Lani najvišja povprečna mfladja ^ po letu 2008 ^ LI wM ~ Goriški pesjak še ni dograjen, a z njim že zdaj niso zadovoljni V Gorici se sprašujejo, čigave so Alpe Primorski Nevarna zveza inflacije in recesije Vlasta Bernard Italija drsi v recesijo in pričakovali bi, da se bo z poje-njanjem gospodarske rasti ohlajala tudi inflacija. Pa se dogaja ravno nasprotno, saj je bila lani povprečna letna inflacijska stopnja najvišja po letu 2008. Nevarna zmes, t.i. stagf-lacija, ki ne obeta nič dobrega. Glede na znaten padec osebne porabe in tudi kupne moči prebivalstva, bi po ekonomskem zakonu soodvisnosti ponudbe in povpraševanja pričakovali, da se bodo cene vsaj ustalile, če ne celo znižale. Pa se zaradi strogih vladnih varčevalnih ukrepov in navijanja lokalnih davkov dogaja, da nesorazmerno rastejo predvsem cene motornih goriv, tarif za javne storitve in za energijo. Zrasle so tudi cene prehrane in drugih življenjskih potrebščin, a so ostale v okviru fizioloških gibanj. Na robu recesije se sicer nahaja celotno območje evra, vendar se je tam decembra inflacija ustavila pri 2,8 odstotka, v Italiji pa je bila za pol odstotka višja. Anomalija, s katero se bo morala spoprijeti Mon-tijeva vlada, če ne želi, da se bo z napovedanim novim zvišanjem stopenj davka na dodano vrednost inflacija povzpela na povsem nesprejemljivo in predvsem z gospodarsko recesijo nezdružljivo raven. Treba bo torej najti način za zasuk rastočega inflacijskega trenda in za oživitev gospodarske rasti, kajti v nasprotnem primeru bo leto 2012 še slabše od res nesrečnega leta 2011. Pa ne zato, ker bo prestopno ... SLOVENIJA Usklajevanja o koaliciji še brez dogovora LJUBLJANA - Koalicijski pogovori predstavnikov strank so včeraj potekali v različnih sestavah in na obeh straneh političnega prostora. Zjutraj so se sestali Lista Virant, SLS in NSi, popoldne pa se je z njimi dobila še SDS. Zvečer so potekala usklajevanja Pozitivne Slovenije, SD in Liste Virant. Kljub številnim srečanjem pa konkretnih rezultatov še ni. Zato ni nič čudnega, če predsednik države Danilo Türk poziva politike, naj preidejo od besed k dogovorom. Na 2. strani dnevnik ČETRTEK, 5. JANUARJA 2012 Št. 3 (20.326) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Vlada namerava spremeniti odlok, Severna liga dviga vik in krik Spor okrog davka na bivanje tujcev Polemike med vlado in policijo o odloku za razbremenitev zaporov SOVODNJE - Zaradi prostorske stiske Načrt za vrtec odobren, zdaj čakajo na deželni denar SOVODNJE - Sovodenjski občinski odbor je konec decembra odobril predhodni načrt novega vrtca, ki ga občinska uprava namerava zgraditi na zemljišču za Kulturnim domom v Sovodnjah. V poslopju, za izgradnjo katerega nujno potrebujejo deželni prispevek, bi ob sovo-denjskem dobil sedež tudi rupenski otroški vrtec, ki so ga po zaprtju stavbe v Rupi začasno preselili na sedež civilne zaščite na Vrhu. Občinska uprava si želi, da bi do izgradnje stavbe prišlo čim prej, časovni plan pa je bolj kot od uprave odvisen od dodelitve prispevka Furlanije-Julijske krajine. Na 12. strani RIM - Vlada namerava spremeniti odlok, ki s koncem tega meseca uvaja davek na bivanje tujih državljanov v Italiji, Severna liga, ki je zakonski ukrep svoj čas navdihnila, pa dviga vik in krik. Nekdanja ministra Maroni in Caldero-li sta zagrozila z najodločnejšimi protesti, češ da bi šlo za nesprejemljivo diskriminacijo. Predstavnica Demokratske stranke Livia Turco pa je Severno ligo obtožila ksenofobije. Medtem se je včeraj vnela polemika med poveljnikom policije in vlado glede izvajanja odloka za razbremenitev prenatrpanih zaporov. Na 5. strani Na Pokrajini v Trstu delovni dan z otroki Na 6. strani Zaskrbljenost tržaških novinarjev Na 7. strani Zgoščenka pevskega zbora Valentin Vodnik Na 8. strani Tabla brez slovenščine, globa razveljavljena Na 12. strani Susanne Weitlaner o slovenščini na Gradiščanskem Na 16. strani VIDEM - Včeraj pogreb v stolnici Hvaležen spomin na nadškofa Battistija VIDEM - Včeraj popoldne je v vi-demski stolnici potekal pogreb upokojenega nadškofa msgr. Alfreda Bat-tistija, ki se ga je udeležila ogromna množica ljudi in političnih predstavnikov ter škofov iz Italije, Slovenije in Avstrije. Pogrebno mašo je daroval goriški nadškof Dino De Antoni, ki je med drugim poudaril pokojnikovo ukoreninjenost v furlansko stvarnost, medtem ko je sedanji videmski nadškof Andrea Bruno Mazzocato poudaril prizadevanje za skupnost. Prebrali so tudi Battistijevo duhovno oporoko, v kateri je govor o prizadevanju za kulturni, moralni in duhovni preporod Furlanije. Med mašo je ob italijanščini, fur-lanščini in nemščini odmevala tudi slovenska beseda. Pokojni msgr. Battisti je bil namreč zelo priljubljen in bo ostal v zelo lepem spominu tudi med Slovenci v videmski pokrajini, saj je bil prelomna in markantna osebnost, ki je Slovencev dal dostojanstvo in verjetno odločilno prispeval k priznanju slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini, kot izhaja iz izjav nekaterih vidnih predstavnikov slovenskega življenja na Videmskem - Giorgia Banc-higa, Ezia Gosgnacha in Žive Gruden. Na 3. strani IfMifillsii Začetek velike RAZPRODAJE spodnjega perila in tekstilnih izdelkov za dom TRST, ul. S. Spirldlone 5 TRŽIČ, ul. Duca D'Aosta 14 2 Četrtek, 5. januarja 2012 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Veliko pogovorov, vendar brez konkretnih rezultatov Usklajevanja potekajo na obeh straneh političnega prostora Predsednik države Danilo Türk poziva politike, naj preidejo od besed k dogovorom LJUBLJANA - Koalicijski pogovori predstavnikov slovenskih strank so včeraj potekali v različnih sestavah. Zjutraj so se sestali Lista Virant, SLS in NSi, popoldne se je z njimi dobila še SDS. Zvečer so potekala usklajevanja Pozitivne Slovenije, SD in Liste Virant. Medtem pa predsednik države Danilo Türk poziva politike, naj preidejo od besed k dogovorom. Na jutranjem posvetu so si predstavniki Liste Virant, SLS in NSi izmenjali poglede na glavne točke koalicijske pogodbe, ki jim jo je posredoval predsednik SDS Janez Janša. Janše in predsednika DeSUS Karla Erjavca na sestanek ni bilo. Kot je bilo razumeti, naj bi bil razlog neudeležbe Janše na sestanku navzočnost novinarjev, medtem ko Erjavec za pojasnila čez dan ni bil dosegljiv. Je pa izvršni odbor stranke DeSUS v torek sklenil, da bo stranka pogajanja z mandatarjem začela šele, ko bo ta imenovan. Kot je po sestanku povedala predsednica NSi Ljudmila Novak, so se "v mnogih stvareh" strinjali, zato ugotavlja, da možnosti oz. izhodišča za prihodnje sodelovanje so. Sicer pa še vedno menijo, da so pomembni rezultati volitev in da je prav, da prvo priložnost za sestavo vlade dobi relativni zmagovalec volitev Jan-kovic. Predsednik SLS Radovan Žerjav pa je po srečanju dejal, da je za zdaj odprtih še preveč spremenljivk, da bi lahko odgovoril na vprašanje, ali so v SLS bliže odločitvi, da gredo v Janševo koalicijo ali v opozicijo. Odvisno je tudi od tega, komu bo predsednik države Danilo Türk podelil mandatarstvo, pri čemer Žerjav verjame, da ga bo Jankovicu. Pobudnica srečanja je bila Lista Virant, ki pa se o koaliciji pogaja tudi z Jan-kovicem. Po besedah podpredsednika stranke Janeza Šušteršiča zgodaj popoldne še ni bilo mogoče reči, vsebina katere koalicijske pogodbe bi bila zanje bolj sprejemljiva. Koalicijski pogovori med predstavniki političnih strank so se tako nadaljevali tudi v drugačnih sestavah. Na delovnem sestanku v DZ so se sestali predstavniki Pozitivne Slovenije, Liste Virant in SD, da bi medsebojno uskladili stališča o koalicijski pogodbi, katere osnutek je pripravil predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovic. Jani Soršak iz Liste Virant je novinarjem pred posvetom pojasnil, da gre "za fazo usklajevanja", zaradi česar še ni pričakoval dokončnih odločitev. Novakova pa je potrdila, da so se Janša, predsednik Liste Virant Gregor Vi- Slovenski predsednik Danilo Türk poziva politike, naj od besed preidejo k dejanjem arhiv Sti rant, Žerjav in ona na pogovorih sestali danes popoldne. Po njenih besedah so se dogovorili, da se bodo pogovarjali naprej, drugih podrobnosti sestanka pa ni želela izdati, ker so interne narave. Medtem pa je predsednik republike Danilo Türk včeraj v izjavi za javnost pozval "vse dejavnike na slovenskem političnem prizorišču", da ravnajo odgovorno in na podlagi izida volitev omo- gočijo čimprejšnje oblikovanje vlade. Kot je zapisal, »smo državljanke in državljani od predčasnih volitev pričakovali predvsem razbistritev politične situacije in odpravo blokad, ki so ohromile državo.