Leto XXH., št. 35 LJubljana, torek 11. febrnarja 1941 Cena 2 Din Upravuistvo: ujuDijana, Hnafljeva 6 — Telefon Štev. 3122, 3123, 3124, 3123, 3120. Lnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Iel. 3492 tn 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg ftt. ? — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana št. 17 748. Uhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din. (Jredaiitfo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št 7, telefon št. 2455, Celje, StrossmayerjevB ulica štev. 1, telefon ftt 65. Rokopisi se ne vračajo. Vojna dinamika Vsem je še v spominu izredna razgibanost in naglica dogodkov, ki so se vrstili pred izbruhom novega evropskega in sedaj že svetovnega konflikta. V tej dinamiki dogodkov je bil del one tajne, izza katere so prihajala na dan razna presenečenja in nepričakovani položaji, ki smo si jih sproti le težko razlagali. Toda ta dinamika razvoja ni prenehala tudi po izbruhu vojne, le da se je izražala zdaj na tem, zda spet na drugem področju in je tako včasih nastal vtisk o tako zvanih zastojih, ki pa so bili le prehodnega značaja. Zdaj vemo, da je zatišje, ki se tu in tam pojavi, le navidezno, kajti kadar mirujejo na primer topovi ali letala, deluje tem bolj pospešeno diplomacija in kadar nastane začasni mir na tem ali onem bojišču, se boji tem silovitejše razvijajo na drugih. To izhaja že iz same povezanosti bojišč, ki »občujejo« med seboj, kakor pravijo vojaški strokovnjaki, tudi tedaj, kadar so med njimi ogromne razdalje in imajo videz popolne samostojnosti. Zato lahko govorimo ne glede na trenutna zatišja na tem ali onem bojišču o neprekinjeni dinamiki vo;nega razvoja, ki dejansko ne pozna nobenega odmora več, pa naj se vojna delavnost kaže zdaj na tem, zdaj na drugem področju. Nemci so svoj sedanji odmor ponovno označili za tako zvani »ustvarjajoči odmor«, češ da navidezna njihova nedelavnost ne sme nikogar premotiti glede njihovih temeljitih priprav na nova dejanja. Hitler v svojem govoru z dne 30. januarja ni konkretno povedal, kaj namerava Nemčija v kratkem storiti, toda napovedal je podmorniško vojno še to spomlad in zagrozil z borbo proti Angležem, »kjer koli bi se pojavili«. V tem »ustvarjajočem odmoru«. ki velja nemškim vojaškim pripravam, pa se z vso dinamiko razvija nemška politična in diplomatska delavnost, ki naj nemški vojski, kamor koli bi ji bilo ukazano nastopiti, pripravi vse pogoje za uspešen nastop. V tem smislu si moramo razlagati predvsem sedanje nemške napore za odstranitev vseh ovir za poglobljeno sodelovanje s Francijo, sem pa spadajo tudi nemška prizadevanja na evropskem jugovzhodu, zlasti v Rumuniji in Bolgariji. Nemčija razvija trenutno v obeh teh dveh smereh svojo politično in diplomatsko dinamiko, ki je del njene splošne vojne dinamike. V obeh smereh pa razvija to delavnost predvsem zato, da bi nasprotniku preprečila kakršnokoli pobudo na teh področjih, ki bi ulegnila biti za nadaljnji razvoj vojne zelo velikega pomena. Tako si moramo trenutno razlagati zlasti njen pritisk na vichyjsko vlado. Vojaški strokovnjaki so glede na položaj na sredozemsko-afnškem bojišču mnenja, da mora Nemčija s svojim na-> stopom pohiteti. To velja še posebej glede Francije, kajti mednarodnim opazovalcem se zdi, da bi bili nemški pogoji za premirje s Francijo že lani neprimerno trši, ko bi bila Nemčija že tedai računala z nepričakovanimi možnostmi kasnejšega vojnega razvoja, medtem ko je na drugi strani položaj Italije za Nemčijo v vojni tako velikega pomena, da Berlin za nobeno ceno ne more prepustiti Rima svoji usodi. Zato nikogar ne presenečajo ugibanja o možnosti nemškega nastopa v Sredozemlju in v Afriki. Tu se za nemško vojno dinamiko odpirata dve možnosti, ki verjetno nista brez zveze: izkrcanje v Tunisu preko Italije in zasedba francoskih pomorskih in letalskih oporišč, tako v matični zemlji kakor v francoskih kolonijah na afriški obali. Mirna pot do teh oporišč pa vodi samo preko Vichyja. Nemški uspeh v teh dveh smereh, še preden bi angleški general Wavell dosegel nadaljnje uspehe v Libiji, bi po sodbi vojaških strokovnjakov lahko močno spremenil sedanji položaj na tem bojišču, v kolikor bi nemške čete m afriških tleh lahko vezale angleške oborožene sile, ki sedaj operirajo na tem področju. Brez pridobitve francoskih oporišč pa bi bila izvedba tega načrta zelo težavna. To nam pojasnjuje trenutna nemška prizadevanja za ureditev odnošajev s Francijo na novih osnovah. Doslej ni mogoče reči, da bi bila ta prizadevanja uspešna. Toda njih dinamika je tem večja, kolikor bolj pritiska na nemške odločitve čas. Gotovo je, da je trenutno velik del nemške pozornosti obrnjen prav na Francijo, zapadno Sredozemlje in zapadno obalo severne Afrike, ne da bi seveda zaradi tega odpadlo zanimanje tudi za druga področja. Med ta druga področja spada tudi balkansko področje. Vojaški strokovnjaki sicer menijo, da veljajo za sedaj še vedno vsi razlogi vojaškega, prometnega, gospodarskega in diplomatskega značaja, ki Nemčiji odsvetujejo kakršno koli vojno dinamiko v tem predelu Evrope, opozarjajo pa obenem na poslednje Hitlerjeve izjave o nemškem nastopu proti Angležem povsod, Prelom med Anglijo in Rumunijo Včeraj je Velika Britanija prekinila diplomatske odnošaje z Rumunijo - Poslanik Hoare Je že zahteval potni list — Možnost vojne napovedi — Zaščito britanskih interesov so prevzele Zedinjene države Bukarešta, 10. febr. s. (Columbia B. S.) Danes, točno opoldne, je posetil angleški poslanik sir Reginald Hoare ministrskega predsednika generala Anto-nesca ter ga je obvestil, da angleška vlada z današnjim dnem prekinja diplomatske odnošaje z Rumunijo. S tem je tudi formalno nastopil ie dolgo pričakovani prelom v angleško-rumun-skih odnošajih, ki so bili že vse od prihoda nemške vojske v Rumunijo skrajno napeti. Člani angleškega poslaništva v Bukarešti, kakor tudi drug2 angleški državljani, ki jih je v Rumuniji še okoli 200, so dobili nalog, da naj takoj za-puste Rumunijo ter odpotujejo v Turčijo. Poslanik Hoare je ostal v razgovoru z generalom Antonescom celo uro in se je ob 13. vrnil v poslaništvo. Ob vrnitvi z razgovora z generalom Antonescom je izgledal poslanik Hoare utrujen, bil pa je dobro razpoložen in se je smehljal. V pristanišču v Konstanci že čaka poseben parnik, ki bo odpeljal poslanika Hoarea ter osebje angleškega poslaništva in konzulatov v Turčijo. Od danes dalje je prevzelo ameriško poslaništvo čuvanje angleških interesov v Rumuniji. Associated Press javlja, da so se že več tednov vršile priprave za ta prevzem in da so bile vse podrobnosti v pričakovanju prekinitve angleško-rumunskih odnošajev med angleškim in ameriškim poslaništvom že v naprej točno dogovorjene. Zato je tudi takoj po Hoarovem obisku pri Antonescu pričel ameriški poslanik v Bukarešti prevzemati dokumente angleškega poslaništva ter je obenem takoj prevzel zaščito angleških interesov v Rumuniji. Po informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov nikakor ni izključeno, da bo Anglija po prekinitvi odnošajev z Rumunijo napovedala Rumuniji tudi vojno, da bi si tako pridobila zakonito pravico za letalske napade na rumun-ske petrolejske vrelce, ki so sedaj že popolnoma pod nemško kontrolo in jih izkoriščata predvsem Nemčija in Italija. Smatrati je, da je v zvezi s tako možnostjo odreditev zatemnitve v Bukarešti. Že snoči je bila rumunska prestolnica popolnoma zatemnjena ter ostane zatemnitev odslej stalno v veljavi. Viadni list »Curentul« piše danes odkrito, da se je to zgodilo »zaradi nevarnosti letalskih napadov na Bukarešto«. Zelo verjetno je, da je angleška vlada rumunsko vlado tudi že uradno posvarila, da bodo angleška letala bombardirala vojaške cilje v Rumuniji. Davi je rumunski radio objavil stroga navodila civilnemu prebivalstvu za primer letalskih napadov. Vsi upravitelji hiš so bili pozvani, da morajo takoj pripraviti zaloge vode in vreče peska za gašenje požarov v primeru letalskih napadov. Posebno vojaške komisije bodo kontrolirale, če so bili ti sklepi izvedeni ter bodo vsak prestopek strogo kaznovale. Razlogi prekinitve odnosov London, 10. febr. s. (Reuter) Uradno poročajo iz Bukarešte, da je angleški poslanik sir Reginald Hoare opoldne posetil romunskega ministrskega predsednika generala Antonesca ter mu izročil noto, v kateri je zahteval svoje potne liste. Poslanik Hoare želi z vsem osebjem poslaništva in angleških konzulatov v Rumuniji. ki šteje 50 oseb, čim prej zapustiti Rumunijo. Uradni angleški komunike k temu obvestilu pravi: 2e od poletja lanskega leta je bilo jasno, da prihajajo nemški vojaki v manjših skupinah v Rumunijo. Tedaj je rumunska vlada obvestila angleško vlado, da so prišli nemški vojaški oddelki v Rumunijo samo .ot inštruktorji, da nauče rumunsko vojsko modernega načina vojevanja. Gotovo je, da je prihod nemških vojakov v manjši meri res imel namen, da nemški vojaki instruirajo rumunsko vojsko. Bistvenega pomena pa je dejstvo, da je nemško vojaško poveljstvo pričelo v Rumuniji graditi vse elemente za oporišča nem-šks e?pedicijske vojs' Na raznih točkah * Rumuniji so bile nakopičene velike množine municije in bencina. Na ta način je bilo rumunsko ozemlje porabljeno kot nemško vojaško oporišče za nadaljevanje vojnih operacij z nemške strani. To vse se je zgodilo brez vsakega protesta rumunske vlade. Na ta način je postal položaj angleškega poslaništva v Rumuniji nemosoč in je bil zato poslanik Hoare pooblaščen od svoje vlade, da odide iz Ru-munije z vsem osebjem poslaništva ter z vsemi uradniki konzulatov, ki so bili pod njegovo kontrolo. Angleško sporočilo bolgarski vladi Sofija, 10. febr. s. (Columbia B. S.) Iz dobro poučenih diplomatskih krogov se je danes zvedelo, da je angleški poslanik Rendell nedavno obvestil bolgarsko vlado, da bodo angleški bombniki bombardirali bolgarske vojaške objekte, če dovoli Bolgarija nemški vojski prebod preko svojega ozemlja proti Grčiji ali Turčiji. London, 10. febr. s. (Reuter) Preko raznih agencij prihajajo danes iz Sofije z uradnih bolgarskih mest v zvezi s snočnjim govorom ministrskega predsednika Churchilla demantiji, ki pravijo, da ni nemškega vojaštva v Bolgariji. Nobeden izmed teh demantijev pa ne zanika glavne Churchillove trditve, da je namreč nemško osebje za oskrbo letališč s pristankom bolgarske vlade že na bolgarskih letališčih. Po informacijah, ki so prispele v London, pošiljajo Nemci v Bolgarijo nemške vojake iz Rumunije. Pred odhodom v Bolgarijo prejmejo nemški vojaki v Rumuniji civilne obleke. New York, 10. febr. s. Posebni poročevalec National Broadcasting Compa-ny v Carigradu je javil snoči, da je iz merodajnih krogov potrjena informacija, da prihajajo nemški vojaki v civilnih oblekah v vedno večjem številu v Bolgarijo in da so bolgarska letališča že stoodstotno pod nemško vojaško upravo. Poročevalec javlja, da je bilo strokovno osebje za upravo teh letališč zadnje dni rek ruti rano med nemškimi turisti v Bolgariji. Ob romunskem bregu Dunava je bilo zadnje dni opaženo, da so pripravljeni sestavni deli pon-tonskih mostov v večjih množinah. Te priprave niso bile z nemške strani niti najmanj prikrite. Bern, 10. febr. s. (Columbia B S)Po tukajšnjih informacijah se potrjujejo vesti, da prihaja zadnje dni v Bolgarijo večje število nemških vojakov v civilnih oblekah. V Švici izražajo domnevo, da je prihod nemškega vojaštva najbrž priprava za nemško vojaško intervencijo proti Grčiji. Berlin, io. febr. s. (Ass. Press) V nemških uradnih krogih označujejo veste, da se nahaja nemško vojaštvo v Bolgariji, kot povsem netočne. Mir v Ruifiiifiljt Bukarešta, 10. febr. A A. (DNB). Dnevno poročilo notranjega ministrstva o položaju v notranjosti države pravi, da vlada povsod mir. Bukarešta, 10 febr. AA. (DNB) Voditelj dTŽave general Antonescu je objavii dva preglasa, prvega na rumunske žene, drugega pa na rumunsko duho-vništvo Generali Antonescu opozarja žene in duhov-ništvo da naj opravijo svojo dolžnost pri delu za obnn-o rumunske države Dolžnost žena je, da varujejo narodu rodove poštene rodoljubne mladine Rumunska žena mora razumeti svoje glavno dolžnost matere, ki naj vzgaja svoje otroke, poleg tega pa računa 2 dolžnostmi socialne pomoči V proglasu duhovništvu stoji da je glavna dolžnost duhovništva da ostanejo v sflužbi in da sodelujejo pri duhovni vzga-ji rumunskega ljudstva. ne cpsrzcife 19 Angleška ofenziva v Afriki se us pešno nadaljuje na vseh frontah V Južni Abesinifi so prodrli južnoafriški oddelki 80 km daleč na abesinsko ozemlje Angleška poročila Rim, 10. febr. br. (Štefani). O položaju na afriških bojiščih poroča Italijansko vrhovno poveljstvo v svojem službenem vojnem poročilu: Severna Afrika: Italijanske čete so pri Kufri pognale v beg angleško motorizirano kolono. Italijansko letalstvo je bombardiralo tn s strojnicami obstreljevalo bežeče angleške čete. Napad sovražnika na eno Izmed Italijanskih letališč v področju Egejskega morja se je ponesrečil. Vzhodna Afrika Na odseku pri Kerenu se nadaljujejo topniške akcije. Ob priliki napada italijanskega letalstva je bilo 15 angleških letal na nekem letalskem oporišču uničenih na tleh. Nadaljnje akcije italijanskega letalstva so bile naperjene proti četam ter avtomobilskim kolonam in proti topniškim položajem sovražnika. Angleški letalski napadi na nekatere kraje so ostali zaradi dobre obrambe brezuspešni. Italijanska obramba je eno angleško letalo sestrelila. Eno italijansko letalo se nI vrnilo na svoje oporišče. 300 žrtev v Genovi Rim, 10. februarja, br. (Štefani). O napadu angleškega brodovja na Genovo poroča italijansko vrhovno poveljstvo v svojem službenem vojnem poročilu: V jutranji zori dne 9. februarja Je angleško brodovje, ki Je izkoristilo jutranjo kjer koli bi se pojavili. Anglija, ki je bila ob francoskem zlomu vojaško pregnana z evropske celine, je prav na Balkanu našla spet svoje celinsko oporišče, in sicer v Grčiji. Zato so na primer Turki mnenja, da bi moglo prav to dejstvo vzpodbuditi nemško vojno dinamiko v to smer v smislu Hitlerjevega svarila z dne 30. januarja tega leta, da bi Nemčija tudi tu prehitela svojega nasprotnika. Vesti o zbiranju nemških čet v romunskem delu Do-brudže bi to domnevo potrjevale, prav tako tudi turška pozornost, še najbolj pa včerajšnja prekinitev angleško-rumunskih odnošajev. Vendar se zdi, da gre tudi tu za sedaj bolj za politično in diplomatsko kakor za pravo vojno dinamiko. Na to kažejo tudi vesti o ponovnem obisku generalnega tajnika ruskega zunanjega komisariata Sobo-ljeva v Sofiji, ki pa še niso potrjene. Toda pri vsem tem je nemška vojna dinamika, katere čedalje večjo razgibanost pospešuje čas, stalno usmerjena tudi proti angleškemu otoku. Vprašanje izkrcanja nemške vojske na njem ni še odstavljeno z dnevnega reda, kakor nam to vedno znova zatrjujejo vojaški pisci. Tudi angleški ministrski predsednik Churchill j« na to nevar- nost opozoril v svojem nedeljskem govoru, ko se je skliceval na sodbo šefa angleškega glavnega generalnega štaba, sira Johna Dilla. In končno pišejo o tem zlasti italijanski listi, ki na tem grade svoje zaupanje v končno zmago. Zato moramo tudi s to domnevo stalno računati, ako hočemo upoštevati vse možne smeri bližnje nemške vojne dinamike, ki se mora v najkrajšem času spet razviti, kakor je to v nedeljo napovedal tudi Hitlerjev namestnik Hess. Nekateri tudi ne izključujejo možnosti istočasnega nemškega nastopa v vseh naznačenih smereh, toda vojaški strokovnjaki dvomijo, da bi sicer zelo previdno nemško vojno vodstvo hotelo tvegati vse naenkrat sedaj, ko se vojna iz evropskih borb razširja v svetovni konflikt najširšega obsega, ki je šele na začetku. Računati pa moramo s pospešeno vojno dinamiko, ki nam bo poleg vseh dosedanjih odkrila še nove vojne grozote. Takšnega mnenje je bil v nedeljo tudi Churchill, ko je navzlic ogromnemu zaupanju v britansko moč svaril pred novimi negotovostmi sedanje borbe, v kateri bo moč duha še pomembnejša kakor je bila doslej. meglo, priplulo pred Genovo. Obalna obramba je takoj stopila v akcijo. Angleško obstreljevanje, ki ni zadelo nobenega vojaškega cilja, je zahtevalo po dosedanjih ugotovitvah 72 mrtvih in 226 ranjenih med civilnim prebivalstvom. Obstreljevanje je razen tega povzročilo znatno škodo na stanovanjskih hišah. Mir in disciplina genovskega prebivalstva sta bila izvrstna. Italijanske letalske skupine so danes popoldne izsledile angleško brodovje. Ena angleška križarka je bila zadeta. Polet Angležev nad Livorno in okolico ter nad Piso ni napravil škode. Eno sovražno letala je bilo sestreljena. London, 10 febr. & (Reuter.) Admira-liteta je objavila snoči v posebnem komunikeju podrobnosti o obstreljevanju Genove s stran: angleške vojne mornarice. Komunike javlja, da je včeraj zjutraj pred zoro angleško vojno brodovje iz za-padnega Sredozemlja pod vodstvom admirala Sommerwel1a zaplulo v Genovski zaliv in izvedlo napad na Genovo. Brodovje je sestojalo iz linijske ladje »Renown« (32.000 ton) okilopnice »Malava« (31.100 ton), matične ladje za 4etala »Ark Royal« (22.600 ton), križarke »Sheffield« (10.000 ton) in več manjših edmic. Nad 300 ton težkih eksplozivnih granat je bilo & teh vojnih lad'j izstreljenih na Genovo. Predvsem so bile bombardirane velike tvornice električnega materiala An-saldo Tvornice so bile ponovno zadete ter se nastali veliki požari. Nadaflje je bila ponovno zadeta glavna genovska eflektrarna, ki zalaga z električnim tokom pristanišče in železnice okoli Genove. Tudi tn so nastali požari. Granate so udarile tudi med suhe doke v ladjedelnicah, med skladišča ter med naprave v notranjem pristanišču. Povsod so izbruhnili veliki požari. Bombardirana so bila tudi bencinska sidadišča in rafinerije ter največji tovorni kolodvor v Geacrvi. Istočasno so letala vojne mornarico z »Ark Royala« napadla' velike bencinske rafinerije družbe NAIC v Livornu. Vrženih je bilo več ton eksplozivnih in mnogo zažigalnih bomb. Rafinerije v Livornu so med največjimi v Italiji. Druge skupine letal z »Ark Ro»yala« so medtem napadle letaftšče in železniško križišče v Pizi. To ždlezniško križišče jo med najvažnejšimi v severni Italiji, ker posreduje zvezo med Genovo in Rimom. V teku teh napadov sta bili dve italijanski letali, ki sita pcekusrli intervenirati, sestreljeni. Eno angleško letalo tipa »Swordfish« s teh operacij pogrešajo. Sicer niti angleška vojna mornarica niti letala niso ufrpefla žrtev. Rim, 10. febr. a (CoJ. B. S.) V italijanskih uradnih krogih na dajejo m enkrat nobenih informacij o bombardiranju Genovo s strani angleflce vojne mornarico. Pripominjajo, da teh veatl ne morejo niti potrditi, alti zanikati. Kairo, 10. febr. s. (Reuter.) