PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini /> < />a >. Aw>-, postale i gmppo Lena 4UU lir Leto XXXVI. Št. 271 (10.791) TRST, sobota, 22. novembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. uovembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužtueni Evropi, PO VČERAJŠNJI RAZPRAVI V POSLANSKI ZBORNICI Razsežnost petrolejskega škandala ogroža obstoj Forlanijeve vlade Načelnik poslanske skupine komunistične partije Di Giulio bojevito napadel vlado in demokrščanski klientelarni sistem - Klavrna samoobramba Andreottija RIM — Dolga in neprekinjena raz-Pfava o petrolejskem škandalu, a-en SID in o smrti časnikarja Pe-'“Orellija je do skrajnosti izmučila vse prisotne v poslanski zbornici, ^zanimivejši posegi dneva so bili Prav gotovo zavzet nagovor načelni-r? Polanske skupine KPI Di Giulia, je spregovoril proti podkupovala »režima* in v prid «upora» po-S‘8nih, previdna poročila Forlanija ■n Ministrov Lagoria, Sartija in Re-,'Slia, in izjava Giulia Andreottija, ^®teremu so sami komunisti sveto-Van, naj «vendarle pove, kai’ zna o enotni aferi.» Predvsem pa iz vče-ajšnje razprave jasno izhaja dej-da je tudi sama vlada v škrip-Kampanja za moralizacijo jav-neSa življenja je že obrodila nekaj ®adov. Odstopa ministra Bisaglie in °veh socialističnih podtajnikov seji ne zahteva le opozicija, marveč nekatere osebnosti vladnih strank. Načelnik socialistične sku-P,ne Labriola je sicer dokaj prikrito Zagovarjal to stališče, mnogo zgo-v°mejši pa je bil tajnik PSDI Lon-ki je dejal, da bi bil odstop nad-Vse pogumno dejanje in politično Mela {»teza. Tudi republikanski tajnik Spadoli-5. skuša «odvzeti» socialistom vo-Mlno vlogo v kampanji, za morali-Mcijo političnega življenja, »val po- ročajo, da je visoki komisariat OZN za begunce ugotovil, da je bilo 31. oktobra v Pakistanu 1.231.556 afganistanskih beguncev štenosti* pa je zajel celo KD, kjer potekajo te dni ostre polemike med strujami. Najbolj živahna sta bila v tem smislu Giovanni Galloni v članku za tednik «La Discussione* in poslanec desničarske struje Rossi Di Montelerr.. Rimska kurija pa bo na osnovi dokumenta o «etičnem vprašanju* začela v nedeljo kapilarno kampanjo, katero bodo vodile župnije po vsej državi. Položaj vlade ni torej najbolj rožnat, Forlani pa se iz zagate prav gotovo ne bo kar tako poceni izvlekel. Tudi zato se bo v torek sestal z voditelji parlamentarne večine. Jutranja razprava se je pričela z replikami Lagoria, Sartija, Re-viglia in Forlanija. ki niso senat-ski razpravi dodali nič bistveno novega. Lagorio je poudaril, da bodo častnikom SID, ki so obtoženi podkupovanja in drugih nepravilnosti, ki so jih zakrivili leta 1974 in 1975 sodili po , »pravem vojaškem postopku*, ki se bo začel z naštevanjem prekrškov in končal z razsodbo. Sarti, ki so ga po skromnem poročilu v senatu ostro napadli, se je tokrat izkazal v nekoliko boljši luči. Dal je večji poudarek na številna nesoglasja rimskega pravd-ništva v zvezi z umorom Mina Pe-corellija, ki se je predvsem izka- •“•UII,,,,,,,,I„„„„„„„1,„l„1„n,nriiaitMiiinniiuim>iniiiiiimniiiiiilnimiHum«iiiinniH» TEŽAVE MIROVNE MISIJE OZN Iran noče popustiti Olaf Palme na fronti V Teheranu trdijo, da je na bojišču pobuda v njihovih rokah TEHERAN. BAGDAD - Posebni •^Poslanec OZN Olof Palme je Jfceraj obiskal Kermanšah in Dez-Ml da bi se kot poroča iranska a-Sencija «Pars», na lastne oči prebičal o grozodejstvih, ki jih je Povzročilo iraško raketno bombardi-ran.je*. , Bivši švedski premier je torej ac.nčal prvi krog stikov z iranskimi voditelji ne da bi bistveno spremenil teheranskega zadržanja. Premier Radžai je namreč poudaril, t*a bodo spopad rešiti na bojišču in ne s pogajanji. Bagdad mora pri-Mati, da je agresor, in mora brezpogojno umakniti svoje čete z iran-?aaga ozemlja. Za Radžaija Palme-prihod ni spremenil ničesar. •yedsednik Banisadr pa je po sestanku s Palmejem izjavil, da se bo J'°.ina končala, ko se bo zrušil ira-režim. Ogledi za pozitivno rešitev iransko - iraške vojne so torej borni, funkcionarji OZN pa poudarjajo, da JP Palmejeva misija predvsem posvetovalne narave, ugotoviti bi mo-točne pogoje za vzpostavitev dialoga med državama in preveriti l^nžnosti mirnega reševanja nastali1 sporov. S tega vidika je po mnenju OZN Palmejeva misija u-spešna, saj mu Iranci vsestransko Poteggajo, da bi se seznanil z de-J®nskim stanjem "se to pa ne spreminja logične Ugotovitve, da sta državi trmasto Prepričani, da rešita svoja nasproti® na bojišču. Vojaški komunikeji °beh armad so včeraj poročali o zmagah. Iran vztraja pri svojih travah, da je izločil iz boja na stojne iraških vojakov vzdolž vse fron-m. Irak pa izpodbiva te trditve in JMvaja svoje zmage. Sodeč po po-fdčanju zahodnih tiskovnih agencij J® Pobuda v zadnjih dneh v rokah hancev, ki so prvič zabeležili vid-bjše uspehe in skušajo sedaj za veno težkih izgub spremeniti potek Nev sebi v prid. Pri Susangerdu 80 ponovno prizadeli hude izgube i-vgški vojski, pri Abadanu pa so ba-& Prilili iraško vojsko, da se je umaknila za nekaj kilometrov. Iranska tiskovna agencija je včeraj spodila, da so pri Sar - i - Pol - i -fahabu iraške enote utrpele hude Mgube, ko je njihovo topništvo po R°bioti obstreljevalo lastno minsko bije, kar je povzročilo pravo pani b’ in hude izgube. Če je vest res mena, dokazuje, da je iraška voj ska izgubila tisto hladnost in uspeš Post prvih dni spopada. Iranski bedsednik Banisadr pa medtem z Zadovoljstvom trdi, da mu je uspe-‘° v celoti obnoviti udarno moč 'jseh treh rodov iranske armade, ?a se lahko uspešno upira sovražni-*u 'n je končno prevzela pobudo v Sv°je roke . zalo po svoji «počasnosti», obenem pa je »poveličeval* vlogo sodnikov in njihovo avtonomijo, ki je, kot je sam dejal, spričo ostrih »časnikar-skih natolcevanj* v veliki nevarnosti. Reviglio pa se je omejil na že povsem znana dejstva. Najbolj zanimiv je bil tako govor ministrskega predsednika Forlanija, ki je odločno zagovarjal delo svojih ministrov. Forlani je tudi za vrnil vse kritike na račun KD. Z dobršno mero domišljije je dejal, da «vlada ni Sneguljčica, ki je brezpogojno pripravljena ugrizniti jabolko, ki so jo zastrupili mane vri in kalne politične igre. Isto mi sel je popoldne izrazil Piccoli, ki je dejal, da je ves škandal «spret-no zrežirana zarota proti KD, ki jo bomo kmalu odkrili in razvrednotili*. Forlani je svoj poseg zaključil z skrajno dvoumno citacijo nagovora sv. - Bernardina iz Siene o anonimnih obtožbah in njenih posledicah. Raven včerajšnjih posegov pa je nedvomno povzdignil komunistični poslane Di Giulio, ki je tudi zvišal «temperaturo» poslanske zbornice. Srčno, vendar trezno je napadal vlado in demokrščanski > klientelar ni sistem in nakazal smernice možnega preobrata v politiki KPI do vlade. Polemiziral je z vsemi ministrskimi poročili, Bisaglia pa je dejal, da je njegov odstop «poli tično primerna* poteza, saj parlament ni sodišče, temveč le politič no telo. Reviglia in Lagoria je obtožil, da «se izmikata resnici tako, da naštevata preveč resnic*, spravil pa se je tudi nad rimsko državno pravdništvo. Di Giulio je po- zval Andreottija, naj ne prikriva dejstev s polovičnimi odgovori in aluzijami. Andreotti je izziv sprejel, vendar je tudi tokrat razočaral svoje «pri-vržence*, saj je v bistvu le zani kal vsakršno krivdo in dejal, da nič ne vg. Poznavalci pravijo, da je bila njegova samoobramba zelo klavrna. Ni naključje, da je ob , „ . J. V" koncu razprave komunistični po- vzhodnem Afganistanu Že avgfcsta sl D.Alema dejal da je An_ meseca ie Sovjetska zveza izgubila ............. • —• številne enote, ki so padle v past ozke doline. Iz Islamabada pa po- brom. Letna inflacija je dosegla to , da se bodo uspešneje branile pred rej 22,7 odstotka. I neonacističnimi napadi. Plenum kulturnih delavcev OF Uspeh gverilcev v Afganistanu NEW DELHI — Iz diplomatskih Virov v New Delhiju se je izvede-*°, da so islamski gverilci uspešno Zavrnili že četrti sovjetski poskus, bi s silo prodrli na osvobojeno °2em]je doline Panser v severo- Draginja se veča RIM — Življenjski stroški nezadržno naraščajo, vsaj po prvih np-dokončnih podatkih o gibanju cen. V tekočem mesecu so se cene blaga in storitev povišale v Turinu kar za 2,6 odstotka, v Milanu pa za 1,8 odstotka v primerjavi z okto- ITALI JANŠKI PREDSEDNIK NA OBISKU V ATENAH Pertini in Karamanlis o vstopu Grčije v EGS V Atenah sta se sestala tudi zunanja ministra Colombo in Mitsotakis ATENE — Obisk italijanskega predsednika Sandra Pertinija v Grčiji bo še okrepil sodelovanje med obema sredozemskima državama, predvsem v okviru EGS. To je splošna ocena grških časopisov ob o-bisku italijanskega predsednika v Atenah. Tudi sam Pertini je včeraj dejal, da je bilo med njegovim srečanjem z grškim predsednikom Karamanlisom in ministrskim predsednikom Rallisom vedno poudarjeno prijateljstvo, ki veže obe državi. Povedal je tudi, da se grško ljudstvo zaveda, da on ne predstavlja tiste Italije, ki je pred štiridesetimi leti zasedla njihovo domovino, ampak tiste sile, ki so se jim po kapitulaciji leta 1943 pridružile v boju proti nacistom. Pertini bo namreč danes obiskal tudi otok Kefallinijo, kjer bo počastil spomin 9.460 italijanskih vojakov, ki so padli v boju proti Nemcem. Italijanski predsednik je včeraj končal uradni del obiska in se je sešel z Italijani, ki živijo v Grčiji, ter si ogledal atensko Akropolo. V enakem prijateljskem vzdušju je včeraj potekalo tudi srečanje med grškim in italijanskim zunanjim ministrom, Mitsotakisom in Co-lombom. Pogovarjala sta se o vstopu Grčije v EGŠ in s tem povezano okrepitvijo sredozemskih dr- žav v tej evropski skupnosti. Zunanja ministra sta obravnavala tudi sodelovanje med obema državama pri krepitvi varnosti v Sredozemlju. Posebno pozornost pa sta posvetila gospodarskemu sodelovanju in še posebej gradnji nove tovarne v Grčiji za montiranje avtomobilov «alfa - romeo*. NATO uzakonila posege izven evropskih meja BRUSELJ — »Atlantsko zavezništvo mora čimprej sprejeti politično strategijo in vojaški program za zalivsko regijo*, kot cilj pa »omogočiti nekaterim državam članicam, da se lahko uspešno postavijo po robu spopadom, ki bi morebiti izbruhnili izven geografskih pristojnosti NATO pakta*. To je v bistvu vsebina resolucije, ki so jo sprejeli včeraj po petih dneh zasedanja severnoatlantskega zavezništva. NEW YORK — Preko 50 mrtvih in 100 ranjenih je tragičen obračun silovitega požara, ki je včeraj dopoldne izbruhnil v nekem hotelu-igralnici v Las Vegasu (Nevada). Število žrtev pa bo še večje, saj številne goste pogrešajo, med ranjenci pa se kar 60 bori s smrtjo Nfl PETEM SREČANJU V ŽELEZNI KAPLI Nfl KOROŠKEM Zavzeta in kritična razprava o položaju narodnostnih skupnosti Srečanja se udeležujejo predstavniki slovenske, hrvaške, italijanske, madžarske in nemške narodnosti iz Slovenije, Avstrije, Italije in Madžarske - Pozdrav predsednika ZSO dr. Zvvittra ŽELEZNA KAPLA — «Problemov je dovolj, da o njih razpravljamo, dovolj pa je tudi skupnih interesov, da na tem prostoru, kjer se sreču jejo različni narodi in narodnosti, jeziki, kulture in različne družbene ureditve, kot samonikle skupnosti, kot suvereni nosilci svojih teženj in pravic, kljub vsem nevšečnostim in neprijetnostim, s katerimi se morajo naše majhne skupnosti boriti, obstanemo, ohranjamo in razvijamo svojo identiteto*. S temi besedami je predsednik Zveze slovenskih organizacij Koroške dr. Zvvitter tudi v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev, začel 5. srečanje narodnosti sosednih dežel, ki se je začelo včeraj dopoldne v hotelu Obir v Železni Kapli. Srečanja se poleg obeh predstavništev koroških Slovencev udeležujejo delegacije slovenske narodnostne skupnosti iz Italije (SKGZ) italijanska narodnostne skupnosti v SR Sloveniji, madžarske narodnostne skupnosti v SR Sloveniji. Slovencev, Hrvatov in Nemcev iz Železne Županije na Madžarskem ter madžarske skupnosti z Gradiščanskega. V nadaljevanju svojega uvodnega nagovora je dr. Zwitter dejal, da so kazala svojo koristnost in potrebo Izmenjava misli in posredovanje izkušenj sta obliki, ki lahko mnogo doprineseta, tako k boljšemu spoznavanju med seboj, kakor tudi k učinkovitosti posameznih prizadevanj. Prav te izkušnje pa nam na rekujejo — je dejal dr. Zwitter — da na tokratnem srečanju razmišljamo tudi o tem. kako naj bi iz teh letnih srečanj nastala stalna u-stanova, ki bi nas močneje povezovala tudi v času med letnimi srečanji. V današnjem času nepremaglji vega vpliva sredstev množičnega obveščan ia mora biti informacija o našem življenju, o naših proble mih, o naših prizadevanjih med najvažnejšimi nalogami naših srečanj in zlasti nove stalne struktu re naše povezave. Vse prečesto smo namreč potisnjeni v geto. vse nre često zamolčani in na žalost tudi še marsikje boli objekt, o katerem se razpravlja, kot pa subjekt, s katerim se razpravlja. , Če globlje pogledamo svoj položaj — je dejal dr. Zwitter — mi boste dali prav, da tudi v sredini Evrope človekove pravice niso povsod uresničene in moramo zlasti dreottijeva politična kariera pri kraju. Ali je Andreotti padel v nemilost tudi pri komunistih, ki so mu bili doslej tradicionalni sobesedniki? Ali se bo celotna politična strategija KPI v kratkem spremenila? Kakorkoli že, so vsi parlamentarni poznavalci zabeležili predvidno zbližan ie s socialisti, kar daje očitno slutiti, da bo do konkretnih premikov verjetno le prišlo. R. G. LONDON — V prihodnjih dneh bo v Veliko Britanijo prispela skupina bivših pripadnikov posebnih oddelkov izraelske vojske, ki bodo vzpo-sobili krajevne židovske skupnosti, ENA IZMED NAJHUJŠIH ŽELEZNIŠKIH NESREČ V ZADNJIH DESETLETJIH V ITALIJI V Katastrofalno trčenje treh vlakov v Kalabriji povzročilo smrt vsa j 20 oseb in sto ranjencev V odklopljene vagone tovornega vlaka je trčil brzec, ki je prihajal iz Rima in pri priči iztiril - V nasprotni smeri je takrat privozil drugi vlak s Sicilije - V teku je preiskava LAMEZIA TERME (Catanzaro) — «Bilo je strašno. V trenutku sem pomislil na atentat, na rdeče brigadi-ste,» je izjavil eden od številnih ranjencev, ki se je rešil smrtnih klešč včerajšnje grozne železniške nesreče, ki se je pripetila v bližini postaje v Lamezii Terme v pokrajini Catanzaro v Kalabriji. Bilo pa je še hujše. Bila je nesreča, do katere je prišlo zaradi pomanjkanja ustreznih struktur na jugu italijanskega polotoka. In ta vrzel je terjala smrt najmanj 20 oseb, nad sto potnikov pa je bilo težje ali lažje ranjenih. Torej na stotine prizadetih družin, v glavnem južnjaških, ki jim je včerajšnja katastrofa nadala na ramena š' dodatna bremena. ^ bil 8. plenum kulturnih delavcev Izčrpno poročilo na 3. strani Poglejmo, kako je do nesreče prišlo. Sama dinamika je v svojem bistvu absurdna in ne bi zahtevala nikakršnega dodatnega komentarja. Iz Lamezie Terme je okrog dveh peneči odpotoval tovorni vlak z 41 vagoni namenjen na postajo Villa San Giovanni, kjer bi moral raztovoriti svoj tovor pralnega praška. Iz še neznanih razlogov se je nekje na sredi poti odklopilo kar 28 vagonov. Strojevodja je prevozno sredstvo ustavil šele po 33 kilometrih, ko je nič hudega sluteč pustil za sabo kar tri vmesne postaje, ne da bi se kdo od odgovorih železniških paznikov zavedal, da na zadnjem vagonu ni prižgane običajne rdeče luči. Alarm so sprožili šele na postaji v kraju Mileto. Toda bilo je že prepozno. Iz Rima je takrat prihajal brzec št. 587, ki je v bližini postaje Eccellente, silovito trčil v ustavljene odklopljene vagone in se pri priči iztiril. Usoda pa je še hotela, da je prav v tistem trenutku Privozil v nasprotni smeri s Sicilije potniški vlak št. 588, ki se ni mogel rešiti ponovnega trčenja. Panika potnikov je bila grozovita, svoj delež pa je nedvomno prispevala tudi temna noč. V trenutku je bilo samo kričanje, iskanje in tavanje. Reševalci so posegli zelo hitro. Številne ranjence so spotoma z re-šilci peljali v bližnje bolnice. Iz ure v uro pa se je število smrtnih žrtev višalo. Ves dan so bili tako zdravniki kot prostovoljci na delu, da bi rešili življenje morebitnim preživelim, ki so bili vklenjeni v skrotovičeni pločevini. Pričakovati je, da se bo od dosedanjih ugotovljenih 19 žrtev, število smrtnih žrtev povišalo tako zaradi težkega zdravstvenega stanja, kateremu se nahaja marsikateri ranjenec v bolnici, kot zaradi stvar nih okoliščin, saj do včeraj reševalcem še ni uspelo, da bi prodrli v notranjost enega od spalnikov, ki je bil še do včerajšnjih poznih ur vklenjen pod ostalimi vagoni. Tragedijo so znatno občutili po vsej državi. Številne sožalne brzo- javke se stekajo tako družinam nri-zadetih kot tudi v vladne kroge. Brzojavke sta poslala tudi predsednik Pertini in predsednica poslanske zbornice Jotti. Sodstvo in uprava državnih železnic sta medtem že uvedla preiskavo da bi prišli na sled krivcem te strahotne katastrofe, ki je ena izmed najhujših v zadnjih desetletjih na italijanskem železniškem o-mrežju. Zmrznjena ribja hrana ne vsebuje tetraciklina RIM — Globoko zmrznjene ribje konfekcije, ki jih prodajata firmi IL COMITATO DI COORDINAMENTO Dino Del Medico r AVYS PRED OKROGLO MIZO PRI MILANSKI TRGOVINSKI ZBORNICI Razvoj gospodarskega sodelovanja Italija-SFRJ MILAN — V teh dneh so funkcio narji Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice ter Zvezne gospodarske zbornice SFRJ in beograjske Jugoslovansko-italijanske zbornice določili še zadnje podrobnosti glede programa bližnje okrogle mize o daljnoročnem strokovnem, gospodarskem in finančnem sodelova nju med Italijo in Jugoslavijo. Posveta, ki ga prirejajo omenjene ustanove pri milanski trgovinski zbornici 3 in 4. decembra, se bodo udeležili številni gospodarski operaterji iz obeh držav Spored predvideva najprej po zdrave predsednika Italijansko-jugoslovanske zbornice Zuccolija in milanske trgovinske zbornice Bonata, nakar bodo predložili dogovorjeni dnevni red dvodnevnega zasedanja, ki bo obsegal daljnoročno kooperacijo, tehnično-trgovinsko