Leto XL1V. Enostoipna petitvrsta (72 шш široka ln 3 шш visoka ali n]e prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po doijovorn. ■ Poslano: ■ Enostolpna petitvrsta po 60 vin. Izhaja vsak dan, tzvremši nedelje In praznike, ob 5. uri pop. Redna letna priloga vozni red Pcsairezna številka 10 vinarjev. Slev. 169. v Ljubljani, v sredo, 26. tulila 16. = Velja po pošti: ~ Za oelo leto naprej . . K 26'— za en rneseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno • ,, 29'-za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en шевео „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1*30 - = Sobotna izdaja: = za oelo leto ...... K V— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Političen list za slovenski naroi jls* Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/III. Bokoplsi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Upravništvo |e v Kopitarjevi nlioi St. 6. — Račnn 1 oštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-kere. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188. Nepri ni F 1л 1 ^IFIS^ illll Ш Izredno težle italljasisRe ШШ nnsieško-Er , - Nnncili topniiK! osen] i ш\. - Kom boji pri тшл. encosK! napoti ois reki fomme 2 nijtižliml тш»1 eUblt. Dve № Gospodova nedelja 26. julija 1914! Ponoči je vstala in z zarjo se je bliskovito širila beseda: Mobilizacija. Naš cesar je ta dan odredil delno mobilizacijo avstrijske armade; prihodnje dni so sledile vojne napovedi in v avgustu je stala skoro cela Evropa v strašni vojni. Čudovito vzorno se je vršila mobilizacija in sredi avgusta so marširale naše čete po Galiciji proti Rusiji. Ta dan je bil mobiliziran ves naš slovenski narod. Ali je bila hiša, ki ne bi dala očeta ali sina cesarju? Ne samo moških, tudi matere z otroci je mobilizacija poklicala: spremljale so svoje s celo družino na železnico in v mesio; klicala jih je v cerkev k molitvi in na polje na delo. Saj je znano, da je naš zdrav narod dajal največ odstotkov vojakov; vsako prebiranje je to vnovič pokazalo. Pred sodbo zgodovine bo naš mali narodič stal velik. V tej vojni smo popolnoma pozabili nase in mislili samo na državo. Naš cilj je bil, kar je zahtevala ura: ohraniti državo. Nismo iskali prepira, ne dobička zase, Mir smo hoteli doma, da bomo zunaj na fronti močnejši in pravi. In taki so bili naši očetje in sinovi. Prvi boji v Galiciji v vročih avgustovih dneh. Przemyslany, Gologory! Slovenski polki. In potem tisto strašno zadrževanje ruske povodnji. Volčja dolina! in nazadnje Karpati. Uradna poročila pričajo, da je bil naš narod s svojimi junaki zmeraj tam, kjer je bilo opraviti najhujše deio. Tako n? severu, tako ob Soči; tako v Tirolah. V začetku nas je vojna videla junake, dve leti smo rastli v zvestih žrtvah in za zaključek dveh let nam Hoferjeva uradna poročila ponavljajo s priprosto besedo: naši so se v najhujši uri prav posebno izkazali. To nam je v zadoščenje, toda vemo to. da vse to ni bilo mogoče brez žrtev. Pri Bogu, v naših srcih in posebno v srcih naših še živih po strelskih jarkih so zapisane vse žrtve in darovana življenja. Vemo, kaj smo dali in da je lega bilo veliko. In dali smo radi od srca, ker je bilo dano tudi za boljšo usodo naše slovenske domovine. S smrtjo smo si potrdili pravico do boljšega življenja, V teh strašnih časih nam je tudi slovenska domovina stopila še bolj globoko v naša srca. Dveletna vojna naj vsemu svetu ne priča samo o junaštvu in zvestobi sloveti* skega naroda do države, ampak naj to pove vsem zopernikom: ta narod bo v mirnih časih znal braniti tudi svoje lastno narodno življenje. V ustavni obliki in po božji in cesarski pravici bomo mislili tudi nase in znali bomo priti do svojih pravic. Kje jc tisti, ki bi si sedaj upal deliti krivico naši zemlji in njenim otrokom? V teh dveh letih je naš narod mobiliziral vso svojo silo za obstoj države in zvesto je to vršil povsod. V trdnem zaupanju v Boga, njegovo pomoč in pravico, stoji v krvavem boju za boljšo prihodnjost Avstrije in Slovenije. Na Beneškem živi okrog 40.000 Slovencev, katere zastopa v italijanski zbornici 2Ш Morpurgo Trudi se sicer ta poslanec za svoj volilni okraj, pa kdor količkaj pozna slovensko Benečijo, ve, da ta poslančev trud ni toliko skrb za blagor Slovencev, ampak le ne-ukročeno hrepenenje, da čim prej po- italijani beneško Slovence ter zatre slovenski, po njihovo »barbarski« jezik v Italiji. Zato je tucli slovenski del Benečije v vsakem oziru zelo zanemarjen. V hribovitem in gorskem delu poti nobenih, niti kolovozov, celo v veliki vasi so same kozje steze, po katerih ubogi beneški slovenski trpin znaša in odnaša vso na svojem hrbtu oziroma glavi. Sedaj je tam mnogo potov in cest, a nc iz ljubezni do Slovencev, ampak radi vojske. — V vsej Benečiji ni niti ene slovenske šole, v,;šoli se sploh ne sme izpregovoriti slovenske besedice, ker Italija noče poznati in priznati slovenskega jezika. Po vaseh so nastavljene učiteljice, ki navadno nc razumejo niti besedice slovenščine. Te vtepajo skozi tri leta beneškim slovenskim otrokom italijansko učenost v glavo. — Županstva uradujejo le v italijanskem jeziku. Županske posle vodi tajnik imenovan ocl vlade, slovenskega jezika popolnoma nezmožen. Župan je domačin Slovenec, ki lomi za silo italijanščino ozir. furlanščino. Tajnik pa je tujec Italijan, ki gospodari in posluje v občinskem uradu, kakor mu kaže, župan mora podpisati, četudi nc ve, kaj podpiše. Raznih odredb od raznih uradov nc razglaša občinski obhodnik pred cerkvijo. Čemu tudi? Saj italijanščine slovensko ljudstvo ne razume. Pač pa take važno in koristne odredbe naprošen. razglasi in pojasni duhovnik v slovenskem jeziku ljudstvu v cerkvi, kjer edino srne slovensko govoriti, na vseh clrugih javnih prostorih oziroma uradih mu jc zn-branjeno rabiti slovenski jezik. Tudi je duhovniku prepovedano poučevati krščanski nauk v šoli. Krščanski nauk sme in ga tudi uči v cerkvi, kamor hodijo otroci, da se pripravijo za sprejem sv. zakramentov in se naučo potrebnih verskih resnic. Tako je slovenski jezik na Beneškem zaničevan