« Govorjenje o vladi narodne enotnosti ali tehnični vladi, ki smo mu bili priča v preteklem tednu, ni pomagalo k hitremu oblikovanju vlade, kar pa je v tem trenutku slovenski nacionalni interes, je poudaril Turk. Za posrednika pri sestavljanju vladne koalicije pa naj bi se po poročanju TV Slovenija ponujal ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli. POP TV pa je poročal, da se je Mussomeli kot edini tuji veleposlanik v Sloveniji sestal z vsemi predsedniki parlamentarnih strank glede oblikovanja vladne koalicije. Kot je poročala TV Slovenija, naj bi se Mussomeli ponujal za posrednika pri oblikovanju "velike koalicije". Vendar pa navdušenja za veliko koalicijo med Jan-kovicevo Pozitivno Slovenijo in Janševo SDS ni, so še poudarili v osrednjem Dnevniku. (STA) DRAŽGOŠE - Ob 70. obletnici dražgoške bitke Bogat program prireditev Na nedeljski slovesnosti tudi Tržaški partizanski pevski zbor - Govornik Danilo Türk KRANJ - Ob letošnji 70. obletnici dražgoške bitke organizacijski komite za prireditve Po stezah partizanske Jelovice pripravlja posebej bogat program. Na nedeljski osrednji slovesnosti bo zbrane nagovoril predsednik republike Danilo Türk, na ogled bo filatelistična razstava, na voljo bosta posebna dopisnica in poštni žig ter knjiga o poljanski vstaji. Na nedeljski slovesnosti bosta prisotnim zapela tudi oba partizanska zbora, in sicer tržaški in ljubljanski. Sklop prireditev ob obletnici dražgoške bitke se je začel 10. decembra s proslavljanjem 70. obletnice poljanske vstaje, zaključil pa se bo z 41. smučarskim prvenstvom v patruljnem teku, na katerem bodo tekmovali pripadniki Slovenske vojske in Policije ter veterani narodnoosvobodilnega boja in vojne za Slovenijo, so na včerajšnji novinarski konferenci v Kranju pojasnili predstavniki organizacijskega komiteja. Osrednja prireditev ob obletnici dražgoške bitke bo v nedeljo, začela pa se bo ob 12. uri. Predsednik organizacijskega komiteja Zdravko Krvina v Dražgošah zaradi dobre vremenske napovedi pričakuje med 7000 in 8000 udeležencev. V preteklosti pa se je na posameznih dražgoških prireditvah, ki jih prirejajo že 55 let, zbralo od 2000 do 10.000 ljudi. Veliko se jih v Dražgoše povzpne peš ali s kolesi. Krvi-na predvideva, da se bo letos enajstih organiziranih pohodov in kolesarskih vzponov udeležilo med 3000 in 4000 lju- di. "Že dolgo časa poti niso bile tako lepe, kot so letos," je ocenil Krvina, a pohodnike spomnil, da morajo biti, kljub temu da ni veliko snega in da temperature ponoči niso zelo nizke, dobro pripravljeni in primerno opremljeni. Več sto ljudi se bo predvidoma podalo na 38 kilometrov dolg in približno deset ur trajajoč spominski pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše. Zanimanje pohodnikov je veliko, je poudaril glavni vodja pohoda Jože Stanonik, ki zato ocenjuje, da se bo 33. pohoda udeležilo več kot 250 pohodnikov, kolikor znaša povprečno število udeležencev pohoda v njegovi 32-letni zgodovini. Tradicionalen je tudi nočni pohod Železniki - Ratito-vec - Jelovica - Dražgoše, ki bo tokrat 13. po vrsti. Najdaljšo tradicijo med pohodi pa ima že 36. pohod čez Jelovico iz Bohinja, medtem ko je tradicionalen postal tudi tržiški pohod v Dražgoše, ki bo letos potekal petič. Po daljšem času pa bodo letos znova obudili tradicijo postavljanja taborov v Dra-žgošah, za katerega bo poskrbelo društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika. Spominu na dražgoško bitko, ki je januarja 1942 terjala življenje 41 Dražgošanov in devetih partizanov, se vsako leto poklonijo ljudje vseh generacij iz cele Slovenije ter zamejstva. Zbrane bo nagovoril udeleženec bitke Franc Čopi, medtem ko se drugi še živeči udeleženec bitke prireditve zaradi bolezni ne bo mogel udeležiti. KRIMINAL ZDA zahtevale izročitev zakoncev Kamer CELOVEC - Zakonca Karner, osumljena nedovoljene spletne prodaje dopinških preparatov, bosta v zvezi z izročitvijo ZDA pred preiskovalnim sodnikom zaslišana 11. januarja, odrejen jima je tudi 14-dnevni pripor. Slovenska policija ju medtem preiskuje zaradi sumov davčne zatajitve in pranja denarja. Generalni direktor policije Janko Goršek je včeraj pojasnil, da so slovenski policisti v tem primeru sodelovali s kolegi iz več držav in da zdaj potekajo temeljiti pogovori z avstrijskimi policisti. Dejal je, da gre za razvejan primer, ki sega tudi "preko luže". Med preiskavo so ugotovili, da so bila kazniva dejanja internetne prodaje nedovoljenih snovi v športu storjena v različnih delih sveta, vendar ne v Sloveniji. Silvia Strasser iz zveznega kriminalističnega urada v Celovcu je pojasnila, da je policijska preiskava, v kateri je sodelovala avstrijska kriminalistična policija, stekla leta 2011, potem ko so prejeli zaprosilo ameriških pravosodnih oblasti zaradi prijetja in izročitve obeh osumljencev. V sodelovanju in ob izmenjavi informacij med pristojnimi ameriškimi in tudi italijanskimi organi so osumljenca izsledili in ju 27. decembra aretirali. Po informacijah zagovornika zakoncev Karner, celovškega odvetnika Rolanda Grilca, Slovenija za njuno izročitev ni zaprosila, so pa to že storile Združene države Amerike. Karnerjeva sta trenutno v izročitvenem priporu v Celovcu. Po Grilčevih besedah bo narok za izročitev opravljen 11. januarja. Avstrijska policija domneva, da sta zakonca, 33-letna Alenka in 36-le-tni Mihael, ki naj bi vodila mrežo preprodajalcev steroidov, z njihovo prodajo prek spleta zaslužila okoli 38 milijonov evrov. Za kako veliko združbo gre, še ni znano, saj preiskava še poteka. Izkupiček od spornih poslov pa naj bi združba prala prek številnih slamnatih podjetij ter ga vlagala v posle z nepremičninami. Ob brskanju po spletu se v povezavi s preprodajo omenjenih snovi pojavljata tudi imeni Marjeta Slivnik in Matevž Karner. Publicist Danilo Sliv-nik je za STA potrdil, da je Alenka Karner njegova nečakinja, njegova sestra pa se imenuje Marjeta Slivnik Hribar. A kot je poudaril, njegova sestra o objavah njenega imena na spletu ne ve nič in vse morebitna namigovanja strogo zavrača. (STA) VIDEM - Po spornem stališču deželnega sveta Film o nesrečni Eluani razdvaja politike Režiser Bellocchio in Beppino Englaro prepričana, da ima scenarij pravico do deželnega prispevka - Molk predsednika Dežele Tonda VIDEM - Režiser Marco Bellocchio ne popušča. Kljub nasprotovanju deželnega sveta bo s produ-centom Riccardom Tozzijem vseeno formalno zaprosil filmsko komisijo Furlanije-Julijske krajine za finančni prispevek za snemanje filma o Elua-ni Englaro. Gre za tragično zgodbo nesrečnega dekleta, ki je po 17 letih vegetativne kome februarja leta 2009 umrla v videmski kliniki La Quiete. Njena tragedija je vznemirila Italijo, ki se je razdelila med pristaše in nasprotnike t.i. asistirane smrti. Proti deželnemu financiranju filma z naslovom "La bella addormen-tata", češ da »kvari podobo naše dežele« se je opredelila stranka UDC, ki je v deželnem svetu predložila tozadevno stališče. Deželni svetniki so na zadnji seji v letu 2011 ocenili kar 71 stališč in resolucij o raznoraznih vprašanjih. Med njimi se je znašlo tudi stališče UDC (prvi podpisnik Trža-čan Edoardo Sasco), ki ga je večina podprla z dvigom rok. Glavnina svet- nikov je nemo upoštevala navodila vodij skupin, proti financiranju filma režiserja Bellocchia se je ustvarila »prečna večina« desne in leve sredine. Edi-ki so složno volili proti stališču viral FJK v širšem državnem in mednarodnem okolju. Sasco in podporniki resolucije so prepričani, da ne, Bel-locchio pa meni, da je deželna stvarnost pri Eluanini tragični zgodbi pokazala veliko človeško občutljivost. Zaradi tega si film po njegovem zasluži javno podporo. Eluanin oče Beppino Englaro, ki je doma iz Karnije in je zelo navezan na svoj rojstni kraj, je izrazil razočaranje in osuplost nad stališčem deželne skupščine. Vse skupaj se mu zdi nerazumljivo, kot so po bile po njegovem neumestne in nerazumljive polemike, ki so v Furlaniji spremljale hčerkin prihod in smrt v kliniki La Quiete. Eluanino zadnjo pot v Furla-nijo je omogočila skupina prijateljev Beppina Englara, med katerimi je tudi vplivni videmski senator Ljudstva svobode Ferruccio Saro. Na stran družine Englaro je takrat stopil tudi predsednik deželnega odbora Renzo Tondo, ki je glede financiranja Bel-locchiovega filma izbral pot molka. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 5. januarja 2012 3 ČEDAD - Jutri ob 15. uri v Gledališču Ristori Dan emigranta, tradicionalni praznik Slovencev z Videmskega V imenu Slovencev iz videmske pokrajine bo spregovoril Michele Coren ČEDAD - V Gledališču Ristori v Čedadu bo jutri ob 15. uri tradicionalni Dan emigranta. Gre za vsakoletni praznik Slovencev v Videmski pokrajini, ki ga prirejata videmska odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij pod pokroviteljstvom Občine Čedad. V imenu slovenskih organizacij z Vi-demskega bo letos spregovoril Michele Coren, ki je med drugim podžupan in odbornik v Dreki, medtem ko bo italijanski govornik poslanec Carlo Monai. Ob uradnih govorih pa so organizatorji pripravili tudi zanimiv kulturni program. V njem bodo nastopili pevci in glasbeniki Otroškega pevskega zbora Mali lu-jerji in Malega orkestra z dvojezične šole in špetrske Glasbene matice, predvajali pa bodo tudi rezijansko pravljico o lisici z naslovom Ta Rozajanska lisica, ki so jo letos na pobudo kulturnega društva Rozajanski dum izdali tudi na DVD-ju. Seveda pa kot običajno vlada veliko pričakovanje za nastop Beneškega gledališča, ki se bo predstavilo s komedijo Mož naše žene, ki jo je režiral Marjan Bevk. V igri Mož naše žene se bodo predstavili Marina Cernetig, Adriano Gariup in Franco Qualizza, ki so na posnetku skupaj z Manuelo Cicigoi, ki skrbi, da se jim na vajah in med predstavo ne »zatakne« pri besedilu nm \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ali ste za pomembnejše nakupe zimskih oblačil in obutve počakali na začetek razprodaj? O Da O Ne Q Nikoli ne kupujem na razprodaji VIDEM - Včeraj v videmski stolnici pogreb upokojenega nadškofa Alfreda Battistija Slovo od prelomne in markantne osebnosti Somaševanje vodil goriški nadškof De Antoni - Škofje iz Italije, Slovenije in Avstrije - Slovensko berilo in prošnje - Hvaležen spomin Slovencev iz videmske pokrajine VIDEM - Videmska in širša javnost sta se včeraj popoldne v videmski stolnici poslovili od priljubljenega upokojenega nadškofa msgr. Alfreda Battistija. Pogrebni obred je vodil predsednik škofovske konference Triveneta, goriški nadškof msgr. Di-no De Antoni ob somaševanju številnih drugih škofov in nadškofov iz FJK, Veneta ter Slovenije in Avstrije (med temi ljubljanskega nadškofa in metropolita Antona Stresa ter koprskega škofa Metoda Pi-riha in pomožnega škofa Jurija Bizjaka, krškega škofa Aloisa Schwarza ter sedanjega in bivšega tržaškega škofa, Giampaola Crepaldija in Evgena Ravignanija), v nabito polni stolnici pa so bili med drugimi tudi predsednika deželne vlade Renzo Ton-do in videmske pokrajine Pietro Fontani-ni, župan Furio Honsell, rektorica univerze Cristiana Compagno ter številni deželni svetniki in parlamentarci. Nadškof De Antoni je v homiliji poudaril predvsem ukoreninjenost pokojnika v krajevno stvarnost, njegovo prizadevanje v času potresa in popotresne obnove v Furlaniji, zagovarjanje furlanskega je- zika in kulture ter ustanovitve videmske univerze ter zanimanje za mlade in svet dela. Sedanji videmski nadškof Andrea Bruno Mazzocato, ki je spregovoril tudi v fur-lanščini, pa je poudaril predvsem Battisti-jevo prizadevanje za skupnost. Prebrali so tudi pokojnikovo duhovno oporoko, v katerem je poudarjeno velikonočno upanje za spodbujanje moralnega, kulturnega in duhovnega preporoda Furlanije. V prejšnjih dneh je zadnji pozdrav pokojnemu nadškofu poklonilo na tisoče ljudi, ob italijanščini in furlanščini pa se je med mašo slišala tudi slovenska beseda pri branju enega od beril (prebral ga je Riccardo Ruttar) in prošenj. Pokojni videmski nadpastir je bil namreč zelo priljubljen tudi med Slovenci v videmski pokrajini, kar izhaja tudi iz izjav nekaterih vidnih predstavnikov slovenskega družbenega in kulturnega življenja na Vi-demskem, ki smo jih zbrali včeraj. Tako se zgodovinar in publicist Giorgio Banchig pokojnika spominja z veliko hvaležnostjo, saj je msgr. Battisti Slovencem dal dostojanstvo, ki ga dotlej niso bili deležni niti v Cerkvi. Ta- H ■ 3K Giorgio Banchig kroma Ezio Gosgnach kroma Živa Gruden kroma Za Slovence iz videmske pokrajine bo zagotovo ostal neizbrisno v spominu nastop nadškofa Alfreda Battistija na Dnevu emigranta v Čedadu leta 1977 ko Banchig poudarja nadškofov odlok iz leta 1976, s katerim je uradno dovolil rabo slovenščine, ravno tako bo ostal nepozaben Battistijev nastop na Dnevu emigranta leta 1977, kjer je Slovence prosil odpuščanja za krivice, ki jim jih je prizadela Cerkev. Prav tako je poudaril nadškofovo prizadevanje tudi za uradno priznanje pravic Slovencev oz. za sprejetje zaščitnega zakona, pokojnik pa je tudi veliko delal za srečevanje, razumevanje in sodelovanje med Furlani in Slovenci ter za čezmejno sodelovanje. V tem smislu je bil leta 1982 pobudnik srečanja vernikov treh dežel (Slovenije, FJK in Koroške), ki od takrat poteka vsako leto. Z msgr. Battistijem je več let dobro sodeloval nekdanji odgovorni urednik vi-demskega škofijskega tednika La Vita Cat-tolica Ezio Gosgnach, ki je nadškofa spoznal sicer že kot desetleten deček kmalu po Battistijevem prihodu v Videm leta 1973, ko je prišel v vas Matajur obiskat duhovnika Paskvala Gujona: »Presenetilo nas je, da je prišel kar tako kot navaden človek v teku tedna, brez napovedi, da bi videl, kako ljudje živijo. Tam je tudi spoznal, da v videmski nadškofiji živijo Slovenci, da govorijo slovensko, naši Čedermaci so mu tudi povedali o težavah v odnosu s politiko, ker so podpirali slovenski jezik in kulturo, on pa je prišel na njihovo stran in jih podpiral,« nam je povedal Gosgnach, za katerega je bil pokojnik prelomna osebnost, po zaslugi katere so se odprle nove perspektive za priznanje slovenske prisotnosti v vi-demski pokrajini. Za Ezia Gosgnacha je bil msgr. Alfredo Battisti »odličen škof, pravi škof, ki se je zavzemal za vse potrebe svojih ljudi,« zaradi česar se je večkrat skregal s politiki, celo z večkratnim predsednikom vlade Andreottijem, kar mu je po prepri- čanju nekaterih tudi onemogočilo nadaljnjo kariero v Cerkvi. Tudi po upokojitvi je ostal priljubljen. Glede Benečije se je to videlo maja leta 2010, ko je maševal v Dreki. Verjetno je bil to njegov zadnji obisk v Benečiji, v pridigi pa je pohvalil Čederma-ce ter pozval ljudi, naj ohranijo slovenski jezik in kulturo, nam je povedal Gosgnach. Ravnateljici Dvojezične večstopenjske šole v Špetru Živi Gruden je v neizbrisnem spominu ostal nadškofov govor na Dnevu emigranta v Čedadu leta 1977 (Grudnova je takrat tudi napisala poročilo za Primorski dnevnik), ko je Slovence prosil odpuščanja in jim izrekel solidarnost: »Tisto je bilo za takratne čase res zelo pogumno stališče, ki je pravzaprav pokazalo, da se stvari premikajo tudi v odnosu ne samo Cerkve, ampak sploh furlanske javnosti do nas,« je dejala Grudnova, za katero je bil msgr. Battisti vsekakor »zelo mar-kantna in pomembna osebnost v tem okolju in tudi glede na njegove predhodnike je pomenil pravzaprav veliko prelomnico kar se nas tiče, ker mislim, da je tudi potem videmska Cerkev šla in ostaja na stališčih odprtosti in sodelovanja.