1.
Y Novem Mestu 1. jíiimarja, 1S92.
VIII. letnik.
OYíce.
IzJiajajo 1, in 15. vsace^a meseca. Cena jim je za celo I gld., za po! leta 50 kr, — Isaročnino in dopise sprejema J. Krajec v Novem HestL.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr.,, trikrat 15 kr.
Veselo sreino novo leto!
So «ji-otovi úisi v življciijn MovtíšlíCiii, katere jt; stari)(l;ivilil navada nekako ])(>si;1>jk> (kI-likdvala jiosvctita, iiekřiko nad navadne |H)vzdig-iiihi, Tiiki so pri jx^saiiieznent iMovekn rojstni dan, y'od, oliletnica — pri vseh ni^vo leto. 01) tiw'ili časih ai ijrijatiílji vuŠěijo sroeo, si èastitajo znanci ; uh tadh trciuitkili se poklanjajo višini izraznjoč eutila vdanosti, spoštovanja, Ijííhtízni. lil i'ećenio naravnost: v jiravej meri rabljena je ta navada doljva, prav v dnhu naše svete vere, po njej se krepi vez edinosti, |)oži\'lja ljubezen.
Naše „Novicíc" imajo stotine znanecv, ])ri-jateljev, ])od}>ornikov v nižih in viših st;ini)vih, daleč in blizo, tu iii ono«tran širokej^^a morja. Dolžnost, prijetna dolžnost jim je, da zakliétýo danes — novejs^'a Jeta dan — vsem tem znancem prav prisrenu: „Brciěno, veselo novo leto!"
SreěiLo novo leto Tebi pošteni kmet, Tebi, ki si večinoma uee višini stanovom, \ saj pohajajo veëi del naši sluveiiski ^'osiioaki ljudje iz
Nemškar,
(,Sli«jt;a iîi Bete Krajine; spieal —Ù.)
Ï.
Dohlo so živeli pri lianjánovih. Velika do-rnaěija baš ui Inla, ali hiia je brez ilolj^'à, njive so dobro rodile, ker so bile na lepem meatn, a k temu Je pa tudi dobro i^ospodaril stari jianján, kaj hi tisto! laična, ne sieer velika, ali prijazna hišica .stísnila se je med visokimi tepkami iu košatimi jaldanaini, v hlevu je bilo vuilno ptj pet repov, a kakov krajcar branil se je še v stari omari. Otrok ni bilo vee, kakor jeden sam, no, zato je bil ]ia Batijánov Tonček prava razposajenost, živ, vesel ali tudi malo svojeg-lav. Htai'ima dvema se Je inîkako tožilo, da hi pritegnila malo uzde razposajenemu siu-ieku jedineu, češ: mlad je, kako ne bi bil vesel, a Jedinec je, pa mu se ni treba tako mučiti, kakor onim, kjer je otrok pollien koš, saj bode
kmečkega delda, "^l'elii ki rediš s ])otn svojega obraza druge stanove! -— Kodi naj Ti idulo vi-nogi'ad, njiva, travnik in sadovnjak! Heži naj nesreča od 'l'vujega poslopja, bolezen od Ideva irt sviujaka! Nebeški Idagoslov naj rosi nad vso Tvojo družino tekom danes pričetega leta!
Veselo novo leto Telii pridni rtdvodelee slovenski. Zdrava roka naj Ti vodi šilo, iglu, kladivo, pilo, sekiro, Ijifdi si katero koli onKlJe, ter Ti prinesi oliiino plačilo za umetni Tvoj trud! Zdravi otroei, prklna žena naj se čudi lepím iz-(Irlk)un spretne Tvoje roke, bistrega 'J\'<;jega uma! Judovska pokveka slabega tabriškega dela naj ne sjjodriva solidnih Tvojíli izdelkov!
Višim staííovom duhovskem in svetnim „srečno plodonosno iiuvo leto!" ^Inogo N'as je stalo, da ste se [lovspeli do svojega stanu; naj ne bode trud zastonj — tridjenje zguliljeuo! Vaše didovanje koristi Vam, pomaga ljubljenemu narodu ! Vodite ga pi.) potu .sv. vere iu krščanske olike do edino pi'a\'e, edino mogoče sreče!
\'sem mhidim in starim, učenim iu prepro-
Vrie njegovo. Tako sta modrovala .stara dva, Tonček je pa rastel, kakor po velikosti, tako pij ra:z))osajenosii. Ni luu bilo para v deveti vasj !
Brdek dečko idl Je Haiijáiiov Tonček. Cc ne vzemó tega, ue bodejo nol)enega — govorili so po vasi, ko so prišla Tončekii vííjaška letu. In res, niso se motili ljudje. Od vojaškega nabora ]U'inesel je Tmieek domov bel listek za klobukom, a čez vas prepe\al je s tovariši pesenieo :
„Prisefili fiiiio tiikň NaKáj ims vefi ne bu,
.smo lili, saj sunt mi Sa SUHI ťowarjbvi vai!"
Kaj je hotel Tonček, odrinil je v jeseni v lielo Ljubljano, iludo je liilo starima dvema ločiti se od svojega ljubljenea — iiii, postava ne pozna izjem, riaj jima Je pa tudi Tonček večkrat jiisal. 1'ovŠeči bilo mu Je še pree.ej pri vojakih, le denarja, tistega je dobival tamkaj malo. Kaj čndo potem, da stii morala .stara marsikateri goldinarček poslati tjà v I.jubljano, tlragemu sitičeku v pobolJŠek?
Btim — vselim nanulu sl<>venHkt.'imi ,,srečno tiovu letu!" Draf^i niinid, liiidi v novťiu )etiL po nrC" ČmMii pot:i, katerega, ti kaže iik	sijja,
katcreiça ťi iiziuimijejo slovenski duhovni, Tvuji sinovi! Ljubi vero èex vse, Ijiibi srěno tudi narodnost svojo, slovenski mili svoj jezik! I^jul)-Ijeni narod slovenski, varuj se lažiprerokov, ki hodijo (diro^;' v ovřjili oblaěilili pa so zgrabljivi volkovi, varuj se liberaleev. Star denar, staro vino, st arprijatelj največ velja. I )rži se, narod slovenski, sturili prijateljev, .slovenskih duhovnov ; eeni star denar, slovensko zvestidm veri katoliškej, jnj staro viivo, kakiu'šno su pili stoletja 'J'voji oěetje nauk riinsku-katoliške cerkve — lu; pa potako neuisko-judovskcj^u liberalizma, ki se Ti od nekojili tako usiluje!