sodelovanje, tehnološko izmenjavo, skupne finančne naložbe in izvajanje skupnih gospodarskih pobud v Jugoslaviji in v tujih državah Jugoslovanska delegacija bo Drvi dah zasedanja predložila vrsto po ločil o naslednjih temah: pregled sedanjega stanja pri izvajanju najrazvitejših oblik sodelovanja med italijanskim in jugoslovanskim go spodarstvom, jugoslovanska zakonodaja o daljnoročnem proizvajalnem sodelovanju, strokovno-gospo-darsko sodelovanje in tehnološka izmenjava, zakonodaja SFRJ glede finančnih soudeležb pri velikih jugoslovanskih delih v tujini, jugoslovanska zakonodaja o zunanji trgovini in valutarne norme Dri razvitejših oblikah gospodarskega in teh-nploškega sodelovanja, ocena položaja in izkušenj ilalijansko-jugoslo vanskega sodelovanja. Sledili bodo posegi italijanskih predstavnikov o posameznih poročilih in o vprašanjih in predlogih jugoslovanskih zastopnikov. Z italijanske strani se bo dvodnevnega zasedanja, ki mu je namen utrditi in nadalje razvijati koristne odnose gospodarskega sodelovanja med o-bema državama, udeležil Generalni direktor za trgovinske sporazume pri ministrstvu za zunanjo trgovino De Corne, Jugoslavijo pa bo zastopal namestnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Pavetič. dosedanja srečanja pokazala in do- j manjšine na tem prostoru ugotovi-................................. ti, da smo v marsičem še zelo prikrajšani in diskriminirani. Po drugi strani pa ima demokratični svet izredno občutljiv oosluh za kršenje človekovih pravic, kar nas obvezuje, da svet stalno in temeljito informiramo o svojem položaju. Najmočnejša informacija je resnica in ta resnica mora v svet Po teh uvodnih besedah se je srečanje pod izmeničnim predsedstvom predsednikov obeh koroških organizacij dr. Zwittra in dr. Grilca nadaljevalo s poročili delegacij in s sprotno razpravo o njih. Prvi je poročal tajnik SKGZ Dušan Udovič o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Svoj poseg je osredotočil na osimski sporazum in dejal med drugim, da Slovenci v Italiji, ko govorimo o Osimu, mislimo predvsem na nje-' govo uresničevanje, na potrebo po široki uveljavitvi tistega duha. ki naj bi povezoval prebivalstvo narodnosti z obeh strani meje v skupne konkretne koristi, spodbujal odprtost do različnih družbenih, e-kenomskih in političnih stvarnosti in tako postopno odpravljal v miselnosti ljudi navlake in predsodke preteklosti. Potem ko je podal sintetični pregled prizadevam za globalni zaščitni zaken in tudi raznih omejevalnih teženj, ki so prišli s strani predstavnikov večinskega naroda je na koncu dejal: «Slovenci v Italiji bomo tudi v tem za nas neugodpem položa:u vztrajali pri svojih Zahtevah. Ne bomo sprejeli zakona, ki ne bo dosledno upošteval naših zahtev, kakor tudi takega zakona ne. ki bi omogočal različne interpretacije ali ki zaradi prevelike ohlapnosti zavlačeval rešitev konkretnih problemov v nedogled. Z globalno zakonsko zaščito ni mogoče več odlašati, ker je *->' vprašan,« že zdavnaj zrelo, čeprav ne razums-.mo sklep osimskih sporazumov kot dolgoročen proces za uresničen« katerega bomo morali napeti vre sile. V tem bo.iu bo tudi za naproj med najvažnejšimi postavkami akcijska enotnost vseh sil, ki vključujejo Slovence in spodbujan« vsakdanjega ustvarjalnega zavezništva z demokratičnimi silami italijanskega naroda.* Izvajanja Dušana Udoviča je dopolnil dr. Karel šiškovič z izčrpnim orisom dosedanjega dela posebne komisije pri predsedstvu vlade v Rimu in njene paritetne delovne skupine. Pokazal je na razlike v stališčih slovenskih č’anov komisi« in skupine in s stališči predstavnikov itali5anske vlade v niej tako o teritorialne« kot vsebinskem obsegu pravic. Dr. šiškovič je tudi sintetiziral zaključke, ki jih vsebuje zaključno poročilo o delu paritetne delovne skupine. Naslednji poročili sta podala dr. Ferenc Haioš za delegacijo madžarske narodnostne skupnosti v SR Slovenih in pa profesor Leo Fusil-!i za delegacijo italtianske narodnostne skupnosti v SR Slovenili. O njih bomo izčrpneje še poročali, o-menimo naj le. da je predstavnik madžarske narodnostne skupnosti predlagal ustanovitev koordinacijskega odbora vseh narodnostnih skupnosti sosednjih dežel, prof. Fu-silli pa se je zavzel za tematska srečanja, ki nai v bodoče zamenjajo dosedanji značaj srečanj. Poročila o ostalih delegacijah bodo na vrsti danes. V popoldanskih urah so se člani delegacije r~dali do znane Peršma-nove domači« kjer so netrriki e-sesovci na pra"n svobode 25. a-nrila 1945 pobi'i ena ist članov Sa-d-vnikove družine, med njimi 7 o-trok rd starosti nekaj me-e^ev do 12 let. Na ta zločin spemmla spo-mmska plošča, ki je vzidana na hiši. Srečen« narodnostnih skuonosti se udei°ž"fj tu-h' jugoslovanski vicekonzul Popovič. Danes ra bo za udeležence srečanja priredb sprejem koroški deželni glavar Waener JOŽE KOREN »Findus* in «Brina», ive vsebujejo nobenega antibiotika, torej tudi ne tetraciklina. Tak je bil izid analiz, ki jih je opravil višji zavod za zdravstvo, potem ko je bil modenski preter odredil zaplembo te hrane, potem ko je neka površne.iša analiza izsledila manjše količine tetra-ciklina. Minister Aniasi je zato priporočil, naj bi ob primerih dvoumnih analiz dosledno izkoristili neoporečne sposobnosti omenjenega zavoda. PRAGA — Predsednik lutkarskega provietnamskega kampučijskega režima Heng Samrin je včeraj odpotoval iz Čehoslovaške v Bolgarijo, kjer se bo sestal s tamkajšnjimi partijskimi voditelji. iiiMiiiiitiimiiimiiiiimiiiiiiMHHimumimiiiiiHiiniiiiittiiiiiiuHiiiiiiiiiitiiiMiitimmuuttiMinitt Rezija vabi COMUNE Dl RESIA PROVINCI A Dl UDINE AVVISO LA POPOLAZIONE £ INVITATA A PARTECIPARE ALLA CERIMONIA CHE SI TERRA IN PRATO DI RESIA, SABATO 22 C.M., ALLE ORE15, PER LTNAUGURAZIONE E LA CON-SEGNA DELLE CINQUE ČASE E DELLA ČASA DI CULTU-RA, DONO DELLA REPUBBLICA SOCIALISTA FEDERATI-VA JUGOSLAVA. IL SINDACO Antonio Barbarino USE JUDI SO KLUCANI ZA SANALOST TANA RAVANCE, SABOTO 22 NOVEMBARIJA, NA 3 ORE PO PUWDNO, TU-KA ČJO BIT DANE TUW PUEST PET NČVEH HUŠ ZA STAT ANO TO ROZAIANSKO KULTURSKO H0SO, KA ŠINKALA REPUBLIKA SOCIALISTA FEDERATIVNA JUGOSLAVIJE. ZA KOMITAT Dino Del Medico ŠttNDEK Tone Barbarino NAZNANILO VABIMO NAŠE LJUDI, DA SE UDELEŽIJO SVEČANOSTI, KI BO NA RAVENCI V REZIJI V SOBOTO 22. NOVEMBRA 1980 OB 15 URI ZA OTVORITEV KULTURNEGA DOMA, IZROČITEV KLJUČEV LASTIKOM PETIH NOVIH HIŠ DAR SFR JUGOSLAVIJE. KOORDINACIJSKI ODBOR Dino Del Medico ŽUPAN Antonio Barbarino Trojezično sporočilo rezijske občine o današnji otvoritvi kulturnega doma, ki se je bodo udeležili tudi predsednik Furlanije - Julijske krajine Comelli in predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Janez Zemljarič Moše Dajan kandidat za novega premiera? TEL AVIV — Beginova vladna koalicija preživlja težke trenutke, ki bi lahko zapečatili Menahema Begina na prihodnjih političnih volitvah. Bivši obrambni minister Weizman je včeraj napovedal, da bo skušal prepričati bivšega zunanjega ministra Dajana, naj se mu pridruži, da te s skupnimi močmi predstavila pravo alternativo Be-ginovemu »Likudu* in Perezovim laburistom. Weizman je tudi poudaril, da so že številne izraelske politične osebnosti prepričane, da bi bil Dajan boljši premier kot Begin ali Perez. LONDON — Britanski premier Margaret Thatcher bo jutri odpotovala v Rim, kjer se bo sestala z italijanskim premierom Forlanijem. Sedanji obisk spada v redno izmenjavo mnenj med članicami EGS. PO ENEM TEDNU INTENZIVNEGA DELA Danes zaključki II. konferente o problemih tržaškega pristanišča Včeraj so bila na vrsti poročila predsednikov strokovnih komisij — V razpravi poudarjena enotnost gledišč vse tržaške javnosti do vprašanj, ki zadevajo poslovanje pristanišča Na pomorski postaji se je včeraj nadaljevala II. konferenca o tržaškem pristanišču, in sicer v plenarni zasedbi, medtem ko so v preteklih dneh delovale ločeno tri komisije. In prav s poročili predsednikov treh komisij sc je začelo včerajšnje zasedanje, ki ga je vodil predsednik pristaniške ustanove dr. Zanetti. Poročilo o delu komisije, ki je bila zadolžena, da preuči vprašanja produktivnosti dela v pristanišču, je podal predsednik Angeli. Poudaril je, da se je produktivnost dela in tehničnih naprav v luki v zadnjem letu nekoliko povečala, da pa obstajajo še vedno dejavniki, ki ovirajo hitrejši razvoj v tej smeri. Tako je še premalo razvita mobilnost delovne sile, kar pa bo v znatni meri lahko omilila nedavna združitev treh kompanij pristani-ščnikov v enotno organizacijo. Sledilo je poročilo predsednika komisije za pristaniško delo Ro-vellija, ki je poudaril, da so bili v zadnjem letu na tem področju doseženi precejšnji uspehi, predvsem z uporabo elektronskega računalnika, s pomočjo katerega med dru- gim pravočasno ugotavljajo potrebo po delovni sili na raznih področjih pristaniškega dela. Komisija se je med drugim ukvarjala tudi z vprašanjem novih tarif za pristaniške storitve, ki bodo stopile v veljavo 1. januarja prihodnjega leta in ki bodo, kot vse kaže, za okrog 30 odst. višje od sedanjih. O reorganizaciji struktur pristaniške ustanove pa je poročal predsednik tretje komisije, generalni ravnatelj luke ing. Colautti. Ustanova je v zadnjem letu decentralizirala nekatere službe ter okrepila strokovni kader, pri čemer je upoštevala predvsem zahtevek pravočasnega programiranja nadaljnjega poslovanja luke. Poročilom je sledila razprava, v katero je prvi posegel tržaški župan Cecovini. Govornik je naglasil, da je na prvi konferenci o tržaškem pristanišču predstavil svoj »načrt Trst* — se pravi načrt, po katerem naj bi EGS finansirala speljavo novih cestnih in železniških zvez med Trstom in Srednjo Evropo — v tem času pa je evropski parlament to zamisel načelno sprejel, še vedno pa se v Strasbourgu čaka, da bo NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA 0 ZAPOSLITVI DELAVCEV SIRT ŠE NI STEKLA ZADNJA BESEDA Sklep o pogodbi z zadrugo za čiščenje mestnih parkov po daljši razpravi vrnili v ponovno proučitev pristojni komisiji V vrsti upravnih sklepov, ki jih je tržaški občinski svet na sinočnji seji na hitro odpravil samo z dviganjem rok, je bil tudi sklep, ki je nasprotno izzval veliko besed, ni pa bilo običajnega dviganja rok, ki bi predloženi sklep potrdilo ali zavrnilo. Sklep je tako romal nazaj v pristojno komisijo, kjer ga bodo znova proučili. Za kaj pravzaprav gre? Vprašanje je zelo resno in je imelo v tržaški javnosti velik odmev. Nanj je z vso odločnostjo opozorila zlasti enotna sindikalna zveza. Gre za brezposelne delavce bivšega podjetja Vetrobel, ki že dolgo čakajo na primerno zaposlitev. Vseh brezposelnih je še 161. Večja skupina teh, zlasti starejših delavcev, ki so le nekaj korakov od upokojitve, a jim je zelo težko najti v tistih letih novo zaposlitev, ki bi jim omogočila socialne dajatve, potrebne za dostojno upokojitev, je ustanovi' zadrugo za pomožno čiščenje mestnih parkov in zaprosila občino, da bi vzela v zakup to službo. S tem bi torej 56 priletnih delavcev podjetja SIRT, katerim kljub pogodbi o mobilnosti dela, ki je bila sklenjena preteklega maja na deželi, in kljub obljubam Združnja industrijcev in drugih or ganov, še niso poskrbeli delovnih mest, končno našlo svojo zaposlitev. Sklep o podpisu enoletne pogodbe, ki bi se jo dalo nato podaljšati, med tržaško občino in zadrugo, s katero bi jim dali v zakup čiščenje mestnih parkov za 910 milijonov lir, so sinoči po predhodni razpravi v pristojni komisiji predložili občinski skupščini, ki pa se, kot rečeno, še ni dokončno izrekla. Svet si je bil sicer enoten v oceni, da je treba delavcem zagotoviti zaposlitev, saj se ta žalostna zadeva bivše steklarne nesramno vleče že preveč let. Na dan pa so prišla določena nasprotja glede oblike celotne operacije. Sklep je v bistvu blokirala skupina krščan ske demokracije, ki je s svetovalce ma Cantonijem in Orlandom izrazila vrsto pomislekov glede tehnično juridičnih aspektov, ki pa jih ni v podrobnostih utemeljila, kakor tudi ni predložila nobenega konkretnega popravka. Nasprotno je komunistična skupina predložila kar enajst popravkov, od katerih je občinski od bor zavrnil samo dva, ki pa sta bistvena, saj želi KPI z njima preprečiti, da bi prišlo do privatizacije javnih služb, v tem primeru smetar ske službe, kar je že bila svojčas težnja Liste za Trst. V razpravo o tem vprašanju so po- segli po vrsti Cantoni (KD), Lokar (SSk), A$santi (KPI), De Paolo (MSI), Ercolessi (PR), Monfalcon (KPI) in Orlando (KD), predlog sklepa pa je orisal podžupan Seri. Usposobljenosti tečaj za kurjače Združenje industrijcev je pozvalo deželno upravo, naj ustanovi tečaj za poklicno usposabljanje kurjačev. Na tržišču je namreč občutiti izredno pomanjkanje te delovne sile, kar seveda škodi krajevnemu gospodarstvu. Deželna uprava je povabilo Združenja industrijcev sprejela in je vključila v deželni načrt za poklicno usposabljanje tudi omenjeni tečaj, ki se bo začel v prvi polovici januarja prihodnjega leta ir bo 'traja' približno štiri mesece. Tako se bodo interesenti lahko takoj vpisali na usposobljenost™ izpit, ki bo v Trstu v drugi polovici prihodnjega junija. Vse informacije nudi deželni inštitut za poklicno usposabljanje. italijanska vlada vložila formalno zahtevo po uresničitvi načrta. Po pravilih evropske skupnosti se take pobude lahko sprožijo le po posegu zainteresiranih vlad, zaradi česar bi morala deželna uprava nastopiti v Rimu. da bi osrednji organi s svoje strani pritisnili na vodstvo EGS. Cecovini je nato zavrnil obtožbe, da bi bila občinska uprava kriva za zamude pri gradnji hitre ceste, ki bo povezovala pomol VIL s kamionsko cesto 202, v zvezi s problemom novih prometnih infrastruktur pa je poudaril nujnost speljave nove prometnice iz starega pristanišča mimo Bar-kovelj na kraško planoto, in povezave med starim in novim pristaniščem s predorom, ki naj bi ga izvrtali pod morjem nekako od Rojana do Sv. Andreja. Kar zadeva izboljšanje prometnih zvez med luko in zaledjem, pa se je Cecovini izrekel za sodelovanje s sosednimi državami in še zlasti z Jugoslavijo. Sledil je nastop predsednika pokrajinske uprave Carboneja, ki je dejal, da se z nujnostjo okrepitve tržaškega pristanišča strinjajo vse komponente tukajšnjega življenja, katerih mnenja se glede drugih zadev, tudi izrazito gospodarskega značaja, včasih močno razhajajo. Enotnost gledišč naj bi se izrazila tudi pri podeljevanju pomoči iz Sklada za Trst, ki je v zadnjem času pustil nekako ob strani tržaško pristanišče. Za zvezo industrijcev iz tržaške pokrajine je na to nastopil dr. Quattrocchi, ki se je zavzel predvsem za izdelavo regulacijskega načrta za pristanišče in za podaljšanje veljavnosti tako imenovanih funkcionalnih avtono mi j. V imenu trgovinske zbornice in pokrajinske gospodarske kon-zulte je nastopil član vodstva zbornice Audoly. ki je opozoril na le-tošnie nazadovanje prometa v pristanišču in izrazil bojazen, da bo do nove tarife po novem letu še bolj zavrle poslovanje s tujimi dr žavami. Kar zadeva luške strukture je govornik dejal, da je v pristanišču občutili, pomanjkanje o-perativnih površin ter .je v tej zve zi predlagal, naj bi se pristaniška ustanova in ustanova za industrijsko cono dogovorili za razširitev luškega območja na del doline pri Orehu. V razpravo je posegel tudi novoizvoljeni konzul enotne kompanije pristaniščnikov Hikel, ki je prikazal pomen združitve nekdanjih treh kompanij za hitrejše poslovanje v pristanišču ter naglasil, da predstavlja ta dogodek — pri katerem je prišla še posebej do izraza dobra volja vsega delavstva, zaposlenega v pristanišču — najvažnejši korak naprej v smislu sklepov, ki so bili sprejeti pred letom dni na I. konferenci o našem pristanišču. Konferenca se bo nadaljevala danes dopoldne z drugimi najavljenimi posegi, popoldne pa bodo organizatorji povzeli glavne zaključke. DEŽELA PRISPEVA ZA TO 1,7 MILIJARDE LIR MLEČNO TOVARNO ALA V TRSTU ODKUPIJO «LATTERIE FRIULANE Obral dobavlja poleg svežega, pasteriziranega in steriliziranega mleka še sir, maslo in jogurt Deželni odbor je odobril nakazi lo prispevka milijarde in 709 mili-janov lir zadružnemu konzorciju «Latterie Friulane* iz Vidma. Ta bo sredstva porabila za odkup tovarne mlečnih izdelkov na Reški cesti št. 84. v Trstu, ki je last delniške družbe ALA s sedežem v kraju Ca-salecchio sul Reno. Družba se bavi tako z odbelavo mleka in izdelovanjem mlečnih izdelkov kakor z njihovo prodajo v vsedržavnem merilu. Tržaški obrat zaposluje danes o-krog 50 oseb, katerim velja prišteti še zunanje sodelavce. Dnevno postavi na tržišče okrog 370 hektolitrov svežega mleka v zavojčkih, ki jih porabnik lahko odvrže, poleg tega proda dnevno 100 hektolitrov steriliziranega mleka dolge ohranitve, pa še 18 stotov masla in sira. V tovarni so tudi naprave za pasteriziranje pitnega mleka. Predvsem značilno pa je to, da v njej pripravljajo jogurt, katerega prodajo dnevno blizu 8 hektolitrov, oziroma, da je sistem, po katerem jogurt izdelujejo, edini v Italiji. Ciij odkupne operacije naj bi bil — po izjavah pristojnih deželnih oblasti sodeč — zagotoviti tržaški tovarni nadaljnji obstoj in razvoj obrata obenem pa vtisniti zadružnemu konzorciju »Latterie Fri- ulane* pečat deželne razsežnosti. To naj bi zojet pomenilo izpopolniti razpoložljive tehnične strukture in tako čedalje učinkoviteje in izdatneje streči povpraševanju po mleku, maslu in siru. Kakor pripominjajo v krogih, ki so se odločili za omenjeno opera cijo, doteka danes mleko v tržaški obrat z najrazličnejših strani, po novem pa naj bi ga dobavljali samo živinorejci iz tržaške in drugi' \ po krajin Furlanije - Julijske krajine. Jutri odprtje novega centra za krščansko dejavnost Jutri bodo na Škorklji svečano odprli novi Center za formativno in kulturno krščansko dejavnost. Odprtja se bo udeležil tudi tržaški škof Lorenzo Bellomi. Novi socialni center bo v restavrirani vili »Geiringer* in ga bodo poimenovali po sv. Benediktu, patronu Evrope, katerega