Slev. 24.
V LlntHlaM, v soboto, % januarja k
Leto XL11I.
Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 na Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej , . K 24'—
za en meseo ......2'—
* oprati preleman mesečno „ 1*70
s Sobotna izdaja: =
sa celo leto........ T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— ■ ostalo Inozemstvo. „ 12'—
i , , . -j Ii<8eratl: ,
Enostolpna petitvrata (72 mm): za enkrat , . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanili zaMe. osmrtnice lil:
enostolpna petitvrsta po 2 J vin.
:, ■ —t Poslano: »-
enostolpna potltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvuemšl ne-dsijo ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
OST Uredništvo jo v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se oe vračajo; nelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega tolelona štov. 74. =
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol šL D. — Račun poštno liranilnloo avstrijsko št. 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
M vsakdanji kruh.
Presenetljiva odločnost nemške vlade, ki je uvedla žitni monopol, jo tudi pri nas imela ta uspeli, da se jc vlada vsaj obširno izjavila in povedala, kako mislimo v Avstriji poskrbeti za živež do prihodnje žetve. Gosposkozbornični člani so si izbrali zelo ugoden trenutek, da pridobijo na popularnosti — in res so dobili pri vladi precej pomirljivih pojasnil. Poročali smo že včeraj na kratko o tem obisku, danes podaj cmo obširnejše poročilo, ker je v teli vprašanjih najširša javnost prizadeta in potrebna pouka.
Grof Goluchovvski je povedal, da člani gosposke zbornice posvečajo največjo pozornost tej zadevi, ker vidijo, da je nemoten in reden razvoj gospodarskega življenja, posebno pa zagotovitev živil za vojaštvo in prebivalstvo največjega pomena za vojni uspeh. Zato so člani gosposke zbornice čutili potrebo, da dobijo od vlade natančnih pojasnil o vsem njenem tozadevnem delovanju, kakor da ji tudi dajo raznih nasvetov, ki jih smatrajo za potrebne in primerne, da se ta cilj zagotovi in doseže.
Grof Silva-Tarouca je opozarjal na strah ljudstva, da z zalogami živil ne bo shajalo do prihodnje žetve in je predlagal vladi sledeče: Po nemškem vzorcu naj se tudi pri nas ustanovi »vojnožitna družba« za nakup žita in drugih živil in da so ji olajša nakupovanje, naj se ji da državno pravico re-kvizicije. Razmišlja naj se tudi o tem, če bi tudi pri nas ne bilo umestno zapleniti živil. Ta družba naj bi predvsem skrbela za potrebo prebivalstva, pač pa naj bi — če bi bilo potreba izstopila v zvezo z vojaško upravo, da bi tudi vojaštvo zalagala, oziroma da bi z vojno upravo vsaj enotno postopali. Država bi morala imeti nad družbo ves vpliv, da bo družba delovala res samo v smislu ljudskih interesov in da se zabranijo neopravičeni dobički na škodo prebivalstva. Vlada naj stopi v zvezo z ogrsko vlado, da sc zagotovi dovoz potrebnih množin moke/rasnega žita in nadomestnih snovi (ječmen, turšči-ca) iz Ogrske. Pri tem naj povdarja, da so Ogri sami postavili načelo, da mora biti preskrba avstrijskega trga z žitom zagotovljena ogrskemu poljedelstvu. — Pet, gospodov in štirje ministri so se razgovarjali tri ure.
Kako misli vlada poskrbeti za žito in moko.
Ministrski predsednik grof Sturgkh izraža veselje, da se lahko obširno iz-
Noč in M ni ijojilo.
Piše c. in kr. vojni lcurat dr. P. G vi do R a n t.
Noč. Jasna in svetla je bila. Kako migljajo in se svetijo tisoči in milijoni lučic tam gori na nebu, katere je prižgala vsegamogočna roka Boga Stvarnika! Ko je zašlo solnce na vzhodu, priplavala je luna na nebo, da bi ponoči čula nad zemljo in razsvetljevala s svojo milo, od solnca izposojeno svetlobo temna pota, po katerih hodijo sto-tisoči v obrambo pravice in domovine. Povsod vlada nočni mir. Ali nismo v vojski? Stokanje in zdihovanje zasužnjenega ljudstva in pretresljivi klici na pomoč, ki so sc razlegali kakor oddaljeni odmev iz pokrajin poljskega kraljestva, so potihnili. Begunci iz okrajev, katere so zasedli sovražniki, so nam jih prinašali in vsako teh sporočil je donelo tako žalostno in otožno, da nas je zazeblo v dnu srca. In vendar smo bili v vojski. Prišlo je povelje, da naj odrinemo proti ruski meji. Vstali smo in Hi, daljo in dalje za sovražnikom.
javi. Že od začetka vojne jc vladi najvažnejša skrb, kako poskrbeti živila za vojaštvo in prebivalstvo in z domačimi zalogami vzdržati do prihodnje žetve. Cela vrsta takih odredb stoji v državnem zakoniku in so tedaj znane. Spominja, kako je vlada skrbela za zagotovitev žetve in setve, za odpravo carine na žito in živila, omenja izvozne prepovedi in odredbe za varčnost s krušnimi zalogami in njihovo podaljšanje z mešanjem nadomestnih snovi, nadalje omejitev uporabe žita in krompirja za izdelovanje špirita in končno prepoved krmljenja z žitom, ki bi se dalo mleti.
Poleg tega splošno znanega dela pa je vlada s posameznimi odredbami raznih ministrstev skušala odpraviti ali vsaj omiliti ovire in težkoče, ki jih je vojska naravno provzročila v posameznih strokah gospodarstva; trudila sc je tudi pospeševati pridobitno delo raznih poklicov in tako celo gospodarsko življenje obvarovati pred škodljivim vplivom vojne. Če tudi mnogo tega dela javnost ne pozna, vendar vlada z mirno vestjo lahko reče, da ni držala križem rok, ampak da se z vsemi silami neprestano trudi za vse gospodarske potrebe. Glede že začetih ali šele nameravanih akcij je pa treba paziti na dva važna predpogoja. Prvi zahteva, da so vse odredbe primerne gospodarskim in življenjskim razmeram naše države. Seveda vlada z vso dolžno pazljivostjo zasleduje podobne pojave v tujini, toda čisto enostavno posnemanje vsega, kar so v tujini spoznali za primerno in potrebno, bi brez preskušanja, v kolikor in kako se je obneslo in posebno brez natančnega razislcavanja, če je porabno in koristno tudi za nas, bilo gotovo škodljivo. Ne smemo prezreti, da vse odredbe, s katerimi pod pritiskom vojnih dogodkov navajamo normalni razvoj gospodarskih pojavov in sil na drugi tir, pomenjajo operacijo na živem telesu, ki se sme storiti le z največjo previdnostjo, če nočemo v drugih ozi-rih škode, ki bi lahko zaželjeni dobiček presegla. Drugi predpogoj pa je dejstvo, da je avstrijsko ozemlje normalno navezano na dovoz krušnih snovi na Ogrsko. Četudi tvorita obe državi enotno^ carinsko ozemlje, vendar je vsaka država v večini gospodarskih ozirov avtonomna. Večina odredb glede ohranitve živil, carine proste pomnožitve in njihove razdelitve, ki naj bi se raztezala na celo carinsko ozemlje, ne leži tedaj samo v rokah avstrijske vlacle, ampak zahteva privoljenja, oziroma sporazumnega sodelovanja od strani ogrske vlade. V marsikateri zadevi bi
bile ogrnjene s tenko zimsko odejo. S svojimi okroglimi cerkvami so podobne božičnim slikam v domovini. Samo svetloba ne odseva iz oken. Kraj postane valovit. Temne veje smrek in borovcev zakrivajo zvezde, ki blišče nad nami. Naša pot se vije vedno dalje, kakor v snu. Razdejana vasica se v temi pokaže. Mirno je kakor v grobu. Vrata hiš so zaklenjena, skozi razbita okna se vidi v prazne, črne votline. V bližini se oglasi stradajoči pes s svojim hripa-vim in napol živim glasom. Udarci konjskih kopit naših dragoncev skrivnostno odmevajo. Konj voditelja se začne plašiti in sili v stran. Posvetimo, da vidimo, kaj ga moti. Na cesti loži mrtev Rus. Čez dan jc divjala tu huda bitka.
Na vzhodu se prične daniti. Solnč-ni žarki padajo po obzorju in nebo se lesketa v lepoti jutranje zarje. Solnce vzhaja krvavo in rdeče izza mirnih, belih vrhov gora v daljavi. Ilodili srno še vedno. Vzhajajoča luč pretrga zagri-njalo in nam pokaže stvari, mimo katerih smo se premikali. Poginuli konji, strte puške, zdrobljene čelade, raztrgane obleke in — mrtvi. Veliko mrtvih Rusov. Tu in tam leži pomešan z Rusi avstrijski vojak. Ni prijetno mimo njih hoditi. Strme v človeka, kakor da bi šo nekaj poželeli, upirajo steklene oči, ka-
po določilih ustave avstrijska vlada sicer lahko odredila potrebno v lastnem delokrogu, pa če hoče domače gospodarstvo ubraniti škodljivih posledic, mora iskati sporazuma z ogrsko vlado, kakor je to bilo treba pri določitvi najvišjih cen, mešanja moke in drugod.
Ministrski predsednik je tudi povedal, da se s poklicanimi faktorji razpravlja o ustanovitvi »Žitne nakupovalne družbe« in upa, da se bo stvar skoro ugodno rešila. Glede rekvizicij-ske pravice je že preskrbljeno v § 6. naredbe o najvišjih cenah in vlada se ne bi pomišljala dati take pravice nakupovalni družbi, ki naj se ustanovi na splošno koristni podlagi.
Kakor doslej bo tudi zanaprej vlada delala v sporazumu z ogrsko vlado, ker zadostna preskrba živil za prebivalstvo cele monarhije je skupni interes obeh držav monarhije in tvori bistveni predpogoj, da se doseže skupni veliki namen vojne.
Ministrski predsednik je dal še nekaj posebnih pojasnil glede Galicije.
Ustanovitev »Žitnonakupovalne družbe«,
V tem oziru je trgovski minister izjavil, da se pogajanja gibljejo v dveh smereh, glede financiranja in glede organizacije tehničnega obrata. Upati je, da se pogajanja, s povdarkom pospešena, končajo v najkrajšem času. Minister jc pojasnil tudi obrtnopravne odredbe, ki hočejo doseči večje varčevanje z živili in je podrobno razlagal na-redbo o izdelovanju in prometu z moko kakor tudi naredbo o peki kruha. To zadnjo se bo v najkrajšem času razširilo, kjer bo poleg drugega posebno prepovedana nemešana uporaba fine moke za peko (nulerca) in zelo omejeno izdelovanje razkošnega peciva.
Moka.
Poljedelski minister je izjavil: Krušnega žita v ožjem pomenu (pšenica in rž) bi po zadnji žetvi v obeh državah monarhije ne bilo dovolj. Razjasnil je, kako se je vlada trudila, da pomnoži domače zaloge in je izjavil, da pomenja prisilna, (obligatorična) uporaba ječmena in koruze pri izdelovanju moke bistveno podaljšanje krušnih zalog. Tudi bo ječmenova in koruzna moka dobivala vedno večji pomen kot živilo. Na vsak način in zelo jc potrebno, da se ravna po vladnih odredbah za varčnost, kakor tudi da prebivalstvo samo dejansko od svoje strani varčuje, in sicer posebno z moko. Pod temi predpogoji bo sicer nastalo glede potrebe v moki neko pomanjkanje in ljudstvo se bo pri močnatih jedeh morajo odpove-
dati marsikateri priljubljeni navadi, bojazen pa, da nam bo moke sploh manjkalo, jo pa neutemeliena, če bomo prav gospodarili. Minister je opozarjal na zelo ugodno koruzno žetev, ki bo v vseli slučajih nudila ljudstvu primeren živež. Vojaštvo pa je na temelju zakona o vojnih dajatvah že poskrbelo za svojo potrebo do 31. avgusta letošnjega leta. Že iz tega razloga vojaški upravi ne bo treba iskati sodelovanja pri »Žitno-nakupni družbi«. Obširno je minister tudi govoril o onih pridelkih, ki jih hoče vlada zagotoviti življenjski nreskrbi prebivalstva. Tako je vlada kratkomalo prepovedala rabiti žito za izdelovanje špirita — izvzete so le gotove množine za izdelovanje droži — in pa rabo krompirja v špirit ni industri ji ter krmljenje z žitom. Minister jc tudi omenjal vnliv teh odredb na gospodarstvo. Poljedelske žgalnice, ki so rabile krompir za špirit, so zelo omejile svoj obrat in s tem tudi porabo krompirja, tako da ni opravičena bojazen, da bi se velike množine krompirja konsumu odvzele. Po mnenju ministra bi ie odredbe preprečile resno pomanjkanje živil. Ne sme se pa zamolčati, da nimamo dovolj krmil, ker se je znatne množine ječmena in koruze porabilo za človeško uživanje, kar se navadno rabi za krmljenje. Vlada pa išče in izrablja vse možnosti, da zabrani kako hujše pomanjkanje krmil, zato s posebno vnemo študira uporabo surovega slo,dkorja za živinsko krmljenje in pomnožitev zalog melase.
Rekvizicija žita.
Notranji minister jo govoril o dosedanjih predpisih glede rekvizicijske sile proti posestnikom žita in moke in je pojasnil izvršilne predpise, ki izidejo v kratkem.
XXX
Člani gosposke zbornice so svoje želje še enkrat priporočili in vladne izjave vzeli s hvaležnostjo na znanje in priznali, da vlada stori vse, da po možnosti obvaruje ljudstvo škode. Deputa-ciia je dobila pomirjenje, da bo skupno odločno delo vlade in razumno sodelovanje ljudstva pregnalo strah glede kruha.
V Nemčiji so krožili lističi s sledečim oklicem, ki naj velja tudi našim otrokom:
Živimo v času velikih in hudih po-izkušenj, ko prav posebno potrebujemo božje pomoči. Koliko je družin, ki jih mori skrb za očete in brate, boreče sc
kor da bi hoteli še nekaj povedati, še nekaj vprašati. Mlad praporščak leži ob potu, po obličju se razliva neka sveta blaženost. Na hrbtu leži, iz srca luu je privrela kri. Roko ima stegnjeno, kakor da bi hotel v nedosegljivi daljavi objeti svojo mater in ji podati roko v slovo..
Gremo dalje in si želimo, da bi vsaj kaj živega videli — moža na polju, ali ženo ob vrtu, ali otroka, ki hiti čez cesto. Pa nič sc ne gane, vse je kakor izumrlo . . . Gozd. Solnce sije skozi debla na tla, tu zelena, tam nalahno pokrita z mehkim belim snegom. Tocla solnce ne ogreva, nc poživlja. Hladno je kakor luna. Na pobočju griča, raz-svitljenim od solnca, stoji avstrijski častnik, sklonjen nad neko stvarjo, ki leži na tleh. Pokličemo ga. Ne odgovori. Ko sc mu približamo, opazimo, da jc mrtev. V trenutku, ko se je sklonil k svojemu ranjenemu tovarišu, je granata presenetila oba — ranjenca in njega, ki mu je hotel pomagali. Niti časa ni imel, da bi padel, tako hitro jc nastopil omrtvičili krč. Zdelo se je, da ste obe postavi umetno narejeni i z voska. Zdelo se je, kakor da bi bili v panopti-ku. Pa ni prijetno si kaj takega misliti. Naenkrat poči par strelov. Krogljc švignejo mimo nas. Konji so takoj skriti za drevjem, moštvo pade na lia. Ni- I
kjer n i živega bitja. Tudi z daljnogledom ničesar ne vidimo. Eden izmed moštva opozori častnika: »Gospod nad-poročnik, tam so kozaki!« in pokaže na nasprotno stran. Resnično, videli smo jih, no posebno daleč od nas, kako so hiteli preko poljane proti ruski meji za svojim krdelom. Prednja straža sproži par strelov in pošlje nekaj smrtonosnih lcrogelj za bežečimi kozaki. — Eden omahne, pacle — drugi odhite živi naprej.
Tako se družita na bojnem polju noč in dan, smrt in življenje ...
HI.
Načelnik 'norjulskega Orla Fran Lončar je pisal svojemu prijatelju pismo z dne 22. deccmbra 1914, v katerem se mu zahvaljuje in obenem priporoča za »Slovenca«, potem pa piše:
Gotovo Te bo zanimalo zvedeli, kako je na bojišču. — Ako pogledaš na zemljevid ^zapadnega bojišča, vidiš, da se mi s svojimi baterijami naha,-amo nekako v sredi, izpostavljeni najhujšemu ognju. Naša glavna naloga tu je ta, da do gotovega časa držimo sovražnika na uzdi in mu zabra-nimo, da bi prodrl bojno črto. Doscdaj so sc mu sc vsi poizkusi ponesrečili. V dveh
4.	Anton Zakrajšek, posestnik v Dol. Ponikvah, pred sodnijo v Trebnjem na'5 dni zapora, oziroma 50 K globe;
5.	Matija Šive. posestnik v Doleaji Bre-zovci, pred sodnijo na Vrhniki na 6 dni zapora oziroma 60 K globe.	*
6.	Jernej Juvančič iz Go:\ Hotiča pred sodnijo v Litiji na 5 dni zapora oziroma 50 K globe;	_
1. Justina Modic, učiteljica v Šmarjeti na Dolenjskem, jc bila tožcr.a pred sodnijo v Mokronogu. Ker ja povedala osebo, od katere je obrekovanje slišala in ker je vse obžalovala, kar jc govorila in objavila preklic v »Slovencu« in »Domoljubu«, se ji je odpustilo in odstopilo od nadaljnega kazenskega preganjanja;
8.	Katarina Blzilj, mesarica v Ljubljani, Hradeckega vas št. 27, je bila tožena pred okrajno sodnijo v Ljubljani. Ker je jokaje prosila odpuščanja in prosila milosti v imenu svojih 6 nedolžnih otročičev, se ji je odpustilo proti temu, da je objavila preklic v »Slovencu« in »Domoljubu«.