Srečno, radostno novo leto Ti, in i 1 i II a r o d s 1 o e n s k i !
(gospodarsko stvari.
Kaj ražiii predlogi uaše deželne tllokserne komisije.
Dne 1 T. deeenilira ininoleya leta scsla se je v ljjul)ljani pod ])redsedsivoni deželne;i'a predsednika visoko ěastitcj^M «gospoda barona \Vin-k 1 e r - j a zopet enkrat deželna ťi 1 o k s e r n a komisija.
Kjeni udje so: Deželni odbornik dr, Jos. Vosnjak; deželni nadinženir Fr. Witsehl; tajnik e. kr. kmetijske družbe p;, iiiist. Pire; cesarski komisar v tíloksernili zadevah f^osp.
Oas hitro poteka, niimiht je leto, za njim drugo in lianjanka hvalila se je cesto po vasi, <la jej je sin vže nekaj višjet,^a. Ijjudje, saj jih ])oznate, kako so neverni, kadar slišijo o drugem kaj d<d»rega, majali so nekako dvojbeno z glavami, nù, skoraj so se prepričali, da je Banjanka dobro govorila. O veliki noči, ko pride vsaka krsêanska duša, fte le more na svoj dom, prišel je tudi Banjánov Toiiéek, liedki petki so, da se zaleti v našo mirno Belo Krajino kakov voják, saj so že davno minule fjfrozne turške vojske, ko so nas večkrat počastili s s\ojiiu prihoilom neusmiljeni rudefiehlaekaijl, pa ^ato ni čudno, da jc uprlo v iianjanovega 'ťoučeka staro in mlado svoje oèi, ko je korakal v družbi domačih fantov k deseti maši. liože moj, saj so tndi imeli kaj gledati, — lîanjauov Tonček ui bil takov, kakovi so bili drugi vojaki ! Na ru-dcČem ovratniku belilo uni se je ííetvero drobnih zvezdie — na vsakej strani namreč d\'e, a na meču, kateri nm je visel ob strani, visel'um je rumeni trakee. Kjcj in oni, kateri ima pri vo-
Iveicîil; odvetnik gosp, dr. Mencinger in vodja g. li. Dolenc.
Dva važna, da, za Dolenjsko vinogradarstvo pae prevažna predloga letošnjega snidenja te deželne tiloksenie komisije sta pač sleileča : 1'rvi »C glasi: na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na (Irnui skliče se v pi'avem času prihodnjega leta 1SU2. i)osei)ni tei'aj (kurs), v katerem se bode praktično to-lc jxulnčevalo : 1.) L'iinio globoko prekopavanje t^rigolanje) sveta, v namcji zasaditve novih vinograilov z ameriškimi trtami, 2.) Tmno zasajanje ameriških trt v prekopani svet. l^mno zasajatije ameriških ključev v trtnieo. 4.) l'unio obdelovanje novih ameriških vinogradov v prvih dveh Ictiii, .'>,j Po-žlahtnenje amei'iških trt v tretjem letu na zeleno, ÍJ.) I'mno zagrobanje na zeleno ])OŽlalit-nenili trt. 7.) Tnuio vsakoletno obrezavanjc po-žlaiitnenih ter zagndianili trt, S.) Požlahtnenje ameriških trt v zelenem stanu s jiomoéjo za-maŠkov. i).) Najvažnejši nauki umnega kletarstva,
V ta tečaj sprejetih bode do 4i) doleuj-skill viimgradarjev (že odraŠenih ljudi, ne otrok), kateri bodo dobili pot na (írm in nazaj domov plačano, })!a('ano pa tudi hrano in stanovanje za tiste štiri ali pet do še.st dni, katere bodo prebili na Grmu, Plačalo se liode vse to iz kredita, katerega vsako leto visoki deželni zbor veleslavnemu deželnemu odboru v namen podpiranja nasaditev novih ameriškili vinogradov dovoljuje.
Drugi predlog glasi se pa tako-le : \'ele-slavni deželni odlior doseže naj v bodočem zasedanji visokega deželnega zhora to, da se na-
jakih pod vratom zvezdice, a na meču rumeni trakce, oni zna pač več, kakor hruške peč, morila ne?
Va reciti!, da ni hil svojeglav dečko Banjánov Tonček, ker je prijel prihodnjt; jeseni od^ vojakov (lomov. Da se je že naveličal tega vojaškega življenja, je govoril. Pač bi bil še lahko ondi ostal, ker so nni vsi hranili, da gre domov in postal bi ondi lahko velik gospod, tako da bi pasa! okrog_ pasa dolgo saldjico, mi njemu se je vže pristmlilo vojaško življenje, Tn prav je govoril, kdo bi vedno puško nosil !
Zdaj je se-le živel kot obist v loju lianjanov Toiiček. "Dobra mamica pokazala je vse svoje kuhinjsk.; Iirietnoati, pekla mu cvrtje, mesila pogače in	klobase. Glejte, ljudje
božji, saj je bil_ Tonček navajen na bolje življenje pri vojakih, a če je časih duma malo po-spančkal, mesto da gre na polje, kdo hi mu zameril, saj je nosil štiri zvezde pod vratom ! Tam je on zapovedoval, a zdaj tukaj, da se muči in dela, kot črna živina?
stavi deloma na diižclntí, delonia na državne struške na^ [ iolmjako puscbni koiiiisar [kakor-fiiiega na Štajevskeiii ža imaju), kateveiim hode naloga po vsem vinorodnem Didenjskem na to delati, da se « jjonKJcjr» deželne in državne podpore, več ko le niofi'oče izglednili, novili, na ameriške trte eepljenili vinofiTiidiiv v tistili lirajili napravi, v kiiterili eo udeleženci teěaja na (înim (loma. Tak komisar, vodil bi pod neposrednim nadzorstvom vodstva kiuetiške Šole na (jîritm na])ravo novili vinojçi'adov, pa tudi iijili daljše olulelovanje. Dn lit napeljeval s kratka reèeno dolenjske vinof^'railiiike z besedo in dejanjem k tenm, da bi ae povsod kjer je íil(dísei'a (trtna tt«) stare vinof>'rade že itiiicihi novi ameriški zasadili, da ))i se toraj uničeno \iiiars(:vo z nova pričelo.