in zatiran. Lo mati na domačem ognjišču in duhovnik v cerkvi učita in vzgajata otroke, v slovenskem jeziku. Zato pa je beneški Slovenec globoko veren. Po triletnem mukepolneni italijanskem poduku je otrok izpuščen iz šole. Uspeh si čitatelj lahko sam predstavlja. Otrok takorekoč se od sta riše v nauči Citati slovensko. Kajti beneški Slovenec zelo rad čita slovenske knjigo .Nad vse ljubi in dragi so mu slovenski lriolitveniki. V mater-nem jeziku moli, prepeva, so zahvaljuje in priporoča ljubemu Bogu. Noče sicer lepili elegantnih molitvenikov italijanskih, ki se dobo za par centesimov, pač pa je zelo vesel, ako more dobiti slovenski molitvenik. Da beneški Slovenec rad čita slovenske knjige, nam priča Družba sv. Mohorja, ki jc imela na Beneškem mecl revnim ljudstvom precej naročnikov. Žal, da se je precl nekaj leti začela od italijanske vlade gonja zoper slovensko časopisje ln zoper Družbo sv. Mohorja. Goriški »Novi čas«, ki je imel na Beneškem veliko naročnikov in katerega so s posebnim zanimanjem čitali, je bil zaplenjen in prepovedan. Poslanci v državnem zboru in profeson ji na vseučiljiških stolicah so začeli ropotati zoper Slovenščino. Kajti »velika mati Italija« je bila v nevarnosti. Vse beneške slovenske duhovnike, ki so bili vpisani v Družbo sv. Mohorja, so imenovali panslaviste, rusofile, izdajalce domovine (traditori della palria).— Posebno žalostno pa je, da tudi na orclinari- jatu v Vidmu nočejo poznati slovenskega jezika. K vmeščenju novega slovenskega župnika pošiljajo kanonika Italijana, kateri ima slavnostni govor slovenskemu ljudstvu in slovenskemu župniku v italijanščini, dasiravno imajo na razpolago tudi slovenskega jezika zmožne kanonike. Nadškof videmski, četudi ima v svoji nadškofiji okrog 40.000 Slovencev, ni zmožen niti enega stavka slovenščine. Leta 191:2. jc imel v slovenskem delu svoje nadškofije ka-nonično vizitacijo. Povsod so ga Slovenci z veliko slovesnostjo sprejeli. Bir-manci so lepo in gladko odgovarjali, ko jih je duhovnik izpraševal v krščanskem nauku, nadškof je poslušal, zadovoljno kimal, a razumel ni, pač pa je v nemalo presenečenje beneške duhovščine izrazil svoje začudenje, ker ne znajo otroci v italijanskem jeziku vsaj moliti. Na to je imel nadškof pridigo, seveda v italijanščini. Toda kdo ga jo; razumel? Duhovniki, slučajno navzoči, karabinarji, po naše orožniki in ka upokojen finanrar. Milo so zrle pobožne ženice v nadškofa, poslušale, a razumele ga niso. Videmska nadškofija ima mnogo izvrstnih govornikov med župniki in menihi, ki so zmožni slovenskega jezika. Kako hvaležno bi bilo ljudstvo, ko bi bil vpričo nadškofa v nadškofovem imenu v slovenskem jeziku pridigal kak kanonik. A razumimo: »mati Italija«bi sc bila grdo držala ali pa je morda bila celo prepovedala nadškofu posluževati se slovenskega jezika pri ka.nonični vizitaciji. Kako prav je storila .sv. Stolica, da je italijanskim škofom vzela ožir. prepovedala juris-dikcijo, katero so si sami dali v od Italijanov zasedenih krajih, ter imenovala iu-i.se avstrijske žu pni ke-dek a n e za svoje neposredne namestnike. Te spomine na tužno Benečijo .je vzbudilo gromenje topov ob Soči v [»odpisanem, kateri jc živel več let na beneški meji, spoznal vrline nadarjenega vernega pobožnega slovenskega ljudstva ter gledal njega trpljenje in z.ipu-ščenost. »I uostfi custodi slavi«, t. j. naše slovanske čuvaje je imenoval poslanec Morpurgo 15. junija 1914 v italijanski zbornici beneško Slovence. In ti »custodi slavi«, kaj imaš od Italije? Italija jim ni mati, ampak črna, kruta mačeha, ki jih zaničuje, prezira in tepta. In to že od i. 1866., ko so bili »odrešeni:;. In na ta način hoče Italija, ki se v tej svetovni vojski, kakor povdarja pred vsem svetom, bori zoper »barbarsko« Avstrijo za pravice in kulturo narodov, tudi druge Slovence in Hrvate »odrešiti« in »kultivirati«. — Ob Soči so naši vojaki ujeli oddelek Italijanov, med katerimi je bil en beneški Slovenec. Ko so se ustavili v neki vasi, je vrli beneški slovenski dečko radostno vskliknil: »Bog daj, cla bi Avstrijci prodrli globoko v Italijo, slavno zmagali, da bi tudi mi beneški Slovenci zopet prišli pod Avstrijo ter bili združeni z vami Slovenci.« To želimo vsi Avstrijci in posebno še mi Slovenci. Valentin. Mmiifjn-n" v fpciii „imitiiLIfjiu i »iiMU. Ako greš v Trstu mimo magistrata, opaziš pritlično ne ravno veliko kavarno. O vsakem času, posebno po uradnih urah na magistratu si jo videl bogato zasedeno. Bila je dobro idoča. in priljubljena kavarna. Pri mizah so sedele navadno majhne družbe 4 do 8 oseb; to je napravilo utis, da sc ti ljudje vsled dolge navade obiskovati isto kavarno, poznajo, ne da bi imeli kaj več potrebe, popraševali se o zasebnih zadevah. Samo ako je vstopil tujec, se je opazilo na zunanjosti, kako sc jc tu ah tam vzdignila glava in mu je sledil pogled, pri sosednji mizi se je moglo opaziti isto, kar je dokazovalo, da se vsi ti do zadnjega medsebojno zelo dobro poznajo. Bili so nižji in srednji uradniki, ki so to kavarno obiskovali, učitelji, trgovci; čc-stokrat si mogel med njimi opaziti lega ali onega elegantnega gespoda ali pa častnika s kake italijanske ladje, ki jc bila. ravno zasidrana v luki. Natakarji so hodili med mizami sem in tja, kakor imajo navado pa::!jivi in vse navade svojih gostov poznavajoč.