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Libija: Čiščenje ozemlja do E1 Ageile se zadovoljivo nadaljuje. Eritreja: Napredujoč s severa ob obali Rdečega morja, so angleške čete zasedle Merso Peta! in Karoro. Medtem se pritisk na sovražne postojanke pri Kerenu nadaljuje. Abesinija: Južnoafriške čete so v ozemlju pri Hobaku prodrle 80 km daleč na sovražno ozemlje in so pri tem zaplenile mnogo vojnega materiala. Italijanska Somalija: Intenzivna aktivnost naših patrulj se nadaljuje. V noči od 8. na 9. februarja so letala vojnega letalstva napadla sovražna letališča v Calazu in Marizi na otoku Rodu v Do-dekanezu. Bombe so bile vržene na več sovražnih letal, ki so se nahajala na letališču v Calazu. Nastalo je več eksplozij ln dva velika požara, verjetno na gorečih letalih. Napad je bil dovršen s strojniškim obstreljevanjem sovražnih letaL Iste noči so letala vojne mornarice uspešno napadla Tripolis. Bombe »o bile vržene na postojanko sovražnih hidroplanov. Eden izmed hangarjev je bil zažgan. V Vzhodni Afriki so angleška letala nudila nadaljnjo uspešno podporo prodirajoči kopni vojski v Eritreji. Keren je bil ponovno bombardiran in je bilo povzročene mnogo škode na skladiščih in motornih vozilih. Južnoafriška lovska letala so v letalski bitki nad Asmaro sestrelila eno italijansko lovsko letalo tipa CR 42, več pa poškodovala. Medtem so angleški bombniki bombardirali Gorai. Sovražna letala so napadla Agordat. Pri tem je bilo eno sovražno letalo tipa CR 42 sestreljeno od protiletalskega topništva. V Italijanski Somaliji so južnoafriški bombniki izvedli uspešne napade na Bete-ne, Altmadu in neko pristanišče. V noči na nedeljo so močne skupine sovražnih letal napadle Malto. Pri tem je bilo povzročene nekaj škode na zasebnem imetju in nekaj civilistov je bilo ranjenih. V teku napada sta bila dva nemška strmo-glavca tipa Junkers 88 sestreljena, več pa jih je bilo poškodovanih. Z vseh teh operacij, omenjenih v komunikeju, pogrešajo samo štiri angleška letala, vključno ono, ki je bilo Izgubljeno nad Albanijo, pet se je njegov pilot rešil. AagleSlci guverner drena jfce London, 10. febr. br. (Reuter) Za generalnega guvernerja Cirenajke je imenovan general VVilaan, ki Je že prevzel guveraer-oke pode ter bo uredil angleško upravo t dosedanji fraltjunski pokrajini. \ 2 = Vtis Churchillovega govora V Ameriki je bil Churchillov apel za trajno pomoč sprejet zelo modno, v Berlinu pa ga tolmačijo kot priznanje angleške slabosti ATLANTIK - GLAVNO PRIZORIŠČE VOJAŠKIH OPERACIJ SPOMLADI V Franciji pričakujejo, da se bo v kratkem pričela pojačena nemška podmorniska ofenziva proti —* Clermont Ferran«, 10. febr. j. (Havas) >Le Journal« se v daljšem članku bavl z ugibanjem, kje utegne biti prihodnjo spomlad glavno prizorišče vojaških operacij v borbi med državama osi in Veliko Britanijo Po mnenju Usta je še zmerom Atlantski cvcean osrednja točka, v kateri se križajo vse niti in pota. ki so za Veliko Bri tanijo življenjskega ipomena. Zaradi tega bo Atlantski ocean slej ko prej poglavitno bojišče. Vsa druga bojišča, vštevši Afriko, kjer so trenotno vojaške operacije zelo razsežne in pomembne, prihajajo z vojaških vidikov v poštev šele na drugem me-stvu. Gotovo se bo na Atlantskem oceanu izvojeval poglavitni del sedanje vojne, n, 10. febr. j. (Ass. Press.) Preteklo noč je bilo nemško letalstvo spet nekoliko bolj aktivno nad angleškim otočjem, kakor zadnje noči preteklega tedna. Razen londonskega področja, ki so ga manjše eskadrile nemških letal napadle v zgodnjih večernih urah, so nemška letala obiskala še industrijsko področje ob reki Mersey, razne cilje v jugovzhodni Angliji in obalni pas vzhodne škotske. V Londonu so nemška letala vrgla manjše število bomb na vzhodna industrijska področja. Povzročena je bila neznatna gmotna škoda in več ljudi je bilo ranjenih. Napad na London je bil končan še pred polnočjo- Ob reki Mersey so bili zadeti nekateri industrijski objekti. Nekaj manjših »požarov je bilo naglo omejenih. Bombe, ki so padle na več stanovanjskih poslopij, so zahtevale tudi nekaj človeških žrtev. Ob vzhodni škotski obali so nemška letala bombardirala tudi neko angleško patrolno ladjo. V jugovzhodni Angliji so bile vržene bombe v bližini nekaterih letališč, vendar škoda nI resnega značaja. V teku borb. ki so se razvile med nemškimi letali in angleškimi lovci, je bilo verjetno več nemških letal sestreljenih. Angleški napadi na vdorne luke L°ndon, 10. febr. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja: V teku izvidniških tn patrolnih poletov so včeraj letala obalnega poveljstva napadla s torpedi skupino sovražnih rušilcev v bližini norveške obale- Eden izmed sovražnih rušilcev je bil zadet v sredino. Posamična letala obalnega poveljstva so včeraj bombardirala bencinske zaloge v Vlis-singenu in Anversu, kakor druge objekte v sovražnem zasedenem ozemlju. Davi zgodaj je manjša skupina bombnikov vojnega letalstva napadla objekte ob severozapadni nemški obali. Z vseh teh operacij pogrešajo eno samo angleško letalo. Danes podnevi sta dve skupini angleških bombnikov, spremljeni od močnih skupin lovskih letal, napadli objekte ob francoski obali Kanala. Napad je trajal celo uro. Bombardirani so bili doki v Boulogneu in Dunkerqueu. Angleška lovska letala so ob tej priliki sestrelila dve sovražni lovski letali. Berlin, 10. febr. s. (Columbia B. S.) V nemških uradnih krogih označujejo kot popolnoma izmišljeno angleško vest, da bi kila angleška letala v bližini norveške obale torpedirala neki nemški rušilec. Hopkins se je vrnil v Zedinjene države London, 10- febr. s. (Columbia B. S.) Posebni odposlanec predsednika Roosevelta, Harry Hopkins ki se je mudil mesec dni v Angliji, j« davi zopet odpotoval iz Londona v Lizbono, odkoder bo s prvim Clip- London. 10. febr. 1. (AFI). Dopisnik »Ti-mesa« poroča s francoske meje. da Nemčija proti Franciji ne mara preostro nastopiti ker noče spraviti v nevarnost ugodnosti, ki iih ima že od sedanje oblike sodelovanja z Vichyjem Dejstvo je. da vozijo nemški vojaški vlaki skozi predor Mont Ceniš, kakor tudi preko Ventimiglie v Italijo. Nemčija ne želi. da bi baš sedaj v teh transportih nastal kak zastoj. Gotovo v Nemčiji računajo tudi z odločnostjo generala Weyganda. ki je ravno pred nekai dnevi ponovno naglasiL da Nemčiji ne bo izročeno v uporabo nobeno afriško pristanišče To so zadostni razlogi. zakaj Nemčija ne bi hotela prekiniti z Vichyjem in zakaj ni izrazila svojega veta proti imenovanju Darlana za zunanjega ministra ter proti preziranju La-valovih zahtev. Bivši dopisnik »Manchester Guardiana« izraža bojazen elede možnosti povečanega francosko-nemškega sodelovanja ter navaja kot dokaz Flandinovo poslovilno pismo. v katerem Flandin izjavlja, da ie odstopil na lastno željo, ker se mu zdi. da politika Vichyja že presega določbe pogodbe o premirju. Petainov odgovor na Flandinovo pismo ie skrajno zagoneten. Zelo značilna so tudi polnomočia. ki iih ie Petain dal Darlanu. Darlan ni postal samo zunanji minister, marveč postane tudi podpredsednik vlade in ostane še nadalje mornariški minister. Nominalno je Petain šef vlade in šef države, toda spomniti se ie treba, da ie Laval zahteval izpremembe v pogledu oblasti, ki si jo lasti maršal Petain. Po Lavalovi zahtevi nai bi bil maršal Petain v bodoče le še šef države, dočim nai bi bil šef vlade Laval sam- Izprememba vlade torej ni tolikšna. kakor ie to želela Nemčija in kakor ie to preko Lavala sporočila v Vichy. Sicer pa prihajajo iz Francije informacije, p okaterih nai bi že iutri sledila nova obširnejša izprememba kabineta. Darlan — Petainm namestnik Vichy, 10. febr. s. (Ass. Press.) S posebnim ustavnim aktom, ki ga je podpisal maršal Petain, je imenovan podpredsednik francoske vlade admiral Darlan za namestnika in naslednika maršala Fetalna kot državnega poglavarja In predsednika vlade za primer, da maršal Petaia ne bi več mogel izvrševati svojih funkcij. Laval prekinil stike s Petainom New Tork, 10. febr. p. Tukajšnji listi poročajo, da je Laval po imenovanju odmirala Darlana za podpredsednika vlade in zunanjega ministra prekinil vse odnošaje z maršalom Petainom. V Vichyju smatrajo, da bo Laval poskušal zdaj osnovati separatistično vlado v Parizu. Vichy, 10. febr. s. (Columbia B. S.) Nepotrjene govorice javljajo danes, da je nemška vlada opustila svoje načrte za vrnitev Lavala v francosko vlado in da se je odločila za drug način nadaljnjega sodelovanja s Francijo. V francoskih uradnih krogih naglašajo, da bo tudi admiral Darlan nadaljeval politiko striktnega Izvajanja nemško-francoskega premirja. Napovedujejo, da bo še tekom tega tedna prišlo do nadaljnjih sprememb v francoski vladi, nI pa pričakovati, da bi v do-glednem času vstopil v vlado Laval. Bivši francoski bojevniki za sodelovanje z Nemčijo Pariz, 10. febr. AA. (DNB) Na velikem zborovanju zveze bivših francoskih bojevnikov je imel predsednik narodne fronte zveze bivših bojevnikov, poslanec Zangois, govor, v katerem je dejal, da bivši bojevniki ne smejo dovoliti, da bi se sabotirala politika, določena v Montoiru. Maršal Petain je določil temeljne smernice te politike in povedal, kaj se pričakuje od francosko-nemškega sporazuma. Francija ne more vsak drugi mesec spreminjati svoje politike. Sodelovanje bivših bojevnikov in vse Francije pri obnovi Evrope je nujno potrebna To sodelovanje je treba izvajati brez pomisleka, kajti samo takšna politika more služiti evropskim koristim in istočasno zagotoviti pravice francoske vlade. K Darlanovemu imenovanju za zunanjega ministra Ženeve, 10 febr. J. (DNB). Iz Vichyja poročajo: K odstopu francoskega zunanjega ministra Flandina in k imenovanju admirala' Dariana za njegovega namestnika prinaša danes »Petit Journal« kratek komentar, v katerem med drugim pravi: Z imenovanjem admirala Darlana za zunanjega ministra je maršal Petain le še službeno potrdil stanje, ki dejanski obstoji že več tednov. Dejstvo namreč je da je že od druge polovice decembra dalje admiral Darlan predsedoval vsem sejam francoskega ministrskega sveta. Od tedai dalje je maršal Petain poveril Darlanu tudi razne zunanjepolitično izredno važne misije. Deflo, ki ga je admiral Darlan že doslej opravljal z veliko spretnostjo, ga nedvomno med vsemi drugimi člane vlade najbolj usposablja za vršitev funkcij zunanjega ministra, ki so mu bile zdaj poverjene in ld jih bo admiral Darlan izvrševal po drrek tivah državnega šefa Petaina. «Petit Journal« se Kavi nato podrobneje z Darlanovo politično kariere m hvali njegovo osebnost in njegove visoke politične sposobnosti. Zdravstveno stanje v zasedeni Franciji Pariz, 10. februarja. AA. (DNB) V Parizu je bila objavljena statistika o zdravstvenem stanju v zasedenem francoskem ozemlju. Po podatkih, ki jih je pomagala zbirati v veliki meri tudi nemška vojaška uprava skupno s francoskimi oblastmi, je splošno zdravstveno stanje na francoskem zasedenem področju zadovoljivo. Zlasti se opaža, da se epidemija tifusa, ki je izbruhnila še pred začetkom vojne v Franciji, nI razširila. Vse kaze, da bo tifus sploh možno znatno omejiti, zlasti še, če se zbolj-šajo zdravstvene razmere v Franciji, v prvi vrsti po vaseh. Francoski zdravniki so izdali vrsto ukrepov za pobijanje sezonskih bolezni, ki se zlasti pojavljajo v nekaterih krajih. Tudi zdravniška služba se je znatno zboljšala, potem ko se je vrnilo veliko število francoskih zdravnikov iz ujetništva. Iz vsega tega poročila sledi, da zdravstveno stanje na francoskem zasedenem ozemlju ne daje povoda za zaskrbljenost, čeprav vlada zdaj tam hud mraz. Ameriška pomoč LOnfl°n, 10. febr. j. (Reuter) Današnji »Times« se bavi z vprašanjem, kašni utegnejo biti vplivi angleških zmag v Afriki na razvoj javnega mnenja v Zedinjenih državah in posebej še na razvoj razprave o Rooseveltovem zakonu pred kongresom. »Times« sodi, da so Wavellove zmage ▼ Afriki že mnogo pripomogle k temu, da se je izločila bojazen, da bi sedanja vojna utegnila zastati v brezkončni položajni vojni, kakor v letih 1914 do 1918. Ta bojazen je predstavljala eno izmed poglavitnih ovir za širšo naklonjenost merodajnih ameriških krogov do angleških želja. Vsak pogumen udarec, ki ga zadaš sovražniku — pravi »Times« — ima svojo vrednost ne samo v vojaškem pomenu, marveč tudi indirektno s svojim vplivom na javno mnenje v Zedinjenih državah, kakor na javno mnenje *pri drugih prijateljih Anglije širom sveta. Washingt°n, io. febr. j. (AR.) AmeriSki zunanji minister Cordell Hull je včeraj pred senatom odgovarjal na nekatera vprašanja, tičoča se zakona o ameriški pomoči Angliji. Na direktno vprašanje nekega senatorja, ali smatra, da bo Velika Britanija v sedanji vojni zmagala, Hull nI hotel prav tako direktno odgovoriti, marveč je samo poudaril, da je za zmago potrebno, da Zedinjene države prožijo Angliji sleherno mogočo pomoč in sicer v kar najkrajšem času. Sodba senatorja Wheelerja Washinglon, 10. febr. j. (AR.) Znani Rooseveltov nasprotnik senatro Wheeler je na vprašanje predstavnikov tiska, kaj sodi o snočnjem Churchillovem govoru, naglasu da je Anglija tudi v svetovni vojni pred vstopom Amerike v borbo ponovno zatrjevala, da ne potrebujejo ameriškega vojaštva, slednjič pa se je vendar z vso nujnostjo ipokazalo, da so Zedinjene države morale poslati v Evropo svojo ekspedi-cijsko vojno. Vse kaže, da se bo ta igra ponovila. Povišanje meje notranjega posojila v Ameriki Vashlngton, 10. febr. s- (Columbia B. S.) Na programu razprav reprezentančne zbornice je danes zakonski predlog vlade, ki določa povišanje dovoljene meje državnega notranjega pesojila od 49 na 65 milijard dolarjev. Vlada zahteva za razpravo o svojem predlogu nujnost in bo za to debata o predlogu trajala samo tri ure. Vlada utemeljuje nujnost predlog« z dejstvom, da rabi povečane denarne kredite takoj za i^ye:/bo ameriškega oboroževalnega programa. New York, 10. febr. j. (Reuter). Odmev, ki ga je vzbudil snočnji govor ministrskega predsednika Churchilla v ameriški javnosti, kaže, da se je Churchilli obrnil na prijatelje Anglije v psihološko najugodnejšem trenutku. Njegove besede,, zlasti v kolikor so bile namenjene ameriškemu poslušalstvu. so bite sprejete v Zedinjenih državah kar najugodnejše. Vprašanje ameriške podpore Veliki Britaniji je wiaj pog'avitni predmet zanimanja ameriške javnosti, ki ga obravnavajo skoraj vse sekcije ameriške vlade. Vsaka podkrepitev in vsak poziv za pomoč iz Velike Britanije lahko samo ugodno vpliva na potek njene organizacije. »New York Times« prinaša govor pod naslovom »Churchlillovo zaupanje«, v katerem naglasa, da naj angleški ministrski predsednik nima strahu, da bi njegov apel v poslednjem delu borbe ostal brez odziva. »Newyork Herald Tribune« primerja snočnji Churchillov govor in odmev, ki ga je vzbudil \ »vetu z globokim molkom Mussolinija in njegove okolice, ter z zadnjimi izvajanji nemškega kancelarja. ki mu list očita potvarjanje zgodovine List podčrtava »lasti tisti del Churchillovega govora. kjer je ministrski predsednik z mirnim zaupanjem poudaril veliko ojačenje angleške oborožene sile, ki je dosegla zdaj že tisto višino, od katere je mogoče pričakovati uspešnih in morda že tudi odločiHnih udarcev. »Washington Post« naglaša. da bodo ameriški poslušalci našli v govoru predsednika angleške vlade ponovno zatrdilo neomajne angleške volje za borbo do končne zmage Cleveland<-ki list »Cleveland Plain-dealer« zflasti naglasa Churchillovo skromno poštenost ki je našla izraza v tistih njegovih besedah, v katerih je naslikal nevarnosti ki Še zmerom groze njegovemu ljudstvu, kakor tudi širnemu svetu. »Kansas City Star« zlasl-; z zadovoljstvom podčrtava dejstvo da je Velika Britanija preko svojega merodajnega zastopnika ponovno izjavila, da ne potrebuje ameriške armade marveč želi samo ameriškega vojnega materiala. Berlin, 10 febr br. NemSki listi doslej še ntsc komentirali včerajšnjega govora angleškega ministrskega predsednika Le nemški radio je v tujejezičnih oddajah podaj kratek komentar, v katerem označuje Churchlillova izvajanja za prosjačenje za nujno pomoč Amerike. Po mnenju govornika je Churchill s tem priznal, da je položaj Anglije postal brezupen. ZLasti podčr- Francoskj list »Temps« je v zvezi z nedavno Weygandovo izjavo napisal članek o francoski kolonialni politiki, iz katerega posnemamo: »Kdo bi danes osporaval dobre lastnosti francoskih civilizacijskih metod? Res je morda, da francoski imperij ni imel onega gospodarskega razmaha, ki bi ga lahko imel drugje, toda Francija je služila idealu, držala se je svojih starih principov: spoštovanja humanitete in kulture domačinov. Gotovo je bil ta način najboljši, saj se je v preizkušnji izkazalo, da je francoski imperij obdržal vso svojo povezanost in vso svojo moč. Zlasti muslimanska ljudstva so navzlic vztrajni in dolgi propagandi ohranila Franciji zdo prepričljivo zvestobo. Rezultat teh idealnih kolonizacij-skih metod se kaže tudi v sedanjem položaju v vsem svojem sijaju. Miselnosti prenovljene Francije, je dejal pred kratkim general Weygand v po6/lanici, ki jo je naslovil na muslimansko prebivalstvo francoske Afrike, je glasno odgovorila miselnost Islama. Vaše zadržanje je < Z albanskih bojišč Rim, 10. febr. br. (Štefani). O bojih na grškem bojišču poroča italijansko vrhovno poveljstvo: V krajevnih borbah je Imel sovražnik velike izgube. Italijansko letalstvo se je živahno udejstvovalo ter je bombardiralo sovražne postojanke in pomorska oporišča v Korintskem prekopu in važne vojne cilje v Solunu. V zračnih bitkah je bilo sestreljenih 11 sovražnih letal. Atene, 10. februarja. AA. (At. ag.) Uradno poročilo št. 106 glavnega stana grške vojske pravi: Cez dan nekaj posamičnega patrolnega ln topniškega delovanja. Zajetih je bilo nekaj sovražnih vojakov. Bilo je več letalskih spopadov. Sestreljenih je bilo 8 sovražnih letal. Grška letala so se vrnila na svoja oporišča. Atene, 10. febr. br. (At. ag.) Atenski radio je danes objavil nekatere podrobnosti o včerajšnjih letalskih napadih na grška mesta. Glavni napad so italijanska letala izvršila na Solun Metala so bombe z višine 6.000 m. Zadele niso nobenih vojaških ciljev, pač pa je bila hudo razdejana najznamenitejša solunska cerkev, bizantinska bazilika sv. Sofije, ki Jo prištevajo med najznamenitejše arhitektonske stavbe. Zgrajena je bila ▼ V. stoletju po Kristusu in je po svoji arhitekturi enaka carigrajski Ha-giji Sofiji. Bombe so padle na zvonik, na znamenito kupolo z dragocenim mozaikom ter v središče cerkve. Ostale bombe so padle v neposredni okolici cerkve. V središču cerkve je gest metrov globoka jama. Hud Japonski poraz v )nžn! Kitajski London, 10. febr. br. (Reuter) Iz Cung-kinga Je danes prispela vest, da se je velika japonska ofenziva v Južni Kitajski končala a strahovitim tporaaom Japoncev. Po poročilih iz Cungkinga so pustili Japonci na bojišču 30 000 mrtvih in ranjenih ter so Kitajci zajeli ogromen vojni plen. Potres na Japonskem Tokio, 10. febr. s. (Ctolumbia B. S.) Da-vj so v nekaterih delih Japonske občutili zelo močan potres. Več zgradb je bilo poškodovanih in pričakujejo, da bo Skoda tava komentator oni stavek iz Churchillovega govora, v katerem je dejal, da je Angliji potrebno ne samo ameriško orožje, marveč tudi ameriško brodovje za prevoz matenala. Večji del komentarja pa se nanaša na oni defl Churchillovega govora, ▼ katerem je govoril o južni Evropi. Nemški komentator pravi, da se Churchill neupravičeno pritožuje nad južnovzhodnimi evropskimi državami, ker mu nočejo verjeti. Po izkušnjah, ki sta jih doživeli Poljska in Norveška, ki sta upoštevali ChurchIMIove nasvete, pač ni čudno, če Churchillu drugi sedaj nočejo verjeti. Sofija, 10. februarja, s. (Reuter.) Današnji bolgarski listi objavljajo snočnji Churchillov govor, izpuščajo pa ona mesta, v katerih je Churchill govoril o Bolgariji. Prav tako je bolgarski radio izpustil v navedbi Churchillovega govora ta mesta. Angleške obrambne priprave na Malajskem polotoku Singapor, 10. febr. s. (Columbia B. S.) Močne angleške letalske formacije so danes zapustile Singapor ter so odletele na nove postojanke na severnem delu Malajskega polotoka v bližini siamske meje. Smatrajo, da je ta angleški vojaški ukrep v zvezi z najnovejšim razvojem položaja na Daljnem vzhodu ter z nevarnostjo novih japonskih vojaških akcij. Obramba Sin-gapora z odhodom angleški letal ni prizadeta, ker so nedavno v Singapor dospela znatna letalska ojačenja iz Avstralije, ki so omogočila novo razporedite vangle-ških letalskih sil. V zvezi s temi vojaškimi ukrepi je treba omeniti še poročila današnjih tokijskih listov, ki javljajo, da so Angleži ob južno-vzhodni meji Birme zbrali močno kopno vojsko. Vojaška konferenca v Avstraliji Melbourne, 10. febr. j. (Reuter). Danes je z letalom dospel semkaj vrhovni poveljnik angleških vojaških sil na Daljnem Vzhodu general Robert Brook. Takoj po prihodu se je sestal z avstralskim letalskim ministrom Johnom Mc. Evvenom ter z drueimi poveljr d posameznih vrst avstralskega orožja Po konferenci je bilo službeno sporočeno, da so vojaški poveljniki Avstralije obravnavali z vrhovnim poveljnikom britanskih sil na Daljnem Vzhodu vsa aktualna vprašanja, tičoča se avstralske obrambe. Franciji pokazalo, da ste razumeli njen človečanski genij; nagradili ste jo zanj s svojo zvestobo ter širokim in prostovoljnim sodelovanjem pri njenih žrtvah. Semintja se je včasih govorilo o francoskem egoizmu. Slika, ki jo svetu kaže francoski imperij, zavrača vsa ta podtikanja kot neutemeljena. Francoska kolonizacija ni temeljila na tem. da bi izrabljala ozemlja, ne da bi sc brigala za prebivalstvo. Narobe, za princip in smoter je imela vzgojo, k; je pri teh ljudstvih budila vero v lastne zmožnosti ter dvigala še višje njihove stare kulture. Pokazala se je dobrega skrbnika dežel, katere je imela pod svojim varstvom. Lyauteyevo delo na primer je biflo v tem pogledu odlično: on ni hotel nad narodom dominirati, ga podvreči tujim disciplinam; nasprotno, on ga je najprej umiril, potem pa dvenil Porušil ni ničesar, kar je imelo človečansko vrednost, narobe pa se je potrudil, da je v okvir najstarejših tradicij prinesel več humanitarnosti.