be
in? (Direktni voz I. in H. raz.) Celovec.,	urar S pridbljPHO delavnico
p»g."JUe^r^u. bmiiSSS Trat Via del Btvo Si. 26 Trsi
Draž dane, Berolin.	f Izvršuje vsako popravljanje žepnih in Btenskic
8.48 0 Gorica—Jesenice—Ljubljana—Beljak_Fran- 01	tuc*i ^ako zlatarsVo in draguljarsko delo p<
eenafeate—Bolcan—Griea—Inomost — Mona- najzmernejih cenah
kovo—Celovec—Soinograd—Dunaj (zahodni Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje
i nn n SSv t	--Slovensko podjetje I -
O* vt Gorica—Jesenice— Celovec.	--
prodajalca pletenin
3'37 Gorica—Jesenice -Ljubljana—Beljak—Fran-	J>f______ m_________
rrfe8trtrB0lCan, ~ Griea-Inomort-Mona. 9101011 45511131111 kovo—Celovec—Lmec—Dunaj (Čez Ljubno. --	. , .	. , , . a .
5.— b. Gorica—Trbiž—Dunaj.	z lastno tovarno metel in krtač
7.20 o Gorica in (medpoBtaje).	nudi največjo in bogato izbero obloženih tu neoblo-
B Gorica—Jesenice — Trbiž —Beljak, Celovec	ženih popotnih kovčegov, roSnih kovčegov, navadnih
Linec, Praga (dirk. voz I. in IL razr.) Dn-	košev, stojal, kešev za perilo in papir, kakor tudi
____ naj—Monakovo—Draždane—Berolin.	vaakovratnih otroških vozičkov najfinejšega izdelka.
M-35 0 Gcrica—Jesenice (Čez Podrežnico v Beljak	Zftlog® vsakovrstnih krtač metel, omel in štorej
(Dirk. voz L in H. raz.) Incmoat—Korakov najzmernejftlll 06a&h.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih:
2.35 0 Gorica (in me d p ostaje).
Prihod v Trst
Prodajalnica na drobno TRST, ulica Poste 2. Zaloga ulica Macchiavelli 28 in Tovarna v —s ulici Commerciale.
Nova prodajal, obuvala
Pel«—(Rcvlij)—Trat	JOOOOOOOMMBi«
7.59 0 Iz Herpelj (in medpostaj).
» 42 0 iz^PulMd«ekta^M£H- razr.) Rovinja,k q	- -g
3.33 0 iz P^fnk^^^^-^Mjluie, Divače- 8 REMIGIO BONO 5
-T on -	medpostaj. _	S	Trst, ulica Madonnina I	W
—	tlf-J^lL^T^ ^aD-~LjUb " Velika izbera in specijaliteta vsakovrstnega
—	k „	t.^J" I	" po Jako smernih oenah. Vsaki kupec br.ovlak iz Dunaja Lj ubijane j. ž. Divača Q dobi poseben blok s številko. Dotični, ka-
_~-aeipeiJ-_y	teremu naleti št 50, dobi v dar \
Za batna vlaka ob nedeljah in praznikih: 9 .27 0 iz Herpelj in medpostaj.
P?>rr»S—Boje—Tr8t 8.10 0 is Buj, L.pffe »n aaedpostaj. 12.40 M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 5.10 M iz Buj in medpostaj. 9.45 M :z Poreča, Buj, Kopra in medpostaj.
.45
ANTON SKEBl
mehanik, saprlseienl l*red©aeo
TRST, Carla Goldonijav trg štav» H
iz Ivisj® —SoJEf^iača—Celovca — Mona I Zastopnik: tovarne koles in mototoles JWj
kova diiek. voz I. in IL razr.) Inomosta •	----—--
Bolcan a, Beljaka (k. g.), Ljubljane, Jeseoio— t *;»peJ>T» in «*iog» •lektrifnib rroneko*, in frod«}a sar i
Q0_j_fl '	* ibCfODST, runofcnoT, in foiJugvBi^T. Zaloga priprtv u, : očiti jlr ;
7.30 0 iz Gorice (AjdovSČine) in medpostaj. 8.44 B iz Berolina—Draždan—Prage—Linca—Dun»-ja— Celovca—Belj aka—Jesenic—Gorice (I» AjdovSČine). 10 10 0 iz Jesenic in medpostaj. 11.07 B iz Dunaja—Ljubljane in medpostaj. 2.10 U iz Celovca — Trbiža — Ljubljane — Gorice— ■J	(AjdovSČine) Berlina — Draždan — Prage —
Dunaja.
(L50 0 iz Celovca—Monakova—Inomosta—Bolcani
Lsctsft dfilavnlcm u po{>iBTijiic;<t 41». rtrojtv, koles, motokoln • w
Velika zaloga pripadkov po tovar, canali
TELEFON štev. 1734.
Kislo zelje
— — Griesa—Beljaka — Ljubljane — Jesenic— ' prve Vrste 100 kg bruttO K 10 —, Krastavce
peverone itd. — pošilja po poštnem povzetju
M K. Unek — Znnlm, Čefko.