jiameten, previden dolenjski vinoj^-rad-nik, da, sploh };'ospodar in tudi ne{ii'os[Kidar, morii obadva navedena predlof^'a pař veseljem [lo-zdraviti tci' vsklikniti. Uog daj da se le uresničita! ,,l)ol. Novice" smatrajo pa za svojo dolžnost nzlie tem ]n'edloj;'om to-le izreci, l'i'cd vsini naj naši dolenjski deželni poslanci ne opustijo, svoje tovarse iz Gorenjskeii'a ter Ncjtranj-skejia pripraviti k temu, ila oni za predloj^'e g'lasnjejo, kajti ubof^'a 1 kden jska, nbo;»' prevaj^--Ijiv del eele Kranjske dežele, naše ljube, lepe, krasne donitivine. I )(dcnjski vino^Tadarji ! \''i pa ne o[>ustite, nezanemarite prelepe prilikt; si prido))iti tistili luuikov, tistih navodov, kateri so potrebni, (hi si ]M) filokseri iiiiicciio vinogradarstvo, velik, da skiu'aj najpomeiiljivejši vir denarnih gospodarskih dohodkov zopet odprete. Kadar bode tečaj na Grmu razpisan, ne pošljite tje vaših otrok, čeŠ, jaz se ne bodem vee iièil,
lîil je Toneek doma nekaj nad jiol leta. Delo mu ni niě kaj dišalo, a počel je naposled vže eeló stari lîanjdn skrbeti, kaj bode, če bode ^ronček vedno tako go.sposki. Kar se je porodila v '1'ončckovi glavi nova misel, a ta — je bila?
,,N['t, na Nemško pojdem," je govoril, ,,tam si s kupčijo priliranim lepega denarja, Za mé vendar ni, da bi se nmčil s kmetijo, ko se gori malo jionioreni, pridem domov in napra\'iin v naši vasi proilajalnico, ali jiač ne?"
Stari je malo ugovarjal, češ, da je trgovina jako nestanovitna stvar, a kmetija ostane le kmetija, hrani gospoda Í|i kmeta, nii, nazadnje je pa le popustil, saj se je tudi materi lepo videlo, da bi imeli pri njih kedaj proda-Jalnico, ne bode saj trelia drngje kupovati. In tako odpravil se je líanjánov Tonček na Nemški».
sem že prestar za to, ampak sami pojdite tJe, ali pa pošljite vsaj vaše že odrastle sinove, kateri so zmožni poprijeti se nauka z vso resnobo, iieobliodno potrebno vsakej koristnej napravi, ne pa z otročjo malomarnostjo in ntvnodušjem. In kadar bodo razpisane denarne podpore za napravo iioviti ameriškili vinogradov, takrat ne sezajte jio njili premožni gosjiodarji, kateri si lahko iz lastiu'ga žepa nove vinograde napravite, amjiuk ]irepusiite jih istinito revnim pa inarlji\ini sosedom, sami pa se zadovolite s tem, da si izkoristite navode koniis;irja. Da, glede preniožnili gtispodarjev in zasaditve njih novih vinogradov seči hočemo še celo nekoliko dalje ier reci : Možje, za čai-tno stvar smatrajte to, da vašiii! revnejšim sosedom z lepim zgledom na-])rave novih vinogradov kažete ]iot do zo]ietnega vinogradarskoga di diod ka, do zo])einega blagostanja. in zato ne odlašajte, ainjiak pričnite z novim delom takoj, Bog pa naj Vam lUt srečo!
V pojnsililo in obriunbo.
V 23. št. „Dol, Xovi(r'' smo se «podtaknili ob ,,iiodoljnboveiit" dopisu ,,Z Dolenjskega'^ od
nov., pa smo slabo naleteli. ,,Rodoljub", tiziroina njegov dopisnik, Je v 12. štev. močno oklestil naš list iiQikjdsatelja dotičnega članic ^tvar prav kratko ])onavljamo za tiste, ki ,,l)i»l. Novic" št. 28 nimajo pri rokah. „Kodoljub" [iripoveduje o naših vinogradnikih in trgovcili : lîa imajo v istini Jako malo vina, na prodaj pa ga imajo koUkm- ga kdo hoČe - mnogo k a- | t eri vinogradnik pridela vinske kapljice največ v vodnjaku. — Vinski trgovec se dá jedenkrát opehariti ... — Tako Je citati tiskano v „lio-doljubn". Ali pa Je mogel reči še več, brez ne-varščine, da bi se ne smatra! revolvernini ? lia,z- > sodi, tlragi bralec sam, kako „rodoljubno'' In dobrohotno je pisano vse to, in t(j se naj imenuje „svarilo"!? — Da, res Je to svarilo, a ne | kranjskim vinščakoin, ampak tujini trgovcem, lii kmeta našega ne poznajo in temu ,,svarilu'' verjamejo. — '^Fo ,,rodoljubno" svarilo smatramo mi, manjc učeni ljudje, za obrekovanje, ki lahko popolnoma zadostuje, da se tuji trgovec naših vinogradnikov izogiba, češ, da ga ne ope-liarijo. In leto krivico so zavračale ,,I)ol, Kovice" v obrambo dolenjskih vinogradnikov, pa nič druzega.	i
Ce je naš ,,8(:rokovnjak", kakor bi ga rad g. dopisnik pičil, v svoji nevolji radi tega pero precej globoko pomočil, ])rav je Imel; mi smo mu hvaležni in z nami vred mnogi kmetovalci^ ki radi in očitno priznavajo, da so vsled njegovih spisov v marsičem napredovali, ter storili velik korak naprej. — Naj mu ho ta resnična
izjava v planilo za njegov trmi, «aj	na-
grade pole^ï .,lio(loljul)(>vc"	še ni dohii za
svoje delo, Ker „Rodoljub" o stvari sami, o grm», ob katerem smo ne spodtaknili, ni vedel skoro nič rcèi, priznati pa, da ni tako liudo iiii-sltl, kakor je piwal, nui njejçova uěeno«t in pisateljska poštenost 111 pripustila, torej se je kar kratko odrezal, da izbaja list „liodoljub" zaradi rodoljubja, a „Dol. Noviee'' pa izhajajo le zaradi „gšoťta". — No, ko bi nas to oôitanje bolj b(delo, povedali bi vam t^-ospodje in tudi lahko dokazali, koliko izvodov našega llnta razpošiljamo zastonj, koliko ]iiiz))anil prioliřiijemo breK vsake oiUkodnine, se vé, vse le zavoljo „gšefta". Verjeti nam smete, da le predobro vemo, zakaj in kako je zaČel izliajati ,,kodi)ljub" in da vse ,,vzvišene namene" tl(d)ro poznamo. II koncu naj še omenimo, da naši čitatelji že prav jiridno pošiljajo — ne groše, niarveě goldinarje, vkljul) „rodoljubne)" vašej eeni in vkljub temu, da imajo dva ('.encjša lista na izbiro. — Kot vošilo za novo leto pa izražamo le željo, da bi vaš li.st vsaj v bodoče bil vreden lepega naslova, ki ga nosi na svojem čelu,
„Doli zNazarejcem ! Mi nočemo nobenega Boga!" Ali ni to neslišno ! Italijani, katere tarejo užc različne nezgode, tako po.stopajo ! I^a ni čuda, vsaj tako postopanje sc iičé ti brezbožni Italijani od svojih zastopnikov, ki v njili državnem zboru enako ne-,sraiuo napadajo svetega Očeta in verske naredbe ! Bolgarsko sobranje dovolilo je '^oo.ooo
frankov za narodni sp<mienik za srečno dobljeno l)itko mej Srbi in Bolgari pri Slivnici.
