Ste?. 168.	V Llnbljanl. v tora 25. Inllja 1911.	LetO XXXIX.
s Velja po pošti: =
Za oelo lato naprej . S 28'— m pol leta „ . „ 13'— n četrt lata „ . „ 6-50 m en meaeo „ . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12*— za četrt leta „ . „ 6-— za en meaeo „ . „ 2*—
V	opravi prejemati msseEno K 1*90
i Inserati: i
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . , . . po 15 v za dvakrat . ...» 13 „ za trikrat . . . . „ 10 ,, za večkrat primeren popnat.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, lzvzemšl nedelje in praznike, ob 5. ari popoldne.
K3~ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stav. 6/111. Bokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma ae ne = sprejemaj«. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo Je v Kopitarjevi nllol Stev. B. -£3 Avstr. poštne bran. racnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Opravniškega telefona št. 188.
rešiti jerobstva oderuhov, komande in prepotencc liberalnega uradništva? Kakšno vlogo so igrali takrat liberalni slovenski sodniki, kako so skrbeli za napredek slovenskega ljudstva, kje bi bilo danes slovensko ljudstvo, če bi šlo po volji slovenskih liberalnih sodnikov? Z neizbrisnimi črkami so zapisane v srce našega ljudstva vaše sodbe in če sc danes nc more za vas ogrevati, jc to čisto naravno.
Da se bodo uradniška mesta tudi v narodnem oziru po pravici zasedla, za to bo S. L. S. skrbela in si liberalci svoje opomine lahko prihranijo. Nemške sodnike je pošiljala na Kranjsko tista Bienerthova vlada, katero sta najvnetejše podpirala Ploj in Hribar. Pravičnost v tem oziru se bo dosegla, če se izpremeni zistem, če se vladi cla druga smer in se ustvarijo pogoji za nacionalni sporazum na jugu. Eden prvih pogojev za to pa je, da je naše ljustvo močno, gospodarsko in kulturno, da sc pokaže, da sc ga boje in ga uvažujejo. To pa se doseže le po poti, ki jo hodi S. L. S. Tako se bo rešilo vprašanje o »biti in ne biti slovenskega naroda«, ne pa z narodnimi frazami in politiko osebnih imenovanj ter avan-zementov.
Sirašni požari v Caripdo.
štirideset let ni bilo že y Carigrad« takega požara!
Takega požara, kakršen jc bil v nedeljo v Carigradu, o katerem srno poročali med včerajšnjimi našimi brzojavnimi poročili, ni bilo v Carigradu že 40 let, dasi so osobito v turškem delu Carigrada požari nekaj vsakdanjega. Obrežni mestni del Vlanga je popolnoma uničen. Pogorišče sc razteza več kilometrov daleč. Ranjenih je bilo veliko ognjegascev. Stambul mesto Mo-hamedancev, ki ga loči Zlati rog od evropskega oddelka Pera, je požar skoro popolnoma uničil.
Kako je nastal požar.
Eno poročilo trdi, da je povzročil požar v nekem prenočišču Arabec, ki je neprevidno kuhal kavo. Po drugih, in sicer oficielnih poročilih je pa zažigalo najmanj 30 oseb! Predvsem so požigalci hoteli zažgati vojno ministrstvo. Oblasti so že prijele 12 požigalcev, ki jih bo sodilo vojno sodišče, ker je v Carigradu že dolgo časa proglašeno oblegovalno stanje. Vojno sodišče obsodi požigalce, brez dvoma na smrl. Trdi sc, da obesijo požigalce na mostu.
Nov požar v Carigradu.
Komaj se jc nekoliko pomirilo prebivalstvo vsled nedeljskega požara, ki jc ponehal v nedeljo ob 5. popoldne, so tisti tajni odbori, ki so ukazali zažgati Carigrad v nedeljo, pustili zažgati včeraj (24. t. m.) mestni del Balat, ki leži ob stambulskem obrežju. Nikakega dvoma ni, da so bili požigalci naročeni za to, da uničijo tudi tiste mestne tlele, po katerih sc še ni razširil požar. Močan veter je pospeševal včerajšnji požar v Balatu.
Sultan jokal, ko je ogledoval požar. — Zadnji sultan.
(z Carigrada poročajo, da je pričel sultan glasno jokati, ko je gledal s I svoje terase na ognjeno morje, ki jc I uničevalo njegovo prestolno mesto. ! Trdi se tudi, tla je svaril sultana pred j nevarnostmi, ki ga čakajo, prejšnji i veliki vezir Kjamil paša. in mu rekel: ] »Če bo šlo tako dalje, boš ii zadnji turški sultan!«
Oblasti brez moči nasproti požigalcem, — Prebivalstvo zahteva odstop vlade.
Oblasti so nasproti požigalccm, ki zažigajo Carigrad, brez vsake moči. Carigrajsko prebivalstvo je strašno razburjeno! Vedno odločnejše zahteva, da naj odstopi vlada, da se reši mesio, ker povzročajo požare stranke, ki zahtevajo, da naj odstopi sedanja vlada. Včeraj popoldne so sc v zbornici posvetovali ministri in navzoči poslanci o položaju. Vse se boji, da bodo dobro organizirani požigalci nadaljevali svoje hudodelsko požiganje.
Kolera v Trslo.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Dosedaj so v Trstu umrle 4 osebe na koleri. V bolnici jih je približno ">0, med njimi 11 oseb, ki so obolele na azi-atski koleri. Ostale osebe so internirane iz vzroka, ker so bile ali v ožjih stikih z bolniki, ali pa, ker so prenaša-telji kolernih vibrijonov.
Kakor se torej vidi, je bi] uradni proglas, da je mesto kolere prosto, za Trst prezgoden! Bati se je, da sc kolera ob tej vročini ne samo razširi, temveč tudi zanese v druge kraje.
Jako umestno je, da se opusti vži-vanje vsega južnega sadja, zlasti fig, melon itd. ter zelenjave. Tudi morske ribe in školjke, naj se ne vživajo.
Ako upoštevamo velik prirastek morbiditete v tako kratkem času, poten. jc jasno, da imamo pričakovati šc
Današnja številka obsega 6 strani
Potrebna besedo.
V	»Slavisches Tagblatt« poje nek Jeremija iz krogov slovenskih liberalnih sodnikov žalostno pesem o čedalje-bolj napredujočem ponemčevanju sodstva na Kranjskem. Slovenski sodniki se preterirajo, ustvarja se nemško posestno stanje, pomnožujejo se nemški volivci, krči se slovenska meja in raz-lastuje se ljudstvo.
V	tem premišljevanju slovenskega liberalnega sodnika se predvsem zrcali popolnoma napačno naziranje o narodnem pomenu uradništva. Naroda ne bodo uradniki rešili. Napredek slovenskega naroda je odvisen od gospodarske okrepitve našega kmeta, pametne socialne postavodaje, skrbi za prometna sredstva, melioracije zemlje in izrabe naših prirodnih sil, izobraževanja in organizacijo mase ter daleko-vidne za velikimi cilji idoče politike naše državnozborske delegacije na Dunaju. Kdaj in kako bo kdo avanziral, to pa pride šele v drugi vrsti, zakaj S. L. S. dela politiko za splošni blagor, ne pa za interese posameznikov. Bodi to enkrat za vselej povedano!
Liberalci so se ves čas svojega vladanja pehali zdaj za gospoda X-a, zdaj za Y-a, zdaj za Z-a, kar pa bi bilo v občo narodno korist, so zanemarjali. Zato pa v liberalni dobi naš narod ni bil nikjer spoštovan. Vlada jc vrgla liberalcem zdajpazdaj kakšno drobtinico v obliki imenovanja tega ali onega liberalnega pristaša za sodnika ali karsižebodi, slovensko ljudstvo pa je bilo lačno in od lastnih sinov pritiska-no ob steno! Ali pomenja to naroden napredek?
Liberalni sodnik se v »Slavisches Tagblatt« zaganja, z vso nesramnostjo v S. L. S., češ, »njeni voditelji izdajajo ljudstvo Nemcem«. Mi sc s tistimi tra-peti, ki to trditev dan na dan ponavljajo, ne bomo več prerekali, ampak slovenskim liberalnim sodnikom povemo tole: kako ste v i za slovenski narod delali? Ali se spominjate tistih časov, ko se je mobiliziralo vse — od sodnika do žandarja in zadnjega biriča — zoper tistega slovenskega kmeta, brez katerega ni slovenskega naroda? Ali se spominjate križevega pota našega trpina na sodnijc, ali se spominjate vseh glob in kazni, ali se spominjate na jok in kletve, ali se spominjate na vsa kruta preganjanja, ki so jih morali pretrpeti tisti, ki so ljudstvo hoteli
LISTEK.
Pogrebnino v Jakopičevem paviljonu.
Da bi mi ne mogel kdo očitati namena odganjati obiskovalce od razstave, prihajam s poročilom šele danes ob njenem napovedanem in potrebnem zaključku. Jakopič nam sicer v »Zvonu« prepoveduje pisati kritiko, ker je »edini njen uspeh kvečjemu lc ta, da uniči marsikomu naivno veselje na uživanju umetnosti.«
To bi bilo res prav prijetno za umetnike, če bi lepo naivno uživali umetnost in še sedem let samo lovor-jeve vence vili okrog ponosnih umetniških glav. Na žalost smo namreč tako prozaični, da samega barvanja platna ne smatramo več za posebno zaslugo, nego cenimo samo umetnike in njih resna dela. ne pa njih igračk, katerih je izložba polna. Literatom je žo davno potekla tista zlata doba., ko so profesorjem za slovenske »prijohe« uzidava-li tablice, in poetom za par glislastih verzov prirejali slavnosti. Pa jc žc tudi v vpodabljajoči umetnosti potrebno odpraviti iepo vero, da so vsakega oskubljenega čopiča mora držati hvaležnost milega narodu.
Redek je umetnik, ki bi res zbral vse svoje moči, da bi vstvaril nekaj velikega. Večinoma delajo samo skicc, započotih del nc izvršujejo in vsestransko nc dovrše. Površnost, komodnost in nekritičnost so vzroki, da na razstavah ni umetnin visoko umetniške vrednosti. Vso smatrajo dosti godnim in dosti dobrim za javnost, ki se, zapeljana po reklamnih kritikah, nc upa povedati svojega mnenja. Obiskovalci razstav si samo šepečejo, da jim stvari no ugajajo, ker sc boje, tla bi jih umetniško bolj izobraženi ne smatrali za umetniške banavze. Kdor ni dosti trden v umetnosti, se popolnoma zmede, pred to pisano množico pravih umetnin in nedosežnih zmazkov in zbega, tla izgubi veselje in ljubezen do umetnosti ter ga drugič tudi ni več v paviljon. Da neki umetniški entuziast nese vsak dan dvakrat kronico v razstavo, samo, da bi doseglo število obiskoval-eev tri tisoče in potem dobil glavni dobitek izloženc loterije — skoro ne morem verjeti. Od druge strani sem pa čul, da je s tiri i žalosten konec na solnčarici vsled Žmitkovih »poslednjih žarkov«. Bog mu daj dobro, jaz ga nisem poznal . . . Samo, da bi bili žarki res poslednji!
V loterijsko liste spremenjene .vstopnice izenačujejo umetniško raz-
stavo s sosednjimi panoramami, kjer vsak obiskovalec dobi darilo. Pod Groharjevo mrtvaško masko visi od visoko osebe ponošeni lovorjev vonček in Groharju v čast dvomljivo krase dvorano v ajmohtu prekuhano lovor-jeve girlande. Ali Grohar ni zaslužil sveže lovorjeve vejico?!
Po Jakopičevi izjavi »Sava« prireja izložbo v Groharjev spomin, pa polovica »Savanov« manjka. Seveda, ker nc povedo, da je »Sava« tudi žc davno mrlič.
Na razstavi je toliko tako slabih stvari, tla hi najbolj milo razsodišče radi /.anemarjouja svoje častne dolžnosti imelo težko vest.
Na mestu, kjer bi so moralo izobraževati, so publiki okus lalikomiš-ljeno le kvari.
Kar so pa Jakopiča tiče, mora kritik povedati, da je nazadoval.
Torej grehov in vzrokov dovolj, tla se Jakopič kritiko tako brani.
