DELAVSKA POLITIKA
lakaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo In vsako soboto. DradnBtvo In sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — 'frbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din II.—, xa Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14335.
Štev. 4
Sobota, 13. januarja 1934
Leto IX
Čvekanje o stanovski državi
V	bistvu samo poostren boj proti delavskemu razredu.
Sodobno gospodarstvo je omajalo ali uničilo bolj ali manj eksistenco skoraj vseh ljudi. Delavec je uje največja žrtev. In čimveč delavcev je zaradi nezaposlenosti nehalo biti konsument, tembolj je propadal tudi obrtni srednji stan. Istotako je med obrtništvom nastopilo silno siromaštvo. Logično je ta posledica gospodarske krize zadela tudi kmeta, ki nima komu predajati svoje pridelke, ali jih prodaja v jako zmanjšani množini. Prejšnji njegovi kon-sumenti stradajo in se preživljajo z raznimi cenejšimi surogati življen-skih potrebščin. Podjetništva omejujejo število svojih: delavcev in nameščencev ter na zakoniti in nezakoniti način razdirajo kolektivne pogodbe in pridobitve nameščencev.
Avstrijski strah
V	tej splošni zmešnjavi in splošnem polomu se med ljudstvom notorično pojavlja neka nova, še ne-
\°'xn,aT voija- ki pravi: Tako ne gre
v	ec! Biti mora drugače!
Toda, čim zastavimo vprašanje,
kako drugače, imamo zopet nebroj mnenj, ki pa se končno vendarle združujejo vsaj v nejasnem obrisu,
da je zlo današnji gospodarski sistem.
Med narodi nastaja taka psihoza. In ta psihoza je za kapitalizem najnevarnejši pojav, zlasti, ker prevladuje tudi med organiziranim delavstvom!. To je duhovna vojska, ki se v praksi že bori proti gospodarskemu izkoriščanju in je zaradi tega najnevarnejša. Ce hočemo rešiti kapitalizem. moramo to vojsko pokončati.
I ako mislijo gospodarski diktatorji in X, t.c,1n	delajo. Za kritje
svojih lzkoriščevalnih namenov so izbrali krilatico »boj proti marksizmu1«, dasi
marksizem ne zahteva nič drugega kakor odpravo soci-jalnih in političnih krivic.
Po dolgem iskanju so našli novo pa-rolo »k stanovski državi«.
Ta
nova parola je najboljša vaba za nerazumne ljudi in za veliko število malomeščanskih krogov. Celo mnogim kmetom se zdi ta pot jako Pametna. Propagatorji te »nove« {deje povedo obrtniku ah kmetu to, kar mu ugaja. Istotako zagovarjajo »novo« idejo časnikarski kuliji po ‘{vitalističnem časopisju. Za vsak stan, za vsakega posameznika, ki se nahaja v bedi, imajo prijetno mami-!(\ da bo v stanovski državi »sood-ccval« in si s temi pribojeval raj na zemlji, ki ga želi v sedanjih bedim« razmerah. Vsa propaganda pa
111 lil
namen, zasejati najhujše sovraštvo proti socijalizmii.
Pa bo ta stanovska država, v kolikor je sploh mogoča ? Glav-
IU|nrnvf (k-ir’h '’a] Se razTe(b» boj odpravi, kar bo omogočilo iztrebljenje »marksizma«. »Marksizem ic pa mogoče iztrebiti samo takrat če se uničijo njega organizacije. S tem- bi bil delavski razred oropan svojih organizacij in na milost in nemilost izročen . kapitalističnemu izkoriščanju.
Kancler se igra z
Dr. Dollfuss je hotel doseči depolitizacijo hajmvera. Pogajal se je, a pogajanja niso uspela. Na drugi strani se je kancler pogajal tudi s fašisti, kar je kneza Starhemberga jako vznemirilo. Za fašistični režim so hajmverovci in nacionalni socialisti. Z ozirom na ta dvojna pogajanja ro najbrže hajmverovci v zadnjem času vznemirjali javnost z bombami in drugimi akcijami. Vse pa kaže, da se je dr. Dollfuss pogodil s Hitlerjem Rimu na ljubo.
Vse kaže, da bo vladna politika vedla do poloma. Kdo bo Dollfus-sov naslednik, je vprašanje.
Avstrijski nacionalni socialisti kažejo vedno večjo aktivnost
V	kratkem času po božiču so izvršili že okrog 200 bombnih atentatov, ki so imeli večinoma demonstrativen značaj. Pa tudi hajmverovci, ki so sicer veliki nasprotniki prvih in streme za pofašistenjem Avstrije po italijanskem vzorcu, vedno odločnejše zahtevajo oblast zase in odstranitev socialnih demokratov iz javnega življenja. Govorilo se je že, da je Dollfuss pristal na njihovo zahtevo, da zamenja dunajskega socialističnega župana z vladnim komisarjem, vendar vlada to vest demantira.
usodo republike Hitlerjevski izgredi po celi driavi
Minuli četrtek so se vršili po celi državi izgredi narodnih socialistov, ki so vprizorili demonstracije in celo vrsto sabotažnih dejanj. Med demonstranti in policijo je prišlo v Celovcu do krvavih spopadov, ki so zahtevali dve smrtni žrtvi.
Policija in vojaštvo, ojačena s četami hajmvera, je končno vzpostavila red in izvršila številne aretacije. Mnogo voditeljev hitlerjevskega po-kreta je zbežalo na Madžarsko, v Italijo in v Nemčijo.
Sovjetska Rusija je odpovedala trgovinsko pogodbo,
s čemur je bil zadejan Dollfussove-mu režimu hud udarec. Brezposelnost vidno narašča, nezadovoljstvo pa vlada tudi med gospodarskimi krogi.
Avstrijski krvnik izvršil prvo Justifikacijo po prekem ssodu
Dne 11. t. m. je bil v.Grazu obešen po prekem sodu obsojeni delavec Strauss, ker je izvršil nek požig.
Avstrija se bliža težkim dnevom. Vse to po zaslugi klerikalne stranke in Dollfussa.
Po straSni rudarski nesreči na Čeho-
slovaškem
Dne 8. t. m. se je vršil pogreb nesrečnih rudarskih žrtev v Duhovem. Delavske organizacije in oblastni zastopniki so se udeležili pogreba ter se ob grobu poslovili od pokojnikov
I z nagovori. V znak sožalja so na pr.
1 v Pragi in drugod za dve minuti ustavili vse obrate in ves promet.
Uradna komisija, ki preiskuje nesrečo, je ugotovila pri rovu »Nelson« več nedostatkov ter dala odgnati vodstvo obrata in uradništvo dotič-nega rova, kakor smo že poročali. Ugotovilo se je, da prezračevalne naprave niso bile v redu ter da je uprava reducirala pri njih strežno osobje. Dalje ni bilo preskrbljeno, da bi ponesrečenci v naglici ušli nesreči v postranske rove. Vrhu tega pa niso dali odpravljati premogovnega prahu. Cele oblake prahu se je valilo po jami, namesto da bi bili poskrbeli za polivanje prahu in s tem preprečili prah. V jamah namreč niso nevarni samo treskavi plini, marveč tudi premogovni prah, ki se kaj rad
vname. Novi obratovodja Beisser je namreč v rovu dal vso to strežbo reducirati na minimufn, kar pa ni zadoščalo za varnost. Odpravil je celo strokovno inšpekcijo pri zrakovodih.
Vse to je napravil zgolj iz dobič-kaželjnosti, dasi ima družba lepe dohodke.
Ta grozna nesreča uči, kaj je kapitalizem tudi v najhujši krizi.
Z ozirom na to 'jeliko nesrečo opozarjamo tudi na naše razmere. Nedavno smo namreč čitali v našem meščanskem časopisju, da nezgode, kljub temu, da je skoraj trideset odstotkov delavcev manj zaposlenih kakor pred petimi leti, vendar silno naraščajo in se množe. Tudi to ni slučaj. Nekaj morda vplivajo na po-rost nezgod slabe socialne razmere, nekaj pa gotovo tudi ali pomanjkanje varnostne naprave ali pa preveliko izkoriščanje.
Zakaj tudi pri nas se močno pojavlja pretirano izkoriščanje, ni pa zadostne kontrole nad obrati.
Evropa je zrela za
»V Evropi smo zreli za temeljit socialni preporod, in za to ne potrebujemo nobene revolucije z orožjem in najmanj še teroristično revolucijo.« (T. G. dr. Masaryk.)