liivsi srbski kralj Milan vstopil bode v perzijsko vojno. Sedaj ko je vse zapravil in zaigral, iti mora v službo. Mlademu kraljestvu nakopal je obilo dolga, zakon prelomil, ker si je svojo ženo odgnal, Tega mogočneža doletaje kazen pač vže na tem svetu,
Ruski proračun za leto 1892. bode vsled lakote in pomanjkanja za lOO milljojiov rabljev imel manj doiio(lkov.
Danski kralj je zbolel In se boje, da bode mož umrl. — Novejši listi poročajo, da je na lovu bil po nesreči obstreljen.
Kaj je uoTega po avstrijskem cesarstvu?
Božične praznike so obhajale mirno vso avstrijske stranke in tudi na političnem obnebji jc bil mir, posebno pa, ker je inu:l di'žavni zbor svoje počitnice. V tem času pa so imeli razni poslanei sbode, da pred voUlei povedó (j vaŽiii carinski pogodbi mej Nemčijo, Italijo, Belgijo in Švieo, katera pogodba bode s 1. fctjruarjeiu tega leta v veljavo stopila. Eni tniijo, da nam bode koristna, drngi zopet, da škodljiva ; o tem nas bode pae bodočnost osvedočila.
Vlada je imenovala našim lilieralnim Nemcem na ljubo zopet jednega novega ministra in tega v osobi bolj zmirnega liberalca grofa Kvienberga. Toriij vendar ni imenovala na to mesto, na katero jih je več čakalo, zagrizenca. na pr. liberalnega Plenerja, kateri že dolgo čaka na ministerski stol.
Ogrski državni zbor bode se pred postavno določeno dobo razpuščen iii to radi teg'a, ker so si stranke zelo v laseh. Vlada neče čakati, da bi si opozicija pridobila preveč tal v pn-liodnjem državnem zboru, za katere volitve uže opozicija na vse kriplje dela.
Kaj je novega po širokem svetu Î
V Italiji se godé grozne reči. Ni dolgo tega, kar so v nekem mestu v glediŠČi imeli predstavo „Nazarejee", in pri tej igri je pričelo brezbožno ljudstvo žvižgati, razgrajati ter upiti :
Piše se nam:
Iz Novomeškega okraja. — Kakor se pripoveduje so hoteli v sredi meseca decembra na Gor. Težki Vodi tatje v neko liiSo priti, a čujeci psi so jih z lajanjem naiiiaidli in tako odpoďili. Kmalo za tem se zgodi nesreča, da nek crn — nekateri trdijo rujav pes, (pravijo, da je bil stekel) strga ua cesti pred Gotno Vasjo dvem:i ženskama obleko, za isto vasjo pa zagrabi nekega mladenča, ter ga runi, a iie nevarno.
Ta novica se kmalo raznese in v uedeljo po tem dog'odku videli so nekateri nekega Êrnega psa (saj črnih je več), ki je bil nekoliko krvav, teči h StopiŽ proti Gor. Težki Vodi, od koder je bil doma. To se je naznanilo kakoř ne vemo — in nekaj dni po tem pride konjederec i dvema orožnikoma in pobije vse pse na Dol. in Gor. Težki Vodi, raziui enega, ki je vedno priklenjen. — Zakaj vam paČ to naznanjamo? ljudje so namreč jako nejevoljni, da se jim zdravi psi, za katere so mogli letos celo nepotrebni davek, plačati, kar tako pobijajo, saj so le za varha pri hisi. Kdo bo sedaj varoval dom? Nihíe tudi ne more dokazati, so H bili pohiti psi v kaki dotiki sè steklim psom, pač pa mnogi vedo, da so njih psi iste dni bili vedno doma. Hekli bodete, saj je bil oni krvaveči pes stekel, '^i pa rečemo, da ni bil, ker pes je bil le ok! <đ zdravega psa. — Kakor pripovedujejo, bil je imenovani pes iz Gor. Težke Vode isto nedeljo v Stopičali (najbrž je prišel z ljudmi, ki so Sli k maži) tu ga napadejo drugi psi in eden ga nekoliko okolje, Ta-košen beži proti domu in srečava ljudi, ki so iiaj-Íírž mislili, da je stekel, a ni bil, kar vsakdo lahko
spozna. To je nekdo, ki se pa ni jjrepriíal, zakaj je pes tak, naznanil; a naičeiee z (ioslavkom, da je pes stekel. — Je li to prav ? Ali se sme vse in vsakemu vrjeti? AH konjederec ne pozna steklih psov? — Ko g'a je kasneje nekdo hotel nstre-liti meneč, da je stekel, tiobrikal se mu je, mah-Ijal z repom itd,, kakor delajo sploh zdravi psi. Je-li tak pes stekel? Ali se sinejo zaradi tega potem vsi psi v vasi pobiti? Kateri je vzrok, da so se tu potolkli i'