V glavni dvorani je takoimenova-na spominska razstava »Savo« z deli rajnkega Groharja, hišnega gospodarja Jakopiča, Jame in marljivega Petra Zmitka. Bernekarja imajo samo še za dekoracijo in ga niti v katalogu več no imenujejo. V flannoveru odlikovani Sterilen in Vesel, eden najboljših, so razstave nista udeležila, ker sc nc smu-
večjo mortaliteto na koleri, kakor si jo izvestni krogi predstavljajo.
Vsekakor je nujno potrebno, da se odrede večje zdravstvene odredbe, ker so tujcev, ki prihajajo in odhajajo iz Trsta, sploh ne dotakne roka zdravstvene komisijo. Čc se bo tako šc v naprej prakticiralo, potem bodetc tudi v Ljubljani kmalu imeli kolero.
Stanje na koleri obolelega pomorščaka Menguso se jo odločno izboljšalo.
Ravnotako se jc izboljšalo stanje Olge Autič in Zaru. Izmed onih 14 oseb, ki so bilo izolirane vsled slučaja dečka Mariani, jo ena pokazala znake, o katerih se sumi, tla kažejo kolero.
Ravnateljstvo splošne bolnišnice je strogo prepovedalo bolnikom nositi jedila, in pijače, če ne, bo obiskovanje bolnikov sploh ustavilo.
Kolera v Kotoru,
Baje je bilo ;'l. l. ni. v Kotoru iZ novih shičaiev kolere.
Kolera v Splitu.
V	Split je d ose l v sredo čoln vojne mornarico. Zvečer sla. obolela dva mornarja na znakih kolere, čoln je odpeljala nato neka Iorpedovka v Sibenik.
Kolera v Carigradu.
V	Carigradu je 23. t. m. obolelo na koleri osem oseb.
Vsi® na Balkan«.
Turki in Črnogorci.
Iz Carigrada poročajo, tla proučuje ministrski svet, pritožbo vstaških Mali-sorov, ki so se obrnili s spomenico na črnogorskega kralja Nikolaja, ki je spomenico predložil Turčiji. Sklenil ni turški ministrski svet ničesar, pač pa poročajo turški časopisi, da Turčija no bo nikdar pritrdila, da posreduje Črna gora med Turki in Malisori.
Boj pri I-ešnici.
Torgut Šefket paša poroča, cla. so vstaši in Črnogorci ponoči, 19. I. m. napadli 4. turško divizijo pri Lešniei. Turki so odbili napad. Torgut Šefket paša poroča, da so imeli napadalci veliko mrtvih in ranjencev, sami da so pa imeli zgolj onega samega ranjenca. Sploh jo pa znano, kakšna tla so turška zmagoslavna poročila. Vstaši zasledujejo taktiko, tla nepričakovano hitro napadejo Turke in izginejo tako hitro, kakor hitro tudi napadejo. O takih zmagah, kakršna je bila zadnja pri Lešniei, bodo Turki imeli priliko še večkrat poročati.
Irala več članom kluba. Tudi Žmit.ek je med razstavo pismeno javil izstop iz »Save«. Kje pa je potem tista slavna »Sava«, če še celo reprezentant kluba, Jakopič, s popolnoma tujini človekom, Myszom, prireja kar na svojo roko razstavo drugod. Ali jo bila spominska, oziroma blejska razstava med člani dogovorjena? Preverjen sem, da ne. »Sava« potemtakem živi samo še v reklamnih noticah. Milo se mi stori pri srcu, če pomislim, kakšna je. bila »Sava« ob ustanovitvi na Dunaju in kako revna jo danes. Zmitek, ki se jo samo po milosti Miethkoja udeležil takratno, razstave, ima danes v paviljonu glavno besedo. Ne motim se mnogo, cla jo tudi to precej pospešilo »Savino« izbiranje. Prvaki »Save« so se izkazali nezmožno voditi to združitev in zato s tem večjim veseljem pozdravljam vest, da so se mlajše moči lotile propotrobue ustanovitve organizacije, kjer bo lahko vsak slovenski umetnik prišel do besede, kajti, kolikor časa je »Sava« obstajala, ni mogla imeti večina slovenskih umetnikov nikakega odločujočega vpliva na. umetniško gibanje. Pravni domača umetnost so bo dvignila iz močne organizacijo, no pa iz prezirljive klike brez naraščaja.
Da umetniško razmere niso v redu, izpričuje najlepše razstava sama, kjer
Zahtev« vstašev.
Iz Janine se poroča, da zahtevajo v gorah zbrani vstaši: Vlada naj se strogo ustavno, grade naj se ceste, vojaška doba naj se odsluži v inozemstvu, albanščina naj se poučuje v šolah z vpo-rabo latinskih črk, dovoli naj se večje pomiloščenje. Če Turčija te zahteve sprejme, sc vstaši takoj vrnejo v svoje vasi in prisežejo zvestobo sultanu.
Grožnja črnogorskemu kralju.
Tz Carigrada se poroča, da sta zagrozili Rusija in Italija črnogorskemu kralju Nikolaju odtegniti letno podporo, če ne opusti izzivanja nasproti Turčiji. Potrjeno seveda to poročilo še ni.
Črnogorski princ Danilo potuje v inozemstvo.
Iz Cetinj se poroča, da odpotuje črnogorski prestolonaslednik Danilo v Peterburg in v druge rezidence s posebnimi navodili črnogorskega kralja glede na albansko vprašanje.
Pomiloščenje.
Turški ministrski svet je sklenil pomilostiti več oseb, ki so bile obsojene radi vstaje meseca aprila 1909.
Proti sedanji turški vladi.
Prejšnji turški finančni minister Dšavid paša dela z vso silno na strmo-glavlienje Haki pašove vlade. Radikalno mladoturško krilo pa dela na to, da se razpusti zbornica.
Grki in Turki.
Iz Elassone, Domene in iz Murne se poroča, da Grki ojačujejo število vojakov ob grško-turški meji in da delajo utrdbe. Iz Janine se tudi poroča, da so opazili ob morskem obrežju veliko jadrnic, ki čakajo zgolj na to, da vtihotapijo za vstaše orožje in strelivo. Grške čete so prodrle že do Karakarije.
IZ PARLAMENTA.
Rusini in Poljaki.
Iz krogov »Poljskega kola« se poroča, da je »Poljsko kolo« voljno pričeti z Rusini spravna pogajanja ki se prič-no jeseni v Lvovu, nadaljevali bi jih pa na Dunaju.
Predsedstveno posvetovanje.
Danes po zbornični seji je napovedana seja predsedstva, v kateri se bodo posvetovali o predlogih za posvetovanje načelnikov strank. Predlagati se namerava, da naj bi imela zbornica seje štirikrat na teden. Seje naj bi trajale 5 do 6 ur. Dve seji bi določili za obravnavanje nujnih predlogov. Sklepalo naj bi se tudi o občevanju časnikarjev v zbornici.
ZOPET SPOPAD MED ČEŠKIMI IN NEMŠKIMI SOCIALNIMI DEMO-KRATI.
Iz Prage se poroča zopet o velikem spopadu med češkimi in pristaši nemške socialne demokracije. Bivši poslanec Hvbeš je na velikem shodu češkega tekstilnega delavstva naglašal potrebo, da se ustanovi samostojna češka strokovna zveza tekstilnega delavstva. Tajnik osrednje dunajske zveze tekstilnega delavstva Dvofšak je odločno nastopil proti Hybešu. Sodrugi so se nato stepli. Le z veliko težavo so napravili mir. Shoda niso mogli več nadaljevati.
KRŠČANSKO - SOCIALNA DEMONSTRACIJA NA DUNAJU.
Na Dunaju so priredili 24. t. m. krščanski socialci velik protesten shod glede na uvoz mesa. Govoril je med drugimi tudi župan dr. Neumayer, za njim pa dr. Pattai. Zborovale!, do 10.000, so vrgli s shoda poročevalca »Deutsches Volksblatt-a«, klicali pa navdušeno »Zivio« zastopniku »Reichs-poste«. Govoriti niso pustili občinskemu svetniku Naglerju. Po shodu so se zborovalci prepevaje cesarsko pesem podali pred uredništvo krščansko socialnih listov. Soc. demokratje in svobo-domiselci so zborovali v Zofijski dvorani. Po shodu je demonstriralo do desettisoč oseb proti vladi in proti ag-rarcem. Mir se ni motil.
ANDRASSY IN TISZA O BRAMBNl PREOSNOVI.
V	soboto je govoril v ogrskem državnem zboru o brambni preosnovi grof Andrassy, ki vedno zavzema stališče, da sc morajo dajati opoziciji koncesije. Andrassy se je v svojem govoru prav za prav opravičeval radi svoje ne-stalnosti, ker je svoj čas bil za povišanje števila vojaških novincev. Za brambno preosnovo zdaj ne glasuje, ker se ne uvede mažarščina kot službeni jezik, dasi je mažarščina državni jezik, kar nemščina, službeni jezik armade, ni. Andrassy ni obsodil obstrukcije, kakor so nekateri pričakovali. Andrassy-ju je odgovarjal grof Tisza, ki zavzema stališče, da se mora opozicija s silo potlačiti. Opozicijo graja, ker nastopa z obstrukcijo, ki jo je obsodilo ljudstvo pri zadnjih volitvah. Ostro je polemiziral z Andrassyjem in naglašal, da. moramo imeti močno armado. Glede na pomnožitev mornarice sodi Tisza, da ta korak ni naperjen proti Italiji, marveč ravno močna mornarica koristi tudi naši zaveznici Italiji. Tisza izvaja, da dobe Mažari koncesije glede na jezik v stotniji in znamenja. Trdi se, da bo poročal ogrski ministrski predsednik cesarju o položaju. Cesar je zaslišal v avdijenci tudi vojnega ministra. Če je šlo za nove koncesije Mažarom, še ni znano.
NOVE VOLITVE NA HRVAŠKEM.
Iz Budimpešte poročajo: V dobro poučenih političnih krogih se z veliko gotovostjo trdi, da obstoji med grofom Khuenom in banom dr.Tomašičem dogovor, po katerem bo hrvatski sabor v najkrajšem času razpuščen ter bodo nove volitve razpisane koncem septembra ali v začetku oktobra. V vladnih krogih se nadejajo, da. bo jesenski čas najbolj prikladen za nove volitve, ker je v času trgatve hrvatski seljak v pretežni večini preobložen s poslom, ter se ne bo udeležil volitev. Na ta način bi mogla vlada velikemu številu svojih kandidatov preskrbeti mandate (?).
NOVE ITALIJANSKE UTRDRE OR ORALIH JADRANSKEGA MORJA.
Italijanska admirali teta je sporazumno z italijanskim generalnim štabom sklenila, da še bolj utrdi italijanske utrdbe ob Jadranskem morju kakor so že. Obrežne utrdbe v Bariju in v Ankoni so dobile oklepne stolpe in 45 cm topove. Stalo bo to 6,000.000 lir.
ZAROKA SRRSKE PRINCEZINJE.
V	Bakonigiju se je zaročila, srbska princezinja Helena s princem Ivanom, sinom velikega kneza Konstantina.
VSTAJA NA HAITIJU.
Na Jamaici bivajoči llaitajci, ki so bili pregnani s I-Iaitija, se pripravljajo, da se povrnejo v domovino, da ojačijo vstaške čete. Američanski vojaki prevzamejo zaščito vseh inozemcev. Vstaši so opleuili neko taborišče američan-skih železniških delavcev.
REVOLUCIJA NA HAITIJU.
Iz Port-au Prince, poročajo, da so revolucionarji ujeli generala Thomas ter ga obglavili. A se vladne čete so osredotočene v Port-au Prince. V Croix-des-Boucpicts so vstaši oplenili prezbi-teriansko cerkev in francosko samostansko šolo.
VSTAJA V PERZIJI.
V Mohamed Alijevi palači v Odesi so vse pripravili, da dvor lahko odpotuje, kadar ga pozove šah. Dvorjani so prepričani o Mohamed Alijevi zmagi in trde, da bodo bodoči mesec že bivali v Teheranu. Mohamed Ali je odposlal iz Astrabada v Odeso kratko dve brzojavki. Prva slove »Zdrav«, vsebina druge pa ni znana.
Dnevne novice«
-f Hrvatsko - slovenski klub. Pod
tem naslovom poroča sarajevski »Hrv. Dnevnik« o organizaciji naše skupne državnozborske delegacije in zaključuje uvodnik z besedami: Hrvaški in slovenski narod bo z največjim zaupanjem spremljal delo svojih vrlih zastopnikov, združenih v hrvatsko-slo-venskem klubu. Tudi mi bosanski Hrvati pozdravljamo to naše skupno zastopstvo, trdno prepričani, da bo hrvatsko-slovenski klub v državnem zboru posvečal posebno pozornost tudi bosanskemu vprašanju in da bo vedno stal na straži, kadar bo šlo za naše koristi.