« velika. V Jokohami se ie zrušila neka tovarna. Dve osebi sta bili ubiti, več drugih oa je ran i enih. Točnih Dodatkov o škodi do večera še ni Zborovanje Quislingove stranke v Oslu Oslo, 1, febr. AA. (DNB) Včeraj so pripadniki norveškega gibanja »National Sam-ling« imeli sejo v Oslu. Na njej je govoril voditelj tega gibanja Quisling o splošnem političnem položaju ter je zbranim pokrajinskim voditeljem dal navodila in podčrtal temeljne smernice za bodoče delo. Prometne omejitve na Madžarskem Budimpešta, 10. febr. AA. (Štefani). Davi je bile sporočeno, da bo omejitev v že-!ezniškem prometu na Madžarskem stopila že v kratkem v veljavo. Budimpešta, 10. febr. AA. (Štefani). Madžarska vlada je odobrila 130 milijonov pengov za potrebe socialnega skrbstva v proračunskem letu 1941. 60 milijonov pengov je namenjenih za podpore družinam, ki imajo večje število otrok. Dvajsetletna muslimanka rodila četvorčke Zenica, 10. febr. o. Pred par dnevi Je v vasi Gornji Zenici izzval neobičajen dogodek veliko senzacijo med prebivalstvom. Mlada 201etna muslimanka Hanifa, žena kmeta Omerja Ali spahiča, je rodila četvorčke. Po prvih porodnih bolečinah je drugega za drugim rodila tri otroke, vse ženskega spola. Vse novorojenke so normalne in povsem zdrave, kakor je zdrava tudi mati. Drugega dne je mati ponovno začutila porodne bolečine, nakar je rodila četrto dete, ki pa je bilo mrtvo, k«- je bilo rojeno pred časom. Zemunska vremenska napoved; Lepo po večini jasno vreme z jutranjo meglo. V gorskih predelih nekoliko oblačneje. Temperatura se bo dvignila. V snegu in mrazu se spomnite ptici 0 francoski kolonialni politiki »JUTRO« št 35. 3 —- ftrck, n. n. »a Smernice nacionalne politike v Sloveniji Važna načelna izvajanja dr. Grge Andjelinoviča in Ivana Pnclja na seji banovinskega odbora JNS v Ljubljani — Osnove za politično poatirjenje Ljubljana, 10. februarja Včeraj se je sestal v Ljubljani banovinski odbor JNS za dravsko banovino. Udeležba je bila polnoštevilna in so biLi zastopani vsi kraji Slovenije. Seje se je udeležil v imenu osrednjega vodstva stranke njen podpredsednik g. dr. Grga Andjelinovič. Na dnevnem redu te seje, ki jo je vodil predsednik banovinskega odbora dr. Janko Rajar, so bila poročila o notranjem in zunanjem političnem položaju ter razprava o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Ob navdušenem odobravanju so bili poslani pozdravni brzojavi predsed- niku stranke g. Petru živkovlču, podpredsedniku g. Jovu Banjaninu in glavnemu tajniku g. dr. Kramerju. Skupno s sejo banovinskega odbora JNS je bila tudi seja strankinega mladinskega banovinskega odbora, katerega člani so prav tako prispeli iz vseh slovenskih sre-zov. V dvorani Kazine se je tako zbralo okrog 150 vodilnih političnih delavcev naprednega življa med Slovenci. Vsi so pozorno sledili referatom i-n razpravam ter s svojim odobravanjem manifestirali svojo odločnost in svojo stmjenost

P rnovica Podpredsednik stranke g. dr. Grga Andjelinovič je pozdravil zborovalce v imenu osrednjega vodstva stranke ter sporočil pozdrave strankinega predsednika g. Petra 2ivkoviča in podpredsednika g. Jova Ba-njanina. Oba sta mi naročila, je nadaljeval g. dr. Andjelinovič, naj vam sporočim, da s simpatijami spremljata delo naših prijateljev v dravski banovini ter da je vsa borba. ki jo vodite tu, borba vse JNS in vseh jugoslovenskih nacionalistov. Borba, ki jo vodite vi v tej banovini, je le del velike borbe, ki jo vodi stranka na vsem jugosloven-skem nacionalnem ozemlju. JNS je edina jugoslovenska, vsenarodna in vsedržavna stranka. Morda bi se moglo to v drugih prililtah smatrati za frazo, toda v sedanjih časih notranjega preosnavljanja in težkega mednarodnega položaja Je nujno, da je vsaj ena politična organizacija, vsaj ena politična stranka, ki ne vodi niti slovenske, niti hrvatske, niti srbske politike, marveč i hrvatsko i srbsko i slovensko, torej jugoslovensko politiko (Viharno odobravanje in pritrjevanje). Mi vemo, da je naša stranka mnogo močnejša, kakor pa to mislijo in trde naši nasprotniki. Naša stranka ni ne srbska, ne slovenska in ne hrvatska stranka, marveč je jugoslovenska stranka in kot taka tudi gleda na razvoj notranjih političnih prilik in zunanjepolitičnega položaja. Te dni sem imel priliko, da sem se delj časa mudil v Beogradu in Zagrebu ter sedaj več dni v Ljubljani. Imel sem priliko govoriti z mnogimi ljudmi, z našimi prijatelji in našimi nasprotniki. Prišel sem do prepričanja, da bo naša stranka, morala v bližnji bodočnosti znova prevzeti nase veliko breme in odgovornost. Moje globoko prepričanje je, j da ima stranka, ki jo predstavljamo mi, kljub vsem pogreškam, ki jih je morda storila v taktiki in politiki, svoj raison, ki ji določa njene pravice in njeno mesto v državni politiki. Ne varajmo se! Zelo težaven je položaj, v katerem se nahaja Jugoslavija. Težko je notranje in zunanjepolitično stanje.« Ko je v par stavkih očrta! mednarodni položaj, posebej še položaj Jugoslavije, je govornik nadaljeval: »V takih prilikah je neobhodno potrebno, da se združijo vse nacionalne sile, kakor so združeni vojaki v bataljone in polke brez ozira na svoje politično, versko ali kakršnokoli prepričanje. Mi nacionalisti smo vedno naglašali to geslo. Brez ozira na naše politično gledanje, je absolutno potrebno, da se vse ono, kar hoče to državo, kar to državo iskreno ljubi, da vse to podredi svoje plemenske ln strankarske interese velikim državnim in nacionalnim interesom. V teh težkih časih ni glavno teoretiziranje in razglabljanje idejnih vprašanj, v teh težkih časih se postavlja zahteva, da se vsi postavijo v službo naroda in države. Ml smo v prvi vrsti nacionalisti in Sele potem pripadniki naše JNS. Mi smo osnovali svojo stranko zato, da služimo državi, ne psi zato, da bi stranka služila sama sebi. Zaradi tega je naše prvo geslo nacionalna solidarnost v obrambi interesov države. Vsaka od skupin, ki predstavljajo socialno ali politično ali kulturno misel, mora podrediti svoje specialne interese velikim interesom celote. Mi kot nacionalna stranka smo vedno pripravljeni, da vse naše interese ln vse naše zahteve podredimo velikim interesom države.« »V našem notranjem političnem življenju — je nadaljeval dr. Andjelinovič — se postavlja vprašanje reorganizacije države. Mi ne samo nismo nasprotniki reorganizacije države, temveč jo celo zahtevamo tako v gospodarskem, kakor v političnem in socialnem pogledu. Toda mi zastopamo stališče, da reorganizacije ni mogoče izvršiti v nobenem primeru samo po zahtevi ene same stranke, niti ne po izključnih zahtevah Hrvatov, Srbov ali Slovencev. Pri Izvedbi reorganizacije mora biti v prvi vrsti merodajen interes državne skupnosti, ker je ta interes tudi življenjski interes Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ne more se Iti od banovine k državi, temveč od države k banovini. Edino od države na banovino se lahko prenese vse ono, kar je potrebno in možno. Tudi mi smo zato, da se organizirajo banovine, toda te banovine morajo biti v nekem skladu s splošno državno politiko.« Dr. Andjelinovič je obravnaval nato razmere v banovini Hrvatski, kjer je HSS razvila režim, ki je v svojem bistvu totalitaren. Sllčne so, samo v drugem pravcu, razmere v Sloveniji in v srbskih delih države. V času, ko je potrebno sodelovanje vseh skupin, pa so totalitarni režimi nemogoči, ker izključujejo vsako sodelovanje z drugimi skupinami. Prav pri reorganizaciji države, ki naj v pravilnem razmerju spravi v sklad interese Srbov, Hrvatov in Slovencev ter interese države, pa morajo sodelovati vsi in morajo pri tem podrediti svoje posebne interese velikim državnim interesom. Na koncu svojih Izvajanj je dr. Andje- linovič poudaril: »Ml smo pripravljeni po svojem programu in svoji Ideologiji sodelovati pri reševanju vseh državnih vprašanj. Zamišljamo pa si to sodelovanje kot samostojna in neodvisna organizacija s svojim programom. Poznamo svojo pot ln pripravljeni smo odzvati se klicu domovine. Vedno pa predpostavljamo, da je tako sodelovanje možno samo na osnovi popolne enakopravnosti vseh skupin ln strank ln da ni nobenega narodnega vodstva, kateremu bi se mogli podrediti, če v njem nismo zastopani. Podrejajoč vedno svoje Interese velikim interesom države, gledamo na vsa vprašanja in vse probleme odkrito in iskreno. V kroni gledamo onega činite-lja, ki more vse te notranje prilike zadovoljivo urediti. Mi nismo stranka, ki bi vodila drugačno politiko, kadar je v vladi, ln drugačno, kadar je v opoziciji. Naša zahteva ln naše načelo je, da mora biti ta politika vedno jugoslovenska ln v Interesu države. Ml nismo ln ne bomo nikdar vodili samo politike Srbov ali Hrvatov ali Slovencev in tudi ne samo politike Interesov stranke, marveč so za nas vedno ln povsod merodajni vrhovni interesi naroda in države. Mi hočemo, da se vodi politika jugoslovenske države, ki mora biti v Interesu vseh njenih sestavnih delov. To so temeljna načela, ki uravnavajo vsa naša dejanja ln nehanja. To je naša ravna in trdno začrtana pot.« Izvajanja g. Ivana Puclja Izvajanja dr. Andjelinoviča <-o bila od vseh navzočnih sprejeta z dolgotrajnim živahnim odobravanjem. Za njim je podal politično poročilo minister g. Ivan Pucelj, ki so ga člani obeh banovinskih odborov že takoj po njegovem nastopu sprejeli z ovacijami Na kratko je orisal razvoj naše notranje politike od onega dne v decembru 1934., ko je vlada prešla iz rok JNS v druge roke, pa do najnovejšega časa V nadaljnjih izvajanjih je med drugim dejal: »Prav žal mi je, da ne moremo slišati tudi dr. Kramerja. Sporočam vam njegove prijateljske pozdrave. Ponovno sva govorila o vseh važnih zadevah, ki so na dnevnem redu, in moja izvajanja bodo v vseh bistvenih točkah plod najinega skupnega razmišljanja in najinega enakega gledanja na dogodke ter še posebej na naloge, pred katere smo postavljeni. O pomenu nedeljskih izvajanj g. ministra dr. Kulovca si nisva popolnoma na jasnem. Kakor menda tudi vi ne. Njih objava je bila različna v različnih listih. Objavil jih je »Slovenski dom« po svoje, »Politika« in »Slovenec« pa zopet po svoje. Ko smo či-tali potem o njih uvodnik v »Slovencu: smo dobili vtis, da smatrajo gotovi krogi besede dr. Kulovca le kot poziv vsem naprednim ljudem, naj se popolnoma vdajo volji Jugoslovenske radikalne zajednice, pa bo nastopilo »pomirjenje«. Počakati moramo torej, da se na strani JRZ pojmi razčistijo Želja ogromne večine naroda Kdor zahteva, da se naj v sedanjem času vse narodne sile posvetijo velikim problemom našega naroda in naše Jugoslavije, izraža le željo, ki jo gotovo goji ogromna večina naroda. Mi smo že od izbruha evropske krize dalje na naših sestankih in v naprednem časopisju podčrtavali potrebo koncentracije vseh pozitivnih in konstruktivnih sil v državi. Vodstvo naše stranice je v Beogradu izrecno opozorilo svoje somišljenike, da se morajo ožji strankarski interesi povsod umakniti splošnim narodnim in državnim interesom. Z napredne strani je bilo izven političnega okvirja storjenih pri nas doma celo več konkretnih poskusov, da se narodne sile složro zbero in zastavijo zlasti v narodno obrambnem delu. Spominjamo se svo-ječasnega predloga za izjavo obrambne solidarnosti vseh kulturnih revij, ki je izšel iz kroga revije »Misel in dtlo«. V živem spominu je še poskus ustanovitve skupnih narodnih odborov, ki je v širokih vrstah naroda brez razlike strank bil z navdušenjem sprejet. Obveščen sem celo o iniciativi napredne akademske starešinske organizacije, da se najde s starešinsko organizacijo drugega tabora nekaka možnost za prijateljsko izmenjavo misli in stvarno diskusijo o glavnih narodnih problemih. Vsi ti koraki so ostali brez uspeha, ne po krivdi naprednih ljudi. Tudi nam prilike do sedaj niso dopuščale v d jvoljni meri izvajati legitimno funkcijo opozicije, katere javna kritika je nujen instrument zdrave državne politike zlasti v času ko nimamo parlamentarne tribune. Naša stranka se je vedno zavedala, da ie konstruktivna politična organizacija in da mora tudi v opoziciji biti njena vloga vedno pozitivna. I Tako sodelovanje je mogoče le na podlagi ■ načelne enakopravnosti in nikakor ne na i osnovi podrejenosti enih napram drugim. | Kot opozicija zahtevamo predvsem svobo-; do kritike. Zavedamo se, da je danes bolj kakor kdaj potrebno, da je kritika pozitivna in konstruktivna. In le obžalujemo poskuse, kakršne smo ponovno doživeli in Se nedavno zopet občutili v nekem beograjskem listu, proglasiti ljudi iz skupine, ki drugače mislijo, za narodne izkoreninjence in opasne škodljivce narodne eksistence. Pomirjenje zahteva ureditev medsebojnih odnošajev na podlagi medsebojnega spoštovanja. Nesporno je pravilno, da iniciative za konkretne prilike, kako naj se doseže pomirjenje. izide od one strani, ki nosi danes vso odgovornost za javne razmere v Sloveniji. Seveda iniciativa ne more biti samo v besedah in v apelih; ona se mora pokazati z dejanji, ako naj bo resna in ako naj bo stvaren priče tek novega razvoja. Sodelovanje naprednih političnih sil Zavedamo se svoje odgovornosti v tem trenutku. Ta odgovornost je tem večja, ker je danes Jugoslovenska nacionalna stranka nesporno edina izgrajena in po vsej naši banovini razprostrta organizacija naprednih političnih sil. To nam nalaga dolžnost. Sodelovanje vseh pozitivnih sil v državi Naš narod in naša država stojita danes pred problemi, ki se ne dajo rešiti s strankarskimi režimi. Pri tem ni najvažnejše, kako je sestavljena trenutna vlada, bistveno pa je, da zavlada politično ravnovesje, v katerem se politične sile medsebojno dopolnjujejo, ne pa uničujejo. Ali in .kako brani država svojo svobodo in neodvisnost, ni vprašanje strankarske odločitve, temveč volje vsega naroda Reorganizacija države ni rešljiva potom strankarskih sklepov, temveč le v sporazumu vseh faktorjev, ki igrajo soodločilno vlogo v narodnem življenju in so šele v svoji skupnosti nositelji narodove volje. Ko bo letos naš mladi kralj prevzel oblast, ga bo moral obdajati ves narod in ne le nekatere stranke. Ustavno vprašanje bo letos ena največjih nalog naše državne politike Brez sodelovanja vseh konstruktivnih političnih faktorjev se ta problem sploh ne da pravilno in avtoritativno urediti in rešiti. Borba proti razdiralnim silam Mislimo, da so si vsi trezni elementi v državi složni v tem, da je treba izločiti raz. diralne sile, pa naj se pojavijo od katerekoli strani Zavedati pa se moramo, da ni vse komunist, kar nekoliko radikalneje misli Daleč tja v vrste konservativnih ljudi so že prodrla spoznanja o nevzdrznosti starega družabnega reda in o potrebi, da iščemo nove osnove za naše socialne in gospodarsko življenje v pogumni in plodni vskladitvi dela in kapitala ter v podreditvi osebnega materialnega interesa interesom skupnosti in socialne pravičnosti Proti onim, ki jim je glavni cilj le podiranje in uničevanje moralnih in materialnih vrednot, ki si jih je narod ustvaril, pa so umestni in potrebni odločni ukrepi Proti njihovim naukom, njihovi propagandi in njihovim hujskajočim frazam je treba postaviti smotreno delo za povzdigo gospodarskega in socialnega standarda našega ljudstva, skrb za delo in kruh ter sistematično nacionalno in državno vzgojo v duhu one misli, ki nas je osvobodila in privedla pod krov naše Jugoslavije Za reorganizacijo države S 26. avgustom 1939. je naša država kre-nAla v svoji notranji organizaciji na nova pota. Mi smo mišljenja, da tu ni več po-vratka v stare razmere, in smo prepričani, da je navzlic mnogim nedostatkom, ki so se od takrat pokazali, ustanovitev banovine Hrvatske realen pričetek nove ureditve odnošajev med posameznimi deli naše skupne domovine. V okviru čuvanja najvišjih državnih interesov, ki jamčijo Jugoslaviji ne le popolno edinstvo na zunaj, temveč tudi skladnost njenega notranjega gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja, smo odkriti pristaši izgraditve najširših samouprav, ki bodo daie posameznim banovinam, med njimi tudi slovenski, možnost samoraslega materialnega in duhovnega razmaha. Za to idejo je naša stranka tudi v Sloveniji v odločilnem času zastavila vse svoje politične in moralne vrednote ter je ob strani Hrvatov in Srbov doprinesla v zgodovinskih volitvah i 1938. težke žrtve. Rezultat teh volitev je imel za neposredno posledico zlom Sto-jadinovičevega režima, ki je predstavljal zadnji poskus onemogočiti narodni sporazum. Zato je že čas, da se iz naše javne polemike izloči diskusija o večjih in manjših zaslugah za zmago samoupravne ideje in za sporazum s Hrvati Nemogoče pa se nam tudi zdi, da bi ureditev samouprave mogla biti delo katerekoli strankarske pisarne in da se ne bi cula ln upoštevala tudi naša beseda. Le tisti, ki misli le na svoj sebični interes, kadar govori o samoupravi, bo smatral, da je dovolj, ako se čuje samo njegov glas in upošteva samo njegova želja. Take samouprave, sestavljene po enostranskem kalupu, bi ne značile konsolidacije, temveč bi bile samo pričetek novih težkih bojev, ki bi mogli resno ogražati uspeh, katerega si vsi želimo. Notranje pomirjen)« Mi smo iskreni pristaši notranjega pomirjen j a. Pripravljeni sme povsod, kjer gre za velika ln važna vprašanja, sede-1 o v a t i z vsakomur, ki je s nami iste misli da smo namreč Slovenci Hrvati in Srbi postavljeni pred eno, največjo dolžnost: očuvati in urediti svoj skupni dom. i v*" Sargov KALODONT proti zobnemu kaiViritj da govorimo ne le za sebe, temveč za napredni politični živelj v Sloveniji sploh. ■. i^ssSe« Z naše strani je bilo že ponovno podvzeta iniciativa za dosego delovne skupnosti naprednih ljudi v Sloveniji, pri čemur smo vedno voljni ravnati se po geslu: da je treba lastne strankarske posebne interese zapostavljati skupnemu interesu. Zdi se, da je sedaj r akcijo naše mladine za ustvaritev napredne delovne skupnosti storjen važen in realen korak naprej. Mi to akcijo pozdravljamo in le želimo, da bi se v aktivnemu delu skoraj pokazali prvi njeni sadovi Radi bomo podpirali stremljenja naše mladine in ji pomagali kar bomo največ mogli Nas vodi vroča želja, da s svoje strani doprinesemo kar moremo za okrepitev našega naroda in naše države. Razvoj dogodkov nas je potrdil v naši globoki veri v ju-goslovensko misel, katere jedro je usodna povezanost Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zvesti smo načelom svoje stranke, ki združuje v duhu enakopravnosti in bratstva Srbe, Hrvate in Slovence, ter .je vsa posvečena ideji velike in močne Jugoslavije. Ce smo za politiko pomirjenja, izpolnjujemo s tem tudi eno svojih prv:h dolžno-nosti kot člani JNS, katere ideal .je složen, silen, samozavesten, narod, krepko združen pod svojim kraljem in v trdno sklenjeni fronti razvrščen za svojo narodno vojsko in s svojo politiko odločen očuvati za vsako ceno svojo svobodo in svojo neodvisnost. V tem duhu se ogrevamo za mir v narodu, za strnitev in vskladitev vseh njegovih vrednot, za sporazum v bitnih problemih naše nacionalne eksistence.