Temu naziranju predsednika če-
socialne reforme
hoslovaške republike se lahko pridružimo vsi. Večina evropskih dežel bi lahko izvedla najobsežnejše socialne reforme, ne da bi se jim bilo treba kopati v državljanski krvi.
'Po je jedro vse teorije o »stanovski državi«. Vse drugo je plevel in čvekanje. Toda, ali ni tako že danes? Stanovska zavest se mora pojačati, pravijo. Ali ni ta zavest že danes samlooblastna in do smešnosti požrešna? Zakaj še treba agitacije?
V	bistvu je torej vse to samo boj proti delavstvul. Kaj bi pa naj še bilo, če že sedanja praksa vse to temeljito dokazuje?
In vendar je le delavstvo faktor, ki je v stanu odpraviti da-
našnjo gospodarsko ■. in uvesti socijalno pravičnost.
Odločitev za delavstvo na podlagi tega spoznanja ni težka. Razumljivo je, da postaja boj hujši, tem hujši, dokler spoznajo tudi oni. ki žele preureditve sistema, da so bili varani in da tudi v »novi« razredni drža-
vi	ne bi imeli ne vpliva in ne socijalne eksistence, ker
stanovska država nima tega namena, marveč hoče le utrditi diktatorsko oblast kapitalizma.
Dvojna mera
Vatikansko glasilo k umoru romunskega ministrskega predsednika
Zavratni umor romunskega ministrskega predsednika Duca je glasno svarilo družbi, ki vzgaja »železne garde« v raznih oblikah fašizma. Duca je razpustil fašistično organizacijo, ker je postala politično nevarna ne najsvobodoljubnejšemu režimu, kakor so dokazale zadnje precej vroče volitve v parlament. Pristaši razpuščenih fašističnih organizacij so pa pod vodstvom generala Cantacusina obsodili na smrt ministrskega predsednika Duca, zunanjega ministra Titulesca in morda še več romunskih politikov sedanjega režima. Duca so tudi umorili.
Romunski politični umor je akt maščevanja še bolj reakcionarne desnice nad sedanjim režimom. Zaradi tega in zaradi dejanja samega mora zavratni politični umor vsakdo najodločnejše obsojati, vsaj enako kakor vse umore in nasilja v škodo razvoja in napredka.
Umor je z jako ostrimi besedami obsodilo tudi vatikansko glasilo »Osservatore Romano«, ki pravi med drugim:
»Grozovita odgovornost za to sramotno dejanje pada na demagoško romunsko desnico. Taka zverinstva moramo odklanjati in se morajo iztrebiti, pa naj prihajajo od koderkoli. Taki zločini kažejo, kakšni politiki bi bil svet izročen, če bi se pristašem ceh metod posrečilo, uvesti iste metode v nacionalno in internacionalno politiko.«
Kakor je pravilna in točna obsodba zavratnega umora v Romuniji, vendar vidimo, da Vatikan presoja »zavratne« politične umore po dveh merilih. V Romuniji je bil umorjen ministrski predsednik, torej predstavnik režima. Umor je zavraten zločin reakcije. Tu ima vatikansko glasilo prav.
Nemčija na primer je pa imela ustavo in parlamentarizem. Fašistični režim si je osvojil oblast nezakonito, s prelomitvijo priseg in potep-tanjem pravic naroda ter moril in zapiral nasprotnike, ki so se mu postavili po robu zaradi političnih m socialnih pravic, ki jih je desničarski režim oropal vsemu narodu. Vatikan je v tem primeru po kratkem oklevanju priznal nemško oblast, ki pa kljub temu še vedno ni sklenila premirja z Vatikanom ter se vodi zakulisna borba sicer še dalje, toda vatikanske ogorčene obsodbe zločinov še ni bilo.
Vatikan se je torej v tem primeru postavil enostavno na stališče, da je treba obsoditi romunski dogodek, ker gre za zločin proti vodstvu družabnega sistema, v nemškem slučaju pa je protest odločno opustil, ker je z nemškim prevratom dobil fevdalni kapitalizem absolutistično oblast nad narodom ter s tem dokazal zopet svoje dogmatično stališče, s katerim priznava oblast kapitalističnemu razredu, narodu pa nikakršnih pravic, nego samo — pokorščino.
Tako presoja rimski klerikalizem enake dogodke po dveh merah, vendar pa z enim ciljem: gospod in sluga; sluga bfez političnih in socialnih pravic.
Predsednik liberalne stranke ▼ Romuniji je postal Konstatin Bra-tianu. Opozicija v stranki torej še ni zmagala.
Politika velesil ali demokratična politika?
Čehoslcvaški zunanji minister in voditelj male antante dr. Beneš je imel preteklo leto v Bratislavi poli' tičen govor, o katerem je meščansko časopisje pri nas malo poročalo. Njegova izvajanja so pa važna in poučna, zato objavljamo njegova izvajanja o demokraciji v našem listu.
Predvsem! je rekel dr. Beneš, da je Ženeva blagoslov za male države. Trinajst let se je gibala evropska politika v okviru Društva narodov. Čeprav so velesile bile v Ženevi močnejše in so iskale svoje materi-jalne interese, vendar doba Društva narodov. Čeprav so velesile bile v Ženevi močnejše in so iskale svoje materijalne interese, vendar doba Društva narodov pomeni za Evropo novo zgodovinsko dobo, dobo razvoja človeštva.
Razmerje naše države (Čehioslo-vaške) se ravna vedno po skupnih državnih interesih, nikdar pa ne po vladni obliki ali režimu te ali one države. Čehoslovaška mora seve vztrajati na mirovnih1 pogodbah, njih ne-izpremenljivosti glede na ureditev Evrope
ter na demokratični koncepciji.
Od vstopa Nemčije v Društvo narodov se pojavljajo v Evropi nove politične tendence, ki streme k povrnitvi, k predvojni politiki velesili Ta karakteristična politika se je jako naglo razvijala. Predvsem se je pojavila v konfliktu med Kitajsko in Japonsko, potem na razorožitveni konferenci, pri italijanskoangleških pogajanjih v Rimu glede pakta štirih velesil. In čeprav je bila ostrina tega pakta proti Društvu narodov zaradi odpora Francije oslabljena, se vendar še vedno vsiljuje v politiki doktrina direktorija velesil. Spor Nemčije z razorožitveno konferenco in izstop iz Društva narodov je le višek tega razvoja in pomeni njega nadaljevanje golo borbo za obnovitev prejšnje politike velesil. Iz kombinacij, ki jih je Mseboval prvotni načrt pakta (delitev srednje in vzhodne Evrope v interesne sfere velesili), je jasno razvidno, da gre za povsem nov koncept, kako naj se evropska povojna politika razvija in kakšna naj bo.
Vojna je povzročila velik prevrat, ustvarila je novo politično koncepcijo, ustanovila je nove države in Društvo narodov, kar je vse izraz mednarodne demokracije.
Po tej veliki revoluciji nastopa zopet reakcija.
Na Ogrskem, v Bolgariji, Italiji in v celi vrsti drugih držav, nazadnje V Nemčiji. Ustanovljene so bile protidemokratične vlade, ki v stalnost miru in njega absolutno vrednost za človeštvo niso verovale, ki niso verovale na miroljubno misijo Društva narodov ter so se vrnile nazaj k predvojnim metodam politike velesil.
To je zmisel velikega preobrata, ki se s fašizmom začenja in s Hitle-rizmom končava.
Evropa se nahaja sedaj v težkem boju, ali naj ohrani demokratične režime ali ne,
ali naj se naslanja na mednarodno politiko Društva narodov, ki zahteva enakopravnost narodov in držav ali pa naj Društvo narodov sploh propade, oziroma izgubi na svojem; ugle- i
d ti ter ga nadomesti politika velesil, ki bo izpreminjala po svoji volji politične in teritorijalne razmere s svojo politično in gospodarsko premočjo nasilno. ,
Tako dr. Beneš o nevarnostih v mednarodni politiki.
Novo predsedstvo
Od Delavske zbornice smo prejeli to-le poročilo:
Na včerajšnji seji Upravnega odbora se je predsedstvo Delavske zbornice definitivno konstituiralo. Predsedstvo tvorijo: Alojzij Sedej, predsednik; Joško Zemljič, podpredsednik; Rado Čelešnik, blagajnik ter Drago Kosem in Peter Lombardo.
