Dopisi. Iz Slov. Gradca. (Novi gruatni davek. — razne pritožbe.) [Dalje.j Potem je g. V. Fišer, okrajai odboraik ia namestaik okrajnega aačelaika, rekel, da se gruati previsoko ceajujejo ia otrokom črez dajajo. Vsled tega je uže tako daleč prialo, da je vse zadolžeao. Kdor doma na gruatu ostane, ta ae more shajati, ker mora sodcdiče plaeevati, pa sodediči, ki se kam drugatn oženijo ali omožijo, tudi ae, ker morajo tudi tam velike dolge ondaaajih sodedieev na se vzeti, ia mora prav za prav vse le za mrtvi kapital tlako deiati. Tukaj bi se aaj pomagalo, drugače pridemo vsi aa nič. Resaica teh besed je bila tako jasaa, da so temu brez razgovorov pritidili. G. Ivaa Rogiaa, obeiaski predatojaik Podgorski, mož jako nadarjen ia izobražea, je r^kel: sodaije so predrage, vse mora ali doktar ali pa notar napraviti. Ali bi se ae dalo to predrugaciti ? Razgovor, ki se je vsled tega začel, je pokazai, kako skeleča da je raaa kmetijstva, aa ktero je bil g. Rogiaa s temi besedami pokazal. G. F. K r i s t a n, obciaski predstojaik Legeaski, je povdarjal, da je uprava po deželah predraga; povsod se morajo plačevati stroški za c, kr. »a- mestaije ravao tako, kakor tudi za deželae odbore-potem za c. kr. okrajaa glavarstva za in okr. odbore. Ako bi bila naša dežela bogata, aaj bi se godila ta potrata pa zdaj — ko davkoplačevalec res ne ve več, kje bi si ae kaj pritrgal, da bi bil kos davke plačati ia se aa gruatu obdržati, se bo moralo veadar kaj vkreaoti, da se ta potrata odpiavi. Najbolj pa vsem preseda, kakor se je iz govorov sli.šalo, prosta žeaitev aemaničev, hudo postopaaje davkar8kih eksekutorjev ia raba aemškega jezika po uradih ia pri sodnijah. Zastian zadaje točke je g. J. Ovčjak, občiaski predstojaik na Vrheb, toževal, kako to Sloveaca v gospodarstveaem oziru aazaj devlje, da mu sodnije ia aradi vedao le aemški piaejo. Koliko mora kmet aepotrebaih potov storiti, da koga najde, ki mu, če še tako slabo, večkrat tudi čisto kiivo, pove, kaj hoče gospoaka po aemški od ajega imeti. Koliko deaarjev potroši aa tak aačin po aepotrebaem po gostilaicab, kjer mora svojemu tolmaču vsaj vina ia jesti knpiti, večkrat mu še pa mora v deaarjih za slabo prestavo debelo plačati. Kolikokrat zapade kmet kazni, ker rokov ae drži. Vsi piičujoči so bili oae misli, da se tako uradovanje, ki Slovencu tudi toliko gmotae škode prizadeae, He more več trpeti. Celo pričujoči Nemci so pripozaali orjaško krivico, ki se po takem uradovaaji Sloveacem dela. Ako ae ti gospodje pravieaim tirjatvam Sloveacev, med kterimi ia od kterih živijo, ae bodo aasprotovali, bodemo tudi v političaein oziru dobri prijatelji postali; kajti tudi mi nimamo aic zoper to, da se njim po uemški piše. Na predlog g. Tombaha se je enoglasao sklenola resolucija, da naj okrajni odboi* vse tote pritožbe v pretres vzeme, dotičae proanje sostavi ter jib tudi občiaam v podpisovanje poalje. kar se bo tudi zgodilo. Občiae tega okraja si iščejo slorenakega tajaika! Od sv. Mihela pri Sladki gori. (Tatje — zima.) Tukaj se je zgodilo letošnjo zimo pri zelo ubogih kočlarjih maogo tatvia. Tat se je pritepel večiaoma le ob aedeljah, ko so bili ljudje v cerkvi ter pokradel revežera zadaji živež, obleko, aovcev, itd. Naposled ae je tukajanjemu župaau A. N. poposrečilotatinca vloviti. Še le 18 letjestar tatatiaski ptič J. Petek iz amarijskefare doma. Obatal je tatvino ia še imenoval druga 2 mlada pomagača. Prejel je J. Petek plačilo, aajprvlje v podobi palice. Toda ta kazea ai imela konca. V poadeljek si je srenjski pisač