+ Socialisti med seboj. Glasilo nemške socialne demokracije »Arbei-ter-Zeitung« ljuto napada češke socialne demokrate, ker so bili sklenili volilni kompromis z meščansko stranko dr. Stranskega na Moravskem. Shod dr. Kramafa v Prosnicu dajo »Arbei-ter-Zeitung« povod, da zopet pere češke sodruge, češ, da so tako za nič, da jc zanje oddano število glasov po celem Češkem padlo. Posebno pa jezi nemške sodruge to, tla je češki socialistični poslanec Becliyne češke meščane s tem tolažil, da bodo češki sodrugi ravnota-ko narodni, kakor so Mladočchi in da bodo nemškim sodrugom že zobe pokazali. »Arbeiter-Zeitung« tako hudo zaničuje češke tovariše, da jih zafrklji-vo imenuje »Tušarjevce« (Tušar-leute), po voditelju Tušarju. Sodrug Tušar pa je tudi govoril, in sicer v Ohocu na Moravskem. Dejal je, da skušajo nemški socialni demokrati zato, ker so se češke delavske strokovne organizacije osvobodile od nemške centrale na Dunaju, češke socialne demokrate izključiti od parlamentarnega dela. Razpor med socialno demokracijo, je dejal sodrug Tušar, se ne razteza več na narodno razliko, ampak na načelna taktična vprašanja. — To so jako važne izjave, iz katerih se jasno razvidi, da socialni demokrati tudi glede delavskih interesov ne morejo več skupno nastopati. Ubogo delavstvo, ki je taki stranki svoje koristi zaupalo!
Nova hčerka J. S. Z. V nedeljo, dne 23. t. m. se je ustanovila v Šmart-nem pri Kranju skupina J. S. Z. za delavstvo. Ustanovnega shoda se je udeležilo lepo število delavcev. Pomen organizacije in koristi skupine je pojasnjeval na shodu dr. Krek. Pristopilo je takoj prvi dan k skupini precejšnje število delavcev.
-f Vipavsko okrožje Orla v Vipavi priredi v nedeljo, dne 30. t. m., okrožni tehnični sestanek. Bratski odseki so dobili okrožnice. Na zdar!
—	Umrla jc gospodična Antonija Bobnar na Fužinah pri Ljubljani; bila je večletna cerkvena pevka pri Devici Mariji v Polju.
-f K škofovskim posvetovanjem v Banjaluko se je podal nadškof dr, Stadler. Baje gre za sporazumnostim akcijo med svetno duhovščino in frančiškani, ki jo je vzel v roke banjaluški škof Markovič.
—	Manifestacija Kunschaku. Nižje, avstrijski deželni poslanec Kunschak je dostal včeraj tridneven zapor, ker je razžalil dva občinska svetnika. Njegovi pristaši so ga slovesno sprejeli, ko je zapustil zapor in ga spremili domov. Policija je nato razgnala Kunschakove manifestante, ker so nameravali demonstrirati pred stanovanjem znanega Heilingerja.
—	Vrl koroški narodnjak umrl. Dne 11. t. m. je bil pokopan pri Št. Jakobu v Kožu odlični slovenski enarod-njak Šimen Lepušič. Bil je star šele 43 let.
—	Tragedija. Zastrupila sta se 22-letni klepar Jožef Tavčar in njegova nevesta Justina Gustinčič. Zaročila sta se pred pol letom s privoljenjem obeh starišev in bi se morala v kratkem poročiti. Od sobote na nedeljo ponoči je prišel Tavčar domov. Zjutraj je čula njegova sestra iz njegove sobe stokanje. Odprla je vrata in vstopila. Takoj pri njenem vstopu je Tavčar padel iz postelje na tla, dočim je poleg njega ležala mrtva njegova nevesta Justina Gustinčič. Tavčarja so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil. Oba so prepeljali v mrtvašnico sv. Justa.
—	Nova tovarna za puške v Borovljah. »Marburger Zeitung« poroča, da je neki Jožef Lauber, ki je izumel nove vste vojaško puško od gospoda J. Ogri-sa v Borovljah nakupil tovarno za 300.000 K. Nova puška je 1 kilo lažja od dosedanje infanterijske, v magacin gre 20 patron, petelin se avtomatično napenja. Baje podpira Lauberja inozemstvo in neka pariška banka se hoče podjetja z 8 milijoni frankov udeležiti. Firma se bo imenovala: »Erste Lauber-sche Waffen-Munitions- und Metall-vvarenfabrik in Ferlach in Karnten, vormals Antaschetz - Ogris«. Prihod-njost bo pokazala, kaj je na tem istini-tega.
—	Volilni imeniki za občinsko vo« litev v Spodnji šiški so razgrnjeni na vpogled.
—	Volilni imenik za občinsko volitev na Viču je že razpoložen.
—	Nadvojvoda Franc Ferdinand v Zadru. Iz Zadra poročajo: Z ozirom na velike vojaške vaje, ki bodo v teku prihodnjega meseca tukaj, se vrše v mestu velike priprave. Dne 18. avgusta, na cesarjev rojstni dan bo prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand prisostvoval veliki paradi vojaštva in
poleg že omenjenih bivših »Savanov« tudi niso povečini zastopani niti »Ves-nani«, niti drugi važni neorganizirani slovenski umetniki. Sedmograški Nemec Mysz je pač precej dvomljivo nadomestilo. Pa tudi brez tega eksotičnega priveska je razstava mnogo slabejša od prejšnjih.
Edini Ivan Grobar ima svoja najboljša in najbolj svoja dela. Poleg vrlin tudi vse nedostatke. Če bi bilo več prostora, bi z največjim veseljem pisal o aijem, toda naj bo prihranjeno za njegovo kolektivno razstavo. Sicer so pa slike za gledanje in ne za opisovanje. To storite! To mu bo v čast, ne pa tužnonammajkanje pismarjev, ki so ga proglasili šele potem za umetnika, ko so ga stlačili v šablono vzornega državljana. Preverjen sem, da mu bo deželni odbor postavil spomenik z nakupom njegovih najboljših del za deželni muzej.
Razen stvari iz svoje najboljše dobe je Rihard Jakopič iztožil tudi »Evo«. Naredil jo je najbrže samo za razstavo, ker primanjkuje slik večjega formata. Drugače si tega ponesrečenega eksperimenta ne morem razložiti. Kako je slika prišla do svojega naslova., mi je zagonetka. Slišal sem damo, kj jc občudovala rože v rokah naslikane deklice. Pravzaprav bi morale krvavo-rdeče krogle predstavljati jabolka. I. t. d., i. t. d.
Tisto kronico vstopnine je vreden že sani Jama. Gotovo najsoiidnejši
umetnik na razstavi. Njegove spomladansko sveže in vedre, v vseh ozirih neprekosljivc stvari so naravnost uso-depolne za sosednjega Petra Žmitka. Možakar hoče biti na vsak način »kun-šten«; umetniči in umetniči, pa jo še polomi. Saj bi lahko kaj čednega napravil, kot je n. pr. sličica »V leto-viščnem parku«, pa se sili in muči, da iztuhta take umotvore, kot so njegove tragikomično slavnoznane alegorije, z malinovcem polite in vse volnene pokrajine v narodnem slogu zarisane Cirilmetodovo razglednice ali pa strahovita žalostna storija na gnoju, katero je deželni odbor kupil za zgled, kako se ne sme slikati. Dobre volje in originalnosti pa mojstru Petru nikakor ne odrekam.
Ker sem že ravno pri začetnikih našega impresionizma, opozarjam slavno občinstvo na št. 135a. Impresija. Čudovito, krasno, genijalno! Kako imenitno se z impresionizmom prikrije vse neznanje, je s tem impresionističnim remek-delom dokazal šestletni Vavpo-tičev sinček Bruno. Njegovemu papanu tega ni treba, ker izvrstno riše in solidno .slika. Motivov ne pogreša, ker slika vse: skladatelje, Karavanke, love, elegantne dame. opice in z gracijoz-nostjo tako dalje. Še celo na eni sliki ima po več motivov, kar onolnosti seveda ne škoduje. Čudim se, da po delih tega izbornega portretista in elegantnega pokrajinarja naša gospoda i i>ol j ne povprašuje.
In otec Franke jc zopet tu! Kako bi ga dosti dostojno pozdravil? Ivot mladenič študira atmosfero, rešuje probleme neba in zraka, pajčevinasto slikovitost, čipk, delikatno nežnost dekliških lic. Magolič starejši je silno priden. Poizkuša celo novo tehniko, poantilizinu podobno. On je edini slikar Ljubljane. Trnovska cerkev je za samouka presenetljiva stvar. Energija, resna volja in ukaželjnost mu garantirajo uspeh.
Njegov sin se je lotil, kot početnik pretežkih problemov. Ta pot pelje v maniro. Na sliki »V jutranji megli« je mnogo dobrega, pa naj se vendar raje vrne 1 ja, kjer je začel z »V jeseni«.
Marčič nazaduje in pada v diletan-tizem. Lahkotni akvareli so vse nekaj clruzega kot oljnata platna. Boeklinski »Zapuščen otrok« je trši kot naslikane pečine. Zakaj se ne drži Avstrije?
Gcrbič še ne v6, česa bi sc pravzaprav oprijej. Naj bi delal po naravi in z manj goljufivim materijalom, kot je pastel: v »Utvi« je pogum.
Škoda, da je Žabota poslal samo »Razpoloženje«. Mož zna, pa ne pokaže. Drugi si tako velike kompozicije niti začeti ne upajo.
Klemenčiča tare boj za obstanek. Kaj bi lahko naredil, pričajo njegove študijo.
Tratnik bi bil lahko postal marsikaj boljšega.
Da je v Vasiljeviču nekaj, pravi Jakopič. Bomo videli--—
Jakliči z »damskim portretom« svoji gospodični sestri ni ravno napravil komplimenta, prej prijatelju Ger-biču. Študija za. »Palermo« je dobra in črez »Karlovski most« bo prišel v še boljše kraje.
Sirka še ne poznam. Razstavljena glava je čedno šolsko delo.
Zajčeva reliefa sta vredna treh bronastih Prešernov, Repičeva busta je pa rutinirano akademično delo.
O Myszu sem že govoril.
Razstavo vlečejo iz vod fotografi. Če bi ne bilo tako duhomorno aranžirano in če bi bilo dve tretjini manj fotografij, bi razstava mnogo pridobila. Sicer jim pa ob srečnem začetku samo čestitam. Omenim naj samo Brinška z res umetniškim »Južnim vremenom«, Kunaverja z »Soparnim jutrom v gorah« in zanimivimi »Zimskimi večeri v Tivolskem parku«, Plemelja, Tavčarja in dušo društva Frana Vesela. Ker je razstavil tudi Berthold, pač ni treba še posebej omenjati, da se obisk fotografske razstave bogato izplača. Žal mi jc, da mi preozek prostor brani napisati kaj več o fotografih.
Kar se pa tiče umetniške razstave, sem pa preverjen, da govorim v imenu publike in v imenu vseh pravih ljubiteljev umetnosti, če še enkrat pribijem, da tako zmašeno razstavo hvaležno odklanjam.
Ante Gaber.
bojnih ladij, ki se udeleže vojaških vaj. Dne 18. avgusta bo v mestu kakor tudi na eskadri zvečer velika iluininacija.
O novih slučajih kolere v Trstu
poročajo: A' nedeljo zjutraj ob 1. uri 30 minut je zbolela zasebni ca Katarina Rusjan, stara 28 let, stanujoča v ul. Sette Fontanc štev. 18, II. nad- Simptomi so bili taki, da sc jc takoj sumilo, da gre za kolero. Poklicali so zdravniško postajo, ki jc dala bolnico prenesti v Magdalensko bolnico, kjer jc sinoči ob 6 uri 30 minut umrla. Zdravstvena oblast je takoj odredila, da se internira ljudi, ki so prišli v dotiko s pokoj-ničo. Pri tem so se pripetili slučaji, ki so običajni pri ljuclch brez trohice socialne izobrazbe hi ki sc ne zavedajo, da so to malo osebno žrtev dolžni splošnemu blagru. Med ljudmi ,ki so bili s pokojnico v dotiki, sta njen sosed imenom Slejko in šc nekdo drugi, kateremu imena še ne vemo, kar izginila, da bi se rešila izolacije. Tudi Marija Deles, stara 20 let, jc izginila, ali policija jo je izlaknila in jo je o polnoči privedla v Magdalensko bolnišnico. 291etni voznik Karel J are, stanujoč v ulici del Pozzo št. 7. jc včeraj ob (i. uri popoldne, ko se je nahajal v ulici Limitanea, na-krat zbolel ob simptomih kolere. Zdravniška postaja ga je takoj spravila v Magdalensko bolnišnico.