Na predsedstvene seje se bodo vabili poleg tega s posvetovalnim glasom načelniki najvažnejših odsekov. Ker se je doseglo tudi glede ostalih še nerešenih vprašanj soglasje, je s tem konflikt, ki je nastal v vodstvu Delavske zbornice, po odboru predstavnikov Narodnega kluba poravnan in normalno poslovanje Delavske zbornice osigurano.
Narodni klub je podal pred prehodom na dnevni red izjavo, v kateri ugotavlja, da je zapustil zadnjič sejo,
Delavske zbornice
ker je bil mnenja, da se mu v zbornici noče omogočiti sodelovanja, vrnil pa se je, ker se je medtem piepričal, da je tako sodelovanje mogoče.
V	imenu Strokovne komisije je odgovoril s. Jakomin, da Strokovna komisija ni zakrivila, da so se taka mnenja ustvarila, ker je stala prej in stoji sedaj na stališču, da je treba omogočiti v zbornici sodelovanje vsem klubom. Enako pa je stala in stoji na stališču, da tvorijo vsi socialni zavodi, katerih uprave temelje na volitvah, to je Okrožni urad, Borza dela, Trgovsko-bolniško podporna blagajna nedeljivo enoto.
Z normalizacijo uprave v Delavski zbornici je napravljen prvi korak, kateremu mora slediti normalizacija uprav ostalih socialnih zavodov, v katerih morajo dobiti ostale strokovne organizacije, zlasti pa strokovne organizacije Strokovne komisije odgovarjajoče zastopstvo.
Nadaljujmo akcijo za
Organizacijski blagajniki po obratih, javite svoja imena »Delavski Politiki« v Ljubljano ali v Maribor. Skupno s članarino za organizacijo boste tedensko ali mesečno pobrali od naročnikov po tovarnah tudi naročnino za »Delavsko Politiko«.
To bo najuspešneje delo pri akciji za tisk. Blagajnik organizacije je tisti človek, ki igra glavno vlogo pri vzdrževanju organizacije in tedaj tudi pri listu.
V	tovarnah v Dravski banovini
Uničevanje kave
Doslej je bilo uničenih nad 24.2 milijona vreč kave. Vreča kave tehta 60 kg, torej je bilo uničenih 1500 milijonov kilogramov kave. Pa to se je zgodilo samo v Braziliji, a še vedno ni dovolj. Sedaj nameravajo iztrebiti še polovico kavinih drevesc. Vsega skupaj bo to 4.3 milijone ka-viniht, grmov. In pridelovalci kave dobe za to še posebno odškodnino od države.
Kaj se godi šele z drugimi nujnimi živili, si lahko mislimo. Morala kapitalizma je, uničiti blago, da cene ne padejo.
Ce sl z naroinlno v zaostanku, jo poravnaj takoj I Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izkljuino z lastnimi sredstvi. —
»Delavsko Politiko"
je že danes toliko naročnikov »Delavske Politike«, da če bodo blagajniki pobrali od vseh naročnino mesečno sproti, je njen podvig in naš uspeh dvakrat zajamčen. Tam, kjer imate pregled čez naročnike že sedaj, začnite kar z delom.
Denar nakazujte po poštni položnici na gfc 14335. Na zadnji strani pa napišite imetia naročnikov. Stroške si kar odtegnite.
Pokažite, da ste nositelji tega dela, zato pridno na delo!
»Pravici" je zadoščeno!
Van der Lubbe umorjen
V	Lipskem je bil umorjen zaradi požiga nemškega parlamenta Belgijec Van der Lubbe na smrt. Dne 10. t. m. so mu odsekali glavo, ker ga predsednik Hindenburg ni pomilosti! na dosmrtno ječo.
Vloga obglavljenca pred sodiščem nam je znan. »Pravica« je z umoru naivnemu Belgijcu za vedno zamašila usta. Za vsakogar je jasno, da obsojenec, tudi če je sodeloval pri požigu, ni bil sam in verjetno je, da je bil varan, da se mu nič ne zgodi, prevzel krivdo nase in zamolčal sokrivce.
. i i,	......i ni. i	i i. n....  .—..—im.
Nezaposlenost v Nemčiji je v mesecu decembru 1933 narasla za 330 tisoč oseb. Med nezaposlenimi pa niso navedeni tisoči, ki jih fašizem bojkotira.
Doma in po svetu
Podjetniki izkoriščajo delavstvo z nadurami, odškodnine pa nočejo plačevati. Tudi pri nas je parstotisoč delavcev nezaposlenih. Podjetniki pa obratujejo čez normalni delavnik, ne da bi se zmenili za 50 odst. odškodnino za nadurno delo. Delavstvo je tukaj dvakrat ogoljufano. Nezaposleni ne dobe dela, oni, ki delajo, pa ne odškodnine. Podjetniki zahtevajo, da naj bi se ta odškodnina smela zahtevati samo za šest mesecev nazaj. Mislijo si, da bi potem kršitev zakona večinoma zastarala, ker bi delavci zaradi moralnega terorja ne zahtevali pravočasno odškodnine.
»Slovenec« in njegova borba za mir. Včasih se je »Slovenec« dobro razumel na slovenske narodne pregovore. Enega mu bomo imenovali: »Vsakdo naj najprej pomete pred lastnim pragom!« In ker ima morda doma vse posvinjeno, meče gnoj na drugega, brez ozira na staro modrost slovenskih kmetov. Seveda je on tisti, ki očita nekomu glasovanje za vojne kredite, dasi ga nikdar še nismo odobravali, zato ker je tako glasovanje vprizarjal sam, ker je bil na čelu vlad, ki so vojne napovedale, ker je molil v cerkvah in blagoslovil orožje, ker je pošiljal »Srbe na vrbe«, druge pa na vislice, ker je agitiral za vojna posojila za vojno proti onim, s katerimi danes živi...!? Da, on je to, pa saj mu to njegova dvoličnost omogoča, saj nima tozadevnih šol za dvojno moralo za šalo. Da, da blagor njim, ki so ubogi na duhu, saj za nje je »Slovenec« pisan.
Nova tekstilna tovarna v »Jugoslaviji. Družba Cosmanos v Josefs-thiailu na Češkem in jugoslovanska Mautnierjeva družba se pogajata glede ustanovitve nove tekstilne tovarne v Jugoslaviji, in sicer za jugoslovanski trg. Cosmanos da polovico kapitala in stroje iz dveh- čeških tovarn, ki ne obratujeta več.
Tri dni ostane na Dunaju italijanski podtajnik Suvich. Na Dunaj pride 18. t. m. Avstrijski kancler je vsekakor v zadregi, le, če mu bo Mussolinijev inštruktor mogel pomagati iz nje. Kakor se zdi, so italijanski sveti nesreča za Avstrijo.
Reakcija na Poljskem. Po vseh državah, razen slovenskih podjetnikov, se bavijo z načrti o skrajšanju delovnega časa. Na Poljskem ^a hočejo podaljšati, čeprav je tam naj-žalostnejši socialni položaj delavstva. Organizacije v Lodzu in okolici ter drugod so zaradi tega priredile protestne stavke. Tudi organizacija državnih uradnikov energično protestira proti novi uredbi o plačah.
V	lipskem procesu oproščeni Torgler pojde v koncentracijsko taborišče.
Nadzorstvo je krivo. Člani upra; ve rudnika Nelson v Čehoslovaški
—	kjer se je zgodila strašna kat®' strofa — so radi zločinske brezbriž-
Tone Maček:
37
5luČOf JCutn&UQ€C
In Zgončev je pridno dajal za pijačo.
Tudi Dolfe in Janez sta tekla, da Vidita, kaj se godi na plesišču. Vzdignil se je tudi France, a je le od dalleč opazoval. Trpinka je trdo prijela svojo hčer za roko, ko ji je hotela zopet uiti.
»Kaj pa še. Misliš, da brez tebe ne bodo opravili?«
Meti je postalo že neprijetno in nestrpno je pričakovala Janeza, da se vrne.
»Slišiš,« mu je rekla, ko je kmalu nato smeje se zopet prisedel, »zdaj je pa že zadnji čas, da grem, sicer zamudim vlak.«
»Če že ni drugače, pa naj bo. Tole še izpijemo.«
Pepca je izpraševala Dolfa, kaj je bilo.