« Ivan Žerjal 4 Četrtek, 5. januarja 2012 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po podatkih statističnega zavoda Istat je znašala 2,8 odstotka Lani najvišja povprečna stopnja inflacije po letu 2008 V zadnjem lanskem mesecu je znašala 3,3 odstotka - Na zatožni klopi bencin in stanovanje RIM - Italija je lansko inflacijsko leto sklenila na najvišji ravni po letu 2008. Povprečna stopnja inflacije je namreč znašala 2,8 odstotka, potem ko je bila v letu 2010 komaj 1,5-odstotna. V inflacijski košarici so največ k tej strmi rasti prispevale cene goriv, saj se je npr. bencin v enem samem mesecu, decembra glede na november, podražil za 1,9 odstotka. Podatke o lanski inflaciji je včeraj sporočil statistični zavod Istat. Za december je objavil 3,3-odstotno inflacijsko stopnjo v medletni primerjavi. V zadnjem lanskem mesecu se je rahlo znižala ten-denčna rast cen dobrin, ki se je od 4,0 odstotka v novembru spustila na 3,9 odstotka v decembru. V zameno pa je prišlo do rahlega dviga trenda rasti cen za storitve, in sicer od 2,4 odstotka v novembru na 2,5 odstotka v decembru. Kot omenjeno, se je bencin decembra glede na november podražil za 1,9 odstotka, v letni primerjavi pa je bila rast kar 15,8-odstotna (novembra 16,6%). Dizelsko gorivo se je v mesečni primerjavi še bolj podražilo, in sicer za 5,6 odstotka, v letni primerjavi pa je bila rast 24,3-od-stotna (novembra 21,1%). Ob tako pospešeni rasti cen motornih goriv ni neutemeljena bojazen, da se bo trend nadaljeval, če ne celo pospešil zaradi zvišanja trošarin oziroma dodatne deželne trošarine, za katero se je že odločila cela vrsta deželnih uprav. Ni zato izključeno, da bo cena bencina kmalu dosegla dva evra za liter. Posledično prihaja do znatnih podražitev tudi pri prevozu (+1,7% v mesečni primerjavi), medtem ko je Istat decembra zabeležil rahel upad cen v hotelih in restavracijah (-0,4%). Nadaljevala se je tudi rast cen živilskih izdelkov, med katerimi izstopajo kava (+16,8% v letni primerjavi), sladkor (+17,2%) in čokolada (+4,1%). Kmetijska stanovska organizacija Coldiretti je z analizo, izdelano na podlagi Istatovih podatkov, ugotovila, da je poraba za motorna goriva, prevoz in električno energijo lani presegla porabo živil, pri katerih so se podražitve omejile na 2,4 odstotka, torej pod ravnijo povprečne inflacije. Stroški za prevoz, goriva in elektriko dosegajo 19,1 odstotka skupanih življenjskih stroškov povprečne družine, opozarjajo pri Coldiretti. Stanovska organizacija trgovcev Confesercenti pa dodaja oceno, da »če je inflacija najvišja po letu 2008, gre to pripisati predvsem dvem postavkam: prevozu (+6,2%) in stanovanju (+5,2%). To pomeni, da so poskok povzročile trošarine, energetski računi in učinki varčevalnih ukrepov, med katerimi izstopa zvišanje stopnje davka na dodano vrednost.« Bencin je eden glavnih krivcev za lansko segrevanje inflacije ansa GIBANJA - Občinski podatki Trst tudi lani nad povprečjem države TRST - V zadnjem lanskem mesecu so v Trstu »eksplodirali« stroški za stanovanje, vodo, električno energijo in goriva. Po podatkih občinskega statističnega urada se je inflacijska stopnja decembra lani glede na november povzpela za 0,3 odstotka, medtem ko je v medletni primerjavi, torej z decembrom 2010, dosegla 3,6 odstotka in bila tako za 0,1 odstotka nižja kot novembra, ko je znašala 3,7 odstotka). Decembrska letna inflacijska stopnja je bila v Trstu višja od državnega povprečja (3,3% )in tudi od stopnje inflacije, ki so jo zabeležili v Vidmu. Po podatkih videmskega občinskega urada za statistiko se je decembra lani inflacija v glavnem mestu Furlanije zvišala za 0,2 odstotka v primerjavi z novembrom in za 3,1 odstotka v primerjavi z decembrom 2010. Najbolj so v Vidmu zrasle cene živilskih izdelkov, alkoholnih pijač in tobačnih proizvodov, sledijo pa obleka in obutev, predmeti za stanovanje, voda, elektrika in goriva. Znižale so se le cene komunikacij in vstopnic za prireditve. V Trstu med podražitvami - poleg že omenjenih stanovanja, vode, električne energije in goriv - izstopajo še alkoholne pijače in tobačni izdelki ter živila, zmanjšali pa so se le stroški za komunikacije (-0,3% v mesečni in -3,3% v letni primerjavi) in v letni primerjavi za rekreacijo (prireditve in kultura), in sicer za 0,3 odstotka. V mesečni primerjavi so se znižale tudi cene v hotelih in restavracijah (-0,6%) in neznatno tudi za zdravstvene storitve in za zdravje (-0,1%). GIBANJA - Eurostat V območju evra inflacija konec leta zdrsnila na 2,8 odstotka LUXEMBOURG - V državah s skupno evropsko valuto se je inflacija konec leta 2011 nekoliko znižala. Kot so včeraj v prvi oceni sporočili iz evropskega statističnega urada Eurostat, je 17 držav z evrom decembra zabeležilo inflacijo v višini 2,8 odstotka na letni ravni. Novembra je bila rast cen triodstotna. Pred tem je inflacija v območju evra že vse od septembra vztrajala pri treh odstotkih, kamor se je povzpela z avgustovskih 2,5 odstotka. Vendar pa je rast cen še vedno višja, kot pa si je za cilj zastavila Evropska centralna banka (ECB). Ta namreč želi stopnjo inflacije na srednji rok spraviti pod mejo dveh odstotkov. Večina ekonomistov sicer meni, da bo ECB v kratkem znova znižala obrestno mero, tokrat na 0,75 odstotka. Centralna banka je svojo ključno obrestno mero znižala že novembra in decembra lani, vsakič za po 0,25 odstotne točke, tako da trenutno znaša zgodovinsko nizek en odstotek. V Sloveniji je bila letna rast cen, merjena s har-moniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, decembra lani 2,1-odstotna. Podrobnosti o decembrski inflaciji bo Eurostat objavil 17. januarja, ko bodo na voljo tudi podatki za celotno EU. Novembra lani je inflacija na letni ravni v celotni EU znašala 3,8 odstotka. TRGOVINA - Angela Brandi Liberalizacija velja tudi v FJK TRST - »Državni zakon o liberalizaciji urnikov obratovanja trgovskih lokalov je s 1. januarjem začel veljati na vsem državnem ozemlju, torej tudi v Furla-niji-Julijski krajini,« je za agencijo ANSA včeraj znova potrdila deželna odbornica za trgovino Angela Brandi. Ob tem je dodala, da ni nobene potrebe, da bi deželna uprava s posebno odločbo recepirala državni predpis, in to kljub dejstvu, da je Furlanija-Julijska krajina avtonomna dežela. Varstvo konkurence je namreč v izključni pristojnosti države, zato zakon o liberalizaciji trgovine avtomatično ukinja kakršnokoli normo, ki je z njim v nasprotju. Odbornica ni želela komentirati možnih prizi-vov proti državnemu zakonu, ki so jih napovedale nekatere deželne uprave. »V vsakem primeru poudarjam, da predpis o liberalizaciji delovnega časa trgovin trgovcem ne nalaga obveznosti, da so vedno odprti, ampak jim daje možnost izbire, tako da svoj obratovalni čas prilagodijo svojim potrebam ali pričakovanjem strank. To pomeni, da lahko obratovalni čas ostane tudi enak, kot doslej,« je povedala Bran-dijeva. Po njenih besedah bo deželna uprava prihodnji teden poslala občinam, trgovinskim zbornicam in stanovskim organizacijam trgovcev natančno okrožnico s pojasnili o novih predpisih. EU - Po sporazumu Merkel-Sarkozy Davek na finančne transakcije v Evropi verjetno že do konca leta PARIZ - Davek na finančne transakcije bo v Evropi uveden že do konca leta, je napovedal francoski minister za evropske zadeve Jean Leo-netti. Evropski voditelji naj bi o predlogu za uvedbo tega davka razpravljali na zasedanju konec meseca, med članicami unije pa mu nasprotujeta Velika Britanija in Švedska. »Vprašanje je na programu naslednjega vrha EU. Za obdavčenje finančnih transakcij sta se odločila Nicolas Sarkozy in Angela Merkel, davek pa bo uveden do konca leta,« je zatrdil Leo-netti. »O uvedbi davka se že strinjata Francija in Nemčija. Kolikor sem razumel iz dosedanjih stikov, mu ne nasprotuje niti nova italijanska vlada. Med članicami EU uvedbi davka nasprotujeta le Velika Britanija in Švedska, ki ima za seboj neposrečen poskus s tovrstno obdavčitvijo,« je pojasnil francoski minister. Uradni Pariz je sicer že napovedal, da bosta Nemčija in Francija predlog glede osnove za davek na finančne transakcije predstavila 23. januarja, v praksi pa naj bi zaživel prihodnje leto. Evropska komisija je uvedbo evropskega davka na finančne transakcije, ki bi lahko letno prinesel okrog 55 milijard evrov, predlagala že konec lanskega septembra. Komisija predlaga obdavčitev EVRO 1.2948 $ -G,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. januarja 2G12 valute evro (povprečni tečaj) G4.G1. G3.G1. ameriški dolar 1,2948 1,3014 japonski jen 99,43 99,86 kitajski juan 8,1528 8,1941 ruski rubel 41,2160 41,3199 indijska rupija 68,5330 68,1300 danska krona 7,4361 7,4360 britanski funt 0,83110 0,83510 švedska krona 8,8985 8,9283 norveška krona 7,7005 7,7350 češka krona 25,761 25,688 švicarski frank 1,2196 1,2183 madžarski forint 320,01 315,55 poljski zlot 4,4895 4,4744 kanadski dolar 1,3153 1,3170 avstralski dolar 1,2552 1,2595 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3215 4,3185 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6987 0,6993 braziljski real 2,3706 2,4069 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4275 2,4505 hrvaška kuna 7,5489 7,5360 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 4. januarja 2G12 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,29530 0,58100 0,80850 0,03167 0,05167 0,09417 1,005 1,343 1,606 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.103,86 € +265,82 vseh transakcij s finančnimi instrumenti med