Gospodar m gospodinja
LETO 193S!	7. JUNIJA	ŠTEV, 23
Boj z vršnimi škodljivci
Vsako pomlad in čez poletje slišimo pritožbe o škodi, ki jo prizadevajo razni za-(jedavei na vrlu sploh, zlasti pa na povrtnim. Te pritožbe eo pa tudi opravičene, saj skušamo vsako leto iznova, da nam rastline usihajo, ko so v najlepši rasti, ker so jim spod-jedene korenine. Druge se kvarijo, ker jim najrazličnejša golazen objeda zelenje, zopet druge ginejo zaradi bolezni, ki 'jih povzročajo glivice itd. Zato je nuijno potrebno, da vsakdo, ki ima opraviti z vrtom in s pridelovanjem vrtnega rastlinja, pozna vsaj najhujše škodljivce in se jim zna uspešno postaviti v bran.
Oglejmo si za danes najvažnejše zaje-davce živalskega rodu, ki rastlinske dele ali objedajo — to so torej objedači, ali pa izsesavajo — to so pa sesači. Razlika je prav ista kakor je bila objasnjena o podobnih zajedavcih na sadnem drevju v zadnji številki »Gospodarja in gospodinje«. Ločitev vrtnih škodljivcev v te dve Skupini je važna, ker se vsaka skupina bistveno drugače zatira. Sredstva zoper objedače (ogrce, bramorje, gosenice i. dr.) ne učih-' kujejo na sesače in obratno sredstva zoper sesače (uši, stenice i. dr.) pa so brez učinka na objedače. Neumestno bi torej bilo, ko bi hoteli zatirati uši s kakim strupom, ki učinkuje na želodec, ali pa ko bi hoteli pregnati gosenice s tobačnim izvlečkom, ki učinkuje z dotikom in na dihala. Objedače, zlasti one, ki objedajo zelenje vrtnih rastlin kakor so n. pr. gosenice, razni hrošči itd., zelo uspešno zatiramo s strupenimi Škropivi n pr. s Yi—1% nosprasitom. Druge, ki prebivajo v zemlji in ki gredo ila vodo, ugo-nabljamo z zastrupljenim žitom, n. pr. miši e celio zrni, bramorje z zastrupljenim ri-žem, voluharje s strupeno celio pasto. Vsa ta sredstva delujejo na želodec. Žival po-užije, ko objeda, s strupenim sredstvom poškropljeno rastlino, nekoliko strupa in kmalu potem pogine. Seveda je treba pri uporabi teh sredstev velike previdnosti, da ne zastrupimo sebe ali domačih živali.
Za sesače imamo pa drugačna sredstva, ki učinkujejo, že, ako se škodljivca dotak-
nejo, oziroma ako ga s temi sredstvi zmočimo ali poprašimo. Najnavadnejše sredstvo v boju s sesači je tobačni izvleček v 2 do 3% raztopini, zavrelica iz kvasijevih treščic in mazavo milo, ki se uporablja lahko samo zase, ali pa se dodaja v 2—3% raztopini tobačnemu izvlečku in kvasijevi zavrelici. Najpripravnejši je pač tobačni izvleček, ki ga je povsod lahko dobiti.
Imamo pa še nešteto rajnih, zlasti ob-jedačev v zemlji, ki ne gredo na vabo in jim s kakim prej omenjenim sredstvom sploh ni mogoče priti do živega. To so n. pr. ogroi, ličinke vrtne sovke, zeljne muhe, kljunohaj in še razne druge. Tu je pa na mestu samo splošno zatiranje z ukrepi, ki zadenejo vse zajedalce, ki so v zemlji. Stare 6kušnje nas namreč uče, da zanašamo v vrtno zemljo največ škodljivcev z gnojem in 6 kompostom. Gnojni in kompostni kupi so tista legla, kamor odlaga vsakovrstna škodljiva golazen svojo zalego, ker po svojem naravnem nagonu pride po tej poti do potrebne hrane za svoj zarod. Šele v novejšem času se je posrečilo najti primerno sredstvo, ki se z njim v gnoju in v kompostu zatro vsi škodljivci, najsi bodo v jajčecih, v ličinkah ali v dorasli obliki Tako sredstvo je neoljeni apneni dušik, s katerim je treba predelati gnoj, preden z njim gnojimo in prav tako vse tiste organske tvarine, ki so namenijene za kompost.
Kako pa razkužimo hlevski gnoj in kompost z apneniin dušikom? Na jako preprost in cenen način. Slab, slamnat, nedozorel hlevski gnoj posipamo v nepredebelih plasteh z neol jeni m apnenim dušikom tako, da pride na 1 kub. meter (srednji kmečki vozni koš) 3—5 kg te snovi. Najbolje se to opravi, ako nalagamo gnoj v plasteh po 20 do 30 cm debelih in vsako plast potrosimo z apnenim dušikom. Pri tem delu je potrebno, da obenem vsako plast tudi dobro zmočimo in potlačimo. Tako prirejen kup se kmalu močno segreje (do 60° C), kar je posebno važno, ker ta toplina in jedkost apnenega dušika zamorita sleherno živalsko živo .bitje in tudi vse plevelno seme, 2ive osta-
nejo pa važne zemeljske bakterije, ki imajo zaradi razkrajanja apnenega dušika obilo hrane, da lahko hitro presnavljajo organske 6novi v sprstenino.
Še zanimivejši je potek presnavljanja pri napravi komposta. Kar traja sicer skoraj nekaj let, se z apnenim dušikom opravi v 4—5 mesecih. V tem kratkem času dobimo iz razne organske šare, ki jo znašamo iz vrta in drugih gospodarskih obratov, izvrsten gnoj, ki je popolnoma brez vsake škodljive zalege in brez plevela, obilno pa založen 2, najvažnejšimi redilnimi snovmi. Na ta način bi pri vsakem gospodarstvu lahko pripravili najboljši gnoj za vrt, obenem bi ee pa s časom popolnoma iznebili zajedav-cev v zemlji.