»Volk er je menda Zgoncu podstavil nogo, ko je plesal z njegovo Faniko. Pa sta si skočila
v lase.«
»Pa sta se zares?«
»Dozdaj še ni bilo nič hudega, a ne vent kako še bo, preden bo konec te štorije.«
Medtem se je polagoma večerilo. Janez je spremil svojo Meto in tudi France je šel z njima. Trpinka je morala s hudim pozvati svojo hčer, da je šla z njo domov, ker ona je morala iti, da
je odprla stanovanje iti da je Janez lahko vzet naložen Metin cekar. Pa se ji tudi ni ljubilo več ostati v tistem razburkanem dirndajui pri Logarju. Mimogrede je kar tako rekla sinu Dolfu: »Greš še ti?«
Ozrl se je na svojo Pepco in ker ta ni prikimala, niti odkimala,	je odvrnil:
»Pridem; kmalu.	Večerje mi pa	ni	treba	pri-
pravljati. Nisem lačen.«
»Ne bodi predolgo. Jutri mloraš zgodaj Vstati.«
Odkar se je Trpinka poročila, ni bila nikdar več brez skrbi, ki so jo mučile še v sanjah. Skrb za svoje novoustanovljeno gospodinjstvo, v katerem1 je še toliko najpotrebnejšega manjkalo in kako bo v njem staknila konec s koncerni, skrb za moža, za katerega se je vedno tresla, ko se je moral spuščati v	jamo, še večja	skrb	potem,
ko so prišli otroci,	ko ni vedela, kje	bi	še	pri-
škrnila, da jh dostojno obleče in vzgoji. Odkar pa so ji odnesli moža, težko ponesrečenega, iz jame v rudniško bolnico, kjer je kmalu nato umrl. se ni skrb več umaknila od nje niti za trenutek. Morala je sama prijeti za trdo delo, da je vzdržala vse štiri ogle svojega gospodinjstva pokoncu. Vdinjala se je za dopoldneve kot strežnica pri inženirjevih, popoldne je hodila ribati rudniške pisarne. vmes pa je še skrbela zn nadzornikov vrt. Sama se čudi, kako je še mogla streči in prati
svojima dvema pur šema, ki ju je bila prisili011; vzeti na stanovanje, da zasluži pri tem zajtrk. Odkar je Dolfe začel hoditi v jamo. ni več vdinjala v soseščino, imiela je dosti s svojimi fanti doma. Tudi hči ji je Pri.teTVa-J naj datno pomagala. Skrbi je pa še vedno i"1.0. .. bolj jo je sedaj skrbelo, kako bo, če _sC ‘
Kil	i«Klrnn1ttS“WI
poroči
;i. Kakor je bil vihrav, lahkomis «,jcer . stalen, v gotovo pomoč ji je pa.le., ' mogla iztisniti iz njega nikoli dena*n imela pa je njegovo konzuinsko k	V 1	‘
tero je vsak mesec nakupila z* &v°]ih ™ do štirinajst goldinarjev in Se mkoh m reke , d je preveč, Gotovino, ki jo }c rabila, J t dobival od ostalih dveh puršev. 2e dolgo je premišljevali kako bi se potem uredila. Morala, bo vzeti ve puršev, vsaj dva še. To bo dalo veliko vee deli ali drugače ne bo šlo. Saj ima hčer, ji bo že p.c mugala, če se prehitro s komi ne speča. Bom nu rala strogo paziti nanjo. Toda v tem stanovanj to ne bo mogoče, saj že sedaj ni kam stopiti, ka dar smo vsi doma. Morala bi imeti stanovanje dvema prostoroma; enega za purše, kjer bi s lahko zmestile štiri postelje, enega za naju. N gre več, da bi s punco spale v isti sobi s fant Dosedaj i° bila še otrok, sedaj pa je že začel vsepovsod vohati. Sicer pa to še menda ne b jutri, bom že še videla, kaj im kako. , ,,
(Dalje prihodnjič.)
nosti bili aretirani. Pričakuje se, da bodo tudi nekateri člani vrhovne rudarske oblasti v Duhovem izročeni oblasti. Tako je prav!
Dve smrti. Pariški listi trdovratno zanikajo, da bi bil Stavisky izvršil samfrmor potem1, ko je uvidel, da ne more več ubežati iz svoje od policije obkoljene vile, pač pa z vso gotovostjo trde, da ga je po naročilu z višjega mesta policija sama ustrelila, da ne bi mogel več izdati in kompromitirati odličnih osebnosti in članov 'vlade, ki so bili z njimi v zvezi. Vse je mogoče —. Par ur po smrti Staviskega, v sredo zjutraj, je bil na dvorišču lipskega sodišča obglavljen Van der Lubbe, potem1 ko j je predsednik Hindenburg odklonil njegovo pomilostitev. S tem so bila za vedno zapečatena usta. ki bi edina mogla pojasniti misterijozno zadevo požiga Reichstaga. Sodišče je mioralo čisto jasno ugotoviti, da požiga Van der Lubbe ni izrvšil sam1, ampak da je služil samo kot kritje pravim' požigalcem), ki so mu; gotovo zagotavljali, da ga more za Jo doleteti samo kvečjemiu par let ječe. Da je v naprej vedel, kaj ga čaka, bi bil pri razpravi najbrže bolj zgovoren. V svoji celici je zapustil neke zapiske, ki pa so bili izročeni pruski vladi. Srs •“*	-	<>-
Beguncev iz Nemčije, ki so registrirani, je 60.000. Od teh je 51.000 Židov.
Za proučavanje fašizma je bil
ustanovljen v Parizu poseben znanstveni zavod z namenom, da potom študija fašistične miselnosti in fašističnih metod obvaruje mladino pred to kugo. V zavodu predava več znanih francoskih profesorjev in ima svoje sotrudnike tudi v inozemstvu.
Papež pošilja svojega zkupnika v sovjetsko Rusijo. V ta namen je po-zval v avdijenco gospoda Javorga, rektorja ruskega kolegija v Vatikanu« ki odpotuje prihodnje dni s posebno nalogo v Rusijo. Kaj tiči za tem, še ni znano, značilno pa je, da
gre Vatikan v Moskvo in ne Moskva v Vatikan.
Državljanska vojna v osrednji Kini, kjer se čete nankinške vlade bore proti komunističnim vstašem, je v popolnem teku, zlasti v okolici Čang-čaua in Fusana. Vladne čete dose-daj še ne beležijo posebnih uspehov in čakajo na dovoz topništva. Medtem pa Japonci v Džeholu in v notranji Mongoliji hujskajo med seboj tekmujoče neodvisne kitajske generale, da bi našli povod, da bi tudi južno od Velikega zidu lahko šli »Vzpostavljati red«, predvsem se jim cede sline po Pekingu, kjer bi radi mandžurskega guvernerja Puya kro-naliza cesarja vse severne Kitajske, ki bi potem postala vazal Japonske.
Ameriški farmarji zopet stavkajo.
V	medsebojnem dogovoru je 18.000 farmarjev Illionisa sklenilo, da ne proda niti kaplje mleka več v Čikago, dokler se cene ne dvignejo. Njihove straže izlivajo mleko na cesto onim redkim prodajalcem, ki ga še pripe-Peljejo v mesto.
Arabci spoštujejo Hitlerja. Depu-tacija Arabcev je obiskala Hitlerja in ga prosila, da prevzame Nemčija protektorat nad Palestino. Za Hitlerja je to čast in — priznanje.
ZAHTEVAJTE vedno izrečno: Kathrei-m‘r Kneippovo sl a d no kavo s sliko in pod-P,som župnika: Seb. Kneipp-al
Ljubljana
. Plače znižujejo ljubljanskim ma-Kistratnim nameščencem. Finančni odbor mestnega občinskega sveta je oaje sklenil, da zniža plače vsernl tv°]^ Hanieščencem, ki imajo nad
n ~0(M) mesečno, za 3 odstotke.
Regulacija Ljubljanice. Listi poročajo, da bodo letos nadaljevali regulacijo Ljubljanice. Delo že traja nad dvajset let.
Pojavi zbujajo skrb, pravi »Jutro«.
Da. da. I relirana je slaba in sla-bejsa. Potrebne so socialne reforme in potrebno je tudi, da se posluša glas delavcev in nameščencev Tudi ti so narod. In, če narod slabo živi, propada. Krivec je pa tisti, ki noče izboljšati razmer.
Maribor «i
Volitve obratnih zaupnikov se nadaljulejo
V zadnji številki »Delavske Politike« smo poročali, da so se v pon-deljek, dne 8. I. 1934, vršile prve volitve obratnih zaupnikov v mestni plinarni, kjer je bila vložena samo naša lista ter je bila tudi v celoti izvoljena.