9.	Urša Cimerman iz Bizavika je bila tožena pred sodnijo v Ljubljani. Ker je jokaje vse obžalovala in se zavezala, preklicati v »Domoljubu«, se ji je odpustilo,
Nadaljne obsodbe še slede.
S ovenci pozdravijo svoje domače iz mimm Przemysia.
Ognjičar gosp. Jos. Rihar iz Spodnje Šiške je pisal svoji soprogi pismo, ki je došlo iz Przemysla po avstrijskem letalcu. Gosp. Rihar pozdravlja soprogo, otroke in znance in prilaga 65 naslovov, na katere se naj sporoči, da naslednji naši vojaki svojce najprisrčnejše pozdravljajo v skupnem pismu, ker letalec za vsakega posebej ne more jemati seboj dopisnic: Peter Jenko, Sp. Šiška 30; Silv. Saksida, Prva-čina pri Gorici; Vinc. Batistič, Mirna pri Gorici; Mih. Bratkovič, Renče 382 pri Gorici; Franc Čermelj, Dobravlje 102, Sv. Križ-Cesta; Franc Černič, Mircn-Rupa pri Gorici; Gašper Dovžan, Mojstrana 18 (Gor.); Anton Formasari, Lucinico 358 pri Gorici; And. Humar, Gorica, ulica Koronini 24; Pavel Jagodnik, Koseze 1 pri Ilirski •-Bistrici; Franc Kunstelj, Polšica 17, Gorje-Bled; Mužič Rok, Slapnik 8, Dolenja (Primorsko); Miroslav Perozzi, Dornberg 27 pri Gorici; Val. Poljanec, Gor. Tribuše 63, Slap ob Idriji; Vil. Pregelj, Renče 44 pri Gorici; Jožef Prinčič, Štverjan 158 pri Gorici; Anton Pušlar, Vrhe 6, pošta Krka (Dolenjsko); Saksida Franc, Prvačina pri Gorici; Pšenica Jakob, Dovje št, 46 (Gor.); Zuk Anton, Ribnica 157 (Dol.); Štrukelj Jakob, Dob 58 pri Domžalah; Anton Zu-lian, Kozana 21 pri Gorici; Flajnik Matija, Lukov dol 51, Severin na Kupi (Hrv); Zupan Ivan, Boh. Bela 58 (Gor.); Silv. Lokar, Lokavec 162 pri Ajdovščini; Samsa Anton, Trnovo št. 71, Ilirska Bistrica; Jos. Repouž, Št. Janž (Dol.); Al. Kravanja, Bovec pri Tolminu; Ivan Mekina, Selo št. 32 pri Ljubljani; Jos. Rožič, Kojsko pri Gorici; Peter Miloch, Kormin (Chiopris št. 3); Paušin Jožef, Robodišče 28, Breginj (Prim.); Pet-tarin Jakob, St. Lorenzo presso Mosse 234 (Prim.); Flapp Jožef, Kormin; Bon Leo-nardo, Kormin; Eckert Eisig, Gorica; Fain Ivan, Kormin; Pian Ivan, Zagrado pri Gorici; Bressan Dominik, Fara (Prim.); Arbi Jožef, Sp. Šiška 150 pri Ljubljani; Cigoj Anton, Gojače 70 pri Gorici; Intihar Franc, Vukovina pri Gr. Gorici (Hrv.); Kogoj Ignacij, Dol. Tribuše 58 pri Tolminu; Malič Anton, Mirna 171 pri Gorici; Oblak Ivan, Kalce št, 6, Logatec; Pintar Jožef, Pevma št. 89 pri Gorici; Pirnat Matija, Krtina 56 pri Domžalah; Stonitsch Mih., Reichenau
33, Gottschee; Travain Anton, Villesce 68 pri Gradiški; \Volf Georg, Lienfeld 61, Gottschee; Bruno Nikola, Villa Vicentina 13 (Prim.); Bele Alojzij, Kandija 10, Rudol-fovo; Bratož Franc, Orehovca 6, Št. Vid pri Vipavi; Brezavček Ivan, Tesno 10, Če-povan (Prim.j; Gon Jožef, Fimmicello St, Lorenzo (Prim.); Klančar Ivan, Studcno št. 10, Nova vas pri Rakeku; Kraševec Martin, Metule 9, Nova vas pri Rakeku; Lorcnzou Anton, Kormin (Prim.); Lutman Ivan, Lorenzo Cipriani 49 pri Gorici; Maghet Franc, Kormin, Via Manzoni 145 (Prim.); Pettarin Jožef, Mossa 123 (Prim.); Vittor Jakob, Mariano, Corona 2 (Prim.); Vončina Jožef, Gor. Kanomlje 41, Spod. Idrija; Žagar Jožef, Šenčur 151 pri Kranju; Zuttion Anton, Ajello i Joani (Primorsko),
80 ircnkov nagrade na glavo našiii lopn;-čarjev m Francoskem.
Anton Janež iz Zatolmina, ki služi pri motorni bateriji na francoskem bojišču, piše:
Najbrže Vam še ni znano, kaj je proti nam ukrenil sovražnik. Dno 3. januarja so v francoskem in angleškem taboru razglasili, da dobi 80 frankov, kdor ubije ali ujame enega od naše baterije. Tu vidite, da naši sovražniki čutijo, da smo mi in naši 30 5 cm mož-narji kot črv, ki se zajeda v njih vrste.
Siri slovenskega junaka na francoskem bojišču.
Rezervni topničar Jožef Drolc piše, kakor poroča »Slov, Gospodar«, z francosko-nemškega bojišča svojim staršem na Polzeli:
Ostende, 8. januarja.
Dragi! Mnogo srčnih pozdravov Vam pošiljam iz daljne Belgije, Meni gre tukaj po stari navadi. Zdrav sem še zmiraj, hvala Bogu. Boji se vršijo tukaj noč in dan. Vojna sreča se menjava, danes smo mi na boljšem, jutri zopet sovražnik. No, pa mi z našimi velikani (težkimi možnarji) smo uničili že marsikatero sovražno baterijo. Nekaj sovražnih postojank je bilo, ki so tako sipale ogenj na nas, da je bilo strašno. Vedno je bil enak boj. No, in potem smo jim pa le prišli enkrat na sled in pregnali smo jih. Mi obstreljujemo večinoma le trdnjave in mesta. Mesto N. se prav zagrizeno drži. Mislim, da jim bomo že prišli do živega. Na starega leta dan proti večeru, ko je naš oddelek šel v službo, prileti šrapnel v našo baterijo. Zadel je žalibog enega slovenskega junaka, doma nižje Pragerskega na Štajerskem. Junak se je takoj zgrudil. Bil je pri priči mrtev, Šrapnel ga je bil zadel v glavo. Žalosten je bil pogled na vrlega junaka. Spravili smo zvestega vojaka na dom v vojaško stanovanje, drugi dan smo ga v navzočnosti več vojakov slovesno pokopali na rniro-dvoru. Bil je prvi junak, ki je padel v petmesečnem bojevanju pri naši motorni bateriji. Ranjen še ni bil nobeden od sovražne krogle, čeprav jih je že na stotine in stotine švigalo po zraku okrog naših baterij. Nas je obvarovala roka Najvišjega, Mi imamo še zanaprej zaupanje v našo pri-prošnjico Devico Marijo, da nas bo obvarovala pred vsem hudim in do konca vojske. Potem se z veseljem in polni slave podamo v našo ljubljeno nam slovensko domovino. To je nas vseh edina želja. Bog nas usliši, da bi štrli do tal sovražnika. Srčno Vas pozdravljam in ostanem Vaš hvaležni sin Jožef Drolc.
Po'ožaj v Lvovu.
Krakov, 29. januarja. Listi priob-čujejo zanimivo pismo neke lvovske osebnosti, ki se mod drugim glasi: V Lvovu vlada žalostno razpoloženje, ki pa napravlja dostojanstven vtis in ga torej ni zamenjati z obupom. Pač se dogajajo tudi čini obupa, da, celo sa-moumori, ker nimajo vsi dovolj krepkih živcev, da bi prenesli toliko pretresljivega. Globoko žalost vzbuja zlasti samoumor znanega arheologa vse-učiliščnega profesorja dr. Hadaczeka, čegar ime bo v znanosti živelo dalje in čegar smrt pomenja za poljsko in avstrijsko znanost veliko izgubo.
Rusi so bili ob vojem prihodu Lvov sprejeti z ledenim molkom. Upali so na uljuden sprejem in častniki, ki so prijahali v mesto na konjih, so se izredno prijazno obnašali. Videlo se je, da so pričakovali slavnosten sprejem in so dali to tudi prikrito razumeti. Odločna meščanska družba se pa ni dala zvabiti iz svoje rezerve ter se trajno drži srednje poti med neuljud-nostjo, ki bi mogla dati povod za re-presalije, in med hinavsko prijaznostjo, ki bi utegnila pri Rusih vzbuditi krive nade. Korektna hladnost traja dalje; do zbližanja ne pride. In ta korektna hladnost napravlja tako globok vtis, da so celo življi, ki bi se mogli sumiti, da so rusofilni postali tihi in malodušni; ti življi so tudi med Rusi jeli izgubljati ugled, ker so Rusi spoznali,' da so jih rusofili napačno informirali in cla Lvov in vzhodna Galicija nikakor nista tako željna »osvoboditve«, kakor so trdili rusofilni agitatorji.
V Lvovu vlada velika stiska. Mnogim funkcionarjem so Rusi ponudili plačo, a poznamo slučaje, v katerih se je ponudba kratko in malo odbila, za kar je bilo pač treba velikega poguma. Poznamo tudi slučaje, v katerih je beda cele družine prisilila posamezne njene člane, cla so prevzeli službovanje, h kateremu bi jih bili Rusi itak lahko prisilili. Vendar se je to vedno zgodilo s povdarkom državne zvestobe in podaniške dolžnosti; obžalovanja vredne izjeme so k sreči tako redke, cla v splošnosti ničesar ne izpremene. Rusi so morali dobiti o krasni zvestobi do našega cesarja tak vtis, da na ti-homa to zvestobo občudujejo in spoštujejo.
Čeprav je Lvov od vsega ostalega sveta odrezan in so mu na razpolago le neresnična ruska poročila, vendar Lvov še ni nehal upati. Dobro ve, da ho zopet osvojen in ta zavest je močnejša nego vsi poizkusi, da M se te tipanje omajalo. Človek bi verjel na magnetične toke. Tako je n. pr. sporočilo o zmagi pri Limanovi na nepojasnjen način prodrlo v Lvov; niti tega se ni vedelo, kje se bitka bila, toda magnetično smo čutili uspeh spričo taj-nostnega nemira v ruskih krogih, kar je — mimogrede bodi rečeno — zanimiv dokaz za vojaško važnost tega boja. Naš zaupnik, ki je mnogo podrobnosti še-le tu izvedel, trdi, da so reakcijo dotičnih dogodkov tudi v Lvovu čutili. Za psihologijo državno skupnosti in edinosti v čustvovanju so taki pojavi važni in neprecenljivi. Je, kakor bi živci prepletali državno telo.
OjaCeeja za SMilo.
»Frankfurter Zeitung« poroča: Atenski list »Estia« poroča iz baje zanesljivega
tam zunaj za domovino. Tudi otroci čutimo resnobo časa. Kar je v naši moči, bomo radi storili tudi mi. Sredi vsesplošne prošenjske molitve sili zdaj posebno na naše uho beseda Gospodova: »Pustite otročiče, naj pridejo k meni in nikar jim ne branite.«
Hitimo torej s prav posebno zaupljivo in stanovitno molitvijo k dobremu Srcu božjega Prijatelja otrok, k naši nebeški Materi Mariji!
Sveti oee bi rad videl, da bi se otroci zbirali pri mizi Gospodovi. Poslušaj-mo njegov klic, darujmo sveto obhajilo za vojskine zadeve.
Ta nova križna vojna bo gotovo izprosila od Boga obilo blagoslova na nas vse. — Boghoče!
Vsled prošnje otrok je sestavil neki redovnik to-le — cerkveno odobreno — molitev:
Križna vojna oirfik — z orožjem molitve in sv. obhajila — za domovino.
Božji Zveličal', ki ljubiš otroke in si govoril: »Pustite otročiče, naj pridejo k meni, in nikar jim ne branite . . . .,« glej, zdaj prihajamo k tebi vsi z največjim zaupanjem v važnih zadevah. Naši očetje in bratje so prijeli za orožje, da se bojujejo za pravično stvar. Velike skrbi tarejo naše družine.
Ljubi Zveličar! Glej, prihajamo k tebi, otroci k božjemu Prijatelju otrok. S polnim zaupanjem se bližamo tvojemu najsvetejšemu in najboljšemu Srcu. Prosimo te goreče, potrjuj, varuj in blagoslavljaj naše očete in brate, blagoslovi domovino in vse, ki jim je izročena skrb zanjo. Naj bodo deležni tvoje pomoči in tolažbe vsi, ki so v stiski in v smrtnih bojih.
O Jezus, tvoj namestnik na zemlji želi, da bi videl otroke pri obhajilni mizi. Darujemo ti torej sv. obhajilo, to dragoceno in najbolj uspešno sredstvo sprave in prinrošnje. O, usliši naše ponižne in zaupljive molitve! Ob." luje-mo, da ti bomo vedno zvesto služili in ti tako izkazovali hvaležnost za vse, kar nam sedaj po božjem usmiljenju naklanjaš.
Sv. Marija, naša ljuba nebeška Mati, prosi svojega božjega Sina, naj usliši naše prošnje. Amen.
Srce Jezusovo, zaupam v te. (300 d. odp. Pij X. 27. maja 1905.) Sladko Srce Marijino, reši me! (300 d. odp. Pij X. 30 sept. 1852.)
Dne februarja bo prošenjski dan za mir. Papež Benedikt XV. vabi osobito tudi otroke k molitvi pred Najsvetejšim in k sv. obhajilu. Katehetje jim bodo tolmačili želje sv. očeta. Ali ne bi se molitvi sestavljeni od sv. očeta smela pridejati še zgoraj natisnjena? V šoli naj bi se poprej prečital navedeni oklic.	K a t e h e t.
Rodi obrekovanja »Ljudske posojilnice" oziroma dež. olavarja so Sili doslej Kaznovan!:
1.	Anton Pirh iz Šmarjete na Dolenjskem pred sodnijo v Mokronogu na 10 dni zapora;
2.	Lampe Jožef iz Postojne pred sodnijo v Postojni na 7 dni zapora;
3.	Aleksander Pičman, železniški uradnik iz Št. Petra na Krasu, pred sodnijo v Postojni na 5 dni zapora oziroma na 50 K globe;
mesecih smo prišli 12—15 km naprej. Mi smo v okolici *, baterija pa kake 4 km naprej. Nekako na sredi stoji hribček in tu imamo stanovanje in kuhinjo. Stvar je torej taka: V	stoje kolone, na ježah
kvartirji, pri pa topovi. Tu stoji poslopje v polkotnikih; od dveh strani ga obdaja živa meja in vrsta visokih dreves. Tukaj smo sredi vrta postavili topove, kakih 8 m vsaksebi; krog in krog smo pa v lepem redu zasadili gost sadovnjak, pri čemer seveda nismo gledali, da bi sadili enake vrste skupaj, marveč smo vse na-mešali: jablane, češplje, vrbe itd. Tudi poleg topov smo zasadili posebno košata drevesa, ki topove popolnoma skrijejo radovednim očem. Krog topov so napravljena podzemeljska kritja, t. j. prostori, kamor se v slučaju potrebe lahko skrijejo možje, ki strežejo in uravnavajo topove. Zadaj sta še dve kritji za telefon in poveljujočega častnika. Ta kritja so vsa v zemlji; čez izkopane rove se položi pločevina, čeznjo pa zemlja. Na vrhu smo hitro nasadili pušpana, deloma pa svežo zemljo pokrili z rušami. Tudi bombe smo spretno zložili in zakrili. Kdor bi pogledal na vrt, kadar ne streljamo, bi pač ne opazil topov; tedaj ni na vrtu nikogar drugega nego straža in dva podčastnika, ki z daljnogledi opazujeta obzor radi zrakoplovov. Streljamo bolj malo, ker stane vsak strel čez 3000 K in treba dobro vedeli za cilj, predno se krogla odpošlje, Streljali smo skozi tri
tedne in razbili več sovražnih baterij,
Zadnjič je nemški polkovnik brzojavil našemu poveljniku, da se bližajo tri sovražne težke baterije in velel, naj jih nemudoma obsujemo z ognjem. Naš poveljnik je pa bil mnenja, da je bolje počakati, da sc sovražne baterije približajo in pripravijo na strel; temu je pritrdil tudi polkovnik. Naš poveljnik z aparati preračuni daljavo, in ko dožene, da sta se dve francoski bateriji ustavili in pripravili na strel, telefonira naši bateriji daljavo in strel. Krogla odleti in udari ravno sredi med obe bateriji; ubito in omamljeno moštvo pade po tleh. Takoj nato priletila še dve krogli na en mah — in obe sovražni bateriji sta bili z vsem moštvom uničeni in pokopani. Tretja baterija, ki je bila še na vozeh, sc sedaj hitro obrne in drvi proti bližnjemu kolodvoru, da bi rešila vsaj te topove. A ni ji bilo usojeno. Naš poveljnik brzo preračuni daljavo in poveljuje ,.. Nekaj strelov, nekaj strašnih bruhov — in tretja francoska baterija z vsemi vozovi municije ie bila pokopana. Nemški polkovnik je bil strašno vesel, ko je videl naše delo ter je nasvetoval našemu poveljniku, naj še postajo razbijemo, pa poveljnik mu odvrne, da je škoda, ker jo bomo imeli morda kmalu sami v posesti. Polkovnik mu pritrdi, češ, da je pametno tako. Drugi dan smo Francozom zopet razbili več baterij; opazil jih je bil naš poveljnik sam, ko so pokale na Nemce. Zbili smo jim tudi neko
utrjeno postojanko, katere prej Nemci niso mogli zavzeti. Nocoj so se Nemci zopet pomaknili nekoliko naprej.