ia več Novoveačaaov dovolilo aarediti iz tatu pustno aalo. Oblekli so ga v pusta ia okolo vodili, pretepali pa, da je ves siv. Pojdoe je eden tudi v aolo vatopil, učitelja pri poduku motil ia pola vinskega duha je blebetal aekaj otrokom o vedenji, če bodo vojaki, ako acitelj umerje itd. in vrh tega še večkrat g. učitelju roko ,,kušail". Nedavao je priael aek koroški berač v te kraje, a ai imel domovnice in zaprli so ga nekaj dni y svinjak ia debelo pretepavali z vrvjo! Ali ai to straiioTita sm*ovost iu grozovitnost ? Za božjo voljo ae delajmo aebi take sramote! Letosaja zima je pozno prišla, a prizanesla nam aič. V8e eno smo minuli aaesec imelitako uirazoto, kakor laai in še tudi zdaj so zelo nnzli daevi. V viaogradih se le preveliko pozaa ajeai nasledek. V nižjih goricah je vse trsovje pozeblo ia brstje (oke) kar odpada. Če je v višjib viaogradih tudi mraz tnliko škode naredil, potem bomo imeli zelo malo viaa in bode dražje. Ozicuina je do sedaj prav lepa videti na krajib, kjer se je sueg že raztajil. Sadao drevje obeta obilo sadja. Bolezea vrataica je tudi v tem okra;i, posebao v Smaiiji, maogo otrok miauli mesec podavila, a sedaj poaebuje. V Smanjskem trgu sedežu soduije je se vedno velika dragiaja, kakor meada nikjer drugod po Sloveaskem. Od sv. llja V Slov. goricah. (Kazaovaaa aeumaoat ia poblepaoat.) V Seluiciob Muri živita dva zakoaska aa naalem posestvu. Da bi si kak krajcar pridobla, aese žeaa piščaaec v Maribor. V uiestu aajde kupčevalko aeko babelo, ki nji kupi brez denarja, reaai da ji plača piibodDjič, kedar zopet prinese. Zeaa se babeli pritoži, kako da se njej slabo godi itd. Diugikrat začae babela pierokovati, da oaa ]e ajeaa sorodnica iu da iuiate pravico do 60.000 fl. premoženja tukaj v mestu pied kiatkiai izumrle rodbine. Na dalje njej reee, da oaa bi že davno denarje vzdigaola, pa nima deaarja, da bi mogla pisnia iu druge reči plačevati; ako bi ona voljaa bila nji 500 fl. dati, putem bi se s preuiožeajeia delile ia dobi vsaka 30.000 fl. Zena res verjame babeli, pove dooia moževi ia tudi njemu je volja. Ker pa nista imela toliko gotovega deaaija, proda brž kajšo za 600 fl. ia žeaa nese 500 fl. uni babeli. Čez aekaj dai poteui se saide žeua z babelo zopet v mestu iu ta tirja 200 fl. rekai, da uaih je bilo premalo obetaje aji, da kedar uaih 200 fl. priaese, dobi gotovo ajeaih 30.000 fl. Mož še poiače zaduji krajcai- in gresta oba z deaaiji k babeli. Rea zdaj prejmeta od babele akatljico, rekši, da 80 deaarji v nji, toda prepovč poprej odpreti, predea sta dorua. Težko čakata, da bi škatljico odprla ia deuarje preštela. Doraov priaedaa odpreta, ali 0 joj! namesti 30.000 fl. bilo je v ajej saaio Oo'JeuJe iu sviBJsko ačetiaje. Sedaj sprevidita, da sta goljufana tei* objokujeta svojo aesrečao osodo, ali prepozao. Brž se aapotita nazaj ia babelo res bitro aajdeta brez deaarjev; sodaija je babo poslala v Celje. F. Iz Konjic. (Kaj strupeao žganje dela.) Posleduje dui preteklega tedaa sta dva eloveka v župaiji sv. Jemeja pri Konjicab strupeai pijači žgaae godlje, kakoršaa se zdaj prodava ia tako siluo pije, ae8rečno podlegla. V aoči od 24.