Zakaj pa so se pobili psi na Dol. Težki Vodi ? Tam pa se nihie sumljivega psa videl iti. In ie bi bil v resnici tam, kolikor smo povpraševali, nam nihče ne ve povedati, ali ne liî mogel [iri-kleiijeni pes ravno tako v dotiko priti sè steklim kot drugi, 6e še ne bolj, ker je vedno na prostem sam, med tem, ko so drugi pri ^človeku in nekateri se ceio po noči v hiŠi i Cé bi bil stekli pes, ki je baje po cesti od (íotne Vasi dalje tekel, res okužil vse pse v isti vasi, ali se sme potem kri pobitih psov tam ležati pustiti, da jo vsaka šival laliko liže. Ne vemo pa, zakaj so pasje torbe. — Oe hi n. pr. v mestu bil kak pes stekel, gotovo ne bodo mestjanom vsi psi pobiti, temveč torbe , morajo nositi. In to je pniv, vsaj tak pes, če bi tudi stekel postal, ne more nikogar ugrizniti. Ne vemo pa, ali je v tem slučaji postava za kmetske pse drugačna, kakor za mestne. Mislimo |)a, da bi bilo prav poprej se o istinitosti prepričati do dobra, potem Še-le naznaniti in pse iztrebiti, ako je v resnici potreba, do tedaj pa zaprtje psov izklicati. Kakor je zatozenec áe-le po obsodbi kaznovan, menimo je isto tako tudi pravično v tem slučaju, o Zíttožbi se poprej prepričati je-li resnična ali ne, potem še-le kaiien napovedati. Želimo tedaj, da bi slavna oblastva za to skrbela, da se prihodnjič gospodarjem ne bo na tak način krivica delaia in da bo konje-derec s psi postavno ravnal.
Domaće vesti.
(V pojasnilo.) Več čast. gospodov naročnikov nas je vpi'aialo, ali imajo mar za vsako poŠiljatev ^Dol. Novic" doposlaii nam po 3 kr. ? Tem podajemo sledeče pojasnilo: Mi smo prosili Čast. naročnike v zadnjem listu, da naj se blagovolijo pri pošiljanji iniroČnine posluževati pride-janih poštno-hraiiilniških čekov ter naj nam poleg naročnine (1 gld.) §e dodaje 3 k r. za po-Šiljatev naročnine. Oe nam pošljejo le 1 gld. imamo mi naročnine samů kr., 3 kr. pa odpadejo za poštarino nam odmenjeiiega denarja. Toliko v pojasnilo ónim, ki nas nemara niso dobro razumeli. Dalje pak prosimo čast. naročnike, vzlasti óne, ki nam še kaj dolgujejo, da nam blagovolé
kmalu doposlati naročnino ter pomagajo s tem urediti novi naš zapisnik.
Vsem starim in novim čast. gg. naročnikom pa voSčimo: Srečno in veselo novo leto!
Opravnistvo „Dol. Novic".
(NameSčenje.) Namesto vpokojenega nad-komisarja g. PajniČa nameščen je v Novo Mesto za finančnega komisarja gosp. J. Pfeifer, naá rojak. Castilaniol
(Nova ^carinska pogodba.) Gosp. poslanec prof. y u kije je povabil dné 23. in 28. decembra svoje volilce v mestno dvorano, kjer jim je obakrat razpravljal ugodnosti nove carinske pogodbe, ki ima stopiti v veljavo z dnem 1. febr. 18H2 in sicer mej drŽavami; Nemčijo, Italijo, Belgijo in Švico. Gosp. poslanec nam je bodoči položaj, vzlasti kar se tiče kranjske dežele in njene trgovine, z raznimi domaČimi pridelki in fabrikati, katere sedaj v večji meri izvažuje t Nemčijo, Švico in Italijo, prav dobro popisal in pojasnil, in kakor smo umeli njegov temeljiti pouk, nam ne bode prinašala nova carinska pogodba tiste škode, kakor so si jo domišljevali nekateri izmed volilcev. Vzlasti je gojil pomisleke zaradi velike škode, katera bi zadela Dolenjsko, ko bi Italija znižala carino vina v sodih na 3 gld, 20 kr. od hektolitra. Kajti v tem slučaji bi jo morala tudi Avstrija znižati na 3 gld. 20 kr., kar bi utegnilo postati nevarno za naše vinske pridelke. A tudi te pomisleke je zavračal gospod poslanec 8 tem, da je utemeljeval, da ni prehudo znižanje carine za. vino od strani Italije in da bi za slučaj znižanja carine postalo tudi la.^^ko vino dražje z ozirom na izvoz v druge države: Nemčijo, Francijo, Švico, kakor tudi z ozirom na to, da je tudi trtiia uš vže Lahom ugonobila veliko vinorodnih krajev. Sicer i)odemo potrebovali in potrebujemo vže zdaj gledé na denarni naš položaj vinograd-stva «d drugod vina, Če nam bode trtna us tako uničevala vinograde, kakor se jih je lotila. — Gosp. pl. Langer je gojil sam pomisleke gledé prihodnosti naŠe vinske trgovine, a slednjič je vetidar pritrdil postopanju in besedami našega obce Čislanega in zaslužnega gospoda poslanca. — Pri drugem shodu je gosp. prof. Su kije tudi opravičeval postopanje poslancev v državnem aboru in zavračal krivično ob.sodbo nekaterih sloveiiskih listov. Konečno se je po glasovanju soglasno odobravalo postopanje gosp. poslanca o carinski zadevi, ter se zahvalilo za njegov trud r. ,,živio"-klici.
(Tukajšnje „Katol. društvo rokodelskih pomočnikov") obhaja petletnico svojega obstanka dné 6. t. m. ob VtS uri zvečer v lastnej hiši z mično veselico, ki ima na vsporedu: Petje, deklamacije, govor, igro :,,Pravda", .igra v dveh dejanjih, spisal A. Kržič; in tom-
bolo v spodiijili prostorih z lepimi dobitki. — Čujemo, da je vodstvo preskrbelo tiekaj kulis, katere napravlja tukajšnji slikar g. Cej. Teh smo doslej jako pogrešali ; radi tega se nadejamo, da bode slavno obÈinstvo vrlo društvo pořastilo z muog-oštevilnim pohodom ter ohilniiiii prostovoljnimi doneski, da se pokrijejo različni veliki troski.