Iz tega lahko vidiš, kako delo imamo tukaj; vedno moramo biti pripravljeni in čuječi, kje se pokaže potreba za naše delo. Glavne utrdbe okrog znanih trdnjav so še preveč oddaljene (je še preveč vojaštva vmes), da bi jih mogli obdelovati. Vedno smo pripravljeni na vse slučaje; ako bi se kdaj posrečilo Francozom prodreti našo bojno črto, je vse tako urejeno, da o pravem času spravimo na varno dragocene topove — dvakrat dragocene v sedanjem vojnem času. Sedaj smo dobili tudi nove bombe, ki žanjejo 600 m na široko. To ni šala!
Sedaj sem prost, ako nisem na straži; le hrano mora nesti k bateriji tisto strežno moštvo, ki je prosto (vsak dan je eno strežno moštvo v službi). Kadar se pa začnemo pomikati naprej, bomo pa trpeli, ker so ceste slabe in tla razmočena. Najbrže nas čakajo tukaj še strašni boji, kajti sovražna moč ni majhna in se vsak dan dopolnjuje in množi. Sicer se čuje, da jim primanjkuje streljiva, a kdo ve, če ni to samo pretveza.
Nocojšnjo noč se je začel 6 km pred nami strašen boj. Mi smo v kritjih, ki se kar tresejo. Sicer se boji vedno vrše, toda nocojšnjo noč in cel dan pa že tako poka, da se zemlja stresa; vse bruha ogenj: topovi. strojne in navadne puške. Izida ne
vem. Mi smo čisto hladnokrvni; cel dan čakamo povelja. Ako greš s tefefonom do opazovalnega poveljnika, slišiš nad sabo in krog sebe tako melodijo, da bi skoprnel, ako bi je ne bil vajen. Po zraku vrše šrapneli in granate, brne bombe in sikajo strojne puške; vmes pa kriči poveljnikov in ranjencev glas. To se povedati ne da; človek dela le še kakor stroj v rokah strojnega mojstra.
Vedeti moraš, da nas varuje le Bog in pa skrbno kritje. Ko bi sovražnik zvedel za našo postojanko, bi bilo slabo za nas. Zato ne sme nihče v bližino baterije, ker je veliko špijonov, Z Angleške je bojda odšlo pet najboljših detektivov vohunit; njih glavna naloga je pa, poizvedeti, kje stojita naši bateriji. Marsikateri zrako-plovec je že napenja! oči, da bi nas zvohal, a hvala Bogu, doslej zaman. Ako zrako-plovec opazi kako baterijo, takoj naznani z belim trakom, kje stoji, nakar sovražna artiljerija začne z obstreljevanjem. Ako imamo kako delo zunaj kritij, pa opazovalec s tremi žvižgi naznani letalca, tedaj takoj vsi zginemo pod zemljo. Vsako nedeljo je polno zrakoplovov po zraku; včasih kar sikajo sem in tja. Seveda pokajo proti njim šrapneli in strojne puške, a uspeha jc malo, ker ostanejo letalci zmerom v gotovi višini in jih je težko zadeti.
Kako je na ruskem bojišču? Poročaj mi večkrat o tem, da lahko ob naših uspet hih veselo ooskočim. Zdrav!
vira, da se bode v kratkem v Baru izkrcalo 80.000 in 50.000 angleških in indijskih čet, ki pridejo iz Egipta na pomoč Srbiji.
V NOVI SRBIJI NI REDNE VOJSKE.
Solun, 26. januarja. (Kor. urad.) V Novi Srbiji ni skoraj nič redne vojske. Mejo straži milica. Bolgarski četaši delajo v prvi vrsti na to, da zapeljejo makedonske rekrute k dezertaciji. Begunce vodijo v Strumico.
Pisma vojaKov iz siSega njeiiiim
Čemu skrivati resnico? Naslednjih vrstic ne priobčujemo z namenom, da bi pa-lili strasti, ampak da ljudstvo opozorimo, naj stvarem gleda z jasnim pogledom v oči. Svoj čas smo že omenili pismo češkega vojaka, obširno pismo slovenskega begunca je tudi odkrilo, da se našim ujetnikom v Srbiji ne godi sijajno, niti tako dobro, kakor bi mi želeli in kakor se ravna z njihovimi pri nas. »Hlas Naroda« priob-čuje pismi dveh vojakov, iz katerih povzemamo:
Prvi piše: »Ljubi oče! Ker naša pisma ne pridejo do vas, smo prosili dr. P., da jih vzame s seboj v Sofijo in tako odnese srbski cenzuri. Za časa sokoiskih slavnosti so Pražani sprejeli Srbe z največjim navdušenjem in jih vodili v rotovž in reprezentančni dom. Ko smo prišli v ujetništvo, smo pričakovali tudi mi obzirnejšega ravnanja. Pa zgodilo se je ravno narobe. Niso nas samo šikanirali, ampak pobrali so nam tudi denar in vojaško opremo. Meni so pustili krušno torbo in plašč, drugim še tega ne in zato so trpeli hud mraz. Če je prišel vojak iz niške bolnice, mu niti obleke niso vrnili. Dobre čevlje so si Srbi pridržali in ko so bili drugi raztrgani in je vojak zahteval popravila, so mu kratko odgovorili: »Kraljestvo ima čevlje samo za svoje ljudi.« V deželi je lakota in denarja bo zmanjkalo. Zjutraj dobivamo slabo juho, ravnotako opoldne in zvečer. Kruha iz fižola, graha in zadnje čase iz koruze ni mogoče jesti, ker je strašno črn in neprebavljiv. — Tri dni so nas gnali v ujetništvo kakor pse. Imeli bi dobiti plačo, pa do danes še nismo videli vinarja. Z nami postopajo tako prostaško, da bi morali časopisi o tem pisati. —
Drugi vojak piše svojemu stricu: Nov srbski poveljnik je prišel v gimnazijsko bolnišnico in rekel našemu vojaku-učitelju: »Če ne boš imel vse čisto in v redu, ti pomorein tja, odkoder se ne povrneš
vec.«
X
X
Blaž Lilija, posestnik na Fari pri Celju piše iz srbskega ujetništva iz Niša: Mnogo sem doživel, mnogo pre-trpel, nikomur nc želim kaj takega. Shujšal sem za 20 kg. Dobil sem sive lase!
Ii i lisi.
AVSTRIJSKO URADNO POMOČILO. Napredovanje naših čet v Karpatih.
Dunaj, 29. januarja. Uradno se poroča:
Pričelo je močno snežili.
V	zahodni Galiciji in na Poljskem se je vršilo samo poizvedovanje in pa-truljski boji in tam, kjer je vaze!od dopuščal, tudi artiljerijski boji.
V	Karpatih so bili zahodno od prelaza Uzsok ruski napadi odbiti s težkimi izgubami za sovražnika.
Pri Vezersallas in Volovcu so boji končani; sovražnik je vržen na višine prelaza. Ujeli smo vnovič 400 Rusov.
V	Bukovini jc mir. Namestnik načelnika general, štaba:
pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Izjalovljen ruski napad pri Gabinu. —
Nemci iztrgaj* ruske okope pri Bolimowu.
Rerolin, 29. januarja. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: Ruski napadi severovzhodno od Ga bi na (Gumbinnen) so sc izjalovili "z velikimi sovražnikovimi izgubami. Severovzhodno od Bolimova, ki leži vzhodno od Lowiča, so vrgle naše čete sovražnika iz njegove prednje postojanke in so vdrle nato v glavno postojanko. Osvojene jarke sino držali razven enega manjšega, dasi je sovražnik ponoči izvajal silovite protinapade. Osvojeni jarki so se priredili za obrano.
Najvišje armadno vodstvo.
Neprestano potiskajo naše.čete Ruse v Karpatih nazaj. Začela je kolona generala Fisclierja v Bukovini, ki jc pregnala sovražnika iz Dorne VVatre, Jakobenija, Kimpolunga, Wam<>, Gure Ilumore do Moldave in tako odbila ruski sunek proti Sedmograškcm. Druga kolono, ki jc vrgla sovražnika iz koini-tata Marmaros, je dosegla Zielono; tre t j a kolona ni samo očistila dolino
Nagy-Ag Rusov, ampak jih je vrgla čez Okormezo in dosegla Wyszko\v, stoje tedaj tudi že na galiških tleh; njeno nadaljnje prodiranje gre proti Dolini in Stryju. Četrta kolona je dosegla prelaz Uzsok, njen nadaljnji cilj je kraj in prelaz Turka in potem petrolejsko ozemlje Boryslaw - Drohobycz na eni strani in Sambor ob Dnjestru na drugi strani.
Iz vsega tega jasno sledi, da nameravajo naše če i,e osvoboditi Przemysl in Ruse prisiliti, da se morejo umakniti le proti severu, torej tja, kamor merijo vsi boji v Galiciji. Ta vojni položaj imajo pred očmi tudi Rusi, ker že govore o prostovoljni izpraznitvi Lvova, ki bi v tem slučaju brez boja zopet padel v naše roke. Pa no samo to, ampak vsa vzhodna Galicija bi bila v tem slučaju za Ruse nevzdržljiva.
VELIK USPEH NAŠIH ČET PRI AN-DREJEVU.
Berolin, 29. januarja. »Novo Vreme« poroča, da so dosegle avstro-ogrske čete pri Andrejcvu znatne uspehe. Posrečilo se jim je, da so kljub silnemu odporu ruskih čet zasedle več višin severno od mesta, ki obvladujejo vso dolino ,Teda. Avstrijci so tam razvrstili več baterij najtežjih topov, ki zdaj obstreljujejo za Ruse važno železnico, ki vodi v Kjelce. (Andrejev leži zahodno od Ničle, 33 km jugozahodno od Kjelc.)
RUSKA POROČILA O POLOŽAJU NA POLJSKEM.
Redkobesedna in nejasna stiliza-cija ruskih komunikejev povzroča v Franciji in v Angliji živahno nezadovoljnost. V pojasnilih listov so nekje izvaja: Uradno noročilo ne nudi nika-ke prilike, da bi se moglo podati stvarno pojasnilo. Na drugem mestu se izvaja »o običajnem molku o dogodkih v ozemlju Mlawe«. Dejansko se omejujejo zadnje objave ruskega armadnega vodstva na to, da beležijo »splošno se ni izpremenil vojni položaj«. Govori sc nato o streljanju topov ob Bzuri in ob Rawki in o tem, da se ruske čete uspešno trudijo, »da odbijajo silovite in trajne ofenzivne sunke zaveznikov«.
LODZ PREKRŠEN.
Amsterdam, 29. januarja. Današnji angleški listi poročajo, da so Nemci osvojeno poljsko mesto Lodz prekršili v »Ncw-Breslau«. Od tu imajo Nemci neposredno zvezo z Berlinom, Vrati-slavo in Šlezijo.
GENERAL FAU POVELJNIK RUSKO-FOLJ3KIH ČET?
Berolin, 29. januarja. Iz Genfa se poroča na temelju nekega liesaronske-ga poročila, da ni general Pau zaradi tega šel v Rusijo, da velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču izroči red. podel jen od predsednika Poincarea, ampak zaradi tega, da prevzame vrhovno poveljstvo čet. na Rusko-Poljskem. XXX
KEMFOLUNS SO RUSI IZPRAZNILI.
Budimpešta, 29. januarja. »Pesti Naplo« poroča: Potem ko smo potolkli Ruse pri Jakobeniju in Požoriti, so se umaknili na celi črti. Kimpolung so denes Rusi izpraznili.
Kimpolung je bil sedež ruskega poveljstva v Bukovini.
RUSKE OPERACIJE V BUKOVINI AD IZ SRBSKEGA UJETNIŠTVA.
KOT POMOČ SRBIJI.
London, 29. januarja. »Times« poročajo iz Petrograda: V vojaških krogih so mnenja, da imajo ruske akcije v južni Bukovini namen pritegniti avstrijske sile od srbske fronte k Jakobe-,niju in Dorni Watri, kar bi olajšalo položaj Srbom. Generalni štab izjavlja, cla je od Avstrijcev zopet zaseden prelaz Kirlibaba le v zvezi s celo Bukovino važen in omogoča operacijo, če bi Rusi mogli držati Kimpolung do Dorne Watre. Tako bi obvladali strategično najvažnejšo pot na Sedmograško. Čete, ki operirajo pri Kimpolungu 111 Dorni Watri, podpirajo železniške proge, ki omogočajo hitre transporte. »Rječ« smatra vso vesti o novi avstrijski operaciji proti Srbiji za neresnične. Sovražnik ni v stanu, da bi pred pomladjo postavil na bojišče dovolj močno armado. Takrat bo pa Donava prestopila bregove in če ruska armada zadrži Avstrijce, da bi Srbijo prej napadli, bi bilo to tem lažje, ker razpolaga sedaj Rusija v Bukovini z dvakrat močnejšimi četami, kot svoječasno v Karpatih.
RUSI PRIČAKUJEJO V BUKOVINI OJAČENJ.
Budimpešta, .30. januarja. »Az Est« poroča iz Bistrice: V Bukovini .je popoln mir. Sovražno čete se urejujejo in po zanesljivih poročilih pričakujejo ojačenja, čeprav so bili v treh odločilnih bitkah pri Jakobeniju, Kirlibabi in v južni Bukovini ob rumunski meji ležeči Kolbutani v premoči. Pri Jakobeniju je bila njihova premoč zelo velika.
UMIKANJE RUSOV IZ BUKOVINE.
Bukarešt, 30. januarja. Iz obmejnih krajev Marmorinka in Burdujeni došla poročila se glase, da je ruski načrt, da prekoračijo sedmograško Karpate, ponesrečen. Rusi so poizkušali prodirati, pa so se morali z velikimi izgubami Umakniti. Rusko poveljstvo je na potu V Černovice. Dan za dnevom prihajajo sicer nova ojačenja, ali po bitki pri Jakobeniju, kjer so sodelovale s\eže ruske čete, se od njih ne pričakuje veliko.
Bukare&i, 30. jan. Iz Burdenje-nija se »Adeverulu« poroča; Iz Ikanija došli ljudje pripovedujejo, da je v četrtek ob 5. uri popoldne vozil ruski avtomobil s štirimi ruskimi častniki skozi Sučavo. Samo za trenutek so izstopili in so zapovedali, da se izprazni poštni urad. Položaj ruskih čet v gorovju je v nevarnosti.
ZMAGONOSNO NAPREDOVANJE V BUKOVINI.
Budimpešta, 29. januarja. »Pesti Naplo« poroča iz vzhodnih Karpatov: Naše čete zasledujejo na celi bukovin-ski črti umikajoče se ruske čete. Včeraj se je razvil na več točkah topniški boj in našemu topništvu se je posrečilo prisiliti sovražno topništvo, da je umolknilo. Naša pehota je osvojila z napadi več od Rusov zasedenih višin.
RUSKE KARPATSEE ČETE SO BILE DEMORALIZIRANE.
»Pesti Naplo« poroča: V zadnjih bojih v dolini Nagy-Ag smo ujeli okolu 150 Rusov. Ruski ujetniki so z živalskim poželjenjem naskočili kosilo. Kregali so se za košček kruha, tako da so morali nastopiti ruski častniki. Popolnoma raztrgani in lačni ruski vojaki pripovedujejo, da niso imele čete skoro nobenega Irena; in kar je bilo še hrane, to je bilo določeno za častnike in podčastnike. Podčastniki so se ba-vili z umazano kupčijo in so dali le temu jesti, ki jim jo plačal.
NAŠE ZMAGE V DOLINI LATORGE IN UNGA.