* natakarji. Tu so potegnili iz prsnega žepa kak časopis in ga osebno.ponudili gostu, aii so se pa tam priklonili k njemu /. nekim zaupljivim poročilom in cogovor — mogel bi ga onaziti zelo paz-luv opazovalec — je bil končno zelo tih aH pa je bil čisto glasan in moglo sc jc čuti, cla se je razvnel o čisto nedolžnem, o športni zabavi ali o čem podobnem. Tj časopisi pa, ki jo sc delili s tako nedolžno dopadljivostjo, so bili Corriere della sera , Resio del Cariino«, Gazet-tico4, Grande Italia«, > Ora o mai« in vsi drugi iz kraljestva u tihotapljeni listi, ki so vrveli z žalitvami na našega cesarja in na-v.nanjevali, da je čisto blizu dan odrešenja. Prišli ."o semkaj z ladjami »Servizzii ma-rittimb. ali med cdbijalnimi ploščami vagona, ali so bili vtaknjeni za okna, ali z avtomobilom, ki je vzdrževal promet enkrat na teden med Vidmom in Trstom, in o jih raznašali skrivni raznašalci; kajti branje teh časopisov je bilo strogo prepovedano. In ljudje, ki so jih brali, te nedolžne majhne družbe pri mizah, niso bili r.ič drugega kot oddelki dobro organizirane veleizdajalske tajne zveze, ki so imeli vsak svojo nalogo in od katerih niso namenoma ničesar r,edcli, med tem ko so bili natakarji njih pazitelji. Tu se je nahajala neka miza, kjer so izdajali ponarejene potne liste onim, ki so imeli vzrok, da si. že sedaj poiščejo pot čez mejo. aii zaupnikom, ki so bili poslani s tajnimi navodili semkaj čez trejo. Tamkaj pri. neki mizi, kjer so ljubitelji narave nabirali fotografije ali pa razglednice pokrajin; ali vse to so bile ravno one pokrajine, kjer so se nahajale avstrijske utrdbe, vse to jc šlo na naslov laškega generalnega ■ taba. Pri tretji mizi so bila zopet sestavljena imena za neko patriotično slavnost; ako si si jih pa malo bližje ogledal, tvorila so črno in belo listo; slavnost je bila uko-rakanje italijanskih čet in v listah so se že nahajal:: imena dobrih avstrijskih patriotov, katere naj bi se zaprlo in se jih oropalo premoženja, in oni patrioti« — večinoma mladi oobje, ki so še spadali pod šolsko disciplino — iz katerih naj bi se ustanovile prostovoljske tolpe, ki bi potem s sovražnikom korakale proti lastnim četam, Tako jc bilo v dnevih, lednih in mesecih pred izbruhom vojne z Italijo; tako ni moralo biti samo v Trstu in v kavarni, o kateri govorim, niti se je mogla v resnici tako imenovati, kakor pripovedujem; kajti kaj podobnega kakor kavarna »Mu-nicipio' se je nahajalo v vseh krajih Av-'- strije, kjer stanujejo Lahi, pa naj sc seda) - Odločilni tako ali tako imenuje: aH često se jc imenovalo tudi tako, kar bi se reklo slovensko »k magistratu« in ni bil to noben slučaj. Neka mrzlična nepotrpežljivost in nemir je zasegel cel jug. Kdor ni bil udeležen — na čast laškim Avstrijcem, se mora priznati, da jih je bilo vedno nekaj, pred vsem kmečko ljudstvo, — je b'1 razdražen vsled skrivnostnih in gotovih naznanil drugih. Vračali so se ljudje iz kraljestva in naznanjali, kateri dan bo izbruhnila vojna in kedaj — sam Cadorna je rekel ali pa Bar-zilai, poznejši minister »neodrešencev« — bodo laške čete v Trstu ali v Borgu in Perginah. Mnogi, ki so bili preveč dostojni, da bi se udeleževali takih dogodkov, vendar iz strahu niso gledali celc stvari od daleč, da bi sc ne morali pri ukoraka-nju Italijanov za svoje brezbrižno ali celo avstrijsko mišljenje pokoriti; drugi so bili v skrbeh, da si ne uničijo trgovine, bali so se vpliva bank, ki so delovale za irrcden-to, in nenaklonjenosti oblasti. Tako so grajali predrznost drugih z nekim čudnim posmehom ali so molčali, kakor da bi hoteli reči: ti razumeš, da-nisem nič več dovolj mlad, da bi sam sodfclolval, ali ni dvoma, na kateri strani je moje srce. Kajti to je bilo nevestno: kakor je bilo glavno zbirališče j,exanoma kavarna »Municipio«, je stal v i|r|u3Š^u te zločinske gonje skoro vedno župan ali pa sam magistrat. Magistrat -fradniki, mestni učitelji; profesorji od 'infesta ali dežele vzdrževanih srednjih šol; 'borzne dvorane, uradniki mestne plinarn«1/ a&dvetniki, sodniki, so tvorili temeljno &td irredente. Župan, učitelji, občinski uradniki so v začetku vojske zbežali v Italijo ali so jih morali poloviti. Nehote se vprašamo, kako je bilo vendar to mogoče? Povsodi in v vsakem stanu se nahajajo nezanesljivi in zločinski ljudje, kako pa je moglo priti do tega, da so zapeljali cel narod? Kajti celo ljudstvo ni slabo, tudi naši Italijani niso slabi, od katerih so se mnogi, ki. so se izognili slabemu vplivu, hrabro borili na ga-liških bojnih poljanah za našo domovino. Kako se more dogoditi, da je ljudstvo, od katerih je zapeljano, ki so naročeni, vzdrži V redu in k temu vzgoji? Ne vem, ali ti je znana beseda ^avtonomija«? Pomeni v resnici nekaj lepega: pravico meščanov v državi, da se sami vladajo, kolikor je to pač v korist skupnim rinteresom. Tako n. pr. potom deželnih zborjov dobivajo dežele zakone — to se razume z dovoljenjem cesarja — ali ti vo-|Jijo»f,tudi deželne odbore, namestnike po-eslancev ali kakor se že imenujejo v posa-.mezgih deželah in to so neke vrste manjša ministrstva, katera delajo za deželo v maj-Лшеар to, kar delajo ministrtva v velikem ..za-državo. In ali ni pri občini in še manj-£peipi j takisto? Dežela ali večje mesto je torej v državi zopet /jnajhen državen otok, ki ima končno namen, da se čutijo ljudje prosti in da se svobodno gibljejo. To se razume, da leži v leri^tudi velika nevarnost. Ako se je en-1tratfirredentizem ukoreninil, tako je bila -ta (avtonomija, ki je magistratom in deželam končno dovolila udejstvovati to. kar 6o 4fameravali. (Dalje.) q _ o pospeševanja Mesa promeia. O tem piše poslanec dr. Steinwender v »Tagesposli«: Za tujski promet v Avstriji prihajajo v poštev tri ozemlja, ki iz docela različnih vzrokov potezajo nase obiskovalce: Alpske dežele, češka kopališča in Dunaj.. Na vsakega teh ozemeij je vojna čisto različno učinkovala; Dunaj je polnejši nego kdaj, češka kopališča niso slabo zasedena, alpe so pa, izvzemši dunajsko okolico, prazne. Sedaj so v tiru priprave, da se tujski promet po vojni nanovo poživi, toda zdi se, kakor bi se stvar ne bila prijela na pravem koncu. Začeti se misli na Dunaju, kjer promet niti trpel ni; zgraditi sc ima ne baš potrebna centralna palača za vodstvo prometa, aranžirati hočejo potovanja od Hamburga do Carigrada, deželne zveze pa naj se lepo tiho podrede. Toda ravno pokrajinske različnosti so glavni vzrok za to, da sploh prihajajo tujci, in ravno zato se mora tudi pospeševalno delovanje organizirati po deželah. S tem pa naj ne bo rečeno, da naj bi se ničesar ne izpremenilo na načinu, kakor je država doslej pospeševala tujski promet. Nasprotno. S pol milijonom, ki je letno na razpolago v to svrho, se seveda ne da posebnega začeti, toda tako, kakor se porabi, je škoda tudi za to