prav letos poteka tisoč šeststoletnica rojstva. Tržaški škof vabi ob tej priložnosti vse Tržačane, da se svečanega odprtja udeležijo, saj bo novo središče namenjeno vsem, ki bi se ga radi posluževali, predvsem pa mladini. SEJA ZG0NIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Zahteva po globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti Resolucijo so svetovalci odobrili soglasno - Oblikovali so občinsko posvetovalno komisijo za kulturo in šport Na četrtkovem občinskem svetu v Zgoniku so soglasno izglasovali resolucijo o globalni zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki so jo v svojih posegih orisali župan Guštin in načelnika obeli svetovalskih skupin. Resolucija vsebuje zahtevo, na o-snovi republiške ustave, posebnega statuta avtonomne dežele F-JK, o-simskega sporazuma in vseh dosedanjih obljub vlade ter političnih strank, naj vlada in parlament odobrita ustrezen enoten zakon za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, zalo naj komisija Cas-sandro zaključi svoje delo in izreči vladi obdelano gradivo. Resolucija vsebuje tudi priporočilo, naj se u-upoštevajo zamude in obljube, ki so se nakopičile s strani vlade in strank ustavnega loka in zahteve s strani prizadete manjšine in poudarja nasprotovanje vsaki obliki podrejanja zaščite številčnemu razmerju med večino in manjšino. Zato zgoniški oočinski svet na o-snovi omenjenih razlogov izraža u-panje in prepričanje, da ne bo prišlo do nadaljnjih zastojev v izvajanju osimskega sporazuma in da bodo zaključki posebne paritetne vladne komisije za preučevanje problemov v zvezi z zaščito slovenske .................................................m...lliilIlllIli.iMMlililIliUIllilllliilIllIimllllllMilln.11,111. POROČILO BIASUTTIJA DEŽELNEMU ODBORU Zaradi omejenih bančnih posojil je gradbeniški sektor v težavah Zasebniki in zadruge že grozijo, da ne bodo dokončali začetih del, s čimer ne bi bilo v deželi dograjenih 5 tisoč stanovanj Gradnja novih stanovanj je ta čas tako vprašanje, ki razburja javno mnenje, predvsem pa tiste dru žine, ki nimajo še dostojnega do ma. Kaže, da se bo položaj zaradi zadnjih omejevalnih ukrepov pri posojilih še zaostril in o tem je razpravljal tudi deželni odbor, ki se je sestal pod predsedstvom Antonia Comellija. Odbornik Biasutti .je na seji odbora predocil težak položaj, v katerem se nahajajo zadruge in tudi zasebniki, ki za svoje gradnje, nakup in popravilo stanovanj ne dobijo od kreditnih zavodov posojil. Biasutti je med drugim dejal, da dobiva te dni ravnateljstvo za javna dela več in več pozivov, v ka terih zasebniki in zadruge ne izključujejo možnosti, da bodo prekinili gradnjo na posameznih gradbi ščih, pač zato. ker ne dobijo potrebnega posojila. Deželni odbornik je ob tem naglasil, da je položaj izredno zaskrbljujoč, saj bi se kljup deželnemu financiranju in v bodo če predvidenim podporam ustavila dela in pobude, ki bi v deželi zagotovile 5 tisoč novih stanovanj. OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA RDEČA ZVEZDA IZ SALEŽA Res zadovoljiv odziv vabilu «več mladine v prosvetno društvo» Geslo «Več mladine v prosvetno društvo*, pod katerim se je pred dvema letoma Odvijal občni zbor PD Rdeča zvezda iz Saleža. je padlo na rodovitna tla, sa.j se je v društvo vključilo veliko mladih ob čanov iz vsega območja zgoniške občine. Prav na sinočnjem občnem zboru PD Rdeča zvezda v Saležu ki se .je prav ob tej priložnosti preimenovalo v Kulturno društvo Rdeča zvezda, so formalno ustano vili mladinski odsek, znatno pomla jen pa je tudi odbor Poleg številnega članstva so se občnega zbora udeležili tudi gostje, ki so prinesli pozdrave in sicer Voj ko Slavec za Zvezo slovenskih kul turnih društev, Miloš Budin za ob čino Zgonik, Tamara Blažina za ŠK Kras in Milko Križman za KD .........IH............I...»IIIIIIIIIIIHIIIIIII.Illllllllllllllllllllllllllll..IIHimil. MIROSLAV PAHOR-BRANKO 60-LETNIK Danes slavi svojo 60 letnico Miroslav Pahor - Branico, ki je v zamejstvu zelo znan in cenjen družbenopolitični delavec, ki se je ved no boril in se še bori za pravice slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zaradi tega ne moremo kar tako mimo njegovega življenjskega jubileja, ne da bi napisali vsaj ne kaj vrstic in podatkov o njegovem življenju in dolgoletnem delovanju. Branko — pod tem ilegalnim i-menom je najbolj poznan, se je rodil 22. novembra 1920 v Dolu pri Doberdobu. Kot zaveden Slovenec in antifašist se je že leta 1942 aktivno vključil v NOB. Lela 1943 je postal član KPS in bil sekretar celice v domačem kraju, nato se kretar rajonskega komiteja KPS za okraj Doberdob Ronke. od januar ja 1944 do združitve okrožij junija 1944 član Okrožnega komiteja KPS za Kras. nato član okrožnega komiteja za Srednjeprimorsko okrožje do osvoboditve. Na okrožni skup ščini oktobra 1944 je bil izvoljen za člana Okrožnega NOO za Sred njeprimorsko okrožje. Po osvoboditvi je prišel v Trst 1» je postal član Okrožnega komi teja KP za Tržaško okrožje nato član Izvršnega komiteja KP STO in organizacijski sekretar. Od leta 1955 do razpusta je bil član Izvršnega odbora Neodvisne socia listične zveze. Prestopil je nato v PSI in je sedaj član deželnega od bora stranke za Furlanijo Julijsko krajino, član pokrajinskega od bora Tržaške federacije PSI in predsednik slovenske komisije pri PSI. Te funkcije opravlja Pehar že veliko let in v svojstvu predsednika slovenske komisije pri PSI je bil tudi dvakrat v Rimu z enot no slovensko delegacijo, ki je zahte vala od najvišjih predstavnikov i tali;anske republike zagotovila za pravice vseh Slovencev v Italiji. že več let je' tudi predsednik u pravnega sveta družbe «Dom» Skratka, pri svoiih 60 letih ima Mi rvslav Pahor - Branko že celih 37 let aktivnega političnega udejstvo vanja za sabo. Že zaradi tega je njegov delež za uveljavitev enakopravnosti in pravig naše narodnostne skupnosti velik. Ob življenjskem jubileju se čestitkam in voščilom svojcev in prija tel ev pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. Želimo mu še mnogo let plodnega delovanja. Kraški dom. V predsedniškem poročilu je Jož ko Obad ugotovil, da so društveni prostori postali že pretesni in so stalno zasedeni, zato komaj čakajo na dograditev kulturnega centra v Zgoniku. Društvo potrebuje še no vih kadrov in zato naj pristopi vsa mladina, da s kulturo pokažemo kot narod vso svojo aktivnost in bit nost. Mladina si želi novih oprije mov. za kar je treba ustvariti po tajnica Anica Guštin por. Kralj je naglasila, da je kulturna dejavnost izredno učinkovita obramba proti asimilaciji. Kultura ima pravzaprav široki vsebinski pomen, saj zajema vse ustvarjanje in delo človeka, mladina pa 'naj bo temeljni nosilec teh pobud. Mladinski odsek, ki ima na razpolago tudi nov gramofon, bo imel stike z vsemi naprednimi mladinskimi organizacija mi, prirejal bo okrogle mize, družabne večere in izlete. Mladinska folklorna skupina, ki je bila usta novl.iena pred dobrim mesecem bo pričela z vajami konec tega mesp ca. Nato je Guštinova nanizala vse pobude in dejavnost društva v dve letnem obdobju. Pozvala je tudi o stale mlade, ki niso še nikjer vklju čeni. naj prestopijo prag kulturnega društva. Po blagajniškem poročilu Bojane Furlan, iz katerega izhaja, da so prostovoljni prispevki glavni vir do hodkov, je pevovodja Janko Simo neta nanizal vse nastope moškega ženskega in mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda od januarja 1979 dalje, vaditeljica folklore Ne va Ferluga pa je poročala o dejav nosti otroške folklorne skupine, ki prehaja v tretjo sezono delovanja in ki jo tvori skupina 60 otrok. Novoizvoljeni odbor sestavlja naslednjih 17 članov: Bojana Furlan. Rado Milič, Jožko Obad, Bruno Pegan, Silvan Počkaj, Anica Rebula, Zvonko Rebula in Nevenka Škrlj iz Saleža, Igor Castellani in Klavdij Trobec iz Gabrovca, Anica Guštin in Anita Milič iz Bri-ščikov, Robert Kante in Neva Milič iz Repniča, Jožko in Livijo Milič iz Zgonika ter Sonja žužek por. Colja iz Samatorce. B. S. • Vsedržavni svet združenja časnikarjev je dal navodila deželnim svetom, da črtajo s seznama poklicnih novinarjev vse tiste, ki niso plačali letne takse. Podoben ukrep bodo uvedli tudi proti tistim časnikarjem, ki še niso sporočili številke svoje davčne izkaznice. To se dogaja v izredno napetem trenutku, ki ta čas pestijo stanovanjski sektor, saj bodo v prihod njih mesecih zapadle vse zakonske podaljšave glede izgonov in bodo posamezne družine spet na cesti. Položaj Da je toliko bolj zaskrbljujoč, če pomislimo, da zaradi omejitev pri posojilih trpijo tudi področja, ki jih je prizadel potres in ki bi morala biti deležna posebnega tipa posojila. Skratka, ukrep se sprevrača na vse, ki so zainte resirani pri gradnji stanovanj in tudi na investicije za gradbeni sektor. saj ne bo mogoče zadovoljiti potreb prebivalcev. m:..n. Deželni odbornik Biasutti je ob koncu svojega poročila tudi nagla sil, da je sedanja ustavitev noso-jil še en dokaz, da se v Italiji vodi stanovanjska politika le do na vodilu bank in v skladu z njihovo linijo, kar pa je še toliko bolj ab surdno ko pomislimo, da so banke javne ustanove in da je gradbeniški sektor v krizi, predvsem v Tr stu. Deželni odbor je nato na predlog Biasutti ja odobril še dodatno podporo iz družbenega sklada občinam, ki bodo morale poskrbeti za oodno ro manj premožnim prebivalcem za izplačilo najemnin. Med drugim pa občine same ne izčrpajo sredstev, ki so na razpolago pri družbenem skladu. političnimi silami, da bi država ponovno zagotovila finančne prispevke za celovito uresničitev obnove prizadetih področij. Kooperacija med Italijo in Jugoslavijo v ribolovu na Jadranu Konec decembra zapadejo vsa dovoljenja, ki so jih . jugoslovanske oblasti izdale italijanskim motornim čolnom za ribarjenje v jugoslovanskih teritorialnih' vodah. Ob tej ugotovitvi je Emil Vlačič, predsednik republiškega komiteja Hr-vatske za stike s tujino poudaril, da se bo moral v prihodnje ribolov v Jadranskem morju razvijati le preko italijansko - jugoslovanskih družb. Dodal je tudi, da bi se morala zboljšati kooperacija v tem sektorju med Italijo in Jugoslavijo. Za ustanovitev mešanih družb na tem področju so v Jugoslaviji za interesirane Slovenija, Hrvatska in črna gora. narodnostne skupnosti vzpodbudni in apelira na vlado ter vse demokratične sile v parlamentu, naj se konkretno zavzemajo za pozitivno izvajanje osimskega sporazuma in to v korist nadaljnjega razvoja dobrih odnosov med obema državama podpisnicama, prebivalstva obmejnih področij in tvornega sožitja med pripadniki slovenske in italijanske narodnosti. Zato zgoniški občinski svet pričakuje, da bo odobren zakon, ki bo lahko zadovoljil Slovence in tudi že visoko stopnjo prijateljstva med italijanskim narodom ter narodi in narodnostmi sosednje in prijateljske republike Jugoslavije. Od ostalih točk dnevneg reda naj v prvi vrsti navedemo ustanovitev občinske tehnično posvetovalne komisije za kulturo in šport, za katero so glasovali vsi svetovalci in jo sestavljajo župan Jože Guštin, Biloš Budin, dr. Stane Budin, Jože Gruden ter predstavniki društev ŠK Kras, PD Rdeča zvezda in. Mladinskega krožka. Župan je obenem najavil, da bo uprava predlagala ustanovitev še dveh komisij, in sicer za šolska vprašanja in pa za kmetijstvo. Po odobritvi obračuna za finančno leto 1979 z glasovi svetovalske večine so še določili uporabo upravnega preostanka v znesku 62 milijonov lir. S temi sredstvi bodo uvedli me-hanografsko službo, krili primanjkljaj Kraškega vodovoda, izvršili nujna dela na poslopjih osnovnih šol, odplačali bodo zemljišča za razširitev pokopališča v Zgoniku 'n u-redili vhod le-tega, krili bodo večje stroške v tehničnem in tajniškem konzorciju ter bodo poverili nalog načrtovalcu, da pripravi projekte za ureditev občinskih poslopij. -bs- OB SINDIKALNEM SPORU Predsednik pokrajine Carbone včeraj v tovarni GMT Predsednik tržaške pokrajine dr Gianfranco Carbone se je včeraj zjutraj na sedežu tovarne Velikih motorjev sestal s predstavniki tovarniškega sveta in upraviteljem podjetja ing. Lippijem. Tema pogovorov .je bila prekinitev pogajanj v zvezi s tovarniško integrativno platformo. Predstavniki tovarniškega' sveta in uprave so predočili predsedniku pokrajine svoja stališča, dr. Carbone pa je poudaril važnost, da bi cbe strani čimprej našli skupni jezik, kar bi bilo seveda v korist celotnemu razvoju tržaškega gospodarstva. Predsednik pokrajine je tudi de al, da pokrajinska uprava z zanimanjem spremlja potek dogodkov in zaželel čimprejšnjo rešitev spora. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO Parlamentarci KD o pobudah za industrijski razvoj Na sestanku krščanskodemokrat-skih parlamentarcev iz F-JK, ki mu je predsedoval deželni tajnik Brai-da, so med drugim podrobneje proučili vlogo, ki bi jo morala imeti industrializirana področja Trsta in Tržiča za odpravo vseh teritorialnih razlik, ki je cilj deželnega razvojnega načrta. Deželni parlamentarci KD so se podrobneje obvezali, da se bodo na parlamentarni ravni zavzeli za čimprejšnjo odobritev vladnega zakonskega predloga o podaljšanju davčnih olajšav, s katerimi bi stimulirali industrijski ra zvoj. Na osnovi poročila deželnega odbornika Varisca, je oil govor tudi o obnovi Furlanije in o parlamen-tani pobudi, ki bi jo treba sprejeti v sodelovanju z zainteresiranimi Gabonski veleposlanik v Trstu PREISKAVA O KOKA - VESELICAH Še en obtoženec od včeraj v koronejskem zaporu Maks I. se je včeraj popoldne javil tržaškim preiskovalcem — Zasliševanje Cesareja Tudde Vesni in Igorju rojstvu malega UROŠA čestita ob delovni kolektiv Glasbene matice Včeraj se js trudil na obisku v naši deželi gabonski ambasador v Italiji Edouard Teale. Med drugim je bil predstavnik iz Gabona na o-bisku pri tržaškem županu Ceco-viniju, sestal pa se je tudi z deželnim odbornikom za prevoze Ri-naldijem in predsednikom konzorcija Friulgiulia Geppija. V daljšem razgovoru so predstav niki krajevnih oblasti z gabonskim ambasadorjem pregledali možnosti povečave stikov in izmenjav med našo deželo in to afriško državo. Gabon je namreč močno zainteresiran za uvoz najmodernejših tehnologij in prav na tem področju igra FJK važno vlogo. Včeraj se je ob 15. uri predal tržaški sodni oblasti Milančan Maks I., za katerega je tržaški preiskovalni sodnik izdal zaporni nalog Tudi zadnji aretiranec izhaja iz mi lanskega ambienta visoke mode, v Trst pa je prišel v spremstvu bra ta Maurizia in milanskega odvet nika Fratantonia. Dr. Staffa je izprašal najprej Maksa I.. potem pa še njegovega brata. Med zasliševanjem slednje ga so prišli na dan nekateri novi elementi, zaradi katerih je preisko valni sodnik tudi njega obtožil ka znivih dejanj, čeprav ga je za zda.i pustil na prostosti. Tudi včeraj je dr. Staffa zasl! ševal aretirance ir. sicer Milanča na Cesareja Tuddo, ki je. kot ka že, eden glavnih obtožencev. Preiskava o širjenju kokaina v našem mestu se zadnje dni mrzlič no nadaljuje, saj bo preiskovalni sodnik poskušal zaključiti preisko valni postopek do 18. decembra, ko bo baje sestavil obtožnico ter pre dal akte sodišču v nadaljnji po stopek. Kriška delegacija na obisku v Gribljah Na povabilo tamkajšnje krajev ne skupnosti je pred kratkim obiskala Griblje na Dolenjskem delegacija KD Vesna. ŠD Mladina in kriške sekcije VZPI - ANPI, ki je imela razgovore s predstavniki krajevnih družbeno - političnih organizacij. Osrednja tema razgovorov je bilo nadaljnje sodelovanje med Križem in Gribljami tako na športnem kot na kulturnem področju. Prvi korak tega sodelovanja je bil, kot znano, zelo uspelo gostovanje kriškega moškega pevskega zbora Vesna v Gribljah. letnega elektrikarja Maria Randaz za, doma na Trgu San Luigi 10. Randazzo se je poškodoval, na gradbišču podjetja IACP pri Roco lu Melara: dvignil je okenski o-kvir in pri tem se mu je spodrsnilo. Zdravniki so ugotovili rane na levi roki in zlom prsta. Skoraj istočasno so na ortoped skem oddelku sprejeli tudi mehanika 23-letnega Guida Furlana iz Ulice delle Rose 3/A in 27-letnega Marina Terzaia iz Ulice San Pan-taleone 2. Oba sta se ponesrečila, medtem ko sta montirala rezkalni stroj v mehanični delavnici Fomt v Ulici della Tesa 46. Prvi bo o-kreval v 15 dneh, drugi pa se bo zdravil 20 dni. PD SLAVEC Ricmanje - Lug priredi danes, 22., in jutri, 23. novembra, v Kulturnem domu v Ricmanjih II. RAZSTAVO DOMAČIH VIN Poskrbljeno za jedačo in pijačo. Zabaval vas bo ansambel «POMLAD». Vabljeni! PD PRIMOREC TREBČE vabi na gostovanje amaterskega odra «Jaka Štoka* s komedijo GOSPOD EVSTAHIJ S PROSEKA danes, 22. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah Razna obvestila Miijska občinska podporna usta nova (ECA) obvešča morebitne t teresente, da je podaljšan rok v žitve prošenj za udeležbo oa J® ni natečaj za eno mesto sela - c vaja do 31. decembra 1980. Krožek Foto Trst vabi vse ljubitelje fotografije na sestanek, k' v torek, 25. t.m., ob 20. uri v Prostorih Dijaškega doma »Srečko h sovel* v Ut. Ginnastica 72. Sest~. nek bo v starem poslopju, zgorel vhod, desna vrata Vabljeni so t® ko starejši fotoamaterji, kot tum najmlajši. Naša vrata so na stezaj odprta vsem. S sabo prinesite _sV je izdelke. V poštev pridejo crn bele fotografije srednje velikosti te dia 24x36. Nasvidenje! V Prosvetnem domu na Opri®® gostuje jutri, 23. novembra, 16.30 pevski zbor »Slovenski šop* iz Mačkolj pod vodstvom Ljut®* Smotlak. V sklopu športnega združenja bo začel že v prihodnjih dneh a lovati «Krožek za rekreativno uaej stvovanje — Trst», ki ga sestav J jo naslednje organizacije: Zvez vojnih invalidov NOV, Združenj aktivistov osvobodilnega gibanja Tržaškem ozemlju, Društvo s^°Ye„. skih upokojencev v Trstu, Vsedrž® no združenje partizanov Italije z tržaško pokrajino. Namen krožka bo nuditi članori vseh teh organizacij (v glavne gre za starejše osebe) športno 1 kreacijo v obliki primerne telova°' be, balinarske ter šahovske sejte je ter še drugih rekreativnih deja ' nosti, vse v interesu boljšega žara ' stvenega in psihičnega počutja deležencev. Gre za zelo pomembno pobudo, ki bo po našem naletela tudi h1®® aktivisti dovolj zanimanja. W naprošamo vse aktiviste, ki bi_ želeli vpisati v omenjeni kroze®; da-seajči»prej zglasijo osebno ® po telefonu na našem sedežu ” u Petronio 4, telefon 73308® vsak d* od 10. do 12. ure in na sedežu Vsedržavnega združenja partizanov 'j tali je za tržaško pokrajino v U0a Crispi 3, tel. 730-306, vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do te' ZAČASNA zaposlitev CESTARJA NA REPENTABRU Repentabrska občinska uprava b° začasno sprejela v službo delavca-cestarja za skupno 90 dni. Interesenti morajo vložiti prošnjo na navadnem papirju najkasneje do 28. t.m. —bs— Ob smrti bivše uslužbenke Pi®* Doles izrekata ZTT in Primorski dnevnik iskreno sožalje svojcem. Dne 20. novembra nas je zapu- stil Mario Sedmak Pogreb bo danes, 22. novembra, ob 10.45 iz hiše žalosti v Križu št. 302. Žalostno vest sporočajo svojci i® drugi sorodniki. Trst, 22. novembra 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) Tri lažje nesreče na delu Na ortopedski oddelek glavne bolnice so včeraj popoldan, okrog 16. ure, sprejeli tri delavce, ki so se ponesrečili na delovnem mestu. Prvega so prepeljali v bolnico 40 Za vedno nas je zapustila naša ljubljena sestra in teta PINA DOLES Pogreb bo danes, 22. novembra, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v barkovljansko cerkev, kjer bo sv. maša ob 12. uri. Žalostno vest sporočajo svoje! Barkovlje, Tržič na Gorenjskem, Melbourne, 22. 11. 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) 22. novembra 1980 Gledališča SSG Danes, 22. t.m., ob 19.30 bo Slovensko stalno gledališče iz Trsta gostovalo v Kranju jutri, 23. ‘■m., (A) 15.30 pa v Mestnem gledališču v Ljubljani s Pirandellovo komedijo «človek, zverina in čednost*. avditorij . Danes ob 20.30 za ciklus «Štirje italijanski avtorji* bo predstava vEros e Priapo* Carla Emilia Gad-0a s Patrizio De Claro. Informacija in abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti ter pri blagajni gledališča Rossetti pred pričetkom predstav. Od 26. t.m. «Un marziano a Roma* Ennia Flaiana. • * # Jutri ob 11. uri bo ob sodelovanju s tržaškim sedežem RAI in de-‘Olnim Teatrom Stabile ter gledališčem Verdi drugo srečanje v okvi-fu novega cikla. Po začetku z Vi-valdijem se bo predstavil pihalni 'ansambel gledališča Verdi pod vodstvom Sergia Siccardija, ki se je *e uveljavil v preteklih letih. Na Programu so izvirna dela za tovrstne ansamble Johanna N. Hummla, Donizettija in Ludvviga van Beethovna- Ansambel sestavljajo člani .Ver uljevega orkestra, ki so se združili Pred dvema letoma za izvajanje pomembnih del iz komornega reper-marja, ki se poredkeje pojavljajo v koncertnih dvoranah. 2a jutrišnji koncert je prodaja Vstopnic po enotni ceni 1.000 lir pri Piagajni v Pasaži Protti. Slovensko deželno gospodarsko združenje Trst - Gorica vabi na REDNI OBČNI ZBOR ki bo jutri, 23. t.m., ob 8’. uri v prvem in ob 9. uri v drugem sklicanju v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Kino Ariston 16.45—22.00 «Selvaggina di Passo». Režija Fass Binder. Barv-m film. ^azionale Zaprto. t(,en 16.30 «Ho fatto splash*. Mauri-zio Michetti. Barvni film. 16.30 «L’aereo piu pazzo del pinondo*. Barvni film za vsakogar, k-vcelsinr 16.00 «1 cavalieri delle 'unghe ombre». Barvni film za vsakogar. "fattacielo 16.00—22.15 «Mia moglie č una strega*. Renato Pozzetto. Eleonora Giorgi. Barvni film. ,enice 16.00 «Fico dTndia*. Renato Pozzetto. Barvni film za vsako- Mgar- pignon Zaprto. ‘Uodrammatico Zaprto. Aurora 16.00 «Zucchero, miele e pe-Peroncino*. R. Pozzetto, E. Fe-Uech, P. Franco. Barvni film. vvistallo 16.00 «American Gigoio*. Barvni film. Prepovedan mladini . Pod 18. letom. vittorio Veneto 16.15 «Kramer con tro Kramer*. D. Hoffman, M. Streep. Barvni film. t-apitol 16.30 «Cot dow — dimensio-Pe O*. Barvni film za vsakogar, moderno 16.30 «L’ultima coppia spo-v sata*. Barvni film za vsakogar. Vo,ta 16.00 «Professor Kranz, tede-sčo di Germania*. P. Villaggio. Parvni fjlm za vsakogar. Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega poklic-**ega zavoda za industrijo in obrt 5Poroča, da bo v ponedeljek, 24. Uuvembra, ob 17. uri roditeljski sestanek na sedežu šole (Ul. San Ci-‘mn 161. Vabljeni vsi starši. Prosveta PD Primorec - Trebče priredi uanes, 22. t.m., od 18. do 22. ure ‘n jutri, 23. t.m., od 10. do 13. ure J Ljudskem domu v Trebčah «se-leUi knjige«. Vabimo te, da si knji-ge ogledaš! PD Rdeča zvezda obvešča svoje elane in prijatelje, da je v teku nabiralna akcija za nakup novih o-olek pevskemu zboru. Jutri v Trstu brigadirski popoldan Mladinski odbor SKGZ priredi jutri, 23. t.m., v Trstu srečanje zamejskih brigadirjev, ki so sodelovali na mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji in v Jugoslaviji. Namen srečanja, ki bo na stadionu «1. maj» (Vrdelska cesta) s pričetkom ob 16. uri, je, omogočiti snidenje zamejskih brigadirjev in neposredno seznanjati širši krog mladih z brigadirskim življenjem, ki je po svoje enkratno doživetje. Na programu je med drugim krajši brigadirski kulturni spored ter predvajanje diapozitivov o MDA '80. Srečanja se bodo udeležili tudi brigadirji obmejnih OK ZSMS iz Nove Gorice, Tolmina, Sežane in Kopra. Na nedeljsko brigadirsko srečanje v Trstu so še posebej vabljeni vsi tisti mladinci, ki so se v zadnjih letih udeležili MDA ter pohoda AVNOJ. Vabljeni so tudi tisti, ki so se leta 1976 udeležili solidarnostne akcije zamejske mladine v Bardu (Beneška Slovenija) ter vsi «starejši mladinci*, ki so takoj po vojni sodelovali na raznih MDA v Jugoslaviji. Vsem brigadirjem priporočamo, naj ne pozabijo brigadirske srajce. Obvestilo Kmečke zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozarja vse vinogradnike, da morajo prijaviti najkasneje do 29. novembra količino pridelka leta 1980. Prijave vina sprejemajo pristojni občinski uradi, za tržaško občino pa tudi občinske izpostave. Pridelek vina lahko vi nogradniki prijavijo tud v uradih Kmečke zveze ob uradnih urah. Za dolinsko občino sprejemajo pri jave vina na županstvu, od 8. do 11. ure, v sobi številka 5. Obenem bodo vinogradniki lahko vpisovali tudi osmice za leto 1980 1981. Za nabrežinsko občino sprejemajo prijave vina na županstvu, soba 16, od 9. do 11.30. Kmečka zveza bo tudi v nabrežinski občini orga nizirala službo izpolnjevanja prijav po vaseh in sicer: V šempolaju, v starem otroškem vrtcu, v ponedeljek, 24. 11., od 16.30 do''18.3()v»-v NabrežinijOivv prostorih občinske knjižnice, v torek, 25. 11.» od 16.30 do 18.30; v .Cerovijah pri Ahtorfmevifr (štr-SDr v sredo, 26. 11., od 16.30 do 18.30; v Mavbinjah, v prostorih občinske izpostave, v četrtek, 27. 11., od 16.30 do 18.30. V ostalih okoliških občinah sprejemajo prijave vsak dan v občinskem tajništvu, od 9. do 12. ure. V prijavi je treba med drugim navesti tudi davčno številko (codice fiscale) ter površino vinogradov. Prosimo torej vinogradnike, da ne pozabijo na te podatke. Tajništvo Kmečke zveze SLOVENSKO 5 STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU EPHRAIM KISHON BIL JE ŠKRJANEC (vesela žaloigra v dveh delih) danes, 22. t.m., ob 19. uri V torek, 25. novembra, ob 16. uri ABONMA RED H - mladinski ; V četrtek, 27. novembra, ob 16. uri ABONMA RED H — mladinski. PLENUM KULTURNIH DELAVCEV OF V NOVI GORICI Najtesnejša Bevkova povezanost z bojem Primorcev za svobodo Besede predsednika SKGZ Borisa Raceta - Pozdravni nagovor predsednika RK SZDL Mitje Ribičiča - Štiriintrideset posegov in referatov - Svečana akademija - Danes obisk zamejstva DANES V AVDITORIJU PROSLAVA OB 60-LETNICI ZBORA «C. A. SEGHIZZI» Za priložnost so pripravili dokumentarno razstavo Podelitev priznanj ■ Zvečer slavnostni koncert zbora GLASBENA MATICA TRST ODDELEK ZA STARO GLASBO Jutri, 23. novembra, ob 10.30 v šoli Glasbene matice v Trstu bo predaval BOB MARVIN svetovno znani izdelovalec kljunastih flavt. Vstop prost! Šestdeset let je v življenju posameznika res dolga doba, edinstven mejnik pa pomeni v delovanju kulturnega društva ali pevskega zbora. S takim jubilejem se letos srečuje goriški zbor «C. A. Seghizzn, ki ga je v daljnem 1920. letu zasnoval pevovodja in skladatelj Ce-sare Augusto Seghizzi, ki je v Gorico prišel iz istrskih Buj. Zbor ima za sabo skoraj šest desetletij neprekinjene dejavnosti, Volitve v deželno šolsko komisijo V torek, 25. novembra, bodo slovenski šolniki na Goriškem in Tržaškem volili svoje predstavnike v deželno šolsko komisijo. Goriško in tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole je v ta namen sestavilo enotno kandidatno listo. Za učitelje kandidira Anton Korošec (Gorica), za didaktične ravnatelje Stanislav Škrinjar (Trst), za profesorje srednjih šol Kazimira Paulin (Gorica), za ravnatelje srednjih šol Edmund Žetko (Trst), za profesorje višjih srednjih šol Samo Pahor (Trst) in za ravnatelje višjih srednjih šol Egidij Košuta (Trst). NOVA GORICA — Biti z ljudstvom in pisati za ljudstvo v najtežjih raz-merah fašističnega nasilja med obema vojnama na Primorskem,, boriti se- z ljudstvom proti okupatorju, dati na razpolago narodnoosvobodilnemu boju in graditvi ljudske oblasti svojo osebnost in dragoceno pero, biti po vojni v prvih vrstah v boju za pravične meje, za katere se je njegovo ljudstvo borilo, vse to so temeljne značilnosti Franceta Bevka, javnega delavca in pisatelja,* je dejal predsednik SKGZ Boris Race na osmem sklicu plenuma kulturnih delavcev OF v Novi Gorici posvečenega borcu in pisatelju Francetu Bevku. Na zasedanju, ki so se ga udeležili vidni slovenski družbeno-poli-tični in kulturni delavci (Vida Tomšič, Lidija šentjurc, Marjan Brecelj, Franc Šetinc, Janez Vipotnik in drugi) je predsednik plenuma Josip Vidmar skozi zgodovinsko razdore primorskih Slovencev osvetlil „ j, . . i lik Franceta Bevka, ter pri tem po- Danes slavita 50. obletnico poro- udafil zlasti neločljivo Bevkovo na-ke BERNARDA in IZIDOR. Se vezanost na s/oie ljudstvo, od ka-* mnogo let skupnega življenja Jima tere^ se ni njkoli -ločil. Z niim želi brat zJ«ružtoo. je detil usodo v najtežjih razdobjih Danes slavita zlato poroko MA- njegove zgodovine, z njim je odšel RIJ A in SViRJLD. KRIŽMANČIČ. v partizane in stopil na nemalo tve-Slavijencema čestitajo in želijo še jgano življenjsko pot, dasi ravno ni SPD IGO GRUDEN NABREŽINA priredi RAZSTAVO NABREŽINSKIH KAMNARJEV ki bo v društveni dvorani v Nabrežini od 23. do 30. novembra. Urnik: nedelja od 10. do 12. in od "5. do 18. ure; ob delavnikih od 16 do 19. ure. Otvoritev bo jutri, 23. t.m., ob 10. uri. f Čestitke mnogo skupnih let sestra Marija in družini Metlika. je bil graditelj enotnosti slovenskega naroda, saj so ga poznali in cenili na Koroškem in v Porabju prav takq kot na Primorskem. Bevk ;e bil kritičen do dogmatizma v partiji, ko partija ni bila samo idejno-politična sila, ampak tudi oblast. Bil je na strani mladih, ki z dogmatizmom niso bili obremenjeni. Z vsem svojim nastopanjem je gradil mostove ter videl e-vangelij blizu socialne pravičnosti. Ob koncu je Ribičič polemiziral z nekim .piscem v inozemstvu, češ da imajo v Sloveniji kult smrti. Nam morajo biti naši veliki ljudje za vzor, je dejal. Knjiga, ki jo bomo objavili o Bevku, bo izročilo, ki bo še dolgo oplajalo ’ ljudi v ljubezni do naroda in socializma kot perspektive človeštva, je dejal Ribičič na koncu. Novogoriško srečanje se je končalo s svečano akademijo ter s sprejemom, ki ga je priredil predsednik skupščine Šušmelj. Danes se bodo udeleženci srečali z zamejskimi Slovenci v Gorici in Benečiji. iiiiHiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiHiiimiiiiimummmulMiiimiiiHMiimiliiliimiiiiilliiiiliiiiiHiiHiiiiiiiiiHUiiiiM POD POKROVITELJSTVOM POKRAJINE POSVET 0 IZOBRAŽEVANJU IN VZGOJI V OBVEZNI ŠOLI Potekal bo 27. in 28. novembra v Gradišču Kako naj bi potekal pouk in na- katere druge ustanove. Zasedanje posebne zasluge pa ima na organizacijskem področju s prirejanjem mednarodne pevske revije in strokovnih posvetov o zborovskem petju, zaradi česar je Gorica postala središče evropskega petja. Šestdesetletnico delovanja zbora so, sicer bolj v delovnem vzdušju, proslavili že ob letošnjem, 19. zborovskem srečanju, osrednja proslava jubileja pa bo danes, ob 11. uri v deželnem avditoriju v Gorici, kjer bodo odprli dokumentarno razstavo ter podelili priznanja. Zvečer, ob 20.30 pa bo v avditoriju slavnostni koncert zbora, ki ga vodi Vmberto Perini. Jutri koncert komornega ansambla «Rodolfo Lipizer» V okviru nedeljskih glasbenih matinej, ki jih prireja kulturno društvo tRodolfo Lipizer» v sodelovanju z goriško hranilnico, deželnim vodstvom radijske službe ter goriško občino, bo jutri v deželnem avditoriju v Gorici nastopil komorni orkester «Rodolfo Lipizer» s solisti Giorgiom Blasco — flavta in Patrizio Tassini - harfa. Orkester vodi Halo Desilia. Na koncertu, ki ga bodo v celoti posneli za tržaško radijsko postajo, bodo predvajali dela Resvighija, Vivaldija, Scarlatija in Dittersdorfa. Nedeljski koncert se bo pričel ob 11. uri. sploh izobraževalno delo v obvezni šoli? O tem bodo razpravljali na strokovnem posvetu 27. in 28. novembra v Gradišču v zavodu Bro-vedani. Posvet bo potekal pod pokroviteljstvom goriške pokrajinske uprave, pobudo zanj pa je dal pripravljalni odbor, v katerem so poleg predstavnikov konfederalnih šol-skift sindikatov še Sindikat slovenske šole, šolsko skrbništvo, pokrajinski šolski svet ter okrožni šolski sveti, združenje ACLI ter ne- uči i;iij*> a. i.i .i/iinouG jJaR .NA RAZSTAVIŠČU OB LOČNIŠKEM MOSTU .161'H. m Miru'. iVith " a5fa 38-letnemu Renzu Schiffu iz Gorice, Nunska ulica 13. Obravnava se je pričela že prejšnji teden, ven dar so jo tedaj začasno prekinili kajti obtožnico na njegov račun sc morali dopolniti. Možakarju, ki že sedi v zaporu zaradi drugih Dre krškov, so zaradi žalitve, grožen. in posesti orodja za vlamljanje na prtili sedem mesecev zapora ter 130 tisoč lir kazni, poleg tega bo moral plačati še odškodnino 40 letni Ondini Ellero, upravnici javnega lokala v Ulici Corsica v Gorici. Danes stopata na skupno življenjsko pot METKA in RUDI Obilo sreče in zadovoljstva jima želijo člani kolektiva Alpe Adria. Primorskega dnevnika, ZTT in Dneva. Danes se v Novi Gorici po-ročita RUDI PAVŠIČ in METKA ŠTROSAR Obilo sreče jima želijo Mladinski odbor SKGZ. MK-G, SZ Dom in Mlad. center. se bo pričelo v četrtek, 27. novem bra, ob 15.30 z uvodno besedo predsednika pokrajinske uprave Silvia Cumpete. V četrtek bodo udeleženci poslušali predavanje prof. Rite De Castro iz Trsta o sedanji ureditvi pouka v obvezni šoli. V petek pa bo prof. Gianni Guardiello, urednik revije Cooperazione educa-tiva, govoril o vključevanju šole v družbeno stvarnost na določenem področju. V petek bodo udeleženci posveta poslušali tudi predavanje profesorja Ivana Fassina iz Sondria o vlogi’ in pbmenu kolektivnih šolskih organov. Delegaciji SSk in KD se pogovarjata o globalni zaščiti Deželno vodstvo Slovenske skupnosti (predsednik Bratuž, tajnik Štoka, pokrajinski tajnik za Gorico Terpin in član rimske komisije Sirk) so se prejšnji dan v Vidmu z deželnim vodstvom krščanske demokracije (tajnik Braida, član rimske komisije Barbina in Castagner) pogovarjali o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. SSk je prvi sestanek na to temo imela v polovici tega meseca s podtajnikom Piergiorgiom Bres-sanijem in drugimi vodilnimi predstavniki KD naše dežele. O nekaterih podrobnostih s tega sestanka so govorili na deželnem kongresu stranke. Na vseh dosedanjih sestankih in tudi na naslednjih, ki jih napovedujejo, (prihodnji bo predvidoma že v decembru) skuša SSk doseči pri večinski stranki, da premosti svoje težave v pogledih na zakonsko zaščito naše skupnosti. Iz goriške bolnice V prometni nesreči, pripetila se je sinoči okrog 18. ure v Zagraju, se je huje poškodoval 25-letni Bruno Cocot iz Tržiča. Zaradi zloma kolka in drugih poškodb se bo moral zdraviti dva mpseca. ZAHVALA Gospod Franjo Žvanut iz Gorice je šoli Glasbene matice podaril violino in violo. Za dragoceno darilo se želimo javno zahvaliti. Razna obvestila Na pobudo kulturnega krožka II Punto, bodo v soboto, 29. novembra, v tržiški dvorani Paiaveneto predstavili roman «L’Amicizia* Fulvia Tomizze. Uvodno besedo bo imel prof. Silvio Cumpeta. Prireditev bo ob 18. uri. ZSŠDI prireja tečaj plavanja za osnovnošolsko mladino. Tečaj bo potekal- v Novi Gorici in sicer ob sredah med 15. in 16. uro. število udeležencev je omejeno. Podrobnoj* ša -pojasnila na sedežu ZSŠDI v Gorici. V cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah bo drevi ob 21. uri nastopil zbor Obala iz Kopra, ki ga vodi Mirko Šlosar. Koncert sodi v sklop prireditev, ki jih pripravlja zbor Vox Julia iz Ronk in ki so v glavnem posvečene renesančni glasbi. Doberdobska občinska uprava vabi predstavnike vseh kulturnih in športnih društev na sestanek, ki bo v ponedeljek, 24. novembra, ob 19. uri v občinski sejni dvorani. Razpravljali bodo o pripravi osnutka proračuna za prihodnje leto. Slovensko planinsko društvo vabi jutri, 23. t.m., na jesenski družinski pohod v Brda. Za smer in cilj pohoda bodo udeleženci zvedeli neposredno pred odhodom. Zbirališče pri pevmskem mostu ob 9. uri. Malica (za bolj zahtevne kosilo) iz nahrbtnika. V primeru slabega vremena pohoda ne bo. /Vi spe ra j Iv za DIJAŠKO MANCO ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA OBVEŠČA, DA BO VSAKOLETNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV CECILIJ ANK A danes, 22. novembra, ob 21. uri, in jutri, 23. novembra, ob 16. uri v dvorani Katoliškega doma v Gorici, Drevored 20. septembra 85. DANES BODO NASTOPILI: moški zbor «Kočna» iz Sveč na Koroškem, dekliški zbor «Danica» z Vrha, mešani zbor Ru-pa - Peč, moški zbor »Jezero* iz Doberdoba, mešani zbor «Pod lipo* z Barnasa, Briški oktet, cerkveni pevski zbor iz Vrtojbe, mešani pevski zbor iz Dornberka, mešani pevski zbor iz Štmavra in »Nova misel* iz Podgore. JUTRI BODO NASTOPILI: mladinski oktet »Primož Tru-bar», cerkveni ženski zbor iz Bukovice, moški zbor »Fantje izpod Grmade*, dekliški zbor iz Devina, ženski zbor iz Ukev, mešani zbor iz Števerjana, tržaški mladinski zbor, moški zbor iz štmavra, mešani zbor iz Štandreža, mešani zbor iz Mirna, mešani zbor »Hrast* iz Doberdoba, mešani zbor »Lojze Bratuž*, moški zbor «Mirko Filej*, moški zbor »Andrej Paglavec* iz Podgore. Razstave V galeriji Al Chiostro, v Lan-thierijevi palači na Trgu sv. Antona v Gorici, bodo drevi ob 17,30 odprli razstavo perzijskih preprog in drugih umetniških obrtniških izdelkov. Odprta bo do 12. decembra. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so odprli zanimivo razstavo barvnih fotografij zagrebškega umetnika Željka Borčiča'. Odprta bo do 10. decembra. Kino MEBLO ITALIANA - GORICA TRŽAŠKA CESTA 138-140 — TEL. (0481) 87-470 prodaja po zanimivih cenah lesene gradbene plošče za opažanje debeline 2.7 cm, širine 50 cm, dolžine 50, 100, 150, 200 In 250 cm. Plošče so izdelane po DIN normah. Goriva VERDI 17.30-22.00 «L’avvertimen-to*. G. Gemma in L. Troscel. Barvni film. CORSO 17.00^-22.00 «Un amore in vagone d' prima classe*. E. Mon-tesano in S. Kristel. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Porno pro-ibito*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30 — 22.00 »Attacco piattaforma Jennifer*. PRINCIPE 17.30-22.00 »Ormai non c'e piu scampo*. Aoru Goriva in oboliva SOČA 18.00—20.00 «Sedem nebeških deklet*. Ameriški film. 22.00 «Carstvo strasti*. Japonski film. SVOBODA 18.00 - 20.00 «Nevaren prehod*. Angleški film. 22.00 «Zakonske skrivnosti*. Angleški film. DESKLE 16.00 »Neustrašni Popaj*. Risanka. 19.30 »Strah ima hitre noge*. Francoski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in Donoči je v Gorici efežurna lekarna Baldini, Kor-zo Verdi 57, tel. 28 79. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480. POGOVOR S ŠTUDENTKO BIOLCGIJE DAMJANO OTO P0T6VANJE V SRI LANKO IN NEPAL V ISKANJU NOVIH VRST ŽUŽELK Svoje vtise s prve jugoslovanske odprave za proučevanje vodnih žuželk je mlada Dolinčanka posredovala na predavanju v KD V. Vodnik Slovenski dijaki tekmujejo Pred kratkim je bil v društveni dvorani v Dolini nadvse zanimiv in nenavaden večer, pa čeprav so se na platnu zvrščali diapozitivi. Mlada Dolinčanka, študentka biologije na univerzi v Ljubljani Damjana Ota, je v letošnjem maju obiskala Sri Lanko (Ceglon) in Nepal. Iz teh dveh daljnih dežel nam je prinesla neposredno, živo in sočno pričevanje, ki je občinstvo — ki je docela napolnilo društveno dvorano — popeljalo v popolnoma nov, nepoznan in do neke mere tudi težko umljiv svet. Poldrugo uro trajajoče predvajanje je minilo v prijetnem kratkočasju, saj ga je avtorica popestrila z neposrednim izčrpnim komentarjem, v katerem je nanizata vrsto podatkov, imen, o-bičajev, krajev, narodnosti, krajevnih značilnosti; ob vsem tem pa je podala tudi lastne občutke, ki so jo spremljali na šest tednov dolgi poti. Marsikaj zanimivega pa je kasneje še obrazložila v nevezanem pogovoru ob kozdr-cu vina. Damjani smo zastavili tudi nekaj vprašanj. Najprej nas je zanimalo, kako je sploh prišlo do tega, da je odpotovala na indijski podkontinent? Odg.: Prva jugoslovanska odprava za proučevanje vodnih žu-' ” (en tumološka odprava) je ter tudi odraslih živalic, predvsem metuljev. Zdaj je ves ta material v proučevanju. Rezultati pa bodo znani približno čez leto dni. Vpr.: Ti sama pa si posnela veliko fotografskega materiala. Odp.: Tako je. Posnela sem kar 23 filmov, to je približno 950 diapozitivov. Prišla sem v popolnoma novo okolje, v drugačen svet in zalo sem praktično snemala vse. kar se je meni zdelo zanimivo in za snemanje prikladno. So pa tam čisto drugačni, tudi objektivni pogoji snemanja. Svetlobni efekti so različni in tako naprej. Snemala pa sem pretežno pokrajino, vegetacijo, floro, favno, ljudi, svetišča in še kaj . . . Za prikaz sem izbrala 350 slik, za katere sem menila, da so za ljudi najbolj zanimive in pomembne. da jih vidijo. Vpr.: Poleg tega pa si pisala tudi dnevnik, ne? Odg.: Da, pisala sem dnevnik, ker je bilo nemogoče držati v sebi preobilico občutkov in doživetji. To je bilo treba zvečer 'spraviti na papir, nato zbrisati iz zavesti, naslednjega dne pa z dušo snemati nova občutja in doživetja. Vpr.: To bi bilo seveda vredno ob:ave. Odg.: Mojim kolegom in kolegicam so razne revije po Sloveniji že objavile delne zapise o naši odpravi. Jaz sem poslala tržaški reviji Dan dopis, katerega pa sem morala na urednikovo željo zelo skrčiti, vendar še ni bil objavljen: Vpr.: Želiš sama zapisati zaključek najinemu pogovoru? Odg.: Rada bi dodala samo to da ko se človek odpravi s turistično agencijo v daljne vzhodne kraje, vidi samo tisto, kar je v strogem programu agencijinih vodičev. Jaz sem imela srečo, da sem Sri Lanko in Nepal videla s popolnoma drugačnimi očmi. Naša ekspedicija si je sama izdelala program in potovala brez zadržkov, ki niso bili strogo znanstveni. Tako smo prišli v najtesnejši in najpristnejši stik s tamkajšnjimi ljudmi in njihovim življenjem. (ris) Predavanje o aetinidii v Sosčevi hiši na Proseku Na pobudo Slovenskega deželnega zahoda za poklicno izobraževanje in Cvetličarsko-vrtnarske zadruge s Proseka je bilo v sredo ždtc šla v Nepal leta 1978. Odprava je dosegla pomembne rezultate, saj je med drugim odkrila tudi 12 novih vrst žuželk. Ti rezultati so spodbudili slovenske biologe, da so začeli načrtovati novo odpravo. Nad drugo odpravo je prevzel pokroviteljstvo Prirodoslovni muzej Slovenije, glavni organizator pa je bil njegov kustos Ignac Sivec. Priprave so bile seveda prilično dolge in zapletene. Vpr.: Koliko pa vas je bilo u-detežencev? Odg.: Devet študentov biologije Biotehniške fakultete, dva naša asistenta, en zdravnik, en univerzitetni profesor, odpravo pa je vodil dr. Ignac Sivec. Vpr.: Koliko časa pa je trajalo potovanje? Odg.: Tri tedne smo prebili na Sri Lanki. tri tedne pa v Nepalu. P i Sri Lanki nas je sprem'dl oče nekega študenta, ki študira z t nami v Ljubljani. Sploh smo pri njih doživeli neverjetno prijazen in prisrčen sprejem. Kakšne rezultate pa je obrodila vaša odprava? Odg.: Rezultati še niso znani. D-.mov smo prinesli veliko materiala. Prinesli smo ogromnd ličink žuželk in žuželčnih skupin ................................................................................................................. ČEPRAV DELUJE SAMO PIČLA TRI LETA Mladinski pevski zbor Glasbene matice že dosegel zavidljivo kvalitetno raven na Proseku predavanje o gojenju eksotične rastline Actinidije. Predavatelj je bil kmetijski iz-vedenec-agronam Vitjan Sancin, ki je polnoštevilnim cvetličarjem in vrtnarjem prikazal načine obdelovanja in uspevanja te neznane eksote, kot je za nas sadež z imenom Actinidia. Kot smo lahko slišali na predavanju, so že stari Kitajci odkrili dobre lastnosti, ki jih vsebujejo plodne vrste Actinidia chinensis, in jih začeli uživati že v daljni preteklosti. Rastlina se sedaj v vedno večji meri razširja po skoro vsem svetu, tako da v razvitih zahodnoevropskih in severnih državah je ena najpomembnejših sadr nih rastlin. Ob zaključku večera je sledilo predvajanje diapozitivov, nakar so prisotni z velikim zanimanjem postavili predavatelju Sancinu vrsto vprašanj. DARKO KRIŽMANČIČ Radijska tekmovalna oddaja «Med dvema ognjema«, ki je lani žela precejšen uspeh, je stopila v drago leto. Prejšnjo sredo so se pomerile ekipe prvih treh šol, tekmovanje pa se bo zaključilo šele ob koncu šolskega leta. Gornja slika je bila posneta med prvo oddajo, v kateri so se spoprijeli dijaki TTZ «Žiga Zois*, strokovnega zavoda za trgovino iz Gorice in poklicnega zavoda za industrijo in obrt iz Trsta iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMJiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimMHiiiiiiiiiiiiiiHtiimiiiiii NOVICE Z VALUTNIH TRZISC Dolar visok zaradi povišanja obrestne mere Zmerna podražitev kovin in okrepitev marke NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Ziirich Beograd 21.11.80 20.11.80 20.11.80 21.11.80 Ameriški dolar 895,— 13,35 1,72 28,08 Kanadski dolar 750,— 11,15 1,45 23,29 , Nemška marka 470,— 699,50 90,10 1478,35 Holandski florint 434,- 644,50 83,14 1355,67 Belgijski frank 29,— 43,10 5,60 90,14 Danska krona 152,— 226,00 29,37 481,30 Švedska krona 2J8.— 309,50 40,09 653,54 Norveška krona 178,— 266,50 34,41 559,31 Francoski frank 202,— 300,40 38,89 636,58 Italijanska lira — 1,44 1.90 3,12 Angleški funt 2115,— 31,96 4,12 67,55 Irski funt 1750,— ' — — Švicarski frank 521,— 782,00 — 1639,00 Avstrijski šiling 66.- — 12,70 208,41 Japonski jen 3,90 6,20 0,825 12,94 Avstralski dolar 1015,- — — 32,19 Španska peseta 11,— 17,30 2,25 36,21 Portugalski eskudo 15.50 22,00 3,33 — "'■'Jug!'dinar mali 26,50 38;0tf 5,60 veliki 26,50 38,00 5,60 . Grška drahma 17,50 23,00 — 63,31 Dejstvo, da obstaja na Tržaškem pevska skupina, kakršna je mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta, je izredne važnosti za našo narodno skupnost, še posebno pa nam je ta zbor 'v ponos, v kolikor je v pičlih treh letih delovanja dosegel zelo visoko kvalitetno stopnjo. Zbor, ki ga vodi dirigent Stojan Kuret, je nastopal tako na Tržaškem, kakor tudi na Goriškem in drugod. Maja lani se je udeležil republiške revije mladinskih pevskih zborov Slovenije v Zagorju ob Savi, kjer je od sveta revije prejel zelo laskavo priznanje. Citiram: «Zbor se je na republiški reviji v Zagorju predstavil z zahtevnim programom. Nastop je bil discipliniran, interpretacija muzikalna. Čutiti je tudi glasovno izobrazbo. Za kvaliteten nastop velja izreči priznanje mlademu in zagnanemu zborovodji Stojanu Kuretu. Z imsto-pom se zbor uvršča v skupino mladinskih zborov, ki so presegli nivoj republiške revije in lahko konkurira na mladinskem pevskem festivalu v Celju.» Zbor Glasbene matice se je maja lani udeležil tudi državnega tekmovanja mladinskih pevskih zborov v Pratu, kjer je prejel tretjo nagrado, kar ponovno potrjuje raven našega zbora. Ob tej priliki je Janez Bole, ki je prisostvoval nastopu zbora samega na tekmovanju, zapisal: «V prid našemu zboru naj navedemo še to, da so drugi nagrajenci že stari znanci tega tekmovanja, ki so v prejšnjih letih večkrat tekmovali in že prejeli po kako nagrado, naš zbor pa je bil to pot prvič na tekmovanju, saj deluje šele dobri dve leti. Zato je njegov u-speh toliko večji.* Od kod ta uspeh našega zbora? Spričo pomanjkanja zborovodij se pri nas širi mnenje, da zbor lahko vodi vsakdo. Pa ni tako. Če hočeš postaviti na noge dober zbor, moraš presneto dobro vedeti, kako se taki stvari streže in tega se Stojan Kuret zaveda. To je mlad, nadarjen dirigent, študent akademije za glasbo v Ljubljani, zagnan v prizadevanju, predvsem pošten v iskanju prave poti do umetnosti, ki ne zamudi nobene prilike za svoje strokovno izpopolnjevanje. Tako delo pa ne samo da zasluži, temveč terja vso podporo odgovornih dejavnikov. Vsa pohvala velja tudi prizadevnosti in vzdržnosti mladih pevcev. Mladinski pevski zbor Glasbene matice je imel nekaj pomembnih nastopov tudi doma. Nastopil je na slovesni proslavi 70-letnice Glasbene matice ter v baziliki Sv. Silvestra, kjer je tudi italijanska kritika izredno pohvalila izvajanje mladih pevcev, izbiro programa in pa seveda predvsem mladega zborovodjo Stojana Kureta. V Primorskem dnevniku je bilo ob priliki tega nastopa tako zapihano: *Okrog petdesetčlanski zbor odlikuje kar lepa into-nančna zanesljivost, ki prihaja do izraza pri harmonično zahtevnejših, zlasti modernih pesmih. Da je zbor dosegel tako zavidljivo raven mladinskega, glede na starost večine članov pa dejansko otroškega petja, ne samo v tržaškem, marveč v vsedržavnem merilu, je prav gotovo zasluga njegovega zborovodje, mladega Stojana Kureta.* Pred kratkim je zbor nastopil v Gorici ter v Marijenem domu pri Sv. Ivanu kot gost pevskega zbora Marij Kogoj; kjer je še posebno navdušil občinstvo. Zadnji nastop pa je imel kot gost mladinskega krožka Devin - Nabrežina s celovečernim koncertom, ki je bil v soboto, 15. novembra v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Člani devinsko-na-brežinskega krožka so ob tej priložnosti mladim pevcem in mlademu zborovodji najlepše čestitali k dosedanjim uspehom. TATJANA ROJC Na valutnih tržiščih je bilo tudi ta teden zelo živahno: prve dni je bilo povpraševanje po dolarjih zaradi zvišanja uradne obrestne mere v ZDA, zadnje dni pa so se operaterji usmerili proti dragocenim kovinam ter surovinam na splošno in sicer zaradi bližnjega zasedanja predstavnikov držav OPEČ, na katerem bodo gotovo povišali ceno surove nafte za najmanj 10 odstotkov. Marka se je o-krepila, prav teko švicarski frank; lira je nekoliko padla, vendar le za tretjino odstotka. V ponedeljek je dolar spet poskočil nad 900 lir ter se je za dva dni vsidral na vrednosti 914 lir, 1,93 marke, 1,73 šv. franka in 213 jenov. V sredo je dolar padel na 907 lir, v četrtek na 905 lir. To nepričakovano ovrednotenje dolarja je treba pripisati zvišanju uradne obrestne mere v ZDA od 11 na 12 odstotkov ter obresti na posojila tprime rate) na 16,25 odstotka. Razumljivo je, da so tako visoke o-bresti zamikale marsikaterega o-peraterja, zato se je dolar okrepil zaradi velikega povpraševanja po njem. Kmalu pa je prevladalo mnenje, da tako visoke obresti, ki bi se v najboljšem primeru lahko povišale do 17 odstotkov, vodijo v gospodarsko recesijo države. Kapi-tali so se spet, premaknili in sicer tokrat v močne evropske valute (marka, šv. frank) ter v dragocene valute (zlato). Glede dolarja je prevladalo mnenje, da je trenutno vreden manj kot 900 lir, 1,9 marke in 1,7 šv. franka. Zlato se je spet podražilo in je zlezlo v četrtek na 635 dolarjev za unčo ali 18.700 lir za gram. Močna okrepitev dolarja, katero so zabeležili v ponedeljek, ni tokrat potlačila zlata na «stafo» osnovo 6C0 dolarjev, ampak le na 610 dolarjev. Že v torek pa je zlato zlezlo na 620 dolarjev, v sredo na 629 dolarjev, v četrtek na 635 dolarjev za unčo. Nalogi za nakup velikih količin zlata so prihajali tokrat s Srednjega vzhoda, nakupne operacije pa so se odvijale v glavnem na zueriški borzi. Sodijo, da gre za preplah pr 1 konferenco držav proizvajalk nafte, ki bo sicer 15. decembra v Maliju (Indonezija), že 28. novembra pa bo predhodno srečanje predstavnikov teh držav na Dunaju. Petrolej se bo podražil za najmanj 10 odstotkov ali največ 30 odstotkov. Marka se je nekoliko okrepila, ............Milimi,IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKI' MATICO DRAGOCENE KOVINE 20. 11. 80. ZLATO Nakup Prodaja Milan (g) 18.700 18.900 ZLA lO London (unča) SREBRO 630,50 dol. 632 Milan tkg) 556.100 579.300 PLATINA Milan Ig) 18.800 19.100 VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 21. 11. 1980 Sovjetski rubelj 275,- Poljski /.lot 6,50 Češka krona 33,- Madžarski forint 25,- Romunski lej 27,50 Bolgarski lev 330,- lurška ura 7,50 prav tako švicarski frank, vendar so ostali premiki v mejah enega odstotka. Lira se je razvi cdnntiia za pol odstotka. Britanski funt to japonski jen sta ostala v bistvu na prejšnji ravni. srs V SZ 200.000 Romov Po najnovejšem .'tetju živi v Sovjetski zvezi nekaj nad 200 tisoč Romov, torej Ciganov, Da se Romi naglo množijo, dokaziije dejstvo, da jih je danes 80 tisoč več kot jih je bilo pred 20 leti. Sovjetski Romi živijo v glavnem v Ukrajini in uživajo povsem iste pravice kot ostali državljani Sovjetske zveze. Ne glede na' kulturno stopnjo, ki so jo v zadnjih desetletjih dosegli, ne glede na dejstvo, da je med Romi vedno več visokih strokovnjakov in intelektualcev, so ohranili svoje nacionalne značilnosti, seveda tudi svoj jezik, svoje običaje in tipično «cigansko glasbo*. V Moskvi pa imajo tudi svoje gledališče in to gledališče je med vsemi moskovskimi gledališči, ki jih ni malo, značilno po tem, da ni v njem nikoli praznega enega samega sedeža. Zelo težko 'je namreč priti do vstopnice, tudi za tiste Rome, ki prihajajo iz notranjosti dežele. Pred vedno polno dvorano, iz večera v večer romski umetniki recitirajo svoje pesmi, romski pevci zabavajo številno' občinstvo s svojimi ognjevitimi pesmimi, njihov gledališki ansambel pa izvaja najrazličnejša, seveda predvsem dela romskih piscev. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 «Cordura» — film v režiji Roberta Rosena 11.40 Veliki dirigenti 12.30 Check-up, cddaja o zdravstvu 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 «La vedova scaltra*, Carlo Goldoni 16.10 Ellery Queen — TV film 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 Iz evrovizije: XXIII. Zecchino d’oro 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna odd. iz parlamenta 19.20 Corri e scappa, Buddy, TV film 19.45 Almanah ta Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 «Scacco matto* — oddaja v zvezi z Loterijo Italija Vmes «Fermat« il colpevole* 22.05 Josephine Beauhamais, 7. del TV nadalj. Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 10.00 Človek to misli 20. stoletja 11.00 «Capitan veleno* 12.00 Harold Lloyd show 12.15 Risanke 12.30 Dogodivščine Blacka Beau-tyja — TV film 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Dnevnik 2 — Lepa Italija 14.00 Šolska vzgoja: Odprta šola 14.30 Športna sobota Bologna: TENIS Faenza: Ženska košarka 17.00 Dnevnik 2 — Flash Program za mladino 17.05 «L barattolo* 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 Dnevnik 2 — Dribbling Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Osvajanje Divjega zahoda TV film — Pozabljen 22.15 Tolpa Bonnot — film OB koncu DNEVNIK 2 Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.43 - 20.35 Gianni in Pinotto 19.35 Programi tedna 20.05 Vsi na oder 20.40 «Una difficile storia di coppia* — film 22.10 Potovanje v bienale: arhitektura 23.00 DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Vrtec na obisku: Zaplešimo stroje 8.20 Zbis - S. Makarovič: Volk v ovčjem kožuhu 8.35 Dimnikarčsk se potepa po svetu 8.45 Deklica, ki ni znala niti krave pomolsti 9.15 Pisani svet: Pop „ 9.45 L. Norgaard: Vzpon Madsa Andersena, TV nadalj. 