Budimpešta, 29. januarja. »Pesti Naplo« poroča iz Karpatov: Na severovzhodnih karpatskih bojiščih so se na celi fronti zadnje majhne praske razvile v velike bitke. Na celi črti smo stopili v akcijo in smo pričeli energično napadati sovražne postojanke. V dolini Latorce smo rusko fronto ne samo globoko nazaj potisnili, ampak smo jo prisilili, da se umakne. Sovražne četo so izvedle protinapade, ki so se ponesrečili, preduo so mogli doseči kakšen uspeh. V dolini Unga jc od artiljerije kriti napad naše pehote od strani dosegel izredno velike uspehe. Tu smo osvojili več sto metrov ruskih pozicij; poleg tega smo osvojili tudi tri zelo važne opiralne točko. Tudi tu so se ruski protinapadi popolnoma ponesrečili. Mi držimo osvojeno ozemlje trdno, tako da so Rusi popolnoma nesposobni pričeti z novo ofenzivo in osvojiti to kraje.
RUSI SO MORALI ZAPUSTITI OKER-MEZO.
Budimpešta, 29. januarja. »Az Est« poroča iz Szatmarja: Šest tednov je, odkar so Rusi udrli skozi črto Toronya. Osvojili so Toronyo, Majdanko in Re-penye in so dospeli do Vizkoza. Naše čete so se takrat brez boja umaknile in zavzele najboljše postojanke nad Okormezo, kjer so skoro šest, tednov zadrževale sovražno prodiranje.
V tem času so sc bili lo topniški boji in boji predstraž. V ponedeljek smo napadli najvažnejšo rusko postojanko Kliva. Naše topništvo jo pričelo z vso silo Klivo obstreljevati. Pod varstvom naših topov je naskočila naša pehota z vso silo goro; ker niso bili Rusi na ta napad pripravljeni, so zbežali v velikem neredu. Kako strašna je bila ka-nonada, se vidi iz tega, da se je slišala tja do Szatmarja. Ruske izgube so velike. Ujeli smo več sto sovražnikov in osvojili mnogo strojnih nušk. Rusko topništvo je v prvem trenutku sicer odgovarjalo, pa brez pravega cilja ter je mnogo strelov padlo v reko Nagy-Ag. Z osvojitvijo Ivlive jo prišel v naše roke nad Okormezo gospodujoči vrh. Rusi so se umaknili brez reda do Toronye.
XXX
RUSKI ČASTNIKI ZNAJO MAŽAR-SKO.
Budimpešta, 29. januarja. »Az Estu:< '.javlja njegov poročevalec Franc Mol-Miar: V manjših bojih pri Gorlicah so -naši včeraj pri vasi Ropa ujeli več ru-.skili častnikov in jih privedli semkaj v Grybow, kjer naši častniki skrbe za njihovo prehrano. Ta naloga se je poverila poročniku Nikolaju Szikori, ki jim je pri obedu ponudil vrč rdečega vina. Eden izmed ruskih častnikov, neki nadporočnik, jc pa odgovoril v najčistejši mažarščini: »Zahvaljujem se za vašo prijaznost, toda ne pijem vina.« Naš poročnik je sedaj začudeno vpra-
šal: »Kje pa ste se, gospod nadporočnik, naučili mažarsko?« Ruski nadporočnik je odgovoril: »Bil sem dve leti v Carigradu, kjer sem veliko občeval z Mažari; nato sem so začel učiti mažarsko slovnice in se že v Carigradu popolnoma naučil čitati in pisati.« — »Toda tudi vašii izgovorjava je izredno popolna.« — »Da, potem sem eno celo leto prebil v nekem trdo mažarskem mestu.« — »Kot aktiven ruski častnik?« — »Gotovo; v ruski armadi je mnogo častnikov, ki ravno tako dobro govore mažarsko, kakor jaz, in skoro vsi so se jezika naučili na isti način kakor jaz.« Na vprašanja, da-li je prebil ne Ogrskem leto dni zgolj radi jezika, jo molčal.
RUSI UNIČILI NEKI NEMŠKI ZRAKOPLOV PRI LIBAVI.
Beroiin, 29. januarja. Neki nemški mornariški zrakoplov zistema Parseval .je poletel 25. t. 111. proti ruskemu vojnemu pristanišču Libava. Zrakoplov se ni vrnil. Kakor poroča ruski mornariški admiral ni štab, jo preletel 25. t. m. Libavo neki nemški Zeppelinov zrakoplov, ki je metal bombe. Rusi so ga ob-streljavali, zrakoplov je padel v morje, kjer so ga uničile ruske ladje, ki so po-sa d ko u jele.
NOVI UPORI V ODESI?
Hamburg, 29. januarja. »Hambur-ger Fremdenblatt« poroča iz Sofije: Listi poročajo iz Konstance, da sta se v Odesi zopet uprla dva pehotna in en kavaleriiski polk. Le s težavo so upor potlačili.
XXX IZ RUSIJE SE VRAČAJO KONZULI.
Berolins 29. januarja. Wolffov urad poroča: Zadnje dni so se Vrnili iz Rusije čez Švedsko nazaj v! Nemčijo trije načelniki prejšnjih' poklicnih konzulatov v Rusiji, nadalje trije prejšnji nemški izvoljeni konzuli in več uradnikov poklicnih konzulatov. To .ie pi vi uspeh dolgotrajnih izmenjevalnih' pogajanj.
KAKO POSTOPA RUSIJA S TURŠKI-MS, AVSTRO-OGRSKIMINI IN Z NEMŠKIMI KONZULATNIMI URADNIKI.
Carigrad, 29. januarja. (Kor. urad.) Turški konzuli v Rostocku in v Krču, ki so došli v Carigrad, pripovedujejo strašne stvari, kako da postopajo v Rusiji s turškimi, kakor tudi z avstro-ogr-skimi in nemškimi konzulatnijni uradniki in s turškimi državljani, ki so jih izgnali v Sibirijo. Med njimi so se nahajali bogati ljudje, ki so jim oropali vse premoženje, tako da jim ni ostalo toliko denarja, da bi tudi mogli kupili železniški vozni listek II. razreda. Konzuli opisujejo tudi anarhijo, ki vlada v Rusiji in so jih zato pošiljali od mesta do mesta ter sqJfto večfcfcat. vrnili tja, od koder so prišffi* Fvojnzufi so opazili nasprotstvo med ttiskiiift notranjim ministrstvom in orožništvonr, ki je podrejeno neposredno vojaškim krajnim poveljstvom; Ministrstvo jo kazalo spoštovanje mednarodnemu pravu, a orožniki in njih vohuni se niso nič ozirali na povelja ministrstva. Konzuli izjavljajo, cla v Rusiji nihče ničesar ne da na Anglijo in na Francijo. Ljudstvo sodi, da zasede Rusija Carigrad in da podeli lekcijo tudi Angliji, če bi se upirala.
XXX
MANIFESTACIJE PROTI VOJSKI V RUSIJI.
Krakovski »Naprrod« poroča: Ob obsmrtnici Tolstoja so se prirejale v Rusiji manifestacije proti vojski in proti vladi. Na Jasni Poljani in v Tu-lu so delili revolueijske oklice. Varšavski Jisti poročajo, da so ječe tako prenapolnjene, kakor niso bile že od revolucijskih let 1905/07 več.
ARETACIJE V PETROGEADU.
Barn, 29. januarja. »Nowoje Wrom« ja« poroča, da je bilo tokom treh dni pri hišnih preiskavah v Petrograclu aretiranih več kot 1500 oseb. »Ruskoje Sknvo« poroča, da jc bil znani ruski časnikar Semečko pregnan v Sibirijo, ker je objavil mnogo umazanih stvari o korupciji ruske policije.
NEMČIJA ZAPLENILA PREMOŽENJE SOVRAŽNIH CERKVA.
Lipsko, 29. januarja. Nadomestno generalno poveljstvo 19. armadnega zbora je zaseglo vse premoženje sovražnih cerkva na ta način, cla se morajo tem zavodom izplačati le zneski za izpolnitev tekočih potrebnih obveznosti ali pa za plačilo nemških upnikov.
XXX
NOVI RUSKI NOTRANJI MINISTER.
Bazel, 28. januarja. »Basler Nach-richten« poročajo iz Milana: Ruski minister notranjih stvari postane predsednik moskovske plemiške akademije Sa marin.
RUSKI VOJNI KREDIT 20 MILIJARD KRON.
Kodan], 28. jan. Ruska vlada zahteva, kakor poročajo petroprajski listi, nadaljnji vojni kredit 8 tisoč milijonov rubljev.
Med Romunijo, Italijo io Bolgarijo.
RUMUNIJA IZGUBLJENA ZA TROJNI SPORAZUM?
Bukarešt, 29. jan. Moskovski list »Russkoje Slovvo« priznava v daljšem članku, da je Rumunija izgubljena za trojni sporazum. Rusi so v Rumunijo zaman razmetavali svoje rublje. Za Rusijo je bila le poulična sodrga, vodilni krogi pa nikakor ne. Danes je gotovo, da ostane Rumunija nevtralna, prvič, ker gre roko v roki z Italijo, katero nobena sila ne more prisiliti do tega, da bi nastopila proti Avstriji in Nemčiji, drugič, ker bi bilo proti interesom Rumunije, če bi nastopila proti centralnim velevlastem, ki so še — to se mora priznati — v polni posesti svojih Bil. Naši najboljši prijatelji so proti nam. Vsi resni faktorji Rumunije so se obrnili proti nam. Ruska diplomacija je doživela poraz, kakor pri Mukdenu. iVojna odškodnina je velika: Trospo-razum je izgubil Rumunijo.
POGAJANJA MED RUMUNIJO IN BOLGARIJO.
Rim, 29. januarja, Genadijev je izjavil dopisniku lista »Matin«: Naša pogajanja z Rumunijo ugodno napredujejo in bodo privedla do sporazuma. Rumunska vlada že pripravlja javno mnenje na to. Očividno se bo dosegel tudi sporazum glede odstopa Macedo-nije Bolgariji.
PREOBRAT V ITALIJI IN V RUMU-NI JI?
BudimpeSta, 29. januarja. »Neues Pester Journal« trdi: O zadržanju Italije in Rumunije so došla zanesljiva di-plomatična poročila, da je časopisje trojnega sporazuma zadnje čase pisalo veliko neresnic in izmišljotin in da se lahko poroča o razveseljivih dejstvih, ki vzbujajo nado, da ostanejo vsi napori vojsknih hujskačev v teh dveh nevtralnih državah brezuspešni. V Rumu-niji osobito se opaža zadnje dni preobrat v korist osrednjih držav.
XXX
AVSTRIJSKI BUKAREŠKI POSLANIK
PRI CESARJU V AVDIJENCI.
Dnnaj, 29. jan. Avstrijski poslanik v Bukarešti, grof Czernin, je došel na Dunaj. Cesar ga zasliši dopoldne v avdijenci.
Dunaj, 29. jan. Avstro-ogrski poslanik v Bukareštu, grof Otokar Czernin, ki je došel predvčerajšnjem zvečer na Dunaj, se je včeraj dolgo časa razgo-varjal z zunanjim ministrom baronom Burianom.
PRINC HOHENLOHE GRE V BUKAREŠT.
Naš cesar pošlje princa Hohenlohe s posebno misijo v Bukarešt.
RUSI NAMERAVAJO UDRETI V MOLDAVIJO.
Sofija, 28. jan. »Kambana« poroča: Iz premikanja ruskih čet v Bukovini in v Besarabiji sklepajo v Bukareštu, da nameravajo Rusi zasesti donavski izliv Sulina, da vpadejo v Moldavnijo. Rumunska vlada je na to naročila svojima poslanikoma na Dunaju in v Bero-linu, da naj izjavita: Rumunija ceni visoko prijateljstvo Nemčije in Avstro-Ogrske. To poročilo potrjuje tudi list •>Dnevnik«.
RUMUNSKO POSOJILO NA ANGLEŠKEM.
Iz Amsterdama se brzojavlja: »Reuter« poroča, da so v Londonu podpisali potrebne listine za rumunsko posojilo v višini pet milijonov funtov šterlingov (1 funt šterlinsrov je 24 K). Posojilo se izvede tako, da podeli angleška banka rumunski državni banki predujem proti rumunskim državnim zakladnicam.
RUMUNSKI MINISTER V PARIZU.
Iz Pariza se poroča: »Petit Pari-iien« izvaja, da je došel od važnih pogajanj iz Rima v Pariz nekdanji ru-munski minister Istrati, ki se najbrže kmalu vrne v Rim.
SAVOV POTUJE V PARIZ.
Kakor poročajo listi, namerava bolgarska vlada poslati generala Savova s posebno misijo v Pariz.
XXX
DEMONSTRACIJA V MILANU.
»Berliner Tageblatt« poroča iz Milana: Na stolnem trgu v Milanu so nameravali prijatelji vojske prirediti manifestacijo, da poseže Italija v vojsko. Prišli so pa socialisti v velikem številu, ki so pretepli vojne hujskače, ki so jih
50 zaprli, a zopet izpustili. Socialisti'sta sklenili, da pridejo vsak večer na stolni trg, da preprečijo vojne demonstracije.	>*
DRAGINJSKI NEMIRI V ITALIJI.
Frankobrod, 28. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Rima: V Sien-ni so bili novi izgredi zaradi draginje. Vlada pošilja žito na Sicilijo, da prepreči draginjo in draginjske izgrede.
Franki mornariški minister o poškodbi velike francoske križazice v jadranskem morju.
Haag, 29. januarja. Iz poročila, ki ga je podal francoski mornariški minister dopisniku lista »Times« o izgubah francoske mornarice od začetka vojske, izhaja, da je bila v Jadranskem morju torpedira-na velika francoska križarica; vendar da ni bilo človeških izgub. Škoda je bila v 6 tednih popravljena. (Tu gre skoro gotovo za napad avstrijskega podmorskega čolna »U 12« na francosko ladjo »Courbet«. Op. ured.)
Nemška križarica jarlsrutr zopel potopila tri parnike.
Basel, 30. januarja. (Kor. urad.) Po poročilih iz Tokia je križarica »Karls-ruhe« v ameriških vodah zopet potopila dva angleška in en francoski parnik.
Zakaj se oborožuje Japonska.
Basel, 29. januarja. Japonski ministrski predsednik grof Okuma je govoril povabljenim članom državnega zbora važen govor, ki jasno kaže, zakaj da namerava Japonska ojačiti armado. Izvaja: Vojska dovede do velikih izpre-memb v vseh stvareh in v vseh deželah. Če postopajo vsi Japonci složno, to le koristi Japonski. Vprašanje o pomno-žitvi armade, ki je že sedem let pereč, se mora izvesti in se ne sme več zavlačevati. Japonska je zdaj lastnica posestva na kitajski celini (Čingtau). Kitajska sama je preslaba, da bi mogla braniti svojo neodvisnost ; ta slabost ojači vpliv tujih velesil na Kitajskem, kar lahko dovede vsak trenotek do diplomatične krize. Japonska zasleduje staro politiko, da se ohrani nezmanjšana posest Kitajske in da se vzdrži mir na Daljnjem Vzhodu. Japonska mora biti močna dovolj, da v sili nastopi možato za vzdržavanje teh načel.
Rusija io japonska proti kitajskim manevrom v Maodzur.ji.
Frankobrod, 30. januarja. (Kor. u.) »Frankfurter Ztg.« poroča iz Petrograda: Neko poročilo iz Pekinga pravi, da sta Rusija in Japonska vložili ugovor proti nameravanim velikim pomladanskim kitajskim orožnim vajam v Mandžuriji.
Stališče Združeoin držav.
Dunaj, 29. januarja. »Neue Freie Presse« prinaša zanimivo diplomatično informacijo o ameriški kontrebandni akciji. To je obenem tudi sredstvo za pritisk, da se prepreči japonska pomoč trosporazumu, ki je bila že zagotovljena. Amerika se boji, da bi Japonska porabila plačilo za pomoč v to, da si nabavi veliko brodovje. Akcija se jc posrečila. Japonska pomoč ne pride več v poštev.
Protest proti uvozu orožja iz Hmer.ke v Evropo.
Kolin, 29. januarja. (Kor. urad.) »Kolnische Zeitung« poroča: Državljani Združenih držav, ki bivajo v Evropi, so protestirali proti vsakemu uvozu orožja iz Amerike. Protest nameravajo v 10.000 izvodih poslati mirovnim družbam, verskim društvom in ženskim zvezam. Evropske velesile so naročile v Ameriki veliko množino orožja, ki se more dobaviti le eni stranki. Če dobava po črki tudi ne nasprotuje nevtralnosti, se le dejansko pospešuje ena stranka, ko bi vlada lahko izvoz zabranita. Amerikanci nadalje opozarjajo, da ,se ne dobavlja orožje samo Angliji, Franciji in Rusiji, marveč tudi Japonski. Ostaja nevarnost, da Amerika sama izroča bodočemu sovražniku orožje za uničenje amerikanskih državljanov v mogoči vojski. Izražajo lipnnio, rta fso posreči preprečiti izvoz orožja iz Združenih držav. Izvoz vsekakor nepotrebno podaljša vojsko. Žele, da se prepove izvoz vojnega materiala za boj proti , kaki državi, ki sc nahaja v prijatelj-
skih odnošajih z Združenimi državami.
Boji oa zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Nemško zračno brodovje vrglo veliko bomb v Diinkirchen. — Odbiti angleški napadi pri la Bassee.
Berolin, 29. januarja. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Med ponočnim poletom zračnega brodovja so na angleške postojanke v trdnjavi Diinkirchen vrgli veliko bomb. Odbit je bil sovražnikov napad na pomorskem obrežju severozahodno od Nieuporta. Sovražnik, ki je vdrl na neki točki v našo postojanko, je bil vržen s ponočnim bajonetnim naskokom nazaj.