malo denarja. V dokaz nekaj podatkov iz poslovanja v letu 1913. V tem letu se je bilo izdalo 432.729 K; od tega odpade 175.093 kron na subvencije zvezam in ta postavka se je bila utegnila porabiti vsesicoz pravilno v smislu krajevnih potreb, kar še o ostalih 257.636 K ne more trditi. Najbolj izzivajo kritiko splošni izdatki v skupnem znesku 101.398 K. Za pisatelje in časnike se jc izdalo 12.057 K, kar je očividno veliko premalo, kajti dobro pisane in privlačno opremljene publikacije so najuspešnejša reklama. Še enkrat toliki znesek se je porabil za razstave v Parizu in na Dunaju, čemur gotovo ni prigovarjati. Toda čisto čudne so subvencije 41.500 kron Lloydu, 18.300 K mednarodni družbi za spalne vozove in 3000 K južni železnici. Saj je pospeševanje tujskega prometa v naj-lastnejšem interesu vseh teh treh transportnih podjetij; da bi jih za propagando še posebej plačevali, je naravnost nerazumljivo. Lloyd je dobil leta 1913. od države nad 9 6 milijona, kron subvencij; da sprejme razen tega za pospeševanje svojega lastnega tujskega prometa še 41.500 kron, je razumljivo, ni pa razumljivo, da mu jih dajo. Ostale, neposredno ocl centrale dovoljene subvencije znašajo 156.238 K, majhen znesek, a še to malo bi bilo večinoma bolje, če bi se bilo prihranilo. Dve paro-brodni podjetji na Mondskem in Traun-skem jezeru dobivate skupaj na leto po 30.000 K subvencij. Zakaj in zakaj ravno samo na teh dveh jezerih? Koča na Her-mannskoglu pri Dunaju gotovo ne potrebuje državne subvencije. Darila kopališkim krajem: Karlovim varom 5000, Jo-hannisbadu 5000, Luhačovičam 10.000 in Grafenbergu 2000 K — se zde nekam nespodobna. Slavnosti mesarske zadruge v Hebu ali dveh strelskih društev utegnejo biti čisto čedne, a čemu naj 1 i si dali mesarji in strelci kaj podariti od države? Nekje postavijo bojniški spomenik, in čisto prav je, da se podpira kiparska umetnost, toda tujskemu prometu to ne gre nič mar. V lovski razstavi, ki je po zaslugi obilih državnih subvencij zaključila z znatnim čistim dobičkom, se je bilo izgubilo nekaj razstavnih predmetov, za katere se ni našlo nadomestila nikjer drugie nego v tuj-skoprometnem kreditu. Priporočati bi bilo naslednje izpre-membe: Vrhovno vodstvo naj se osredotoči v železniškem ministrstvu, večina nalog naj se prenese na deželne zveze, poveča naj se literarna propaganda, za Dalmacijo naj se uvede na veliko zasnovana akcija in črtajo naj se vsa nepotrebna, četudi še tako nujno zahtevana darila. Traoediia v Soči na Primorskem. Dve človeški žrtvi. Pol ure hoda iz Soče proti Trenti na levem bregu reke Soče stoji hiša »pri Matevžu«. Kakih 500 korakov nižje od hiše, tudi na levem bregu reke stojite dve staji, kjer so stanovali zadnje čase begunci iz Kala »Kaconovi«. V petek dne 21. t. m. se je preselila vsa družina nekoliko višje proti Trenti, le stara mati Katarina, stara 76 let, je ostala v starem stanovanju, češ, tu dobim večkrat od vojakov juhe in. kruha. V nedeljo dne 23. t. m. proti večeru, nekako ob 7. uri je odšel 15 let stari »Ma-tevžev« Andrej iz Soče št. 61 kot po navadi vsak dan, da prižene k hiši koze, ki se pasejo čez dan po gošči. Zmrači se že, a fanta, ki je bil vseskozi vzgleden in priden, le ni domov. Ker so bili starši v skrbeh, da se mu je morda kaj pripetilo, so ga pričeli iskati v obližju. Na klicanje ga pride iskat tudi sosed Matiče. Le-la dospe ob pol enajstih zvečer do gori imenovane staje in mimoidoč hoče pozdraviti tudi stanovalko v staji. Ker na pozdrav ni dobil odgovora, tedaj posveti skozi vrata z žepno sveiiiko. Na kakih 30 cm od tal visoko postavljeni provizorični postelji leži starka na hrbtu, glavo nekoliko zasuknje-no, noge visijo čez konec postelje s stonali na tleh — mrtva. Ob postelji na tleh leži kuhinjska ponovca prazna, znamenje, da je žena nameravala kuhati si večerjo. Moža, ko vidi, da je žena umorjena, se poloti groza in hoče hitro oditi, meneč, da bo morilec še kje v obližju. Kakih 30 korakov od tod, v kotu, ki ga tvorita plot in precejšnja skala, opazi na tleh zopet človeško postavo. Posveti s svetilko — zopet grozen prizor. Na tleh leči 15letni Andrej, tudi mrtev. Leži na hrbtu, čez vrat preko desne, po tleh stegnjene roke, stisnjene v pest, leži njegova lastna palica, Očividno ga je morilec Dritisnil s palico, da ga je lažje obvladal. Leva roka, nekaj poškodovana, leži skrčena na prsih. Desna noga otegnjena, leva v kolenu nekoliko upognjena od tal brez črevlja, ki je ležal za dobro ped proč. Na vratu in glavi leži preko 20 kg težka skala, položena bržkone že mrtvemu. Na prostoru samem se opažajo krepki odtisi čev'jev (drse), znamenje, da se je žrtev obupno branila. Kot se splošno sodi, se gre tu za posilstvo in dvojen umor. Žena jc skoro gotovo klicala na pomoč. Na njen krik je pri-hitel fant, ki je bil v obližju, pogledat, kaj se je zgodilo. Zločinec pa videč nevarnost je skočil proti fantu, ki je pa zbežal. Pri usodepolnemu plotu je morilec fanta dohitel in dovršil novo grozovitost. — Storilca, ki ga pridno zasledujejo, še niso iz-taknili. Uspeli sv. oeela. Lugno, 25. julija. Oficijozni vatilr rski list poroča, da so Nemčija, Francoska in Angleška pritrdile predloiiu papeža, cla se družinski očetje, ki imajo najmanj po tri otroke in so že nad 18 mesecev v vojnem ujetništvu, internirajo v Švici. Vojska i Kalijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 25. julija. Uradno: Južno od Val Sugana je izvajal sovražnik vedno nove sunke. Pri Cima Maora je napredovala trikrat močna italijanska pehota; vselej smo jo odbili, deloma krvavo z rečnim borenjem, Na Monte Ze-bio so popoldne zopet močno napadli. Sovražniku se je posrečilo, da je vdrl v naš jarek, a smo ga popolnoma vrgli iz njega. Pcnovno napadajo Italijani s svežimi, izpočitimi četami v tem odseku graški zbor. Vsaki sovražni napor onemogoči že v prejšnjih bojih neprimerna hrabrost čet tega zbora. Ogenj italijanskega topništva se je pri napadih dvignil do nenavadne moči, a vse zaman. Izgube sovražnika so vsak dan izredno težke. Na Naglerspitze na Stiliserjochu so odbili naši napad neke alpinske stotnije.' Na višinah južnovzhodno od Borgo sta se izjalovila dva italijanska nočna napada. Znatno so ponehali boji v prelazu Rolle po italijanskih neuspehih zadnjih dni. Na bojni črti pri Soči najtežji ogenj s topovi pri Sveti Luciji sn na mostno utrdbo južno od Podgore. Odbili smo napade sovražnika na naše postojanke na grebenu pri Tržiču. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. XXX Izredno laskavo zopet omenja najnovejše poročilo našega vrhovnega vojnega vodstva neprimerljivo junaško zadržanje našega železnega tretjega ar-madnega zbora, katerega, kakor znano, po veliki večini tvorijo ravno Slovenci. V odseku Monte Zebio in Cima Maora že tedne odbija ponovne napade neke cele italijanske armade in je doslej kljub silovitim navalom brez izjeme obdržal vse svoje postojanke. Sovražnik se grozno boji tega mnoštva. Laški vojni poročevalci primerjajo tretji zbor s pruskim gardnim zborom, za katerim prav nič ne zaostaja. Ponosni smo na to, da naše vrhovno poveljstvo tako odlično pohvali in to ponovno, v čimur v dosedanjih uradnih poročilih nimamo primere, naše domače junaške čete. Zavratni sovražnik preizkuša oster meč naših vrlih junakov, ki maščujejo njegovo izdajalstvo. Italijansko uradno poročilo, 22. julija. Med Adižo in Brento je delovalo na obeh straneh živahno topništvo in so trajno pritiskali na našo pehoto. O sijajnih nastopih naših oddelkov poročajo iz težavnih, visoko ležečih odsekov v Dolomitih med Brento in Piave. V za nas ugodno izpadlimi boji na zgornjem delu dolin Ciata, Vanoi in Cesmos smo vzeli sovražniku 253 ujetnikov, med njimi 9 častnikov, in nekaj strojnih pušk. Zasedli smo prelaz Rolle. V dolini Sexten, kjer se spojita potoka Boaen in Pacher, so splezali naši na Einserspitze (2669 metrov), kjer so se utrdili. Na zgornjem Piave so naši zasedli Cima Valone popolnoma. Sovražno topništvo je obstreljevalo včeraj Cortina d'Ampezzo; v odgovor so obstreljevali naši težki topovi Toblach in Sillian v dolini ob Dravi. Pri Soči je včeraj živahnejše delovalo sovražno topništvo; naše se je borilo ž njim. Boji na laškem bojišču. (Ocl vojnega tiskovnega stana odobreno.) Vojni poročevalci pišejo: Napadi Italijanov med Adižo in Brento postajajo od dne do dne hujši. Ocl trenutka, ko se je izvršilo skrajšanje bojne črte, sledi skoro neprestano naval za navalom proti novim postojankam c. in kr. čet. Štiri tedne traja ta protiofenziva, pa niti na eni točki ni mogel sovražnik doseči kakega uspeha. Povsodi, kjer je skušal z močnimi četami vtisniti našo višinsko črto, je bil krvavo odbit. Povdarjti pa moramo, da se vsi ti napadi vrše z veliko premočjo. To se jasno vidi iz uradnih poročil italijan skega vojnega vodstva, ki v enem izmed svojih zadnjih poročil objavlja statistiko, po kateri znašajo samo v enem mesecu na to bojno črto spravljena ojačenja nad 600.000 mož, mecl tem, ko se v istem komunikeju ceni skupna moč avstrijskih čet v ofenzivnem odseku, celo v začetku majske bitke, ko je bila bojna črta najmočnejše zasedena, za eno tretjino manj. Naše čete stoje povsodi, kjer je njih zmagoslavno prodiranje privedlo na italijansko ozemlje, tudi danes še na italijanskih tleh. t Naši letalci zažgali v Cadornovem glav nem stanu. Lugano. Javnosti prikrivajo podatke o razlogu in o obsegu požara v Cadornovem glavnem stanu. Sodi se, da so povzročile požar bombe avstrijskih letalcev. Laški veleizdajalci. Curih, 25. julija. Milanski listi poročajo, da je poslanec Torre predlagal v zbornici, naj se dovoli vdovi in sirotam usmrčenega nekdanjega avstrijskega poslanca Battistija izredna državna pokojnina. Rimski posveti. Lugano, 25. julija. Zunanji minister Sonnino je sprejel včeraj na konsulti rumunskega poslanika kneza Ghika in ruskega veleposlanika barona Giersa; posvetoval se je ž njima več časa. Minister Bissolatti, ki se je vrnil iz bojne črte, se je dlje razgovarjal z ministrskim predsednikom Bosellijem. Potopljeni italijanski ladji, Lugano. Milanski listi poročajo, da sta se potopili dve italijanski ladji med vožnjo v Valono. eneral Ameglio se mora vrniti v Tripolis- Rim, 25. julija. (K. u.) Generalu Ameglio, ki so ga pozvali v Italijo, so zdaj ukazali, naj se vrne v Tripolis. Potres v Abrucib. Rim, 25. julija. (K. u.) Včeraj ponoči se je v Abrucih večkrat stresla zem« ja; mod prebivalstvom je velika panika. 117. Noiimal Josip, Velka vas pri Kamniku; Stefanioza Štefan, 1897, Št. Rupret pri Krškem; rlrle Janez, 1891, Homec; Korač Janez. 1890. Vače: Keber Josip,. 1896, Dev. Marija v Poiju; Siinončič Ignac, 1897, Bela cerkev pri Krškem; Golobič Matija, 1874, Sv. Križ, Krško; Jerebica Jakob, 1873, Krkavce; Konajzler Josip, 1893, Studenec, Krško; Kastelic Franc, 1896, Me-traj, Litija; Hrovat Josip, 1897, Am-brus; Mertelj Andrej, 1881, Kranjska gora; Jeselnik Janez, 1887, Trava, Kočevje; Krevs Josip, 1894, Sela-Šumberk; Jorde Emil, 1886, Kreuzberg; Praprotnik Martin, 1875, Kovor, Kranj; Kramar Leopold, 1894, Šmarca; Rosmann Tomaž, 1891, Radovljica; Marčun Janez, 1894, Peče, Kamnik; Nerbnjak Vincenc, 1888, Mi' halovcc, Ormož; Šribar Leopold, 1895, Krško; Scherz Sebastijan, Schlatten, Dunajsko Novo mesto; Hočevar Karol, 1892, Lužarje; Žitko Alojzij, 1892, Preserje; Škulj Josip, 1897, Lužarje; Zunič Mihael, 1893, Loka, Črnomelj; Tomažič Janez, 1893, okraj Kamnik; Metelko Anton, 1897, Raka; Legedič Janez, 1881, Mekinje; Rantah Josip, 1897, Tržišče; Klemene Franc, 1892, Bistričica, Kamnik; Žnidar-šič Matija, 1893, Dramlje. Celje; Polleros Franc, 1895. Dunajsko Novo mesto; Ko-šak Stanislav, 1897, Ljubljana; Hribar Janez, 1865, Bloke, Logatec; Metelko Leopold, 1897, Raka; Gorenc Franc; 1893, Krško; Puš Anton, 1887, Moravče; Klem-sar Jurij, 1893, Sv. Jurij pri Kranju; Feichtinger Franc, 1894, Kullming; Homar Matija, 1890, Kamnik; Volkar Anion, 1895, Ljubljana; Tušar Anton, 1888. Cerkno, Tolmin; Tavčar Živko. 