« Razprava in resolucija Zborovalci so z napetim zanimanjem sledili izvaianiem e. Puclja ter jih ponov-no prekinjali z aplavzom in pritrjevanjem Tudi ko ie končal, so mu z dolgotrajnim ploskanjem in vzklikanjem izpričali svoje popolno soglasje s pogledi, ki jih je razvijal in ki so predstavljali kakor je v začetku to izrecno ooudaril. skupno mišljenje vodstva JNS v Sloveniji. Sledili so nato še referati g. Milana Mravljeta o političnih prilikah v Sloveniji. g. inž. Jožeta Rusa o delu in akcijah mladine JNS zlasti o njenih uspešnih prizadevanjih za ustvaritev delovne skupnosti napredne mladine ter g. Branka Vr-čona o zunan iepolitičnem položaju. Banovinski tajnik JNS e. dr Marjan Zajec je nato prečital oredloe resolucije, o katerem se ie razvila živahna razprava, ki se je seveda dotikala tudi raznih točk v podanih referatih V debato so pobegli poleg drugih gs Tome dr Pestotnik Cerer. Koman. Grmek dr Trošt in dr. Lipold Na koncu ie bila r>redlaf»ana re*olucii3 soglasno TOreieta nakar ie predsednik dr Raiar zakliučii oom°mbno pkuono seio banovinskih odborov -JNS in OJNS. Resoluciia obravnava v več noglavfih vsa aktualna politična, gospodarska in socialna vprašanja, v svojem zaključnem, splošno političnem delu pa pravi: Banovinski odbor Jugoslovenske nacionalne stranke naroča svojim zastopnikom v vodstvu stranke, da zastavijo vse sile za to, da Jugoslovenska nacionalna stranka sodeluje aktivno pri združevanju ustvar-jajočih sil na vsem državnem ozemlju za obrambo naroda in države v sedanjih razburkanih dneh. Banovinski odbor je z odobravanjem vzel na znanje poročila o akcijah in delu banovinskega odbora omladine Jugoslovenske nacionalne stranke, zlasti o prizadevanjih za strnitev vseh naprednih sil v Sloveniji ki so rodila že konkretne razveseljive sadove. Banovinski odbor v celoti odobrava dosedanjo politiko vodstva stranke ter predsedstva banovinskega odbora, kateremu zagotavlja svojo pomoč pri nadaljnjemu delu in ga pooblašča, da pri reševanju vseh političnih vprašanj, ki se bodo pojavila, postopa kakor bo smatralo za primerno, varujoč pri tem načela strankinega programa in v ozki povezanosti z vodstvom stranke v Beogradu. Prizadevanja za izboljšanje položaja drž. uslužbencev Na seji centralne uprave je bilo sprejetih nekaj sklepov Beograd, 10. februarja. Centralni odbor organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev, ki v njem sodeluje 24 centralnih uprav strokovnih organizacij, je imel plenarno sejo, na kateri je bilo sprejetih nekaj važnih sklepov. Razpravljali so o položaju državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev v zvezi s preskrbo življenjskih potrebščin in o ukrepih, ki so izdani za pobijanje draginje in racionalizacijo živfl. Sprejeti so bili sklepi o nadaljnjem delu in korakih, ki jih bo ukrenil centralni odbor za preskrbo uslužbencev. Govorilo se je tudi o merah, ki jih naj store posamezni kraji za preskrbo družin po apro-vizacijah in nabavljalnih zadrugah. Na seji je bil izvoljen poseben odbor, ki bo pretresal vprašanja uradniškega zakona in bo izdelal skupno stališče glede vseh vprašanj in potreb posameznih strok in bodo nato zahteve državnih uslužbencev predložene na merodajnih mestih. Izvoljen je bil odbor, ki bo delal na ustanovitvi Saveza državnih in samoupravnih uslužbencev kraljevine Jugoslavije po že izgotovljenem načrtu ▼ smislu sklepov, ki so bili sprejeti na prejšnjih sejah. Govorili so tudi o ženi — državni tn samoupravni uradnici. Centralni odbor Se vedno stoji na stališču, da je treba dati za enako delo tudi enako plačilo. Soglasno je bil sprejet sklep, da se to vprašanje reši ▼ okviru centralnih organizacij kot legitimnih predstavnikov stanu, brez razlike spola in na temelju solidarnosti in enakopravnosti. Sprejet je bil sklep, da centralne uprave po svojem stanovskem tisku obveščajo članstvo • delu Centralnega odbora, posebno pa še svojih edinic. Na koncu je bil Izvoljen odbor, ki bo izpopolnil statut za sodelovanje združenih otganiaadj. Za hitrejše poslovanje in popolnejše obveščanje članstva o opravljenem delu je bil imenovan še en tajnik Konference v Zagrebu Zagreb, 10. febr. o. Dopoldne sta obiskala bana dr. Suba&ča predsednik HSS in podpredsednik vlade dr. Maček ter predsednik SDS minister dr. Budisavljevič, ki sta imela z njim daljši razgovor. Za tem je dr. Budisavljevič zapustil bansko palačo, kamor je prišel finančni minister dr. šutej, ki je nadaljeval posvetovanja s podpredsednikom vlade dr. Mačkom in banom dr. Subašičem. Odpovedan sprejem prt predsedniku vlade Beograd, 10. febr. AA. Min predsednik Dragiša Cvetkovič v petek 14. t. m. ne bo sprejemal senatorjev, bivših poslancev In ostalega občinstva. Prosvetni minister dr. Miha Krek v četrtek 13. t. m, ne bo sprejemal strank. Iz državne službe Beograd, 10. febr. p. Za častne sodnike v smislu čl 48 k z. p. d. pri okrožnem sodišču v Ljubljani so imenovani inž. Igo Pehani. profesor ljubljanske univerze, inž. Ernest Cuček. rudarski glavar v Ljubljani in inž. Leopold Zaris, ravnatelj državnega rudnika v Velenju. — Z odlokom ministra pravde te premeščen uradniški pripravnik Oton Vaš od sre kega sodišča v Brežicah k sreskemu sodišču v Laikom. — z odlokom prometnega ministra je premeščen po službeni potrebi promrtm uradnik Jernej Primožič od prometno komercialnega oddelka železniške direkcije Beograd-sever za vršilca dolžnosti delegata pri zastopniku jufiosL dr-" ^ * 2omboi£L DomaČe vesti * Pred odkritjem spomenika Kralja tra I, Velikega Osvoboditelja v Sarajevu. Po dveh letih je zagrebši kipar Fran Krši-nlč izdelal spomenik kralja Petra I., ki bo postavljen v Sarajevu. Spomen:k je visok 14 m. Sam kip kralja Petra na konju je visok 5 Vi m. Na podstavku Je izklesanih šest reljefov, ki prikazujejo Petra Marko-njiča med vstaši v Bosanski Krajini, kraljevo prisego na ustavo in njegovo kronanje, balkansko vojno, albansko Go'gotc in kapelo na Kajmakčalanu. Vse to je iz delano iz sivega jablanškega kamna. To bo najvišji spomenik, kar jih je v Jugoslaviji postavljenih na javnih trgih. Stroškov za spomenik je bilo 1,285.000 din, za ureditev velikega trga pa je sarajevska občina dovolila 5 milijonov dinarjev kredita. Spomenik je bil preteklo jesen vlit v Zagrebu in je že postavljen v Sarajevu, medtem ck trg še urejajo. Dan odkritja še ni določen. « Pravilno pojmovanje Šolskega dela. Na zborovanju slovenjehistriškega učiteljskega društva, ki je bilo v soboto v šoli na Pragerskem, je učiteljstvo ponovno zahtevalo povišanje plač, ker današnja draginja spravlja človeka že v obup Posebno zanimivo na zborovanju je bilo predavanje šol-sega nadzornika iz Laškega g. Ernesta Vranca, ki je predaval o pravilnem in nepravilnem pojmovanju šolskega dela. Vzel je za izhodišče današnje razmere, ki vzgojnemu prizadevanju niso naklonjene. Vendar nas gledanje na gospodarsko in duše-slovno stanje našega otroka mnogo bolj približuje s šolskim delom, kakor pa izolirano pojmovanje šole. Podal je (pregledno vsa načela svbodne šole v luči pravilnega in nepravilnega izvajanja v praksi, podprta z mnogimi izkustvi iz lastnega učiteljskega in nadzorniškega delovanja Predavanje so poslušalci z velikim ocobravanjem vzeli v znanje zlasti glede na mnoge praktične nasvete za načrtno šolsko delo na vseh stopnjah šole. V soboto 15. t. m. bo v Slovenski Bistrici pod vodstvom nadzornika Cepudra vzorni naistop učiteljice gdč. Angele Budjeve. + Razpis zdravniškega m®sta. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo pomožnega zdravnika v banovinskem institutu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani, v lastnosti kontraktualnega uradnika z mesečno nagrado din 1.975. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 28. t. m. * Novi grobovi. Za vedno je zapustil svoje drage mesar in posestnik g. Anton Rus. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob 16. iz hiše žalosti, Dolenji Logatec 49. na farno pokopališče. — V Ljubljani je umrl g. Janko Globočnik notar v pokoju. Pokopali so ga včeraj pri Sv. Križu. — Po dolgem trpljenju je preminila ga. Marija Nemec, roj. šteblaj, soproga tesarskega mojstra in posestnika. Pogreb bo v sredo ob 15 izpred mrliške veže splošne holmce. — Pokojnim blag spomin, preostalim svojcem pa naše iskreno sožalje! * Smrt ugledne rojakinje v Sarajevu. Poročajo nam iz Sarajeva da je umrla ga Emilija Kocijančičeva, soproga železniškega uradnika, mati 4 otročičkov. Njena ?mrt je vzbudila splošno, globoko obžalovanje. Pogreb vzorne matere in plemenite žene, ki je kljub skrbnemu gospodinjstvu vedno še našla časa da je sode- GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINŠEK BEETHOVNOVA UL. 14, javlja izid žrebanja z dne 10. februarja V. razreda 41. kola. DIN 100.000.— št. 39747 DIN 80.000.— št. 34197 DIN 50.000.— Št. 42166 DIN 30.000.— št. 79217 83434 DIN 24.000.— št. 6788 29724 44521 74540 DIN 20.000.— Št. 46189 49195 59659 80745 98511 DIN 16.000.— št 33132 45798 50591 54798 DIN 12.000.— št. 14409 20368 20549 99780 PO DIN 10.000.— 2927 7974 9879 9893 12482 23405 28608 34010 34178 35*98 37418 36268 37632 63742 69224 74277 75373 75779 77997 81866 83631 94796 PO DIN 8.000.— 5936 6084 7866 15078 16609 33282 34271 89445 53199 55837 62737 84552 86189 97306 PO DIN 6.000.— 1329 9663 10420 10841 28842 29700 33462 41275 56511 70752 72104 80558 80908 90434 PO DIN 5.000,— 6258 7257 9260 9790 10399 11568 20559 21738 27357 30243 33608 38797 39552 40705 44303 47279 59955 62068 65371 77012 89235 92965 94270 95343 95690 97219 97730 PO DIN 4.000.— 5441 5963 6850 6960 8735 11873 13587 14672 19499 21730 22962 23211 25183 25671 25804 27656 29737 31846 36122 38742 39487 41065 41400 41434 42082 45713 47166 49372 49706 50746 55001 57484 58279 60129 61505 62375 62394 68173 71197 71465 71587 75739 76238 77403 77764 78455 79746 82709 82774 83134 87627 94863 95044 95935 97417 98672 Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—. Ker so bili dobitki javljeni telefonično, eventuelna pomota ni izključena. Prihodnje ž-ebanje bo jutri 11. L m. Vsi oni ki so zadeli v kolekturi »Vrelec ■reče« naj srečke takoj predložijo v izplačilo. Novim naročnikom so srečke še na cazpotago. lovala pri raznih doDrodeinih prireditvah Slovenskega kluba, je bil preteklo sredo popoldne. Številno spremstvo prijateljev in znancev je pričalo o veliki priljubljenosti pokojnice in o iskrenem čustvovanju z bridko prizadeto družino. Sarajevski Slovenci bodo blago gospo ohranili v častnem spominu. • Zborovanje hrvatskih profesorjev. V edeljo je bila v dvorani zagrebške zbor- ice za TOI letna skupščina Društva hr- atskih srednješolskih profesorjev. Vodil jo je predsednik Anton Kajfež. V poročilih je bilo Jiavedeno, da si Društvo prizadeva zmanjšati dolgove, ki jih je prevzelo po likvidaciji profesorskega društva v Zagrebu. Uspeh je bil vsaj tolik, da se je skupni dolg znižal na 1,800.000 din. Lani je društvo iz vedi o an^eco o preosnovi učnega načrta na srednjih šolah. Obnovili so srednješolski dijaški list »Omladina« in nadaljevali z izdajanjem svojega »Vestni-ka«. Zdaj je v tisku »Vodič skozi biblioteke Zagreba«. Društvo je lani organiziralo zadrugo za kredit in podporo svojim članom. * Pregled »rednjega šolstva na Hrvatskem. Kakor čitamo v »Novostih«, je zdaj v banovini Hrvatski 61 gimnazij, 11 učiteljišč, 92 meščanskih šol, 15 trgovskih akademij, 1 trgovska šola, 2 pomorski trgovski šoli in še nekaj drugih strokovnih šol, tako 2 srednji tehniški šoli, 10 moških obrtnih šol, 62 ženskih obrtnih šol, 2 čipkarski in 2 gospodinjski šoli. Trgovskemu pomorskemu šolstvu pripada šolska ladja »Vila Velebita«. Nadalje je na Hrvatskem 12 kmetijskih šol različnih tipov in več kmetijskih tečajev. V primerjavi s številom prebivalstva je stanje srednjega šolstva zadovoljivo. ♦ 201etnica pravne fakultet v Suboticl. Subotiška pravna fakulteta, ki je samostojen del beograjske univerze, je dopolnila 201etnico svojega obstanka. V tej dobi je bilo v Subotici diplomiranih 1415 pravnikov in so bili promoviram 4 doktorji. Subo-tica je značilno dijaško mesto, saj ima več kakor 12.000 dijakov in učencev v raznih šolah- Skoraj vsak deveti prebivalec obiskuje šolo. Nikjer v Jugoslaviji nimajo študentje in znanstveniki tako ugodnih prilik za študij kakor v Suboticl. To ni bučno mesto in tudi življenje ni predrago. Tako se lahko dijaki mirno posvečajo študiju to niso izpostavljeni prehudim zapeljivostim, ki jih nudijo druga velika mesta. Absolventi subotiške pravne fakultete so po službah širam države, med njimi so si nekateri pridobili ugledna mesta na univerzah. V Subotici je Akademski dom, ki sprejme vsako leto 100 pravnikov pod svojo streho. * čaščenje spomina dveh umorjenih srbskih knezov. Valjevo z vsem okolišem že vrsto let časti apcimin valjevskih knezov Aleksandra Nenadoviča in Ilije Birčantaa. Pred Karadjordjevo vstajo pred 137 leti, dne 23- januarja 1804 po starem koledarju sta bila oba kneza ubita na mostu čez Ko-lubaro. Zgodilo se je to po nalogu Mehmed age Fočiča, ki Je hotel na ta način izzvati punt v srbskih krajih, da bi lahko nato po svoje zagospodaril. Tudi letos je bila spominska svečanost, ki so se je udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblastev, šolstva in narodnih ustanov. Zadušne molitve je opravilo 7 duhovnikov. * Brucovskj v^čer slovenskih akademikov v Beogradu. Slovenski akademski klub je imel v češkoslovaškem domu svoj bru-covski večer pod pokroviteljstvom soproge prosvetnega ministra dr. Mihe Kreka. Te po vseh vseučiliških mestih tradicionalne zabave, so se med drugimi udeležili prosvetni minister dr. Miha Kreks s soprogo, beograjski nadškof dr. Ujčič in mnogo drugih uglednih rojakov. • 100 kg težkega soma so ujelj beograjski ribiči preteklo soboto v Donavi. Družba ribičev se je peljala na lov v dveh Čolnih. Ko so bili pod Višnjico pri Beli steni, so začutili močne sunke v mreži. Ko so začeli vleči, so ugledali v mreži orjaka, velikega kakor človek. Komaj so ga obvladali in ga spravili do hišice veslaškega kluba »Dunava«. Tam jih je že čakala množica, ki je opazovala lov. Tolikšnega plena že dolgo ne pomnijo. * Avtobus s 7 potniki je padel v gl°b®k prepad. Iz Peči -poročajo o strahoviti nesreči, ki se je zgodila v nedeljo zjutraj v romantični Rugovski klisuri Po večdnevnem prestanku zavoljo snega je bil v nedeljo obnovljen promet. Okrog 10. ure je peljal šofer Branko Martinovič iz Andrije-viče 7 potnikov preko Čakora. Ko je bil z avtobusom kakih 20 km daleč od Peči, je odpovedalo krmilo to je avtobus zgrmel v 150 m globok prepad. Avtobus se je nekajkrat prevrnil in se ustavil ob sami Bistrici. Nesreča bi bila še večja, če se ne bi bil avtobus pri prevračanju zadrževal v visokem snegu. Tedaj bi se bili gotovo vsi potniki ubili, tako pa so občutno ranjeni s šoferjem vred. Najhujše je poškodovana neka Milica Perovičeva, ki si je zlomila obe roki in več reber. Je le malo verjetno, da bo ostala živa. Avtobus je popolnoma razbit. ♦ M°rda sedaj največja pisateljica sveta, Id je zaslovela zlasti s svojimi romani iz kitajskega življenja, je Američanka Pearl Buckova- Njen najlepši ta najgloblji roman »Mati« (cena vez din 58) dobite pri Tiskovni zadrugi tudi v slovenskem prevodu. Napisal ga je mojster slovenske besede pisatelj Vladimir Levstik. Tako boste mogli uživati to mojstrovino svetovne književnosti v naši lepi slovenščini. Knjige ne boste odložili iz rok, preden ne preberete prav zadnje strajnice. (—) ♦ Naročnikom važnega priročnika Pi-skernik, Ključ za d°ločevanje rasllin na Slovenskem naznanjamo, da se knjiga tiska in bo izšla prve dni marca t l Radi velikega zanimanja in povpraševanja podaljšujemo subskripcijski rok do konca februarja. Cena znaša sedaj din 95, s poštnino vred din 100, po izidu bo pa knjiga znatna dražja. Prijavite se takoj! Bamovin-ska zaloga šolskih knjig to učil v Ljubljani, Slomškova ulica 12. (—) ♦ Proti kašlju [priporočamo R a v e prsne karamele. Originalni omoti po 5 din v lekarnah. Zahtevajte izrečno prsne karamele domače tvornice Rave. (—) * Hiša ji je pogorela do tal. Neža Kisov-čeva vdova v Poljanski dolini, je Imela v Hotovljah hišo, ki je postala te dni žrtev ognja. V hiši ni živela lastnica sama, marveč je imel poslopje v najemu delavec Alič Štefan s svojo družino, ki je bila postavljena usodno noč pred hudo »preskušnjo. Hiša je stala na samem, to noč pa tudi Aliča ni bilo doma, ker je spal pri delodajalcu Bož-narju Tako je bila spočetka Aličeva sama s 16 mesečnim otrokom Mihcem. Vsakdo si lahko misli, kako je Slo reševanje od rok. Kljub vsemu: čez čas se je le zbiralo nekaj ljtkt, med njhnl oralnilcl J» Poljan, I ki so spazlll ogenj Iz svoje postaje tako, 1 da vse le ni pogorelo. Lastnica je bila zavarovana za bore dva tisočaka. Ogenj se je vnel pri dimniku. V" + Na ulici Je ubila svojega bivšega moža. v Dečanski ulici v Peči je v soboto zvečer odjeknilo nekaj strelov. Zgrudil se je blagajnik okoliške občine Miraš Gačevič. Ustrelila ga je njegova bivša žena Marija, od katere je bil že 6 let ločen. Prijeli so jo, medtem pa je Miraš izdihnil, saj ga je zadelo kar šest strelov. Marija izpoveduje da ji je Miraš plačeval premajhno vzdrževal-nino, razen tega je ni pustil k njenim šestim otrokom. Ko je uvidela da se ne bo mogla več vrniti, se je vtihotapila v hišo, se poslovila od otrok vzela možev samokres in čakala na prvo priliko, da ustreli moža. In tako je mož lege] v jamo. žena je v zaporu, otroci pa so prepuščeni sami sebi. Iz u— Krušne karte za bolnike. Na notico, ki smo io objavili v soboto, smo preieli iz zdravniških krogov: Mestni magi trat je s svoio odredbo, da se bodo krušne karte za bolnike delile sicer na O dlagi običajnih zdravniških spričeval a šele oo naknadnem oreeledu pacienta na mestnem fizika tu. vsekakor na svojevrsten način počastil zdravniški stan. Zdravniški recept in zdravniško spričevalo sta uradna dokumenta, ki Jima kulturna družba priznava vso verodostojnost in veljavo tudi v bolj kočljivih primerih, kakor je delitev krušnih kart Zdravnik ie s svoio doktorsko častjo in svojo uradno dolžnostjo zavezan, da zmerom ravna oo svoji najboljši vesti in aianju. Kadar je zdravnik to spoznal za koristno in potrebno. dobi pacient na podlagi nieeoveaa recepta v lekarni določeno količino strupa. ki mu nai tx> njegovem nasvetu in njegovi odmeri pomaga do zdravja Mestni magistrat pa ie s tem svojim ukrepom moko izvzel iz vrste živil in zdravil, ki jih sme zdravnik svobodno predpisovati bolniku, in je na ta način ustvaril monopol ki ie brez dvoma tudi v teh zmedenih časih edinstven daleč naokrog. . . u— Cesto na Rožnik je mestni tehnični i\ oddelek pričel razširjati in naprav* ob njej tudi hodnike. Ker bo treba zaradi teh del tudi tukaj podreti večje število dreves, bo cesta na Rožnik od Skrabčeve do Svetčeve ulice nekaj časa zaprta za vozni promet, pešce pa opozarjamo, naj se sami varujejo nezgod. u_ Skobci v Tičistanu. Mestna vrtnarija je s pomočjo članov ornitološkega zavoda zadnjič spet ujela takega krvoločnega roparja ter ga poslala v šolo za Bežigrad za nazorni pouk. u_ Razstava Frana KJemenčiča ▼ Jakopičevem paviljonu — je bila zlaotl v nedeljo spet deležna živahnega obiska. V soboto je g. ban odk Ipil posebno lepo umetnino, cerkev sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. Obisk razstave toplo priporočamo. u— Se k slavnostni predstavi »Visoke pesmi« pri Sentjakobčanih. K poročilu, ki smo ga v ponedeljski izdaji prinesli o krstni predstavi »Visoke pesmi« like Va-štetove pri Sentjakobčanih, naj naknadno omenimo še, da je po prvem prizoru govoril o pesniku dr. Francetu Prešernu g. Viktor Markič, ki je v krajšem sestavku očrtal pesnikovo življenjsko pot in njegovo nesmrtno pesniško dela Predavatelj? je občinstvo nagradilo s toplim priznanjem. o_Ljudska univerza, m®la dv°rana Filharmonije, K°ngresni *rg. Jutri, dne 12. t. m. ob 20. bo pokazal svoje barvne posnetke pod devizo »Izbor planinskega cvetja« univ. asistent g. Janko Brane. Dopolnilno tolmačenje k slikam bo imela ga. prof. Beta Hudalesova. a— Gospoda, bi se Je zanima« aa naslov malega oglasa pod Šifro »Zdravo«, obveščamo, da je sedaj naslov na razpolago v oglasnem oddelku »Jutra«. o— Drevi ob 20. mi ▼ dvorani Kazine se bo vršil med plesno v®jo Jenko, ve šole »šolski plesni turnir za prvenstvo Ljubljane 1941.