Sprememba v naši vladi. Dosedanji finančni minister dr. Djordja Djurič je podal ostavko, ki je bila sprcjeta. Djurič pride za poslanika v London. Za novega finančnega ministra je imenovan podguverner Narodne banke dr. Milorad Djordjevič. V DRUGIH BRŽAVAH. Zahteve avstrijskih velenemcev. Av- strijska velenemška stranka, ki tvori z dr. Schobrovim gospodarskim blokom (dr. Schober je zunanji minister) in s krš.anskimi socijalci parlamentarno večino sedanje dr. Burescheve vlade, je poslala vodstvu krščanskih socijalcev spomenico. V spomenici je med drugim izražena zahteva, da se mora krščansko socijalna stranka usmeriti v čisto' nemško stran po dr. Schobrovem receptu, ki je pristaš združitve Avstrijo z Nemčijo in je dal tudi pobudo za pozncje preklicano carinsko zvezo med Nomci in Avstrijci. Zahtev velenemcev krščanski socijalci ne bodo mogli sprejeti, ker bi jim protifrancosko stališčc hudo škodovalo in bi Avstrija v zunanjem svetu še bolj zastonj iskala izdatnejšega posojila nego ga danes. Spor med velenemci in krščanskimi socijaki pa bi utegnil povzročiti vladno krizo. Madžarska se pogaja z Rnsijo. Mad- žarska vlada je sklenila, da vpostavi trgovinsko zvezo s sovjetsko Rusijo, s katero že ni bila 14 let v stikih. Za enkrat bosta zamenj 'i obe državi blaga za pet milijonov dolarjev. K.munija bo imela vlado krizo v kratkem. Romunska vlada pod predsedstvom Jorge je poslala na vse voditeljo političnih strank, ki so v vladi in v opoziciji, poziv, naj se izjavijo, ako bi bile pripravljene njih stranke in skupine sodelovati pri sestavi vlade, ki bi bila postavljena na načela parlamentarizma. Dosedanja vlada, tako se bere v tem vabilu, je dovršila svojo nalogo in rešila kmeta njegovih dolgov ter te dolgove prevalila na državo in zmanjšala državni proračun od 38 na 25 milijard lejev. Sedaj je prišel čas, ko naj vlada krene s poti političnih osebnosti zopet na kot parlamentarizma. V očigled pravkar navedemu pozivu trdi opozicaja. da Jorgova vlada ne more dalje, ker se ne more opirati ne na parlament in ne na narod in bi sploh ne mogla ustvariti v sedanji zbornici delavne večine. Na Romunskem bodo doživeli oster boj med liberalci in kmečko stranko za nadainje vodstvo državne politike. Na vlado, pri kateri bi sodelovali kmetijci ali liberalci, ni niti misliti. Vedno bolj napefe razmere v Nemčiji. V Nemčiji se vedno bolj širita stranki Hitlerjevih narodnih socijalistov in komunistov, krčijo sc pa srednje stranke reda in resr.ega državncga dela. Od strank reda stoji trdo edinole katoliški centrum. Nemški narod v srcu sicer ni za neprestana vznemirjanja, a v resnici pa se le zateka po večini pod okrilje nemškega fašizma in komunizma v upu da bosta ti dve stranki zrušili republiko in z njo vred pogazili vse, kar je doslej od prevrata sem tako bridko razočaralo Nemce. Glede presoje razmer v Nemčiji razglaša angleško časopisje, da je edina trdna politična organizacija med Nemci centrum, ki je pa v manjšini in ne more vladati brez podpore drugih strank. Ako se bodo srednje sktipine še nadalje dr.lile, ako bodo rušili socijalne demokrate komunisti, bo vladna združitev na levo nemogoča in katoliški centrum bo prisil.ien, da krene na desno in pritegne proti volji v vlado nemške fašiste. Nennška vlada s podporo fašizma bi ne uživala zaupa v svetu in bi bila opasna za, mir radi hujskarii liitlerjcvcev. IUlijanski zunanji minister Grandi v Ameriki. Dne 17. novembra je dospcl v Wischington italijanski zunanji minister Grandi. Sprejet je bil z velikimi častmi, pa brez občinstva, ker je bil vašingtonski kolodvor daleč na okrog zastražen. Dostop je imelo le 30 časnikarjev in fotografov s posebnimi izkaznicami. Na peronu so bili zbrani ameriški državni tajnik Stimson s soprogb, Hooverjev osebni tajnik, pobočniki vojske in mornarice, uradniki, vojaški poveljniki, osobje italijanskoga poslaništva in delegacija italijansko-ameriške družbe. Pred kolodvorom je bila postavljena častna četa. Grandi se je v poli-' cijskem spremstvu odpeljal k Hooverju, potem pa v Stimsonovo vilo. Namen Grandijevega obiska v Waschingtonu je ta, da pripravi Ameriko na sodelovanje z Italijo na bodoči razorožitveni konferenci in pa, da bi dobili Italijani kako izdatno dolarsko. posojilo. Ameriško časopisje oznanja svetu, da je predpogoj za posojilo Italiji: italijansko-francoski sporazum. Mrailfcnfe po Poliialfo- Ą€in mimv. Našim čitateljem je še v dobrem spominu poskusno zdravljenje raka v mariborski bolnici po učitelju in iznajditclju Poljšaku. Številni slučaji, kjer je zdravniška znanost popolnoma odpovedala, ali bi bilo ozdravljenje mogoče samo, če bi se odrezala roka ali noga itd., so uspeli tako, da danes hodijo dotičniki veseli med nami, hvalo pojoc Bogu, da je dal tako znanost neukim. Naj omenimo samo slueaj J. Stegra, ki je obolel na sarkomu. Danes bi bil že dolgo pod zemljo. Zdravnik jo obljubil Poljšaku, da mu bo pel hvalo po celemj svetu, če Stegerja ozdravi. Steger je zdrav, dotični zdravnik pa molči. Niso^ pa o tem molcali profesorji na Dunaju,! in danes je slučaj Steger in slika o njem! znana res celemu zdravniškemu svetu.' Pri nas zdravniki niso videli ali niso: hoteli videti Poljšakovih uspehov, in Poljšak je moral oditi, preden je mogel dokončati zdravljenje. Zdravniki, ki so imcli toliko poguma in pravičnosti, da so priznali dobro delovanje Poljšakovega sredstva, j bili kaznovani. Toda glej! Javil se je v uredništvu kmet, ki je pisal Poljšaku po zdravilo. Z odgovorom je dobil letak, ki se v prevodu glasi: Vaše blagorodje! Usojam si Vam na-. znaniti, da sem pričel ordinirati, in to od 14—16 ure ter zdravim z Abjinin-mažo po Poljšaku (za zunanje rake, sarkome, kostno in kožno tuberkulozo, eksceme in gnojavice) »Dr. Anton Kropatscli Dunaj itd.« Torej zdravnik-strokovnjak po Poljšaku. V i ijkrajšem času bo kakor poročajo, otvorjen Poijšakov sanatorij na Dunaju. Tako bodo naši Ijudje morali nositi denar na Dunai, mosto da bi bili tujci prisiljenci nosili denar k' nam ter bi od iznajdbe slovenskega človeka imeli dobiček slovenski zdravniki, gostilnicarji in obrtnild. Poljšakovo zdravljcnjc študirajo sedaj na Dunaju zdravniki-strokovniaki iz raznih1 držav. Če bi se bilo pri nas napram Poljšaku stvarno postopalo, bi mu ne bilo treba iti v tujino. Iz domovine bi se širil njegov slove3 in domovina bi od tega imela največje koristi.