Kompost, predelan z neoljenim apnenim dušikom, pripravimo prav tako kakor je bilo prej omenjeno za gnoj. Zdaj čez poletje epravlijaljjno na kup vse, karkoli nima druge uporabe. Zlasti plevel, slama, mah, odpadki iz kuhinje, skednja, kleti itd. — sploh vse, kar je organskega, je primerno za napravo komposta. Konec poletja, ko se je nabralo takih snovi precejšen kup, jih pravilno na-
kopičimo v 20—30 cm debelih plasteh, potem pohodimo in nazadnje potrosimo z neoljenim apnenim dušikom. Tako delajmo plast za plastjo, dokler kup ni čez mete* visok. Čim bolj suha ije tvarina, ki jo kopičimo, tembolj jo moramo zaliti, seveda če dalje časa ni dežja. Prihodnjo pomlad je tak kompost zrel in goden za uporabo v vrtu.
Iz lastne skušnje lahko potrdim, da je povedano do pičice resnično. Minulo poletje sem na ta način pripravil precejšnjo količino raznih vrtnih odpadkov, ki sem jih letos porabil za gnou po vrtnih gredicah in priznati moram, da nisedm opaziii na vsem vrtu niti sledu kakega škodljivca v zemlji. Spodjedena ni bila nobena solata, nobena kapusnica — sploh nobena sadika, medtem ko je bilo sicer polno v zemlji vsakovrstne golazni, ki mi je prizadejala mnogo škode in jeze. Tudi obilno gnojenje s samim apnenim dušikom že močno omeji zajedavce v zemlji.
To umetno gnojilo se dobro obnese tudi proti nadležnim polžem, ako ga potresamo, koder navadno lazijo ponoči. Rastlin pa z apnenim dušikom ne smerno potresati. 1L
Kaj misli zeljnata glava
' Stiska kmečkega stanu je velika, modruje zeljnata glava; tudi meni veleva dolžnost, da pomagam po svojih močeh. Saj sem prava, trda zeljnata glava, ki rastem na njivi, imam steblo (kratek kocen ali štor) in liste; ko pa se preselim v kuhinjo, dajem dišečo, zdravo jed, če me pa gospodar pelje na trg ali pa gospodinja čez zimo ponudi meščankam v manjših množinah, pa prinesem v hišo tudi marsikaikega kovača, ki to je glavna stvar danes, ko ima žito tako nizko ceno. To sem morala povedati takoj, da se predstavim; kajti jaz nimam s tistimi zeljnatimi glavami,, ki rastejo po hišah, hodijo po dveh nogah, nagajajo in razgrajajo, ničesar, prav ničesar skupnega. Moja rodovina, zelje ali kapus, je znan že iz davnih časov. Stari narodi bd brez nje sploh ne bili mogli živeti, tudi stari Egipčani bi ne bili mogli zgraditi svojih krasnih stavb in orjaških piramid, ko bi ne bili pridelovali in uživali zelja in čebule. Isto velja za stare Jude. Stari Grki pa so naravnost opevali našo slavo, trdili, da daje zelje človeku pogum, vedro in prijazno srce in da podeljuje telesu polovico zdravja. Stari Rimljani so poznali že več vrst zelja, rdečega pa še ne in zelje je poznala vsaka družina; stari Katon pa je je-
del zelje surovo, pomočeno v kis. Po njih je tudi prišla moja žiahta v vse dežele, vsi ljudje, izvzemši seveda prav vroče in izredno mrzle kraje, pridelujejo, še raije pa uživajo zelje, pa naj prihaja na mizo tenko nastrgano (narezano, ribano) v surovem stanju kot salata ali pa kot kislo zelje ali pa kuhano (kot kislo ali pa kot presno ali posiljeno zelje). Mnogi cenijo prešičevo gnjat s kislim zeljem; fini ljudje, to je taki, ki so podedovali mnogo denarja pa jedo narezano zelje z oljem, kisom, poprom in kaparami pomešano, obloženo s sardelami kot — fino sala to. — Kar pa zadeva moje pridelovanje, meni zeljnata glava, to ni ravno igračka za lene ljudi. Vi slovenski gospodarji in gospodinje, me posajate najraje zdaj-le v maju ali juniju. V velikih množinah so me sadili včasih zlasti Posavci okoli Ljubljane ter izvažali za lepe denarje v Trst, pa tudi preko morja v Alekeandrijo ia druge kraje. Lep spomin, a zame otožen. Glede zemlje nisem posebno izbirčna, vendar mi pa še najbolj ugaja glinasti pesek ali peščena glina; splošno si želim srednje težko zemljo, v nji pa čim več črne prsti. Tudi barjanski kmetje se ne pritožujejo nad menoj. Rada imam bolj hladne in vlažne
Kraje, pa Se je lega tudi nekoliko višja in mrzla v suhih in vročih krajih pa me boli glava, da mi ni obstati. — Če hočeš gospodar meni in sebi dobro, preorj.i zemljo za zelnik že jeseni in jo pusti čez zimo v surovih brazdah. Tudi gnoj lahko podorješ jeseni ali pa napelješ čez zimo, spomladi pa podorješ. Zelo povšeči mi je gnoj iz greznic, kakor tudi konjski gnoj in gnojnica. Ne prenese vsaka rastlina svežega gnoja, jaz ga pa in nekatere moje tovarišice. —
»Pomni, prijatelj, da potrebujem, kakor sem sicer preprosta stvar, vendarle veliko dušika, foslorne kisline in kald-j a. Toda vsa gnojila naj pridejo ob pravem času, dovolj zgodaj v zemljo, da se raztope in postanejo tako zame užitne; če bi namreč navozil tudi vagone gnoja na njivo, pa bi gnoj ne bil raztopljen v vlagii, bi ne koristil prav nič, ne meni, ne kaki drugi rastlini. Zemlja za moj želodec mora biti topla, vlažna, rahla in zračna, da morejo prodirali korenine globoko in najti vsepovsodi že gori imenovane iri glavne hranilne prvine: dušik, fosforno kislino in kalij raztopljene v vodi. Črnica, apno, zrak in svetloba delajo zemljo go-rko. Če so marsikje glave mojih sestra kvečjemu tako velike kot glavice domačega kunca, pripiši krivdo le sebi. Gospodar, pa tudi gospodinja, ki obdela njivo ob pravem času, jo pravilno pognoji, globoko preonje, skrbno zatira razne škodljivce in plevel, dobiva vedno le velike, trdne zeljnate glave, zato sem jima porok jaz sama — zeljnata glava. Če nimaš hlevskega gnoja, ti priporočam izmed umetnih gnojil: za 1 hektar zemlje 200 kg čilskega solitra, 300 kg superfosfata in 200 kg žveplenokis-lega kalija; še bolje in ceneje pa utegneš izhajati, ako daš svojo zemljo preiskati (analizirati), da veš katerih sestavin ji zlasti primanjkuje in potem nadomestiš primanjkljaj z domačim gnojilom nitrofoska-lom, ki ga izdeluje tvornaca v Rušah v 3 različicah: I., II., III. To gnojilo vsebuje poleg dušika, fosforja in kalija tudi apno in je za večino naših zemlja najbolj prikladno.