« Vabljeni vsi ljubitelji družabnega plesa. (—) u— Kondor Je spet ▼ LJubljani. Nemirni Ahasver, popularni naš prekmurski karikaturist Ladislav Kondor je zaradi nove svetovne vojne hudo prizadet Tako rekoč blokiran je, ker ne more potovati po svetu, kamor ga žene nemirni duh. Mudil se je zadnje čase na Balkanu. Zlasti v Bolgariji je nabral spet novo zbirko političnih karikatur. Nedavno je priredil razstavo v Murski Soboti. Zdaj pa se bo spet predstavil ljubljanskemu občinstvu. Posebna komisija je že pregledala njegove karikature, da ne bo prehude zamere ne na levo, ne na desna Razstava bo od 16. februarja do 2. marca v palači Bat'e in bo gotovo spet deležna lepe pozornosti. __ u— Ponovitev predavanja SPD bo drevi ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, ta sicer ipod nazivom »Pestri svet v barvah«. Predavatelj g. dr. inž. Avčin bo pokazal nad 200 izbranih barvnih diapozitivov. Prvo predavanje je bilo razprodano in je tudi za današnje predavanje veliko zanimanje. Kupite vstopnice ie v predprodaji v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4/L, sicer pa Jih dobite od 19.30 dalje pred predavalnico. (—) u— Tritedenski kuhar*! tečaj, ki se je vršil pod vodstvom priznane strokovnjakinje ge. de Louxembourgove v restavraciji pri Lovcu na vogalu Rimske in Blei-weisove ceste, le med našim ženstvom vzbudiil toliko zanimanja in priznanja, da ga bo prirediteljica ponovila. Novi tečaj se bo začel v petek 16. t m. čas za prijave pa ie do četrtka. u— Kronika nesreč. Preko nedelje in ponedeljka je bilo prepeljanih v ljubljansko bolnišnico več ponesrečencev. 35 letni hlapec Jože Gunda z Rečice pri Bledu Je doma v gozdu nakladal hlode, pa se je eden prevrnil nanj in je nesrečni Gunda obležal pod njim s težkimi poSkodbami in zlomi kosti na nogi in rokah. Njegovo stanje Je prav resna V nedeljo si Je nad Rudnikom pri smučanju zlomil nogo 17-leuu dijak Marjan Verieij iz Ljubljane. 21-letni aelavec Jože Seidl iz Tržiča je v soboto vozil na saneh iz gozda tovor drv. Na hudem klancu mu je zavora pri saneh odpovedala m se je Seidl z vso silo zaletel v drevo. Pri hudem udaru si je zlomil levico m se poškodoval tudi po životu. — V Vodicah si je včeraj pri smučanju zlomil desno nogo 5-letni posestnikov sinček Branko Sršen. — 3-letni delavčev sinček Alojz Albrecht z Vrhnike je včeraj padel doma s stola in si zlomil levico. — V Novih Jaršah je padla na razbeljen štedilnik 16 mesecev stara delavčeva hčerka Marija Oseiova in se hudo opekla po obrazu in životu. u— Smrt zaradi poškodbe. Pred dnevi so pripeljali v splošno bolnišnico 28 let starega posestnika Ivana Račkega iz Kočevske Reke, ki ga je pri delu v gozdu doletela huda nesreča. Pripravljal je drva, pa mu je na strmem bregu izpodrsnilo, da je padel precej globoko v grapo in obležal na kamenju z zlomljeno hrbtenico. Nemudoma so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so se zdravniki več dni zaman trudili, da bi mu ohranili življenje V nedeljo zvečer je Rački poškodbam podlegel. u— Tri tatvine. Podjeten vlomilec je ponoči s ponarejenim ključem odprl vrata v delavnico čevljarskega mojstra Ignaca Oražm? na Sv Petra cesti, ki jo je temeljito pretaknil ter odnesel siv trenč-kot, 5 parov moških čevljev, dve rjavi aktovki ter rjavo budilko. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša preko 2 700 din Tat pa je isto noč obiskal tudi v isti hiši stanujočo Marijo Bolčičevo in ji odnesel 700 din gotovine ter nekaj obleke in perila Tudi smuči pridejo prav tatovom v visoki smučarski sezoni. Stanetu Kocijanu so bile izpred stanovanja na Vodnikovi cesti ukadene smuči s palicami vred Iz shrambe kina na Kodelievem pa je tat odnesel Ivanu Klešniku dinamo in nekaj kolesnih delov. Iz Ce^a e— Koroiki borci so zborovali. V nedeljo je bil v hotelu »Belem volu« občni zbor celjske krajevne organizacije Legije koroških borcev. Zelo dobro obiskani občni zbor je vodili prvi podpredsednik g Janko Wagner, ker je predsednik g Janko Brišček nedavne podal ostavko in tudi odstopil kot član Glavni odbor je zastopal g Šefman, ki je poročal o delovanju glavnega odbora Legije. Poročila funkcionarjev so billa soglasno odobrena Krajevna organizacija je imela mnogo dela z organizacijo loterije in & prijavami za priznanje kolajn Organizirala je tudi romanje na Opilenac. Krajevna organizaciji ima 752 članov Pri volitvah » bili izvoljeni naslednji gg.. za predsednika podpolkovnik v p. Viktor Kovačič, za prvega podpredsednika učitelj Franjo Roš, za drugega podpredsednika Janke NVagner. za I. tajnika Jože Hribar, za U. tajnika Franc Klinar, za 1. blagajnika Fetdo Primec, za II. blagajnika I Rozman, za odbornike pa Fric Mikeln, Jože Rajhman, Anton Repnik in I. Vajs-baher. Določenih je bilo tudi 9 delegatov za glavni ofečn; zbor. Pri slučajnostih so posamezni dlan- podčrta vali potrebo brezplačnega zdravljenja, voznih olajšav, sprejema brezposelnih koroških borcev v službo in priznanja invalidnine invalidov iz koroških bojtv. e— Ljudsko vseučilišče. Zaključno predavanje v ciklu zdravstvenih predavanj bo v četrtek 13. t m. ob 20. Predaval bo pri-marij dr. Lujo Thaler iz Zagreba o »Naj-navadnejših vsakdanjih zastrupi j en jih«. Predavanje bodo spremljale skioptične slika e— V celjskem gledališču uprizori mariborske Narodno gledališče drevi ob 20. ta jutri ob 20. burko s petjem »Habakuk«, delo celjskih rojakov dr. Rudolfa Dobaviska in Radovana Gobca. Obe predstavi sta izven abonmaja. Za obe uprizoritvi vlada zelo živahno zanimanje. e— Umetniška razstava članov Kluba neodvisnih iz Ljubljane, ki jo prirejajo slikarja prof. Stane Kregar in Maksim Sedej ter kiparja Karel Putrich ta Zdenko Kalin v mali dvorani Celjskega doma, bo odprta še do nedelje 16. t m. Ta bogata, tehtna ta zanimiva razstava pa je žal le silabo obiskana. Čudimo se, da Celjani ne kažejo več zanimanja za to svojevrstno umetniško prireditev, ki zasluži pač neprimerno večji obisk in večjo pozornost e— »Pardon, pomota/c Dramski odsek Zveze slovenskih skavtov v Ljubljani je uprizoril v nedeljo zvečer v zelo silabo obiskanem celjskem gledališču burko »Pardon, pomota!«, ki jo je spisal in režiral Silvo Pajk. Igra je docela začetniška ter pisana zelo naivno in nelogično. Humor je po večini privlečen za lase. Tako šibkega odrskega dela celjsko gledališče menda še ni videla Tudi igranje je billo začetniška če morda izvzamemo Hvaleta v vlogi sluge Stanka. T uda jezik je bil šepav. Napaki »komorna sluga« ta »Stankota« ter besedi »veršlus« ta šnicle je bilo težko prenesti Skoda je bik) truda za tako ponesrečeno zadevo. R- P* e— Sokofskemu društvu Celju / je darovala Družba za proizvodnjo ognja varnega materiala v Celju 200 din namesto venca na grob br. Jožeta Šparhaidla. Društvo se iskreno zahvaljuje za darila h Maribora a— Draginja na mariborskem živilskem trgu. Merico krompirja, ki je stala o božičnih praznikih še 11 din, morajo plačevati mariborske gospodinje že po 14 dc 16 din. Hren se je podražil na 12 do 14 din za kg, radič pa celo na 16 do 18. Slanino prodajajo že po 26 din za kg. Kokoši stanejo 45, par piščancev že do 85 din. Liter pšenice prodajajo po 3.50 do 4, rži 3.50, ječmen 3, ajdo 2.25 do 2.50, proseno pSeno 8, ajdovo pšeno 9 do 11. Surovo maslo po 48, čajno po 52 do 56! a— Ne dotikajte se odtrganih električnih žic! Plasti snega, Id se te dni vsipavajo raz strehe, lahko pretrgajo elektrovodne žice. Opozarjamo občinstvo, da Je dotikanje ali odstranjevanje odtrganih električnih žic na tleh aH takih, Id visijo, smrtnonevarno. Enako nevarne so lahko tudi pretrgane telefonske in antenske žice, ker se viseče k tlom dotikajo večkrat elektrovodne napeljave- O vsaki najdbi takih žic je treba takoj obvestiti mestno elektritao podjetje. Frančiškanska ulica 8, telefon 23-23. ali zadevo nemudoma javiti na najbližji policijski stražnici ali orožniški postaji. Prostor, kjer se nahaja odtrgana Mea, naj ee zavaruj« ah postavi takoj paraik, dokler ni nevarnost ootika odstranjena po *xo-kovnjakih. a— Najboljša Parmova opereta »Cari-fjno ^maconke« bo v kratkem uprizorjena v tukajšnjem gledališču. Igrali so jo pred vojno v Ljubljani, Zagrebu in tudi v Plznu. a— Materinski tečaj. Drevi predava dr. Meško o družini in njenem poslanstvu. Predavanje bo ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. a— Gluhonemi mesar izgubil 9000 dinarjev. Gluhonemi mesar ivan Čujež iz Klav-niške ulice 6 je bil v neki gostilni na Melj-ski cesti. Ko je >prišel comov, je opazil, da mu je izginilo iz jopiča 9000 dinarjev. Ni se pojasnjeno, ali je bil omenjeni znesek Ču-ježu ukraden ali pa ga je na poti domov izgubil. a— Odpuščeni. Pri neki tukajšnji tvor-nici so bili nepričakovano odpuščeni trije uslužbenci. . . . A a — Meril na vrane, sebe poškodoval. 33-letni France Horvat iz Velke je stal s puško na domačem dvorišču in je streljal na vrane. Pri tem pa je puška eksplodirala ter jo je razneslo. Horvata, ki ima levico grdo razmrcvarjeno, sp prepeljali v bolnišnico. a— Proti t uberkulozni dinar je potom stanovanjske akcije dosegel v mesecu januarju 680.000 din za zgradbo azila jetič-nim bolnikom v Mariboru. Izven te akcije so darovali v sklad po sto dinarjev tvrdke Ludovik Franz in sinovi, tovorna »Zlato-rog«, »Jugoevila« d. d. v Melju, Trgovski gremij, Ferdo Margo »Jugotekstil«, g. Adalbert Gusel, Hranilnica Narodni dom, g. Jakob Kuntner, Elektrarna Fala, inž. ar h. Jelesnc & inž. arh šlajmer, pisarna škofijskega ordinarjata, ga Ana dr. Robi-čeva, ga. Ana Starkova, tvrdka Ubald Nassimbeni, ga. Marija Liningerjeva, tvrdka »Teksta«, tvrdka »Zora«, Mariborski kreditni zavod, ga. Jožefa čušnikova, dalje po stopetdeset dinarjev g. dr. Jakob Kogej, notar in ga. Pavla Konigova, ga. Eliza Kebričeva 120 din, g. Josip Tscheligi 240 din, tovarna Avgust Ehrlich 150 din, g. Anton šmogovec 100 din, g, Marko Ros-ner 200 din, Splošna stavbena družba Tezno 300 din, g. dr. inž Viljem Kristen 1000 din in davčni nadura ravitelj g Otmar Meglič 200 djn v spomin na blagopokojno go. Ano dr. Kukovčevo. Vsem darovalcem prav iskrena hvala! a — Ovaden zaradi oderuštva. Neki trgovec v Mariboru je prodajal blago z dobičkom, ki presega dovoljeno višino. Zaradi tega je bil ovaden državnemu tožilstvu v Mariboru. a — Tiralica je bila tedana za neko E. S., ki je stanovala v Gregorčičevi ulici 24, in njeno sestro. Obe sta šli čez mejo. a— Vlomilci v Ključavničarski delavnici. Na Aleksandrovi cesti 51 ima inž. Martin Cizerl ključavničarsko delavnico, ki so jo v noči na ponedeljek še neizsledeni vlomilski zlikovci precej izpraznili. Odnesli ro razne ključavničarsko orodje, vredno več ko 1000 din. Iz Kranfa r— Koncert slovens*^ mladinske klavir. ske glasbe. Ponovno opozarjamo na ta koncert, ki bo v sredo 12. t. m. ob 20 uri 30 minut v dvorani »Narodnega doma«. Zanimive skladbe naših domačih skladateljev bo izvajala ga. Marta Osterc-Valjalova. Vstopnice so v predprodaji v trgovini g. Hlebša. (—) Iz Trbovelj t— Lastnike starih kovancev opozarjamo, da morajo zamenjati stare kovance po 0.50, 1 in 2 din najkasneje do vštevši 16. t m., srebrnike po 10 din pa do 28. februarja pri blagajnah Narodne banke in državnih finančnih ustanovah. — Socialnemu skladu Sokola Trbovlje so namesto cvetja na grob gospe Ane Fe-štajnove darovali: Požun Edo, trgovec, 100 din, Jurčec Ivan, šolski upravitelj v Bir-čni vasi, 100 din, Beg Ivan, ključavničar TPD, 100 din, Leveč Janko, nameščenec TPD, 50 din. Iskrena hvala Iz Hrastnika h— Delavsko podporno društvo je imelo nedavno svoj letni občni zbor. Društvo obsitoja že 37 let. Člani po večini rudarji. Društvo ima namen podpirati člane v bolezni in nuditi podporo za pogrebne stroške. Društvo ima 117 članov in 32.800 din premoženja Pri volitvah je bil izvoljen za novega predsednika rudar g. Dcmin'k Strbuceil, za tajnika g Kari Vertačnik ta za blagajnika g. Franc Dobivšek. Dosedanji predsednik g. Dominik Majcen je od-klonffl ponovno izvolitev. G. Majcen je ustanovitelj društva in je v njem tajniko-val polnih 25 let, predsedoval pa 12 let. Mnogo truda in dela je imel g. Majcen pri društvu, za kar mu je članstvo iz srca hvaležno. Smelo trdimo, da je g. Majcen najbolj zaslužen član podpornega društva. Njegova zasluga je, da se je društvo tako pllodonosno razvijalo, da ima tako lepo premoženje ter da je res služilo svojemu namenu. h— Občinska uprava je najela kratkoročno posojilo 250.0000 din, ki ga bo porabila za nabavo rezervne hrane h-— Osebna vest Tukajšnji kaplan g. Jože Skorjanc je premeščen v Griže. Obfave Vrtnarski tečaj za lastnik« malih vrtov pri podružnici SVD. Ljubljana L Prihodnje predavanje bo danes ob 19. v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. Predmet »predavanja: Sadni izbor za male vrtove s posebnim oziram na podnebje Ljubljane ta njene okolice, s skioptičnimi slikami- Preiaval bo upravnik drevesnic Kmetijske družbe g. Ivan Breceljnik, Vstop prost. podružnic« SVD šiška. V četrtek 13. t. m. ob pol 20. bo predaval v deški ljudsid Soli v Sp. šišld g. Anten Lap, ravnatelj mestne vrtnarije: »Prva dela na vrtu4. Vabljeni so vsi posestniki malih vrtov. Kolo žen zadrugam v Ljubljani obvešča članice, da priredi 12- t. m. ob 20. uri v dvorani glasbenega društva »Sloge« predavanje: »Skrivnosti dobre gospodinje«. Predava gospa Angela Podgornikova. Predavanje bo jako poučno, zato gospodinje ne zamudite te lepe prilike in se ga udeležite polnoštevilno. V počastitev spomina ge. Bleivvels Je daroval dr. Fran Gost-1, šef\primarij umobolnice v pokoju 100 din Podpornemu društvu za slepe. D«nar je na razpolago pri blagajni »Jutra«- Namesto venca na krsto blagopokojni gospe Rosy Bleiweis-TrsteniSki sta darovala g. dr. Drago in Gusta Svajger aa zimsko pomoč 200 din. Gospodarstvo Možnost novih trgovinskih pogajanj z Iz Beograda poročajo, da se je v zadnjem času pričel naš trgovinski promet s Sovjetsko Rusijo razvijati v večjem obsegu. kakor ie bilo pričakovano, in da se pojavlja vprašanje legalizacije tega večjega prometa. Zato v poučenih krogih sodijo. da bodo čim prej potrebna nova gospodarska posajanja s Sovjetsko Rusijo z namenom, da se določi povečan obseg trgovinske izmenjave in da se urede ostala vprašanja, ki so s tem v zvezi. Povečanje v trgovinski pogodbi predvidenega obseaa trgovinske izmenjave z Rusijo je verjetno tudi zaradi tega, ker je v zadnjem času Rusija z drugimi vzhodnoevropskimi državami sklenila trgovinske pogodbe, ki predvidevalo sorazmerno znatnejši obse2 trgovinske izmenjave. Po trgovinski pogodbi med našo državo in Sovjetsko Rusijo ie predvideno, da bo znašala trgovinska izmenjava 176 mUijonov dinarjev, to ie ofcro« 3.2 milijona do^rie".1 Trwinska pogodba med Bolearijo in Sovjetsko Rusijo določa ob-sesr trgovinske izmenjave v vrednosti 460 miljonov levov ali 4.1 milijona dolarjev. Z Madžarsko se ie Sovrjet?ka Rusija dogovorila za b'agovno izmenjavo v vrednosti 3.7 milijona dolarjev in s Slovaško za blagovno izmenjavo v vrednosti 13.4 milijona dolarjev. Z Bolgarijo se je Sovjetska RusMa že Dogodila ^lede naknadnega poveča-! j a kontingentov Vse gori označene pogodbe so bile sklenjene v teku ene^a leta kaiti ooteklo je ravno leto dni. odkar ie Rusija sklenila trsovin-ko pogodbo z Bolgarijo: v maju lanskega leta ie sledila oo^od^a z našo državo, v septembru z Madžarsko in v decembru s Slrva^ko. Od srede novembra pa se vodijo v Moskvi ro^aja^ia z Rumunijo. ki so bajP tudi že zaključena. Trgovon~ke p^g^be. ki jih je Rusiia Zelenila z omenjenima državami Jugo- vzhodne Evrope, so pomembne zaradi tega, ker prej med tem državami in Sovjetsko Rusijo skoro ni bilo nobenega prometa. saj ie šele po sklenitvi teh pogodb Rusija postavila v teh državah svoja trgovinska predstavništva. Posamezne pogodbe teh držav imajo podobno strukturo kar ie razumljivo, ker so si glede na sedanji vojni čas vse jugovzhodne države prizadevale, da bi v Rusiji dobile nov vir za dobavo surovin. V pogodbah z Bolgarijo. Jugoslavijo. Madžarsko in s Slovaško zavzema najvažnejše mesto dobava ruskega bombaža. Nadalje se je Rusija zavezala jugovzhodnim državam deloma dobaviti proizvode mineralnega olja. razne kemikalije, lan. mangan itd. Rusiia pa bo po teh pogodbah -kupovala v jugovzhodnih državah deloma industrijske izdelke, deloma na surovine. V pogodbi z Jugoslavijo je predviden uvoz jugoslovenskega tobaka in opija, nadalje nekaterih rud in kovin, predviden pa 1e tudi uvoz našega cementa. V zadnjem času je pričelo rusko trgovinsko predstavništvo v Beosradu tudi z nakupom savinjskega hmelja Iz Bolgarije uvaža Rusija med drugim svinje, surove kože od drobnice. semna. rožno olje itd Z Bolgarijo je vrhu tega sklenjena pogodba glede predelave ruskega bombaža v prejo na ruski račun. Verjetno je. da bo Rusiia tudi našim predilnicam oddala slična naročila. in sicer tako da bodo predilnice dobile iz Rusije surov bombaž, nakar b^do del tega bombaža vrnile v obliki bombažne Dreie drugi del na bodo obdržale namesto plačila za oredelavo. Z Madžarsko se je Rusija dogovorila glede dobave železniškega materiala, rečnih ladij, žerjavov. Dieslovih motorjev in drurfh kovinskih izdelkov s S1 o vaško na g7ede dobave električnih kabljev. motorjev in železnih cevi. Spekdadja z ovsom in ječmenom Ko so bile lani uvedene maksimalne odkupne cene za pšenico in pozneje za koruzo, smo na tem mestu ponovno opozarjali na nujno potrebo, da se uredijo tudi cene ostalemu žitu. Cene žitu morajo biti v medsebojnem skladu, če pa ob ma-ksimiranih cenah pšenici in koruzi pustimo da se cene ostalemu žitu svobodno razvijajo, morajo nastopiti neskladnosti, ki lahko dovede j o do nezaželjenih rezultatov. Opozorili smo na nevarnost, da bodo v takem primeru pridelovalci porabili krušno žito za krmo, če bodo za krmilno žito, ki mu cene niso maksimirane, dobili na svobodnem trgu neprimerno višjo ceno. Ta nevarnost je danes postala ze hudo aktualna. Špekulacija je ceno ovsu ječmenu zlasti v zadnjih tednih navila do take višine, da sta danes oves in ječmen že trikrat dražja kakor pred enim letom. Medtem ko znaša odkupna cena za pšenico 300 din, za koruzo pa po vsebini vlage 230 do 250 din, stane danes na no-vosadski borzi ječmen že 540 do 550 din, oves pa 405 do 410 din. Vojvodinski pridelovalci žita bodo pri takih razmerah pšenico, ki jo še imajo odveč, raje pokr-mili in prodali za drag denar oves in ječmen, kar gotovo ni v interesu naše prehrane. Verjetno pa je, da vojvodinski pridelovalci in špekulanti umetno dvigajo ceno ovsu in ječmenu z namenom, da bi tako izsilili od vlade povišanje odkupne cene za pšenico in koruzo. Ko je bila v avgustu določena maksi-* maLna cena za pšenico v višini 300 din, se je tudi cena ovsu in ječmenu gibala na tej višini. Do konca lanskega leta se je oves podražil le na 325 din, ječmen pa se je dvignil na 380 din. V dobrem mescu pa so špekulanti privili ceno ovsu na preko 400 din, ceno ječmenu pa celo na 550 din. Kakor je znano, si kr. vlada prizadeva izvesti stabilizacijo cen in stabilizacijo kupne moči našega denarja. Stabiliziranje cen pa ne bomo dosegli, če bomo dopuščali, da se cene nekaterim važnim kmetijskim proizvodom lahko poljubno in brez meje dvigajo. Dopolnitev zakona o državnem pravobranilstvu V »Službenih novinah« od 8. t m. je objavljena uredba o dopolnitvi zakona o državnem pravobranilstvu od 15. julija 1934. Ta uredba, ki jo je izdal ministrski svet na predlog finančnega ministra, določa, da se § 3. dodajo naslednje nove določbe; V sporih tretjih oseb proti državnim uslužbencem in državi za povračilo škode, ki je bila storjena z nezakonitim ali nepravilnim postopanjem državnih uslužbencev pri izvrševanju službene dolžnosti, sme državno pravobranilstvo prevzeti tudi zastopanje dotičnega državnega uslužbenca, in sicer na njegovo prošnjo in po zaslišanju njegovega predpostavljenega oblastva ter po predhodni odobritvi vrhovnega državnega pravobranilstva. O tem je državno pravobranilstvo dolžno obvestiti sodišče pri podvzemanju prvega pravdnega posla za dotičnega uslužbenca. Državno pravobranilstvo lahko v teku spora odpove zastopanje v smislu § 138 zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah. Državno pravobranilstvo lahko prevzame obrambo takih oseb tudi pred kazen-sk imi sodišči, če smatra, da bi oprostitev dotične osebe od kazenske odgovornosti lahko vplivala na materialno odgovornost države v zvezi z dotičnim kazenskim dejanjem. s****;!* g vesti ~ Naročanje testenin. Prevod objavlja: Trgovski obrati naročajo testenine neposredno pri tovarnah testenin. Naročilom pa morajo priložiti odrezke za količino testenin, ki jo naročajo. Tovarne testenin vpisuj^ o naročila v poseben dnevnik. Prevod bo preodkazal tovarnam testenin ono količino moke, ki so jo razdale v oblki testenin po dnevniku in na od-rezke, ki so jih prejele. = Lastnike tovornih avtomobilov pozivajo davčne uprave, da v smislu pravilnika, ki je objavljen v Služb, listu z dne 11. 5. 