Južno od prekopa la Bassee so poizkusili Angleži zopet zavzeti iztrgane jim postojanke. Njih napad se je iz-lahka odbil.
Na ostali bojni črti se ni nič bistvenega izpremenilo
Najvišje armadno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Genf, 29. januarja. Uradno francosko poročilo z dne 26. t. m. ob 11. uri ponoči se glasi: Angleške čete so zadnjo noč odbile nov napad na črti Gi-venchy-La Bassee. Posebno na cesti Bethune-La Bassee je bil boj zelo hud; Nemci so imeli 300 mrtvih. Včeraj zvečer je mogel sovražnik vsled silnega napada, o katerem smo že poročali, vdreti v naše jarke med Heurtebise in Boissoulovvom zahodno od Craonne, potem ko jih je z zračnimi torpedi popolnoma razrušil. Noč od 25. na 26. januarja je bila v Alzaciji in Vogezih mirna. Na ostali fronti ni nič važnega.
Francija pošilja svoie zadnje rezerve na bojišče.
Rotterdam, 29. januarja. Millerand se je po naročilu Joffreja v Londonu temeljito pečal s Kitchenerjevo milijonsko armado in o oboroževanju čet, ki jih nameravajo odposlati na Francosko. Merodajnim osebam na Anpleškem kakor tudi kralju Juriju je izjavil, da je poslala Francija že svoje zadnje rezerve na bojišče in da razpolaga le še s četami, ki jih potrebuje v Maroku, Al-žiru in v Tunisu.
Pol milijona angleške nehote.
London, 29. januarja. Minister javnih del je izjavil, da razpolaga Anglija s pol milijonom pehotno rezerve, ki jo lahko vsak čas odpošlje na bojišče.
Angleški industrijski špijoni.
Draždane, 29. januarja. »Sachsi-sche Staatszeitung« javlja: Angleški industrijski špjioni so na poti v Avstro - Ogrsko in Nemčijo, da tu poizve-do plačilne razmere, produkcijo in druge poslovne tajnosti nemške in avstro-ogrske industrije. Svari se pred njimi. Zlasti si prizadevajo dobiti v roke vzorce in ccnc izvoznega blaga obeh držav.
Beda v Ostende.
Posebni poročevalec »T.vda« poroča iz Ostenda, da vlada tam velika beda. Od 45.000 prebivalcev-je ostalo v mestu le šc 6000 oseb.
XXX
Nemški uspehi pri Lilleju.
Bolougnski list »Telegramme« poroča, da so zasedli Nemci ceste, ki vodijo v Lille in da so jih utrdili. Od Armentieresa so oddaljeni manj kot deset kilometrov. Mesto vedno obstreljujejo. Zadnjo nedeljo so padale njih kroglo v La Chapelle d'Armentieres, važno industrijsko predmestje, kjer jc poškodovanih več tvornic. V Armen-tieresu morajo biti prebivalci ob 8. uri zvečer doma in morajo biti pogašene vse luči.
Nemci dogradili mestno gledališče v Lille.
Amsterdam, 29, januarja. Iz Pariza se poroča: Listi javljajo iz Lille, da so dale tamošnje nemške oblasti dograditi novo mestno gledališče, ki je bilo ob zasedenju mesta še negotovo. Oblast namerava gledališče otvoriti z »Walkuro«,
Messiny, poveljnik v Vogezih.
Genf, 28. januarja Nekdanji francoski vojni minister Messiny je prevzel poveljstvo v Vogezih. Trdi se, da izvedejo važno izpremembe na vodilnih francoskih vojaških mestih.
x X x
Odlikovani poveljniki naših motornih baterij na zahodnem bojišču.
Berlin, 29. jan. Kratko pred slavnostno službo božjo je podelil na cesarjevo povelje general artiljerije pl. Lau-ter polkovniku pl. Langor, poveljniku avstro-ogrskih motornih baterij železni križ prvega razreda. Po službi božji se je polkovnik osebno cesarju zahvalil za
odlikovanje. Cesar je zopet pohvalil delovanje avstro-ogrskih motornih mož-narjev.
Iz Belgije izgnani Nemci se vračajo.
Frankobrod, 29. januarja. Sto Nemcev, ki so preje živeli v Belgiji, a bili ob izbruhu vojne izgnani, sc je vrnilo v Belgijo, da ondi urede svoje stvari. Železniški minister jim jo dovolil prosto vožnjo.
XXX
Odlikovani Joffre.
Iz Pariza se poroča: Ruski poslanik jc predstavil predsedniku Poincare generala Jusupova. ko potuje v glavni stan, kjer izroči Joffreju znamenje vojaškega reda sv. Jurja, ki mu ga je podelil ruski car.
XXX
Angleška bojna križarka »Tiger« potopljena?
Kiel, 29. januarja. »Kieler Neueste Nachrichten« poročajo iz Amsterdama: Kapitan neke ladje poroča, da je potopil torpedo v bitki na Severnem morju angleško bojno križarko »Tiger«. — (Oklopno križarko »Tiger« so izpustili leta 1913. v morje; obsegala je 29.000 t., dolga je 221 m, široka 27'6 m, brzina 28 morskih milj, posadka 1050 mož. Oborožena je bila z osmimi 34'3 cm, dvanajstimi 15'2 cm in s štirimi 4-7 cm topovi.
XXX
Trije angleški zrakoplovi pogrešani.
Basel, 30. januarja. (Kor. urad.) »Baseler Nachrichten« poročajo: Od sedmih angleških zrakoplovov, ki so obstreljevali Ostende in Zeebrugge, se trije niso vrnili. Ko so leteli nazaj, so jih obkolili številni nemški zrakoplovi in podili proti odprtemu morju. Med pogrešanimi Angleži se nahaja tudi letalec Samson, ki se je večkrat odlikoval.
XXX
Ljudsko gibanje proti draginji na Angle» škem.
Amsterdam, 29. januarja. Iz Londona se poroča: Med ljudstvom vedno bolj narašča gibanje proti draginji. Specialna komisija pod predsedstvom Asquitha, ki jo je sestavila vlada in ji poverila nalogo, da skrbi za zadosten dovoz živil in njihovo pocenitev, ni doslej dosegla nobenega uspeha. Nasprotno, cene moki in žitu so znova močno poskočile. Vladi se ljuto očitajo različne stvari. Tako ji prcdbacivajo, da dopušča, da lastniki in veletrgovci z žitom drže zaprte svoje ogromne zaloge, ker čakajo, da bi postale cene še višje. V Tyneside, največjem angleškem industrijskem okraju, so imeli delavci ogromno obiskan shod, na katerem se je zagrozilo s splošnim štrajkom, ako vlada ne bo ničesar storila proti izstradanju ljudstva, ki je izvajajo trgovci z živili. Tudi po vseh drugih provincah se pojavlja enako gibanje ter je položaj smatrati za kritičen.
Sneg v južni Franciji,
Milan, 29. januarja. Zadnje dni je po celi južni Franciji močno snežilo. Garonne je prestopila bregove in napravila velika opustošenja. Kantone Var, Obmorske in Spodnje Alpe pokriva debel sneg. Tudi temperatura je padla več stopinj pod ničlo.
Kaj si Amerika dopusti od Angleške.
Berlin, 28. jan. V »Berliner Ztg. ara Mittag« opisuje berolinski dopisnik lista »Newyork Herald« Aubrey Stanhope zaplenitev ameriškega parnika »Green Briar« po neki angleški križarici. Parnik je od plul 10. decembra naložen z volno iz New-Orleansa v Bremen. Ko jc 30 decembra zapazil angleško križa-rico, je takoj razobesil ameriško zastavo. Križarica je dvakrat ustrelila na parnik. Ko so Angleži parnik preiskali, so ga zaplenili, ukazali, da se sname ameriška zastava in razobesi angleška.
Portugalska.
OKLIC DIKTATOItolA CASTRE.
Kodanj, 29. januarja »Daily Nevvs« poročajo iz Lizbone, da je izdal predsednik oklic, v katerem se izjavlja tudi o notranjih političnih dogodkih, ki so jih povzročile v častniškem zboru deloma mornarhislične, deloma proti-militaristične spletke. Izjavlja, da je odstranjena za ljudovlado vsaka nevarnost.
BIVŠI KRALJ MANUEL NA PORTU-GALSKIH TLEH.
Madrid, 29. jan. »Imparcial« objav* lja brzojavko iz Madrida, ki poroča, da sc nahaja bivši kralj Manuel pri Oroise oh španski meji, in sicer na potugal-skih tleli. Generalni štab monarhistov in tajnik kralja pričakujeta ob meji nadaljnjih dogodkov. V Madridu sodijo, da je notranji položaj Portugalske zelo resen.
Kol zaMevalo prlugiiiski častniki.
London, 30. januarja. (K. u.) »Dai-ly Mail« poroča iz Lizbone z dne 27. t. m.: Listi objavljajo pismo častnikov lizbonske garnizije generala Castro. Pismo obsega sledečo zahteve: 1. Vlada naj uradno izjavi, da zadnje gibanje v armadi ni bilo monarliistično, 2. vsi k drugim polkom prestavljeni častniki naj se uvrste k prejšnjim četam; .5. vlada naj proglasi amnestijo in 4. v uradnem listu objavljena pohvala civilnega prebivalstva za podporo demokratov proti vojaški stranki naj se prekliče.	_
Tirtiji v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 30. jan. (Kor. ur.) Turški glavni stan poroča: Na kavkaški fronti se ni nič nosebnega zgodilo. Turške čete, ki so pričel z osenzivov smeri proti 01 tki ju, so ujele 300 Rusov in zaplenile veliko materijala. V Aserbeidžanu poteka bitka, ki divja že teden dni v okolici Chor, zadnjem zavetišču Rusov Aserbeidžanu, za nas ugodno.
TURŠKO RRODOVJE NA DELU.
Carigrad, 30. januarja. (K. u.) Generalni štab poroča: Turško brodovje je dne 28. t. m. uspešno bombardiralo rusko vojaško postajo na zahodnem obrežju Črnega morja.
ATENTAT NA MARŠALA PL. GOLTZ.
Amsterdam, 29, januarja. Iz Londona Se poroča: Glasom neke vesti iz Jaffe je tamkajšnji nemški konzulat dobil iz Carigrada poročilo, da se je proti maršalu pl. Goltz izvršil revolverski atentat, Obenem je bilo napadenih tudi več turških generalov. Podrobnosti niso znane.
RUSIJA HOČE VLADATI V PALESTINI.
Kodanj, 28. januarja. (Kor. ur.) Na dan, ko se je blagoslavljala voda, je zboroval v prostorih peterburškega me-tropolita Vladimirja slovesen shod. Udeležili so se ga v velikem številu škofje, visoki duhovniki, člani svetega sinoda in vseučiliški profesorji. Metro-polit se je v svojem govoru zavzel za to, da ni želeti, da dela Rusiia na nev-traliziranje svete dežele, za kar sc je izjavil del javnega mnenja v Peterbur-gu. V sveti deželi naj zagospodari rusko pravo, vsi drugi krščanski narodi naj imajo pravico, da smejo obiskavati svete kraje.
PROMET V SUEŠKEM PREKOPU PREPOVEDAN.
Milan, 29. jan. Promet skozi Sueški prekop je do preklica prepovedan.
BOJI PREDNJIH STRAŽ OB SUE-ŠKEM PREKOPU.
Beroiin, 29. januarja. Iz Amsterdama poroča »Lokalanzeiger«: Rcuterjev urad poroča iz Caira: Pri el Cantara se je bil mali boj. Turki so otvorili artiljerijski ogenj na neko patruljo, ki je odgovarjala z ognjem, iz pušk in iz strojnih pušk. Sovražnik ni napadal dalje. Na treh točkah ob Sueškem prekopu so opazovali turške oddelke. Neki angleški hidroplan je pri Birmuhadadu bombardiral neko turško kolono.
AFGANISTANSKI EMIR NI BIL UMORJEN.
Kodanj, 29. januarja. V petrograj-skih diplomatičnih krogih označujejo poročilo o umoru afganistanskega emirja kot neresnično.
Kako se ]e potopilo krizarica Jticlier.
London, 30. januarja. »Daily Chro-nicle« objavlja naslednji opis nekega moža posadke »Arethuse«, ki je s torpedi potopila nemško križarico »Bliicher«: Ladje skoro ni bilo mogoče zgrešiti, ker jc bila skoro popolnoma mirna. Z dvema torpedoma je bila »Bliicher« zadeta. Moštvo se je do zadnjega trenutka držalo hrabro. Videli smo posadko, ki je stala na krovu in salutira-la. Bil jc to ginljiv prizor in vsakdo, ki ima le količkaj občutka, jc moral občudovati toliko hladnokrvnost. Ko smo spustili drugi torpedo, smo videli, da bo konec hiter in smo sc približali na 200 metrov »Blucherju«. Videli smo, kako sc je torpedo bližal ladji. Moštvo bi šlo hrabro v smrt, če ne bi s sireno dali svarilnega znamenja. Nek naš častnik je nemški zaklical, kaj da se godi. Nemci so umeli, zavihteli čepice in poskakali v morje. Takoj smo pričeli z rešilno akcijo. Med tem jc torpedo zadel svoj cilj in ladja se je potopila.
sarjeviča Rudolfa so položili veliko vencev člani vladarske hiše na krsto rajnega cesarjoviča. Nemški poslanik pl. Tscliirschky je položil krasen venec v imenu nemškega cesarja.
GRŠKI KRALJ NI BIL NAPADEN.
Grško» poslaništvo na Dunaju izjavlja, da jc turško poročilo o napadu na grškega kraljd popolnoma neutemeljeno.
NEMŠKA KRIŽARKA »HOLBERG« SE NI POTOPILA.
Beroiin, 29. januarja. Nemška kri-žarka »Holberg« še ni potopila, kakor je poročal angleški admiral Beatty.
EKSPLOZIJA NA VLAKU.
Milan, 29, januarja. Iz Pariza se poroča: Blizu Bordeauxa se je v nekem železniškem vozu pripetila močna eksplozija. Vsi poštni uslužbenci so bili ranjeni, eden njih težko. Meni se, da je eksplodirala nemška granata, ki jo je kak vojak imel s sabo.
novice.
Razna poročilo.
OBLETNICA SMRTI CESARJEVIČA RUDOLFA.
Dunaj, 29. januarja. (Kor. urad.) Povodom jutrišnje obletnice smrti ce-
+ Zvišanje deželnih doklad na Štajerskem. Kakor izvemo, bode vlada vendar dovolila brez deželnega zbora zvišanje deželnih doklad, dasi je slovenski odbornik dr. Karol Verstovšek odločno protestiral in predsednik Slovenskega kluba dr. Ant. Korošec na Dunaju posredoval v tem zmislu, da se sedaj ne nalaga višjih doklad ljudstvu, ki je gospodarsko itak hudo prizadeto. Vlada je uvaževala v toliko ugovor slovenskih zastopnikov, da je odklonila zvišanje za 15%, kakor je začetkoma sklenila večina deželnega odbora, in ^e niti ni hotela spuščati v pogajanja glede diferendranja teh davkov. (Večina je namreč hotela te doklade različno naložiti davkoplačevalcem; mestnim hišnim posestnikom za 5% manj, kakor kmečkim davkoplačevalcem.) Pač pa je vlada obljubila večini deželnega odbora, da je voljna potom § 14. pritrditi zvišanju za 10%. Večina deželnega odbora se bode prihodnje dni v posebni izjavi zagovarjala v javnosti radi zvišanja teh doklad,
+ Grof Stiirgkh ostane? Češki list »Illas« piše: K vestem o skorajšnjem odstopu ministrskega predsednika grofa Stiirgkha in o imenovanju Bilin-skega za njegovega naslednika izvemo od poučene strani: Grof Stiirgkh je te dni predložil cesarju svojo prošnjo za odstop in je priporočil za svojega naslednika naučnega ministra dr. pl. Hussareka. Cesar pa prošnje za odstop ministrskega predsednika ni sprejel.
+ Poljski minister? »Polnische Naclirichten« poročajo, da se bo v par dneh zopet zasedlo mesto poljskega ministra-rojaka in sicer bo postal minister dr. Leo, načelnik poljskega kluba. Njegov naslednik bo postal vitez Jaworski.
—	Prodajalna Katoliškega tiskov* nega društva (II. Ničman) * naznanja vsem cenjenim odjemalcem, da je zopet izšla molitev »Ob vojski« (psalm 45.).
+ Dr. Emest pl. Koerber jc dne
28. t. m. zopet obiskal skupnega finančnega ministra dr. pl. Bilinskega. Po-set je trajal dlje časa.
—	Slike »Ilustriranega Glasnika« št. 22: Ulica francoskega mesta po bitki. — Italijani v Albaniji (dve sliki).
—	Podpolkovnik Minnich. — Sveta vojska razglašena v kurdski vasi. — Za-kavkaško bojišče. — Turčija v vojski.
—	Avstrijski podmorski čoln U XII. — Francoska admiralna ladja »Courbct«.