Med temi časom pa sy se vršile volitve še v tovarni usnja, »Freund«, v metalurgični tovarni »Kovina« na Teznu, pri mestnem avtobusnem podjetju, pri mestnem pogrebnem zavodu in v mariborski livarni in tovarni kovin »Peng« v Melju.
V tovarnah »Freund«, »Kovina« in pri mestnem! pogrebnem zavodu so bili izvoljeni izključno le naši zaupniki.
Pri mestnem! avtobusnem1 podjetju pa so se znašli eni kakor drugi
nasprotniki svobodnega strokovnega pokreta v »bratskem objemu« ter postavili svojo »nestrankarsko« kandidatno listo. 1' ‘f /\ vvtkf-
i.	i	s	■“*"	'V	-	•
BraVissimo! Sedaj vsaj venilo, kako otojijo akcije! Od treh delavskif.. zaupiiikov je eden zastopnik svobodnih strokovnih organizacij.
Nadalje so se vršile volitve pri »Pengu«, kjer so bili vsi stari zaupniki v taboru naših nasprotnikov. Pri teh volitvah pa, torej pri prvem našem naskoku na podjetje, se nam je posrečilo zbrati na naši listi 17 glasov in 1 mandat, naši nasprotniki pa so dobili 19 glasov in 2 mandata. To je gotovo lep uspeh, ki ga beležimo na račun vztrajnega delovanja naših poverjenikov in zaupnikov.
Ali bodo zasebni nameščenci zmogli vso obdavčitev?
Delavke in delavci, ne nasedajte špekulantom. V poslednjem času se je pojavila v Mariboru neka »delavska« družba, ki vabi v svoje Vrste delavce na ta način, da jih spravlja iz ene tovarne v drugo. To se zlasti dogaja pri tekstilnih delavcih. Čim' se otvori ena nova tekstilna tovarna, že se pojavijo agenti pod firmo delavskih zaščitnikov in prigovarjajo izurjenim tkalkami in tkalcemi, ki so zaposleni, da naj odpovejo službo in sprejmejo delo v novi tovarni. Obljubljajo jim mastne plače. — Opozarjamo delavce, da naj bodo previdni, da ne bodo postali žrtev brezvestnih špekulacij. Menda je vsakomur jasno, da je že danes ogromno število delavstva, ki j je izurjeno, v tekstilni stroki, brez posla. ZatO' se tovarnar jemi gotovo ni treba posluževati takšnega načina pridobivanja uslužbencev. Opreznost je torej na mestu, aato se naj vsakdo dobro prepriča, preden zapušča sigurno službo in se poda v negotovost. Sicer pa čemu neki so bile ustanovljene javne borze dela?
Seja občinskega sveta. Minuli četrtek se je vršila v miestni posvetovalnici proračunska seja občinskega sveta, na kateri je bil proračun za leto 1934 sprejet z 23 glasovi proti 1 glasu. Ostali občinski svetniki so se vzdržali glasovanja.
Pri volitvah obratnih zaupnikov je bila v nekem! podjetju mestne občine i> V.	sestavljena
neodvisna kandidatna lista. Bilo je mtnogo obljub, kakor brezplačna stanovanja za uslužbence, povišanje mezde in še marsikaj. Sedaj, ko je delno dosežen cilj, upamo, da se bodo te obljube skoro izpolnile!
Študijsko knjižnico hočejo preseliti v zato popolnoma neprikladne in nehigijenske prostore na starem* magistratu, prostore, kjer se knjižnica sedaj nahaja, pa hočejo preurediti za javno zabavišče. Pametneje bi bilo, da se pusti knjižnica tam. kjer je in se njeni prostori pomnožijo z veliko kazinsko dvorano, ki naj služi za čitalnico, če pa že mora tam ven, naj se ji preskrbe res njenemu namenu in potrebam odgovarjajoči prostori, kar pa stari rotovž nikakor ni.
Izdelava načrtov za preureditev gradu v novi magistrat je poverjena inženirjema-arhitektoma Devu in Černigoju.
Vode pride na vsakega Mariborčana letno približno 50.000 litrov. Skupna poraba vode iz mariborskega vodovoda je znašala lani 1,385.593 kubičnih metrov. Koliko se pa je porabilo vode iz Drave, to pa seveda ni nikjer zapisano.
Maribor je na prvem mestu v državi Kiede porabe električne struje, ker beleži na vsakega svojega prebivalca letno 300 kilovatnih ur. V lanskem letu je Maribor pora-oil skupno 13,520.000 kilovatnih ur (Ljubljana samo 8,000.000), napram letu 1932 je kon-zum električne struje v Mariboru porasel za 20 odstotkov.
Črpalka mest. avtobus-prometa prodaja zopet čisti bencin.
»Prijatelj Prirode«, podružnica Maribor. Odborova seja se vrši v pondeljek, dne 15. januarja ob pol 20. uri v društvenem lokalu, Ruška cesta 7.
Predobjava. Pevski odsek pekov v Mariboru priredi dne 3. februarja veliko predpustno veselico, in sicer brez vstopnine. Prvi del prireditve bo bolj koncertnega značaja, pri katerem nastopi omenjeni pevski zbor z lepimi pevskimi in humorističnimi točkami. Po koncertu ples. Obenem veliki običajni srčni srečolov. Godba tamburaškega odseka pekov v Mariboru.
D. S, K. »Svoboda« I. moštvo igra v nedeljo, dne 14. t. m. prijateljsko training. tekmo z S. K. »Mariborom«. Tekma se vrši na igrišču S. K. »Maribora« ob 10. uri dop. Vstopnine ni. — V garderobi morajo biti vsi igralci I. moštva najpozneje lob 9. uri. Vsak naj ‘prinese čevlje seboj, ostalo opremo prinese arhivar. — Ker je sekcijski vodja s. Knez odsoten, ga nadomestuje v nedeljo na igrišču s. Ružič. — Tajnik.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.	_______________________
Celje
Smrtna kosa. Umrl je dne 5. t. m. ključavničarski mojster Ivan Rebek. Rebek je bil nacionalist. O socialnih vprašanjih ni rad razpravljal.
Trbovlje
Zopet nesreče. Ponovno ’ se je pripetila na separaciji težja nesreča. Premikajoči vozovi so spodnesli lestvo, na kateri je stal delavec, ki je popravljal električne naprave. Padel je približno 8 metrov globoko in se težko poškodoval na glavi in roki. V rudniški bolnici se zdravita rudarja, ki sta bila na zapadnem rovu podsuta. Samo izredno srečnemu naključju ie pripisovati, da nista postala žrtvi dela. Rudarstvo je najtežji poklic; če je pa imel rudar srečo, da se mo niso pri delu polomile kosti in ga onesposobile za delo, se mu pa lahko zgodi, da bo po 20 ali celo 30 letnem garanju reduciran — brez pokojnine in vsakršne podpore.
Umrl je dne 3. januarja 1934 član trboveljske »Svoboda« s, Tržan Rudolf, star komaj 23 let. Pogreb se je vršil dne 5. t. m. °b veliki udeležbi članov in članic »Svobode« in tudi članov ostalih delavskih organizacij. Na grobu je spregovoril poslovilne besede s. Pliberšek, pevski odsek »Svobode« pa je zapel »Vigred« in delavska godba je zaigrala žalostinko. Agilnega sodruga Tržana ohranijo svobodaši in vsi, ki so ga poznali, v trajnem sipominu.
Lepo uspelo predavanje. Minulo sredo zvečer se je vršilo v nabito polni dvorani društvenega doma prvo predavanje II. rudarske skupine, ki je pripravila za letošnjo zimo celi ciklus prvovrstnih predavanj za naše delavstvo. Namesto obolelega napovedanega predavatelja dr. Avg. Reismana je prišel predavati s. Gojmir Jelenc, odvetniški pripravnik iz Maribora, ki je v dveurnem govoru 'poljudno razlagal najvažnejša določila delovnega prava. Obisk je bil nenavadno dober, kar je najboljši dokaz, da je delavstvo željno izobrazbe. Predavanje je otvoril predsednik s. Pliberšek. Poslušalci so sledili predavanju ves čas z največ jo pozornostjo in končno nagradili izvajanja predavatelja s ploskanjem. Predavanje je v vsakem oziru izvrstno uspelo. Prihodnje^ predavanje se bo vršilo dne 17. januarja ob 4. uri popoldne. Več je razvidno iz lepakovl
Prosvetni večer. Delavska kulturna in izobraževalna društva in njihovi odseki »e Živahno in z uspehom udejstvujejo. V nedeljo, dne 7. t. m. je priredil pevski odsek »Svobode« koncert, na katerem je z izbranim sporedom zadovoljil navzoče. Bil je to prvi nastop pevskega odseka »Svobodic«, kateri je vsestransko uspel. Pevovodja je prejel v priznanje krasen šopek z nagovorom, ki je vsem predočil, kako visoko cenijo sodrugi in sodružice požrtvovalno delo v delavskih društvih.