1938 vložijo do 28. februarja 1941 prijave za odmero vozninske takse za leto 1941. Prijave se dobe v Ljubljani pri davčni upravi Ljubljani-mesto, Vodnikov trg 4/1. Prav tako se »pozivajo tudi lastniki voz na vzmeti in brez vzmeti ter dvokolnih voz, da jih prijavijo do 28. t. m., zaradi odmere prispevke za cestni sklad v smislu čl. 10. pravilnika ki je objavljen v Služb- listu kos 55 dne 9. 7. 1938. = Vel esejem ▼ Milanu. Zbornica za TOI v Ljubljani obvešča, da bo tudi letos. kakor vsako leto. velesejem v Milanu od 12. do 29. aprila. Ta velesejem igra prav veliko vlogo pri propagandi našega izvoza. Zato nai interesenti pravočasno pošljejo za razstavo vzorce svojega blaga. Kakor vsako leto. bodo tudi letos za udeležence in razstavi ialce dovoljene razne olajšave, o katerih bodo interesenti v kratkem obveščeni — Vinski sejem v Ljutomeru. Vinarska podružnica v Ljutomeru vabi vse vinogradnike iz ljutomerskega, garnjeradgon-skega in štrigovskega okoliša, da tudi letos razsatvijo svoje vino na vinskem sejmu. ki ga bo podružnica priredila v dvorani g. Z a vrstnika dne 4. marca t. L Prijave naj se pošljejo do 27. februarja vzorci vina — po tri buteljke od vsake vrste — pa do 2. marca t L Prijave in vzorce sprejema pisarna občine Ljutomer. Vzorci vina bodo ocenjeni dan pred razstavo. Otvoritev je ob 9. uri in traja razstava ves dan do 20. tire. Vabimo tudi kupce in vse druge interesente, da se osebno udeležijo tega privlačnega vinskega sejma. ■ Poštna hranilnica bo oddala v zakup hotel in kavarno Moskvo v Beogradu, in sicer z licitacijo, ki bo dne 1. III. 1941 ob 11. uri dopoldne v ekonomnem oddelku zavoda Pogoji so na vpogled v ekonomnem oddelku. Kavcija v znesku 2 milijona din v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih po borznem tečaju mora biti položena do 10. ure dopoldne na dan licitacije pa blagajni Poštne hranilnice v Beogradu. Dobav«. Komanda pomorskega arze-rtala v Tivtu sprejema do 12 februarja ponudbe za dobavo jeklene pločevine in jeklenih cevi. do 13. febr. za dobavo železne pocinkane mreže, platna za podlogo in bencinskih ur. do 14. febr. za dobavo motorjev, do 19. febr. pa za dobavo lane-nega sukanca Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 15. februarja ponudbe za dobavo ebonita v palicah, steklenk z elektrolitom ter cinkovih elektrod. Hidrografski inštitut mornarice v Splitu sprejema do 15. februarja ponudbe za dobavo večie množine papirja ter lepenke. Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do do 18. febr. za dobavo električnih siren. do 23. febr. pa za dobavo impregna-ranega platna za šotore. = Licitacije. Dne 11. febr. bo pri centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu pismena licitacija za dobavo črne tkanine za zastore. 18. febr. bo tretja ofertna licitacija za dobavo jamskega lesa 4. marca pa licitacija za dobavo 16 komadov železniških skretnic ter tračnic. Dne 17. februarja bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Nišu ter v uradnih prostorih v Zagrebu prva ofertna licitacija za oddajo keramičnih in parke-tarskih del za novo gradnio sanatorija »Knez Pavle«. Dne 20. februarja bo pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Petrovgradu licitacija za oddajo raznih del (centralna kurjava ventilacije, vodovod. sanitarne naprave i dr.) Dne 25. fe- j bruarja bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo kartona in 26. febr. za dobavo tiskarskih barv za potrebe tobačnih tovarn. Dne 27. febr. bo v garnizijskem odseku ekonom oddelka ministrstva za vojsko i mornarico v Beogradu pismena licitacija za dobavo raznih tiskarskih in knjigoveškdh strojev. Borze 10. februarja Na jusestovensklh borzah je nadalje povpraševanje aa grfike bane po 38. Te- | čaji na svobodnem treu «o oaatti men jeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Voino škodo pri čvrsti tendenci povpraševanje po 479 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 480 — 481). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. DE V IZB. Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174.57 — 177.77. New York 4425 — 4485, Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90 219.10, New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281.10. Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792. grški boni 38 den. Curih. Beograd 10. Pariz 7.70. London 16.15. New York 431. Bruselj 69. Milan 21.75, Madrid 40. Amsterdam 229. Berlin 172.50. Stockholm 102.6250. Oslo 98.50, Ko-benhavn 83.50. Sofija 4.25. Lisabona 17.27 Budimpešta 85. Atene 3.00. Carigrad 3.3750 Bukarešta 2.1250. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 479 den.. 4®/o agrarne 55 den., 4°/® severne agrarne 57 bi.. 6°/« begluške 86.50 den.. 6% dalm. agrarne 82 bL 69/o šum-ske 81.50 den.. 7•/• stabiliz. 97 den.. 7°/o in-vest. 101.50 den.. 7*/• Seligman 102 den.. 7% Blair 101 den.. 8°/o Blair 107 den.; delnice: Narodna banka 7100 den.. PAB 208 den. Beograd. Vojna škoda 480 — 481 4•/• severne agrarne — (56.25). 6°/o šumske 80.25 dA. O* begluške 86—07. 0*h daSm. agrarne 81 — 81.50 (81.25 — 81.50). 7*/« stabiliz. 99.25 den.. 7*/« in vest. 101 deru, 7*/. Seligman 103 den.. 7•/• Blair 101—102, 8*/« Blair 107 den.. PAB 209 den. Blagovna tržišča SITO Chleapo. 10. febr. Začetni tečaji: pšenica: za maj 82.50, za julij 76.625, za sept. 76.75: koruza: za maj 61.50. za julij 61.625. Winnipeg. io. februarja Začetni tečaji: pšenica: za mai 78.125. za julij 79.75. -f- NovOsadSka blagovna borza (10. t. m.) Tendenca nespremenjena Oves: baški, sremski ln slavonski 405 — 410 Ječmen: baški ln sremski 540 — 550. Koruza; času primerno suha z 22*^ vla?e franko vagon ali šlep216 (za vsak odstotek manj vlage se cena poviša za 4 din) umetno sušena koruza s 14"« vlage 250 din Moka (franko vaeon ali šlep v dunavslc* banovini): ošenična »Ogg« in »Og. 723 70% preselana pšenična moka 358: 850/« enotna ošenična moka 382 25: neoreseiana pšenična moka 351 Dreseiana koruzna moka ali koruzni zdrob z nsjveč 14°/« vlage 321 oreseiana koruzna moka iz času primerno suhe koruze 250 nepreseiana 230 Otrobi (franko vagon ali šleo dunav-ska banovina)- pšenični 2no koruzni e kalmi 150 brez kali 70 Fižol: baški in sremski 615 — 620. ŠPORT Kolesarsko društvo »Sava« pod novim vodstvom Kolesarsko društvo »Sava« v Ljubljani je imelo nedavno svoj XVI. redni letni občni zbor v gostilni pri »Amerikancu«, ki se ga je članstvo udeležilo v velikem številu. Otvoril je zborovanje podpredsednik tov. Rozina, ki se je uvodoma spominjal lani umrlega predsednika tov. Franca Ba-tjela, katerim je društvo izgubilo svojega ustanovitelja ln za katerega bo zelo težko dobiti nadomestnika. Nadalje je pozdravil prisotne zastopnike, In sicer za SKZ predsednika g. Vospernika, za podzvezo g. šli-barja, za Zarjo g. Plankarja, za Edinstvo g. Sancina in za kolesarsko sekcijo Her-mesa g. Mavra. Vsa poročila ostalih odbornikov so bila sprejeta, nato pa je bil namesto umrlega predsednika soglasno Izvoljen za predsednika tov. Lazar Ferdo, ki se je v svojem uvodnem govoru zahvalil za Izvolitev ln Izjavil, da se bo potrudil, da bo društvo delovalo še s podvojeno silo za procvit kolesarskega športa. Tudi zastopniki ostalih kolesarskih organizacij so se v lepih besedah spomnili pokojnega zaslužnega predsednika Batjela, obenem pa čestitali novemu predsedniku ln želeli klubu čim večji napredek. Tekmovanje »Grafike« Iz Maribora v smuku. V nedeljo popoldne je priredila tukajšnja »Grafika« smuško tekmovanje za prehodni »Gutenbergov« pokal. Tekma v smuku se je vršila na progi od razglednega stolpa na Pohorju do gostilne Hoste v Radvanju. V konkurenci je startalo 10 tekmovalcev grafikov ter 12 tekmovalcev izven konkurence. V konkurenci je zmagal Janko Krajšek v času 28:29, drugi je bil Ignacij Borotnik v času 30:18, 3. Ervin Berkič 32 minut, 4. Jože Gašparič 36:37, 5. Viktor Eferl 37:56. Izven konkurence je postavil najboljši rezultat Janko Subic, in sicer s časom 27:56. DrugI izven konkurence je bil Franc Pečnik v času 28:16, tretji Erih Mihevc 29:40. Zimskosportna prireditev mariborskih grafikov je vsestransko lepo uspela, kar je predvsem zasluga požrtvovalnega vodstva s predsednikom g. Juvanom na čelu. Po končani prireditvi so v Mautnerjevi gostilni v Radvanju razdelili nagrade. Po nedeljskem kolu nogometnih tekem v hrvatski ligi, ki je prineslo hud udarec za Gradjanskega ter visoki zmagi Concor-diji in Hašku, je stanje prvenstvene tabele v tej ligi naslednje: Concordla 12 10 2 0 49:11 22 Gradjanski 12 8 4 0 53:10 20 Hajduk 12 9 2 1 46: 9 20 HAŠK 12 6 3 3 29:21 15 Split 12 5 2 5 16:32 12 željezničar 12 1 5 6 14:29 7 Slavija (O) 12 2 3 7 15:42 7 Slavija (V) 12 2 3 7 12:31 7 SAŠK 12 2 2 8 7:27 8 Bačka 12 1 2 10 12:41 4 Tekmovanje se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo po naslednjem sporedu: v Zagrebu: Hašk—Gradjanski ln Coocor-dia—Slavija (V), ▼ Splitu: Hajduk—železničar, v Sarajevu: Sašk—Bačka tal v Osijeku Slavija—Split. Obenem s Hrvati pa bodo v nedeljo 18. t. m. začeli spet Igrati v ligi tudi Srbi z naslednjimi petimi tekmai: v Beogradu: Jedlnstvo—BSK tat Bask— Jugoslavija, v Novem Sadu: Vojvodina— Slavija v Suboticl: ŽAK—Gradjanski (Skop-lje), ln v Pančevu: Jugoslavija (Jabuka)— Bata. Obvezniki telesne vzgoje na smučeh Včeraj dopoldne je bil v Zg. Šiški smu-ški tek obveznikov telesne vzgoje. Kljub temu, da prireditev ne spada pod nadzorstvo zimskosportne zveze, je omembe vredna, ker je pokazala da je v Ljubljani mnogo dobrega tekmovalnega materiala, ki ga klubi še niso znali pritegniti v svoje vrste in mu nuditi priliko za izpopolnitev in napredek Tekmo je organiziral odsek za telesno vzgojo pri mestni občini ljubljanski, ki že od začetka tega leta prireja nedeljske smuške tečaje za obveznike teL vzgoje, vajence najrazličnejših obrti. Proga je tekla od gostilne pri Martincu po obronku šišenskega hriba in je zavila na koncu igrišča Panonije preko Večne poti mimo opekarne nazaj k startu. Dolga je bila 3 km, po večini ravninska in so jo morali tekmovalci preteči dvakrat Na startu se je javilo 33 tekmovalcev, ki so se na kancu plasirali v naslednjem vrstnem redu: 1. in 2. Gomezelj Valentin in Razbornik Franc 18:28, 3. Dimec 19:84, 4. Razinger 19:34, 5. Dremelj 19.48, 6 Za-potnik 19:54, 7. Cenčič 20:13, 8. Bizjak 20:23. Iz rezultatov se vidi, da je bila zaradi izenačenosti tekmovalcev borba zelo huda. Po uspehih te tekme se bo sestavila ljubljanska reprezentanca obveznikov za medmestno patrolno tekmovanjp. ki bo prihodnjo nedeljo pri Celjski koči med obvezniki iz Maribora, Ljubljane in Celja. Občni zbor SK Brežic Te dni je športni klub v Brežicah imel svoj občni zbor v Narodpem domu. Od vseh sekcij se je najbolj odlikovala nogometna, saj je v jesenskem delu tekmovanja v 1. razredu dosegla nad vse častno tretje mesto, kar je vsekakor vredno pohvale, saj se je moral klub vse leto boriti z raznimi nepredvidenimi težkočami. Kljub vsemu Ima tudi društvena blagajna še nekaj pri-bitka. Od lanskih skupno odigranih tekem so jih nogometaši zabeležili v svoj prid 10. Izgubili 5, ena pa je ostala neodločena. Razlika golov je 53:31 za domače. V teku leta je klub pridobil nekaj prav dobrih moči, s katerimi se je število verificiranih članov povečalo na 29, tako da je upati, da bodo Brežičani v nadaljnjem tekmovanju dosegli še vidnejše uspehe. Ustanovljena je bila tudi table-teniška sekcija ki že pridno trenira. Po poročilih vseh odbornikov so sledile volitve novega odbora, kateremu načeljuje neumorni Jože Zdolšek. Tajniške posle je prevzel Jaka Korent, blagajno pa navdušeni šahist Miro Gregorič. V odbor Infekcije skozi ustno duplino poskusite Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, veli-kega zavitka din 16.—• 'og-l. reg. S. br. 15510 27/5. 1939 so bili izvoljeni še Karlo Sancin, Karlo Slatner, Božo Kerin, Jože Velkavrh in Ri-hard Rozband. Pričakujemo, da bo športni klub v Brežicah pod novim vodstvom na sokolskem igrišču dosegal častne uspehe v boju za športni prestiž Posavja. Razpis tekmovanja za prvenstvo LZSP v klasični kombinaciji na terenih okoli Dra-velj odn. na skakalnici v Mostecu Ljubljanska zimsko športna podzveza razpisuje tekmovanje za prvenstvo podzveze v klasični kombinacij za seniorje in ju-niorje, in sicer takole: V soboto 15. t. m.: tek za juniorje na 10 km, tek za seniorje na 15 km. Letniki 1923 in 1922 startajo v juniorski skupini, letniki 1921 in starejši pa v seniorski skupini. Start ob 15.30 pri gostilni Kovač v Drav-ljah, cilj tudi tamkaj. V nedeljo 16. t. m.: Ob 15. tekmovanje v skokih na skakalnici v Mostecu, in sicer najprej v kombinaciji, nato pa za samostojno tekmo. Prijave se sprejemajo do 14. v gostilni Kovač, žrebanje pol ure kasneje v navzočnosti klubskih zastopnikov. Pravico do starta imajo vsi verificirani juniorji in seniorji včlanjeni v LZSP. Tekmuje se po pravilih SZSZ. Prijavnine ni. Prvi trije plasirani v vsaki skupini prejmejo častna darila. Prvenstvo izvede Smučarski klub Ljubljana. Razglasitev' rezultatov in razdelitev daril bo v nedeljo ob 19. v gostilni pri Ste-piču. Smučarski klub Ljubljana priredi tečaj na skakalnici v Mostecu za neorganizirano mladino. — Tečaj bo vsak dan od pol 15. dalje. Obenem bo tudi trening za klubske skakače. Prijave sprejema na skakalnici klubov trener g. Bogo šrameL Iz Mariborske kolesarske podzveze. Seja upravnega odbora bo drevi ob 20. v prostorih Kino restavracije. ŽSK Hermes (nogometna sekcija) sklicuje redni letni občni zbor aktivnega članstva ki bo v sredo dne 12. t. m. ob 19.30 oziroma ob 20. ob vsaki udeležbi, v novi sejni sobi na stadionu. Nogometna sekcija 2SK Hermesa. Vabi vse aktivno članstvo, da se zglasi od danes dalje ln v teku tega tedna v novi pisarni na stadionu zaradi nujnih navodil in podatkov. Pisarna bo poslovala vsak dan od 18. do 20. razen v nedeljo. XVn. redni letni občni zbor SK Mure v Murski Soboti bo v soboto, dne 1. marca t. 1. ob 20. v klubovl sobi goet Banfi z običajnim dnevnim redom. BELEŽKE Saričevo glasilo o razpustu socialističnih strokovnih delavskih organizacij Z razpustom socialističnih strokovnih delavskih organizacij je zelo zadovoljen tudi sarajevski »Katoliški tjednikc, ki je glasilo vrhbosanskega nadškofa dr. Sariča. Razpustu socialističnih strokovnih organizacij posveča kar cd članek, v katerem pravi med drugim: »Zveza delavskih sindikatov je bila glavna organizacijsika centrala marksistično usmerjenih delavcev. Voditelji te zveze so bili odkriti pristaši in. poborniki marksistične miselnosti. Vzgajali so srvoje mase v duhu socialistično-komu-nističnih načeli Prepovedovali so svojim pristašem potrebo razrednega boja, inter-nackmalizma in materialističnega gledanja na svet Zveza delavskih sindikatov je bila včlanjena v »Mednarodnem sindikalnem aavezu«. Odbijala je vsako sodelovanje s hrvatskim narodnim pokretem. Z denarjem je podpirala Španske rdeče revolucionarje Kdor je zasledovali delovanje »Zveze delavskih sindikatov«, se ni mogel otresti občutka, da je na zakoniti podlagi nadaljevala si propovedovanjem radikalnih stremljenj, ki so jih do Obznane zastopali pri nas komunisti V tem je bila tudi skrita nevarnost za narod in državo V »Zvezi delavskih sindikatov« so našli zatočišče levičarski elementi vseh barv.« Ne poznamo prilik, ki so vladale v organizacijah. včlanjenih v Zvezi delavskih sindikatov na teritoriju sarajevske nad?ko-fije. Morda so obdolžitve organa nadškofa dr. Sari?a točne. Kar se pa tiče slovenskih organizacij v sestavu »Zveze delavskih sin-dikatov«, pa že moramo reči, da so bile samo socialistično nastrojene m daleč od vsakega komunizma. Morda ao bili posamezni njihovi člani levičarji, vendar pa je treba priznat' vodstvu teh organizacij, da je dosledno pobijajo komunistične tenden-oe med našim delavstvom ter tudi vedno upoštevalo bitne državne in narodne interese. Proslava treh ferarhov Proslavo patronov radikalov svetih Treh jerarhov bodo slavili v Beogradu tudi pristaši glavnega odbora Narodno radikalne stranke m ne samo Jugoslovenska radikalna zajednica. Proslava starih radikalov bo 12. februarja v prostorih kina »Kazine« in bo združena z družabnim večerom in plesom. Letošnjo proslavo mislijo beograjski pristaši Narodno radikalne stranke še p^av posebno slovesno praznovati, ker bo minulo ravno te dni 60 let, odkar Je bila ustanovljena Narodno radikalna stranka. Bivši minister1 dr. Laza Markovlč letos ne bo slavil proslave svetih Treh jerarhov, kakor lansko leto, ko je priredil s prijatelji svojo posebno proslavo. Nov narod — Slovljald Pri nas odkrivajo narodni šovinisti nove narode kot so Bosanci, Črnogorci in Bu-njevd, na Mpdžarskam pa se znanstveno dognali obstoj nekega posebnega »slovlja- škega naroda«. To senzacionalno odkritje madžarskih etnografov in filologov je sporočil svetu nihče drugi, kakor sicer resni in ugledni budimpeštanski dnevnik »Pester Lloyd«, ki pravi »da sestoji slovaški narod, ki je prebival na teritoriju krone sv. Štefana, prav za prav lz dveh različnih narodov. Prvi narod so Slovaki na teritoriju sedanje slovaške republike, drugi narod pa so Slovljald, ki prebivajo v krajih, ki so bili vrnjeni Madžarski po zlomu češkoslovaške republike. Ko je vseslovanska misel okužila Slovane, so bili Slovljaki edini, ki jo niso sprejeli. Po letu 1918 so odbijali Slovljaki vse poskuse Cehov ln Slovakov, da jih poslovačijo, ali počehijo. Sedaj, ko so Slovljaki ponovno osvobojeni izpod češkega in slovaškega jarma, klije na dan pokret, da goji in zaščiti njihov posebni slovljaški jezik. 16. januarja 1941 se je vršil v Košicah prvi občni zbor kulturne organizacije Slovljakov, nazvane »Ojcsiz-na.« Odkritja »Pester Lloyda« o Slovljakih so zelo zanimiva morda za madžarske čitate-lje, za nas pa so samo dokaz, da se gospodje v Budimpešti kljub vsem hudim izkušnjam v zadnjih 20 letih še vedno niso ničesar naučili Kar se tiče njihovih »Slovljakov«, pa jim lahko povemo na uho, da smo poznali te vrste indlviduvov tudi med nami svoje dni. Imenovali smo jih madžar rane, pa naj so potem že živeli med slovenskimi ljudmi v Prekmurju, ali pa med Hrvati na Hrvatskem. Hrvatska delavska zveza V Zagrebu se ie vršila v nedeljo skupščina Hrvatske delavske zveze, ki le za delavce namenjena organizacija Hrva'ske seljaške stranke. Iz poročil je razvidno, da šteje Hrvatska delavska zveza okoli 185.000 članov med delavci na teritoriju banovine Hrvatske. Zveza je ra?širla svoje delovanje tudi na kraje, ki leže izven banovine Hrvatske, kjer Da prebivajo hrvatski delavci. Predvsem na b-~san-ske industrijske predele in Da na Bačko in Baranijo. Boriti se mora Dri tem z gotovimi težavami Zveza je vodila 53 stavk, pri katerih so stavkali delavci 2134 stavkovnih dni. Zaradi odločnih ukrepov bonske oblasti ie število delavskih stavk na Hrvatskem nazadovalo v primeri s prejšnjimi leta skoraj za 70 odstotkov. Mnogo sta k temu pripomogli bansld uredbi o povišanju minimalnih mezd in pa o ustanovitvi delovnih razsodišč. Tekom lanskega leta ie sklenila Hrvatska delavska zveza 324 kolektivnih nogodb. 143 jih 1e pa obnovila in revidirala. V zvezi je organiziranih 255 krajevnih organizacij in pa 147 poverjeništev. Občinske volitve v vojničkem srezu Zagreb, io fabr. o. Včeraj so bile v občini Skakavac v srezu Vojnlč občinske volitve Postavljena j« bila samo ena kandidatna lista ln sjper HSS, ki je dobila vseh 18 občinskih odbornikov. Glasovalo je 92.5 volilnih upravičencev. Turtk, H. U. Dogodki na februarskem nebu Tretje srečanje med Jupitrom in Saturnom - Venera je izginila z jutranjega svoda Velika trikratna konjurikcJja med obema velikima planetoma Jupitrom in Saturnom ae približuje svojemu koncu. Od začetka leta se Jupiter približuje svojemu sosedu Saturnu, a 20. t. m. gre kakšno poldrugo utopnjo severno mimo njega, tretjič v krr-tkem času. Velike konjunkcije bo potem konec. Jupiter se bo od Saturna čedalje bolj od-mikal proti vzhodu, šele 1. 1981. in potem 2238. bo prišlo spet do podobnega srečanja med obema premičnicama. Med tem potuje Mars od škorpijona proti Lokostrelcu in je po svetlobi tako slaboten, da mu še ni nič videti. kako bo žarel ©b času svoje opozicije do sonca v mese- cih septembru in oktobru. Venera je izginila z jutranjega neba in se bo šele konec maja pojavila zopet kot večernica. Sonce se pomika med tem proti severu. Ob koncu meseca bo 9 in pol stopinje se-verneje nego ob začetku. Istočasno se dviga čedalje višje nad obzorje in dan krepko narašča Ob koncu meseca bo za nekaj več nego poldrugo uro daljši nego ob začetku. Mesec bo 12. t. m. ob 2. v bližini Regula v Levu svetil kot polna luna Potem bo prihajala njegova svetloba bolj zjutraj v poštev. 