—	Oproščeni koroški župnik Svat on in njegov zagovornik ljubljanski zagovornik ljubljanski odvetnik dr. V. Pe-gan. — Padli junaki: Jožef Komar. Josip Skubic. Četovodja Ivan Tavčar. Anton Bobnar. Franc Jemcc. Jakob Tc-sovnik. Franc Bezlaj. Ivan Fonh. Albin Lampič. Janez Moliorč. Franc Modic. Avguštin Rojnik. Filip Fatur. Oton Tutta. — Ljubljana. — Z južnega bojišča (dve sliki). — Naši dragonci zajamejo oddelek ruske pehote. Ruski politični kaznjenci pri delu v Sibiriji.
—	Na prelazu Užok po ruskem porazu.
—	Boj za karpatski prelaz.
—	Poročil se bo v ponedeljek, dno Ir svečana t. 1. Frančišek Jurman, c. kr. poštni asistent, službujoč pri pošt-p?m in brzojavnem uradu Ljubljana 1, Z,gospodično Angelo Grogorinovo, hčerko naelučitelja J. Gregorina, ki živi zdaj na Viču v pokoju. Bilo srečno!
- — Iz Przemysla poročata g. Franc Smole in g. Gustav Vidic,-naj se sporoči rodbinam Val. Knifica v Zgor. Besnici, dalje Jožefu Blažič, Mačkovec; Mariji Koračin, Dol. Kamence; Katarini Pisk, Št. Peter; Antoniji Jankar, Ljubljana, da so njihovi možje, oziroma sorodniki, nahajajoči se v trdnjavi Przcmy$l, zdravi. : ; — Umrl je v Badnu pri Dunaju na kapi podpolkovnik Peter Vukelič, star 66 let,
—	Cenzura zaprtih pisem. Olomuški »Našinec« poroča, da je po celi Moravski uvedena za vsa zaprta pisma, tudi za priporočena, vojna cenzura,
—	Črevesni legar sc jc pojavil v Št. Petru na Notranjskem, Radovljici, Kostanjevici, Zatičini, D. M. v Polju in v Mostah pri Ljubljani.
—	Ustrelil se jc v Gradcu tajnik štajerske sekcije zveze industrijcev dr. Neu-wirth. Vzrok je baje živčna bolezen, Star je bil 39 let.
—	Vprašanja po pogrešanih vojakih priobčimo v ponedeljek.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Zagorju ob Savi je priredilo gledališko predstavo dne 27. decembra 1914 in je darovalo od čistega dobička polovico vodstvu tukajšnje bolnice Rdečega križa, in sicer vsoto 52 K 43 vin. in se obenem društvo zahvaljuje gosp. ravnatelju zagorskega rudnika za brezplačno svečavo v dvorani in gosp, R, Mihelčiču za brezplačno prepustitev dvorane, nadalje vsem igralcem, ki so požrtvovalno in brezplačno sodelovali v korist bolnišnici Rdečega križa in v korist požarne brambe. Društvo priredi zopet gledališko predstavo v korist bolnice in gasilnega društva dne 7. februarja t, 1. v dvorani g. R. Mihelčiča na Toplicah. — Prosi se slavno občinstvo, da podpira to prireditev v blagi namen.
—	Kaiol. slov. izobraževalno društvo v Hrušici pri Ljubljani, priredi dobrodelno predstavo v korist ranjenim vojakom na Svečnico, 2, februarja 1915 v »Našem domu«. »Naša kri«. Igrokaz v štirih dejanjih. Spisal Fr. S. Finžgar. Začetek točno ob 4. uri popoldne.
—	Iz ujetništva s?a se oglasila: Rdmualcl Hribarnik, ki se nahaja v Vo-|onežu na Ruskem in pa Ivan Hočevar. Zadnji je nastavljen kakor nisar v re-konvalescentni bolnici v Valjevu. Pisal je 2G. dec. lanskega leta, da je ujet. Pismo je hodilo v Ljubljano ravno mesec dni.
—	Na polju čas5i in slave je padel France Antolovic. Sestra rajnega, bivajoča v Spodnji Sušici pri Brežicah, je dobila nazaj dopisnico, ki jo je bila pisala bratu na bojno polje, z opazko: »Gefallen.«
—	Pekovski mojstri v Londonu so zvišali ceno kruhu.
lj Vojna ttchožnost Marijinih dražb
ljubljanskih. Na Svečnico ob pol 5. uri zvečer imajo ljubljanske Marijine družbe vojno pobožnost v cerkvi sv. Jakoba. Ob pol petih govor, nato — če bo vreme, oziroma pot dovoljevala — kratka procesija z Marijinim kipom po Florijan-ski in Rožni ulici ter šentjakobskem trgu v cerkev nazaj, kjer bo blagoslov z Najsvetejšim. — Shodi posameznih družb ta dan odpadejo. Člani in članico naj pridejo polnoštovilno!
Ij Mirovna pobožnost v stolnici, Sveti Oče papež Benedikt XV, so za vesoljni katoliški svet uredili mirovno pobožnost, katera se bode v vseh katoliških cerkvah Evrope vršila drugo predpepelnično nedeljo, dne 7, februarja. Kot pripravo na to pobožnost bode v ljubljanski stolnici, pri-čenši s prvo predpepelnično nedeljo, 31. januarjem, do vštetega 6. februarja vsak večer ob 6'/i uri častili gospod P. Emil
V o I b e r t S. J, imel kratek govor o primernem predmetu: »Vojska, šola m i r u «, Po govoru se bode molil sv. rožni venec, poleni lavretanske litanije, sledi blagoslov s presv. Rešnjim Telesom, za sklep se bode zapela cesarska pesem (dve kitici). Z ozirom na sedanjo dolgotrajno, krvavo vojsko in na skorajšnji, občezaže-ljeni srečni mir pač ni treba posebnega povabila k tej času primerni pobožnosti,
lj Prebiranje črnovojnikov letnikov 1891, 1895 in 1896. Kakor že objavljeno, pridejo mladeniči, rojeni v letih 1891., 1895., in 1896. mescca februarja in marci k prebiranju. V Ljubljani bivajočim mladeničem omenjenih let, zlasti onim, ki niso pristojni v Ljubljano in onim domačim, ki scmcseca dccembra niso zgkisili, se je do 1. »februarja zglasiti v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«. Prebiranje sc vrši v dveh dobah, Prva doba traja od 10. februarja do 10. marca in druga doba od 10. marca do 3. aprila. V prvi dobi pridejo k prebiranju v letih 1*891, in 1895.
rojeni fantje. Prebiranje se vrši pri okrajnih glavarstvih, v Ljubljani v »Mestnem domu«. Podrobni načrt še ni določen. — Enoletniki in bogoslovci morajo prebiralni komisiji z maturitetnim spričevalom ali s potrdilom bogoslovja dokazati, da imajo pravico do vojne olajšave kot enoletni prostovoljci, odnosno bogoslovci. Nastop aktivne službe se potrjenim naznani pri komisiji, ki bo najbrže določen tudi na dve dobi.
lj Glavna posojilnica. »Kreditna zadruga« nam je poslala izvleček iz glavne knjige z dne 31. decembra 1914, iz katerega posnemamo, da znašajo dolgovi in obveznosti 498.753 K 11 vin., gotovine in terjatve pa 284.403 K 96 vin., tako da se potrebuje še 214.349 K 15 vin., da konča »Kreditna zadruga« sanacijo »Glavne posojilnice« na podlagi 30-odstotne poravnave.
lj Odlikovan Ljubljančan. Kraljevi ogrski podpolkovnik in poveljnik 4. honvedskega poljskega topniškega polka S a n d o r M a 11 a n o v i c h, rodom Ljubljančan, jo bil odlikovan z redom železne krone z vojno dekoracijo in od nemškega cesarja s srebrnim križem.
lj S severnega bojišča se je vrnil bolan stotnik sanitetnega oddelka v Ljubljani g. Colarič.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Orehek, posestnikova hči, 2 leti. — Jakob Jerebic, črnovojnik - sanitojec.
lj Fižol se bode prodajal od ponedeljka naprej onim strankam, ki so ga naročile že preje in tudi onim, ki ga naroče sproti. Najprvo se bode prodajal fižol rib-ničan, madaljon pride pa na vrsto pozneje. Prodajal in naročal se bode na mestnem magistratu, vhod srednja vrata, na dvorišču v aprovizacijski prodajalni.
Idrijske novice.
—	Smrtna kosa tudi doma kosi. Dne 24. januarja snio pohjžiH k počitku 69 letnega čevljarja*j$n posestnika Tomaža Miklavčič. Bit j«:-hMv4Prtski mož, dober in skrben oče, vkljub precejšnji starosti do zadnjega marljiv delavec. Zvestemu prijatelju in somišljeniku sveti večna luč!
—	V pomožno vojno dslo so se prostovoljno vpregle tudi dekleta našo Marijine družbe ter samostojno razvile živahno delavnost. Za »Rdeči križ« so nabrale 170 K 40 Vin., kar so oddalo predsedniku idrijske podružnice mons. Arkotu. Dobile so tucM - dv&^elika zaboja volčne volne, ki je bila po skrbi istega gospoda poslana v predilnico, izdelano volno pa je sprejelo ravnateljstvo c. kr. dekliške rudniške ljudske šole. Družbine predstave mlajših članic in nekateri darovi — tudi deMet Marijine družbe vmes — so pomogli, da je družba nakupila volne in so članice zlasti zvečer pridno izdelovalo V svojih družbinili prostorih gorko obleko za vojake. Naredile so 4^ telovnikov, 56 snežnih čepic, 20 ovratnic, 6'pasov, v parih: 47 nogavic, 52 "feSiertfcov! 66 zapestnic, 3 golenice in 8 onuč. 'ftn zaboj obleke se jc poslalo vodstvu '»Rdečega križa« v Ljubljano, drugi izdelki so se pa razdelili med 37 domačinov, ki so odšli k vojakom, večinoma vsak je dobil vse potrebno. Kaj niso naša dekleta lepo porabile zimskih večerov?
Mpšssis! Jassfiras BHsssiic,
u Siiiar-
iefg gooorifa, m Dr. šnsterSIC, Dr. Krak m Pil Lampe tiefran-dirall.
J^ sem misgiBa, ds jjs Sa reseiiea, šgs senu prSpoBedaoaia
»ros® oazainjieiH, sls sem to sSnrila, isssji fesr se je is !P$SfM »©riSs «i agsra! OBSE-nJenSk	Sai.
PrekMcnšem »ss, S«ar sena gonorHa, 1*2 ss srara zak»a3jii-im, da 50 m aa Bzasjo proinfo zgorafi arat^jeni iaspa^še Bd-psetsSI 2h odstopila kazsn-sga preganjala.
i
M Uitlokrusiosir, jian. J5,

jie ..Slovenca".
ir,^	.. ... ;
Želim vstopiti kot	241
w s«r učenec -is®
v trgovino mešanega blaga v mestu ali na deželi, zmožen za vsat;o delo, star 15 let, vešč nekaj nemščine. Naslov pn upravništvu št. 211.
išče sc za na deželo
ki zna dobro plesti na stroje št. 5, 8 in 12. Naslov pove uprava pod št. 236.
Gospodična izurjena v železninski stroki želi vstopiti kot
t kakršnokoli primerno trgovino v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo ,Slovenca' pod št. 1000.
Ker v zadnjem času krožijo po Št. Vidu raznovrstne reči čez moje hčerke in osobito čez mojo hišo, prepovedujem vsako nadaljno govoričenje. Ako ta mo,a prepoved ne bo zadostovala in koristila popolnoma, bom vsalsogar ki bi še govoril ka) neresničnega, izročila sodni}!, katera bo posredovala do pravega in že enkrat potrebnega nam miru.
Marija Poličar,
poseatnica v St. Vidu nad Ljubljano.
Taks! SE da o nafem 248
na solnčni legi, vsako obstoječe iz 4 sob; predsobe, kopalnice, kuhinje in z vsemi pritiklinami, a podspritSaino stanovanje«
obstoječe iz 2 sob in pritiklin. Naslov se izve v upravništvu tega lista pod št. 248.
tar.ouania
s
s 4 sobami v Kolodvorski ulici ter s 3 in 4 sobami v Sodni ulici, pripravna eventuelno tudi za pisarne, se takoj oddajo. — Več pove Al. Vodnik, kamnosek, Ljubljana.	235
išče službe, izvežban v vseh mlekarskih poslih pri parnih in električnih strojih, v računstvu in knjigovodstvu, vojaščine prost. Službo sprejme takoj. — Ponudbe na upravništvo Slovenca1 pod štev. 215.
V.

VFHipsra dvorca, Fraiacovo nalirežj? I
je za oddati
z 3 sobami, lep lokal in mesečna soba. 218 3
V boljšo pošteno hišo želi vstopiti s *t5. februarjem ali 1. marcem najraje v Ljubljani dekle za	213
a v
vešča slovenskega in nemškega jezika. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 213.
Premožen obrtnik, vdovec 41 let star, se želi v svrho ženitve, oziroma priženitve seznaniti z gospodično ali vdovo primerne starosti. Tajnost se jamči. — Ponudbe na upr. >Slovenca« št. 1G5.
165
Sprejme se takoj dobra
z večletno prakso, v večjo trgovino na Doienj skem. Prednost imajo take, katere so na dežel-uslužbene. — Ravnotam se sprejme močan
poštenih starišev, kateri ima veselje do trgovine, v poduk pod ugodn mi pogoji. Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod št. 204. (Znamka za odgovor!)	204
odMk strojnih pušk št. 1
sc vljudno prosi za morebitna pojasnila o vojaku
o&cina So. Kri ž, skral Kadeče Praksi
o katerem od meseca avgusta ni več nobenega giasu. Prijazna obvestila naj se proti povrnitvi stroškov dopošljejo na naslov HRNRII4 POVŠE, Sušak pri Reki.	234
Mlekarna v Hrušici pri Podgradu (Istra) sprejme takoj
izurjenega
v parnih strojih in preskušenju mleka.
llSfp
. SANATORIUM • EMONA i
i ZA-NOTRANJE '1N-K1HURGICNE -BOLEZNI.
• PORODNIŠNICA. J LJUBLJANA-KOMENSKEGA-ULICA-4 1 SEF-ZDR^VNKPRimrej-D1^ FR. DERGANC 1
se vsprejme takoj in pod ugodnimi pogoji, — Kje, pove uprava „Slovenca" poti štev. 225. (Znamka!)
F'K
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubi soprog, oče, brat in svak, gospod
Josip Vrhovec
dimnikarski mojster
danes ob 9. uri dopoldne, previden s sv. zakramenti, po dolgi in mučni bolezni v 50. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo v nedeljo, 31. januarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 50 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 29. januarja 1915,
Katarina Vrhovec roj. Lavter, soproga. — Ivan, Josip, sinova. — Ivanka, hčerka. — Ivan Vrhovec, Fran Vrhovcc, brata. — Ivana Kušar, Marija Brake roj. Vrhovec, sestri.
kupuje po najvišji ceni	134
ČRNIVEC, Naklo ppi
Dobro izurjena
ij
sprejmeta v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe pod R. B. 13C. 219 3
V
!! LOVEC !!
srednjih let, z dobrimi spričevali Išče službe, gozdarske, gospodarske ali viničarske. Ponudbo do 1. marca na upravništvo „Slovenca" pod »Varčnost št. 237«.	237 3
uejo uolno
© kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi
|	tokej
g 3. €|rebelnil{u
0 Ljubljana - Mestni trg ll
^ nasproti lekarne Trnkoczy
(Q Kupim vsako vrsto, tudi črno in ne-if. očiščeno po brezkonkurenčni ceni.
Posebno pa se plača lepo belo fQ oprano po najv'šji ceni, ki se zanjo Vk	lahko nudi.
©©©©©©©©999©999( zajamčeno, pristno
Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vslecl priporočila knezoš ofijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1913 od 40—45K in letnika 1914 od 35—40 K za hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano
l«r rizling "ga
je po 60 K. Večjim odjemalcem dovoli se znaten popust in tudi istim, ki pošljejo svoje posode. — Kleti nadzoruje vipavski de.can.
V zalogi je tudi pristno tropinsko žganje, cena 2 K 40 vin. za liter. Večje množine po dogovoru ceneje.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
233
je razpisana pri županstvu v Žužemberku. Letna p'ača 720 kron in nekaj postranskih dohodkov. Nastop takoj.
Vehovec, s. r.
župan.
Lepa, velika
z električno razsvetljavo se odda. — Dalmatinova ulica 15, 2. nadstropje.	239
Išče so bolj priletna V * •
ki je vajena tudi šivanja. Poizve se v gostilni pri »Raci« v Spod. Šiški.	247
Sprejme se takoj
e v
Jan
244
močan, star od 15—16 let, poštenih starišev, s primerno šolsko izobrazbo. Prednost imajo z dežele. Leskovec & Gruden, trgovina, Šmartno pri Litiji.
LJUBLJANI.
Delniška glavnica K 40,000.000 'šoje vse ¥ bančno stroko spadajoče transakcije.
Nove Vloge, vložene po 1. avgustu 1914, so, če ne obstoja kak odpovedni rok, proste in se ž njimi lahko poljubno razpolaga.
Mlotge irsa složne krojiž"©« in tekoči račun.