(„Dolenjski Sokol") ima svoj redni letni obini zbor v soboto dné 2. januarja ob 8. uri zvečer v prostorih narodne Citalniee. Spored: 1. Nagovor predsednika; poročilo tajnikovo, 2. poroÈilo blagajnikovo, 3. poroëilo pregledovftlcev računov, 4. volitev odbora, 5. volitev pregledo-valcev raiiunov, (), sluiajni nasveti.
(V odbor novomeške Èi tal ni ce) izvoljeni so gospodje: Dr, Jak. Sohegula, predsednikom; (Jr, Albin Poznik, podpredsednikom; dr. Fran P o è e k, tajnikom ; Lovro V e r b i ř, blagajnikom; Anton Biirgar, knjižniiarjem; Ivan Krajec, dr. Štefan Krant, Ivan Mecliora, Otmar Skale, Simon pl. Sladovič, dr. Drag. Slane, Matevž Suhač in Ivan Skerlj, odbornikom. Društvo je imelo minolo leto 18H'2 gld. 46 Va kr, dohodkov i.i 1453 g!d. 4V2 kr. troškov, torej ostane 42f< gld. ~'2 kr., kar kaže dobro gospodarstvo društva.
(Iz občnega zbora „Dol. pevskega društva") posnemamo naslednje: V oilbor so bili voljeni gospodje: Janez M e c h o ra, predsednikom; Anton liurger, podpredsednikom; dr. Št Kraut, tajnikom, Ignacij Kline, blagajnikom; OtmarSkale, arhivarjem ; Viktor Nieťergall, Lavoslav Ropaš, Ignacij Sitar, Vaclav Tn-Ček, odbornikom. Dohodkov je. imelo druStvo 473 gld. i)7 kr., troskov pa 432 gld. kr. ; èlanov ima koncem leta 224. Javnih nastopov je imelo društvo v minolem letu devet. Vse to nam kaže živahno gibanje društva, kateremu želimo tudi nadalje najboljega uspeha.
(Lep mlin na valčke) na Krki v Maí-kovcu napravil je grajičak v Bajjioťu g. Germ. Mlin je jako lep ter melje velike množine moke Jako fino, stal pa je tudi lepe tisočake in je prvi mlin na valřke pri nas na Dolenjskem. Vnanjini kupovalcmi priporacamo lepe izdelke tega ndina, da se o njih prepričajo.
(Požar.) V noči dné 20. t. m. nastal je T Skrjanřali pri posestniku Mrvarjn ogenj, ter mu upepelil novo řupo in kozolec, v kateri so se nahajale veť^je zaloge ježic, suhih hruSek, lanu, ovsa in drugih stvari. Škoda je velika, kajti nakopičeno blago imelo bi se ravnokar dalje cdpo-Blati. Govorica je, da je zažgala zlobna roka, — Tukajšnja požarna bramba odšla je urno na mesto požara, loda zaradi pomanjkanja vode ni mogla opraviti veliko. Se v nedeljo jutro valil se je irn dim proti nebu.
(„Na 11 k kako nove vinogradezame-riâkimi trtami zasajati, da jih trt na uš uničiti ne more") je naslov podučni knjižici, katero je spisal R Dolenc, vodja knietiSke Šole na Grmn, založil pa slavid dež. odbor kranjski ; tiskala se je ravnokar drugem jiatisu. Koristna knjižica se bode brezplačno razdelila med kranjske vinogradarje. Pisana je prav razumljivo bolj po domače, in pojasnena z 28, slikami, Posebno pozornost jiakloni) je pisatelj zeleni požlahtnitvi ameriških trt, katera je po njegovih nazorih kaj lahko izpeljiva in gotova rešiteljica našega vinogradarstva. S podobami pojasnena je zelena požlalitnitev tako jasno, da jo mora vsak ra'iumeti, in torej tndi posnemati. Mi si ne moremo kaj, da bi ne izrazili želje: v prave roke naj pride knjižica, in vsak naj jo, ne le z največjo pazljivostjo prebere, ampak kaj tudi posnema, Slavnenin deželnemu odboru ])a čast in hvala za istinito najboljšo voljo, s katero hoče dolenjskemu in sploh kranjskemu vinarstvu z izdajo te knjižice izdatno pod pazduho seČi, Slavni deželni odiiori di'ugîb slovenskih vinorodtnli dežel naj bi nikar ne zamudili ga v tem posnemati,
(Po novem letuj naj bi vsi dolenjski gospodarji, kateri še količkaj čez najstrogejšo potrebo ostajajočega cvenka v žepu čutijo, to-le storili: 1, l'ristopili naj bi, ako še niso zraven, vsi k prekorislni družbi svetega Moliora, 2. Pristopili naj bi vsi k e. kr. kmetiški družbi kranjski.
(Velik požar) nastal je dné 20. decembra v okolici Kakitnika pri Postojin". Vsied hudo pihajoče burje npepelil je ogenj 2tî poslopij. Revščina nesrečnih pogorelcev, ki so prišli v hudej zimi ob postrešje, je nepopisljiva.
(Stekline sumljiv pes) se je potepal dné 11. decembra pr. lela po nekaterih vaseh Šmihelske občine ter popadel na poti proti Dolenji Težki Vodi tri osebe, med temi je jedni deklici obleko strgal, jednega moža pa do krvi vgriznil. V Dolenji in Gorenji Težki Vodi je imejto-vani pes se ruval z ondotnimi psi ter slednjič proti Dolžu odtekel, brez da bi ga do danes ujeli. C. kr,^ okr, glavarstvo je nemudoma ukazalo pokončati vse pse v omenjenih vaseh, ki so prišli s sumljivim psom v dotiko ter je uvedlo v vaseh, v katerih je pes bil, zaprtijo tamošnjih psov,
(V Pograja h pri Ilirski Bistrici) zgodila se je pred nekoliko Časa nečuvena tatvina. Ko je namreč tamošnji gospod župnik zornice obhaja, udrla je tatinska drnhal v farovž. Odnesli so s seboj še precej težko železno hranilnico, v katerej so bila dolžna pisma, v vrednosti GOpO gld. in uro z verižico, v vrednosti 28 gld. Žandarmerija ski'bno zalezuje tatove. Hvala Bogu, da so kmalu našli odprto blagajnieo v obližji ťarovža v nekem grabnu, toda vzeli niso tatovi dolžnih
pisem, pustili SO jiii raztresene lui zemlji — iskali so najbrže gotovine, katere pa niso našli.