finančnimi institucijami, če ima vsaj ena od strank pri poslu sedež v EU. Trgovanje z delnicami in obveznicami bi bilo obdavčeno na stopnji 0,1 odstotka, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa na stopnji 0,01 odstotka. Na nedavnem vrhu skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) v Cannesu ta pobuda ni naletela na podporo, kar je bilo sicer pričakovati. Poleg Švedske in Velike Britanije davku med velikimi svetovnimi gospodarstvi nasprotujejo tudi ZDA, Kitajska, Kanada in Rusija. Velik del ekonomistov sicer meni, da je uvedba davka smiselna zgolj na globalni ravni, saj bi njegova uvedba le v Evropi lahko povzročila beg finančnega kapitala v območja, kjer davka ne bi bilo. Nekateri strokovnjaki tudi svarijo, da bi banke in finančne ustanove stroške davka v vsakem primeru prevalile na stranke. Zaradi nasprotovanja Britancev, ki se bojijo za usodo največjega evropskega finančnega središča, londonskega City-ja, in Švedov, ki so s tovrstnim davkom na lastno pest in neuspešno poskusili v 90. letih prejšnjega stoletja, je povsem mogoče, da bo zaživel le v območju evra. (STA) TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 4. januarja 2G12 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,70 IMTCDCI IDr»DA rt^C -2,02 KRKA 1 1 IKA KOPER 52,00 -30,00 -1,33 -1 41 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 7,00 151,00 159 00 +2,03 TELEKOM SLOVENIJE 64,90 -0,69 +3,02 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 16,00 AERODROM LJUBLJANA 10,14 DELO PRODAJA 24,00 CTni 7-) cc +1,40 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 15,10 +0,03 ISTRABEN7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,09 3,16 -2,77 KOMPAS MTS NIKA 2,50 6,00 1800 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 10,90 -0,91 PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 5,81 9,89 SALMS, L_IUD!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 250,00 11,50 178 00 -0,40 TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 84,00 10,00 -0,06 -1,48 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 4. januarja 2G12 -2,°3 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,75 76,25 12 82 -1,05 -2,12 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,00 +0,23 -2,81 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,25 0,30 -4,65 -2,67 EDISON ENEL ENI 0,82 3,18 1644 +0,37 -1,85 FIAT FINMECCANICA 3,75 -0,30 -2,39 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,91 12,1 -3,45 -1,47 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,28 117 -3,82 -1 35 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,01 218 -0,45 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,42 -3,27 -2,29 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,37 6,77 1007 -0,51 -0,59 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 34,33 -2,04 +1,03 -1 78 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,41 4,80 -2,79 -1 29 TENARIS TERNA 0,84 15,34 +0,26 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,69 0,03 3 21 -1,47 +5,75 UNICREDIT 5,41 -2,72 -14,46 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 102,73$ -G,22 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. januarja 2G12 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 594,76 +0,23 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.740,21 +0,88 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B/aj-v/Nr-az-l 876,36 1.822,07 ylûû flC +3,92 +0,06 n r\A üuicA i jjutuyiau -r I \jf\j~T SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 C/11 O _"> Q1 un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.978,15 +0,12 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.413,47 2.330,39 +0,13 +0,36 S&P 500, New York 1.206,09 +1,69 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.206,09 6.166,57 5.699,91 +1,69 +1,50 +2,29 CAC 40, Pariz 3.245,40 +0,72 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.943,00 934,3 2.389,91 +0,31 +1,15 +3,17 Nikkei, Tokio 8.455,35 +0,67 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.688,36 18.877,41 2.199,42 +1,59 +2,40 +1,19 Sensex, Mubaj 15.882,64 -0,36 / ITALIJA Četrtek, 5. januarja 2012 5 POLITIKA - Ministra Cancellierijeva in Riccardi bi ga rada spremenila Liga svari vlado, naj ne ukinja davka na bivanje tujcev Polemika med vlado in policijo o izvajanju odloka za razbremenitev prenatrpanih zaporov RIM - Vlada namerava na novo pretresti zakonski odlok, ki bo predvidoma stopil v veljavo konec tega meseca, po katerem bi morali priseljenci, poleg sedanjih upravnih stroškov, plačati od 80 do 200 evrov za pridobitev dovoljenja za bivanje v Italiji. Tako sta včeraj sporočila notranja ministrica Anna Maria Cancellieri in minister za sodelovanje Andrea Riccardi. »V času krize, ki prav tako kot italijanske državljane prizadeva tudi tuje delavce v naši državi, se postavlja vprašanje, ali ne bi bilo primerno, da bi bila višina prispevka za dovoljenje za bivanje v Italiji vezana na dohodke tujih delavcev in na sestavo njihovih družin,« je rečeno v noti za tisk obeh ministrstev. Sporni odlok je odobrila še Berlusconijeva vlada. Lanskega 6. oktobra sta ga namreč podpisala tedanja notranji minister Roberto Maroni in gospodarski minister Giulio Tremonti. Ukrep je »navdihnila« Severna liga, ki je ob včerajšnji objavi tiskovne note Cancellierijeve in Ric-cardija takoj dvignila vik in krik. »Res je neverjetno, če že ne sramotno, da pomembna ministra Montijeve vlade, ki sta ob sprejemanju posebno hudih varčevalnih ukrepov za naše delavce in upokojence molčala, zdaj nastopata v prvi osebi proti davku na dovoljenje za bivanje tujih državljanov,« je dejal veljak Bossijeve stranke Roberto Calde-roli. Nekdanji minister Maroni pa je Montijevo vlado posvaril, naj ne spreminja odloka, češ da bi šlo za pravo diskriminacijo, ki je Severna liga nikakor ne bi prenašala. Pri- stavil je, da odloka vsekakor ni mogoče spreminjati zunaj parlamenta in da se bo njegova stranka najodločneje postavila po robu morebitnim tovrstnim poskusom. Povsem drugačnega mnenja pa je Demokratska stranka, ki je ukrepu svoj čas nasprotovala. Njena vidna predstavnica Livia Turco je včeraj potrdila stališče stranke, češ da je ukrep plod »preganjalske osti« proti priseljencem. Medtem pa se pojavljajo težave tudi z izvajanjem odloka Montijeve vlade za razbremenitev prenatrpanih zaporov. Poveljnik policije Francesco Cirillo je na včerajšnjem zaslišanju pred pravosodno komisijo senata dejal, da so nekatera določila tega odloka težko izvedljiva. Posebno kritično se je obregnil ob določbo, po kateri naj bi policija nekatere pripornike zadržala v celicah na policijskih postajah. Po Cirillovih navedbah je takšnih celic v državi vsega skupaj 1057 in so neprimerne za bivanje pripornikov. Prav tako neučinkovita naj bi bila določba o večjem uporabljanju varnostnih zapestnic. Policija ta čas razpolaga reci in piši z 8 takšnimi zapestnicami, ki so povrh zelo drage. »Če bi šli v Bulgarijeve zlatarne, bi plačali manj,« se je pošalil. Pravosodna ministrica Paola Severino pa se je na Cirillova izvajanja zelo ostro odzvala. Spomnila je, da je vlada sestavila odlok za razbremenitev zaporov skupno s predstavniki varnostnih sil, ki se zdaj po njenih besedah ne smejo sprenevedati. FINANČNA KRIZA Monti se bo sestal tudi z Merklovo BERLIN - Premier Mario Monti se bo prihodnji teden sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel, s katero bo razpravljal o možnostih za zajezitev širjenja dolžniške krize, ki grozi Italiji. Voditelja se bosta srečala v sredo na delovnem kosilu. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik nemške vlade Georg Streiter, bodo pogovori Merklove in Montija osredotočeni na dvostranska in mednarodna vprašanja, na stanje v območju z evrom in gospodarski razvoj v Evropi. Monti se bo sicer pred tem v petek sestal s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozy-jem, 18. januarja pa bo odpotoval v London na srečanje z britanskim premierom Davidom Camero-nom. Merklova se bo na drugi strani prav tako srečala s Sarko-zyjem, in sicer v ponedeljek. Evropski voditelji intenzivno iščejo poti za rešitev dolžniške krize. Decembra so se vse evropske države razen Velike Britanije načelno dogovorile o oblikovanju fiskalnega pakta, ki naj bi stabiliziral skupno evropsko valuto. Prihodnji vrh je napovedan za 30. januarja. DELO - Reforme Sindikat Cgil vlado poziva na resno in pošteno soočenje RIM - Sindikalna zveza Cgil še vedno ni prebavila odločitve vlade, da pri soočenju s socialnimi partnerji o reformi trga dela ne bo sprejela vseh sindikatov skupaj, ampak se bo pogovarjala z vsakim posebej. »Mi ne zahtevamo dogovarjanja po modelu iz devetdesetih let, ampak resno in pošteno soočenje,« je vodstvo Cgil sporočilo prek Twitterja. »Če Montijeva vlada išče sporazumne rešitve, potem mora jasno določiti cilje in izbrati primerna sredstva, sicer gre za pesek v oči,« je pristavilo. Sindikalna zveza Susanne Camus-so se je tudi kritično obregnila ob zvezi Cisl in Uil, ki sta brez nadaljnjega pristali na ločeno pogovarjanje z vlado. Po njenem si je treba tudi med sindikalnimi organizacijami naliti čistega vina, saj ni sprejemljivo, da po eni strani vsi sindikati zahtevajo dogovarjanje, po drugi pa hoče vsak solirati. Pogovori vlade s sindikati in z delo-dajalskimi organizacijami bodo predvidoma stekli v ponedeljek, 9. t. m., vodila pa jih bo ministrica za delo Elisa Fornero. DELO - Podatki pokojninskega zavoda Inps Manj dolpolnilne blagajne, več nadomestil za brezposelnost RIM - Pokojninski zavod Inps je v letu 2011 izdal podjetjem dovoljenje za 953 ur dopolnilne blagajne, kar predstavlja 20,8-odsto-tni padec v primerjavi z letom 2010, ko je izdal dovoljenje za 1,2 milijarde ur. Tako je sporočil sam pokojninski zavod, ki je pristavil, da je ta trend prišel še jasneje do izraza proti koncu leta, saj je bilo decembra 2011 število odobrenih ur dopolnilne blagajne za 29,7 odstotka nižje kot decembra 2010. Ta podatek je sam po sebi spodbuden, saj pomeni, da je manj podjetij v krizi. Kot je opozoril predsednik Inpsa Antonio Mastropasqua, pa moramo biti pri takšnih ocenah previdni ter upoštevati še druge podatke oz. dejavnike. Tako je zanimivo, da je Inps lanskega novembra prejel 126 tisoč prošenj za nadomestilo zaradi brezposelnosti, se pravi 2,7 odstotka več kot novembra 2010, ko jih je prejel 123 tisoč. Na dlani je, da to nakazuje drugačen trend. Po mnenju Mastropasque ti podatki v resnici potrjujejo, da bi morali na novo pregledati in posodobiti sistem socialnih blažil-cev. To zahtevo sicer že dalj časa izražajo sindikati in zlasti levosredinske politične sile. FINANCE - Negativen odziv borze Banka Unicredit je za dokapitalizacijo pocenila svoje delnice MILAN - Banka Unicredit v okviru decembra lani odobrene dokapitalizacije ponuja nove delnice po za 43 odstotka nižji ceni od zadnjega tečaja na borzi. Da bi izpolnila strožje pogoje evropskega bančnega nadzornika, mora Unicredit zbrati 7,5 milijarde evrov dodatnega kapitala. Za vsako obstoječo delnico lahko delničarji Unicre-dita dobijo dve novi za po 1,943 evra, so včeraj sporočili iz banke s sedežem v Milanu. Odbor direktorjev banke je pri določitvi cene novih delnic »med drugim upošteval trenutne razmere na trgu«, so sporočili iz banke. To je že tretja dokapitalizacija te velike italijanske banke od leta 2008. Leta 2011 so delnice Unicredita izgubile več kot polovico svoje vrednosti in torkovo trgovanje končale pri vrednosti 6,33 evra. Lansko tretje četrtletje, v katerem je morala opraviti dodatne množične odpise, je Unicredit zabeležila izgubo v višini več kot deset milijard evrov. Začetek vpisovanja novih delnic se začne v ponedeljek in bo v Avstriji, Nemčiji in Italiji potekal do 27. januarja. Na Poljskem bo mogoče nove delnice vpisati med 12. in 27. januarjem. Borza v Milanu se je na razkritje podrobnosti doka-pitalizacije odzvala z znižanjem tečajev vrednostnih papirjev. Delnice Unicredita so se dopoldne pocenile za približno deset odstotkov. KRIZA - Demonstracije tudi v Palermu in Anconi Delavci družbe Fincantieri zasedli letališče v Genovi GENOVA - Okrog sto petdeset zaposlenih družbe Fin-cantieri, ki jih skrbi usoda ladjedelnice v kraju Sestri Ponente, je zasedlo genovsko letališče Cristoforo Colombo. V Paler-mu pa je večji sprevod njihovih kolegov ohromil promet na prometni obvoznici. To je obračun včerajšnjih protestov, ki pa je ob hudih težavah, ki jih je povzročil potnikom in avtomobilistom, obrodil tudi prvi rezultat: ekonomski minister Corrado Passera je za prihodnji torek sklical državno omizje, na katerem bo tekla beseda o razvojnih možnostih družbe Fincantieri. In ravno na račun omizja se je sinoči vnela dodatna polemika. Sindikat FIOM je trdil, da je bilo za njegov sklic potrebno zasesti letališče, na ministrstvu pa, da so vabilo na sestanek odposlali že v torek ... Včerajšnji protest je vsekakor povzročil kar nekaj težav potnikom, ki so želeli odleteti z genovskega letališča. Med skoraj sedemurnim protestom so šest poletov preusmerili na druga letališča, ali pa so letala vzletela prazna, saj so potnikom preprečili, da bi se vkrcali nanja. Zaskrbljenost delavcev družbe Fincantieri, ki jim preti dopolnilna blagajna, je kot rečeno odjeknila tudi v Paler-mu, kjer je bil mestni promet povsem ohromljen, nekaj napetosti pa je bilo tudi v Anconi; tu je delegacijo zaposlenih sprejel prefekt. Danes naj bi se delavci vseh najbolj ogroženih obratov sestali na skupščinah. Včerajšnji protest na genovskem letališču ansa Stenograf v senatu boljše plačan od Napolitana RIM - Stenograf italijanskega senata tik pred upokojitvijo, torej ob najvišji starostni dobi, letno zasluži enako kot španski kralj Juan Carlos in celo več kot italijanski predsednik Giorgio Napolitano. To razkrivata novinarja dnevnika Corriere della Sera Sergio Rizzo in Gian Antonio Stella, avtorja znamenite knjige La casta o privilegijih ter ugodnostih italijanskih politikov. Če bi bivši finančni minister Giulio Tremonti ne zamrznil plač uslužbencev senata in poslanske zbornice, bi stenograf senatne skupščine ob odhodu v penzijo zaslužil letno 290 tisoč evrov bruto, kar je le dva tisoč evrov več kot španska država letno namenja kralju Juanu Carlosu. Letno bi stenograf torej zaslužil kar 50 tisoč evrov več kot znaša letna bruto plača (239 tisoč evrov) predsednika republike Giorgia Napolitana. Neverjetno! Cortina: »reveži« lastniki luksuznih avtomobilov RIM - Potem ko je finančna straža ob prehodu iz starega v novo leto opravila v Cortini d'Ampezzo vrsto pregledov pri obiskovalcih in tamkajšnjih obratih in lokalih, so prišli na dan podatki, zaradi katerih bo gotovo marsikomu zavrela kri. Agenti so namreč ugotovili 251 luksuznih avtomobilov, od katerih je 133 vpisanih na ime fizičnih oseb. Od slednjih je namreč 42 takih, ki so v letih 2009 in 2010 prijavili le 30.000 evrov bruto letnega dohodka, medtem ko jih je 16 prijavilo dohodek v višini manj kot 50.000 evrov. Preostalih 118 avtomobilov je last podjetij, od katerih je v istem obdobju 19 poslovalo z izgubo, 37 pa je prijavilo manj kot 50.000 evrov bruto zaslužka. Podatke je posredovala Agencija za prihodke iz Veneta, kjer so tudi ugotovili, da so obrati v Cortini v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010 zaslužili veliko več: restavracije kar 300 odstotkov več, trgovci z luksuznimi proizvodi celo 400 odstotkov več (pri enem od teh so ugotovili, da je razpolagal s proizvodi v skupni vrednosti 1,6 milijona evrov, a brez nobenega davčnega dokumenta), bari pa 40 odstotkov več. »Očitno prinašamo srečo,« so se pošalili davčni nadzorniki. / SVET Četrtek, 5. januarja 2012 1 1 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Hude finančne težave nogometnega kluba Triestina na robu stečaja Upniki trkajo na vrata kluba Predsednik Aletti je kljub vsemu optimist - Finančni stražniki zaslišali trenerja in kapetana ekipe P* Triestina ne bo finančno propadla, pravi njen predsednik Sergio Aletti, tožilstvo pa vztraja, da je stečaj nogometnega kluba edina možna rešitev. Prva odločitev bo morda padla že v ponedeljek, ko bo sodišče vzelo v pretres zahtevo po stečaju in preverilo plačilno sposobnost oziroma nesposobnost nogometnega društva. Alettijevi dolgovi presegajo šest milijonov evrov, če bo sodišče ugotovilo njegovo plačilno nesposobnost bo stečaj neizogiben. Predsednik, ki je komaj prestal iktus, naj bi na današnji seji upravnega sveta prikazal realno finančno stanje kluba, ki je po njegovem sposoben poravnati vse dolgove. Največ denarja (1,4 milijona evrov) je Alet-ti dolžan davčni upravi za neplačani davek na dodano vrednost, na seznamu upnikov pa sta tudi openski hotel Daneu (60 tisoč evrov, ki jih je predsednik menda poravnal) in tržaška