V bolnico so prepeljali Andreja B e r d o n iz Slivnega pri Nabrežini. Bakt.eriologična preiskava ni dognala nobenih znakov aziatske kolere.
—	Aviatik Widmer Ivan je napel v nedeljo pozornost tržaškega prebivalstva. Komaj 18 let stari deček jc z vso hrabrostjo zajahal svoj acroplan v Gradežu, da se prepelje v Trst, kjer ga je ob določeni Uri čakala tisočera množica. Vsi pogledi so se obračali v solnč-ni zaton, od koder ima pripluti ta človeška ptica. Dolgo ga ni bilo in ljudje so začeli ugibati to in ono. Nepričakovano pa je aviatik prišel od leve fronte tja od Koprskega zaliva mesto naravnost iz Gradeža v smeri proti Trstu, ker je izgubil zračno orijcntacijo. Ko ga jc ljudstvo opazilo kakih 300 metrov visoko, mu je začelo burno ploskati in »Viva Widmer« pozdravi so orili daleč okrog sten tržaškega kotla. \Vidmer (slovenskega pokoljenja), jc napravil en krog od Sv. Andreja do proste lukc in od tod na tla. Poleti so bili videti jako sigurni in veličastni. Zlasti eleganten je bil polet na tla. Ko je aviatik stopil iz aeroplana, so ga zopet navdušeno pozdravljali. Ljudje so ga vsi hoteli videti, kakor jc pri večjih posebnostih sploh navada, čeprav je bil mladenič od nog do glave ves zavit, kakor kak Rus. Ginljivo je bilo videti čestitke, katere je izročal aviatiku njegov oče in sorodniki.
•— Iz Gradeža, Zadnje dni vlada Iu neznosna vročina. Popoldne imamo do 34- stopinj Celzija, morje blizu 30 stopinj. Število tujcev vedno narašča. V soboto je znašalo taisto 7886, za 300 več, nego lansko leto v tem času. V duhov-skeni zavetišču »Pio Sovvegno« je letos manj gospodov. Prevladuje pa kajpada Slovan. Poleg par Slovencev iu Čehov so vsi drugi sedaj Poljaki. V nedeljo smo gledali aviatika Widmerja, ki se je spustil v zrak. Dve uri smo čakali na njegov polet. Mesto ob 5. popoldne dvignil sc je v višino ob 7. zvečer ter pohitel v Trst. — Letos se ie za poletni čas naselil protesta n lovski pastor Ja-kobsen, ki obhaja ob nedeljah v neki dvorani službo božjo. — Letos jc tu izredno mnogo Čehov, ki sc zbirajo v hotelu Lakroma, dočim imajo Dunajčani svoje zbirališče v kavarni Secession.
—	Zveza hrvaško-delavskih organizacij v Sarajevu in Slovenci. »Radnička Sveža«, glasilo za koristi hrvaškega delavstva, ki izhaja v Sarajevu, poroča v svoji zadnji številki, da se jc Zveza hrvaško-delavskih organizacij obrnila na družbo sv. Mohorja v Celovcu s prošnjo, da. pošlje z ozirom na slovenske delavce — organizirane ali ne — slovenskih knjig. Družba se jc prošnji odzvala ter so knjige žc porazdeljene deloma organizacijam, deloma posameznikom. Zveza pristopi družbi sv. Mohorja kot. član.
—	Neroden strelec. Dne 28. preteklega meseca je nek gospod visokošolec, čegar ime pa zamolčimo, streljal ob Ljubljanici med Mostami in Fužinami vrane. Pri tem pa jc zadel v Pavlo Čopič iz Vevč ter jo ranil v kotu desnega očesa. Razširila se je vsled tega govorica, da je bila Čopičeva napadena, kar pa ni resnica. Omenjeni neprevidni strelec je ponesrečen ki prihitcl takoj napomoč ter prostovoljno poravnal pozneje tudi vse stroške v bolnici in zdravniku.
—	Konec lahkomišljenega življenja. V zagrebškem orfeju, se je 23. t. m. ustrelil lahkoživec 28lclni Dragotiu Herman, bivši bančni uradnik, rodom iz Zemuna. Lani v oktobru je podedoval 80.000 K, pustil svojo službo, poto-
val po vseh velikih evropskih mestih od Pariza do Pcterburga ter zapravljal denar z raznimi gledališkimi pevkami in plesalkami. Končno jc prišel zopet v Zagreb ter se nastanil v hotelu prve vrste. Po svoji stari navadi sc jc seznanjal samo z orfejskimi pevkami in plesalkami in ko je došla v Zagreb pevka Gizela Waller, se jc hitro seznanil ž njo in živel sijajno. Kupil si je avtomobil za 40.000 K, od raznih krojačev pa jc naročil oblek za več tisoč kron. V hotelu, kjer jc stanoval, pa so ga končno začeli posečali upniki, vsak dan kakih 10 do 15, a vsi so odšli vcclno s praznimi in mnogimi obljubami. Dne 21. t. m. pa so zahtevali razni upniki posredovanja policije, zlasti še, ker so dognali, da jc kavalir Ilcrman prodal avtomobil, ki ga je kupil za 40.000 K, za 4000 Iv. Zlatnino, ki si jo je nabavil na dolg za 10.000 K, jc prodal za 2000 K, a meničnega dolga jc imel preko 20.000 kron. Upnikom je obečal, da bo 24. t. m. vse poplačal. V soboto je prišel ponoči v orfej, naročil šampanjca, in kmalu jc imel okoli sebe družbo igralk in pevk. Herman je I o noč zapil 222 K. Okoli pol i. ure zjutraj je potegnil iz žepa revolver ter začel streljati na goste, med katerimi je nastala velika panika. Vsi so drli ven iz orfeja. Oddal jc štiri strele. Kdor ni mogel skozi vrata, jc pobegnil skozi okna. Zadel ni nikogar. Nato je odšel na dvorišče, kjer si jc pognal krogljo v glavo. Prihiteli ljudje so ga našli v krvi, še živega. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je pa kmalu nato umrl. Pri njem so našli v žepu samo 60 vinarjev, nobenega pisma in ničesar drugega, razen ključa in žepnega robca.
-- Nov parnik so spustili v Trstu v morje. Parnik je last avstrijskega Lloyda. Parniku jc ime »Helouan« iu ima 9000 ton. Dolg je 456 angleških čevljev, 556 širok ter 32 visok z dvema strojema skupaj 10.000 konjskih sil. Imel bo prostora za 150 oseb I. razred, 80 oseb 11. razred iu 30 oseb .111. razred. Vozil bo 18 milj na uro.
—	- Zločin izza okupacije. V soboto zvečer se je pred zagrebškim sodiščem zaključila razprava proti bivšemu čc-tovodji Savi Dragovieu. Razsodba je bila ob velikem navalu občinstva proglašena v ponedeljek dne 24. t. m. ter je Dragovič obsojen na. 15 let težke ječe in 1000 kron odškodnine Mehagi Mu-labdiču. Obsojenec je jako razburjen poslušal čitanje razsodbe ter je večkrat segel predsedniku v besedo. Branitclj je prijavil ničnostno pritožbo.
—	Toda v Bosni. Dne 18. t. m. jc strašno biLa toča v vaseh Ocene, Pros-je Polje in Klokota. Slive in poljski pridelki so popolnoma uničeni, vse je golo kakor v zgodnji pomladi. Ljudstvo obupuje.
—	Zakonski načrt o delavskem zavarovanju proti nezgodam pripravlja bosenska deželna vlada.
—	Uradniška stavbena zadruga v Sarajevu se je osnovala dne 22. t. m. Člani morejo postati vsi deželni, železniški, občinski in privatni uradniki in poduradniki.
—	Dan 24 ur. Ministrstvo za trgovino je sporočilo trgovskim in obrtnim zbornicam, da nima ničesar proti temu, ako se uvede dan. ki bo štel ure od 1. do 24. Ministrstvo jc pa pripomnilo, da bi sc moralo po mnenju muustrijal-nih, trgovskih in drugih krogov tako novolarijo uvesti ne le na železnicah, ampak tudi v poštni in paroplovni službi in v drugih panogah javnega, življenja. Trgovske iu obrt. zbornice bodo tozadevno vprašale za mnenje in-dustrijalne in trgovske korporacije in bodo svoječasno poročale ministrstvu za trgovino.
—	Napad na železniškega uradnika 7, revolverjem. V Splitu je prišel železniški delavec Miličič v nedeljo prepozno v službo, vsled česar ga je uradnik Piga zaradi malomarnosti in pijanosti stavil na odgovor. Ko se je Piga obrnil, potegnil je Miličič iz žepa revolver ter oddal na Pigo en strel. Kroglja je zadela uradnika v hrbet. Na pok so prihiteli zraven ostali železniški delavci, ki se jim je s trudom posrečilo Miličiča. izročiti policiji. Poškodbe Pige niso smrtno nevarne.
—	Kap ga zadela v kopeli. Uradnik Romeo Weiss, star 34 let, stanujoč v ulici Giulia v Trstu, se je sinoči ob pol sedmi uri kopal v barkovljanskeni kopališču »Excel$ior«. V vodi mu je prišla omotica in jc izgubil zavest.. Predno so ljudje opazili nesrečo, je nesrečnež izginil pod vodo. Neka j trenutkov pozneje so ga potegnili na suho. Prišla je napomoč zdravniška postaja, ki ga jc odpeljala v bolnišnico, kjer je pa VVeiss kmalu potem umrl.
.— Avtomobil je povozil 631etno Frančiško Jačič v Trstu. Lahko ranjeno so spremili domov v ulico Riborgo štev. 33.
—	Šolstvo. Na nadaljevalni šoli v Novem mestu sc bo s prihodnjim šolskim letom otvoril 8., oziroma 8. razred in sicer po učnem načrtu meščanskih šol.
—	Lampretova tiskarna v Kranju na dražbi. Dne »'8. julija ob 9. uri dopoldne bo v Kranju na dražbi Lampretova tiskarna. Na dražbi bo velika zaloga različnega popirja, tiskovin, knjig ter različni stroji za tiskarsko obrt.
—	Nova hiša se je podrla v Sarajevu 21. t. m. v ulici Ašikovac. Bila je že pod streho in last Mehagc Berbiča; škoda je velika, k sreči ni nobene človeške žrtve.
Delo hrvatskega društva »Napredek« v Sarajevu. Kako močno jc to odlično hrvaško društvo, pričajo znatno dijaške ustanove, ki jih za bodoče leto razpisuje in ki znašajo skupaj 29.300 K.
—	Umrl je v Varaždinu v 64. letu svoje dobe č. g. Stjepan pl. Kramarič, župnik v Miholjancu.
—	Vsled hudih bolečin po prestani težki operaciji jc skočil skozi okno bolnice v Trstu 521ctni Matej čičniir ter obležal mrtev.
Poizkušen samoumor. 231ctna Ana K. iz Pulja se je zastrupila. Isto je storil 211etni ladjin kuhar Miha C. Oba s j prepeljali v tukajšnjo tržaško bolnico.
—- Izginil je 851elni starček Štefan Ellussich iz Trsta.
—	Goljuf. 21 let ni France Pegan iz Preloga je z nakano izvabil od vratarja v ulici Romagna v Trstu eno mizico ter jo potem v neki gostilni zastavil za 2 kroni. Bil je aretiran.
—	Težka poškodba. Pes jc ugriznil 141etnega Julija Ferfolja v Trstu in ga težko poškodoval. Lastnik psa je bil o vaj en.
—	Gospodinjski tečaj v šmihelu pri Novem mestu. Deželni odbor kranjski otvori 1. oktobra 1911 v samostanu šolskih sester De Notre Dame v Šmi-hclu pri Novem mestu gospodinjsko šolo, obstoječo iz notranje šole (internata) in iz zunanje šole (eksternata). Za notranje učenke dovoli deželni odbor šest ustanov po 15 K na mesce, to je polovico učnine iu preskrbnine, ki ji jc plačevati redu šolskih sester. Isto-tako se bo plačevalo iz deželnega zaklada zajutrek in kosilo zunanjih učenk, katerim torej ne bo trpeti nobenih stroškov. Podrobnejša pojasnila dajeta ravnateljstvo kranjske kmetijske šole na Grmu in vodstvo saniosta-na De Notre Dame v Šmihelu.