1897, Ljubljana; Zalar Leopold, 1897, Ljubljana; Zalar Karol, 1895, Trsi; Schuller Martin, 1890, Pe-iersdorf, Szaszvaros; Kovač Janez, 1897, Lok, Tolmin; Slavich Ambrož, 1891, Ka-stav, Voloska; Turk Janez, 1883, Gaberje, Gorica; Zorko Zvonimir, 1899, Ta polje, Dugoselo; Polajnar Konrad, 1884, Jezero; Schmidt Erach, 1893, StraCengel, Gradec okel.; Bizjak Josip, 1876, Sv. Marjeta pri Krškem; Bartol Alojzij, 1896, Loški potok; Ogrinc Anton, 1879, Grosuplje; Zupančič M atija, 1896, Zlato polje pri Kamniku; Petek Peter, 1896, Cerklje; Mustar Janez, 1893, Kompolje; Gregorič Rudolf, 1891, Loški potok; Merhar Josip, 1897, Prigo-rica; IClell Alfred, 1891, Modling, Baden; Kramar Štefan, 1896, Železniki; Slapnik Anton, 1895, Ravna, Litija; Auber Anton, 1894, Mirna peč; Krebelj Franc, 1894, Mis-linje, Slov. Gradec; Reven Anton, 1890, Spodnja Idrija; Ribič Janez, 1897, Drtija pri Kamniku; Globevnik Martin, 1897, Raka; Marinč Alojzij, 1897, Fara pri Kočevju; Habermuller Leo, 1891, Minichstal, Wo!kendorf; Lier Friedrich, 1891, Well-mitz; Milavec Vladimir, 1896, Cerknica pri Logatcu; \Vider Miroslav, 1896, Ljubljana; Švigelj Silvester, 1887, Studenc pri Krškem; Diraka Josip, 1891, Kastav; Ba-bič Andrej, 1889, Sinj; Krajnovič Ivo, 1885, Velika Brusnica; Žigon Emil, 1888. Ustje; Žlebir Mihael, 1882, Cerklje pri Kranju; Marinčič Anton, 1879, Bukovica pri Litiji; Orešnik Janez, 1897, Sv. Jurij pri Krškem; Vučič Andrej, 1883, Opužen; Petan Josip, 1895, Gorjane; Jezeršek Jakob, 1894, Trata; Pavlešič Janez, 1897, Semič; Mule Izidor, 1875, Fara pri Kočevju; Zupan Mihael, 1872, Gorje pri Radoljici; Oven Ludo-vik, 1897, Št. Rupret pri Kostanjevici; Urbane Franc, 1880, Cerklje pri Krškem; Be-vec Anton, 1897, Trebnje; Martinčič Fran, 1894, Logatec; M*rola Janez, 1897, Osil-nica pri Kranju; Herzog Josip, 1895, As-pern; Stalcer Janez, 1877, Srednia vas ori Kočevju; Bahor Franc, 1878, Loka pri Črnomlju; Reven Anton, 1890, Spodnja Idrija; Nikolič Milorad, 1887, Klenak; Mihaj-lovič Jerko, 18Š7, Klativec; Urh Janez, 1894, Srednja vas pri Radoljici; Dobrin Janez, 1897, Tržič; Lipar Janez, 1892, Lo-kovše pri Kamniku; Šolar Valentin, 1895, Kropa; Šega Franc, 1882, Podhrib; Kranjec Jakob, 1891, Srednja vas pri Radovljici; Dolar Josip, 1890, Bled; Pavlič Anton, 1897, Orehovca; Rugelj Josip, 1892, Mirna; Bokavšek Alojzij, 1876, Medvode; Mi-klič Franc, 1897, Grosuplje; Bric Josip, 1897, Litija; Galičič Josip, 1897, Trata pri Kranju; Kernič Janez, 1892, Iška vas; Per-nuš Franc, 1893, Dvor pri Kranju; Marunič Jovan de Todor, 1896, Kistanje; Justin Franc, 1883, Ovšiše; Mežan Josip, 1896, Bled; Grabner Ludovik, 1893, Motnik; Jiingling Rudolf, 1891, Obernollabrunn; Suwa Anton, 1883, Zg. Šiška; Jerala Fran, 1891, Mavčiče; Lipovšek Jernej, 1882, D. M. v Polju; Kotlušek Alfonz, Ljubljana; Koder Alojzij, 1876, Dvor pri Kranju; Zaman Vincenc, 1882, Gor. vas, Litija; Kobe Matija, 1896, Stopiče; Salzbauer Josip, 1895, Eggendorf; Peček Josip, 1897, Lu-žarje; Maussar Janez, 1897, Čermošnice; Lužar Janez, 1897, Brusnica; Novak Ferdinand 1891, Soderšica; Princ Štefan, 1896, Trnova pri Postojni; Skrinjar Jakob, 1895, Dolsko; Arko Anton, 1896, Ribnica; Ka- "lišnik Janez, 1894, Sv. Ambrož, Kamnik; Hloschek Fric, 1891, Dunaj V.; Vognn Martin, 1887, Čatež; Igličar Janez, 1873, Brezovica ori Ljubljani; Busamch Nikolaj, 1877, Lošinj mali; Šolar Lovrenc, 1893, Ovšiše; Intihar Anton, 1880, Rudnik pri Ljubljani; Frenk Viktor, 1895, Dejta, Balasa; Pevec Franc, 1879, Skovec; Deisinger Viljem, 1896, Kamnik; Antonović Ivan d'An-drija, 1896, Kožica; Maček Janez, 1897, Črni vrh; Eržen Anton, 1878, Stražišče; Celarc Janez, 1879, Vrhnika; Baloh Janez, 1876, Smlednik; Ivajfež Anton, 1881, Fara; Prime Franc, 1894, Sv. Mihael, Rudolfovo; desetnik Tošič Janez, 1889, Kanfanar; Majcen Ludovik, 1897, Št. Janž pri Krškem; desetnik Jožef Brenn, 1887, Zagorje ob Savi; Martin Corn, 1893. Vrhnika; Franc Jankovič, 1895, Cerklje; Janez Kopač, 1896, Podgorica; Merela Franc, 1876, Velika vas, Kamnik. Prijeli in sovražnik v enem in isiem jarku Poročevalec »N. Fr. Pr.« javlja naslednjo zanimivo posebnost z doberdob-ske fronte:. Nizki griči, ki se dvigajo komaj sto metrov visoko vzhodno od Tržiča, tam, kjer pada južni rob Doberdobske planote proti morju, so branik pred vrati Trsta, čegar hiše je videti od tu s prosim očesom. Kaj čuda, da se Italijani že ves čas toliko trudijo, da bi osvojili te zadnje kraške izrastke — doslej vsekakor zaman. Dasi tu ni večjih bojev, se . vendar vrši neprestana borba, nepre-. stano puljenje za posamezno ped tal. Uporabljajo se vsa mogoča sredstva po-bližjega boja, da so sovražniku iztrga meter jarka. Tako jc nastal čuden položaj, da so naši in Italijani v enem in istem jarku. V prvih dneh tekočega meseca sc je bilo posrečilo Italijanom, da so na sto metrov dolgem kosu udrli v naš jarek. V protinapadu, s katerim so hoteli naši vreči Italijane zopet vun, je padci stotnik, ki je poveljeval nad dotičnimi postojankami. Kmalu nato so prišle v postojanke na tej višini druge četo, ki so takoj začele boj za izgubljeni kos jarka. Ta boj traja še danes — uspeh je pa že na naši strani. 14. t. m. zvečer je udri naš stotnik V spremstvu nekaterih mož, ki so bili oboroženi z ročnimi granatami, proti kosu jarka, v katerem so sedaj sedeli Italijani, dočim se jc na desni in levi v istem jarku neomajno držala naša pehota. Po sovražniku zasedeni kos jarka, ki je globoko vsekan v skalo, ima obliok proti morju potisnejenega loka. Proti vzhodu se je sovražnik zavaroval samo s kamenito barikado in stražo dveh mož. To stražo je pregnal naš stotnik z ročnimi minami in drl po jarku dalje. Po petdesetih korakih naleti na drugo barikado iz kamna. Zopet osvojeni kos jarka je bil še izza zadnjega italijanskega bobnečega ognja zasut, mrliči so ležali po njem. Naslednjo noč jc stotnik ponovil svojo akcijo z ročnimi granatami in topot iztrgal sovražnikov nov kos jarka — približno 12 metrov. Že je dospel do t je. kjer se jc stekal v jarek zvezni rov, ki so ga bili izpeljali semkaj Italijani iz svoje glavne postojanke. V tretji noči — od 16. na 17. t. m. — jc sovražnik napel vse sile, da bi vrgel na^flfcs vtopet osvojenega kosa jarka. Na£f>jsa bili namreč začeli graditi — št,iri4q?