Če hočeš imeti z našimi glavami veliko veselja, ne plaši se obilnega in skrbnega dela. Našo ziibelj je treba večkrat okopati in nazadnje še prisuti. Če nastopi suša, ti priporočam, da na večer pridno zalivaj. Po-savoi so včasih cele noči porabili za to dobro delo nad nami, zeljnatimi glavami in — ni jim bilo žal. Ob deževnem vremenu pa nam privošči gnojnice, posebno če je bila zemlja preje bolj na skopo pognojena. Prvič nas okoplji kmalu po saditvi, kakor hitro
6e napravi skorja vrh zemlje, pozneje pa, kadar ti pokaže oko, da je to potrebno. Pri zadnjem skopavanju nas tudi oeuj, seveda ne s čevljem, ampak s prstjo s pomočjo motike! Oj motika, ta moja prijateljica, kako jo priporočam tudi tebi, gospodar, da se sprijazniš z m jo! Tudi druge okooavine postanejo lepe in velike le po motiki. —
»Rekla sem in te prosila, da me varuj tudi mrčesa. Zato ti priporočam, da na vso moč varuješ in puščaš pri miru ljubeznivo, nežmo, dobro mojo znanko krastačo, kajti veliko mrčesa uniči na našem zeljniku. Nekateri priporočajo, da posadiš na vsakih 6 do 8 metrov po eno konopljo, ki naj odganja hudobne metulje. Važno je, da naa posadiš lepo v vrste in toliko vsaksebi, da sonce neovirano preseva naše vrste. Med škodljivci naj ti zapišem v črno knjigo zlasti te-le: dokler sem še mlada, rekla bi »otrok« mi silno nagajajo bolhe, ko pa nekoliko odrastem mi ne dajo miru tisti pisani škratci, pravi »šoštarji« so to, ki ne poznajo nobene manire do mladih, devčet; celo uši se me lotevajo, kakor cigančkov v hosti. Huda nam prede, kadar pridejo v gosti gosenice kapueovega belina, ki nam obžirajo meso kakor gobavost pri človeku, nič boljše pa niso gosenice kapusove sovke, ki jiim po pravici pravijo more, ker nam delajo tako veliko škodo, ko že liste zade-lavamo; te gosenice niso dlakave, ampak gole, barve pa so zelene ali pa rjave. Celo naših korenin ne puščajo nekateri nepridipravi pri miru; tak je n. pr. hrošč rilčkar kljunotaj, čegar ličinka napravlja na naših koreninah šiškam podobne izrastke, v katerih udobno žive ličinke, me pa pri tem bolehamo in hiramo. Naše korenine razjeda tudi ličinka zeljne mušice. Edina operacija, ki pomaga protii tema škodljivcema je pač ta, da take sadike izruješ iz zemlje in sežgeš.
Slavna je naša družina, zato je razširjena po zemlji v mnogih zvrsteh. Med zgodnjimi vrstami ti ponujajo trgovci seme sledečih sort: bi deri šk o zelje, srednje veliko, okroglo, zelo fino s tankimi rebroi; e r f u r t-s k o nizko, belo; kopenhaško, fino tržno blago; ivanjsko, zelo zgodnje; enk-huizenska slava, zelo veliko in priljubljeno.