—	Ukradel klobuk in 120 jajc. lOlctni kuhar Anton Lister jc bil uslužben na ladji »Lovrinaz« ter je med potjo iz Splita v Zader ukradel nekemu pasažirju panama klobuk, vreden 160 K. Na vesti ima tudi 120 ukradenih jajc. Ko je prišla ladja v Trst, so ga aretirali. Pravi, da je »nedolžen«!
—	(pozno se je skesal, V neko gostilno v ulici Riborgo a- Trstu je prišel K. Copriva iz Moravskega, ko jc bila že pozna ura. Naročil jc kozarec piva, katerega je hitro zvrnil. Potem seveda, ko je še gorelo in je bilo treba šc gasiti, je tudi gasil naprej. Pa pride ura počitka iu gostilničarka pozove gosta., naj plača in gre, češ, da redarji gleda-jp in jo lahko kaznujejo. »Če redarji ukazujejo, naj pa plačajo še mojo cc-ho«, katera je znašala 84 vin., je odgovoril Copriva. Ker zlepa ni plačal in ne šel, je prišlo oko postave in — liajd. Toda Copriva, je bila huda in zmerjala je redarja na vse pvelege. Ko jc prišel še drugi stražnik, se je obema s silo upiral. Ko mu jc bila napovedana aretacija, je segel v žep ter plačal 84 vin., češ, »bo vsaj mir!« Že je prijel za klobuk in hotel pozdraviti redarja v slovo, a bilo jc že prepozno. Vtaknili so ga v luknjo, kjer lahko premišljuje, ali je res po smrti kosanje zastonj.
—	Baron Varešanin, vpokojeni deželni šef Bosne iu Hercegovine, sc nastani v Zagrebu.
—	Štrajk ključavničarskih pomočnikov v Zagrebu jc končan; med delodajalci in pomočniki se jc sklenila pogodba, veljavna za štiri leta. Pomočniki so nekaj svojih zahtev dosegli.
Merske novice.
STRAŠNA NESREČA NA ŠTAJERSKEM. — SMOBNIŠNICA ZLETELA V ZRAK. MRTVE ŠTIRI OSEBE.
V Puehbachu pri Koflachu, občina Edelschrott jc zletela v zrak včeraj popoldne ob četrt na 5 smodnišnica, last stavbnega, podjetnika Alojzija Griesbacha iz Voitsberga. Življenje so izgubili pri tej priliki 4 delavci. V okolici sc je začul strašen pok, podoben gromenju, proti nebu se je valil gost s plamenom pomešan riim. Goreč les In z njim ljudje so bili vrženi kvišku! Smrtno ponesrečili so delavci Ivan Schrcibcr, Peter Langniann. Jožef
Koinegg in še neki delavec, katerega ime pa šc ni znano. Vsi štirje reveži so popolnoma zgoreli, popolnoma raztrgana trupla so bila vržena 40 do 80 metrov daleč na polje in v potok! Nekaj delov človeških teles je obviselo na drevesih! Na pomoč so takoj prihiteli ognjegasci iz Koflacha pod poveljstvom svojega stotnika dr. Klopperja. Ognjegasci pa seveda niso mogli drugega storiti, kakor da so gasili raznesene furoče tramove in da so, kolikor je bilo mogoče, zbirali raznešene dele ponesrečenih revežev delavcev! Pok jo bil tako strašen, da so v Lankovicu pokale šipe in da so prestrašeni ljudje bežali iz hiš. Dim se je dolgo valil po dolini med Lankovicem in Edelschrot-tom. čuli so pok tudi v Koflachu. (Puchbach je oddaljen četrt ure od Koflacha in Lankovica ob potoku Poss-nitz. Pom srečena smodnišnica obstoja že nad 25 let.
š Dr. Karba v Kamniku. Čujemo, da se dr. Karba vmešava v politiko v Kamniku. Opozarjamo Kamničane, da je bil dr. Karba na Štajerskem političen mrlič. Kot propal liberalni kandidat za deželni zbor jc dobil v svoji domači občini vranske okolice samo e n glas. Radi tega zaupanja Vrančanov sc jc izselil v Kamnik, kjer je mislil, da ga nihče ne bo še lako hitro spoznal.
š Neumestna odredba. V celjski bolnišnici so opustili takozvano am-bulaforno zdravljenje in obiskovanje bolnikov. To gotovo ni umestno, ker ubogi ljudje nimajo denarja za privatnega zdravnika, v bolnišnico pa no morejo radi rodovine, za katero bi bilo treba skrbeti.
š Slovenskim notarskim kandidatom! Na Štajerskem ste sedaj dve notarski mesti prosti. Nedavno je umrl v Marenbcrgu notar Bežan in notar Strelec se pa izseli iz Gornje Radgone. Obe mesti sle dosedaj slovenska posest in ker je tudi spodnješlajorska notarska zbornica, slovenska, ne bi bilo za. Slovence težko. Požuriti sc je pa treba, če ne, bo prepozno.
Š Duhovniške izpremembe. Nanovo nastavljeni so gospodje seineniški duhovniki kot kaplani: Marko Kranjc v Središču; Franc Slana pri Sv. Lenartu v Slovenskih. Goricah; Mihael Umek v Vuzenici; Anton Veranič kot. drugi kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni; Martin Verzelak v Jercnini; Pavel Zivortnik v Št. IIju v Slovenskih Goricah. — Prestavljeni so naslednji, gg. kaplani: Fr. Lorbek iz Male Nedelje na Pilšlanj; Vladimir Ccpuder iz Kapele v Drami je; Anton Lassbacher iz Dramclj na. Videm; Mihael Golob iz Šl. llja k Novi cerkvi; Jožef Kavčič od Sv. Benedikta v Slovenskih Goricah k Sv. Juriju ob juž. železnici; Peter Pavlic od Sv. Lenarta k Sv. Benediktu v Slovenskih Goricah; Martin Agrcr iz Koprivnice k Mariji Snežni; Jurij Cvetko iz Solčave v Koprivnico; Janez Luskar iz Belih Vod kot prvi kaplan k Sv. Petru pri Radgoni; Anton Kuhar iz Središča v Solčavo; Janez Topolnik z Vidina h Kapeli. — Č. g. Anton Bolkovič, bivši c. kr. vojni kurat, sedaj kaplan pri Sv. Križu na Murskem polju je dobil župnijo Artiče pri Brežicah ob Savi.
š Propadajoče nemškutarstvo. V Vojniku je žc dalje, časa trirazredna nemška ljudska šola, ki ima za nas Slovence nekaj razveseljivega. Ona namreč stalno peša, kar jc razumljivo, če pomislimo, da stoji vojniško nem-štvo na zelo trhlih nogah, dočim se slovenska okolica vedno bolj probuja in gospodarsko krepi. Omenjena šola je imela početkom letošnjega šolskega leta samo šc 45 učencev v treh razredih. Ker se nemštva ne da še dalje umetno vzdrževati, so sklenili merodajni krogi, da skrčijo zavod na dva razreda. Nemških otrok ni, slovenske pa dajejo v slovenske šole. Pri letošnjem ljudskem štetju se jc pokazalo tudi, da sc jc priznala mala večina Vojniča-nov za Slovence. Treba bode krepke organizacije in pri občinskih volitvah preračunanega naskoka, pa ho Vojnik — naš.
š Nemško naseljevanje na Spodnjem Štajerskem se še vedno nadaljuje, in sicer s podvojeno vztrajnostjo. »Sudniarka« dirigira iz Gradca vedno nove obrtnike, Irgovee in člane drugih stanov v ponemčena mesta in trge, Slovenci pa ne storimo skoro nič. Treba hode enkrat enotno urediti naše gibanje in potem ni dvoma, da ho Slovenec, vkljul) konkurenci že obstoječih podjetij lažje izhajal, nego Nemec.
^ Letovišče Rogaška Slatina jo žc davno v svoji pravi seziji. Ze sredi julija jo bil prijavljen dvatisoči posetnik in še vedno se množi število zdravja in zabave željnih tujcev v taki meri, da privleče ubogi vlak ozkotirne železnice Grobolno- Rogaška Slatina nekatero dni do sto novih gostov. Med njimi so sloveča imena,
š Okrajni zastop laški se ostane torej nemški za eno dobo. Cesar je ]>otr-dil izvolitev notarja Mravlaga za načelnika in izvolitev učitelja Valentini-tscha za načelnikovega namestnika.
š Štajerski slovenski delavci protestirajo. V soboto, dne 22. julija, zvečer se je vršil v Studencih protestni shod slovenskega delavstva iz Studencev pri Mariboru in ostale okolice. Udeležba je bila povoljna. Zborovanje je otvoril gospod Bendč in je tudi predsedoval. O starostnem zavarovanju za delavske sloje jc podrobno govoril g. Zebot iz Maribora. Natančno je delavcem razložil, kako velike važnosti je za naše delavske sloje uvedba starostnega zavarovanja. Ogorčeni so bili delavci, ko je govornik omenjal postopanje industrijskega sveta. »Bogati fabrikantje bi nas radi samo izmozgavali, a da bi si delavec izboljšal obupen svoj položaj, temu se protivijo z vso silo. Bomo že obračunali še z našimi izkoriščevalci.« Tako se je glasilo po dvorani. K besedi se je še oglasil en delavec in g. Bendč. Sprejeta je bila tozadevna resolucija, ki ugovarja proti nakani židovskih indu-strijcev. Enak shod se je vršil v nedeljo, 23. julija, ob 10. uri v delavskem društvu v Mariboru. Govoril je urednik Kemperle.
š Naše prireditve. V nedeljo, 23. julija, se je vršil pri Sv. Križu nad Mariborom gospodarski shod, na katerem sta govorila nadrevizor VI. Pušenjak in Fr. Zebot iz Maribora o zelo važnih gospodarskih točkah. Popoldne pa se je vršila tam lepa narodna veselica, pri katerej so fantje in dekleta predstavljali dve lepi igri, glasilo se lepo slovensko ubrano petje in govori. — Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je na veselici izobraževalnega društva govoril urednik; g. Kemperle. — Na več krajih so se vršili občni zbori podružnic »Slovenske Straže«.
š Znamenita slavnost se jc obhajala v ponedeljek, 24. julija, v obmejni Svečini. Tamošnji vrli narodni delavec, č. g. župnik Vid Janžekovič je slavil v krogu svojih oklegov in prijateljev 2oletnico mašništva. Prišli so na slavnost večinoma še vsi živeči gg. sošolci, da so tako pri svojem Vidku se spomnili onega srečnega dne, ko so pred 25. leti kot živahni mladeniči sprejeli maš-niško posvečenje. Dal Bog, da bi še vsi učakali zlato in demantno sveto mašo!
š Novo mašo v Marijini cerkvi v Gradcu sta imela 24. t. m. slovenska novoposvečenca misijonske družbe A1. P o h a r in Andrej T u m p e j. Da se nam skoro vrneta kot vneta blago-vestnika v slovensko domovino!
š Dr. Baum, bivši uradnik južne železnice, podpredsednik nemškega Schulvercina, je bil dne 20. julija imenovan za častnega občana občine Pekel pri Poljčanah. Velike zasluge pripisujejo Peklovčani dr. Baumu v tem, da je on pripomogel nemškutarjem v Poljčanah do nemške šole.
š Počaščenje. Deželni odbor štajerski je izrekel svojo zahvalo umirovljc-nerau majorju Gajšeku pl. Sotlodol-skemu, ki je odložil poveljstvo oficirske zdravilnice v Rogaški Slatini. Pl. Sotlodolski, ki je vrl Slovenec, si je stekel zaslug v interesu zdravilišča. Razun pohvale sc mu je dalo na razpolago tudi vsakoletno prosto inesto v deželnem zdravilišču.
š Sreča v nesreči. Pri stavbi predilnice Stocker & Iloffmann v Št. Pavlu pri Preboldu je padel delavcu Alojziju Cizeju škaf malte 7 metrov globoko na glavo, ne da bi mu prizadel kako posebno poškodbo. Dvajsetletnemu mladeniču je čestitati na trdi glavi in krepkem vratu.