10.40 Delaj z glavo: O očeh 11.10 Dokumentarna oddaja 12.10 625 12.50 Poročila 12.55 Nogomet: Vardar - Dinamo 15.40 Poročila 15.45 Cirkuški pes, romunski mladinski film 17.15 Košarka: BudučnestŠibenka 18.50 Naš kraj 19.05 Zlata ptica 19.10 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, TV nadalj. 20.55 Godba brez not: Ansambel Havadia 21.35 Mante \Valsh, ameriški film 23.05 TV kažipot 23.25 Poročila Koper 12.55 šporino popoldne Nogomet: Vardar - Dinamo Namizni tenis: Mednarodno prvenstvo Jugoslavije Košarka: Budučnost - Šibenka 19.00 ODPRTA MEJA 19.30 Rock scena: Joan Armatrading 20.00 Risanke in Dve minuti 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Komandni most — film 22.10 TV D Danes 22.20 Program tedna 22.30 Radovedna Maria Rosa, film «*i TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah: Kcder teče, ondod moči; 900 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Beležka; Folklorni odmevu; 1°.00 «Nas anu zutra — danes in jutri*, cddaja o RezijL 12.30 Glasba po željah — I- d2]• 13.20 Glasba po željah — H. del; 14.10 Otroški kotiček: Tomi na o-bisku; 14.30 Gremo v kino; 14.40 Glasba cd A do Ž; 16.00 Izbori iz rock-oper; 16.30 Poslušali boste, 17.10 Mi in glasba; 17.30 Na gori-škem valu; 18.00 «Kar ostane od ljubezni*, enodejanka; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.45 Vera in nas čas. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17-30. 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 915 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.06 Z nami je...: 10.15 Orkester Ste-va Race ja: 10.32 Mozaik, glasba to nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; Srednji val 277.8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UK1V - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz. 11.35 Vrtiljak motivov; 12-to Glasba po željah; 14.33 V prijetni družbi s slovenskimi ansambli: 16.00 Istrski akvareli; 16.10 Glasovi to zvoki; 16.32 Crash: 16.55 Pismo iz. . .; 17.00 Prah zvezd; 17-3* Glasbeni vikend. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila: 6 00 Glasba za dobro jutro: 6.OS Jutranji servis; 6.37 Kinospored; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Zapojmo in zaigrajmo: 14.00 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15 30 Glasba po željah; 16.00 Radijski izletnik: 16.15 Jugoton; 16 30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 7.15 Govori Jug; 7.25 Kakšna glasba!; 9.00 Vikend: 10.03 Black-out; 11.15 Glasbena cddaja z Ornellc Vanoni; 12.03 Pošasti; 12.30 Dva pola; 13.30 Iz rocka v rcck: 14.03 A.A.A. išče se; 14.30 Tudi mi smo; 15.03 Radijska priredba; 15.30 Iz Bro: adwaya in Hollywooda: ameriški musical; 16.00 Tat!; 16.35 Mi kot 17.03 Jazzovski program: 17.30 Objektiv Evropa; 18.00 Globetrot-ter; 18.45 Odbojka; 20.00 Zdravnik, dober večer, zdravstvena oddaja. RADIO 2 7:30. 8.30, 10.00, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Sobota in nedelja; 9.05 Radijska priredba; 9.32 -10.12 Tri, tri, tri; 11.00 Long Pia* ying Hit; 12.45 Kontakt rad'o: 13.41 Glasba ta kino; 15.00 Radijska priredba; 15.42 Hit Parade; 17.02 Armando Sciascia in njegov orkester; 17.32 Zbudi se in poj; 19.50 Vsi skupaj; 21.00 Rimski koncerti. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6 50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Pionirski tednik; 9.05 Z rad'om na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 ’ anorama lahke glasbe; 11,05 “Zapojmo pesem; 11.20 Svetovna reportaža; 11.40 Zapojte z nami; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13 00 Danes do 13. ure; 13.30 Priporočajo vam. ..; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Poročila; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.35 Mladi mostovi; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Liričn! utrinki; 23.10 Z lahkimi notami po naši domovini; 00.05 - 4.30 Ncčni program. Vladimir Gradnik Primorski prostovoljci v obrambi severne meje 20 1918-1919 Za konec pa: tam, v tej lakoti, ni dolgo ostal. V taborišča je spoznal Ljubljančana. Temu je sorodnik poslal iz $vice, kjer je delal kot urar, franke. Pravi zaklad — glede na to, da je takrat Avstrijo zvijala strahovita inflacija. Podkupila sta avstrijskega stražarja, ta jima je prinesel originalne oficirske uniforme, specialke, busole. Ko sta pri belem dnevu šla iz taborišča — s šajkačo pod suknjičem — jima je stražar salutiral. Prebila sta se do Prage. Cehi so ju bratovsko sprejeli, ju nahranili. Javila sta se na našem konzulatu, prejela nekaj denarja in se prek Budimpešte z vlakom pripeljala v Ljubljano. Iz Ljubljane pa spet gor, pod Dravograd v boje. ODLOMKI IZ PETE PLANINSKE ČETE a) — Prispevek tovarišev Srečka Šorlija in Mihaela Brovča Po vrnitvi z romunske fronte meseca novembra 1918. leta nismo šli domov na Primorsko. V Ljubljani smo se prijavili v vojnem poveljstvu kot prostovoljci za obrambo severne meje in slovenskih krajev. Dodelili so nas peti četi Z di-sue: Milutin Vugu, Veuo Pilon in vojak v Št. Vidu - Koroška 1919 planinskega bataljona. Od moštva nas je bilo več kot polovica Primorcev. Z vlakom smo se odpeljali skozi Maribor in Dravograd do Velikovca na Koroškem. Tu nas je pozdravil general Maister in med drugim dejal, da bomo po končanih bojih za severno mejo osnovali »primorsko legijo* in spodili Italijane iz naše Primorske. Nadaljevali smo pot skozi Grebinje proti hribovju v okolici Pustrice, kjer smo na položaju zamenjali četo poročnika Malgaja. Tu smo se zadržali le nekaj dni. Iznenada je prišlo povelje za umik skozi vas Vobre proti Velikovcu. Proti koncu januarja 1919 smo spet dobili povelje za umik na Ojstrico severno od Dravograda. Tu smo po okolici opravljali patrolno službo, pri kateri so bili občasni spopadi z nemškimi orožniki in oboroženimi nemškimi nacionalisti. Niso nam objasnili razloga naših nenadnih umikov in selitev, ki sicer niso bili direktna posledica kakega močnega napada na nas. Vendar smo domnevali, da je vse to posledica neuspešnih bojev na kaki drugi strani ali vdora sovražnika nekje v dolini Drave, proti zaledju naših enot. Proti koncu aprila smo se z Ojstrice napotili skozi Dra vograd proti mestecu Labot, ki ga je že držala naša sed ma četa. Kakor smo pozneje zvedeli, so četo pri napre: dovanju proti severu zaustavili in jo potisnili proti Labotu, kjer se je zabarikadirala v šoli. Tu je bila, kakor smo pozneje sfišali, prisiljena na vdajo. V tem času je bila naša peta četa na pohodu z Ojstrice proti Labotu. Ustavila se je pri nekem mlinu severno od Dravograda. Kaj se je dogajalo v Labotu, mi borci tedaj nismo nič vedeli in tudi naš poveljnik Janežič’ verjetno ne. Zveze ni bilo, ven- dar je bilo okrog 5 km daleč slišati streljanje. Ne Te to. Tudi nas je za hrbtom presenetil sovražnik, pred katerim smo se usmerili čez Sv. Lovrenc in Ojstrico v dolino Drave pri vasi Muta. Z Mute smo skozi Radlje dospeli v vas Brezno, kjer smo stopili na vlak in se odpeljali skozi Maribor in Celje do Slovenj Gradca. Tu smo usmerili naš pohod proti hribu Sv. Jedrte in odtod na položaje na Hribovju med Dravogradom in Ravnami. Tu so bile sovražnikove postojanke na treh velikih nemčurskih kmetijah, ki so jim pravili «pri Jelenu*, «pri Braju* in «pri Grubarju*. Na položaju se je četa pripravljala za nove ofenzivne akcije- Ob zori 28. maja 1919 se je četa razvita v strelski črti, približevala nemškim postojankam. Vsak vod je dobil nalogo, da likvidira eno postojanko pri omenjenih kmetijah. Sovražnik, sicer presenečen, je dajal žilav odpor, vendar se je samo enemu in to ranjenemu posrečilo pobegniti. Zaplenili smo med drugim tudi minomet in dve strojnici ter obilo streliva. Pri nadaljnjem napredovanju in zasledovanju čez hribe in doline skozi vas Libeliče smo prispeli do Drave pri vasi Lipiča. Tam smo preprečili, da bi poškodovali pontonski most, po katerem je prešla naša četa in za njo druge enote. Prodirali smo proti severu, kjer smo onesposobili oslabljene nemške enote. Pomembnejši odpor je bil na reki Krki, ki pa smo ga s pomočjo topništva strli- Zaradi sklenjenega premirja smo se vrnili na levo' stran reke Krke v okolico Št. Vida. Tu so nam Nemci izročili ujetnike iz Labota, med katerimi sta bila poročnik Flajs in Črne. TENIS ŠPORT ŠPORT ŠPORT DVORANSKO PRVENSTVO ITALIJE ŠVED BORG ZAPUSTIL BOLOGNO K umiku so ga prisilile težave zaradi vnetja grla j, : ig- 'BOLOGNA — Na dvoranskem terskem prvenstvu Italije v Bologni Je včeraj prišlo do velikega presenečenja. švedski as Bjorn Borg se Je moral namreč zaradi hudega vnetja grla, ki mu je povzročalo Precejšnje težave pri dihanju, u-ni^kniti. Sinoči bi se moral srečati Cehoslovakom Tomasom Šmidom, ®e je tako brez borbe uvrstil v četrtfinale, kjer se bo danes srečal z zmagovalcem dvoboja Baraz-lutti - Portes. Zaradi vnetja je moral Borg v PPsteljo. Danes pričakuje prihod Jtaršev, s katerimi bo nato odpotoval v Montecarlo. Po izločitvi “anatte in sedaj še odstopu Šveda, le prvenstvo v Bologni precej izgubilo na privlačnosti. Poleg čehoslovaka Šmida se je J Polfinale uvrstil tudi Italijan Paolo Bertolucci, ki je po več kot čveurnem boju premagal Američana Borovviaka v treh setih z izi- Bjom Borg ‘tom 7:5, 3:6. 6:3. V prvem setu ^ moral Bertolucci do izida 4:4 vseskozi zasledovati Američana, nato pa je povedel s 5:4, nakar ®a je Borovviak ponovno dohitel. V Zadnjih dveh igrah pa je bil Ita-J>jan preciznejši. V naslednjem se-to je kazalo, da bo Bertolucci zlahka strl odpor Američana, saj la vodil že s 3:1, Borovviak pa se 111 vdal, najprej ga je dohitel in nato zmagal. V tretjem in zadnjem •*tu pa je Bertolucci povedel kar ? 5:1, nasprotnik je sicer osvojil *e dve igri, to pa je bilo tudi vse. V prvem današnjem polfinalu (ob ij' Uri) bo torej Šmid igral proti Francozu Portesu, ki je včeraj zmagal proti Barazuttiju s 6:4, 5:7, 8:i*, ob 20. uri pa se bo Paolo Ber- tolucci pomeril z Američanom Richardom Meyerjem, ki je sinoči premagal še Šveda Jana Norbacka s 7:6, 7:5, potem ko je predvčerajšnjim precej nepričakovano odpravil Italijana Panatto. Carraro predsednik zveze evropskih olimpijskih odborov LONDON — Včeraj so v Londonu izvolili Italijana dr. Franca Carrara za predsednika zveze evropskih olimpijskih odborov. Izvolili so ga na zasedanju v Londonu, na katerem sodeluje 32 (od skupnega števila 34) nacionalnih olimpijskih odborov. Carraro je prejel kar 31 glasov, en glas pa je bil vzdržan. OLIMPIJSKE IGRE Japonska vlada je uradno potrdila kandidaturo Nagoye za sedež letnih olimpijskih iger leta 1988. Če bo to japonsko mesto prejelo organizacijo te prireditve, bo moralo za njeno izvedbo pripravili lepo vsoto 3.600 milijard lir. Župan tega mesta bo jutri odpotoval v Lausanno, kjer bo predložil mednarodnemu olimpijskemu odboru kandidaturo svojega mesta. Za organizacijo 01 v istem letu se poteguje tudi Melbourne. KOŠARKA Olimpija v Splitu Danes bo na sporedu peto kolo prve jugoslovanske košarkarske lige. Po zadnjem porazu na domačem igrišču proti reškemu Kvarnem čaka ljubljansko Iskro Olimpijo gostovanje pri splitski Jugo plastiki. DANAŠNJI SPORED Kvarner - Radnički Jugoplastika - Iskra Olimpija Partizan - Rabotnički Bosna - Zadar Budučnost - šibenka Srečanje med titograjsko Buduč-nostjo in Šibenko bo prenašala tudi jugoslovanska televizija s pričetkom ob 17.15, medtem ko bo tekma med Cibono in Crveno zvezdo na sporedu v ponedeljek. BOKS Sedež v prvi vrsti za milijon lir V torek se bosta pomerila za naslov svetovnega boksarskega prvaka welter kategorije Duran in Le-onard. Organizatorji v New Orle- §% Bf«kiWp izr^,wV?asluž- kov. Za to srečanje po stala na- mreč vstopnica v prvih vrstah kar 900 tisoč lir. Zanimivo je, da so vseh 1.300 vstopnic za to ceno prodali že v predprodaji. Na stadionu je skupno 80.000 sedežev, organizatorji pa so izračunali, da bodo zaslužili skupno več kot sedem milijard lir. Danes se bo začelo italijansko državno ekipno teniško prvenstvo, za katero se je prijavilo 40 moških in ženskih ekip. Prvenstvo se bo zaključilo v zadnjem tednu februarja za moške in sredi marca za ženske. V La Valletti so izžrebali nasprotnike za šahovsko olimpiado, ki se bo odvijala na Malti. Jugoslavija se bo v prvem kolu pomerila s Tunizijo. DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI vse za šport in prosti čas DANES SOBOTA, 22. NOVEMBRA 1980 ODBOJKA MOŠKA B LIGA 21.15 v Isoli Scali Isola Scala - Bor JIK Banka MLADINKE 18.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor - Scarpoteca 16.00 v Trstu, OMA - Sokol Petrarca Brežani so enajsterici Čampi Elisi v nedeljo v Dolini zadali drugi zaporedni prvenstveni poraz ......................mi,.,,.,.,„„■■■.......................uiiiiiiiiiiini...............................muimmiiiiiiiimiiimiinu...>•......................... V 2. AMATERSKI LIGI NAMIZNI TENIS V ZAGREBU Italijanska moška dvojica uspešna Bisi in Costantini sta se uvrstila v višje kolo Na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Zagrebu so včeraj odigrali osmino finala moških dvojic in prvi del tekem posameznikov. V moških dvojicah sta Italijana Bisi in Costantini dosegla še en pomemben uspeh: premagala sta namreč odlični švedski par Carlsson -Appargren s čistim izidom 2:0. Nekoliko težje delo sta imela s svojima nasprotnikoma Jugoslovana Šurbek in Stipančič. Japonca Gota in Tekenučija sta namreč premagala z 2:1. Slabo so pa Italijani začeli tekmovanje med posamezniki, saj so že kar takoj v začetku vsi izpadli. Ni-šavič je odpravljal Costantinija s 3:0, Grubba pa Bisi ja prav tako s 3:0. Tekmovanje se bo danes nadaljevalo. JUDO Danes se bo v Russelsheimu začelo mednarodno zahodnonemško prvenstvo v jhdoju. Na njem bo nastopilo približno 400 tekmovalcev iz desetih drž^yr, tekmovanja se ne bodo udeležili vzhodnoevropski tekmovalci, v odgovor na bojkot moskovskih olimpijskih iger s strani Zah. Nenr"':e GIMNASTIKA 29. in 30. novemnra bo v Lecceju mednarodno gimnastično prvenstvo Italije. Včeraj so na posebni tiskovni konferenci predstavili to prireditev na kateri bodo telovadci nastopili v ženski in moški konkurenci. Med prijavljenimi ni izrazito znanih imen. Jugoslavijo bodo zastopali Tripkovič, Djelatovič, Došen in Kavšek. nogomet Podkupnina - izključitev Kolumbijski nogometaš Salvador Lopez je pred nekim važnim srečanjem svoje ekipe skušal podkupiti sodnika z vsoto pet in pol milijona lir. Sodnik je primer podkupovanja prijavil in Lopez bo plačal 400.000 lir globe, pa še pet let ne bo smel stopiti na nogometno igrišče. Kontovel je v promocijski ligi doživel proti Ginnastici pekoč poraz ...................»■•■»<■.............iiiiimimniiiH..n.. V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU košarka Goriški Dora se bo nocoj skušal oddolžiti za zelo slab začetek V občinski telovadnici v Štandrežu se bo srečal s solidno ekipo Arte A — V dosedanjih tekmah nasprotniki uspešnejši Jomovci so v prvem koki letošnje-promocijskega prvenstva poskril za pravo presenečenje, saj so mili proti izkušenosti in slabši ipi iz Renk. Prikazali so izredno ‘bo in neorganizira.. j igro, v o-avičilo pa je treba povedati, da nastopTi v okrnjeni postavi in -z trenerja Gojkoviča V tem kolu ni bilo drugih vidnih -senečenj, saj so vsi favoriti zma-li. Arte A je sicer premagala eki-Erbasol z več kot dvajsetimi toč-mi razlike, čeprav je do polovice ugega polčasa vodila Erbasol. te A bo današnji nasprotnik na-• fantov. Tale ekipa je po na m mnenju ena najmočnejših, če najmočnejša v letošnjem prvencu in bo zato srečanje izredno po-embno za naše fante. V primeru zmage, bi lahko brez skrbi pričakovali naslednje tekme, s porazom pa bi si precej otežkočili položaj. Domovci bodo nastopili v popolni postavi, vendar belo rdeči v tem srečanju kljub »domačemu* igrišču niso favoriti. Podcenjevanja nasprotnika tokrat ne bo, zato pričakujemo od Goj-kovičevih varovancev maksimalno požrtvovalnost. Srečanje bo vseka kor izredno zanimivo. Srečanja med tema dvema ekipama so bila v prejšnjih letih izredno borbena in zagrizena, skoraj vedno pa so slavili igralci Arteja. Zato bi bila zrna ga še toliko pomembnejša. Tekma bo na sporedu danes v občinski telovadnici v štandrežu s pričetkom ob 18. uri. M. C. OBVESTILA Krožek za rekreativno udejstvovanje <- Trst sporoča, da bo seja za dogovor o začetku telovadnih vaj na stadionu «1. maj» v ponedeljek, ob 20. uri. Zainteresirani bodo lahko dobili tam vse potrebne informacije. Vsi tisti, ki se bodo želeli u-deležiti šahovskega turnirja, se bodo lahko tudi prijavili tam, ali pa v uradnih urah na sedežu Zveze vojnih invalidov v Ul. Montcc-cbi 6. tel. 795-136. # # ŠZ Bor - atletski odsek obvešča, da bo jutri, 23. t.m., ob 9.30 na stadionu «1. maju letni občni zbor odseka. DNEVNI RED 1. Poročili ' načelnika in blagajnika 2. Razprava 3. Volitve novega odbora 4. Razno • « « KD Oton Župančič Pri Kotalkarskem društvu Oton Župančič v štandrežu sprejemajo v tem času nove člane Starši ki bi svoje otroke radi prijavili k rednemu treningu kotalkanja, lahko to storijo ob sredah in sobotah med prvo uro vadbe. Podrobna pojasnila prejmejo ob vpisu. # * « Športna šola Trst Sv. Ivan obvešča, da redno poteka vadba /a predšolske otroke m stadionu «1, ma.|». Urnik: torek 16.30 do 17.15 (starejša skupina nd 3 do 5 let); od 17.15 do '8 (mlajša skupina od 2 dn 3 let. Skupna vadba starši in otroci). Petek od 16.00 do 16.45 (starejše skupina od 3 do 5 let)' od 16.45 do 17.30 (mlajša skupina od 2 do 3 let. Skupna vadba starši in otroci). Spored preostalih tekaških prireditev v mesecu novembru JUTRI, 23. 11.: Pokljuka. Naziv prireditve: Testni smučarski tek: proga je dolga 5, 10, in 15 km. Organizator pa je Smučarska zveza Slovenije. PETEK, 28. 