*Berliner Zeitung« javlja iz Londona: Seznami izgub in osmrtnice angleških listov dokazujejo, da so zelo velike izgube v vrstah višjih angleških častnikov. Navajajo se v velikem številu imena polkovnih in bataljonskih oo- veljnikov, med njimi tucli znani angleški učenjak, znanstveni potnik Alfred Gib-bens, ki je odkril leta 1900. izvire Zambe-sija. Padel jc kot podpolkovnik v Pi-kardiji. Ogenj nemških strojnih pušk. Rotterdam, 25. julija. Daily News-< poroča iz angleškega glavnega stana: Sovražnik je ustavil napredovanje Angležev z ognjem svojih strojnih pušk. Zadovoljni angleški generali. London, 24. julija. (Kor. ur.) Reuter: V spodnji zbornici je grajal Churchill, ker ni podal ministrski predsednik Asquith v svojem govoru pregleda o vojaškem položaju. Vojni minister Lloyd George je izjavil, da med bitko ni mogoče, da bi raz-motrivali vojaške namene, ki obetajo dobro. Angleški generali so več kot zadovoljni z uspehi, ki so jih dosegli. Novi voji državljanov so potisnili mogočnega sovražnika, ki je posvetil svoje dušne sile v dveh dobah človeške starosti vojni vedi. Edino, kar vzbuja skrb, je, če ne bo mogoče premagati dolgoletnega, izurjenega izurjenja in priprave velike vojaške velesile: Angleški vojaki so dokazali, da se to ne bo zgodilo; angleški spretnosti glede na otvoritev pomožnih vrelcev in dušne prožnosti se bo posrečilo v nekaterih mesecih, da se bo iztrgala zmaga tistemu sovražniku, o katerem se je v gotovi dobi mislilo, da ga ni mogoče premagati. Dogodki no №000. V južni Albaniji in na Kreti. Milan, 25. julija. (K .u.) »Corrierc della sera« pravi, da je clošel v Korico v južni Albaniji srbski bataljon s topništvom in z ženijskimi četami. Srbi so prekorakali prepevajoč mesto. V Korici se je nastavil pred dnevi neki srbski uradnik, ki je bil dozdaj prideljen srbskemu poslaništvu v Atenah. Na Kreti so se v Suda zalivu nastanjeni Angleži nastanili v grškem vladnem poslopju. Pasli odpotoval iz Rima na Kr t. Lugano, 25. julija. (K. u.) Srbski ministrski predsednik Pasić ie zapustil Rim in se je podal na Krf. Venizelos o kralju. Bukarešt, 25. julija. Atenski dopi 'k iEclair des Balcans« je bil pri Venizelosu na obedu. Venizelos pravi: Kralj je ljubezniv človek, pa ni politik velikih potez in ne vidi daleč v bodočnost. Je dober prijitelj Nemcev, pa vendar se \aruje, da bi nastopil zanje preveč goreče. Venizelos smatra monarhijo kot potrebno za Grško in le pod skrajnim pritiskom bi prevzel predsedništvo grške republike. V Solunu je delo Francozov in Angležev zelo dobro in pomagajo pobijati nemški vpliv, ki je zelo mogočen v častniškem zboru. V Rumuniji hoče Venizelosov prijatelj Joncscu ustvariti rumunski Solun. Joncscu je rešitelj orientalskega položaja Rusije. Samo Rumunija more pomagali Rusiji. Največja ovira na Grškem, ki mora izginiti, je kraljica. Sanje na grško republiko so še prezgodnje. Solunska ofenziva prej ni mogoča, dokler ne stoji 100.000 Rusov v Bolgariji. Tedaj udarimo tudi mi. Vse to je Venizelos izblebetal v par minutah med sadjem in črno kavo. Volilni boj na Grškem. Atene, 25. julija. Venizelosova stranka je imenovala že vse svoje kandidate m poslala na deželo dosti agitatorjev. Iz Gunarisovega kabineta izstepivši člani so postavili skupno listo proti Venizelosu. Vlada je uradnikom pod strogo kaznijo zaukazala najstrožjo nepristranost pri volitvah. Ententa in Epir. Sotija. 24. julija. »Augira- poroča, da /e ententa sklenila začasno zasesti severni in južni Epir in za upravitelje postaviti italijanske nadzornike. Reuter pa poroča, da so grški vladi naznanili, da se gre samo za odredbe proti tihotapstvu, Rumunija. Budimpešta, 25. julija. Bukareški bolgarski poslanik je včeraj imel daljši razgovor z zunanjim ministrom. Govorila sta o gospodarskem razmerju. V Rimu je imel Sonnino daljši razgovor z rumunskim poslanikom in na to še z ruskim. Včeraj popoldne jc prišlo zopet nekaj streliva iz Rusije. »Miinchencr Neuestc Nachrichten« pišejo da rumunska kriza še ni na višku. Bukarešt, 25. julija. (Kor. ur.) General Mustac je z nekoliko rezervnimi častniki ustanovil ligo za domovinski prestol, ki bo gojila čista čuvstva primerna za junaški, domoljubni in 1110-narhlčen narod. V brzojavki na kralja pravijo, da so ligo usanovili kot protest na napadanje vojaških in monarhičnih načel. Rumunska in ententa. škem vzorcu Rumunijo prisili do demobi-lizacije. Rusija mora vsled gotovega zadržanja Rumunije, ki vedno bolj koleba sem in tja, držati pripravljene čete na besarab-ski meji. — »Popolo d'Italia« piše: Pri svojih premikanjih mora biti Rusija popolnoma sigurna in varna pred vsakim presenečenjem. Dolgotrajne sercnade Take Jo-nescuja so izgubile vso verjetnost, Ententa naj končno vendar nastopi proti Rumuniji. Dovolj nam je, nočemo novega odlašanja. Rumunski kralj na letovišču. Bukarešt, 24. julija. Kralj Ferdinand je odšel za štirinajst dni v Sinajo. Rumunska koruza. Berliu, 25, julija. »Berliner Tageblatt< poroča iz Bukarešta: Od 100.000 vagonov koruze za osrednji sili so dosedaj izvozili nekaj nad 40.000 vagonov. Po pogodbi mora biti vsa množina izvožena do dne 30. septembra; vsak dan bi tedaj morali izvoziti 900 vagonov. Če vlada ne bo delala težav, pojde. Rumunski vojni minister inspicira, Bukarešt, 24. julija. Državni tajnik vojnega ministrstva Iliescu pojde v spremstvu dveh višjih častnikov inspicirat v Bazar-čik, cdkjer bo pregledal vso rumunsko-bolgarsko mejo. Pred odhodom jc imel daljši razgovor z Bratianujem. No morji!. Pevratek trgovinskega podvodnega čolna »Deutschland«. Rotterdam, 25. julija. Iz Baltimora se javlja: > Deutschland« se nahaja še vedno v pristanišču, kjer čaka ugodnega trenutka, da bo odpotovala. Lugano, 25. julija. Po poročilih Marco-nijeve agenture je odplula »Deutschland« 24. julija zjutraj iz pristanišča Baltimore. Kapitan Konig je še prej odposlal poslovilne brzojavke, v katerih je obljubil, da se bo šc vrnil. Vožnja v kabinah podvodnih ladij bo stala 2000 dolarjev. Haag. Agenti lastnikov