š Lov na vlomilca. 22. t. m. je neznanec v Gradcu prinesel v neko prodajalno prodajat staro obleko. Policaju Francu Kotzbecku se jc zdel sumljiv in ga je zato pozval, naj gre z njim ua komisarijat. En čas je neznanec z njini šel, nato pa jo urnih nog popihnil, policist pa za njim. Nekemu človeku, ki je hotel neznanca ustaviti, jc ta pomolil pod nos revolver. Neznanec je skakal črez zidove in plotove in se končno skril v neko klet. Med tem so prišli še trije policaji in zdaj so A>si neznanca oblegali. Ker je ta pretil z revolverjem, je en policist ustrelil v klet in neznanca zadel v stegno. Nato so ga obvezali in peljali v bolnišnico, kjer so pa zaslišali. Dognalo se je, da. je predkazno-vani sodar Rudolf Gassner, znan vlomilec.
š V Oirilovi tiskarni v Mariboru predelujejo prostore, v katerih je bila do sedaj Melzerjeva trgovina s steklom. V istih prostorih bo v bodoče trgovina s popirjem, popolnoma no urejena. V gornje prostore poslopja pa se preseli tudi oddelek ljubljanske »Zadružne zveze«.
š Ciril - Metodova podružnica v št. Jurin ob južni železnici jt> slavila v nedeljo, dne 23. t. m. 251etnico svojega ob-
stanka. Zanimivo pri tem je to, da je pri veselici govoril potovalni učitelj Prekovšek pač tudi proti vražjim »klerikalcem«, da pa ni skoro niti omenil nemškega navala, dasi bi ga bile navzoče živahno nemško kramljajoče narodne dame lahko na to spominjale. To se je tržaška govornica, ki je dala dr. Kukovca in Prekovška v koš, vse drugače postavila. To ji moramo lojalno priznati.
š Od Ciril - Metodove družbe. C. M.
družba misli baje odpustiti enega svojih dveli potovalnih učiteljev. Mislimo, da se ne motimo, če rečemo, da bode Prekovšek šel. On jc žc dalje časa v precej napetem razmerju z vodstvom in za naše razmere preradikalen. Mož, ki premlcva na vseh zborih vedno iste stvari, govori preveč nepremišljeno, kar bi lahko opustil z ozirom na znatne prispevke in lepo udeležbo oseb, ki niso — liberalci.
š Oparjen otrok. Šestletna Justin-ka mizarskega mojstra Volavšeka v Hrastniku je bila v soboto nekoliko časa brez varstva doma, ker je mati imela opravka s pranjem. Ko je ta bila za trenutek nekam odšla, je prevrgla Ju-stinka kotel s kropom, ki jo je po vsem životu strašno oparil. Ža revico ni najbrže nobene pomoči.
š Zlorabljena gostoljubnost. V nedeljo zjutraj je najel neki uradnik iz Gradca izvoščka, da se popelje z njim v Gosting. Pri tem je pa dovolil svojemu vozniku, da naj, ko bo z vozom čakal na povratek, le je in pije, kar in kolikor mu diši. .Voznik se pa je -— ne bodi len — tako zelo poslužil te pravice, da je že do 11. ure predpoldne iz-pil 22 četrtink vina, vsled česar je bil neznansko nadelan. To je na povratku. dokazal s tem, da jc padel med vožnjo s kozla v voz svojega gosta, ki je nesrečnega pijančka moral oddati dobrim ljudem, da spravijo hlapca in konja in voz lastniku v roke. Nato je za novo skušnjo bogatejši uradnik šel peš do mesta in se rotil, da ne bode nikoli več tako kavalirsko radodaren.
š Ženska surovina. V Sopotah biva posestnica Ana Lipovšek, ki jo malo preveč korajžna. Imela je hlapca Martina Plevnika, ki je nekoliko bolehal, vsled česar ni mogel spravljati sena. Gospodinja je bila za to tako huda, da je hlapca s krepelom grdo obdelala, česar pa on ni hotel trpeti. Plevnik je odpovedal službo in ko je hotel dne 19. t. m. oditi k starišem, ga je Lipovšca še enkrat nalomastila, pa tako izdatno, da se je začelo za njo zanimati celo državno pravdništvo. Morda jo bo sodišče odvadilo od njenih manir.
š Iz poštne službe. Poštna pomočnica Marija Kunst je dobila mesto poštne ekspedientke v Podsredi.
š Zdravišče Doberna ima letos že nad petsto tujih gostov. Prevladujejo Nemci, za temi se pa vrstijo dohajajoči Slovenci, Hrvati, Mažari, da celo par Romunov jc prišlo letos. Izletnikov pa je vsak dan po več avtomobilov in vozov.
š Noge mu je zdrobilo. V petek je vozil kmet Jakob Babšek iz Bočkc ve-si pri Poličanah sod vina na poličanski kolodvor. Med potom je pa padel konj in Babšek je prišel, ker se je voz prevrnil, pod kolo, ki mu je zdrobilo obe nogi. Ponesrečencu, ki ima sedem otroči-čev, so sosedi pomagali izpod voza in ga poslali v graško bolnišnico. Revež bi bil med potom skoro izkrvavel.
š Za primarija v štajerski deželni norišnici v Fcldhofenu pri Gradcu je imenovan dr. Ludovik Maresch, dozdaj na koroški deželni norišnici.
š Ponesrečeni kolesar. Pek T. Szmonigg v Svečini sc je vozil v soboto dne 22. julija z motor-kolesom. Ker je imel nekaj duha duhtečega po alkoholu v glavi, ni videl ravno voziti in je zadel s kolesom v obcestno soho in je štrbunknil v globoki jarek. Padel je tako nesrečno, da si je stri levo nogo pod kolenom popolnoma.
š Huda suša jc sedaj na Spodnjem Štajerskem. Na travnikih, kjer se je pozno kosilo, ne bo nič otave, ali pa zelo malo. Koruza sc od suše suče in suši, oves bo prerano zrel in bo slabo zrno. Ajde ne morejo kmetje sejati, proso ne more rasti, krompir bo droben.
š Vojak roparski morilec. V Thalu pri Donavicu so našli umorjenega hlapca .1 a n e z a P u t z. Mrlič je bil oropan. Orožniki in policisti so dognali, da je usmrtil Pulza vojak domobranskega bataljona Janez Reiter, ki jc v soboto zvečer pijančeval s Putzom po različnih gostilnah. V nedeljo zjutraj so videli turisti Reiterja, ko je šel z zamazano obleko iz Donavica proti Ljubnu. Po d. uri zjutraj je prišel Reiter v lju-bensko vojašnico, kjer je takoj izpral obleko, a, kljub temu so našli na njej šc sledove krvi. Reiter taji, da bi bil usmrtil Putza in se izgovarja, da se je tepel in da je bil ob tej priliki okrvavljena njegova obleka. Iz Gradca je od-
potoval na kraj zločina avditor, ki preiskuje zločin. V ponedeljek ob 4. uri popoldne so obducirali ubitega Putza. Dognali so, da je bil Putz osemnajstkral ranjen z bajonetom na glavi in na obrazu. Smrt je povzročil sunek z bajonetom, s katerim je bila prerezana vratna žila. Umora osumljenega je vojaška eskorta pripeljala k raztelesenju. Bil je čisto miren, a ko ga je zaslišaval avditor, sc njegove izpovedi niso vjemale. Reiter se bo zagovarjal pred deželno-brambovskim sodiščem v Gradcu, ker jc toliko dokazov, da jc Reiter usmrtil Putza.
SILNA VROČINA.
Že nekoliko dni jc na Dunaju neznosna vročina. Mnogo oseb se je onesvestilo, več jih je umrlo za solnčarico. Konji padajo po ulicah. Včeraj je utonilo osem oseb, ki so sc kopale v Donavi.
Tudi iz drugih krajev prihajajo poročila o silni vročini. Iz Opatije poročajo, da je obolelo vsled vročine mnogo oseb, prav tako v Pragi. — Tudi iz Nemčije poročajo o hudi vročini. V Be-rolinu so umrle štiri osebe za solnčarico. Na Angleškem imajo veliko sušo, v Londonu je vsled vročine umrlo tudi več oseb. — Pričakovati je, da bo vročina v prihodnjih dneh še hujša.
V	Opavi vlada izredna vročina. Temperatura je dosegla popoldne 44 stopinj. Včeraj je solnčarica zadela več oseb.
V	Londonu je 38 stopinj v senci. Za solnčarico je umrlo osem oseb.
Ljubljanske novice.
lj Seja železniškega odseka za katoliški shod jugoslovanske mladine se vrši danes ob pol sedmi uri zvečer v uredništvu »Slovenca«.
lj S. E. S. Z. ženski in moški oddelek naznanja svojim članom in članicam, da se pi'iklopimo v nedeljo zjutraj šentpeterskemu prosvetnemu društvu in se udeležimo skupno slavnosti pri D. M. v Polju. Tisti, ki sc žele peljati na skupnih vozovih, naj to naznanijo ali tajništvu v »Ljudskem domu« ali pa g. abit. Doretu Mašiču vsaj do petka. Vabimo cenjene člane in članice, da se udeleže slavnosti po možnosti v velikem številu.
lj Šentpetersko prosvetno društvo si udelfži v nedeljo dne 3 0. julija t. 1. z zastavo blagoslovljenja novega »Ljudskega doma« pri D. M. v Polju. Odbor presi vse one. ki se nameravajo udeležiti te slavnosti, naj to vsaj d o petka naznanijo ustmeno ali pismeno g. abit. Doretu Mašiču v Vrhovčevi ulici štev. 11, da bo vse potrebno ukrenil glede vozov in kosil. Članice naj pridejo v narodnih nošah. Zbirališče in vse drugo se pozneje sporoči. Šcntpe-terčani, v nedeljo vsi k D. M. v Polju!
lj Odstop ljubljanskega poslanca. Uradni list poroča, da je odstopil ljubljanski deželni poslanec I v an K n e z.
lj Nov meščan ljubljanski. Avstrijski državljan je postal velepodjetnik g. Josip L o n č a r i č ter je včeraj storil na magistratu obljubo kot meščan ljubljanski. Novemu meščanu: na mnoga leta plodonosnega dela v korist in pro-speh nove domovine!
lj Poročil sc je prof. g. I v an D o -J ene z gdčno. L e o p o 1 d i n o Bach-ler z Dunaja. Bilo najsrečnejše!
lj Promocija. 21. t. m. je bil na gra-škem vseučilišču promoviran doktorjem prava Ludovik L a d i h a.
lj Vročina. Danes ob 1. uri popoldne je kazal v Trnovem toplomer na prostem v senci 33inpol stopinj Celsija.
lj Avtomobil park-hotela Tivoli. Iz krogov ljubljanskih izvoščkov smo prejeli: Ivan Kenda, najemnik hotela Tivoli, je prosil ljubljanski mestni magistrat za dovoljenje za prevažanje svojih hotelskih gostov. Nato jc Kenda umaknil to prošnjo in vložil 30. maja t. 1. na dež. vlado drugo dovoljenje, da sme prevažati s svojim avtomobilnim omnibusom enako kakor prevažajo ljudi izvoščki, in sicer po sledečem maksimalnem tarif u: Za vsak kilome-t e r vožnje se plača ne ozirajoč se na število oseb največ eno krono in za izredne vožnje, ki bi bile med hotelom in glavno pošlo v Ljubljani ali obratno 40 h za osebo ter med hotelom Tivoli in južnim kolodvorom v Ljubljani ali obratno 80 h za osebo. Zanimivo je, da nazivi je Kenda v tej prošnji hotel Tivoli kot »m o j ho t c 1«. Mogoče ima prav, kajti mestna občina ljubljanska ga je menda res samo zanj zidala in plačane najemnine tudi še ni videla. Dalje trdi, da bo avtomobilni omnibus mnogo pripomogel k povzdigi tujskega prometa sploh, ker bo mogoče ž njim tujcem obiskati tudi one interesantne kraje ljubljanske okolice, ki se sedaj no ponašajo z velikim obiskom radi s 1 a b i h p r o m e t n i h zvez (?).