mestna uprava, ki ji je Aletti dolžan 40 tisoč evrov neporavnanih računov za stadion Nereo Rocco. Predsedniku v obrambo je treba napisati, da je nekaj več kot dva milijona dolgov »podedoval« od svojega predhodnika Sergia Fantinela. Finančni stražniki so včeraj po nalogu tožilca Federica Frezze zaslišali trenerja Triestine Giuseppeja Galderisija, kapetana ekipe Riccarda Allegrettija in Franca Schiraldija, ki v društvu odgovarja za mladinski sektor. Galderisi je novinarjem po zaslišanju priznal, da je finančna situacije kluba zelo kritična, on in igralci pa bodo dali vse od sebe, da bo Triesti-na prebrodila te težave. Galderisi in Allegretti sta pozvala navijače in vse ljubitelje nogometa, da v tem kritičnem momentu ne zapustijo ekipe in da jo še naprej bodrijo v prvenstvu prve poklicne divizije. Sodnica Laura Barresi je na zahtevo tožilca Frezze že zamrznila nekatere Alettijeve bančne račune (govori se o vrednosti poldrugega milijona evrov), prva odločitev o zahtevi po stečaju pa naj bi - kot rečeno - padla v ponedeljek. Razglasitev insolventnosti kluba bi pomenila prvi korak na poti stečaja, ki ga je tržaško društvo že doživelo leta 1994. V tem primeru bi Triestina avtomatično nazadovala v drugo poklicno divizijo (nekdanja C2 liga). Zelo slabe novice o usodi Trie-stine seveda močno in boleče odmevajo med ljubitelji nogometa, med katerimi pa je marsikdo pričakoval tak razplet. Predsednik Aletti, podjetnik iz Lombardije, ki je prevzel klub od Fantinela, ni namreč nikoli jasno razkril svojih »finančnih kart«. Na eni prvih novinarskih konferenc po prevzemu kluba se je glasno sprl z danes že bivšo življenjsko sopotnico Cristi-no De Angelis, finančna situacija Triestine se je potem še močno poslabšala, tako da se je klub sedaj znašel na robu stečaja. Stečaj tržaškega nogometnega kluba je zahteval tožilec Federico Frezza, zadnja beseda pa pripada sodišču kroma POKRAJINA TRST - Že drugo leto zapored V službo z mamo in očkom Malčki so si ogledali delovno mesto staršev, ustvarjali in se igrali - Na koncu je vsak prejel darilce Predsednica Maria Teresa Bassa Poropat si je ob obisku otrok nadela celo praznični rdeči nosek Včerajšnji delovni dan je bil na sedežu Pokrajine Trst v palači Galatti precej neobičajen, zato pa nadvse prisrčen. Pokrajinski uslužbenci so namreč na delovno mesto s seboj pripeljali svoje otroke. Že drugo leto zapored je namreč Enotni odbor za enake možnosti CUG na pokrajinskem sedežu priredil simpatično pobudo V službo z mamico in očkom - Al lavoro con mamma e papa, ki naj bi ob veselem vzdušju poskrbela tudi za boljše počutje na delovnem mestu. Malčki se se že v zgodnjem dopoldnevu pripeljali na pokrajinski sedež, kjer jih je ob 10. uri v dvorani pokrajinskega sveta sprejela predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, ki si je ob veseli priložnosti nadela celo rdeči nosek. Otroci do 10. leta starosti so se podali na vodeni ogled palače v spremstvu klovnov-zdravnikov združenja GAU, se predali lovu na zaklad in vsakovrstnim igram, naposled pa uresničili »najdaljšo risbo v Trstu«, kot so jo ocenili. Starejši otroci pa so si ogledali tržaški svetilnik. Prijeten dan se je zaključil s krajšo predstavo klovnov-zdravnikov in z družabnostjo. Vsak je pred odhodom prejel v dar še v lesu izrezljano oz. šivano ročno delo zapornikov tržaškega Ko-roneja ter nekaj publikacij o enakih možnostih. O.N.A.V. Nov tečaj za pokuševalce vina Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina O.N.A.V. bo tudi v letu 2012 priredilo tečaj za pokuševalce vina, ki iz leta v leto privablja vse več ljubiteljev vina. Tečaj se bo začel 24. januarja. Bogat program predvideva 18 teoretsko-praktičnih lekcij, v katerih bodo podane osnove enologije in tehnike degustaci-je. Vsakemu predavanju bo sledila pokušnja štirih vzorcev vina iz različnih vinorodnih okolišev. Tečajniki bodo spoznali načine pridelovanja vina, vinske sorte in zadevno zakonodajo. Vsi predavatelji so priznani strokovnjaki s področja enologije. Tečaj se bo zaključil z izpitom, s katerim bodo slušatelji pridobili diplomo strokovnjaka-de-gustatorja. Diploma je uradno priznana od ministrstva za kmetijstvo in gospodarstvo ter daje možnost udeležbe na uradnih ocenjevanjih vin. Tržaška sekcija združenja O.N.A.V. je bila ustanovljena leta 2000 in je članica vsedržavne-ga združenja, ki je nastalo v Astiju leta 1951. Za seboj ima pestro delovanje in je vse bolj prepoznavna v bogatem svetu vina. Vanjo so včlanjeni Slovenci in Italijani, ki se redno udeležujejo mesečnih predavanj, predstavitev kakega vinogradnika ali vinorodnega okoliša. Večeri se zaključijo z vodeno degustacijo. Zelo obiskani so tudi ogledi vinskih kleti in obiski najpomembnejših vinskih sejmov in prireditev. Združenje si prizadeva, da bi ovrednotilo domače proizvajalce s Tržaškega, želi pa predstaviti tudi vinarje iz sosednjih pokrajin, predvsem iz Slovenije. Več informacij o tržaški sekciji O.N.A.V. lahko dobite na spletni strani www.onav.it , kjer je opisan tudi program tokratnega tečaja. Na voljo sta tudi telefonski številki 334-7786980 in 340-6294863. Vpisovanje bo vsak ponedeljek, od 18. do 19. ure na sedežu združenja O.N.A.V. v šport-no-kulturnem centru v Lonjerju. SRBSKO-PRAVOSLAVNA SKUPNOST - Praznovanje božiča Jutri zvečer badnjak, v soboto slovesna liturgija Srbsko-pravoslavni verniki bodo jutri in v soboto obhajali božič. Srbsko-pravoslavna cerkev se namreč - tako kot ruska in bolgarska ter redovniška skupnost na gori Athos - še vedno drži starega julijanskega koledarja in obhaja praznik Kristusovega rojstva s 13-dnevnim zamikom v primerjavi s katoličani in protestanti, pa tudi z grškimi in romunskimi pravoslavci. Božično praznovanje se bo začelo že jutri, na božično vigilijo, ko bodo v cerkvi sv. Spiridona ob 18. uri slovesne večernice z blagoslovom hrastove vejice (badnjaka), ki ga bodo verniki ponesli na svoje domove. V soboto pa bo ob 10. uri slovesna liturgi-ja, pri kateri bo pel pevski zbor. Ob priložnosti božičnih praznikov bodo tla cerkve prekrili s slamo v spomin na betlehemski hlevček, v katerem se je rodil Jezus Kristus. / TRST Četrtek, 5. januarja 2012 7 NOVINARSKI KROŽEK - Praznično srečanje zasenčile številne težave Tudi tržaške novinarje skrbi poklicna bodočnost Predsednik deželnega sindikata Muscatello opozoril tudi na težave slovenskih medijev Voščila so stalnica vsakega prehoda iz starega v novo leto, letos pa so še posebno dobrodošla, saj smo v novo leto stopili na valu ekonomske in socialne stiske, ki je zaznamovala leto 2011. Da so letos dobrohotnih voščil potrebni tudi novinarji, je bilo očitno na včerajšnjem neformalnem srečanju v Novinarskem krožku, kjer se je na »Prekernem aperitivu« zbralo res veliko ljudi. Vesti, ki dnevno pronicajo iz sindikalnega sveta, vzbujajo namreč skrb tudi med novinarji, publicisti in ostalimi operaterji medijskega sveta. Tudi v tržaškem novinarskem svetu ni položaj prav nič rožnat. Včerajšnje srečanje je priredila Deželna koordinacija prekernih in free lance novinarjev ter enotni novinarski sindikat Assostampa Furlanije-Julijske krajine. Kot so v svojih posegih spomnili Maurizio Bekar, Roberto Carella, Carlo Muscatello in Piero Villotta, se položaj v deželi vse bolj spreminja v izredno stanje. Lastniki zasebnih radijskih in televizijskih postaj ter časopisov kažejo vse manj spoštovanja do svojih sodelavcev, predvsem tistih brez stalnega delovnega razmerja. Smešno nizki honorarji so žal stalnica, prekinjanje pogodb tudi. To je bil tudi eden razlogov, zaradi katerih so novinarji dnevnika Il Piccolo že sklicali enodnevno stavko. Najbolj v nebo vpijoč je trenutno primer zasebne televizije Telequattro; kot smo že poročali, je novo lastništvo prekinilo pogodbe petnajstim njenim novinarjem, tehnikom in televizijskim voditeljem. Slišati je bilo, da se bo sindikalno predstavništvo prihodnji teden sestalo z lastnikom in zahtevalo nove pogodbe; primer Telequattro pa je samo vrh ledene gore, saj sloni večina zasebnih televizijskih in radijskih postaj skoraj na prostovoljnem delu. Predsednik sindikata Muscatello je opozoril tudi na težave slovenskih medijev. Novinarski sindikat že več let zagovarja potrebo po reformi zakona o založništvu: nesprejemljivo je, da so javnih prispevkov deležni časopisi, ki niso nikoli bili v trafiki, je dejal Musca-tello, prav tako nesprejemljivo pa je, da se krči