Ptuj
Knjižnica »Svobode« je odprta vsako nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne. Nabavila si je precej novih knjig, katere bi naj služile v izobrazbo delavstva. Želeti je samo, da se jih res isti poslužujejo.
Poglejmo samo, koliko davkov morajo plačevati:
1. uslužbenski davek,
2. bednostni sklad,
3. davek na pogodbe oz. službene dogovore,
4. /4% na potrdila o sprejetih plačali,
5. kjer še obstoja — kuluk,
6. na novo je predlagan še 1% izredne doklade k uslužbenskemu davku.
V	zadnjem letu so bili — lahko rečemo
—	na novo uvedeni oz. uveljavljeni davki oz. dajatve pod št. 2, 3, 4 in predlagan je bil pod 6.
1 Zasebni nameščenec je zdaj zelo, zelo udarjen. Znižane so njegove plače, živila in stanovanja ter obleka pa se niso sorazmerno znižali, da bi odtehtali izgubo na plačah. Šolanje otrok je podraženo, ker so podražene šolske knjige in uvedena povsem na novo šolnina. Ne da bi bile zvišane dajatve, celo znižane so bile v mnogih ozirih, so bili povišani prispevki za socijalno zavarovanje. In zdaj uvajajo nove davke in nova bremena za zasebne nameščence.
In zasebni nameščenci se ne zganejo?
Ali bodo vse to zmogli?
Saj imajo sorazmerno višja bremena kakor pa podjetniki. Saj je treba upoštevati pri tem, da se povišujejo tudi trošarine, da se povišuje davek na poslovni promet in carine, torej tkzv. indirektni davki, ki venomer najbolj udarijo najmanj premožne, kajti trgovine in industrija vse to vračunajo v cene življenskih1 potrebščin.
Vzemimo nameščenca z Din 1000 mesečne plače.
Doslej je plačeval Din 14— mesečno uslužbenskega davka, če je bil brez otrok in morda še kakih Din 60 do 120 kuluka letno. Odslej pa mora plačevati še Din 5 oz. 15 banovinskega bednostnega sklada, dalje morda takso na potrdilo o prejeti plači, in morda bo moral plačevati še 1% posebnega izrednega uslužbenskega davka, torej še Din 10.—, kar da poviška v najboljšem oz. najugodnejšem slučaju za Din 15.— oz. za skoro 11%.
Prav tako je pri ročnih delavcih, samo tam davkov oz. taks pod št. 3 in 4 ni.
Nameščenci se bodo morali res malo bolj zanimati zž( svoja življenska vprašanja in merodajnim činiteljem povedati, da so sicer za to, da se državi in vsem oblastem da, kar je njihovega, vendar več kakor kdo more, ne more dati nihče. Treba bi bilo ozreti se rajši na veliko industrijo, na velike zaslužke, na dohodke onih, ki brez dela vlečejo po deset in stotisoče dinarjev na račun svojih dividend, rent, tantijem in podobnega, pa kljub temiu ne plačajo sorazmerno toliko davka kakor ga morajo plačevati ročni in duševni delavci, ki se vse dni trudijo v svojem poslu.
Lok se napenja samo tako dolgo, dokler ne poči.	S—s.
Zagorje ob Savi
Razgled po občini Južno vreme je sicer spravilo sneg, ki je zapadel tudi pri nas. Velike brozge, ki je nastala, nas je zopet rešil mraz. Tako, da se radi vremenskih neprilik trenutno mi Zagorjani ne moremo pritoževati. — Ali v drugih ozirih je pa menda pri nas še hujša zmešnjava, kakor ob polomu babilonskega stolpa. V »Jutru« smo pred1 dnevi čitali o započetju velikih' javnih del, pri katerih so dobili menda vsi naši brezposelni zaposlitev. Ko smo si pa zadevo na licu mesta ogledali in brezposelne vprašali po njih zaposlitvi, smo ugotovili, da je »Jutrov« poročevalec najbrž sanjal, — Naši zagorski dijaki so se v svoji mladeniški razposajenosti tako daleč spozabili, da so vojno dramo »Ubil sem človeka«, katere premijero so imeli na sokolskem odru na Štefanovo, ponovili dhe 7. t. m. na delavskem odru »Svobode« na Lokah. T.v. i • «'	'	-v
Vllačetri	,t	t u'*. vas^na V a... ~ Na-
še delavstvo jim je pa' za to vprizoritev zelo hvaležno, kar je pokazalo s svojo obilno udeležbo. — Naša »Svoboda« ima v svojem sestavu tudi pevski odsek. Ni še danes sicer prvovrsten. Ali vsi znaki kažejo, da še enkrat bo. To pa nekatere v Zagorju in Lokah zelo boli. Zadnjič se je celo nek tak gospod tako daleč spozabil, da je šel nad pevovodjo in ga na vse mile viže nagovarjal, da naj opusti to delo. — Lahko bi še poročali o nesoglasju na občnem zboru naših »Kolašic« radi nenaklonjenosti občine. — Da so naši brezposelni odnesli svojo posodo z občine neznanokam. Da rned učiteljstvom radi izplačila stanarine ni nekaj v redu. Da se bo pa morda s takso na motorna kolesa stvar popravila. Da ne boš, s. urednik, radi dolgoveznosti jezen — se za danes nit pretrga.
Socijalna pravičnost.
RuSe
Izjava. Podpisani Vrhovnik Benedikt, delavec v Rušah, preklicujem in obžalujem vse očitke, ki sem jih izrekel o Strnadu Ivanu, delavcu v j Rušah. — Ruše, dne 29. decembra I 1933. — Vrhovnik Benedikt.
Jesenice
Članski sestanek SMRJ, ki se je vršil v petek, dne 5. t. m., je bil dobro obiskan in zelo živahen. Predsedoval je s. Čelcšnik, ki je tudi poročal k prvi točki. Tu je bil odobren dodatni zapisnik h kolektivni pogodbi o zobozdravstvenem skladu, dalje ie bil po daljši in temeljiti debati odobren predlog, da sc še nadalje odteguje vsakemu delavcu po Din 5.— mesečno za brezposelni sklad, ker je amortizacijski prispevek po Din 10.— za odplačilo posojila iz dobe iz-prtja že poravnan. Ta sklep, s katerim' si je delavstvo ustanovilo lasten sklad! za slučaj brezposelnosti in druge potrebe, je zelo važen in ga je toplo pozdravljati, kajti delavstvo sc jc zavedlo* kaj je zanj po-trebno. Značilno je pa, da sta sklad odklo-
nili obe dve nasprotni organizaciji in to JSZ kakor tudi NSZ. Vendar je članstvo SMRJ odločeno zahtevati ta prispevek tudi brez soglasja ostalih dVeh organizacij. Odobren je bil tudi odtegljaj prispevka za godbeni odsek SMRJ enkrat za vse leto v znesku Din 24.—. Zatem je poročal s. France Mohorič o zaključnih pogajanjih zaradi kolektivne pogodbe, kar je bilo sprejeto na znanje, podane so bile pa še razne pripombe, kaj bi še bilo potrebno in kako. Sklenjeno je bilo, da se kolektivna pogodba ne podpiše, dokler ni v onem stanju, kakor bi morala biti. Kolektivna pogodba je samo papir, nje izvršilec je pa moč organizacije. Če je ta na mestu, niti dobra kolektivna pogodba ni potrebna, slaba toliko manj. — Pri predlogih je bilo precej govora o slabih higijenskih napravah pri podjetju. Stranišča, umivalnice in kopalnice so pod vsako kritiko, niti za živino bi marsikaj ne bilo primerno. Apeliralo se je tudi na intervencijo okrajnega načelstva, kar je njega navzoči zastopnik obljubil. Inšpekcija dela kljub pregledu tovarne po nekaj mesecih še ni ničesar ukrenila. Čemu sploh obstoja? — Razprava se je tikala še vprašanja vdov in staroupokojencev, dalje izkoriščanja bratovske skladnice in ukrepov proti temu izkoriščanju, potrebe oklenitve lastne zadruge v še večji meri, kakor je to bilo dtoslej in potrebi delavskega tiska, ki je sicer v zadnjem času na Jesenicah že izredno napredoval, vendar je možnost za razvoj še vedno velika. Lepi članski sestanek je bil zaključen ob 10. uri zvečer. Še več takih sestankov bi bilo treba, tako živahnih, resnih in globokih.