Kenda tudi pripominja, da izvoščki vi take kraje nič kaj radi ne vozijo, kar pa se nam vseeno malo preveč drzna trditev zdi. Vsak izvošček raje vozi, kot pa prazen stoji. Kenda tudi pravi, da mu je amortizacija avtomobila postranska stvar, da se mu gre samo za povrnitev stroškov za bencin in za povzdi-go obrata v njegovem hotelu. Kot trdi, ne misli z avtomobilom deiati nikake upoštevanja vredne konkurence (?) v Ljubljani koncesijoniranim izvoščkom. Nabava avtomobila je zanj samoobrambno sredstvo proti razmeram med ljubljanskimi izvoščki in proti razmerju med njimi in »njegovim« hotelom. Nam pa jc znano, da ljubljanski izvoščki niso prav nič sovražni hotelu Tivoli, pač pa so večkrat prišli izvoščki telefonično poklicani pred hotel'Tivoli in niso dobili naročenih gostov, zaradi česar so bili oškodovani. Sploh pa za goste ni misliti dražje vožnje, kot je v.pžnja s Kenclovim avtomobilom. Nam pa je znano tudi še nekaj drugega. Pre-dno je Kenda vložil prošnjo na deželno vlado, je prišel na dom k predsedniku zadruge izvoščkov, g. Mozerju, ki ga pa ni našel doma. To seveda ni motilo gospoda Kendo, da sc je poslužil pečatnika zadruge izvoščkov in si ga pritisnil na svojo prošnjo. G. Kenda smatra menda vse za svoje — hotel, avtomobil in nazadnje še fijakarsko zadrugo. Kaj bo o takem postopanju odločilo državno pravdništvo, bomo še povedali. Doslej smo mislili, da samo hotel Tivoli ni v redu, pa menda tudi »lastnik« ni.
lj Glavna posojilnica v Ljubljani. Likvidacijski odbor ima odslej svojo pisarno na Miklošičevi cesti št. 8 (hotel Lloyd«), telefon št. 83. Uradne ure so od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne.
lj Hudomušni kralj Peter. Srbski kralj si izbere za delitev svojih redov navadno dobo kislih kumar. Tako je tudi sedaj v pasjih dneh počastil dva Slovenca. Kakor poročajo listi, je podelil g. Andreju G a b r š č k u red sv. Save III. reda in Plutu red sv. Save IV. reda. G. Andrej Gabršček res ni zaslužil na stara leta take zafrka-cije, da bi bil skupaj s Plutom »odlikovan«. G. Pustoslemšek, ki je po poročilu »Jutra« v Belgradu tako navdušeno napival srbskim častnikom, ostane nedekoriran. Plutove manire srbski kralj že boljše razume, dasi jo tudi pri Triglavanski zastavi g. Pustoslemšek že razvijal primerne talente. Več kredita radi tega reda g. Plut seve na Slovenskem ne bo imel. Sedaj naj bo odlikovan šc Vit. Jelene. Morda mu za dinarji iz Belgrada sledi še red svetega Save, ki jc menda, kakor se vidi, institucija za politične bankeroterje. Sedaj pride, kakor Se čuje, na vrsto edini pravoslavec v Spodnji Šiški g. Franjo Pire, ki prorokuje vreme in potrese na Balkanu, vidi morske hlače na Savi in ima v zakupu — »Jutrove« kačo ter za to trpljenje zasluži red sv. Save I. vrste. Hudomušen je kralj Peter dovolj,. da preseneti Slovence tudi s tem odlikovanjem in nam preskrbi tako zopet nekaj zabavnih uric.
lj Nesreča na južnem kolodvora pri sestavljanju vlakov. Včeraj ob osmi uri zvečer sta sc zadeli pri sestavljanju vlakov na napačno postavljenem menjalniku dve lokomotivi. Poškodovalo se je osem tovornih voz, eden naložen s papirjem pa se jc prevrnil. Sreča je bila, da niste vozili lokomotivi hitro in da ni vozil po progi kak osebni vlak.
lj Pri požaru v Soteski pri Zajcu V ljubljanski okolici, o katerem smo včeraj poročali, jc zgorelo do sto voz sena. Človeške žrtve ni bilo, pač pa bi bil kmalu postal žrtev ognja 16 let, stari sin g. Zajca, ki jc spal na hlevu. V zadnjem hipu, ko je bilo že vse poslopje v ognju, spomnili so se na njega domači in ga pravočasno rešili. Poškodoval pa sc jo pri gašenju posestnikov sin po domače Lovrenčev iz Pečnika. Padel je z lestve na tlak, kjer jo obležal nezavesten. Do jutra se še ni zavedel.
lj Regulacija Gradašice. Poi-oča se, da sc v kratkem regulira Gradašica.
lj Utopiti se je hotel. Danes dopoldne se je 261etni prisljenec Jakob Kein-zinger pri neki stavbi na Fran Josipa cesti slekel ter se v z vodo napolnjeni sod postavil na glavo. Ko so ga potegnili s soda, je postal kakor divji in ga je šest ljudi komaj preobvladalo. Nato so ga naložili v odgonski voz ter ga prepeljali v prisilno delavnico.
lj Nov avtomobil v Ljubljani. Izvošček g. Sterle si je nabavil nov avtomobil za izvrševanje izvoščarske obrti.
lj Konj splašil se jc včeraj popoldne hlapcu Ivanu Chalupniku, ko ga je kopal v Gradašci. Tekel je po Krakovskem nasipu, Bregu, Čevljarski ulici na Dvorni trg, kjer ga je stražnik ustavil in oddal Chalupniku nazaj.
lj Našli so včeraj za vodovodnim rezorvarjem v tivolskem gozdu vojaško obleko in bodalo nekega prostata ;17.
Pijte samo „Tolstovrško slatino
u
Jci je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla Naroča se: Tolsti vrta, p. Guštanj, Koroško.
1471
]
pešpolka. Na čepici je bilo prisilo ime Jakopin. Navedenec je moral vsekakor od svojega polka pobegniti.
lj Izgubil je ljudskošolski učenec Franc Pire v soboto zvečer na potu od parka pred sv. Petra cerkvijo do Ljudskega doma novo srebrno uro; pošten najditelj naj jo blagovoli izročiti njegovim starišem, Btanujočim na sv. Martina cesti 32.
ZADUŠENA VSTAJA V NEMŠKI JUŽNO-ZAHODNI AFRIKI.
Nemci so pred nekaj tedni hitro zadušili vstajo v Betaniji. Sodišče domačinov je namreč obsodilo v Betaniji pet Hotentotov na snu-t, v zapor pa 4 Ho-tentoti in zamorci so nato sklenili pomoriti Evropejce in so zato kradli puške in karabince. Zaroto so še Nemci pravočasno zasledili, nato pa obesili 12. t. m. na smrt obsojene Hotentote.
Telefonsko in brzojavno poročilo.
CESTNI ZAKON ZA KRANJSKO. Dunaj, 25. julija. Pri ministrstvu 8a javna dela se je vršila interministe-rialna konferenca zaradi cestnega zakona. Ker vsebuje od kranjskega deželnega zbora sklenjeni zakon važna določila za moderniziranje cestne uprave, so se resortna ministrstva intenzivno bavila z njim in pri tej konferenci BtaVila nekatere izpreminjevalne predloge, ki pa ne zadevajo bistva zakona. Konferenca je bila sklicana po iniciativi ministrskega predsednika. Kranjsko deželo so zastopali dr. Šusteršič, dr. Lampe, ravnatelj Zamida in stavbni nadsvetnik Klinar. Sprejela se jc za-lteva vojnega ministrstva, ki se jako nteresira za zgradbo kranjskih cest. Na željo finančnega ministrstva se za tri-etno dobo prispevek dežele in okrajev za vzdrževanje deželnih cest določi na razmerje 3/5 :2/5, potem stopi v ve-javo od deželnega zbora sklenjeno razmerje 2/3 :1/3. Dežela dobi vplivna cestno policijo glede rabe cest z iz-ministrstva se izpremene določbe za postopanje pri razlastitvi. Ministrstvo rednimi vozili. Na željo pravosodnega za javna dela zahteva določila za zgradbo cest in mostov v tehničnem oziru, za kar izide izvršilna naredba. Priznavalo se je, da pomeni od kranjskega deželnega zastopa sklenjeni zakon velik napredek za cestno upravo. Ker so vse zahteve nebistvenega značaja in večinoma dobro izpopolnjujejo naš zakon, se je dosegel popolen sporazum in bo stopil cestni zakon v kratkem času v veljavo.
ZBORNICA, Dunaj, 25. julija. V zbornici se vrši prvo branje bančne predloge. Finančni minister je predložil zakon o monopo-lizaciji umetnih sladkornih snovi.
KOLERA.
Trst, 25. julija. Parnik »Gautsch« so kontumacirali, ker je v Pulju na krovu zbolel n st koleri parobrodni zdravnik. Zveza z Dalmacijo po Lloydu Je prekinjena. V bolnišnico sv. Magdalene so prepeljali dveletno Ivarmelijo Mozetič, katero so spoznali za prenaša-teljico kolernili vibrijonov. Novi smrtni slučaji sc niso pripetili.
NEVIHTA.
Dunaj, 25. julija. Po Nižje Avstrijskem je silna nevihta.
POŽAR V CARIGRADU.
Carigrad, 25. jul. Razdejanje, ki ga je povzročil požar, je strahovito. 50.000 ljudi je brez strehe. Mnogo ljudi je pogorelo. Hiš je uničenih blizu 4000, skupna škoda znaša linpol milijona funtov. Popoldne se je zopet zanetil ogenj v judovskem predmestu Balat in je pogorelo več majhnih hišic. Začelo je tretjič goreti še v drugem delu mesta blizu prvotnega središča ognja, a sc je ogenj kmalu pogasil.
POLOŽAJ V ALBANIJI.
Rim, 25. julija. Iz Krfa prihajajo sem vesti, cla korakajo albanski insur-genti proti Jarenini. Tamošnji vali jim je poslal nasproti nekega polkovnika, ki naj pozve njihove želje ter jim izjavi, da jim bo dala vlada denarja in dela. Insurgcnti so zahtevali dva dni časa za pomislek.
Cetinje, 25. julija. Pogajanja med Malisori in porto so elefinitivno prekinjena. Skadrski nadškof jo odpotoval, turške čete so zopet pričele s svojimi operacijami.
AVTOMOBILNA NESREČA.
Budimpešta, 25. julija. Neki izvošček je trčnil z avtomobilom. Pri tem je policijski uradnik dr. Malnassy tako nesrečno padel iz kočije, da si jc razdrobil lobanjo in ostal na mestu mrtev.
ČEŠKE BANČNE ZAHTEVE.
Iz Prago poročajo: Takozvani bančni komite, ki je sestavljen iz zastopnikov čeških denarnih zavodov, bank itd. je imel v nedeljo z ozirom na včerajšnje prvo branje bančne predloge šejo, v kateri se je sklenilo, posredovati pri predsedstvu skupnega češkega držav-nozborskega kluba, da bodo češke zahteve glede na sestavo generalnega sveta Avstro - ogrske banke energično zastopali češki poslanci bodisi v plenu-mu zbornice ali bančnem odseku. — Nadalje se je sklenilo, izročiti češkim poslancem memorandum, v katerem so zbrane vse češke zahteve glede na bančno vprašanje, da se tako opozori do-tične klube, da jc prišel čas, v katerem je treba češkim poslancem z vsem političnim vplivom in odločnostjo zastopati narodne zahteve Čehov, za katere so se do sedaj borili le češki akcionarji na občnih zborih Avstro-ogrske banke.
Novice iz Amerike.
povozil vlak Slo«
je povozil vlak La-ojaka Ivana Petri-da je doma iz Pla-, da je iz vrhniške-aja. Pokojni je bil mu je glavo in obe
— V Ameriki venca. V Clevelandu ke Shore železnice r ča. Nekateri pravijo, nine, drugi pa trdijo ga ali logaškega okr star 38 let. Odtrgalo nogi.
— Slovenec utonil v Ameriki. Iz
Sagina\va v Michiganu poročajo o nesreči, ki jo zadela slovenskega rojaka Jakoba Omana. Dne 1. t. m. je šel s štirimi drugimi tovariši lovit ribe na reko, ki teče blizo mesta. Nalovili so si bili že dosti rib in se clobro zabavali na verandi kopališke hišice v sredi reke, ko si okoli polnoči zmisli Oman, da bi še šli lovit ribe. Eden izmed njih je takoj stopil v čoln in za njim je šel Jakob Oman, ki pa je stopil tako nerodno, da se je čoln prekucnil in sta oba padla v voclo. Drugi trije tovariši niso mogli pomagati, ker nobeden ni znal plavati. Jakob Oman je izginil v vodi, njegov tovariš pa sc je bil prijel za vrv pri čolnu in si je tako pomagal do obrežja. Omanovo truplo so našli drugi dan kakih 30 čevljev daleč od prostora, kjer se jo potopil. Rajni je bil neoženjen, rojen 5. julija 1883 na Vrhniki in je bival v Ameriki osem let. V Ameriki zapušča brata, v stari domovini pa mater in dve sestri.