Slovenec po Mih liojiii z lesi se premi! v
Neki Ljubljančan piše svojemu očetu s severnega bojišča:
Dne 7. dec. sem srečno pripeljal k polku svojih 600 mož. Dne 8. dec. zjutraj ob 8. uri je bil že napovedan splošni napad. Takrat sem prvič slišal, kako krogle žvižgajo. Bal sc nisem čisto nič. Ob 11. uri dopoldne sem dobil povelje, da zapodim Ruse iz nekega gozda. Težka naloga, ker nisem vedel, kje ravno sovražnik tiči. Rusi so streljali na nas kakor neumni. Jaz pa nisem pustil streljati, le po precej visokem snegu smo se plazili kot mačke; nazadnje so jo lc popihali. Ko pridem na vrh, pa vidim na oni strani, kako bežc. Jaz pa sem jih pričel pošteno obstreljevati. Na večer je ogenj potihnil. Našel sem zopet svoj polk. Predno sem pa prišel do polkovnega poveljnika, me pa zapazi neki ruski zlodej in začne name streljati. Sedemkrat je name pomeril, in vselej jc le malo požvižgalo okoli mene. Na noč smo napravili v gozdu ogenj.
Tako se mi jo godilo vsak dan do 16. decembra. Spali smo vedno brez jedi, brez strehe, v mrazu na visokih snežnih gorah pod oblačnim nebom. Bilo je grozno; lc dobro, da Rusom ne gre bolje.
Dne 16. decembra pa se je pričel pravi koncert. Bilo jc, mislim, da lahko povem, pri Jasiu na Visloku. Bil sem opazovalec naše artiljerije. Imel sem pri sebi nekaj mož in telefon. Moj polk je bil za menoj skrit v neki gozdnati dolini. Ob pol 9. uri dopoldne pa zapazim rusko artiljerijo z 8 topovi. Komaj sem telefoniral, kje da je, že so me Rusi zapazili in pričeli neusmiljeno name streljati. To je bil pekel. Zlezel sem v neko gnojnico, tam je bilo namreč najbolj varno. Telefon sem nesel seboj. Tri granate so priletele prav poleg mene, komaj dva čevlja daleč in nato sem bil čisto gluh kako 3 ure in popolnoma zakrit s straniščnim gnojem. K sreči se telefonu ni nič zgodilo. Ob treh popoldne je začela naša težka artiljerija za menoj streljati, da se je zemlja tresla. Natančno sem telefoniral, kje da je ruska artiljerija. Nazadnje sem pa slišal, da naša artiljerija tudi od nekje drugod strelja. Tudi sem videl, kako se je en ruski top v zraku zasukal; kar jokati sem pričel od veselja. Toda ni dolgo trajalo, za kakih sto metrov so se umaknili in potem so z vso jezo mene obstreljevali, ker so si domi-šljevali, da sem jaz tisti, ki jim dona-šam tako natančne cilje. Dobil sem naj-prvo kakih 30 šrapnelov. Moja telefonska žica se mi je utrgala. Joj! Sedaj pa je bilo grozno. Bil sem popolnoma sam brez moštva in brez telefona in brez polka. Imel sem pri sebi nekaj slivov-ca. Hitro sem ga spil, da če me vjame-jo, jim vsaj nič ne ostane. Prižgal sem si tudi viržinko, stotnijski denar, 12.000 kron, sem pa zakopal. Začelo se je mra-čiti. Megla je legla čez dolino in kmalu je bil mir. Jaz sem vstal, bilo mi je kakor bi bil vse to sanjal. Pa kmalu sem dobil dokaz, da je resnica. Še enkrat je pribučalo 6 granat, in sicer vse v tisto gnojnico, kjer sem jaz poprej ležal. Šel sem nazaj gledat, kaj da so napravile in viclel sem le še luknjo, kjer sem poprej ležal; drugo pa je bilo vse razškropljeno. Izkopal sem še svoj denar in se napotil iskat svoje može, ali niti enega nisem našel živega. Nekaj jih je tam po snegu ležalo, drugi pa so jo že popihali. Na noč sem našel v gozdu svoj polk in tudi naše artilje-rijce. Srečal sem tudi znanega kolega, ki je pri isti brigadi kot jaz. Povedal mi je, da je zadel en ruski top in da je slišal, ko mu je opazovalec to telefoniral. Ha, to je bil pravi špas! Opazovalec sem bil jaz in začel sem ga zmerjati, zakaj jih ni več zadel. En čas sva čudno gledala, bila svo oba zaspana in tudi jaz sem tako lepo po gnojnici dišal, da sem se moral posloviti.
To jc bil hud dan.
Dne 19. decembra bi bil pa kmalu ujet; 2 ruska polka sta se obrnila na levo krilo našega polka. Bil sem zopet jaz tam z mojo stotnijo. Prišli so že na 200 korakov blizo. Mi smo streljali kot divjaki. Ko nisem imel več municije, sem jo moral pa hitro popihati. Vse or-donance, katere sem poslal k polkovnc-mu poveljniku, so bili postreljeni, tako da nisem vedel, kje da so naši. Jaz bi se držal do zadnjega moža, ali kaj hočem storiti, če imam komaj 150 mož, pred mano je pa 3000 Rusov.
Tako se nam je godilo ves čas. Skoraj vsaki dan smo dobili kakih 20 šrapnelov in 10 granat. Na visokih hribih smo bili zakopani v zemljo in sneg nam je pokril naše grobove. Bil je sveti večer, ko sem ležal na slami v peščeni luknji in gledal v mesec ter pošiljal pozdrave domov. Zeblo me ic neizreče-
no. Menaže že 4 dni nismo imeli. Vzel sem malo starega kruha iz žepa, bil je že poln blata ali bolje nekaj kot nič. Sveta noč je zbežala in zgodaj zjutraj smo dobili za praznik ruskega fižola in cmoke, da smo se sami sobi smilili. Toda pognali smo Ruse pa Ie, čeprav smo imeli sveti dan.
Dne 31. decembra ponoči pa mi je šlo prav pošteno za kožo. Šel sem na patruljo in kmalu bi me več ne bilo, če ne bi padel čez neko skalo in se tam nekoliko potolkel. Rusi me niso več našli. Moje fante so postrelili ali pa ujeli, ne vem, kaj sc je ž njimi zgodilo? Mene pa jc našla neka patrulja čez 2 uri v snegu že napol zmrznjenega in me je seboj nesla. Kako je bilo, ne vem. Znašel som se čez tri dni v cesarskem gradu nadvojvode Karola Štefana v Žiwiecu v Galiciji. Gledal sem debelo okoli sebe, iskal sem najpred mojo stotnij o. Kmalu bi bil znorel, ker nisem vedel, če jo vse to res. Med tem časom so me skopali, očodili, obrili, ker sem imel že dolgo brado. — Vščipnil sem se še parkrat pošteno, da bi se prepričal, če je resnica in kakor danes vidim in čutim, je le vendar tako. Nadvojvoda je kot moj oče. Star je že, in pripoveduje mi povesti in igra z menoj. Hrana je nadvojvodova, vsega imam dovolj.
Kmalu bom ozdravil. Prišel bom tudi domov za par dni. Povedal Vam bom še mnogo več. Čez kaka dva meseca pa mislim, bom že davnej zopet v boju. Posebno zabavno je, ker zna nadvojvoda Štefan tudi slovensko in tako se v mojem domačem jeziku pogovarjava in pojeva pesem: Lepa naša domovina. Torej hudo je bilo, — sedaj so nebesa, pa hudo zopet pride. Bojim se pa nič. V najhujših momentih sem rum pil, brez katerega nikoli nisem bil in kadil sem večno smodko. Včasih, če sem bil že malo meglen. sem še kakšno zapel.
Vsem pozdrav čez hribe in doline Vaš sin L. L. — Nezamerite, da včasih tako nepravilno in nelogično pišem. Od tega streljanja sčasoma človek nervozen postane in tudi me tu in tja za kake 2 minuti spomin popolnoma zapusti. Dvorni svetnik Eiselsberg, kateri pride vsak teden z Dunaja v Žiwiec (Saibusch), mi je obljubil, da se bom čez dva meseca zopet z Rusi spoprijel. Torej iz tega je videti, da ni čisto nič hudega. Tudi se prav dobro počutim. Včeraj je prišel nekdanji naš finančni minister, sedaj ces. namestnik v Galiciji, nadvojvodo obiskat. Poklicali so tudi mene v zabavni krog. Po obisku sem šepal v mojo sobo in zapel sem zopet od veselja: Lepa naša domovina. Pozdravim Vse najlepše Vaš sin L.
Čez dva meseca bom, hvala Bogu, Ruse zopet prav pošteno namahal. Sedaj jih že malo bolj poznam.
Mi orožniki v ijils s Črnogorci.
arja 1915:
Moja naloga je težka: rekognosci-rati moram teren čez mejo in pridem vselej, kadar se podam v črnogorsko skalovje, s »čuči« skupaj. Te bestije streljajo kakor neumni.
Dandanes je najboljši vojak v vojni — orožnik. Imam 70 mož. Da jih vidiš, kako so previdni, srčni, nagajivi in lokavi! Mi damo Črnogorcem več opraviti, nego vse drugo vojaštvo, in boje se nas, da noč in dan vpijejo v hribovju: Sava, Spasoje itd.! Pomozi, trči, Švaba ulje! S svojimi 70 možmi nadlegujem Črnogorce od vseh strani, zvabim jih, da pridejo iz skalovja, nakar jih naši frdnjavski topovi polože na zemljo, oziroma skalovje.
Sedaj je Črnogorec postal revež; ako ima krompir, misli, da se masti s pečenko. Tudi sneg in mraz ga bijeta tako, da je po mojem mnenju vesel, če ga zadene naš šrapnel ali kaj sličnega. Od tukaj grem celo v Hercegovino, do Trebinja, v Grahovo itd.; seveda nam je vsem glava za 2 vinarja na prodaj.
Zelo težko je bojevanje po črnogorskih brlogih s črnogorskim gladom. Koliko časa bo še to trajalo, nihče ne ve, ker sc vedno drugi vmešavajo. A mi ne popustimo do zadnje kaplje krvi!
Tukaj imamo strašno slabo vreme; sneg, dež, burja so stvari, ki bi jih ne bilo treba.
Stanujem tu v c. kr. orožniški vojašnici, ki je tako utrjena, da jc tudi top malega kalibra ne prebije. Sedaj že nad 4 mesece v tej puščavi, skalovju in podrtinah živim in trpim. V našem vojaškem taboru je čudovito skupno življenje; vse je veselo, nihče so 110 krega, drug drugega ljubi in vsak bi drugemu vso dal. Pravo vojaško - bra-lovsko življenje, požrtvovalnost in nntrum.
Prosim Te, obdrži mojega ljubega Jožka v svojem varstvu in nadzorstvu. Potolaži mater in ako se mi kaj pripeti, ji povej, da nisem ne prvi ne zadnji; saj tudi njen brat Jože leži tu blizu (v Novem gradu) pokopan kot žrtev domovinske hrambe. Bog je itak vsakemu odločil, kje ho izdihnil svojo dušo. Pogumno gremo naprej v boj za čast in slavo domovine!
Prav lepo mi pozdravi mater in vse znance! — Tvoj vedno hvaleženi brat Jožef Piber.
M voli! o Rušili.
Neki Ljubljančan piše domačim s severnega bojišča dne 15. januarja t. 1. med drugim:
Mi smo še zmerom v mestu B . . .; gre nam čisto dobro. Snega smo spet dobili precej. Drugače pa vse počiva, predvsem zato, ker imajo Rusi praznike; včeraj so imeli Novo leto. Tudi v tem mestu je precej ljudi pravoslavne vere, imajo tudi cerkev. Tu je tudi veliko judov. — Mesto B . . . so imeli novembra in decembra zasedeno Rusi; ko smo jih pregnali in prišli v mesto, Vam ne morem povedati, kakšno smo našli v mestu. Vsa okna so bila pobita; v trgovine so vdrli in pobrali, kar jc bilo užitnega ali drugače zanje porabne-ga, ostalo so uničili. Kako je pa šele v Galiciji! V tistem mestu, kjer smo bili na sveti večer, so bili Rusi 7 tednov; uničili so popolnoma vse. Po sobah v pritličju so imeli konje, v zgornjih prostorih pa stanovanje in stranišča vse ob enem. Ljudje so nam pripovedovali, da če je imel n. pr. kdo nove čevlje, pa so ga kar na cesti sezuli in mu jih vzeli. Pobrali so jim tudi ves denar in sploh vse vrednostne stvari. Ko smo mi prišli tja, so nas ljudje prosili soli in kruha in sploh vsega. Če sem imel kruh, sem ga moral vedno skrivaj jesti, kajti preveč ga nisem nikoli imel. Enkrat sem ujetemu Rusu prodal štruco komisa za en rubelj, da bom imel za spomin na Mesto Z ... Najbolj so Rusi preganjali jude. Judovska dokleta in žene, ki niso pravočasno pobegnile, so se po kleteh skrivale pred Rusi. Sploh Rusi po mojem mnenju niso nič boljši od Turkov ali pa še slabši. Izobraženi niso prav nič, pravi divjaki. Kako mora biti šele
Danes
XXX
Mihaelj Sajovic iz Rateč pri Beli peči piše svojemu bratu med drugim:
Po dolgi vožnji smo prišli na Ogrsko in našli strašne prizore. Rusi so v krajih, kamor so prodrli, večinoma vse požgali in s sabo odnesli, kar so mogli. Mesto Iiomona je popolnoma oropano, prodajalne vlomljene in požgane. Tega bi ne verjel, ko bi sam ne videl. Rusi so čisto po turško naredili. Tisti, ki Ruse zagovarjajo, naj pridejo semkaj pogledat. Tako delajo divjaki. Ko bi le videl, kako grdi so Rusi; vidimo ujetnike, ki jih je zelo veliko. Sedaj Rusi s plenom beže pred nami.
XXX
Tajništvo S. L. S. je prejelo naslednjo vojno-poštno dopisnico:
Častiti gospodje! Sprejmite prijazne pozdrave z bojnega polja od Matevža Hiti, kovača iz Grahovega pri Cerknici, sedaj na severnem bojišču kot pijonir. Kakor smo včasih pri volitvah šteli glasove, tako sem izprva štel ujete Moskale, a potem sem to opustil, ker jih je bilo pr več. Ampak korajžo so imeli strašno veliko; kozaki so rekli, da bodo jezdili v Krakov, na Dunaj in v Budimpešto. Čez tri dni so pa že nazaj bežali in rekli, da bo prej petelin jajce znesel, nego bo kozak prišel v Krakov. Vsi so za spomin odnesli razbite čre-pinje. Potem je pa prišla moskalska in-fanterija in zasedla par vasi. Tam je pa Moskal razkladal, da nas bo porazil in korakal v Budimpešto in na Dunaj. In res se je tako zgodilo. Kar naenkrat se pokažejo okrog Moskalov naši vojaki, jim pobero puške, potem jih pa pošljejo v zaželjeni mesti Dunaj in Budimpešto; bilo jih je 6042. To je bilo veselje, jaz sem kar zavriskal. Na našem krilu smo še decembra zapodili Moskale na moskalsko stran, kjer je zima vsak dan. Z nepopisnim veseljem smo delali most čez Vislo, po katerem se sedaj vsak dan vozi »šnoftobak« za Moskale. Veste, kar v granate ga nasipljc-jo, potom pa po zraku pošljejo njuhat Moskalom; kar drug čez drugega se prekopicujejo za njim. kadar pade granata mednje, a jih tako omami, da kar obleže. Moskal je mislil, d a bo porazil našo armado in strgal nedolžno krono našemu presvitlemu cesarju z glave in razdjal našo ljubo domovino, a zmotil se jc. Z nami jo Bog in mi gremo naprej, dokler je še Moskalov kej; kadar
se Moskal zvali, se srce razveseli. Tam je grobek, tam pa križ, moj tovariš, kje ležiš? Tam sva b'la, si bil še živ, zdaj pa v zemlji boš segnil. To pa vse za vero in za ljubo Avstrijo, Bog obvari, Bog ohrani naš'ga Franca Jožefa! Zmaga mora biti naša! — Matevž Hiti.
Božični prazniki m ioniov na bojnem polju.
Ljubljančan Franjo Z . * , , , piša stricu in teti dne 24. decembra 1914.:
Dragi moji! Upanje, da se o božiE-nih praznikih vidimo, je že minulo. Tu no bodo veseli prazniki. Nocoj je sveti večer, a tu na okoli grmi in se bliska, da je veselje. Ker nimamo svečk, nam pa svetijo bliski iz topov in naša božična drevesca stoje v gozdu ter so lepo razsvetljena. Razloček je tudi ta, da se doma otroci in odraščeni veselijo, ker dobijo božična darila, tu pa jok in stok težko ranjenih, ki se zvijajo v groznih' bolečinah. Jaz sem vesel, da sem še zdi ^av. Dozdaj sem stal pri svojem konjičku in sem že dremal; potem sem se vsedel k ognju in začel misliti, kako se Vi imate nocoj. In vzel sem papir ter Vam pišem te vrstice. Da bi že skoro Bog dal, da bi se že enkrat vrnil nazaj v belo Ljubljano, iz katere imam tako krasne spomine, da se kar zmisliti ne smem. A tudi spomin na bojno polje mi bo za večno osta.1. Dragi stric in teta! Želim Vam v duhu vesele praznike ter si mislim, da sedimo vsi skupaj pri mizi ter se smejemo *n pogovarjamo. Iskreno Vas pozdravlja in poljublja' Vaš udani nečak Franjo Z.