11.: Vrhnika. Naziv prireditve: Tek po ulicah Vrhnike; proga je dolga 5 km. Organizator prireditve TVD Partizan. Informacije v zvezi z vpisom na posamezne prireditve zainteresirani lahko prejmejo na uradu ZSŠDI v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20 — tel. 767304) in v Gorici (Ul. Malta 2 — tel. 2495). NOGOMET Samo Vesna pred domačim občinstvom San Marto je ne skrbi preveč ■ Težka naloga za Kraševce v Dolini Zarja po točko h Campanellam - Breg proti drugouvrščenemu Staranzanu V 2. amaterski ligi bodo jutri odigrali 10. kolo, ki bo za naše enajsterice precej naporno, saj le kriška Vesna igra pred domačim občinstvom, medtem ko Kras, Zarja in Breg gostujejo pri precej nevarnih nasprotnikih. Vesna — S. Marco Križani so v tem delu prvenstva jasno dokazali, da nimajo pravega tekmeca, kar potrjuje tudi lestvica, kjer imajo kar tri točke naskoka pred drugouvrščenim Staranzanom Doslej je Vesna doživela samo en poraz, proti Libertasu. Jutri pa, vsaj na papirju, ne bi smela imeti velikih problemov. Enajsterica S. Marca doslej ni dosegla vidnih rezultatov, nasprotno, morda je celo nekoliko razočarala. Zato bi morala Vesna osvojiti celotni izkupiček. F.osandra — Kras Kras odhaja v Dolino s trdim na menom, da ohrani nepremagljivost, ki traja že od začetka prvenstva. Naloga pa ne bo lahka. Enajstevi ca Rosandre igra letos precej so lidno in trenutno deli tretji mesto na začasni lestvici prav s Krasom. Za ta podvig Rosandre ima .nedvo mno največ zaslug napadalec Ci-chesse, ki že šest nedelj zaporedoma trese nasprotnikove mreže: prav prejšnjo nedeljo je dal kar tri gole in je z devetimi zadetki najboljši strelec prvenstva. Zato bodo morali Kraševci oazi' ti posebno na tega spretnega napadalca. Sicer pa moramo povedati, da ima Kras skupno z Vesno naj-solidnejšo obrambo, tako da vlada med njegovimi navijači optimizem pred jutrišnjim nastopom, V katerem Kras računa na točko. Campanelle — Zarja Zarjani bodo gostovali pri enajsterici, ki je vsaj v začetnem delu prvenstva nekoliko razočarala. Campanelle, čeprav imajo v svoji sredi vrsto mladih in obetajočih nogometašev (Gattinoni, Vascotto) niso dosegle rezultatov, ki so jih mnogi predvidevali. Je ekipa zašla v krizo ali ima letos veliko smole? To bodo zarjani, ki so letos ugodno presenetili, lahko ugotovili še jutri. Čeprav je Zarja v zadnjih dveh nastopih doma (proti Rosandri in Vesni) doživela poraz, pa je dokazala, da letos ne namerava odigrati podaje- ..................................................................................llllimiliny*millHIIIIIHIIIII»nlil»WIII»l»IIIIHIIIII»»«»«miMI»IM»ll»llllllllt»U'IIIHI »JteTi c-a j . | • ODBOJKA V MOŠKI B LIGI PROTI NOVINCU LIGE $1 BOROVCI NE SMEJO DOVOLITI SPODRSLJAJA Po dveh zaporednih porazih imajo priložnost, da na gostovanju osvojijo obe točki - V ostalih prvenstvih bo nastopilo kar osem naših predstavnikov Ne glede, na to, da se bo odbojkarsko prvenstvo v ženski B ligi ter v C-2 in D ligi v obeh konkurencah pričelo čez teden oziroma štirinajst dni, bo ta konec tedna na sporedu kar devet prvenstvenih tekem, ne bo pa nobenega slovenskega derbija. MOŠKA B LIGA Odbojkarji Bora JIK Banke bodo odigrali letošnjo tretjo prvenstveno tekmo v gostih pri Paliavolo Išola Scala. Drevišnji nasprotniki Tržačanov so novinci med drugoiigaši. V prvem nastopu so premagali Re-dentore s 3:1, drugič pa so gladko izgubili z Mantovo. Isola Scala ima tako dve točki in je trenutno pred slovensko šesterko. To pa vsekakor ni najboljšo merilo za objektivno ocenjevanje moči drevišnjega nasprotnika. Če - bodo slovenski fantje zaigrali nekoliko bolj poletno in konstantno kot v prvih dveh nastopih, niso brez možnosti za osvojitev dveh izredno dragocenih točk. Poleg tega pa bi bil uspeh z moralnega vidika še toliko bolj dobrodošel. MLADINKE Zastopnice Bora bodo odigrale y drugem povratnem kolu izredno pomembno tekmo s Scarpoteco iz Gradišča. Z zmago bi slovenske odbojkarice že sedaj osvojile končni naslov v deželi med mladinskimi ekipami, ki imajo šesterke, ki nastopajo v A, B ali pa C ligi. Gostje so doslej izgubile samo srečanje z bo-rovkami v prvem delu prvenstva s 3:2. Sokol bo tokrat gostoval pri OMA in r.ima večjih možnosti z.a uspeh, saj sc je prvo srečanje prepričljivo končalo v korist ekipe iz Trsta. Prvenstvo mladink v nižjih ligah pa se je razpletlo vse do 4. kola v premoči Sloge, ki pa je med tednom izgubila z Bregom kar s 3:0. Brežanke bodo drevi gostovale pri Solarisu, so seveda nesporne favoritinje. Po spodrsljaju v zadnjem derbiju ima Sloga lepo priložnost, da se oddolži, saj Inter ne spada med boljše nasprotnike v tej ?' upi; ni. Pred težko nalogo ne bo niti Kontovel v neposrednem obračunu z Volley clubom, ki je bil samo enkrat uspešen s poprečnim Sola-risom. MLADINCI Kljub temu, da so nekateri mladi odbojkarji Bora še poškodovani, bi morali tudi v povratnem sreča- nju premagati Volley. Prva tekma se je končala s 3:1 v korist slovenskih zastopnikov. DEKLICE Ker bo slovenski debri med Bregom in Sokolom šele 26. t.m., in je ekipa Bora v tem kolu prosta, bodo danes v tej konkurenci odigrali samo dve tekmi. Še nepremagana prva postava Sloge verjetno tudi v povratnem spopadu z Le Volpi ne bo naletela na enakovrednega nasprotnika. Tržaška ekipa je še brez točk in obenem tudi najslabša v skupini. Po zadnjem težkem nastopu in še toliko bolj dragocenem u-spehu, jdhaja Sloga B v goste k Inter ju 1904, ki še ni doživel poraza. To je tudi najbolj zanesljiv podatek, da bo za mlade slovenske igralke ta nastop izredno dobrodošel za nabiranje izkušenj. V Mariboru bo jutri na sporedu mednarodni turnir v judoju »Maribor 80». Poleg domačinov bodo nastopili tudi tekmovalci iz Poljske, Avstrije in Zah. Nemčije. ODBOJKA Tečaj za zapisnikarje Goriška odbojkarska federacija bo priredila 26. in 28. novembra tečaj za odbojkarske zapisnikarje, ki bo na sedežu FIPAV v Gorici, Lar-go Culiat 2 ob večernih urah, Zainteresirani posamezniki in športna društva se za informacije lahko obrnejo na urad ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2 — tel. 84644 ali pa neposredno na sedež FIPAV. To pa naj naredijo čimprej, ker je rok za vpis že zapadel, vendar bodo izjemoma sprejeli se nekaj kandidatov. 1. — privi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 2 X 1 X 2 X 1 1 , 1 1 X ne vloge, zato bi morala tokrat a svojiti vsaj točko. Staranzano — Breg Težja naloga seveda čaka Brežane, ki bodo gostovali pri drugouvrščenem Staranzanu. Če podrobno pogledamo dosedanje nastope furlanske enajsterice, bomo lahko u-gotovili, da je Staranzano le enkrat klonil (s 4:1 proti Costalungi), na domačih tleh pa mu je točko odvzel le Kras. V gosteh pa je Staranzano remiziral z Rosandno, Op. Su-percaffe in CGS. To jasno dokazuje, da se furlanska enajsteric?., ko igra doma, popolnoma spremeni in zaseda drugo mesto prav zaradi uspešnih nastopov pred domačim občinstvom. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da preživlja Brej? res dober trenutek in da so «plavi» v zadnjih nastopih dokazali, da lahko klu-bujejo vsakemu nasprotniku. Zato smo prepričani, da bo jutri igrišče v Staranzanu prizorišče napetega in lepega dvoboja, v katerem je možen vsak izid. Seveda bi remi predstavljal za Breg že lep uspeh. 3. AMATERSKA LIGA V 3. amaterski nogometni ligi bodo odigrali 8. oziroma predzadnje kolo zimskega dela prvenstva. Gaja in Primorec bosta nastopila doma, Primorje pa v gosteh. Gaja — Cave Po zmagi nad' Interjem Ts se bo Gaja spoprijela z zadnjeuvrščeno ekipo Cave, s katero ne bi smela i-raeti težav. Gostje,imajo namreč izredno šibko obrambo, saj so v sedmih tekmah prejeli že 25 golov. Torej toča golov tudi jutri na Pa-dričah? Primorec — S. Luigi Trebenci so preboleli krizo in z optimizmom gledajo na jutrišnji nastop. S. Luigi jim ne bi smel delati preglavic, saj je na predzadnjem mestu lestvice. Doslej so namreč Tržačani dosegli le dve točki (premagali so S. Andrea). Vsekakor pa Trebenči ne smejo podcenjevati nasprotnika, ki je nekoliko nevaren v hitrih protinapadih: če se bodo znali izogniti tej nevarnosti, imajo zmago gotovo v rokah. S. Andrea — Primorje Nekoliko težjo nalogo bo imelo Primorje. S, Andrea je namreč star-tal med favoriti, vendar je v zadnjih dveh nastopih dosegel le eno točko. Zato bo moralo Primorje zaigrati nekoliko bolj previdno, saj je razumljivo, da Tržačani ne marajo poraženi z igrišča, ker bi tako izgubili stik z zgornjim delom lestvice. Predvidevanja vsekakor govorijo v korist proseške enajsterice, ki pa si tudi ne sme dovoliti spodrsljaja, ker bi to izkoristila vodeča Olimpia in povečala prednost na lestvici. B. R. 18.30 v Trstu, Morpurgo Solaris - Breg * * * 16.00 v Trstu, Zandonai VolIey club - Koniovel DEKLICE 18.30 v Trstu, Zandonai Le Volpi - Sloga A * * # 18.00 v Trstu, Petrarca Inter 19C1 - Sloga B NOGOMET CICIBANI 14.45 v Trstu, Ul. Soncini Soncini B - Breg MLAJŠI CICIBANI 15.30 v Trstu, Skedenj Soncini - Breg KADETI 14.30 v Žavljah Zaule - Breg NAJMLAJŠI 15.15 v Štandrežu Jnventina - Mossa KOŠARKA MOŠKA C 2 LIGA 20.00 v Dolini Jadran - Spilimbergo KADETI 15.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor - Don Bosco A NARAŠČAJNIKI 16.00 v Nabrežini Sokol - Ricreatori * * » 19.00 v Trstu. Istrska ulica Don Bosco - Bor A DEČKI 15.30 na Kontovelu Kontovel - Inter 1904 JUTRI NEDELJA, 23. NOVEMBRA 1989 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu Vesna - S. Marco # # # 14.30 v Dolini Rosandra - Kras * * * 14.30 v Trstu, Kampanele Campanelle - Zarja # # * 14.30 v Štarancanu Staranzano - Breg 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Št. Petru ob Soči Isonzo • Juventina * * * 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Mladost * # # 14.30 na Padričah Gaja - Cave # # # 14.30 v Trebčah Primorec - San Luigi For You * * * 10.30 na Opčinah S. Andrea - Primorje ZAČETNIKI 10.30 v Dolini Breg - S. Sergio • « • 13.00 na Opčinah Ponziana B - Primorje * * # 11.00 v Ločniku Lucinico - Sovodnje NAJMLAJŠI 9.00 v Dolini Breg - San Luigi *’or You # * *, 8.30 v Trstu, Kampanele Chlarbola - Primorje « * * 9.45 na Opčinah Roianese - Za-^a NARAŠČAJNIKI 9.30 v Marianu Mariano - Juventina KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 9.00 v Trstu, Ul. della Valie Azzurra - Polet * * # 11.00 v Trstu, Školjet Scoglietto - Kontovel * * * 11.30 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Bor * * * KADETI 11.00 na Opčinah Polet - Servo'ana DEČKI 9.30 na Opčinah Jadran - Lihertas ODBOJKA MLADINCI 9.00 v Trstu, Zandonai VoIIey Club - Bor MLADINKE 11.30 v Trstu, Petrarca Inter 1904 - Sloga ODBOJKARSKO PRVENSTVO MLADINK V POLNEM TEKU Avelllno - Ascoli Bologna - Napoli Brescia - Torino Cagliari - Roma Como - Fiorentina Juventus - Inter Pistolese - Perugia Udtnese - Catanzaro Milan - Foggia Spal - Genoa Verona - Catania Nocerina - Cavese X 1 X X 2 1 X 2 X X 1 1 1 X 2 1 L*Aquila - Civitavecchia X Boiovke so ostale tudi po tekmi proti Sokolovim mladinkam še vedno nepremagane MRZLIČNO ISKANJE IZHODA IZ POLITIČNE IN GOSPODARSKE KRIZE Poljski parlament je razpravlja o gospodarskem položaju v državi Parlament je soglasno izvolil člana katoliške skupine «Znak» Ozdowskega za podpredsednika vlade - Nekateri poslanci so se zavzeli za okrepitev zasebnega kmetijstva PO SPREJEMU RESOLUCIJE, KI ZAHTEVA UMIK SOVJETSKIH ČET IZ AFGANISTANA I SOVJETSKI TISK V ZAGATI PRI POROČANJU O ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE OZN VARŠAVA — Po spremembah v poljskem političnem vrhu so v četrtek začeli razpravljati o gospodarskem položaju v državi tudi v poljskem parlamentu (sejem), še posebno porazen je položaj v kmetijstvu, kjer so po vrsti nerodovitnih let, letos pridelali približno 19 odstotkov manj kot lani, ponekod pa je bil pridelek najnižji cd voj-n j sem. Pred kratkim so že uvedli bone za sladkor, z novim letom pa bodo omejili prodajo mesa. Spričo kritičnih gospodarskih in političnih razmer poljska združena delavska partija s pospešenim rit-mcm zamenjuje kadre. Doslej so odstranili že tretjino voditeljev vojvodskih partijskih organizacij in večje število direktorjev pomembnejših gospodarskih ustanov, ki niso bili «l:os novim razmeram*. V tem vzdušju so o težavah kmetijstva in prehrambene industrije spregovorili tudi v sejmu. Več poslancev je ostro kritiziralo dosedanjo vladno politiko glede kmetijstva, ki naj bi zavirala zasebna podjetja. O tem je spregovoril tudi član katoliške skupine »Znak* Jerzy Ozdovvski. ki je bil včeraj tudi soglasno izvoljen za podpredsednika vlade in bo odgovarjal za socialno politiko, storitve in obrtništvo. Ozdowski je v sejmu jasno povedal, da ne zadostuje, da sta zasebno in državno kmetijstvo formalno enakopravna. Važen je predvsem enakopraven dostop do produkcijskih sredstev. Obenem pa je poudaril, da če hočejo »podpreti u-činkovitejše gospodarstvo* morajo dati prednost zasebnemu kmetijstvu. Zahteval je sestavo posebne listine pravic kmetov, ki naj bi zagotavljala njihove pravice in dvignila njihov družbeni položaj. Dejal je tudi, da bo morala poljska vlada čimprej pregledati razmerje med odkupnimi in maloprodajnimi cenami. Letos je Poljska porabila, da je zadržala maloprodajne cene prehrambenih proizvodov, kar 200 milijard zlotov ali približno 7 milijard dolarjev. Ta vsota pa največ prispeva k negativni plačilni bilanci in je zato po mnenju Ozdovvske-ga nedopustno, da se Poljaki še naprej slepijo. Maloprodajne cene naj bi čimprej dvignili nad~odkup-nimi. Včeraj zjutraj je spregovoril tudi predsednik najviš;ega nadzornega sveta general Mieczyslav Mo-czar, ki ga prištevajo med naibolj nepopustljive člane vodstva poljske partije. Dejal je, da če so se nekateri pripadniki združene delavske partije pustili podkupiti, bedo tudi primerno kaznovani. Nato pa je o-pczcril, da vse to ne pooblašča ne-ka*erih, da zmerjajo komuniste, nuhove prijatelje in zaveznike in tisti, ki si bodo upali delati to, ne bodo deležni prizanesljivosti*. Na včerajšnjem zasedanju so razpravljali tudi o uresničevanju sporazumov iz Gdanskega. O tem vprašanju je sicer že predvčerajšnjim zvečer spregovoril ministrski podpredsednik Jagielski, ki se je v Gdansku pogovarjal s stavkajočimi delavci. Dejal je, da bo zato težko uresničevati ta sporazum in ne samo zaradi gospodarskih ovir. Prav pri teh pa se je ustavil in je navedel več podatkov, s katerimi je tudi sam prikazal kritičnost položaja. Zagotovil pa je, da bo zakon o {sindikatih zagotavljal pravico do stavke, vendar je opozoril na nevarnosti, ki iz tega izhajajo. Pcljsko gospodarstvo je letos izgubilo zaradi stavk 90 milijard zlotov ali približno 3 milijarde dolarjev. Zahodne tiskovne agencije poročajo. da v Moskvi z zaskrbljenostjo sledijo spremembam na Poljskem. Ameriška obveščevalna služba sicer zanika, da bi SZ zbirala vojsko ob poljski meji, vendar ni zanikala možnosti za sovjetski poseg. Grličkov sprejel poljsko delegacijo BEOGRAD — Član predsedstva j CK ZKJ dr. Aleksandar Grličkov je sprejel kandidata za člana politbiroja in sekretarja CK Poljske združene delavske partije Emila Woj-taszska, ki se mudi na obisku v Jugoslaviji na pobavilo skupščine SFRJ. Wojtaszek vodi. delegacijo poljskega sejma. Med pogovorom sta se medsebojno seznanila z dejavnostjo in nalogami ZKJ in Poljske združene delavske partije na notranjepolitičnem področju. Aleksandar Grličkov je izrazil prepričanje, da bodo Poljska združena delavska partija ter delavski razred in ljudstvo Poljske uspešno premagali težave, ki jih pestijo in izrazil podporo ZKJ usmeritvi poljske partije, da s političnimi sredstvi rešuje vprašanja, s katerimi se sooča poljska družba, (dd) Srebrnik v spomin na predsednika lita BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je sprejel odlok o kovanju priložnostnega srebrnika v spomin na predsednika republike Josip« Broza Tita. Skovali naj bi milijon srebrnikov po 1.000 dinarjev. V navadni tehniki z visokim sijajem bodo skovali 800.000 srebrnikov, v posebni tehniki z visokosijajnimi ravnimi površinami in matiranimi reljefni-mi detajli pa 200.000 srebrnikov. Vsak srebrni* bo težak 26 gramov, v premeru pa bo meril 38 milimetrov. Na eni strani bo podoba predsednika Tita, okrog nje pa napis Josip Broz Tito 1892-1980. Na dragi strani bodo obrisi Jugoslavije in grb SFRJ kot tudi leto izida s podobo globusa v ozadju. Ves dohodek od prodaje teh srebrnikov bo šel v prid Titovega sklada za šolanje mladih delavcev in delavskih otrok, (dd) Gibanja blagovne menjave v SFRJ BEOGRAD — V preteklih desetih mesecih je Jugoslavija izvozila blaga v vrednosti 195,1 milijarde dinarjev. kar je za 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V tem času so v tujini kupili proizvode v skupni vrednosti 342 milijard dinarjev. to pa je za 8 odstotkov več kot .je znašal uvoz v prvih desetih mesecih lanskega leta. Ta gi banja blagovne menjave so v skladu z letošnjimi opredelitvami o povečanju izvoza in zmanjševanju uvoza. Realno .je bil izvoz od ja- nuarja do oktobra letos večji za devet odstotkov, uvoz pa zmanjšan kar za 11 odstotkov. Na seznamu izvoznih izdelkov je na prvem mestu reprodukcijski material, ki so ga na tuje prodali za 25 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, izvoz opreme se je povečal za 11 odstotkov, potrošniškega' blaga pa za 46 'odstotkov. Reprodukcijski material je obenem tudi na prvem mestu seznama uvoznih izdelkov — od januarja do oktobra letos se je nakup na tujem te vrste povečal za 17 odstotkov v primerjavi z enakim obdob jem lani. uvoz opreme pa se je zmanjšal za 12 odstotkov, (dd) BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin D jura novic je sprejel predsednika vlade zahodnonemške dežele Severne Rei ne - Westfalije Johanesa Raua. Med pogovorom, ki je potekal y prijateljskem vzdušju, sta z zadovoljstvom poudarila, da se razvijajo prijateljski odnosi in vsestransko sodelovanje med državama zelo ugodno. Obisk Johanesa Raua pomeni velik prispevek k