26. t. m. bo sploh izginil. Zvezdno nebo kaže polagoma že pomlidne znake. ©&eIna cesta v Libiji, ki se 33 gradili dve leti O Bengaziju, glavnem mestu Cirenajke, De je zadnje eni toliko pisalo, da je - skoro odveč vsaka naknadna beseda o tem. Značilno je, da se skoro vsa poročila ločijo v cenitvi prebivalstva. Eni pravijo, da. ima Bengazi 45. drugi trde, da ima mesto 60 tisoč prebivalcev. Resnica je menda nekje nižje. Kakor posnemamo iz italijanskih listov, taia Bengazi 32.000 prebivalcev, med njimi 8.000 Italijanov. V normalnih časih je Imel Bengazi dobre pomorske zveze z Neapljem, Sirakuzo, Tripolisom in Egiptom. > Admiral Darlan, novi podpredsednik francoske vlade In njen zunanji minister Bengazi je poleg vsega drugega najboljše železniško križišče v Libiji. Italijani so v zadnjih tridesetih letih svojega gospodstva mesto pretvorili v moderno naselje z lepo urejenimi ulicami in palačami Skozi Bengazi teče 1822 km dolga cesta vzdolž obale Cirenaike. To je tehnično delo. ki so ga Italijani izvršili v razmeroma kratki dobi dveh let. Ko je bila cesta izročena prometu, ie prišel v Bengazi sam Mussolini in se je opasal z islamskim mečem ter se proglasil z orožjem v roki za zaščitnika Arabcev. Pri cestnih delih od Tripolisa do Benga-zija je Italija zaposlila 500 tehnikov in 13.000 delavcev. Kako naporno je bilo njih delo, sd lahko predstavljamo, če pomislimo, da vladajo v teh krajih sitni peščeni viharji, obenem pa primanjkuje povsod poživljajoče vode. Okrog polnoči se ta čas zimska ozvezdja Velikega psa, Oriona in Bika nagibajo k zatonu, na vzhodu in jugovzhodu pa se kažeta že pomladni ozvezdji Leva in Device. Na jugu spoznamo v pol višine Malega psa. nad njim pa Dvojčka- Na severovzhodu je razmeroma malo zvezd. Bootes in Severna krona tam že vstajata, nad njima vidimo znano podobo Velikega voza. Precej navpično od njega vodi zaviti Zmaj do severne točke s Severnico. Na severu prihaja tudi Rimska cesta nad obzorje in vodi v ploskem loku preko Ce-feja in Kasiopeje proti Perzeju ln Vozniku na zapadni črti, od tam pa strmo navzdol proti Siriju v Velikem psu. Keren, »erltrejski Gibraltar« Vojaški oddelki angleškega generala Plattsa, ki obkoljujejo mesto Keren v Eritreji, stoje pred svojo najtežjo nalogo v dosedanji vojni na ozemlju te dežele. Proti sebi imajo elitne čete italijanske vojske, ki stoje na dobro utrjenih postojankah, te pa ležijo v višini povprečno tisoč m, mnoge celo dva tisoč metrov nad morjem. Keren sam na sebi ima izvrsten zemljepisni položaj za obrambo. Italijani ga zavoljo tega imenujejo »eritrejski Gibraltar«. Kakor pravijo zadnja poročila, se je angleški vojski navzlic strašni vročini in pomanjkanje vode v teku zadnjih dni posrečilo dovleči topove v položaje, od katerih si obetajo gotovih uspehov. Poleg tega se jako živahno udejstvujejo letalske formacije britske vojske. Na južni strani Baren-tuja je v akciji druga kolona vojske generala Plattsa. *v*tralc& berejo novine Francoska Somalija in Džibuti Kočljiv položaj glavnega francoskega pristanišča v Somaliji Drfpisnik ameriške agencije »United Press« tolmači francosko stališče k dogodkom v Afriki in pravi, da bi se zaradi razvoja vojne na afriški celini Francoska Afrika utegnila zaplesti v vojno stanje. Premirje med Francijo, Italijo in Nemčijo daje namreč Italiji pravico, da se sme za svoje vojaške operacije poslužiti francoske železnice v Francoski Somaliji. Ta železnica ima, kakor znano, svoje izhodišče v pristanišču Džibutiju. Francoska luka postaja od dneva, do dneva važnejša posebno zaradi tega, ker angleška vojska vedno bolj pritiska proti Rdečemu morju ln italijanskemu pristanišču Mas- Getteral Weygand v Senegalu saui. Od začetka vojne doslej ni Se nobena italijanska ladja iz Sredozemskega morja dospela v Džibuti, Massauo ali katero koli drugo pristanišče Italijanske Somalije, italijanska vojska pa se lahko posluži vojnega materiala, ki je že od prej vskladlščesn v Džibutiju. Preko Hararja je mogoče ta material odpeljati v Adis Abebo. Prav tako ima Italija pravico, .prevažati s francosko železnico svojo vojsko od ene točke do druge. Nastaja torej kočljivo vprašanje, kaj bo storila francoska vlada, če bo do Angleži nekega dne napadli in blokirali Džibuti? ANEKDOTA Cesar Vespazijan je bdi v stalnih denarnih zadregah. Ko mu je hotelo neko mesto postaviti na čast kip za 260.000 denarjev, je pamodil svojo roko in dejal: »Le dajte ml denar. Ta mu bo za podstavek* VSAK DAN ENA JIH General Weygand, vrhovni poveljnik francoske oborožene sile v kolonijah na inšpekcijskem potovanju po Senegalu, ki slovi po svojih izbornih strelcih Nesporazum »Ta dva sta skregana in ne govorita«. (»New Toricer«) Avstralski vojaki hlastno pregledujejo liste, ki poročajo o bojih na afriškem bojišču Genova, „la Superfsa" Največje pristaniško mesto Italije Genova, katero so te dni ob jutranji zori napadle angleške vojne ladje, je glavno mesto italijanske province Genove ter »lovi kot prvo m največje pristaniško mesto Italije, ki obvladuje trgovinski in potniški promet ne ie z domačimi, ampak tudi z inozemskimi lukami. V mirnih časih je imela Genova najboljše pomorske zveze s Hamburgom, Amsterdamom, Londonom, Liverpoolom, Glasgowom, z Odeso in Indijo, Avstralijo in Ameriko. Mesto je utrjeno in Italijani so mu dodali ekrasni pri-dnevnik »Superba«, t. j. ponosna Genova. Leži ob severni strani Genovskega zaliva, ima polkrožno obliko ter se dviga v amfi-teatralni obliki nad morskim zalivom. Na zunanji vtrani obdaja Genovo 14 km dolg utrjen pas. ki sega na zapadu od utrdb Begato in Sperone do Castallaccia na vzhodni strani Genova je mesto visokih hiš. Zaradi sitisnjenega gorskega ozadja je tu vsaka ped sveta dragocena. Ulice so ponekod zvezane s stopnišči, drugod z mo- stovi. Med sflednjimi slovi zlasti Ponte Ca-rignano. Trgi v Genovi so zelo stisnjeni. Genova ima begato zgodovino. V mestu je sedež mnogih uradooo kg sulcev, a največji delež da Krka Brežice, 10. februarja. Kakor vse naše slovenske reke, je tudi Krka bogata vsakovrstnih rib. Danes lovijo v vsem njenem toku sulce, ščuke, postrvi, some — te le bolj ob izlivu Krke v Savo — petrovke in še nešteto drugih vrst. Pred davnimi časi so v velikih množinah živeli v Krki veliki raki, jelševci imenovani in revnejše ljudstvo je z lovom nanje zaslužilo precej lepih denarcev. Jel-ševce so pošiljali največ v Zagreb, pa tudi druga naša mesta so bila dobri odjemalci krških rakov, a pošiljali so jih tudi v inozemstvo. Danes je trgovina z raki popolnoma zastala, ker jih ni več v tolikšni množini, pa tudi mlajšim ribičem so danes boij všeč veliki sulci, ki jih ima Krka še vedno v izobilju. Kakor pove statistika, nalove v vseh rekah Sloyenije letno okrog 4.000 kg sulcev, največ v Krki. Vztrajnim ribičem se je že posrečilo, da so iz reke potegnili sulce, po 8 do 18 kg težke, in some, težke po 25 kg. Razumljivo je, da je za srečnega ribiča velik sulec ali som nekaj posebnega in je ta dan že praznik. Prejšnje čase so na vodah Krke plahutale tudi divje race, katerih so menda največ po-lovili divji ribiči Ti so v mraku nastavljali črve, nataknjene na preproste ukrivljene zaponke, pritrjene na dolge vrvice, katerih konec so privezovali na obrežje. Zgodaj zjutraj pa so ujetim pisanim racam zavili vratove in doma pripravljali okusne pečenke. Danes na Krki, vsaj v dolnjem toku, ni več divjih rac. Težji je lov na ribe, posebno na velike. Se izurjenemu ribiču je treba precej spretnosti, da ujame velikega sulca ali soma, ker se je že dostikrat zgodilo, da mu je sulec ali som odnesel ribiško palico, ribiča pa potegnil za seboj pod mrzlo vodno gladino. V takih primerih seveda je lovec opustil boj z velikanom, a žal mu je bilo lepe in drage priprave, ki jo je zmagovalec odnesel bog ve kam. Tržiški vodovod pred ljubljanskim sodiščem župan obsojen zaradi žalitve oficirja Ljubljana, 10. februarja Pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča g .Josipom Zorkom se je moral danes dopoldne zagovarjati tržiški župan usnjar Janez Majeršič. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Hinko Lučov-nik, ga je dolžila prestopka javne klevete proti državnemu vojaškemu uslužbencu ob priliki in glede uradnega poslovanja v smislu § 302-II.-2 k z. Obtožnica je navajala, da je župan 1. ncvembra lani v občinski pisarni vpričo več oseb kapetanu * v ■ . . , pri njem posredoval zaradi vodne instalacije, izrazil žali j i ve besede v katerih ie med drugim trdil, da se druži ., ,( „ , . - t - • * - ki da so ga nagovorili k temu in že prej napisali v »Jutru« članek glede tržiške vodovodne insta^ iacije. Župan je zagrozil kapetanu, da ga bo na pristojnem mesitu naznanili, češ, da rnu je že dovolj, kolikor škode so napravili. Svoje besede da je župan potrdil še z narodnim pregovorom, da si tak in tako misliš, kakor tisti, s katerimi se družiš in da je tak tudi kapetan. Obtoženi župan je priznal da je izrekel inkriminirane besede, v svoj zagovor pa jo navajal, da je bil ob priliki kapetanovega obiska razburjen, ker je smatral njegov nastop za pretiran poseg v delokrog županskih poslov in ker je mislil, da je ka-petana nagovoril k temu njegov politični nasprotnik Lončar, ki je prejšnji dan v »Jutru« napisal članek o tržiških vodovodnih napravah. Priča kapetan pa je navajal, da je posredoval zaradi vodovoda zato, da bi se mogli njegovi vtjaki potrebam primerno okopati. Članka na katerega je obtoženi župan mislil, kapetan' Pavičič niti ni bral in z županovim političnim nasprotnikom da se je pač družil, saj je pri njem stanova! in je njegov gospodar tudi rezervni oficir. Po končanem dokaznem postopanju je sodnik obsodil župana Majeršiča v smislu obtožbe na 420 din denarne kazni Izvršitev kazni pa mu je odložili pogojno za dobo 2 let. Pač pa bo moral plačati stroške kazenskega postopanja in eventualne izvršitve kazni. Usodni streli na sodišču Brezumno dejanje moža, ki je trpel na tem, da ga vsi zasledujejo Vladičin Han, 10. februarja Poročali smo že o krvavem dogodku na sodišču v Vladičinem Hanu kjer je starešina ustrelil dnevn i carja Vojislava Antiča in težko ranil sodnika Stojana Simoviča in sodnega pripravnika Božidara Andjelkovi-ča. Po včerajšnjih beograjskih listih povzemamo še nekaj podrobnosti. Starešina sreskega sodišča v Vladičinem Hanu Dragoljub Stamenkovič je po svojem brezumnem dejanju hotel storiti samomor. Ustrelil se je v glavo in mu je krogla prebila čelno kost nad očmi. Po nekaj urah je Stamenkovič oslepel, toda zdravniki upajo, da bo ostal pri življenju in mu bodo verjetno vrnili vid na enem očesu. Ko so morilca vprašali, če se kesa, je rekel, da ne in da mu je žal samo to, da so ostali pri življenju tisti, na katere je streljal Kesa se samo zato, ker je hudo ranil sodnega pripravnika Božidara An-djelikoviča, ki ga ni sovražil. Stamenkovič se je na zločin pripravil. V njegovi pisarni sc našli škatlo za 25 revol-verskib nabojev, ki pa je bila na polovico prazna. V morilčevem revolverju so na-% šli še dve krogli, ki sta bili namenjeni uradniku sreskega sodišča Dobrosavu Najda-noviču. K sreči pa je slednji za nekaj minut šefl iz srvoje sebe in prav tedaj ga je iskal Stamenkovič, da obračuna z njim. Še enkrat se je vrnil v njegovo sobo in ko ga spet ni našel, je obračunali sam s seboj. Medtem čas*>m sc se uradniki na sedišču razbežali. Tudi stranke, ki so čakale na hodniku, so se razbežale na vse strani. Tudi ranjenci so z zadnjimi močmi zapustili sodno poslopje. V poslopju sta ostala le pokojni Vojislav Antič in morilec Stamenkovič. Policijski uradnik z občinskim stražnikom in 4 orožniki je šel na sodišče, da razoroži brezumnega morilca. Na njegov poziv pa se ni nihče odzval. Previdno so odprli vrata in stopili v poslopje. Nudil se jim je strašen prizor. Vojislav Antič je ležal na tleh mrtev in je v roki še držal pe-resnik, ker ga je Stamenkovič ustrelil pri delu. Zraven njega je ležaj ubijalec. Krčevito je drža! v rokah revolver. Ker je Stamenkovič že drugič napOlniJ revolver in je poleg tega še imel municijo, mislijo, da je hotel ustreliti še nekaj uradnikov, ki pa so pravočasno pobegnili. Ni še ugotovljeno, zakaj je Stamenkovič izvršil to krvoprelitje. Zdravnisko-sodna komisija je do 3. zjutraj vodila preiskavo na licu mesta. Vsi mislijo, da je Stamenkovič zadnji čas bil duševno bolan. Vsebine pisma, ki ga je imel pri sebi, še niso objavili. Stamenkovič je mislil, da mu nekateri podrejeni niso naklonjeni in da mu hočejo škodovati. Tudi za sodnika Stojana Si-monoviča, ki je povsod na dobrem glasu, je mislili, da pripada tej skupini. Najverjetneje je. da je trpel Stamenkovič na ma-niji preganjanja. Kakor omenjeno, so se zadnji čas vedno vidneje kazali znaki obolenja. Vsakega podrejenega se je bal. Na dan krvoprelitja je >il pa izredno nervozen. Nikdar prej ni kadil, tega dne pa je prižiga! cigareto za cigareto. Pokojni dnevničar Vojislav Antič je bili v soboto pokopan ob veliki udeležbi ljudstva. Tovariši sc mu poklonili venec in ob svežem grobu se je poslovil od njega Dragoljub Savič. Vojislav Antič je čutil, da ga starešina brez razloga črti. Že pred mescem je rekel svojemu očetu in m tastu: »Glejta, da bom premeščen. Starešina me sovraži. Ubil me bo.« Ko je šel usodnega dne v službo, j« aflirtil svojo smrt m je rekel ženi: »Zdi se mi, da me bo dan »s starešina ustrelil.« Njegova slutnja se je žal uresničila. DragoLjub Stamenkpvič je prišel za starešino sreskega sodišča v Vladičin Han ia Kako črna je poslala voda za namakanje! To je tudi najboljši dokaz, koliko nesnage odstrani iz perila čez noč 2enska hvala. Drugi dan je delo 2e napol opravljeno, poleg tega pa smo si prihranili tudi mnogo mila. ŽENSKA HVALA dobro namočeno.jiapol opremo » Vranja, kjer je bil sodnik okrožnega sodišča. Užival je dober glas. Bil je mailo bo-lehen in je imel dietično hrano. V Vranju so ob njegovi premestitvi govorili, da bo dobili Vladičin Han najboljšega sodnika. Stamenkovič je bil poročen, pred nekaj leti pa se je od svoje žene ločil. Neprijetne posledice zabavljanja Ljubljana, 10. februarja Pekovskemu pomočniku Janezu ie oblast stopila na Drste zaradi preveč obregavega jezika. Janez je bil zaposlen v pakariji v Polhovem eradcu. v kateri na ljudje, ki so tam kupovali, niso dobili naprodaj le svojega vsakdanjega kruha, ampak tudi razne monopolsko zaščitene stvari. Znano je. da na naših mejah marsikdo skuša. kolikor se le da. domači monopol pri-škrniti za njegove privilegije in tako se bohoti tihotapstvo z eksportnimi cigaretami. Velik pa ie promet tudi z raznimi drugimi potrebščinami, tako na primer z vžigalniki, kresilnimi kamenčki in podobnim. Pekarija. pri kateri je bil Janez v službi, ie tudi imela na razco^go eks-portne cigarete. Pa je ob neki priliki delavec. ki ie bil zaposlen pri regulaciji pol-hograjskih hudournikov, pobaral Janeza, če ie pekariji tudi oblastno dovoljen promet s takšnimi cigaretami. In Janez si ie to priliko temeljito izposodil za zabavija-ško tirado na račun domačih razmer in reda. Pa bi morda še ne bil s tem pičil toliko svoie povpraševalce. če bi jim ne bil s tem zabavljanjem obenem položil na srce. da je on načitan človek, ki rad prisluškuje tudi radijskim vestem in da mu je zato znano, kako ie drueod vse lepše in boljše urejeno in da ne bi bilo napačna če bi se našel kdo. ko bi tudi pri nas ustvarjal tak red. Državno tpžiištvo ga je zaradi tega obtožilo prestopka zop>r obstoj države in njeno ustavno ureditev v smislu § 100. k. z. v idealnem steku s čl. 3. zakena o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Seveda ie obtoženi Janez vse zanikal, a po izjavah dveh delavcev so ea sodniki malega kazenskega senata obsodili po čl. 4. zakona o zaščiti :avn? varnosti in reda v državi na 1 mesec zapora in 120 din denarne kazni. Obsojena »cerkvena miš" Brezposelni delavec Janez ima za seboj že precei kriminalne zgodovine, v ka e- ri je tudi nekaj let robije zaradi večjih I vlomov. Iz nekega cerkvenega nabiralnika. ki ga le s silo odprl, je ukradel za 155.50 din drobiža. In ko so ga sedniki po odkritem priznanju deiania vprašali, zakaj je to storil, ie dejal, da je bil v stiski. Na ta zagovor pa so ga sodniki ?a-vrnili. da mu ie preostala prilika beračenja. če že ni mogel dobiti kakšnega za-poslenja. s katerim bi se bil mogel pošteno preživljati. Janez, ki ne le da ima za seboj nekai pestre kriminalne preteklosti. ampak tudi izkušnje delomržnosti je na te nasvete molče skomignil z rameni in ie brez ugovora sprejel za ukradeni drobiž obsodbo na 1 leto robije in na 2-letno izgubo častnih državljanskih pravic. Kot povratniku mu kljub neveliki škodi ni bilo pričakovati prizanašala. Tržni dnevi v Kostanjevici obnovljeni Kostanjevica, 10. februarja Svetovna vojna je povsod pustila sledove, ki so ponekod še do danes vidni. Gospodarske krize vseh vrst so se vrstile in marsikje se stanje še vedno ni izbofljšalo. V tem pogledu je tudi Kostanjevica pred-njačila vse do zadnjega. Meščani, po večini izpostavljeni težkim javnim dajatvam, so v dobi inflacije pridno varčevali in špekulirali s prehranki vse do tlej, dokller jim niso ostale v rokah hranilne knjižice, po katerih je povpraševanje le slabo, cene p« so skrajno kritične. -Na ta način je prišlo do splošne gospodarske krize; jasno, kar jo životu kri, to je trgovini denar. Brez denarja ni življenja in nikakega napredka. Zadnje čase se je začelo v tem pogledu nekoliko izboljševati tudi pri nas. Treba je brez ozira na levo in desno obnavljati stvari, ki sc bile svoj čas ukinjene, čeprav so služile občemu blagru. Predvsem so to letni sejmi in tedenski tržni dnevi Naše mesto ima na leto 6 sejmov, ki pa so se tako izmaličili, da se ob 11. začnejo, ob 12. pa že ne veš več, če so sploh bili. Tega je pač krivo nesrečno izbran živinski prostor, ki je skoraj 1 km zunaj mesta, medtem ko je kramarski sejem v mestu. Poleg tega jo prostor za živinski sejem pri najmanjšem nailivu pofln vode, tako da so se živinorejci zaradi lastnega zdravja in tudi zaradi zdravja živine upravičeno izogibali sejmišča. V tem pogledu so bili zdaj storjeni novi koraki in pričakovati je temeljite pre-osnove, ki bo se ime poživila in jih polagoma spravila na ono stopnjo, na kakršni so svojčas billi. 18. t m. bo v Kostanjevici prvi tržni dan po prevratu. Poklicala ga je v življenje meščanska korporaoija. Pred vojno so se tržni dnevi zelo dobro obnesli in prilika je bila dana prodajalcu in kupcu, da je na najpreprostejši način prišel do kupčije. Kakor prejšnje čase, bo tudi zdaj tržni dan vsak torek na trgu pred cerkvijo sv. Miklavža, kjer bodo postavljene stojnice. Želeti bi bilo le, da bi se tržni dnevi kar najbolj obnesli, ker je danes vse polno ljudi, ki bi radi kaj prodali, drugih pa spet, ki bi radi kupili Razne zadeve v Kostanjevici še niso rešene, a če ima meščanska korporacija dobro voljo, jih bo lahko rešila. Naše "led^Ifšče DRAMA Torek, 11.: šesto nadstropje. Red torek. Sreda, 12.: Krog s kredo. Red A. četrtek, 13-: Othello. Red B. Petek 14.: zaprto. (Generalka). Sobota, 15.: Zaprta vrata. Premiera. Red premiera ki. V Gehrtjevf igri »ftesto nadstropje« je opisal avtor življenje stanovalcev v šestem nadstropju momtmartrskega hotela. Ti ljudje žive kot svet v malem, blizu neba in daleč od ceste. Njihova življenja se prepletajo v bridkost in veselje, v malomeščanskih razmerah si pomagajo drug drugemu, kakor vedo in znajo, in s svojo p: t osto, nesebično in nepatetično človečnostjo urejajo konflikte v svojem življenju. OPERA Torek, 11.: zaprto. Sreda, 12.: Hlapec Jernej. Red sreda. Četrtek, 13.: Sabska kraljica. Red četrtek. Gostovanje tenorista zagrebške opere Josipa Gostiča. Petek, 14. ob 15.: Vesele žene winc'sorsket. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 15.: Ples v maskah. Izven. V Bravničarjevi operi »Hlapec Jernej« bo pel naslovno partijo basist Friderik Lupša- Izredno važno vlogo v operi ima zbor. Dirigent N. štritof, režiser in govornik Ciril Debevec, zborovodja R. Simoniti. Jutri v sredo bo predstava za red sreda. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 11. zaprto. (Gostovanje v Celju). Sreda,' 12.: zaprto. (Gostovanje v Oelju). Četrtek, 13.: Sumljiva oseba. Red C. R I Torek, 11. februarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Plošče za odoih. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.'Radijski orkester. — 14: Poročila, objave. — 15: šolska ura: Jeleni pri krmljenju (g. Ado Klavora). — 17.30: Radijski orkester. — 18.10: Samospevi g A. Sladoljeva, na lutnji spremlja g. S. Prek. — 18.40: Oseba in delo Ivana Groznega (g. Fr. Terseglav). — 19: Na-I ovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Plošče. — 19.50: Vzgojna posvetovalnica (ga- Vida Peršuh). — 20: Tambu-raški zbor. — 20.45: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. Beograd 19.40: Arije in pesmi. — 20.30: Simf. koncert. — 22.50: Ples. — Zagreb 20: Rezervirano za prenos. — Praga 19.15: Zvočna igra. — 20 15: Pester glasbeni spored. — Sofija 20: Komorna glasba. — 21: Klavirski koncert. — 22: Petje in ples. — Berlin 19.15; Zabavni večer. — 23.15: Nočna oddaja. — Rim 19.30: Prenos Giordano-ve opere »Andrea Chenierc. Morilčeva poroka Pred kratkim se je 19-letna Anna Down-wyeva iz New Yorka poročila s 26-letnim roparskim morilcem Johnom Collinsom, in sicer eno uro pred njegovo usmrtitvijo. Nenavadna poroka se je izvršila v smrtni celici. Za priči sta bila dva jetniška paznika in razen poročnega uradnika in duhovnika, je obredu prisostvovala samo obsojenčeva mati. Ker se je Anna čutila mater ln so poml-lostitveno prošnjo zavrnili, Je prosila guvernerja vsaj za dovoljenje za to poroko. Nevesta Je prišla črno oblečana, kandidat smrti se je oblekel v frak. Eno uro pozneje je bil mrtev. K lil t lir ni pregled „Ples v maskah" Kakor menda malone vsa večja gledališča po svetu, se je tudi ljubljanska opera spomnila 40-letnice smrti velikega opernega tvorca Verdija in sicer z vprizoritvijo njegove opere »Ples v maskah«, ki vsebuje po muzi kalni zasnovi mnoge kvalitete in tipičnosti mojstrovega ustvarjanja ter je tudi širšim krogom že dokaj dobro poznana. V ljubljanski izvedbi je pel Rlccarda tenorist Franci, ki je bil zlasti v začetku zelo dober, v višinah glasovno sočen in raz-sežen, proti koncu pa vidno ter občutno utrujen. Mislim, da je temu poleg prezaposlenosti razlog v tem, da glede uporabe zraka in intenzitete ne ustvari ravnotežja med srednjo in visoko lego, kar po daljšem trajanju kajpada vpliva na kvaliteto višjih glasovnih linij. Pri vsem tem pa razodeva njegov glas zdravo svežino in elementarno silo, s čemer bo mogel ob pravilni uporabi in uravnavanju svojih sposobnosti razviti pevca velikega formata. Igralski je bil primernp prilagojen in posebno v drugi ter tretji sliki prepričevalen. Glavno žensko vlogo Amelije je pela Labo&eva, ki ji pač ta vloga ne odgovarja in ji tudi ona ne odgovarja. Predvsem je vloga za njo previsoka in preveč dramatična, da bi ji pevka mogla zadostiti. Zato je višine forsirala in zavoljo tega ter izredno močnega tremola, ki že sam na sebi ne dopušča stabilne intonacije, neprestano supra tonirala. Zrak, ki ga je porabila v rezkih, estetskim zahtevam nasprotujočih višinah, ji seveda ni dovoljeval, da bi še mogla razviti srednjo in nizko lego ter je tako vzbujala vtis, kakor da bi nižin sploh ne obvladala; razumljivo je, da v takšnem slučaju tudi o izenačenosti registrov ne more biti govora, prav tako ne o potrebni zvočnosti tonov, ki se zdijo ploskoviti kakor da bi ne imeli nikjer opore. Pod takšnimi pogoji je seveda otežkočena tudi vsebinska poglobitev, ki je v Verdijevih stvaritvah tako zelo nujna, pa ji Laboševa še zdaleka ni zadovoljila niti v pevskem in niti v igralskem pogledu. Nedvomno za vlogo Amelije ni zrela in bo pravilno, če se bo omejila na vloge, ki bodo primerne njenim glasovnim in igralskim sposobnostim ter bo mogla v njih postaviti, kolikor se d& slutiti po nekaterih podrobnostih njenega izvajanja, dovolj solidne like. Tudi španova kot vedeževalka Ulrika ni odgovarjala. Njena vloga nudi izredno mnogo Izraznih možnosti, ki jim španova ne igralski in ne pevski ni mogla zadostiti. Glasovna neuravnovešenost, ki povzroča neprestano menjavanje registrov, in preslaboten glas, ki često izgine v zvonenju orkestra, solistov in zbora, namreč ne daje nobenih temteljev za izgraditev dramatično silne vloge Ulrike. Janko je bil v vlogi Renata igralski in pevski prav dober posebno v četrti sliki, ko se je sprostil in omejil obseg glasovnega tre- moliranja, ki mu včasih zavira poln ras-mah njegovega obsežnega glasu. O Ivan-čičevi, ki je tokrat nastopila v vlogi paža Oskarja, sem svoje mnenje že ponovno izrazil in ga tudi po predstavi »Plesa v maskah« ne morem prav nič izpremeniti; dodam naj le še, da vzbujata njen nervozni nastop ln glasovna izvedba zelo mučen vtis (vsaj meni!) ter motita celotni okvir. Prav lepe like so podali Dolničar (Silvano), Lupša (Samuel) in Zupan (Tom); zlasti poslednja dva sta bila kot odrski pojavi prav dobra. Zadovoljivi sta bili tudi majhni vlogi Jelnikarja in fabarja. Režiral je Zupan, ki je svojo nalogo izvedel stilno pravilno in oblikoval še dovolj učinkovite scene, ki bi pa bile še boljše, če bi upoštevale več gibanja ln elegance. Isti problem zadeva tudi orkestralno izvedbo, ki je bila pod vodstvom dirigenta Nef-fata sicer tehnično prav dobra, pa glede dinamičnosti ponekod preveč razvlečena, premalo elastična in premalo tekoča. Verdijeva glasba zahteva melodično širino, vendar ne v smislu zastajanja: v njej mora biti namreč vključena velika, raz-sežna in poglobljena gibljivost, ki brez zadržkov teče in pušča za seboj učinek kipeče ter pestro se razlivajoče reke opojnih zvokov. Tega pa sem pri »Plesu v maskah« pogrešal tako na odru kakor v orkestru in sem zato dobil vtis premočne statike, ki se mi ne zdi skladna duhu in zamisli izvajane opere. Zbor, ki ga je na-študiral Simoniti, je bil v. splošnem dober, v intonaciji pa še premalo ustaljen; tako sta si zbor s solisti ter orkester n. pr. v drugi sliki diferirala skoraj za cel ton in podobnih momentov, čeprav ne tako hudih, je bilo tekom predstave še nekaj, ne Ie pri zboru, temveč tudi pri solistih. Tudi skladnosti med orkestr om in zborom, oziroma med solisti ter orkestrom in med vsemi izvajalnimi člani pri premieri še ni bilo, prav tako pa so bile opazne tehnične pomanjkljivosti izvajanja poedinih vlog. Vse to dovoljuje in opravičuje sklep, da priprava za vprizoritev »Plesa v maskah« ni bila dovoljna in zato ni dosegla potrebnega učinka, kar je še razen tega ovirala nepravilna, oziroma neprimerna in neodgovar-jajoča zasedba nekaterih, posebno ženskih vlog. čeprav mi je žal, moram vendar le ugotoviti in naglasiti, da premierska izvedba »Plesa v maskah« ni nudila tiste umetniške višine, ki bi bila spomina nepozabnega mojstra melodij in harmonij vredna ter dostojna. Nadejam se, da se bo to pri ponovitvah s primernimi korekturami, večjo delovno koncentracijo in z določenimi iz-premembami v vlogah popravilo ter bo tako zadobil »Ples v maskah« izraz resnične kvalitete, kakršno ji je vdahnil v času ustvarjanja nesmrtni Ver diod. — Prof. Federlco Chabod v Ljubljani V sredo 12. t. m. bo priredil Italijanski kulturni institut v Ljubljani predavanje odličnega zgodovinarja prof. Federica Cha-boda o svetovnem nazoru italijanskega Preporoda (renaissance). Predavatelj uživa v Italiji sloves enega največjih sodobnih zgodovinarjev. Pri nas bo predaval o problemih, ki jim je prav on posvetil mnogo svoje erudlcije in v katerih je prišel do za-jemljivih in pomembnih dognanj. Federlco Chabod se Je rodil 23. februarja 1901. v Aosti, in je promoviral leta 1924. študiral je v Torinu, Firenzi in Berlinu. Postal je najprej izreden, nato pa leta 1934. reden profesor za moderno zgodovino na kraljevski univerzi v Perugi, od leta 1938. pa zaseda stolico srednjeveške in sodobne zgodovine na univerzi v Milanu. Je član vodilnega sveta italijanskega kraljevskega instituta za zgodovino, sodeluje v znanstvenih razlskavanjih zgodovine Lombar-dije, Toscane in Umbrije, dalje v komisiji za diplomatsko zgodovino ln za zgodovino ustav pri mednarodnem odboru za zgodovinske vedo. Profesor Federlco Chabod se v svojih spisih bavi predvsem z zgodovino političnega mišljenja in s politično zgodovino Preporoda in protireformadje, o čemer pričajo njegova temeljita dela: »O Knezu Niccola Machiavellija« (Del Principe di Niccolo Machiavelli, 1926); »Giovani Bote-ro«, 1934; »Milanska država v caretvu Karla V« (Lo stato di Milano nell' lmpero di Carlo V, 1934); »Verska zgodovina milanske države za vladanja Karla V« (Per la storia religiosa dello Stato di Milano durante II dominio di Carlo V, 1938) in razne druge razprave ln člankL Med njimi naj posebej omenimo razpravo o italijanskem Preporodu po najnovejših razlagah, ki Jo Je predložil mednarodnemu kongresu za zgodovinske vede v Varšavi leta 1933. in njegov obsežni članek »Rinascimentoc (Preporod) v italijanski enciklopediji Izvajanja tako razglednega specialista za zgodovino renesanse bodo gotovo vzbudila tudi v naših intelektualnih krogih zanimanje in pozornost. Predavanje bo v sredo zvečer ob 20. urL ZAPISKI »Modra pit&ca»« priefečuje r izišBi tretji številki konec Literarne Stadije Branka Rudolfa o psihologiji Voduškovega »Oddaranega sveta«. Je to ena najtemelj itejših razprav, kar jih jo , izšlo pri nas v zadnjem časiu o lirični poeziji Ferdo Godina j« prispeval novelo »Nekaj iz življenja TantaJove Mare«. V prevodu B. Borka so objavljena prva poglavja krasne povesiti Andrč Mauroisa »Trpljenje mladega Wertherja«, ki opisuje v močno mikavni obliki doživljajsko vsebino in nastanek Goethejevega sloveče-ga romana »Die Leiden des jungen Wer-therc. Fran EUer se po daljšem presledka oglaša • pesmijo »V polju«. V rubriki »Razno« prikazuje T. Potokar književni Zagreb in v nadaljnjem članku srbskega pisatelja Laso Lazareviča. FRANZJOSEF GUENCIGA 6P 12365 od 18- : J '9^0 c HALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pri ■tojblno Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki tičejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davku sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje ulovov zne^k za enkratno objavo oglasa Din 20.— Službo dobi H Zaslužek Iščemo 1 samostojnega stražarja. 1 samostojnega k! 1" čavničarja ali mefcar.i čarla ln 1 varila. Po nudbe pod »S« v& rgi. oda Jutra. 279i-1 Iščemo ključavničarje sposobne za samostojno izdelavo kovinskega in bake-Htnega orodja. Mesto stalno. Zaslužek Jako dober. Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod »Ključavničar«. _2644-1 Motor Langen-Wolf v po?onu. 12 KS. 350 obratov, dvojni valjček 40 cm. stoječi dvodelni planski sejač. umetni korpletnl kamen za p o-sko mletje ln hidravlično stiskalnico do 50 1 na dan, prodam. Naslov v vseh poei. Jutra. 2940-1 Prijazno hišico c velikim vrtom v Sv. Spalnico ▼ Imitaciji orehove ko- i veuKLm vrsuin v o». ■ ----------- -----r. — . Jurju pri Celju, blizu ; Sperano, 2£rat cerkve, oddamo stranki, lakirano, proda Krže, uers-vo. uuu železničarju dela. Poj m____ Savell — čem hišna pohiStvo, Vrhnika. Ogle ,Hna i da se v skladlžču. Ljubile iljana. Prečna nI. 6. na 3761-3 sproti Mestnega kopali Sča. 2946-12 Valvazor kompletna Izdaja v na) bolnem stanju, Je naprodaj Interesenti naj se obrnejo na RUDOLF ZORE Ljubljana, Gleaal. ul. 12 2947 R Službo dobi takoj starejši mli narski pomočnik, ki je izve/.ba-n že tu o i v delu z oljnatimi izaelkl. Vzame se tudi vajenec Kocbek Alojzij, mlin ln oljarna. Sv. Jurij ob Ščavnici. 2940-1 Sprejme se prvovrstna natakarica, čedne zunanjosti, ne prestara, ki je smočna. samostojno voditi dobro idoio restavracijo. Znanje nemščine ie predpogoj. Na.-top službe čim-preje. Ponudbe je posla ti na ogl. oda. Jutra pod šifro »Gore ;JsXo Dva krojaška pomočnika dobro izvež:ana, enega za velike komade ln damska dela, drugega za maie komade sprejmem. Dobro izvežbani naj se javijo. Josip Sežon, kro jaitvo, Cerknica pri Rakeku_ 2945-1 Brivskega pomočnika in frizerko res prima deiavca iš^em za stalno službo. Nastop do 25. februarja ail po dogovoru. Ponuibe z na-veabo zahtevkov na naslov: Ci vidini. frizerski salon. Gor. Radgona. 2941-1 Avtomehanik mlad, zmožen za avto-in moto-reparature, se sprejme. Življenjski popis pod »Zanesljiv mehanik« na ogl. od. Jutra 2950-1 Posojilo najemo na*im članom in .'arčevaicem Heodni p" ?oJl Vlose --»brestu lem« pr 5 odstotkov Vsi var Sevalci brezniačnr a--ovanl Zadruea »Moi Dom« LJublJna Dvor »akova S. Bčemo oover ■ enike 199- Hranilne vloge Ljubljanske kreditne banke, Prve hrv štedio niče. Prekmurske banke, kupimo takoj po naj-lx>ljši ceni. Bančno kom. zavod Maribor. 37-16 »Servis biro« v Ljubljani, Sv. Petra c. 27-1, telefon 21 09 izvršuje vsa pisarniška dela. prepisuje, prevaja in sestavlja prošnje in vloge v raznih jezikih. Postrežba pomoč, usluge v najrazličnejših vprašanjih. Poslovanje je so-Uano in diskretno! Zahtevajte lnfor.Tjacije! 2955-31 Enonadstropna hiša s trgovino m trafiko ob glavni cesti na NotranJ skem se radi družinskih razmer takoj proda r vsem inventarjem ln za iogo ali tudi brez tega Eventualno se da tudi v najem. Ponudbe na o?i oad -Jutra pod »R«' usodno«. 2550 20 Izgubljeno Izgubila se je denarnica v zlatu, itallj delo. v tramvaju St. Vid — LJubljana Poštenega najditelja prosim, da jo vrne v ogl. odd Jutra ker ml Je drajs spomin 2949 28 Pridelki Starega belega vina nekoliko sto hektolitrov, proda posestvo Janekc vlč, Brdovec, pošta Za-prešii. 2854 33 Kupim SRERBO - PLRTINO BRIL3PHTE iHflOBCDE SOFIR3I RUtlliE bisere itd strrihike hrkite tir uhetmimt po nrjviSjih cenah stara tvrdk« 3os EBERLE UUBLJHNB TYRi£VA 2 HOTEL^^SLON Lisice strojlmo, barvamo tn prvovrstno izaelamo. — Kranaratvo L. Rot, Ljub ljana. Mestni trg S. 94-1 Sobo odda Oddam za 1. marec čisto v sredini mesta solidni go spodlčnl. Naslov v vseh pori Jutra «37-33 Garsonijero oddam s 1. marcem. Tr žaSka 17». 2948 23 Opremljeno sobo z vso oskrbo oddam dve ma gospodoma. Sv. Ja koba trg St. 5. 2804 23 wn s s a Mlajša gospoda želita dopisovati z blon-dinkama od 18 do 20 let Slike zaželjene. 2953 24 Dragocenosti Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah ^ERNE — invelir, LJubljana. \Volfova ulica »-34 3 krasiti avtomobili, malo rabljeni, s skoro novimi gumami v odličnem stanju NAPRODAJ pri ADLER SERVICE L M. KENDA Ljubljana, Kersnikova ulica (za Slamlčem) 1 Šofer laučen mehanik, želi službo. Nastopi takoj. — Ponudbe pod »Pošten 44« na ogl. odd. Jutra. 2944-2 Dekle dobro izučena šivanja, išče mesta kot vzgojite ijlca otrok ali sobarica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljivo in pridno dekle«. 2952-2 Vajenci (ke) Za vajenko brivsko-frizersko gre 16-letna, priana, poštena deklica, ki je že nekoliko delala v moški stroki. Naslov v vseh pesi. Jutra 2533-44 Prehrana V dosmrtno oskrbo sprejmemo starejšo oee bo na deželi, blizu kolodvora in LJubljane. — Lepo stanovanje in dobra postrežba. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod šifro »25000«. 2943-14 INSE*tIRAJ V f,JUTRU"! Zemlja je zlato! V krasnem kraju okolice Ljubljane, čaka 25 lepih parcel od 500 do 1000 kv. mtr. velikosti, vse že parcelirane, torej stavbne parcele, na razumne kupce, ki se zavedajo, da je denar najboj varno naložen v zemlji. Samo solnce, krasna lega, elektrika. Zelo nizka cena. Obrnite se zaupno na: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Iščemo v vseh krajlh države agilne rajonske ZASTOPNIKE ki uživajo dober ugled in zaupanje pri svojih strankah za prodajo prvovrstnega brezkonkurenčnega predmeta. Lahka prodaja, velik zaslužek. — Javiti svoj stalni naslov na Publicitas a. d., Beograd, pošt. pretlnac 60, pod »Podljeljeni rajoni«. Odgovor začetkom marca. I ZAHVALA NajprisrCnejSe se zahvaljujemo vsem, ki ste spremili našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda Petra Mosettfga na njegovi zadnji poti, posebno še pevcem ln godbi žel. glasbenega društva »Sloge«, ki so se z ubranimi žalo-stinkami poslovili od svojega sodelavca, gg. zdravnik.ui, ki so se trudili, da bi ga nam ohranili, čč. duhovščini in čč. sestram, darovalcem lepih vencev in vsem, ki so nam skušali ublažiti našo težko bol. Maša zadušili ca se bo brala v torek, dne 11. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. LJUBLJANA, dne 9. februarja 1941. ŽALUJOČI OSTALI I Mestni pogrebni savod Občina Ljubljana t Globoko užaloSčeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem te znancem tužno vest, da nas je naša srčnoljubljena soproga, skrbna mama, sestra, teta in svakinja, gospa Nemec Marija roj. šteblaj soproga tes. mojstra in posestnika danes ob pol 2. url popoldne, po dolgem trpljenju za vedno zapustila. Na zadnji poti jo bomo spremili v sredo, dne 12. februarja 1941, ob 3. uri popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala 17. t m. ob 7. uri v farni eertevi sv. Janeza v Trnovem. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 10. februarja 1941. FRANC, soprog; MARIJA, FRANCI, JOŽICA, otroci in ostalo sorodstvo. BELI PORTLAND-CEMENT TALJENI PORTLAND-CEMENT (procesa »Lafarge«) KERAMIČNE PLOŠČE DOBAVI „ALPEKO" — LJUBLJANA Vzgoja učitelje? jadralnega letalstva Kupim motor Diesel, plinski ali na bencin, v dobrem st* niu, 20—23, tridelno plansko sejalo, šrot val ček 60 cm. gladki val ček 50 cm, ploski val ček do 40 em, dvojni eden pod drugim, sa mletje oljnega zrnja manjšo hidravlično stiskalnico do 250 1 dnev no ir. en ploeki valjček do 50 om. Naslov v vseh posl. Jutra. 2838 29 Elektromotor pol KS 220—380 kupim, prodam pa skoro aov avto Topollno. Vprašati pod »Topollno 999« na ogl. odd. Jutra. 2891-29 Izredna prilika! Izvrsten pisalni stroj, portable, še popolnoma nov, najnovejši model, poceni takoj prodam. — Kovačlč, CigaJetova ull ca ll-IIL 2942-29 fCLlUJE ENO VEClIlVT* JUGOGUAHKA SY Pt T ^A NASIP Z3 Razno PREMOG KOKS — DRVA nudi 1* Pogačnik BOHORIČEVA 6 Telefon ZO-58 Fostrettia Orezliihn; Od Vas ie , idvfano da imat< obleke vedno kot nov« «»to Jo pustite redn« •lemlčno čistiti ai Barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana ' PoijansK) nasip W Prtloica • «v*t-biio tudi vsa potrebna obvertila. Sprrr':ti kandidati morajo biti najpozneje do 28. t m. opoldne v Beogradu. RECEPTI sa Izdelovanje raznega mila, parfemov, pudra, šanpona, kolonjske vode, masti za nego kože, kreme, pomo.de, zobne vode, zobne praške ln paste itd. — Vseh 150 receptov stane 50 din. — Pošilja po pošti: Štefanija Knez Maribor, Aleksandrova cesta 36. BolJSe brije in dalje traja • • • Večje industrijsko podjetje v dravski banovini IŠČE za svoje obrate INŽENJERJA gradbene strske s prakso m starostjo ne preko 35 let za takojšnji ali čimprejšnji nastop. Ponudbe z lastnoročno pisanim curriculum vitae je poslati brez originalnih spričeval pod šifro »Gradbeni inženjer« na oglasni oddelek »Jutra« a Zahtevajte iv>britvico A L C O S O Večje industrijsko podjetje v dravski banovini IŠČE za svoje obrate INŽENJERJA strojne ali elektrotehnične sirske s prakso in starostjo ne preko 35 let za takojšnji ali čimprejšnji nastop. Ponudbe z lastnoročno pisanim curricuium vitae je poslati brez originalnih spričeval pod šifro .'/Strojni inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«. Za vedno nas je zapustil na£ predobri ata, gospod ANTON RUS mesar in posestnik Pogreb nepozabnega bo v torek 11. februarja ob 16. url iz hiše žalosti, DoL Logatec 49, na farno pokopališče. ŽALUJOČA RODBINA IN OSTALO SORODSTVO ZAHVALA Ob težki izgubi predrage matere, sestre, gospe Rosy Bleiweis-Trsteniške ro]. Souvan izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali, ji poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravniku, ki ji je s toliko požrtvovalnostjo lajšal njene bolečine. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 14. t. m. ob pol 9. zjutraj, t župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. LJubljana, dne 11. februarja 1941. Žalujoče rodbine: BLEOTEIS, SOUViJJ, URBANC Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »JutrM Stanko VJrant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. - Vsi T Ljubljani.