Kaznovani jeseniški vlomilci. Svoj čas smo poročali o vlomih, ki so se pojavili letošnje poletje in zgodnjo jesen po Jesenicah, ko so se vrstili kar dan za dnem in ki jim nekaj časa niso našli povzročiteljev. Končno so ugotovili, da so bili povzročitelji bivši strojnik KID Rupert Planic, žentlemen in ženskar, ki je občeval samo v najboljši jeseniški družbi, dalje Grum Ivan, delavec na Jesenicah, in čevljarski pomočnik Jošt Ivan. Ko so trojico dobili, je hotela končno še uiti iz zaporov v Kranjski gori, kjer je Planinc povzročil hud napad na jetničarja, kateremu se je slednji komaj ubranil. Vlomilci so priznali vse, in takih tatvin je menda 12, oz. toliko, da se jih niti ne spominjajo. Pred božičem so bili vsi trije obsojeni v Ljubljani, in sicer Planinc na tri leta robije, Grum na poldrugo leto, Jošt pa na deset mesecev strogega zapora. Tako se je torej žalostno končala lanska jeseniška senzacija.
Dr. Ivo Štempihar:
Občinski odseki
Neka] pripomb k občinskem zakonu.
Ob ostvarjanju novih občinskih samouprav, izvoljenih po zakonu o občinah, se je sprožilo vprašanje, ali so takozvani občinski odseki v skladu z organizatorično tendenco obč. zakona ali ne. Da se moremo seznaniti z rešitvijo vprašanja, je treba:
a) ugotoviti, kaj so in kakšen namen imajo občinski odseki,
b) kaj predvideva zakon o občinah pozitivno in kaj zmiselno po času in viru nastanka.
Mislim, da so odseki, ki naj jih izvoli iz svoje srede občinski odbor, oddelki tega odbora, ki naj se bavijo s stvarmi v podrobnosti, nakar bo odbor o istih stvareh sklepal po pripravi sklepa v odseku. Možno je razumeti odseke občinskega odbora kot korporativne funkcijonarje odbora s kontrolno nalogo napram občinski upravi in predsedniku, toda v mejah posebne grane občinskega upravljanja in gospodarstva.
V prvem primeru imajo torej odseki tehnično pripravljalno nalogo za pospešitev dela v odboru, v drugem pa revizijsko nalogo. V obeh primerih smejo biti odseki sestavljeni izključno le iz občinskih odbornikov, ker so le-ti dolžni sprejeti izvolitev, torej tudi se podvreči delu in ga ne smejo prelagati na rame oseb, ki niso člani občinskega odboru. Iz tega že sledi spoznanje, da ne smemo šteti med občinske odbore šolskih odborov, in sicer ne glede na to, da so šolski odbori po. šolskih zakonih napram upravni občini avtonomna korporacija, kakor tudi ne onih občinskih funkcij, ki predstavljajo občinsko delegacijo v tujem korporativnem telesu (n. pr. pri gasilskih društvih). Na dlani je, da ni šteti med »odseke« občinskih funkcij, ki se poverjajo in izvršujejo individualno, n. pr. funkcija občinskega blagajnika, računskih preglednikov. To velja povdarjati, čeprav je samo po sebi umevno, zato, ker vemo za primer, pri katerem je občinska uprava, dasi sedijo v njej juristi, štela med odseke tudi obč. blagajnika, računske preglednike, šolske odbore
ltd- • , ,
V drugem primeru, t. j. kadar naj odseki nadzorujejo delo občinske uprave in predsednika po določeni grani, pa ne smejo biti v odsekih člani uprave s predsednikom, ker le-ti niso sposobni, da bi vršili nad sa-
V«i letni naročniki ipntfft^ni „Radlow«lt“ dobe *CIS>lWllf
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno pero
ali pa KOrscIiiiarJav roCnl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno rodllsko cov.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled »Radio* welt“ Naroča se Adminlstrttlon der »Radio-welt“ Wlen I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prtnaSa obSlme radtoprograme, interesantne slike In Ima lepo urejene poučite tehnične članke.
mim seboj nadzorovanje, čim so tedaj v odsekih osebe, ki so tudi člani uprave, kar je po zakonu vedno predsednik občine, nimamo opravka z nadzorovalnima odseki, temveč s tehnično-pripravljalnimi odseki. Odsekov brez teh oseb pa niso nikjer volili. Tako se poda ugotovitev, da so odseki organi občinskega odbora v vsakem slučaju, da naj tedaj vršijo ožjo nalogo občinskega odbora s tem, da mu pripravljajo sklepe.
(Dalje prihodnjič.)
Zabukovca.
Tukajšnja podružnica »Svobode« je priredila Silvestrov večer, združen s Cankarjevo proslavo. Spored je bil jako dober. Diletanti so vprizorili dva odlomka iz drame »Hlapec Jernej in njegova pravica«, pevski odsek je zapel »Bratje, le k solncu, svobodi« in še par drugih. Mladinski tambura-ški zbor je zaigral par komadov, ki so publiko naravnost navdušili in tudi enodejanka »Zaklad)« je popolnoma zadovoljila. Polnočna slika je gledalce naravnost očarala in jim segla globoko v srce. Obisk je bil nadvse krasen in smo se pozno razšli v zavesti, da napnemo vse sile za povzdi-go naše kulturne organizacije. »Svobodaši«, le dalje po začrtani poti naprej in uspeh nam je zasiguran!
Po zadružnem svetu
Osrednja zveza čsl. zadrug v Pragi je izdala na vse svoje članice oklic, da naj se delavske zadruge pridružijo k javni zbirki na obrambo čsl. republike in naj gmotno prispevajo k letalski obrambi države. Sklep motivirajo s sledečimi dejstvi:	»Razvoj
mednarodnih razmer v zadnjem času ogroža republikanski in demokratičen rfežim čsl. republike. V najbližji soseščini grozi nevarnost naši svobodi, naši samostojnosti in vsemu nadaljnjemu razvoju. Z ogroženjem varnosti države je ogroženo vse, kar smo doslej ustvarili tako na gospodarskem, kulturnem in nravnem polju. Obramba prebivalstva in s tem tudi obramba našega zadružnega gibanja brezpogojno zahtevata, da bi to tudi zadružno gibanje manifestiralo pred vso javnostjo in to s svojo trdno in neomajno voljo varovati in braniti svojo svobodo, neodvisnost republike in nadaljnji njen nemoteni 'razvoj.« Zadruge bodo dale pri konzumnih po 50 vinarjev za vsakega člana, o višini prispevkov ostalih zadrug bo pa odločilo vodstvo zveze.
Vprašanje zadrug v čsl. parlamentu.
V	razpravi o državnem proračunu je posl. s. Remeš odločno zavrnil vse podjetniške napade na zadruge in dokazal, da je plačal v zadnjem letu vsak trgovec povprečno 29 Kč davka na dobiček, dočim je plačala vsaka zadružna prodajalna 36 Kč. Če vzamemo predpisani davek na dobiček privatne trgovine, znaša ta 0.61 odstotka od izkazanega dobička, dočim znaša zadrugam predpisani davek 1.87 odstotka od dobička ali trikrat toliko.
Vožnja v smrt
Trije delavski zaupniki ustreljeni in vtopljeni v Renu
Razno
Novi valovi v radioloniji. Ker je v zadnjem času bilo ustanovljenih iprecej novih radio postaj, ki motijo svoje sosede, zlasti slabejše postaje, je mednarodna radiofonska unija sklenila določiti posameznim postajam nove valovne dolžine. V to svrho bo v noči od 15. na 16. januarja radiofonska unija v Bruslju izvršila kontrolo vseh evropskih postaj, izključno ruskih do Urala. Vsaka postaja bo y tem času smela delovati pet minut, na podlagi česar se bo potem določila zanjo valovna dolžina, veljavna za bodoče.