XXX
Dragonec Rihard Drole iz Travnika pri Rakeku piše svojim starišem dne 25.decembra 1914:
Dragi stariši! Pišem Vam na boji« šču, daleč od doma, ravno opolnoči. Sveti večer! Naša četa je prišla danes ob osmih s patrulje. Cel dan smo bili v hudem ognju in proti večeru so nam začeli Rusi pošiljati božične darove — granate in šrapnele. žvižgale in razle-tavale so sc kroglje nad nami in pred nami, a k sreči smo bili v gozdu in nam niso napravile posebne škode. Končno je prišla druga četa in smo dobili povelje, odriniti v ozadje. Došla četa pa je imela ostati na našem mestu do jutra. Jokali smo vsi, ko smo se na sveti večer poslavljali na takem kraju. Bog ve, če ne bo tu stoječa straža še nocojšnji večer ujeta ali pa razbita. Bog jo obvaruj!
Prišli smo domov v vas Skalnik, kjer smo postavili konje v hleve h kmetom. Bili smo v neki hiši (poljsko ha-lupa) trije možje — vsi Dolenjci. Med nami je tudi korporal Hočevar, zelo fest fant. Osnažili smo konje in šli v lialupo. Šli smo vsak s svojo menažno skodeljo po čaj. Danes je bil zelo dober. Nadrobili smo vanj prepečenca in posedli krog mize. Pomenkovali smo se, kako je sedaj doma. Vsi smo bili več ali manj otožni, saj so komaj 2 km proč mogočno grmeli topovi in pokale strojne puške. Veselja smo jokali, da smo tako srečni, da nam vsaj nocoj ni treba ležati v bojni črti. Medtem ko jaz pišem te vrstice, trgajo granate trupla naših fantov tam zunaj na polju.
01) 10. uri smo šli k vojaški kuhinji, kjer je stalo božično drevesce. Okrašeno je bilo — s čem? Par sveč, nekaj patron in prepečenec. Krog drevesca je stal cel škadron. Nemo smo gledali drevesce in marsikateremu je trepetala solza v očesu, kajti vsak je mislil na dom in domače božično drevesce. Potem je prišel naš ritmojster, imel kratek nagovor, potem pa razdelil vsakemu nekaj čokolade in po dve cigareti. Potem smo stopili v krog in tovariš Hočevar, zelo dober pevec, je naprej zapel:
Solnce je za goro šlo, bilo jc tak žalostno .., Nato smo se molče razšli. Ko pridemo na stanovanje, je bila na mizi že božičnica. Miza pregrnjena z belim prtom, na prtu seno, na senu na sredi sveča, zataknjena v oves, in na vsakem voglu mize hleb ovsenega kruha in lio-stije. V skledah na mizi krompir, zelje, riž, a vse nesoljeno, ker tu ni dobiti soli. Večerjali smo vsi trije z veseljem, ker smo bili lačni; vmes smo se pa pogovarjali, kako malo smo preje vedeli ceniti dom in domačo oskrbo. Po večerji smo vsi trije pokleknili krog mize in molili, potem se pa spravili spat na hlev v slamo. Tako som preživel sveto noč. Srčen pozdrav. R. D.
Na dopisnici dne 3. januarja 1915 poroča Rihard Drole svojima sestrama v Ljubljani, da je tega dne prejel srebrno hrabrostno svetinjo II. reda.
XXX Jožef Videnšek od brzojavnega oddelka piše svojima sestrama v Ljubljani dne 7. januarjas
Dragi sestri! Prav lepo so zahvaljujem za časopis, dobil sem tfa že trikrat; dobim ga vedno v četrtek ali potek. — Nc vem, ali sem Vama že pisal, kako so nam Rusi prišli voščit božične praznike.
Bili smo v mestu Zmigrod 13 dni in imeli smo se precei dobro. Za sveti večer smo že imeli pripravljeno božično drevesce, okrašeno s svečami in drugimi malenkostmi Naenkrat pride povelje, naj bomo zvečer pripravljeni, ker se Rusi pripravljajo na nočni napad. Ob štirih popoldne začnejo naši topovi za mestom prav močno streljati; krog-lje so letele čez nas. Mi smo dobili povelje, naj bomo na cesti pripravljeni, ker bo treba najbrže pobrati brzojavno progo. Ob sedmih začno Rusi močno streljati na naše mesto; krog 30 šrap-nelov je padlo blizo nas, nobeden 30 m daleč proč. Poleg mene je stal rekrut; ta revež se je tekel skrit v neko hišo, jaz sera si pa mislil, če mi je namenjeno, me tudi v hiši najde. Na cesti smo stali do 10. ure. Šele tedaj dobimo povelje, da lahko poberemo žico. Komaj smo bili 1 km iz mesta, že so bili Rusi v njem in nam začeli streljati v hrbet. To je trajalo do polnoči. Potem je bilo mirno. Mi smo bili celo sveto noč na cesti, sveti dan in sv. Štefan do 7. ure zvečer. Na »bilo« smo se postili prostovoljno, na sveti in Štefan dan smo se pa morali, ker nismo dobili ne kave ne menaže. Šele na sv. Janeza dan smo imeli mir. Zdaj smo v Karpatih in imamo že osem dni mir. Pošto imam prav blizo. Za novo leto smo dobili vsak deset cigaret, dva liira vina, košček čokolade, deset pi Škotov in kos sira. Božična darila smo dobili šele danes. Vsak mož je dobil 40 cigaret, tri vojnopoštne dopisnice in košček čokolade; potem so bile Še čepice, nogovice, rokovice in druge take stvari, a je komaj na vsakega tretjega kaj prišlo. Jaz sem vzel le par flanelnih vnuč, ker imam hvala Bogu dovolj gorkega perila: sem pustil drugim, ki od doma niso nič dobili. Samo cigaret, tistih pa ne pustim nikomur. Zdrav sem. Srčen pozdrav!
Vojne lezave m Poljskem
Sredi januarja so poročali vojni poročevalci:
»Na celi fronti nobene izpremembe.« Tako ali podobno se že več dni glase poročila nemškega in avstro-ogrske-ga generalnega štaba. Dež, ki zadnje tedne neprestano lije, onemogočuje vsako operacijo, samo v Karpatih se še nekaj vojuje. Zdi se celo, kakor da bi hoteli Nemci na severnem Poljskem za sedaj ustaviti nadaljnje napredovanje, ker bi uspehi, ki bi se dosegli, ne bili v nobenem razmerju z napori in trpljenjem, ki bi se mu morale podvreči čete.
Vreme nam namreč prizadeva stotine gorja in neprilik. Poleti so bile reke radi suše in vročine tako majhne, da so Rusi enostavno prebrodili nizke vode. Sedaj je obratno. Sedaj so reke tako narastle, da tvorijo naravnost nepremagljive zapreke celo v Galiciji, kjer v goratem ozemlju vode nimajo prilike, da bi se na široko razlile ter je le malo krajev zamočvirjenih. Toda na Poljskem, pesebno na jugu, so tla ravna nižina, tako da se morejo reke raz-teči v neštete rokave in raztoke in prepreči obširne dele zemlje z močvirji. Kdor pozna kraje pri Lodzu in doli na porečju Pilice in Nide, ta se ne more dovolj načuditi našim in nemškim četam, da so dosnele do tja, kjer stoje danes.
Dobre ceste se dado prešteti na prstih ene roke. Sem spada predvsem cesta iz Kališa preko Sieradza v Lodz; potem ccsta iz Lodza v Lenčico in cesta iz Ruskega Herbvja preko Čenstohove v Koniecpol. To so prvorazredne ceste, ki se ne razmehčajo ob prvih dežnih kapljah. Razen tega so tu štiri železniške proge, in sicer na severnem Poljskem proga iz Thorna preko Wloclaw-ka in Kutna v Lowicz in proga iz Ostro-va preko Kališa in Sieradza v I.odz; na južnem Poljskem proga iz Ruskega Herbvja preko Čenstohove v Piotrkov in Bendzin ter končno proga iz Krato-\vicza in Mieslowicza preko VVolbroma in Kielca v Radom. Prve tri imajo za cilj Varšavo, četrta in zadnja pa Ivan-gorod. Ob teli progah 1eko tudi črte, po katerih prodirajo naše Čete. Rusi so pa ob svojem umikanju temeljito razdrli vse, kar se je le dalo. Razstrelili so vse mostove, vse prehode čez vode in naši pijonirji morajo noč in dan delati, da popravijo škodo.
Kamor vozi železnica, gre vse kakor po loju. Proge so večinoma dvotir-ne in zato jako ugodne za transport čet, municije in živeža. Dobro jc tudi, kjer tečejo gori navedene ceste. Kamor pa ne vod,i ne železnica, nc dobra ccsta, tam jc pa goric. Po močvirnih poljskih
pustinjah morejo čete samo peš. A hoja po ozemlju, ko se človek pri vsakem koraku pogreza do gležnja, do kolena, zahteva nadčloveških naporov tudi pri četah, ki so utrjetif in vsega vajefoev Na severnem Poljskem se sedaj bojujejo čete, ki so jih spravili semkaj 'ž zapadpjega bojišča. Vasi so redke ,in. revne; v zaduhli kmečki izbi, kjer vse mrgoli mrčesa, se mora stiskati večkrat po 15 do 20 ljudi. Toda če se upošteva neprestan dež zadnjih tednov, so ta stanovanja še vendar mnogo ugodnejša nego bivanje v strelskih iarkili. Le ti se morajo cesto izkopati sredi močvirja ter si ie lahko misliti, kako je v njih.
Če se morajo pa že čete boriti s silnimi težavami, kaj šele tren! Avtomobilske kolone so mogoče samo na gori navedenih cestah, drugače more vleči tovore tod le konjska sila. In gorje konjem! 50 km vožnje po takem terenu uniči tudi najmočnejšo žival. Sploh so ne da popisati, kakšne so poljske »ceste«. Samo en primer: Iz Čenstohove v .... sem se sam vozil v avtomobilu — tako pripoveduje neki poročevalec — pa sem rabil poldrugo uro za 54 km dolgo pot; od . . . sem moral peš potovati še 60 km in za to pot sem rabil poldrug dan. Pri tem sem imel lahek kmečki voz, v katerega sta bila vpreže-na dva konjička, ki sta bila vajena domačega blata. Na vozu je bila samo moia torba in spalna vreča, sarn sem pa ves čas peš korakal ob vozu, pa sem bil srečen, če sem v eni uri prišel 5 km naprej, a večkrat sta bila samo dva ali trije km. Sedaj si pa predstavimo težke kolone, ki vlečejo po 900—1000 kg težke vozove.
Med posameznimi vasmi, četudi so večje, ni nobenih cesta. V mirnem času vodijo slabe steze iz vasi do vasi; v vojni si vsaka kolona išče pot, ki se ji zdi najboljša. Skozi gozd, močvirje in pusto celino — samo da pride naprej. Pijonirji so napravili poti, zgradili prehode čez odprta barja in močvirja; tako so izza Lipnja napravili 200 metrov dolgo pot, na drugih mestih so skozi gozdove zgradili cele železnice. Toda kakšna je korist od vsega tega? En dan dežja, trije težki vozovi municije — pa ni več ne poti ne prehodov. Dvakrat sem se vozil po odprtem močvirju, ki ga ni bilo mogoče ne premostiti ne obiti. Odprta voda je varnejša nego goljufiva tla poleg njo, v katera se človek pogrezne, da je vsaka rešitev izključena. 100 m široko močvirno ozemlje leži n. pr. tik pred dohodom v vas! Ondi sem se vozil ponoči ter sem se v tistih trenutkih iznova naučil moliti. Toda uboge trenske čete, ki morajo s svojimi vozovi tod skozi! Cesto so tako obupane, da pozabijo psovati. A naprej morajo! Četam treba svinca in kruha. Zemlja je popolnoma opustoše-na. Na severnem Poljskem so jedli ljudje celo crknjene konje! V južni Poljski je še tu in tam najti naročaj sena, nekaj živine, kako gos; vojaštvo so ničesar ne dotakne, da bi se prebivalstvo obvarovalo strahovite usode, ki so ji izpostavljeni ljudje na severu. Vse se mora torej dovažati in treba je, da pride tren naprej, četudi živali koncem poti padajo mrtve na tla. Vprašanje jc samo, kako se bodo nadomestile te strahovite izgube? Na Poljskem jc danes konjsko meso najredkejša stvar; v celih velikih vaseh nimajo več niti enega konja. Rusom se godi v tem oziru nekoliko bolje; pravijo, da pri njih prevažajo tren večinoma voli. Tudi to prednost imajo na Poljskem, da se bore pred svojim lastnim pragom. Imajo železnice in znatno krajše črte za dovoz municije in živil.
S takimi težavami se imajo torej na Poljskem boriti naše in nemške čete. Toda vremenske razmere so spremenljive in že se javlia, da na Poljskem nastopa, hud mraz. Potem se reke in močvirja izpremene v trde gladke ceste in Rusi izgube s tem svojega najboljšega zaveznika.
r
i Zofcna krema

Naprodaj sla v Novem Votimatu pri Ljubljani
o <n o o
>1 -


WM<aii uuuk

7, lepima vrtoma. Vsaka hiša obstoji is 2 stanovanj, kuhinje in prostorno kletjo. Kupnina zelo ugodna. Več se izve pri Mariji Sedušnk, Nov; Vodmat 152. 29

Mi Is stroko.
iiftlifj 'e	zabra-
IIliO njevalno sredstvo
Zaloge v Ljubljani pri gg. Ant. Sara-bon, MIh. Kastner, P. Lassnik.
Obsicji že iiad 33 Eet
1M UMS&1 Sli
cerkvene o!Me in orodja Wslffl^a sllsa 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da Izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne baiuicrs, batda-hine, plaši«, kazuls, plnvijale, dalmatl.ke, veJuiue, a!bo, kctoSljs, pito itd.itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Isdelujo se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezanje- prenavljanje sinre obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro in najpoSfensjšo postrežbo, presl, da se pri naroČilih Izvoli cziraii aa prvo domačo tvrriko,
^jETESEsasraaii
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim iti
IzdelovHtel) J§- ""V"" o >3V ^ LlnDljana, Stritarja ollca 1
Vsake vrste kurjava!
emog,
proda po
najnižjih cenah na dom postavljeno
St. & C. Tauzher
Dunajska cesta št. 47.
Prvo injsifl polije sa umetno stekM in Mm m stehio
l9iMSfi AM
LfiM!«
Sanajska cesta štev. 13 pri ..Figovcn"
se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikatiia na steklo, za steklarsiva v iiguialnt i:i navadni oraanientiki, str.vis.io ter portalno steklarstvo — 7,a!ofja steklenega in porcola-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
z mentolom. steklenica po 59 vin,, proti revmatizmu, glavobolu, protinu itd. razpošilja po povzetju	3270
Dzdelovanje ž voinih pasov, nogavic, snežnih čepic, zimskih zapestk in kolonogre cev.
Ct

| £ittblja«a, Žvovska ulica 5.
Odlikovan na razstavi v Hadolllcl leta 1904 s častno diplomo ln svetinjo I. vrste.
rmt
si8ie
Lfub£JaMa, Martinova cesta 15.
Preprodajalci dalje popust.
najfinejše vrste, posebno pripo-

'	rodjiv proti ku2-	ffy
"IjJH	nim boleznim, se	iN
»ihS -d dobi pri Gabri-	ii«j $$
9/ jelu Kržen, Za-	\VJ:'
lILMU Jj P'IŽ- P°iia Bz" mi gunje pri Les-cah, Kranjsko.
Za prisinosl se jamči. Lene zmerne. ............................................................................................................................................................................
piP
u SI t olj Glaabono Matico in edini za.-yri«s. strokovnjak c. kr. dež. aoiUSča,
LijB&Jlaaa, Mssagfasisjsrg 15. (Nasproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in jizposBjKiJallliiCH
H %



na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega
glasbenega orodja, strun in muzikalij. ESSfiifti ZSUOŽHIH dvornih in komornih tvornic: IffiS-| sandarifer, Sfiaizl & Heltnnana, F&rster, fihr&ar,
I SjriiiŠKS' ŽŽiitaJ, Kad. Slelzhammer, Czapka, Lauberger «4 Gioss, :i	Hoimanu in Hofbeig (amerik. harmoniji).	loaa
r.	Otrolii oJ K 15.— nnproj. Najbogatoisii iabita v vsoli moilornili slo -ib in ioanib r.	barvali. OrIoiio ai Itlimrja .". unclaHko ponavljajočo mobaniko. 10 2etna pori	stavno obvozna garancija čfa.jaiuuina najnižja. Zamoaa najugodnoiša. U^-la-r	žovar.io ter popravila strokovno in cono. ICor imam z-?orai navodono prvo S	brikat« lz!tl.)u6no lo jaz mi Kranjsko v zalogi, svarim prod nakupom taUlfl-u;	katov m navi leznoga „i>of®lna" pri kriiiaiib. ki an drznojo govoriti o „iio!)roni H blagu", ilasi nimajo ni lodnoga pomembnega iabrikata v zalogi.

i i:: -r: i n 111 i i s i f n 11 m i
isrsislca eesfa st« iS
jjriporoča slavnemu občinstvu sveje izdelke ter izvršitev vseh mizarskih tlel kakor opravo hotelov, protlajalen, izložb, vsa stavbna tlela itd.
Domače podjetje z mehaničnimi delavnicami.
Najnižje ^ensS	Točna postrežba I
1391