Izmed kasnih sort pa poskušaj te-le: varaždinsko, zelo trdo zimsko zelje; brunšviško, magdeburško, grški centnar ploščato okrogel in posebno izvrsten za kisanje. Zanimala te bo morebiti sorta, ki ji pravijo »advent«; to zvrst
sejejo v avgustu ali v začetku septembra na gredice na prostem, kasneje presade sadike na dobro pripravljeno gredo v razdalji 5 cm. Sredi oktobra pa ponovno presajajo, a zdaj na stalno mesto. V začetku junija napravi že glave, katere vam bodo meščani odkupili z velikim veseljem. Ce je imenujem nazadnje, pa zato še nikakor ni najslabše; to je sloveče ljubljansko zelje, ki napravlija orjaške, trde glave; na vso moč je trpežno in se drži vso zimo. Slovi kot najboljše tudi za kisanje. Med rdeče barvanimi sestričnami pa veljajo kot izvrstne sorte: najbolj zgodnja, okrogla, temnordeča vrsta Haco, ki tekmuje tudi
glede izdatnosti in velikosti glave s kasnejšimi vrstami; rana vrsta je tudi fino er; f u r t s k o rdeče zelje, bolj majhno, krvavo? rdeče; srednje rano je berlinsko temuo-rdeče zelje; bolj kasno pa je rano in priljubljeno liolandsko zimsko, temnordeče barve. Priporočam pa vam gospodinjam tudi ohrovt, navadno, kakor tudi kodrasti in glavičasti (rožnati), karfijole in vrha-ne kolerabce. Uredite si vendar, gospodinje, ličen zelenjadni vrl! Postregle boste lahko domačinom z veliko raznovrstnostjo pri kosilu in večerji — in razlika mikal — ze-lenjadarstvo pa vam bo prineslo tudi n\ar-sikak stotak v hišo.	°vfr.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Naši mali
ANCA ''
Ančo vam moram posebe] predstaviti. 'Ali prav za prav ne Ančko, ampak njenih pet bratov. Saj so le-ti za Ančo vir vsega njenega boja, njenega trpljenja, njenih solza in njenih molitev. Najstarejši Stanko se že tretje leto uči ključavničarstva. Pred tem ima Ančka še najbolj mir. Drugi je Francek in hodi v drugo gimnazijo, tretji Marjan se obeša po klopeh v prvi gimnaziji, četrti Jakec in peti Markec pa še po ljudski šoli učiteljem nagajata. Ta zadnja dva Anci še najbolj grenita življenje, ki ji sredi med takimi hrusti zares ni z rožicami postlano. Koliko norčevanja, koliko pretepov, koliko zasmehovanja mora revica dan za dnem prestajati! In če se kdaj, kadar je mera trpljenja le prehuda, potoži očetu ali materi, pa je že ogenj v strehi.	.
Tako so bili fantje nekega dne prepolni mladostne sile in objestnosti in so se spravili nad svoje učitelje in profesorje. Vse so oponašali: kako »majka« hodi, kako »Sabi« usta zavija, kadar sprašuje, kako »pasa« grdo gleda, kadar se po hodniku sprehaja. Vsak učitelj in vsak profesor je imel svoj pridevek, vsak je imel svojo malo napako, ki je služila za tarčo mladim objestnezem. Anča jih je gledala in se na tihem muzala, glasno se ni upala. Pa jo zagleda Francek, nemarnež, in se začne še iz njene uciteljice, sestre Notburge norčevati. Saj Francek sestre Notburge še nikoli videl ni, pa kaj zato? Postavil se je na mizo, zavijal oči, kakor bi Ančina učiteljica molila in s karajočim obrazom dvignil prst in grozil nevidnim
deklicam okoli sebe. To je bilo Anči preveč. Svojo učiteljico je imela zares rada in v dno duše jo je užalilo, da se upa kdo celo iz nje norčevati. Izbruhnila je v krčevit jok. Tako silen je bil ta jok, da je privabil v sobo celo mamo, ki je zunaj v kuhinji pripravljala večerjo. Nastalo je spraševanje, fantje so molčali, Anča pa ni mogla molčati. Preveč žalosti je bilo v njenem mladem srčecu. Kar izbruhnilo je iz nje, da je vse povedala, kako so se fantje iz svojih učiteljev norčevali. »In pomisli«, je rekla^ nazadnje, »še sestro Notburgo so oponašali«. No mami se je zdelo, da takili mladi nepri- : dipravi nimajo pravice svoje učiteljice za pavlihe imeti. Nastala je nevihta, grmelo je. vmes tudi treskalo in po vsakem tresku se je zabliskalo zdaj v eni zdaj v drugi fantovi glavi. Tako je dobila Anča zadoščenje za žalitev njene učiteljice.
Ampak tega zadoščenja 6e Anča ni mogla dolgo veseliti. Fantje so dognali, da ne marajo sestre, ki tožari in so sklenili, da Anče poslej zanje več ni. Nihče je ni več pogledal, nihče ni govoril z njo; kakor bi bila prazen zrak in še manj, tako so hodili mimo nje. Anča je bila prvi dan vesela, je imela vsaij nekaj časa mir pred njimi. Ampak drugi dan ji je postalo že nerodno. Dolčas ji je bilo, ker je nihče ni več suval, se nihče več lovil z njo. Opoldne ie pri kosilu ponudila Jakcu svoj del sladice, ki jo je dobila pri kosilu, Jakec pa se zato še zmenil ni. Zdaj 'je Anča vedela, da je stvar silno resna in neznosna žalost ji je napolnila mlado srčece. Bila je izobčena in nobene poti ni vedela, ki bi peljala do src , njenih bralov. Žalostno je povešala glavo
In vsa mamina prijaznost je ni mogla razveseliti.
Četrti dan pa je vendar prišla rešitev. Anča je šla sama iz šole domov, pa se pri-pod,i mimo sosedov Dolfe in začne Anči nagajati: Anča, tanča, gnila pomaranča!« Takrat pa je prišel za njima ravno Francek in kakor petelin se je spravil nad Dolieta: »Kaj, ti boš našo Ančo zmerjal!« In je padalo po njem, da je Dolfe pri priči pete pokazal; še jezika ni utegnil stegniti, že je izginil v domačo hišo. Francek pa je viteško popeljal Ančo domov kot ponosen zmagovalec. Tako je bilo prijateljstvo zopet sklenjeno, samo Anča je morala obljubiti, da ne bo več tožarila. Seveda je Anča obljubila vse, kar so viteški bratje hoteli in je svojo obljubo tudi držala — do prve prilike.