—25. svečaaa se je 231etni, na pol izučeni krojač, Št. V. od sv. Jeraeja, v parai blizo koajiškega trga z revolverjem ustrelil. Daa popred si je po žganjarijab, kteiib je vse polao po Koajicab, korajžo delal; po aoči ga Bajdejo blapci v listaiku pijaaega ležati, ga zvlečejo v blev, da pijanče ne zmrzae, a hleva zopet v listaik ia se pobae v praa, da aibčer aič sliaal ai. — Ib ai ae bil zbegani pebar pokopaa, zmizae drug žgaBJepivec, star kmet in užitkar pri sv. Jeraeji, ker je obležal aa potu. — Rea imamo postavo, po kateri se mora od prodajalcev žgaajice prihodoiaa plačevati; pa to aič ae pomaga, ker je sprideBi viaski cvet ali špirit veadar ae ceaeji od viaa, zdivjaai ljudje pa hočejo prav ceao pijaai biti. Dokler Be bo žgaaju in viau v primeri eaaka ceaa, ae bo tudi žgaaji kugi koBca. Od zgornje Pesnice. (Stekel pes) je 22. febr. hudo razsajal v apodajem št. Jakobskem dolu, zgrizil aa HlapeB8kem vrhu 61etBO deklico viaičarja R. aa pra^Li aedečo. Od tod se zažeae v mali dol k biši majarja M. Tukaj mu 81etaa deklica komaj uide; pes zdaj aapade sviflje, jih zgrize ia zopet beži aa vih ter moža aasproti priaedšega aapade, a ta se srečao obraai ia kriei: stekel pes, stekel pes. Nad 20 mož se kmalu zbere a puškami in koli ia mabae za psom, ki je svojo pot zaznaaioval s krvavimi sliBami ia bripavim tuljeajeui. Strašljivi Ijudje bežijo v biše, otroci pležejo aa drevesa. Močai stekli pes ogrize psa za psom. Še le v Paitiaji se posreči psa dohiteti in po velikem trudu pobiti m ustreliti! Iz Doliča. (Zlata poroka — slov. uradovaBJe.) V prelepem aprevodu iz farovža v cerkvo v rokah držeč zalo okiučaBO palico ia v družbi svatovski spremljevaa je bil od č. g. župaika g. Blaže Tempran in njegova žena Uraa k zlati poroki; v cerkvi 80 potem sv. Florjaaskim faraaom v mičaeiu govora po besedah starega Simeona razlagali dubovai paatir pouieB ove svečaaosti ter opomiBjali spoštovati častito starost. Med svatovščino bili so soaedje ia petero lepo oskrbljeBih že zakonskih otrok in še saaiica, ki je bila družica z dvema tovaršicama, ktere so materi zlati aevesti aad ajeao glavo aoaile v rokab venec. — Z malim izjemkom skoraj vsa župaaatva tega okraja želi.jo sloveaako uradovati ia le take dopise sprejemati, ker se pa v tem kraji sloveaske pisave zmožaih preveč pogreaa, namerava večiaa župaaov si aajeti uradnika slovenščifle popolaem zmoŽBega, kteri bi aaj staaoval v 81ov. gradci ia bi prihajal v dalaejše občiae aa uradae dBeve. Saj je tudi že skrajai eas! Iz Koroškega. (Razae Bovosti). Za aašo škofijo so svitli cesar dae ll.febr. t. 1. imenovali aovega viajega pastirja, aamreč svojega dvoraega župaika dr. Lovreaca Majerja; ta pa je aameBjeBO mu čast odbil, ko je zvedel, da koroški Sloveaci želijo sloveaačiae zmožaega škofa. Sedaj imenujejo Boviae zopet 3 gospode kot mogoče aasledaike sv. Modesta: prvi je preč. g. dr. Valeat. Miiller, korar ia proat v Celovci, drugi preč. g. J. Fuflder, korar v Celovci, tretji pa mariborski kaaoBik preč. g. Fraac Kosar. Edea izmed teh bo aajbržej celovški kaez ia skof. — Društvo rokodelcev v st. Vidu dobro aapreduje • šteje uže 36 udov. — Veliko denarjev trošijo mesta v šolake svrbe; v Celovci so postavili uČilnico za fante in dekleta, ki je stalo s telovadnico vred 138613 fl. — Htittenberška zadiuga se boča združiti z večimi jednakimi zadniganii na Štajerskem, pri tej priliki ¦ia delnice za 50°/0 znižati, t. j. dolg za polovico otresti. Deiničarji se lehko obrišejo, ako hočejo. — Čuden slepar se je potepal uedavno pri nas; piiael je kot gospod oblečen v Glanegg ter se pri grajačinskem oskrbniku oglasil, da je od g. Kinza v Bregencu grajščino kupil za neke redovnice ali nune. Oskrbnik inu verjame, v.se odpre in pokaže. Vse mu je bilo prav, le zemljiiča ne. ta boče na kose prodavati. Kmetov je kmalu navrelo in eden inu je 40 fl. nadavka dal. Zviti ptič poda se potem v Trebenj in potem premine, da nibče ne ve kam.