Gorice.
7^6 B iz Berolina, Draždan, Prage, (direktni vo> ! L, II. in m. razr.) Linca, Dunaja j. ž. (dirkt. I voz I. in II. razr.) Celovca, Inomosta, Be- j ljaka, Jesenic, Gorice drž. že L AjdovSčina. ! 11.10 0 « Celovca—Trbiža—Ljubljane.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 9.16 0 iz Gorice in mej postaj.
»
Južna železnica.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione)
V Italijo preko Ćervinjana in Benetk. 5.48 B preko Ćervinjana v Benetke, Rim, Milana ' Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine.
- ZADNJI TEDEN.	ZADNJI TEDEN.
Žrebanje tepreklfcr o dne 6. novembra 1909 cb 8. uri zvečer
Milil
I. glavni dobitek K 30 000 vrednosti.
Srečko stane 1 K.
Schfittenrini št. 11
Srečke se dobivajo v vseh j rcenjalnibat-, loterijskih na-1
_hiralnicah in tobakarnah
3HSE

I Prvo mmu pitje za mnlm ooMštva in suedicij. pojelji Rudolf Exnei% Trst
M
K
S
V.7A BELL A STASIOKE Štev. 17
FUijalko: v PULI, GORICI, REKI in CRADEŽU
Prevažanje pohištva na vso kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
PoSiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vse Bvetovne proge.
Surejema se tndi DoMro In druge preimate 7 sramilo v lastu za to eripra vliena sata stlaoišča.
EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE \/ 'tOSIM PI C
IN SHRANJEVANJE PREPKOG „VHOUlfl ULUH^LtI .
Toftna in solidna poatrežba.
ELEKTR. DRUŽBA.
INSTALACIJSKI BUREAU - TH.ST
Ulica Lazzaretto vecchio štv. 57. Telcgr. naslovi: SPANNUNG-TRIEST.	TELEFON 14-90
Električne napeljave vaake vrate.
Velika zaloga
materijala
Ulica Lazzaretto vecchio 41.
t
TRST, Corso 4 GORICA, Corso Verdi ]] Specijelna tvrdka za
•v
Ijev. predmete
1 6nmijeve cevi, gum. posteljnine, gum. počvzglavniki itd.
POTREBŠČINE ZA POSTREŽBO BOLNIKOM
RANOCELNISKO ORODJE. IZDELOVANJE ORTOPEDICNIH APARATOV.
Kilni pasi, opaanice, nogovice in obvoze za krtica, ravnodržaji, ortopedični oplečki itd. itd.
Snsprnuorji, irigatorji, sttalice, iahalatorji ii mrzlični termometri. ^
Mila, dišave, toiietne potrebščine in Sčetke. PRISTNI ANGLEŠKI PLAŠČI, f	RUSKE GALOŠE.
HT HIG JENIČiHS PREDMETI. "ISfc
Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa
^iristffle jnales - Jrst
ulica Ssn Servolo štev. 2 Telefon 21-423

9.00 O preko Kormina v Videm in dalje. 12.10 O preko Ćervinjana v Benetke—Milan
(se
Pravi In pristni
najboljši za čiščenje in :: :: krepčanje krvi :: ::
m««® tvrdke prof. Ernesto Pagliano, Neapelj (lastna hiša) Calata San Marco 4.
Naš Sirnp Pagliano se prodaja v boljših lekarnah monarhije. Isti je izdelan strogo po originalnem receptu iznajditelja pok. prof. Pagliano.
rilADIinn Naznanjamo da nimamo nikake skupnosti z ravno wVMnlLU * * tako imenovanimi tvrdkamL, ter opozarjamo in svarimo p. n. odjemalce na škodljive ponaredbe, ki krožijo nekaznovane, ter se
MflRIO LflNG, lekarnar - Trst.
zvezo na Videm in Čedad). £.60 B preko Ćervinjana v Benetke, Milan, Kim | (se zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma.
8.23	B preko Nabrež. v Kormin, Videm, Milan
Rim.
9.00 O v Kormin (se zvezo na Červinjan in Ajdovščino), Videm, Benetke. 4.07 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm
Milan itd. 8.00 B v Kormin in Italijo. 9.15 O v Kormin (se zvezo Červinjan).
Do Gorice—Kormina—Ćervinjana. 6.20 O do Gorice, preko Nabrežine (se zveze v
Ajdovščino). 4.00 O do Kormina preko Bivia. 9.05 B do Kormina (se zvezo na Červinjan).
Trat—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-BudimpeiU Ostende).
7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Beko, Zagreb, Budimpešto.
9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto.
1.24	O v Ljubljano, Celje^Jgi^reb). 6.00 O v Ljubljano, DaS^Keko.
6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Beko. &30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 11.30 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto.
nedeljah in prazniikh : do 2.45 Kormina: 3.55 Nabrežine.
OlaT no^sastopetvo In maloga V. JANAH in drog, Trit, Via Sanitk25.