Tako potekajo Anči dnevi med njenimi brati, Veliko trpljenja ji povzročajo, pa vendar jih ima rada in brez njih skoraj ne bi mogla več živeti. V trdi šoii je, nič ni raznežena in najbrže se bo lahko prebila skozi življenje in bo samostojna. Njen dom ji nudi vse, kar ji je za dobro vzgojo potrebno: Mati jo raznežuje, oče govori včasih strogo besedo z njo, teta jo dan za dnem zalaga s koristnimi nauki, bratje pa skrbijo, da je utrjena in da lahko marsikaj prenese, in da se tudi raznih malih zvijač ne brani, kadar se ji gre za to, da si v težkem življenjskem boju izvojuje svoje pravice. Zares, kje bi mogla najti boljšo življenjsko šolo? Kljub vsej nemarnosti in prešernosti so ti bratje vendarle velik blagoslov za našo Ančo. Veliiko boljšo vzgojo ima, kot kakšna deklica edinka, ki jo vse samo boža in neguje, nikogar pa nima, ki bi jo utrjeval in pripravljal na to, da bo tudi težave in nevšečnosti lahko prenesla v življenju. In teh nikomur ne manjka. Pa se je lažje utrditi, dokler je človek še mlad, kot pa pozneje, ko je že dorasel.
KUHINJA
Por zabeljen. Por osnažim, operem, zrežem na rezine in skuham v slanem kropu. Kuhan por obcedim, ga poparim s kropom, denem na krožnik ali v skledo ter zabelim z v suhem maslu zarumenjenimi drobtinicami. Porova prikuha je priporočljiva posebno zato, ker zelo ugodno vpliva na redno prebavo.
Juha iz redkvic. Za vsako osebo pripravim po 4 redkvice. Osnažene in oprane skuham do mehkega. Ko so zmehčane, zrelem glavice na tanke rezine, ?elenye pa prav
na drobno sesekljam. Zelence in zrezane glavice denem na 6vetlorumeno prežganje, ko sem ga napravila iz masti ali iz surovega masla s pridatkom sesekljanega zele-iega petešilja. Ko se jed malo popraži, jo zalijem i zelenjavino juho ali z juho od kosti. Ko nekaj časa vre, osolini, popopram in vlijem vanja stepeno jajce ter odišavim s ščepom popra.
Por kot prikuha. Por osnažim, operem in zrežem za prst debele rezine. Potem ga pristavim na vrelo osoljeno vodo in kuham 10—15 minut. Kuhanega denem na bledo-rumeno prežganje, ki sem ga napravila iz masti ali iz surovega masla ter polovico drobtin in polovico moke. Ko se por malo popraži, ga zaliiem z juho, kroinpirjevko ali s kropom v toliko, da je pokrit. Nazadnje zboljšam por z rumenjakom in z žlico kisle smetane. Na mizo denem por s pire krompirjem kot prikuho k mesu.
Majaronovo meso. Kake tri četrt kilograma govejega mesa zrežem na kose, operem in denem na masti ali surovem maslu za-rumenelo čebulo. Za 5 dkg masti rabini % kg čebule. Meso pražim pokrito toliko časa, da se zmehča. Zmehčano meso potresem z moko. Ko moka zarumeni, zalijem meso, oso-lim in potresem s pestjo prav na drobno sesekljanega zelenega majarona. Kadar ni zelenega, zadostuje 6uh zdrobljen majaron. Nazadnje zboljšam jed s pridatkom kisi® 6metane. Majaronovemu mesu dodam široke rezance ali polento ali testenine.
Čajne rezine. Testo za čajne rezine napravim iz 14 dkg moke, 14 dkg surovega masla, 7 dkg sladkorja, 7 dkg mandeljev, lešnikov ali orehov, enega jajca in ščepa cimeta. V moki zdrobim z dlanmi surovo maslo, pridenem zmlete mandelje. 1 celo jajce, sladkor in ščep cimeta. Testo snetem toliko časa, da nastane gladko voljno testo. Ko testo malo počije, ga razvaljam za nožev rob na debelo ter zrežem na 10 cm široke proge, ki jim napravim rob iz testa s tem, da oba podolgasta kosa ob robeh Ja-pognem. Te kose pokladam na posamezno z moko potreseno pekačo in denem v pečico. Ko je testo napol pečeno, ga vzamem iz pečice, pomažem z marmelado in površino obložim z mandeljevo kremo in dam nazaj v pečico, da se do dobrega speče,
Mandeljeva krema. 6 beljakov stepem v trd sneg. Potem polagoma pomešavam 20 dkg sladkorja in stepam nad parq, da se zmes zgosti. Potem primešam še 7 dkg zmletih, neolupljenih mandeljev. Shlajene kos« zrežem na rezine,
DOMAČA LEKARNA
Za krvomočo vsled vnetja ledvic: Vži-vaj na dan večkrat po žlici kutinovega soka in pij toplo mleko, pravkar pomolženo. Za krvomočo vsled kamna ali škorbuta uživaj po štiri sladke pomaranče na dan in če ni sladkih pomaranč si napravi pijačo: 16 gr limoninega soka, 2 gr oranži-nega izvlečka, 6 gr oranžinega sirupa in pol litra tople vode. Vživaj po 3 žlice na dan. Ali zmešaj 3 žlice slada z pol litrom tople vode in primešaj par žlic dobrega rdečega vina.
S starim salom se drgni po prsih, če imaš slaba pljuča. Na bolno grlo si navezi kos sala, dokler ne mine bolečina. Staro salo, bluščevo korenino in gabezavo, je stolkel do mehke maže in navezal na zlomljene kosti nekdanji borovniški padar in pripovedujejo, da so se kosti zelo lepo in hitro celile.
Božjo strašivoo ali molovo rožo (Gna-phalium) hvalijo, da pomaga za grižo in kapavico. Navadno kuhajo pest listov na vodo in vino (vsakega polovico) in vživajo večkrat par žlic te pijače. Treba se je tudi kopati in umivati v izkuhi te zeli.