(„Mir") političen list za koroške Slovence izhajal bo po novem letu po trikrat na mesec, ter bo veljal 2 gld. za celo leto. Vrlo iireclovaiiemii in pre potrebnemu temu listu želimo tiajboljŠei^a Tspelta!
{O vremenn) je letos paŽ vredno povedali kaj, a to ne zarad nas, niai've£ zarad naših na tujem biviijoiih rojakov. Itetvica snega v začetku novembra zginila je takoj in imeli smo vse dni pozne jeseni lepo toplo vreme, V začetku decembra videli smo pasiirce bose pri redi na paii, tudi metuljev se ni manjkalo. Pred prazniki je burja toliko ohladila zrak, da se je mladina po lužah drs;ila, a sedaj imamo zopet vlažno-megleno, pa primerno kaj toplo vreme. Na sv. Tomaia dan smo dobili od prijatelja v prosti tmravi nabraiiîji cvetlic iguce (trobentice) ; dne !30. decembra pa nam je prinesel pokazati nek gospod metulja citronika. liog daj, da bi bilo to za zimo pre-prijetno vreme tudi koristno zdravju iti poljedelstvu!	_
lln/iie vesti.
*	(Štetje prebivalstva vPruBÎii) Berlinski ćainpifii priobčuieio nnulednje posledice ljudskega itetis v Prueiji. Vaega prebivalstva bilo je daé i. decembra 1. 1890 v Prusiji Sd 955.281, med temi 14,702.151 niožkib iu 15,íi53 13u žensk. Po veri bilo je 19,230 376 pniiestantov, 10 252 807 katoličanov, 95.349 kriHtjanov ; drugih veroizpovedanj, 372.U58 Židov ÎD 4691 drugovercev. Vojakov stojećih pod orožjem bilo je 292 173. Mest imajoiih nad 100 000 prebivalcev naštelo se je v kraljevini Pruskej 16, a onih nad 50.000 — 12.
*	(Koliko ljudi zamore živeti na zem-tj i?) Neki iondoLHki nćenjak je iKračunil, da naša eemlja xamore preživeti 5985 milijonov ljudi. Sedaj je na zemlji 1468 miljonuv ljudi, torej četrtina onega àtevila, ki ga zamore iiemlja preživeti. Po rasmeri sedanjega Človeškega razvoja bude v 182 letih število ljudi étirikrat večje; potem bi toraj imela nastati doba, ko ue bode mogočo živeti več jeden iraven drusoga. — No, bodo pa vže skrbele vojske, bolezni itd , da ne bode toliko ljudi.
*	(Staroslovanski jezik v Rimu) V početka decembra pretepenega leta začel je na papež-kem semenišČn profesor Ulisej Denancio razkladati staroslovanski jezik, katerega so sv. Oče postavili na enako stopinjo z drugimi dosed&j običajnimi učnimi jeziki. Ob enem bil je g. profesor imenovan za skrip-torja slovanskih jezikov v vatikanakej biblioteki.
*	(Pazite ua bedake!) Grozen slučaj izvršil se je te dni na Bavarskem. Neka iie dolgo na dnha bolna gospa tamošnjega gozdarja je svojo tri četrt letno dete v ponvi spekla, ter ga potem domačim opolndae za južino na mizo priuesla.
Loterijske srečke.
Trst 12 decombra 12 22 4	81	25
Gradec 19. „	7 86 39	11 67
Trst 24. „	42 68 49	73 34
ZAHVALA.
Za mnoge dokaza srčnega In tolažilnega ločutj« v dolgotrajnej bolezni iu ob žalostni m pretresujoči iigubi moje ljubljeno matere, řdove
Uršulo,
potem za jako častečo iu krščansko vdele-iSltev pri sprevoda k posleiniema počitka, izrekam vsem p. H. gg. udeležencem svojo odkritosrčno ia najsrčnejšo zahvalo. Priporočam drago ranjuo vsem sorodnikom, prijateljem in zaaacotn v molitev in blagi spamiti.
[15]	P. Inocencij Kopriveo.
Novo Mesto 29. decambra 1891.
Dva dečka,
najlnbše iz dežele, katera bi se hotela učiti pekovske Obr!l, sprejmeta se takoj, stara imata biti po 14 let ter krepkega zdravja. Kje pové opravnistve bDoI. Noiic".	(14)
Na prodaj
imim iz proste roke: dva le|ia vozova (kočije) za dva korja, jeden voz je močan, drugI lažji ; konjsko prsno opravo s pakfona; teiak voz; koleselj iu devetletnega, kaija za težke vozove. Vse prodam po nizki ceni.
Janez Sterle,
('6-1	kovafi in Živmozdraviiiski pomoSaili v Krškem.
Yino naprodaj!
(13)
Listnica uredniitva.
Gosjp. Št-efanič t LeaJ-ville, VaSega uazuamla ne moremo v Ust sprejeti ia ne smemo. Dolar «mo sprejeli, kaj čemo zdaj «toïitl? AU za kaku naroiiniiio porabiti?
V Rudčah pri Samobora je na prodaj 50 hekto-IMrov dobrega vina od teta 1889 in 40 hektolitrov D( leta 1891. Kdor želi to vino kupiti obrne naj se na
Franjo Steiiçeï (Orabnar),
Bude pri Samot)oru.
Bik za pleme,
£ in pol leta star, prave M url Dod oljske pasmina, ima
la prodaj. Cena 135 gld.
,3—1)	Oskrbnlštvo Trebanjske graj§&ina.
Narejene obleke
ÍK finega suknja ia močnih cajgov dohé se pri meni po jako nizki oani; dalje prevzemam naroČila na obleke za gospode in dečke, delo se dobro ia točno izvranje. Slavnemu občinstva priporoča se zn mnogobrojna naročila ndani
Franc NeČimer,
(2—1)	kroj ai v Novem Mestu.