Mesto k zdravniku, h kleparju. Neka mati je v Zagrebu sedla v tramvaj s svojim osemletnim sinčkom, ki je imel vso glavo v obvezah, kakor Turčin v turbanu. Na sočutno vprašanje, h kateremu zdravniku ga pelje tega revčka, je nevoljno odvrnila, da ne gre z njim k zdravniku, temveč h kleparju, Neudnani deček se je doma igral z nočno posodo, ki si jo je v svoji razboritosti nataknil na glavo kakor čelado, pa je potem ni mogel več sneti, ne da bi z njo vred posnel tudi svojih uhljev. Mati mu je glavo povila z ovoji, da ni bilo videti, kaj se skriva ood njo, pa hajd h kleparju, da mu |"e kahlo na glavi razpilil.
II
(Prosto po »Freiheit«, Saarbriicken)
Velemesto v Porenju. Dne 2. maja 1933.
Oglasili so se policijski signali. Več policijskih avtomobilov drvi po ulici s fašistično policijo. Oboroženi so s karabinerji, revolverji, kakor bi šlo za bitko. Ljudje so obstrmeli in umolknili ter zrli za napadalnimi vozili. Kam? Ali nameravajo zopet obkoliti delavski okraj in preiskati delavska stanovanja? Ali zapirati delavce?
Fašistična akcija je vprizorila ta dan grozovito tragedijo. Zjutraj so delavski tajniki W„ K. in S., nič hudega sluteč, zapustili svoja stanovanja.
Vsi trije so že mnogo pretrpeli v zadnjem času, pretrpeli so v nadi, da koristijo delavskemu gibanju. Trpinčili so jih, obešali so jim sramotilne napise z žalitvami, zahtevali so od njih, da pojo fašistične pesmi in pozdravljajo Hitlerja. Ostali so pa stanovitni, niso peli pesmi in niso vzklikali pozdrava Hitlerju. Po vsem trpinčenju so ta dan *>dšli zopet na delo. Večkrat se je že zgodilo tako.
Zjutraj, dne 2. maja, je W., preden je odšel z doma, ogledal še svoj vrt in drage mu cvetice. Z obema najmlajšima otrokoma je šel do prihodnjega ogla. Otroka sta odšla v šolo, sam pa v pisarno. Nihče ni slutil. da je to zadnje slovo.
Tajnik K. je bil že mnogo let najpri-lubljenejši delavski voditelj. Vedno je bil v prvih vrstah, vedno je rad pomagal, in to jutro je bil še prav dobre volje.
Doma je imel že več let bolno ženo. Ni je dal v zavod, negoval jo je sam doma in še zjutraj je naročal strežnici, kako naj ravna z njo. Ozrl se je slednjič po ženi, ne da bi slutil, da je to zadnjič.
Tretji, kovinarski voditelj S., je bil dne 1. maja z rodbino na izletu. Zjutraj je rekel svoji ženi v šali: No, mamica, kaj nam zopet prinese današnji dan? Trije otroci so se poslovili z njim. Kdo bi bil mislil, da je to zadnje slovo?
Komaj dve uri so bili sodrugi v pisarni, ko pridrve fašisti. Odvedli so jih z avtomobili v policijske zapore, kjer so bili zaprti vsak zase. Pobrali so jim naramnice, nože itd. Udati so se morali usodi, ne da bi slutili kaj zlega. Nahajali so se vendar v policijskih zaporih. Kaj naj se jim zgodi? Prej ali slej bodo le izpuščeni. Toda dan je minil. Hrane niso mogli uživati, mislili so na žene in otroke. Zvečer pa. ko je bila že tema, zaškrtajo ključi in celice se odpro. »Opravite se!« se je glasil ukaz. Fašistični stražniki so vse tri odvedli po slabo razsvetljenih hodnikih na dvorišče poslopja. Tam so stali trije avtomobili. Pred vsakim pa fašistična straža. »Vstopite!« se je zopet glasil ukaz. Ko so bila vrata avtomobilov zaprta in jetniki zastraženi vsak s štirimi fašisti, so avtomobili oddrveli v neznano smer. W. je sedel v prvem vozu in je vpTa-šal, kam jih peljejo, pa so mu rekli: »Drži
gobec, kmalu boš zvedel!« Zazdelo se mu je, kaj ga čaka. Zato je hotel razbiti šipe in klicati za pomoč. Toda fašisti so ga pretepli in potolkli, da ni mogel več na noge.
Avto je drdral naglo dalje. Noben pa-sant, ki je srečal vozila, ni vedel, kakšna borba se je vršila v njega notranjosti. Zbili so siromaku zobe in teptali z nogami po njem. Moral se je polnezavesten udati usodi.
Daleč zunaj mesta so se avtomobili ustavili. Sto metrov proč teče Rena, ki odseva v njej bledi mesec. Fašisti ukažejo jetnikom, da izstopijo. W. ni mogel sam iz avtomobila, zato so ga potegnili za noge iz njega. Bledi so trpini, morali so izstopiti. Ko je S. opazil svojega prijatelja W. v krvi, je zaklical po pomoči. Toda fašisti so mu s palicami razbili usta.
Banditi so poizkušali na tleh ležečega W. dvigniti na noge. Toda ni mogel več stati na nogah. Nato so mu privezali vrv za noge ter ga vlekli do Rena. Grozovite muke je pretrpel W. Druga dva zaupnika, obdana s fašisti, sta molče sledila. Ko sta se pričela upirati, so ju fašisti pretepali in suvali dalje. Strašen izprevod je bil to, ki §e je v temi pomikal proti vodi. Ob Renu so se ustavili.
Eden izmed fašistov stopi z revolverjem pred W., ki je ležal na tleh. Smrtni so bili pogledi trpinčenega. Fašist izstreli dva strela v njegovo čelo. Umor je bil izvršen,
Z grozo sta se oba sodruga okrenila. Toda že je sledil ukaz: »Sedaj drugi!« Oba ujetnika sta se sklicevala na svoje rodbine ter prosila za življenje. Toda brezuspešno.. Padlo je zopet nekaj strelov in K. in S. sta nemo padla po tleh. Oba so še potem obrnili in vsak je dobil po en strel v čelo. Trupla so zavlekle zverine prav k Renu, kjer so imeli pripravljene vreče s peskom, jih navezali na mrliče ter potopili v reki. Hoteli so zločin prikriti.
To se je zgodilo v noči pred 2. majem 1933.
Trije delavski voditelji so bili umorjeni, rodbine pa oropane svojih prehranjeva -cev.
O zločinu ni nihče vedel. Šele sredi junija je bilo naplavljeno truplo s. W. Kje^ sta trupli obeh onih, vedo le morilci. Iri žene in osem otrok žalujejo za pokojniki. In v bedi se nahajajo. Fašizem sam je vse tri odpustil iz službe, češ, da so samovoljno zapustili službo, ne da bi se javili. Zato tudi njih svojci ne dobe niti vinarja pokojnine.
Truplo s. W. so pokopali. Niti venca niso smeli položiti na njegov grob. Pogreba se je udeležila tudi njegova sedemdesetletna mati in druge žene njegovih tovarišev. Ob grobu se je vil jok, nič drugegti, nobene besede ni bilo čuti. Samo njegova mati je v svoii bolesti zakričala fašistični straži v
v svoji bolesti lice »Morilci!«
Ni pa sodnika, zločin.
sodil grozoviti
■k M A IM od Din 12-—, puhod Din 110 —, fjjpKJ IF zavese od Din 78-	, pregrin-
K Lil J L jala za otomane od Din 220’ —, flanel-odeje od Din 40‘ -, va-tirane odeje od Din 88'—, preproge od Din 29'—, otomane od Din 390'—, žični vložki od Din 90’—, madrace od Din 200— naprej Najmodernejše tkanine za pohištvo in zavese pri
VetriDiska7 F. novak Mae
Prvovrstno blago po nizkih cenah dobite v novootvorjeni
TRGOVINI
DELAVSKI DOM
t. z. z o. z.
Maribor, Prankopanova ul.1.
Delavke, delavci, kupujte svoje življen-ske potrebščine v svoji trgovini.
Mi varujemo Vaše zdravje!
Naši
zajamčeno
nepremočljivi
HUBERTUSI
varujejo Vas pred
dežjem in mr atom.
tivar-obleke.
W Lind*. ®k»m. d. d. , Mariboru.	Jo*	Oilak	-	Maribor,.	-	Z.	*"	Vikto'	Ert“	'