podmorske ladje : Deutschland« razglašajo, da bodo sprejemali v podvodnih ladjah tudi potnike. Kabina bo stala za vožnjo iz Amerike v Evropo 20C0 dolarjev. Izjavljajo tudi, da bodo kmalu dogradili še 30 »Deutschland« podobnih podmorskih trgovinskih ladij. Nemški podmorski čoln premagal an* gleško letalo. Berlin, 25. julija. (K. u.) Wolff poroča: Dne 24. julija popoldne je streljal severno od Zeenrigge naš podmorski čoln na angleško dvokrilno letalo in je prisilil, da se je moralo izpustili na morje. Letalca, 2 častnika, je ujelo neko naš® letalo; ujetnika in angleško letalo je pripeljala naša torpedovka v Zee-brigge . Prerekanje o bitki pri Skagsrraku, Amsterdam, 24. julija. (Kor. urad.) Reuter je ponovil prerekanje proti nemškemu nazoru o morski bitki pri Skagerraku, posebno proti nemškim popravkom poročila Jelicoea. Iieuter objavlja poročilo nekega dopisnika, ki jo obiskal ladjedelnice. Ta poroča, da so se vrnile angleške ladje z brzino 20 vozlov po bitki v pristanišče. Angleške ladjedelnice grade zdaj dvakrat hitrejši, kot sc je to včasih smatralo za mogoče; vsak teclen se izroči vladi po ena nova ladja. ■>Tubantia«, Rc-tfsrdam, 24. julija. Včeraj je izšla holanska oranžna knjiga, ki pravi glede »Tubantije«, da vlada vztraja na svojem stališču in je naprosila nemško vlado za pcjasnila v več točkah. Pogajanja so zaupna, zato ni poročil. Ponesrečen nizozemski parnik. Ha sg, 25. julija. (K. u.) Nizozemski parnik -.>Maas« je pri svetilniku Noor-hunber zavozil na mino. Vojna ladja Zeehond.« je rešila 11 mož, 10 jih je utonilo. Mirovno siisanje. Wilson. Haag, 25. julija. »Morning Post« poroča iz Washingtona, da bo Wilson vnovič porabil prvo priliko, da poizkusi posredovati za mir ali vsaj pripraviti premirje. To mora storiti že z ozirom na bodoče predsedniške volitve. Ker se mu je posrečilo, da je Ameriko obvaroval vojne v Evropi in Meksiki, zato sodijo, da bi lažje upal na izvolitev, če se mu posreči posredovanje za mir v Evropi. Jesen. Berlin, 25. julija. Od ruske meje prihajajo poročila, da se da v Londonu, Parizu in Petrogradu opaziti mirovno propagando kakor še nikdar poprej. »Novvoe Vremja- pišejo: Ves svet trdi, da bomo v jeseni imeli mir. Ta optimizem sloni na razlogu, da bo mesec avro-dal Francetu Tavčarju ■'.•)9q in Alojziju Graieku 3 q neizprešanega sena, katerega pridelovanje ga je stalo nekako 7 K 92 li q. po 35 K. — tedaj zahteval, izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, za neobhodno potrebne-reči očitno čezmerne cene — in s tem zakrivil prestopek draženja po g 14, št. 1 ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915, št. 228 drž. zak, ter se po imenovani točki obsoja z uporabo § 261 !:. z. na 1000 K denurnc ■ kasni, za slučaj neizterljivosti iste na 7 cini zapora, poleg tega lia 200 K denarne kazni, ki bi se premenila, če bi e ne izterjala, na nadaljnih 20 dni zapora in po § 389 k. p. r. v plačilo stroškov kazenskega postopanja. V zmislu g 19 cit. ces. naredbe so ta sodba nabije javno v občini Planina in objavi v listih „Slov. Narod" in „Slovenec". V Vipavi, dne 11. julija 1916. Dr. Cvetko 1. r. išče se za pripravo k maturi za avgust in september rja s posebnim znanjem v matematiki, nekaj latinščine in grščine proti prosti hrani, stanovanju in primernemu plačilu. — Vstop takoj. Poduk nemški. 1'onudbo na upravo lista pod »maturant 13iC«. 1733. Kmetijsko društvo v Vipavi ima poleg masnih vin tudi izvrstnega nam i'rodaja I'r. Oolak, FuStal, p. škofjaioka. Шшт w m Kava v kockah žc zmleta s sladkorjem; 1 kocka so potrebuje za pol ltr. kavo. Kavod io se glasi: 1 kocko pet minut kuhati v pol ltr. vode, in najboljša sladka kava je gotova. Samo cu posusi Na tisoča priporočilu, h p'ssm na razpolago, — En poštni zavoj 5 kg stane samo ii 23. — Pošilja proti povzetju ali predplačilu zastopnik tovarne '! B® 9 Mestni flrg 13. naprodaj ima graščina Lovrečan, pošta Zavr-če. Štajersko, in sicer: 100 hI starega vina letnikov 1911, 1914, in 300 hI letnika 1915 (Fiirkenberger) liter po 1 K 60 h do 2 K. Interesentje naj se javijo pismeno ali osebno na gornji naslov ali upravo lista pod št. 1716. izurjeno v manufaktuii in mešani stroki, k je zmožna nemščine in slovenščine v govoru in pisavi. Ponudbe na upr lista pod št. 1732 Sprejme se zanesljiv in pošten trgovski v večjo manufakturno trgovino v Ljubljani. Naslov pove uprava tega lista pod št. 1727. ___t Iščejo se izurjen in tesarji za zgradbo železobetonskega mostu Ponudbe naj se pošljejo na Jos. Dubsky & Co. Zagreb. Vdovec star 40 let s premoženjem 6000 kron, želi poročiti vdovo brez otrok ali samico v starosti 35—40 let. — Zahteva se nekaj premoženja. — Ponudbe sprejema uprava lista pod šifro „Vdoveii" 1698 najboljše kakovosti se dobi v sodčkih od 56 litrov naprej po primerno nizki ceni pri ¥ ШМаш. Kneza Auersperga radioaktivno thermaino Kopališče rg b 155151 a Р&Јш^на&а&а saaaj« Sezona od !. maja do 1. oktobra Thermalni-hazeni, posebne thermal- ne kopeli, močvirne kopeli, itd. Indikacije: rsvmatizem, proiln, nev-ralgija (ischias) essudati, posledice zlomljenih kosiij, itd. Prospekti brezplačno pri kopal, ravnateljstvu. 'двмшмашидшаддиииид—Ч „Kmetska pasofllnlca na Vrhniki" išče uradnika za II. mesto pri svojem zavodu. Plača po dogovoru. Nastop takoj, eventuelno pozneje. Ponudniki naj vlože svoje prošnje opremljene s spričevali, ter naj se izrazijo glede svojih zahtev. n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in sinrt, otroških dot, rentna In IjuMa, nezgodna In jamstvena zavarovanja. javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividetidah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovan) koncem let« 1911. ..... ......................K 173,490.838'— Stanie garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem nu dividendah iz Čistega dobičku . . K 432232'66 Kdor namerava skleniti življens/.o zavarovanje, veljavno za (ШЈПО ЈЖЛГООаПЈЕ, naj se v lastno ko.is. obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. 1439 Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12.