št. Iu2	[24B-2]
Razglas zmanjševalne dražbe.
v pondoljek, dné 4, prosenca od 10—12 mre dopoldni bode pri trškem predatojništvu v Žužemberkn snianjšeralua dražba za zidanje sodnega poslopja T Žužemberka in morebitnega sodnikovega sianovanja v njem.
Izklicna cena za sodno poslopje je 2069 i gld. in 38 kr., za iato z mogoSim drugim nadstropjem, v katerem ima biti sodnikovo stanovanje, 2Ú610 gld. io 78 kr.
K tej obravnavi vabijo so podjetniki s priatavkom^ da se pri tržkem predetojniho FlorijanĆiĆ-n T Žníemberku, št. 2 ob n&vaduih dnevnih urah Lahko ogledajo aairt, občni npravni in podrobni zgradbeni Bveti (pogoji).
Yaak dražilee ima pred začetkom nstne obravnave položiti pet odstotkov izklieue cene (20693 jld. ÎB 38 kr.) kot odatopnino (s^esnino.)
Kedor bi zgradbe ne dostal, dobi odstopaino precej nazaj, tisti ki jo doatanc, mora jo pa zvišati na deset od atotkoT tiatega zneska, za kateri je zgraibo prevzel, potem ko ae je prevzetje odobrilo.
Pismene ponndbe, kolekovano s kolekom 50 kr. sprejemajo se le do začetka ustne obravnave pri pd-piaaneDin predatojništvn. Iste morajo biti zapečatene ter sestavljene t amialu § 3 obfnifa in § 6 posetnih «gradbenih cvetov, predmet mora biti imenovan, kakor T razglasu; z njimi aora se položiti 5 odstotkov BČine in aicer od vsega odobrenega zneska, toraj :ma znašati ista 1280 gld 54 kr.
Trško pre d stoj niš tvo v Žužemberka, dné 10. deccDibra 1891.
Franc Florijančič.
Nova liiSa z zemljišCeni.
podom, hlevom in kletvijo pri cesti v Birčni vasi jedno nro od Novega Me^ta. V hisi je gostilna in jo pripravna za prodajalnico, ker iste blizo ni. Pri ligi «o lopi travniki, njiva in bosta. Cena je 2800 gld. in se za polovico počaka. Več povć
Matija Derganc,
Dnmilnlali, poftó OentioSujict.
V najem se dajo
prostori pripravni za proda|aÍníco, 8tatio>àrie ali kako drugo podjelie, za dalj čaaa in pod prav ugodnimi pogoji. Trži se tu z jajci, koruzo in slivam, bobe 60 ugodne za vsako podjetje ker so pri cesti tik farno cerkve v Sromlab pri Brežicah. Na-tinčneje pové opravniitvo ,Doi, Novio" (9-1)
V najem
86 dá S i. marcem 1892 prodajalnlca z dvama sobama, dalje skiBdtiče (magacin) in jedna soba za BUnovanje — posebno pripravno za samce; nasproti C. kr. notarja tik «. kr, okrajne sodnije na glavnem trp v Litiji. Natančnejši pogoji izvedó ae pn iMt-Diku g. Ivanu Grabolžeku v LHiii.	(6-i)
Uřenec mizarstva
86 išče. Kje? pové opravništvo „Dolenjskih Novic".
Mizarsko delo
vsake vrate, bodisi za stavbe ali tiuo in priprosto po-hlitvo prevzema ter dobro izvršuje po nizkih cenah. Za mnogobrojna naročila priporoča sc
Janko Vodiiek,
(5—1)	mizar tia Dulali (Jtftriatlial) pri Lityi.
Priporočilo.
Poiiotiiikoiit, vozniliinn iu spluli viifin oliiskuvuk'em Trebnja, Utiznaiijaiti iiotl]říbaiii ^ tem, da keui s , liunm jiiiiuarjň prevzel gostiliiico liri g, Ziiruii, zravfii pošte v Trebnjem, ter se pri-puruiam apoit. občinatvii x& ubiteii obifik. Vsem se bo dubro postreglo, in vozniki (lobé |ioli>sr lastne postrežbe tudi dobro krmo za svoje konje, Zali valj i^vaje se za dosedanjo skazaui) zimpiiiije v Kovem lleat«, i)riporoiftni se za isto ie nadalje v Trebnjem. ÎÏ spoštovanjem
Josip Hrovat, gostilničar.
(4-1)
Tina naprodaj
iuja od icta 1890 70 hektolitrov iti od leta 1891 60 hektolllrov po nizki ceni. Vino je romene barve ter se nahaja v Plesivci blizo Jaške, Kdor želi vino kupiti, blagovoli naj so obrniti do
Josipa ŠkendrovK-a
(10)	v Rndah pri Samoboru.
Na prodaj !
Domiilja v Škocjanu, pripravna za meanieo ali drugo kupčijo. Več povć lasttiik
(8-1)	Jož6 Jerič v Škocjanu St. 16.
<íi31—4)
V hiši štev. 43
v Novem Mestu att; dve prijazm stanovanji z vao hišno opravo takoi za oddati ; jedtin obstoji iz jedne sobe, dtngo iz dveh sob — V'ei no izvé ravno tam.
Prodaja železnine.
Vsled prenehanja knez Auerspergove želez-ninske tovaroo na Dvoru, fjrodali se bodo od sedaj nadalje vsi zan-tanU železnine tudi ua drobno in sicer po g. WallaSeku na Dvoru.	(24;)-2)
Kuhinjska dekla,
(23&-a)
katera zna tufli za družino knhati, dobi alužbo v Gradu na Toplicah o novem letu Oglasi so lahko pismeno ali osoboo, da se pogodi za mezdo (Ion) itd-
Hrastov les,
150—250 dreves, stoječ, pripraven za žago, šve-larje, stavbe, itd. je na prodaj po jako nizki ceni. Janez Boben, poaeatnik v Stranski Tasi, hišna poŠta Semič.	(Sia-2)
Prodaja drv za kurjavo.
v gozdnem okrožji Soteake naprodaj so velike množme lesa za kurjavo ali napravljanje oglja in aieer za ceno 4 gld. 50 kr. aiksmeter (siksmeter je dva in pol starega sežnja). Poizvć se pri knez Auor-spergovem logarskem uradu v Soteski, pcšta Dvor.
(Î47-2)