obseg prispevkov, namenjenih Primorskemu dnevniku, Novemu Ma-tajurju in številnim manjšim časopisom, ki so izraz specifičnih realnosti. Zaskrbljenost je izrazil tudi zaradi napovedanega krčenja dotacije za slovenske radijske in televizijske sporede Rai. Posnetek z včerajšnjega prazničnega srečanja v tržaškem novinarskem krožku pd OBČINA TRST - Ureditev mestnih javnih površin Za lesk in blišč Trsta Ureditev starega mesta in površin pred muzejem Revoltella - Tržnica na Ponterošu in premična sedišča Obnova tal in pročelij stavb, ureditev javnih površin, pa tudi postavitev novih tabel, urbane opreme, klopi, pomožnih in-frastrukturnih objektov, novih zabojev za odpadke, ureditev razsvetljave in podobno. To so le nekateri izmed načrtov, ki jih namerava tržaška občinska uprava izvesti v novem letu 2012, da bi Trstu povrnila »lesk Levo odbornica za javna dela Elena Marchigiani, desno pa Ponteroš, kjer naj bi uredili dostojno tržnico kroma in blišč«, ki si ju zasluži. Občinska odbor-nica za javna dela Elena Marchigiani si je zamislila bogat program javnih obnovitvenih del, ki bi ovrednotila specifičnost in identiteto našega mesta ter hkrati spodbu- MUZEJ REVOLTELLA - Ob 150-letnici rojstva Itala Sveva Razstava slikarskih del, ki prikazujejo odnos med pisateljem in njegovimi likovnimi sodobniki Jedro razstave portreti tržaških likovnih umetnikov, delo Umberta Verude - Ogled možen do 1. aprila Konec prejšnjega meseca je Trst z veliko pregledno razstavo v palači Gopčevic počastil 150-le-tnico rojstva velikega tržaškega pisatelja Itala Sveva, nanj pa so se spomnili tudi v muzeju Revoltella, kjer so na ogled slike slikarjev, ki so za časa življenja prijateljevali z Italom Svevom. Pred približno 120-imi leti je mladi Svevo navezal stike z umetniki, kot so Umberto Veruda, Arturo Fittke, Guido Gri-mani, Giovanni Zangrando, Arturo Rietti, Ruggero Rovan, Carlo Sbisa in drugi, iz razstave pa izhaja, da je imel Svevo najpristnejši odnos z Verudo, s katerim ga je povezovala tudi podobna usoda. Iz vi-deo-projekcije lahko namreč obiskovalec izve, da sta oba umetnika imela občutek, da ju okolje ne razume, oba pa sta tudi plavala proti toku. Kuratorki razstave, Maria Ma-sau Dan in Susanna Gregorat, sta slike, tako ali drugače povezane z Italom Svevom, postavili na ogled v dveh nadstropjih. Jedro razstave predstavljajo portreti različnih tržaških umetnikov, ki jih je na prehodu iz 19. v 20. stoletje ustvaril Umberto Veruda. Na ogled so portreti kiparja Giovannija Mayerja in slikarjev Guida Grimanija, Artura Fittkeja, Eugenia Scomparinija, Giovannija Zangrane in drugih. Poleg portretov so razstavljena tudi druga Verudova dela, kot je na primer slika Nudo di schiena, ki jo je tržaškemu muzeju leta 1932 podarila Livia Schmitz Svevo. Zanimiv segment razstave so tudi dokumenti, ki pričajo o Svevovi ljubezni do umetnosti. Več o tem je mogoče izvedeti tudi iz razglednic, fotografij, recenzij in časopisov, ki so razstavljeni v vitrinah. Na dida-skalijah je tudi razloženo, kdaj je v Trstu začel delovati umetniški krožek, v katerega so zelo radi zahajali tako slikarji kot literati in drugi intelektualci. Italo Svevo je v krožek začel zahajati leta 1888, se pravi pet let po ustanovitvi, v njem pa so si člani prizadevali, da bi umetniška druščina svoje interese zastopala brez nepotrebnih posrednikov. Po ogledu tretjega nadstropja nas razstava vodi nadstropje višje, kjer so razstavljene slike, ki so nekoč krasile stene Svevovega doma. Zelo zanimiva sta portreta Svevove hčere Letizie, ki so jo v njenem dolgem življenju zaznamovale hude družinske tragedije, in njenega prvorojenca Pieretta. Oba portreta sta nastala pod čopičem slikarja Enrica Fonde. Za vse tiste, ki bi radi spoznali plodovit odnos med velikim tržaškim literatom in njegovimi sodobniki, naj povemo, da je razstava vredna ogleda in da si jo je mogoče ogledati vse do 1. aprila letos. (sč) dila razmah novih gospodarskih, kulturnih in turističnih pobud, s spoštovanjem pogojev urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega oblikovanja. Med prednostne posege je odbornica vključila odstranitev oz. postavitev objektov, ki na pločnikih v starem mestu lahko ovirajo oz. pomagajo pešcem pri hoji; med ovire spadajo prometni znaki, table ali zaboji za odpadke na primer. Odbornica je opozorila, da gre le za aktualizacijo že obstoječih študij v okviru podrobnostnega načrta za staro mesto, ki jih je Dipiazzov prostorski načrt, t.i. varianta 118, ukinil. V prihodnjih tednih se bosta Marchigianijeva in kolega za gospodarski razvoj Fabio Omero srečala s predstavniki podjetja Acegas, da bi analizirali morebitno premestitev ekoloških otokov predvsem tam, kjer ovirajo pogled na arhitekturne dragocenosti ali sploh na cestišče. Omeniti velja tudi prevetritev določil o javnih površinah iz leta 2009, ki jih sicer tudi nadzorništvo za arhitekturno dediščino ni bilo sprejelo. Občina namerava razpisati dva načrta namenjena mladim projektantom: prvi zadeva ureditev tržnice na Ponterošu, pravzaprav smotrno postavitev urbane opreme in stojnic, ki bi mestni predel dostojnejše odeli ob vsakoletnih božičnih sejmih pa ne samo. Drugi razpis pa naj bi zadeval ureditev sedišč na odprtem, ki bi jih ob potrebi premikali z ene lokacije na drugo. Razpisa sta še nedefinirana, projekt za ureditev površine pred muzejem Revoltella v Ulici Diaz pa je že ad acta. Do poletja bodo tam uredili primerno razsvetljavo in postavili nekaj dizajnerskih se-dišč, kar bo dovoljevalo, da se bodo razstave iz notranjosti muzeja ob priliki lahko pomaknile še na ulico. OBČINA TRST Solidarnost z novinarji Telequattro Tržaška podžupanja Fabia-na Martini je včeraj na županstvu sprejela delegacijo novinarjev in tehnikov zgodovinske zasebne televizijske postaje Telequattro. Pred novim letom je namreč petnajst izmed njih prejelo neformalno sporočilo, da jim založnik ne bo obnovil delovnih pogodb: teh petnajst ljudi je 31. decembra 2011 ostalo brez službe in iz protesta oklicalo petdnevno stavko. Njihova predstavnica Laura Buccarella je v pogovoru z Mar-tinijevo opozorila na nezaslišano obnašanje lastništva, podžupanja pa je izrazila solidarnost z njimi. Lastništvo, ki se je decembra razširilo tudi na televizijski network Rete Veneta, je povabila naj obnovi pogodbe in na tak način omogoči dobro, strokovno in pluralistično informacijo, ki je za Trst in celotno deželo FJK zelo dragocena. Giuliapellizzariballaben(d) na novoletnem plesu na Proseku V Kulturnem domu na Proseku bodo danes ob 21. uri nazdravili novemu letu s plesom s skupino Giuliapellizzariballa-ben(d), ki je že lani požela veliko uspeha med mladimi in manj mladimi. Glasbeni večer, ki ga bo dopolnil še DJ Janka Vallo, organizira Mladinski krožek Prosek Kontovel. Pevka Giulia Crocini, pevec in kitarist Enrico Pellizari in Marco Ballaben za pianolo nastopajo po deželi že od leta 1994, poznani pa so tudi v Venetu, To-skani in Liguriji: na koncertih ponujajo znane uspešnice osemdesetih let, pa tudi nekaj novejših skladb. Super novoletni Pupkin Kabarett drevi v Mieli Kabaretna ekipa Pupkin Kabaretta vabi drevi ob 21.21 v gledališče Miela na super novoletni večer smeha in dobre volje. Srečanje z ironičnimi igralci bo izjemoma na četrtek (in ne na ponedeljek, kot je že tradicija), ob tej priložnosti pa si bo mogoče izmenjati novoletna voščila. Srečanje društva Schiller Po božičnih počitnicah bo ponovno steklo tudi delovanje nemškega kulturnega društva Friedrich Schiller. Prvo poboži-čno srečanje bo ravno danes ob 18. uri v društvenih prostorih v Ul. Coroneo 15, namenjeno pa bo pogovarjanju v nemškem jeziku. Vstop je prost. Kombi s ponarejeno dokumentacijo Tržaška obmejna policija je v torek med nadzorom ob nekdanji meji pri Fernetičih ustavila kombi fiat ducato z italijansko evidenčno tablico, ki ga je upravljal 61-letni romunski državljan V.A. Moški je agentom izročil zahtevano dokumentacijo vozila, agenti pa so kaj kmalu ugotovili, da je slednja ponarejena in da vozilo nima urejenega zavarovanja. Moški ni posredoval nobene primerne razlage, zato je policija kombi zasegla, ob tem pa seveda tudi vso lažno dokumentacijo, moškega pa je prijavilo zaradi ponarejenih dokumentov. 8 Četrtek, 5. januarja 2012 GOSPODARSTVO DOLINA - Zgoščenka Moškega pevskega zbora Valentin Vodnik SCANDIANO Ko pevci pojejo z veseljem, jgjjh se pesem dojame kot doživetje si