Razne stvori.
Sladkor podražen. Vsled suše v celi Srednji Nemčiji in na Češkem so na praškom sladkornem trgu cene sladkorja včeraj zopet poskočilo za 1 Iv 10 vinarjev. Na sladkornem trgu v Hamburgu in Magdeburgu so cenc sladkorja vnovič narasla za 50 fenigov.
Na hripavosti jc obolel sveti oče papež Pij X.
— Potres na Ogrskem so zopet čutili v Temešvaru in Kečkemetu. Prebivalstvo je pobegnilo na ulice. Bila sta dva potresna sunka. V občini Szent Andras je bil potresni sunek tako močan, da sc je zrušil zvonik.
Zrakoplovka ponesrečila. V Parizu jc v petek padla s svojim letalnim strojem aviatkinja Fanny Ore iz višine 70 m na zemljo ter si razbila lobanjo. Na transportu v bolnico jc umrla.
leteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0««
C? Cas opa-3 tOVIlljil	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	as -S lis m M »
24| 9. zveč.	737 6	237	sl. jzah.	oblačno	OO
jT.zjntr. | 2. pop.	737'8 7363	190 31'5	si. vzh. sl. jug	jasno n	
Srednja včerajšnja temp, 23 2U norm. 19'9'.
s 3 sobami, enim kabinetom in pritiklinami se odda za avgustov termin na Dunajski sesti 3?
v drugem nadstropju.	2253
Poizve se v pisarni »Zadružne zveze".
Pripravno in prostorno
skladišče
se da takoj v najem v Pražakovi ulici št. 3, *
bližini južnega kolodvora. — Poizve se v pisarni „Zadružno zveze", Dunajska cesta 32. 2254 3
Stanovanje
v samostojni hiši, iz dveh velikih sob in pritiklin so takoi odda v Trnovem, Konjušna ulica št. ll! Poizvedbo v gostilni g. Putrlcha na Dolenjski cesti.	2256 3
Sprejme se deklica iz poštene hiše kot
učenka
za manufakturno trgovino, Poizve se _Kuhnova cesta štev. 3. 2241
Oglejte sil veliko zalogo koles z originalno znamko
„PUCH 1911"
W
pn Fr. Čudno trgovca v Ljubljani
Prešernova ulica, samo nasproti frančiškanske cerkve!
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev: Sinser, Ringschiff. Pouk za strojno vezenje oratis. Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto.
913
Letno pridobivanje zlata na svetu, (v kilogramih.)
Mnogo je odvisno na svetu od zlata, vse stremi za njim. Resnica te trditve se ne kaže najmanj v statistiki pridobivanja zlata. Skoro vse države na svetu se pečajo s pridobivanjem zlata in ako je produkcija zlata še tako majhna, so vendar dežele, ki so zaznamovane v statistiki le z letno produkcijo 3 kg zlata. Pri tako majhni množini pridobljenega zlata, bi se tozadevni stroški seveda nikdar ne pokrili, ako bi ne našli vedno z zlatom vred tudi druge plemenite kovine. Prvo mesto zavzema v pridobivanju zlata Afrika, zlasti južna, z letno produkcijo 250.258 kilogramov. Pred 20 leti so v Afriki iz-
kopali le 2163 kg na leto. Nekdanja zlata dežela Avstralija je morala odstopiti svoje prvenstvo drugim delom sveta, akoravno se je tudi v Avstraliji dvignila v zadnjih 20 letih produkcija zlata. Stalno je naraščalo pridobivanje zlata najbolj v severo - ameriških Združenih državah. V splošnem pa se more reči, da se dobi zlato v znatnih množinah samo še v sledečih deželah: Rusija, Kanada, Združene države, Mehika, Angleška Indija, Kitajska, Kolumbija, Afrika in Avstralija. V ostalih državah znaša produkcija zlata manj kot 5000 kg na leto. Nemčija je v tem oziru na 6. zadnjem mestu s 104 kg. Ker
rabijo nekatere države več zlata kot ga pridobe samo, ga morajo uvažati od drugod, kar se zgodi v prvi vrsti iz Združenih držav v Severni Ameriki, iz južne Afrike oziroma Avstralije preko Londona. Skupna produkcija zlata na vsem svetu znaša na leto 642.877 kg. Podatki o množini pridobljenega zlata datirajo od XV. stoletja naprej. L. 1493. so izkopali zlata 5800 kg. Dandanes se torej lOOkrat več zlata porabi in pridobi kot prej. Znatno se jc seveda dvignilo pridobivanje z novimi tehničnimi iznajdbami. Avstro - Ogrska pridobiva zlato na Sedmograškem in v ogrskih Karpatih.
Vsled bolezni se proda popolnoma nov, šc ne vožen
(Puch)
Afrika
Zdr. drž. v 5. Ameriki Avstralija Rusija in Finska Mehika
Angleška Indija
Kanada
Kitajska
Kolumbija
Japonska
Srednja Amerika
Koreja
Avstro-Ogrska Franc. Guyana Nizoz. Vzhod. Indija Brazilija
Angleška Guyana
s Turška Švedska Angleška Venezuela Italija Nemčija Uruguay Argentinija Cile in Bolivija o27WWŠ Ekvador 77mMIH Peru .9S8mmm Nizoz. Guyana Angl. Vzh. Indija
AVTOMOBIL
po zelo ugodnih plačilnih pogojih. Reflektanti naj pošljejo naslove pod šifro: »Priložnostni nakup« na upravništvo lista.	2252 3
RlDfcortjfl"
se takoj proda.
Natančna pojasnila daje lastnik M. Oblak, Rimska cesta št. 13.	2251 2
Trgovski
hlopK-skladiftor
vajen trgovine r. dobrim in večletnim spričevalom želi stopiti v službo pri kaketn trgovcu v kakem večjem mestu. Nastop takoj ali začetkom meseca. 2250 Naslov pove upravništvo »Slovenca". 2
Sprejme se
2230 2-1
praktikant
v „En gros trgovino", kjer bi se vadil tudi v pisarni. Ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod ..Praktikant".
Prostori«skladišče m delavnice se takoj oddajo. Frešeniovaul?
Išče se
krojaški pomočnik
ki se razume poleg finega dela za gospode, popolnoma tudi na fino angleško delo za dame. — Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo pod ŠifrO K. P. K.	2225 3-1
Za slabokrvne In srebolele
jc zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (S kg) ?ranko K 4*50
BR. NOVUKOVIC, Ljubljana.
Tužnim srcem javljam vsem prijateljem in znancem, da je moja blaga mati, blagorodna gospa
Terezija Renler roj. Geyer
v soboto dne 22. julija v 86. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki drage pokojnice se bodo po dovršenem cerkvenem opravilu prepeljali iz južnega kolodvora na Dunaju v Krško, kjer se bodo na tamošnjem mestnem pokopališču v rodbinsko rakev položili k večnemu počitku.
Pogrebni sprevod iz kolodvora na krško pokopališče bode v četrtek, dne 27. julija ob 10, uri zjutraj.
Dunaj, dne 24. julija 1911.
2244
o Renler,
resign. župnik.
I. lfecchiet
zlatar v LJUBLJANI, nasproti glavne pošle
priporoča svojo trgovino vsakovrstne
zlatnine m
tec precizijskih žepnih ur.
Lastna delavnica
Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. — Solidna in re-elna postrežba. Popravila točno.
-mr
ffark hotel 3woli
JDanes v torek in jutri v sredo dva koncerta
si. „Slw. filharmonije".
Eačetek ob popoldne in ob 7. uri zvečer.
2062	Tfetop prost.
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
5S
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
2199
10
se ceno proda s 6 sobami, 4 kuhinjami in lepim vrtom. Rožna dolina štev. 227 pri Ljubljani nasproti StanOvnika.
tiiiiii:(iiiii[|]itf::titii(iiiiiii:iiiiiiiitt;)risiiiiiii[iiit:iiiiEiiiiiiit::iiiiM!iiiiiii9iiiiiiii>iiaiiiii(<iriii>itiiiiii(iiiiiiii>i(iiiiiRtiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliiilii(tfiiiiittiiiiiiiiiiii
Z
Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, vezano K 3 20. — Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Spisal Urbanus. Iv 3-—, elegantno vezano
- - —---- -------~s— K 4-—. — Že dolgo smo občutno pogrešali
točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naže ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti voekrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
Sociologija, S
Spisat dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo veliki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smerno s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature,
cue.

L det K .j• 80, elegantno vezano K 5-—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5• 40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. iiuHniHiniHiimtmmiimiitniimmiimMHmmmmimiMHimimmiiimnMHmiuiumMiimiMiMiuMmuH^
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2-—, vezano K 3-—.
2.	zvezek: Stepni kralj Lear. Ivan Turgeujev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-iijak. — Josip Jurca. K 1-20, vezano K 2-20. zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2-40, vezano K 3-40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dostojevski). — Vladimir Levstik, Roman v Štirih delih iu z epilogom. K 3-—, vezano K 4-20.
5.	zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Jo;;ip Abrarn. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2-40, vezano K 3-60.
C. zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik.
Roman. K 1-90, vezano 1\ t!-—. 7. zvezek: Kajdamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abram. !'■ ent z zgodovinskim uvodom o haj-clamašč:.,: (Kobzar II. del.) Broširano K 1-B0. (VI. in VII. zvezek skupno K 3*40, vez. K 4-50.) zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Shoohan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5-80. Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih de-
janjih. K 1-40, vezano K 2-40. Roma. Si Ivin Sardenko. Poezije. K 2-—, vez. K 3*20. Andrej Hoier, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških. 4 ženske vloge). K —'80, deset izvodov K 5-—. Črna žena. Povest iz domače zgodovine. K 1*40, vezano K 2'—.
Ljudska knjižnica:
t. zvezek: Znamenje štirih. Conau Doyte. Londonska povest. K —-00, skupaj Vezan z II. zvez. K l'S0.
2. zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80. ti. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-\vicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-00, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1/40.
4.	zvezek: Malo življenje. l)r. Fran Deteta. Povest. K l'—, vezano K 1'90.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Šc-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-00., vezano K 2-00.
6.	zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —'20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prihajač. Dr. Fran Detela. Povest K —'90, vezano K 1'70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
8.	zvezek: Pasjeglavcl. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko detece. — 3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — 5. V Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano Iv 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9.	zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likaL I. del. K 1-20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. K 1-20, vezano K 2-—.
11.	zvezek: Isto III. del. K 1-20, vezano K 2-—.
12.	zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2-30.
13.	zvezek: Ilaggard, Dekla z biseri. K 2-—, vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. Iv —-80.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) .T. Spill-rnann .T. I). Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-f-O, vezano K 5-40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in 1 ženska vloga). K —'50, pet izvodov in več po K —'35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1.025letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodovo smrti (885—1910). K 1—.
Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K 1-—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva,ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K — 80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega iu diletauškega značaja neobhodno potrebna ; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
1.	zvezek se začasno ne dobi.
2.	zvezek: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. (0 moških vlog.) — 2. Kmet-llerod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza, nad petelinom 111 kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje liro poganstva v Rimu. Igra v potili dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) — 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80.
4.	zvezek: I. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri .,zlati goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —-80.
5. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Žaloigra v petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Krč-
mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modre ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) -- 4. Sveta Cita Klika iz njenega življenja v treh dejanjih (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Žaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črev-J jar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in lotograf. Komičen prizor. (3 moške vlogo.) — 8. Kovačev študent Burka. (0 moških in t ženska vloga.) K 1-60
7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enodo-
janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokai s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog. -- 5. Nežka z Bleda. N&rodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — G. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) 1< 1-60.
9. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.J
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (IG moških vlog.) -4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz-preobrnjenjc roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2, Rdeči nosovi Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 žen-ske vloge.) K —-80.
11.	zvezek: I. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog-l
—	2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Prc-pirljivasosedaali boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirei in kralji. — Za ženske vloge: Ljudmila. Planšaric«) K —-SO.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smfl Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80.
14.	zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica. Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola iu Neža.
—	Za moške vloge: Turki pred Dunajem.) K —"80.
Navedene igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojile vse naše doiuače odre.
M t® Knjige ss tisiie u Katoliški Bukuarni o Ljubljani, v knjigarni Jiirija" w Kranju in I. Krajec nasl. u ffooem mestu.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan štele.