razvoju. stikov med pokrajino Severno Reino,- Westfa lijo ter socialističnimi republikami in, pokrajinami v Jugoslaviji kot tudi med Jugoslavijo in ZRN- Po govora šo se udeležili tudi podpredsednik srbskega izvršnega sveta Milan Čačinovič'in veleposlanik ZR v Jugoslaviji Horst Grabert. (dd) Sovjetski komentatorji pozivajo k «realizmu», kar pomeni, da je treba priznati obstoječe stanje, četudi je prišlo do kršenja načel mednarodnih odnosov Dopisnik DELA m Primorski dnevnik MOSKVA — Sovjetski tisk tudi zaradi časovne razlike ni mogel danes objaviti rezultata glasovanja generalne skupščine OZN glede resolucije o Afganistanu, ki jo je bilo predlagalo 40 neuvrščenih dežel in dežel v razvoju Glede na to. da z izidom januar skega glasovanja generalne skupščine niso seznanili sovjetske javnosti, ni realno pričakovati, da bodo tudi tega, ki še toliko bolj kaže razpoloženje svetovne javnosti do vsakršne tuje intervencije. S sprejemom te resolucije, ki jo je tokrat podprlo kar 111 držav — lani le 104 — kar seže daleč čez dvetre tjinsko večino, je svetovna organizacija znova zahtevala takojšen umik vseh tujih čet iz Afganistana. Znova je bilo potrjeno temeljno načelo mednarodnih odnosov, da lahko vsak narod le sam odloča o sebi in svoji usodi, brez tuje inter venci je in brez vsakršnega vmešavanja od zunaj. Svetovna organizacija potemtakem ni sprejela sovjetskih argumentov, po katerih je bila Sovjetska zveza zaradi «socialisiičnega intemacionalizma* dolžna pomagati afganistanski revoluciji in ki je «na večkrat ponovljeno prošnjo* afganistanske vlade poslala v deželo «o mejen vojaški kontingent*, da bi — kot pišejo sovjetski komentatorji — »preprečila vdiranje kontrarevolucionarnih band čez afganistansko mejo*. Ob tem ostaja seveda odprto vprašanje, zakaj regularna vojska Afganistana tega ni sposobna storiti sama. Konec koncev pa tudi afganistanska revolucija ni izjema od pravila. da je vsaka revolucija le toliko avtentična, kolikor ima za seboj množice. Vsaka revolucija je namreč po svoji vsebini demokratska — ljudska in ne more manjšina prevzemati oblasti v imenu vseh. Po ocenah sovjetskih komentatorjev je bilo «izmišljeno afganistan sko vprašanje* postavljeno na dnevni red zasedanja generalne skupščine »pod pritiskom ameriških imperialistov in pekinških hegemoni-stov* ob tem, da se regularna kabulska vlada s tem ne strinja in je potemtakem ta točka dnevnega reda v nasprotju s temeljnimi načeli ustanovne listine OZN. Tudi januarska resolucija generalne skupščine, ki je zahtevala isto kot zdajšnja, je velikanska večina po razlagi sovjetskih komentatorjev. sprejela «pod pritiskom Wa-shingtona in Pekinga*. Za razmišljajočega sovjetskega bralca so seveda kaj nenavadni odnosi v takšni mednarodni organizaciji, kakršna je OZN, ki nima lastnega mnenja in ki tako brez rezerve sprejema «diktat» najbolj izpostavljenih reakcionarnih krogov — bodi na desni, bodi na levi. Razmislek pove, da je kočnejše kot vsi ti in podobni argumenti nekaj drugega: prepričanje svetovne javnosti, da ima vsak narod pravico oblikovati svojo usodo sam in brez kakršnegakoli vmešavanja od zunaj. Sovjetski komentatorji pa tudi ob tej priložnosti pozivajo k realizmu*. Z drugimi besedami to pomeni, da je treba priznati vzpostavljeno «realno» stanje stvari, četudi je ob tem kršeno katero izmed temeljnih načel mednarodnih odnosov. Odločitev generalne skupščine pomeni, da svetovna javnost takšnega realizma* ne sprejema — pa ne zaradi Afganistana ali zgolj zaradi njega — ampak predvsem zato, ker bi ob mednarodnem priznanju takšnega realizma* dobil pravico vsak. in kar je najhujše, tudi imperialistični zavojevalec, da bi se skliceval na realizem*, ko bi pregazil pravico kateregakoli naroda. da si po svoji volji in podobi oblikuje notranji ustroj. Z vso upravičenostjo bi mogli reči, da pomeni tudi tokratna odločitev generalne skupščine OZN najgloblji odpor človeštva, da se lak realizem* u-zakoni v mednarodnih odnosih. To pa seveda pomeni, da gre v afganistanskem primeru za mnogo pomembnejše stvari, kot pa je zgolj to «afganistansko» vprašanje. Gre za temeljna načela mednarodnega sožitja. Lani je bilo mogoče brati v sovjetskih sredstvih množičnega obveščanja namreč le povzetke razprav tistih delegatov, ki so »razgaljali imperialistične in pekinške KRATKOTRAJNI UPOR 'POLITIČNIH, ZAPORNIKOV PRVI POGOVORI NOVE WASHINGTONSKE ADMINISTRACIJE Z ZRN Zbali so se premestitve v«superzapor>vAsinaro Sodnik Guttadauro je ugodil njihovi prošnji, nakar so se Bandoii, Heri in Corrias predali Simpozij o Kopitarju LJUBLJANA - V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je včeraj začel dvodnevni znanstveni simpozij o življenju in delu velikega jezikoslovca in slovničarja Jerneja Kopitarja v počastitev dvestoletnice njegovega rojstva. Simpozij prirejata SAZU in filozofska fakulteta, oddelek za slovenske jezike in književnosti. Uvodni referat je imel akademik Bratko Kreft. Orisal je Kopitarjev pozitivni prispevek v slovenski slovstveni in kulturno - politični zgodotnni, a tudi kritično spregovoril o njegovem konservativnem političnem in kasneje tudi literarnem nazoru. Simpozij skuša Kopitarja pregledati v celoti in mu dati pravično mesto v slovenski zgodovini, tako kot si je naš veliki slavist tudi zaslužil. Na simpoziju sodelujejo najvidnejši slovenski pa tudi jugoslovanski in en tuji slavist, med njimi Janez Logar, France Bernik, Jože Toporišič, Jože Pogačnik, Breda Pogorelec, Franc Jakopin, Stane Suhadolnik, Pavle lvič, Asim Peco, Zlatko Vince, Jelena Šaulič in Gerhard Birkfellner. M. Z. FIRENCE — Strah, ki ga povzroča med vsemi samozvanimi političnimi zaporniki zloglasni «zapor maksimalne varnosti* na otoku v Asinari je poglavitni dejavnik včerajšnjega upora dveh teroristov in enega navadnega zlcčinca v mestnem zapora «Murate». Ugrabitev dveh paznikov in enega bolničarja pa se je srečno končala po kratkotrajnem pogajanju z namestnikom državnega pravdnika dr. Guttadaurom, nakar so se vsi trije zaporniki po obljubi, da ne bodo premeščeni v «su-perzapor*, predah. Renato Bandoii, Stefano Neri in Vitale Corrias, ki delijo isto celico v tretjem nadstropju f orentinskega zapora so svojo dolgo kovano zamisel uresničili v prvih jutranjih urah. Pod pretvezo izmišljene nenadne slabosti Bandolija so v celico zvabili bolničarja Pinzanija, praznika Tubi-nija in podčastnika Melonija. Z železnimi koničastimi palicami, ki so jih spretno izdelali so jih nato prisilili k predaji. Kaže, da so se nato skušah polastiti ključev vseh ostalih celic v nadstropju, vendar zaman: ostali zaporniki se niso pridružili njihovi pobudi, niti ne solidariziram z njimi. Orožniki in agenti policije so nemudoma obkolili zapor in uvedh vse običajne varnostne postopke, ki so običajni za tovrstne podvige. Vendar je bilo vsem takoj jasno, da do posplošenega upora le ne bo prišlo. Takoj zatem so se začela pogajanja. Uporniki so zahtevali, da jih ne premestijo v Asinaro, kamor sta bila namenjena Bandoii in Corrias -Neri je z njima le sodeloval v znak solidarnosti. Prošnjo je dr. Gutta-dauro po predhodnem posvetovanju z ministrstvom v Rimu sprejel ob 14. uri in tako povzročil prekinitev upora. Zločinci so takoj izpustih trojico ugrabljencev, ki je dogodivščino prestala brez posledic. Orožniki so nato Bandolija premestili v Palmi, Corriasa v Novaro, Nerija pa v Pianoso. Panika v Londonu LONDON — Splošna panika je včeraj ponoči za več ur zajela vse mimoidoče, ki so se v tistih nočnih urah mudih v strogem središču Londona okrog znamenitega mosta in cerkve Westminster ter londonskega parlamenta. Okrog 30 let star moški, ki je sameval na središču mosta, je imel na svojih kolenih čudno rjavo škatlico, iz katere je molelo več žic. Očividci so nemu doma obvestili agente Scotland Varda, ki so iz varnostnih razlogov za pet ur prekinili avtomobilski in ladijski promet v neposredni bližini znamenitega mosta. Agenti londonske policije so se zaman pogajali z moškim, naj jim izroči domnevno eksplozivno škatlico, ki je bila z dolgo žico povezana z rezervoarjem nekega «MGB», ki je bil parkiran nedaleč. Moški se .je le zaprl vase in ponavljal zmedene fraze. Pravil je, da nasprotuje jedrskim centralam v Ve liki Britaniji ter noče, da bi v nje- govi državi namestili strateške rakete. Zmožen je tudi razstreliti parkirani avtomobil, ki bi nesporno razrušil Westminstrski most nad Temzo. Šele ob svitu se je možakar predal policijskim oblastem. Izkazalo se je, da škatlica spleti ni vsebovala eksploziva in da je bila torej vsa panika odveč. Mlad Jugoslovan žrtev obračunavanja MILAN — 26-letni jugoslovanski državljan Boris Kabič je bil včeraj v:rjetno žrtev obračunavanja. V hotelski sobi sta ga namreč dva sodržavljana pri priči ustrehla in se nato hitro oddaljila. Na kraj zločina »ta nemudoma pritekla direktor in vodja recepcije hotela toda zaman, saj je bil Kabič že mrtev. Zahodnonemški zvezni kancler Helmut Schmidt nepričakovano obiskal novoizvoljenega Reagana Pogovarjata sta se o NATO paktu, o odnosih Zahod-Vzhod, o razoro-ževanju in skupni obrambi - Uradni komunike srečanja Carter - Schmidt VIDEM — Agenti javne varnosti so zaletih 22-letnega Daria Fantiga iz Podbonesca medtem, ko je razpečeval hašiš skupini mladoletnikov. Fantiga so nemudoma aretirali, o-stale mladeniče pa identificirali. MADRID — Nekaj tisoč nostalgikov je včeraj v Sevilli s pozivom, da je treba v Španiji vzpostaviti »moralni red*, slavilo petletnico Francove smrti. Med svojim potovanjem v ZDA se je zahodnonemški kancler Helmut Schmidt sestal tudi z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom (Telefoto AP) niiiiiiiiiAiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKMiiiiiiii Kritična stališča Avstrije do italijanske vlade DUNAJ — Avstrijski zunanji minister Willibald Pahr je po več kot štiriurnem posvetovanju z delegacijo SVP iz bocenske pokrajine in delegacijo ljudske stranke iz Severnega Tirola izrazil ostre kritike na račun italijanske vlade, predvsem glede zakona o javnih službah, ki so ga v parlamentu odobrili 13. julija letos. Po mnenju Avstrije je novi zakon popolnoma prezrl navodila, ki jih predvideva južnotirolski paket za zaščito nemško govoreče manjšine, ki izrecno poudarja proporcionalno delitev služb med Italijani in nemško govorečimi prebivalci Južne Tirolske. Pahr je sicer priznal, da so za odobritev zakonskega osnutka vo-ili tudi predstavniki SVP, toda le zato, ker «naj bi se ne pravočasno zavedali njegovih posledic.* Po mnenju avstrijske vlade krši italijanski zakon tudi mednarodno pariško oogodbo. Minister in obe delegaciji so nato ostro'obsodili teroristične izpade na lužnem Tirolskem, vendar je vodja SVP Magnago poudaril, da se o-pira njegova stranka na krščansko tradicijo in v skladu z njenimi napotki tudi deluje. Na sliki (telefoto AP); predsednik bocenske pokrajine Magnago Oevo) in sevemotiroiski glavar Wallnoefer (desno). NEW YORK — Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt se je pred-sinočnjim po obisku pri Carterju povsem nepričakovano sestal z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Reaganom. To je prvi posredni stik kakega državnika NATO pakta z novo vvashingtonsko administracijo. Sprejem pri Reaganu so zaprosili Nemci, državnika pa sta se sestala v začasni Reaganovi rezidenci v ne-| posredni bližini Bele hiše. Sreča-I nje je trajalo približno eno uro, i po njem pa se je Schmidt spretno izognil vsem vprašanjem časnikar -i jev.' Dejal je samo, da je bil pogovor izredno prisrčen, da sta se dotaknila vprašanj NATO pakta, odnosov Vzhod - Zahod, razorože-vanja in skupne obrambe. Ko so Schmidta vprašali, če Reagan podpira stahšče, da je treba nadzorstvu nad oborožitvijo posvetiti enako pozornost, kot težnjam po izboljšavi obrambnih sposobnosti, je odgovoril, da je o tem prepričan. Schmidt je tudi izrazil zaupanje v pozitiven razvoj nadaljnjega sodelovanja in omenil, da je Reagan jasno prikazal svojo željo o še tesnejšem sodelovanju z zahodnoevropskimi zavezniki. Zahodnonemški kancler se je sestal tudi z Reaganovimi gospodarskimi sodelavci in je vsestransko podprl njihove pobude za nadzorovanje inflacije v ZDA, za varčevanje z energijo s tržnimi mehanizmi, kot je prilagajanje cen tekočih goriv cenam v drugih zahodnih državah. Kot rečeno je Schmidtov obisk pri Reagan nemalo presenetil ameriške politične opazovalce, saj je novoizvoljeni predsednik trdno izjavil, da se ne bo sestal z nobenim tujim predstavnikom do svojega u-radnega imenovanja 20. januar;a. Prav zato se ni sestal z izraelskim premieram Beginom, ki se je pred dnevi mudil v ZDA. Kaj je botrovalo tej nenadni spremembi, ni še povsem jasno, a kot kaže so Nemci trmasto vztrajali in tudi dosegli srečanje. Reaganov štab je že poslal v Tel Aviv pojasnila, da bi odpravil morebitno izraelsko užaljenost. Včeraj so v Washingtonu tudi objavili uradni skupni komunike o obisku in |>ogovorih med Schmidtom in Carterjem, v katerem državnika poudarjata potrebo po povečanju o-brambne sposobnosti NATO pakta in nadzorstvu nad oborožitvijo, ki bi omogočila tra ;no vojaško ravnotežje Komunike navaja, da so se pogovarjali o številnih političnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, in bodo zato nadaljevali s posvetovanii tudi v tem prehodnem obdobju do uradne umestitve novega ameriškega predsednika. Med drugim sta državnika izrazila »obžalovanje*, da ni Sovjetska zveza pokazala nobene volje na zahtevo o umiku svojih čet iz Afganistana, ki bi omogočil politično rešitev afganistanske krize. Glede Bližnjega vzhoda, sta poudarila potrebo, da je treba v o-kviru »campdavidskeaa sporazuma* čimprej doseči celotno rešitev hegemonistične poskuse*, da bi <<>" črnili* politiko Sovjetske zveze m dežel socialistične skupnosti v_zve-vi z Afganistanom. Sovjetsko časopisje je namreč poročalo, da F «mnogo neuvrščenih in nevtralni« dežel* obsodilo «vmešavanje ink*' rialistov in hegemonistov* v afga-nistanske notranje zadeve in so bralci potem logično pričakovali. ®a bo tudi generalna skupščina sPre' jela takšno stališče ter da se ne bo pustila zapeljati od njih. Zagata ob takšnem izidu glasovanja j«, kakopak, kar precejšnja. Težava pa je tudi v tem, da je resolucijo predlagalo 40 neuvrščenih dežel m dežel v razvoju, česar sovjetski tisk niti ni utegnil zabeležiti. Sinočnja «Izvestija», glasilo sovjetske vlade, poročajo npr. o misiji Olofa Palmeja kot odposlanca generalnega sekretarja OZN Wala heima na Srednjem vzhodu. K®1 posrednik nastopa tudi kubanski minister Malmierca kot predstavnik Kube, ki je «predsednik gibanja neuvrščenosti*. Ta je po poročili« sovjetskega tiska že obiskal Bagdad in Teheran. Zdaj pa poročajo še o nekakšni delegaciji gibanja neuvrščenosti, ki da .jo «v bližnjem času pričakujejo v Teheranu*. Za sovjetskega bralca je kaj nenavadna takšna dvojna pot neuvrščenim Zdaj v sovjetskem tisku tako raz-glašana teza o »realnosti v mednarodni politiki*, ki naj bi jo razumel predvsem novi ameriški predsednik Ronald Reagan, je v sinočnjih «Izvestijah» podkrepljena s primerom — De Gaulle. Nanj so se spomnili ob 90. obletnici njegovega rojstva, prav zaradi njegove »realistične politike*. Ta pa se je kazala v naslednjem: Izstopil je •* NATO pakta, vodil je neodvisno politiko, navezal tesne stike s Sovjetsko zvezo. Njegova zapuščina Je predvsem neodvisna politika, ki so jo nasledili njegovi nasledniki '' Elizejski palači. Ta Dolitika je P? «Izvestijah» zagotovila Franciji 4Vl" soko avtoriteto v mednarodni *" reni*. De Gaulle je bil potemtakem ora; vi realist in njega kaže oosnemah tudi dandanes. Navsezadnje tudi VLADO JARC glede Afganistana. Unija Italijanov o dvojezičnosti KOPER - Vodstvo Unije Italija: nov za. Istra in Reko je pred dnevi pregledalo uresničevanje dvojezičnosti na področju tiskane besede-Že večkrat je bilo poudarjeno, da potrebuje italijanska narodnostna skupnost objektivno, učinkovito pravočasno obveščanje v obeh jezikih, da se bo lahko primerno vključevala v družbenojx>litično skupnost. V občinah na območju Kopra se italijanščina pridružuje sloven; ščini, v istrskih občinah in na Rek1 pa hrvaščini. V razpravi so ugotovili, da so bili doseženi v zadnjem letu na tem področju vidni uspel«, čeprav niso še odpravili vseh pomanjkljivosti. V Slovenskem primorju so to vprašanje še posebno ugodno rešili v občini Piran, kjer izdajajo posebno glasilo, ki ga pripravlja informativni center INDOK pri občinski skupščini, tudi v italijanščini. Glasilo, ki ga ureja Boris Vuk, prinaša najpomembnejše vesti iz Pirana, še posebno pozornost pa posveča delovanju občinske skupščine, posameznih samoupravnih interesnih skupnosti in tako prispeva k uresničevanju delegatskega sistema. Podobne izkušnje imajo tudi v drugih občinah, kjer živijo Italijani. Dvojezičnost pa uvajajo tudi v glasilih večjih delovnih organizacij, v katerih so zaposleni pripadniki italijanske narodnostne skupnosti (e. o.) VVASHTNGTON — Po petdnevnem obisku v Wash:ngtcnu se je novo-izvo'jeni ameriški predsednik Ronald Reagan včeraj vrnil v Kalifornijo. $Q§f(OVStft* 4 20. november - 1. december 1980 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA (ogrevana dvorana) Predprodaja: INFX TITOVA 25, LJUBLJANA Prijav# sprejema tudi potovalna agencija AURORA,- Trst, Ul. Gicerone 4, tel. 60 261. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 > 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačana celotna 60.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 22. novembra 1980 Oglasi Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 cADITs DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mrn| 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sozal|0 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juii|SK8 krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dezet v Italiji pri SPi. i i Čfan italijanske |j Izdaja ZTT j-Veze časopisnih Jj Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj založnikov FIEG