Trobentico nastavi na dobrem žganju in pusti 19 dni na soncu. Potem odlij žganje, deni na liter odlitka četrt kandisa, pusti 8 dni, potem vživaj po šiljcu. Dene dobro duševno delujočim in opešanim starčkom. Trobentic si nasuši za kašelj in za zaslu-zauo grlo in prsa, opari žlico suhega cvet-
ja z četrt litrom kropa, zmešaj odlitek s medom, pa imaš izborno pijačo za bolne in zdrave. Nekaj trobentičnih cvetov da juhi okus.
Božje drevce nam daje domače zdravilo za kamen, zlatenico, vodenico in zapeko. Za prvi tri bolezni pijejo na kmetih pre-vretek listov. Za zapeko so v navadi jagode 8 gramov na četrt litra kropa. Se izpije polovico zvečer, polovico zjutraj. Na zvi-njene ude, na bule in grče devajo kuhano bodičevo korenino. Prevretek pomaga tudi za ščipanje, kašelj in bodeč. Prevretek listov je tudi zdrav in cenen nadomestek dragega ruskega čaja. Samo premočan ne sme biti, ker bi povzročil bruhanje.
»Meta« ali »Paragvajski čaj« ali »Black-drink«, ki ga dobivamo iz Amerike, je listje amerikanskega božjega drevesca in učinkuje kakor listje našega domačega.
Ricinovo olje hladi vnela čreva, zmanjšuje vročino, čisti in zdravi. Primorci in Italijani vživajo olje, če so zaprti in tudi če imajo grižo — ker potolaži olje razbo-ljena čreva in odvede pekočo žlemo. Stari Tržačani so imeli navado, da so jemali vsak mesec enkrat ricinovo olje, da jim odvede nabrano gmoto in obvaruje bolezni. Ricinovo olje vzemi, kadar bi ti lahko škodilo grenko ali slabo čistilo. Dve žlici olja zmešaj s črno kavo in izpij hitro. Vzameš lahko na rumenjaku ali na juhi ali z limono. Ko si zaužil, si obdrgni usta s kruhom. Italijani uživajo to olje tudi, če jih kuha vročina, da se prepreči tako ali saj olajša bolezen.
gospodarske vesti
ŽIVINA
Brežice. Sporočajo, da je imela živina v zadnjem času v Brežicah in okolici sledeče cene: Voli I. vrste 5 din II. vrste 4.50, III. vrste 3.50; telice 1. vrste 5, II. vrste 4, III. vrste 3; krave I. vrste 4, II. vrste 3, III. vrste 2; teleta I. vrste 5.50, II. vrste 4.50; prašiči špeharji 8.50, pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 10, telečje 12, svinjske 5 din za 1 kg.
Maribor. V ma(jiu so se gibale cene goveje živine in prašičev tako: voli I. vrste 5, II. vrste 4, III. vrste 3.50; telice I. vrste 4', II. vrste 3.50. III. vrste 3; krave I. vrste 3.50, II. vrste 3, III. vrste 2.50; teleta I. vrste 6, II. vrste 4.50; prašiči špeharji 6—8, pršutarji 6—7.50 din za 1 kg žive teže. Na svinjskem sejmu dne 26. maja so plačevali prašiče takole: 5—6 tednov stare komad 100—120 din, 7—9 tednov 130—145, 3—4
mesece 210—290. 5—7 mesecev 320—480, 8 do 10 mesecev 480—525, 1 leto 730—990 din komad.
Črnomelj. Konec maja beležijo sledeče cene živine in prašičev: voli I. vrste 5 do 5.50, II. vrste 4—4.50, III. vrste 3.25—3.50; telice I. vrste 4—4.50, II. vrste 3.50—4; krave I. vrs-te 4—4.50, II. vrste 3.50—4, III. vrste 3; teleta I. vrste 6—6.50, 11. vrste 5.50 do 6; prašiči špeharji 8—8.50, pršutarji 7 do 7.50 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 9 do 10, telečje 14.50 do 15, za 1 kg.
Slovenji Gradec. Konec maja je imela živina te cene: voli 1. vrste 5, II. vrste 4, III. vrste 3; telice I. vrste 5, II. vrste 4, III. vrste 3; krave I. vrste 4, II. vrste 3, III. vrste 2; teleta I. vrste 7, II. vrste 6; prašiči pršutarji 7 din za 1 kg žive žive teže.
Slov. Konjice. Zadnji čas je imela v Konjicah in okolici živina sledeče cene: voli II. vrste 4.50, III. vrste 4; telice II. vrste
4.50, III. vrste 3—4; krave II. vrste 4.25, III. vrste 3.50, teleta I. vrste 5, II. vrste 4.50; prašiči Špeharji 9, pršutarji 8 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 8, telečje 10, 6vinjske 0 din za 1 kg.
Dravograd. Cene živine so se gibale v zadnjem čaou takole: voli I. vrste 4.50, II. vrste 4, III. vrste 3.50; telice I. vrsle 4.50, II. vrste 4, III. vrste 3.50; krave I. vrste 4, II. vrste 3.50, III. vrste 3; teleta I. vrste 6, II. vrste 5.50; prašiči špeharji 9—10, pršutarji 8—9 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 10, telečje 11, svinjske 6 din za 1 kg.
Ptuj. Za konec maja poročajo te cene živine: voli I. vrste 4.50, II. vrste 4, III. vrste 3.75; telice I. vrste 4.50, II. vrste 4, III. vrste 3.50; krave I. vrste 4, II. vrste 3, III. vrste 2; teleta I. vrste 6; prašiči pršutarji 7 do 7.50 din za 1 kg žive teže. Na svinjskem sejmu dne 24. maja so plačevali prašiče takole: pršutarji 7—7.50, plemenske svinje 6.75—7.50 za 1 kg žive teže Mladi prašički od 6—12 tednov 90—170 din komad.
CENE
Brežice. Pšenica 100 kg 150 din, ječmen 140, rž 150, oves 170, koruza 120, fižol 200, krompir 90, lueerna 80, seno 65, slama 30 din za 100 kg. Vino kvalitetno pri vinogradnikih liter 17 din, navadno vino pri vinogradnikih 5 din. .
Črnomelj. Pšenica 100 kg 175, ječmen 155 do 160, rž 165, oves 160 do 180, koruza 130, fižol 250 do 300, krompir 90 do 100, seno 70 do 100, slama 30 do 35 din. Vino navadno mešano pri vinogradnikih 4.50 do 5 din, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 6 do 6.50 din za 1 liter.
Maribor. Pšenica 1 kg 1.75, ječmen 1.50, rž 1.75, oves 1.25, koruza 1.50 fižol 3, krompir 0.60, seno 0.60, slama 0.30. Vino kvalitetno do 8 din (pri vinogradnikih), navadno mešano 4 do 5 din za 1 liter.
Konjice. Pšenica 1 kg 2.30 din, ječmen 2.25, rž 2.25, oves 2, koruza 1.75, fižol 2.50, krompir 0.80, lueerna 0.60, seno 0.40 do 0.50, slama 0.30 din. Vino navadno mešano pri vinogradnikih 3.50 do 4.50 din, sortirano vino 5 do 7 din za 1 liter.
Konjice. Pšenica 1 kg 2.30 din, ječmen 2.25, rž 2.25, oves 2. koruza 1.75, fižol 2.50, krompir 0.80, lueerna 0.60, seno 0.40 do 0.50, slama 0.30 din.
Dravograd. Pšenica 100 kg 250 din, ječmen 200, rž 200, oves 175, koruza 150, fižol 250, krompir 100, lueerna 70, seno 50, Slama 40 din.
Ptuj. Pšenica 100 kg 175 din, rž 165, oves 200, koruza 125, krompir 90 do 100, fižol 275, seno 50 do 75, slama 25 do 30 din za 100 kg. Vino novo iz navadnih vrst grozdja 4..25 din, novo iz kvalitetnih vrst grozdja 8 din za 1 liter.
LJUBLJANSKI TRG
Žito. Pšenica 1 kg 1.90 do 2.10 din, rž 1.95 do 2, ječmen 1.95 do 2.20, oves 1.95 do 2.30, proso 2.10 do 2.20, koruza 1.40 do 1.85, fižol ribniiean 2.20, prepeličar 3.60, grah 6.40, leča 4 do 7 din za 1 kg.
Perutnina. Piščanec komad 18 do 22 din, zaklan 1 kg 25 din; kokoš komad 24 do 32 din, zaklana 1 kg 22 din; petelin komad 25 do 28 din, raca komad 18 do 32 din, zaklana 1 kg 22 din, gos komad 45 do 55 din, zaklana 1 kg 20 din; golob komad 3 do 5 din, domač zajec komad 10 do 16 din, pu-lardi komad 35 do 45 din, kapuni komad 40 do 75 din.
Zelenjava. Glavnata solata 1 kg 6 din, ajserica 4 din, zgodnje zelje (dalmatinsko) 4 din, kislo zelje 1.50 do 2, ohrovt (dalm.) 4, šparglji 10 do 16, kolerabice 8 do 12 din, kolerabe 3 din, špinača 5, paradižnik 24, kumare 10, bučke (ital.) 24, grah v stročju domač 2 do 4 din, luščen grah 1 liter 6 din, konoplja 1 kg 5 din, laneno seme 6, luščen fižol 3 do 4, čebula 5, por 2, češenj 10, novi krompir 4 din, stari krompir 0.75, repa 0.50, kisla repa 1.50, korenje 3, peteršilj 3, rdeča pesa 2 din za 1 kg.
SEJMI
SEJMI do 18. junija.
12. 6.: živ. in kram. Litija, živ. Vinica pri Črnomlju, živ. in kram. Gor. Planina na Kalu, živ. Lesce, živ. in kram. Stari trg pri Črnomlju, Tinsko (?), živ. i:n kram. Nova cerkev, svinj. Središče, živ. in kram. Dobrovnik v Slov. Krajini, živ. in kram Turnišče. — 13. 6.: živ. in kram. Zi.ri, živ. in kram. Kamnik, Trebnje, Zdenska vas pri sv. Antonu, Žiri, komj. in gov. Maribor, krav., gov. in svinj. Brežice, živ. in kram. Kozje, živ. Mala nedelja, živ. in kram. Št. Janž pri Dravogradu, Žalec, živ. Zigarski vrh nad Sevnico, svinj. Dol. Lendava. — 14. 6,: svinj. Celje, Ptuj, Trbovlje. — 15. 6.: živ. in kram. Dob pri Kamniku, Kočevje, št. Vid £>ri Stični, Dravograd, Mozirje, Planina pri Šmarju pri Jelšah, živila in prašiči Trbovlje, svinj. Turnišče. — 16. 6.: živ. in kram. Begunje pri Logatcu, Dol. Lendava, Prose-njakovei. — 17. 6.: gov., sviw. in kram. Mokronog, živ. in kram. Poljčane, svin,. Brežice, Celje, Trbovlje, živ. in kram. Sv. Vid pri Grobelnem,
PRAVNI NASVETI
Oče i devetimi otroki. R. A. B. — Oproščeni 9te plačevanja neposrednega davka, ker iinate devet otrok. Nalagajo vam pa razne občinske in banovinske doklade, ter doklade za cerkev in šolo. Vprašate, ali ste dolžni plačevati doklade, ko je napisano v oprostilnem listu iz leta 1930., da ste oproščeni tudi vseh doklad. ki se odmerjajo na neposredne davke. — Leta 1934. se je spremenil zakon o davčni oprostitvi oseb z devetimi in več otroki. Te osebe so oproščene neposrednih davkov, niso pa oproščene tudi samoupravnih doklad. Po prejšnjih predpisih je veljala oprostitev tudi glede samoupravnih doklad. Nadaljna omejitev, ki jo je zakon iz leta 1934 uvedel, je, da vsota davkov v vseh davčnih oblikah ne sme prekoračiti 500 din. Ce davki prekoračijo 500 din, zavezanec ni oproščen.
Vloga v hranilnici. A. G. M — Ako se je hranilnica okoristila ■ s predpisi o zaščiti, vam je dolžna vlogo izplačevati le od ministrstva odobrenem izplačilnem načrtu. Ce pa hranilnica ni zaščitena, vam mora izplačati vlogo po pravilni odpovedi, drugače pa jo lahko tožite.
Prispevek za povečanje rezervoarja. R. Z. J. — Vodovodni odbor je sklenil povečati rezervoar in je naložil hišnim posetni-kom plačilo prispevkov. Nekateri posestniki pa hočejo zvaliti to breme na 6voje najemnike. Vprašate, ali so upravičeni zahtevati, od najemnikov plačilo prispevkov. — Najemniki eo dolžni plačati hišnemu lastniku tisto, kar so se dogovorili ob sklenitvi najemne pogodbe. Če gospodar zahteva več, mu najemnik ni dolžan plačati. Seveda mu gospodar lahko stanovanje odpove, to stori pa tudi lahko najemnik, ne da bi moral imeti eden ali drugi kakšen razlog za odpoved. Stanovanjske zaščite ni več, zato more gospodar prosto razpolagata s svojim stanovanjem.
Izgubljena pravda zaradi zakupa posestva. I. S. L. P. — Izgubili ste pravdo, ker so po vašem prepričanju priče po krivem izpovedale To pravdo boste mogli obnoviti le tedaj, če bi bile te priče zaradi svoje iz-povedbe obsojene zaradi krivega pričevama. Ker je zakupna pogodba prenehala, ko sta se lastnika vrnila, vam morata sorazmerni del že plačane zakupnine vrniti.
Odpravnina. I. S. Sv. P. — Prošnjo za odpravnino namesto stalne rente lahko ponovite.
Na sporni meji posekana smreka, i*. A.
G. — Ker je že od leta 1904 vaša me.;a v gozdu sporna, ko ni bilo mejnikov, morate sedaj najpreje določiti pravo mejo in ee bo potem pokazalo, na čigavem svetu je bila posekana smreka. Ce sta mejaša sporazumna, lahko. sama določita mejo. Občinski
ogled proti voljii enega mejaša ne more določiti veljavne in obvezne meje, To more storiti le sodišče na predlog ene ali druge stranke in trpi vsaka stranka svoje stroške postopanja.
Češko državljanstvo. T. S. L. P. — Ker ste rodom Ceh in bili pristojni v bivši češkoslovaški državi, je tudi vaša že.ia Slovenka zaradi poroke z vami postala Češkoslovaška državljanka in to st. tudi vaši zakonski otroci. Sedaj ste pač vsi nemški državljani. Za jugoslovansko državljanstvo morate prositi, avtomatično ga niste mogli pridobiti.	.
Ogrožen mlin. K. A. P. A. — Ce se zvali od razvaline v bregu od časa do časa kamen in dela vašemu mlinu škodo, imate pravico za vsako napravljeno škodo posebej zahtevati odškodnino. Pravico imate tudi zahtevati od lastnika, da svoje zidovjejako zavaruje, da se bo preprečila vsaka poškodba v bodoče.
Dota. B. K. — Hčerka državnega upokojenca se je poročila in vpraša, ali in kako bi dobila doto od staršev, ki ji niso nič dali. Kam naj se obrne. — Postava predpisuje, da sme nevesta, ki nima lastne imovine, zahtevati, da ji dajo primerno doto starši: če teh ni več — ali nimajo sredstev, pa stari starši, in sicer v prvi vrsti očetovi starši; če pa tudi ti ne morejo, materini starši. Ako se starši branijo dati doto in trdijo, da je ne morejo dati, ee hčerka lahko obrne na sodišče e prošnjo, da preišče okol-nosti o imovinskem stanju staršev in potem določi primerno doto, ali pa oprosti etarse od plačila dote.
Pravice posestnikove hčerke. K. L. — Posestnikova hčerka iz prvega zakona bi rada zvedela, kakšno pravico ima do očetove zapuščine in kdaj lahko zahteva delež iz posestva, ali še za časa življenja ali pa šele po očetovi smrti? — Ako bi se hčerka omožila, bi takoj lahko zahtevala primerno doto. Drugače bo pa šele ,k> očetovi smrti dobila pravico do dednega deleža. Če bi oce sam ničesar ne zapustil ali pa premalo, bo imela pravico do dolžnega deleža, ki znaša polovico onega, kar bi ji pripadalo po zakonu, ako bi oče umri brez testamenta.
Žalitev. A. K. — Soseda vas je žalila in vaši sestri razne stvari očitala, nakar ste ji vi odgovorila, da setra ni takšna in takšna. Sedaj vas pa je soseda tožila, češ da ste jo žalili', ker da so očitki leteli na njo. Vprašate, ali bo kaj opravila, pri sodišču in ali bi vi lahko dokazali, da je storila tisto dejanje, o katerem ste rekli, da ga vaša sestra ni storila? — Kaj bo soseda opravila pri sodišču, se bo videlo šele pri razpravi, ko bo sodišče zaslišalo priče, vas in tožiteljico. Dejanja, ki ga omenjate v pismu, ji ne boste mogli tako lahko dokazati, ker ona naij-brže ni bila kaznovana zaradi tistega dejanja, ki ga ji podtikate, da ga je storila. >