Politični ogled. Kranjski deželni zbor je imel zadnji torek, dne 22. t. me3. zopet aejo. Katoliškonarodni poslanci so ustavili sejo. Za to pa so Tse stranke deželnega zbora sprejele predlog katolisko-narodne stranke, naj se volilna pravica za deželni zbor razširi na vse sloje prebivalstva ter voli le tudi toliko katoliskonarodnih poslancev v odseke, kakor jih zahteva njihovo Stevilo. Obe slovenski stranki sta vložili predlog, s katerim protestirata, da ae obdrže vojaki tretjeletniki š> po dosluženem času pod zastavami. Dr. ŠuSterSic je tako ostro govoril proti tej vojaski naredbi, da ga je deželni glavar grajal, ker je imenoval tozadevni zakon vojnega ministra hudodelstvo. Dr. ŠuSteršič: Jaz aem rekel hudodelstvo na avstrijskem domoljubju. Glavar Detela: Minister gotovo ni imel tega namena. Dr. ŠušterSič: Potem pa je pamet izgubil. KatoliSko- narodni poslanci so stavili obilico nujnih predlogov, ki se pečajo s potrebščinami njih volilcev. Nemški cesar Viljem in Madjari. Nemški cesar Viljem se je inudil, predao je priSel cbiskat na Dunaj našega cesarja, tudi na Ogrskem na lovu. Pri nekem obedu je cesar Viljem proslavljal jeklenost madjarskega značaja. To je bila jako neumestna prosiava v sedanjem času, ko se kaže jeklenost madžarskega naroda le v tem, da nasprotuje volji naSega osivelega vladarja! Gosposka zbornica se skliče zaradi rekrutae predloge med 25. in 28. septembrom. Podpredsednikom gosposke zbornice je imenovan knez Alojzij Schoaburg-Hartenstein. Ogrski državni zbor ae snide danes, dne 24. septem. Stranke so zabtevale sklicanje, da izrečejo svojo sodbo o povelju naSega cesarja na vojaštvo, v katerem se izraža za skupnost in nedeljivost avstro-ogrske armade. Resnične besede. Korno poveljstvo v Przemvslu je zapovedalo vsem častnikom, naj pojasne voiakomtretjeletnikom, zakaj morajo Se dalje služiti. Soc. dem. »Arb. Zeitung« poroča, da je nadporočnik 10. pešpolka Formanek sledeče govoril vojakom: »Vojaki tretjeletniki, vi bi sedaj morali iti domov, in ako ne boste S!i, so temu krivi židje. Avstrijski in posebno galiski židje se naselijo na Ogrsko, se tam madjariziraio in agitujejo proti Avstriji. Židje, ki so na avstrijskem kroSnarji in kramarji, dobe na Ogrskem visoka mesta ia zato napadajo Avstrijo. To, kar Ogri zahtevajo, se jim ne bo nikdar dovolilo. Ker se pa z Ogri ne more nič z lepa opraviti, bomo kmalu oatro morali proti njim postopati. Šli bomo na Ogrsko in jih ondi dobro naklestili, potem bodo Se le dali mir. Zato bodite vsak trenutek na to pripravljeni, da bomo sli na Ogrsko in se ondi bili. In ko bo prišlo do boja, tedaj se spomnite, da ao temu krivi židje! Avstrijski Italijani. V Trslu avstrijska vlada kaj rada izpolnjuje vse želje Italijanov, Slovence pa zatira, kjer le more. Ia plačilo za to ? Italijani škilijo prav pridno v Italijo, radi bi se odtrgali od Avstrije. Dne 20. aept. 80 zopet tržaski Italijani pokazali svojo barvo. Na rotovžu ie vihrala zastava v barvah italijanskega kraljeatva. Da bi Slovenci storili kaj enakega, bi jih polovico pozaprli. Italijanske vojaške vaje. Velike vojaSke vaje, katerih prvi in glavni namen je seveda, da se vodilni krogi prepričajo o moči, o kretnosti, z jedno besedo o sposobnosti avojih vojnih sil, služiio večkrat tudi v to, da se apozna, v kakih razmerab stoji dotična država do svojih sosedov. Iz njih se da aklepati sploh na političen položaj. To lahko trdimo ravno o zadnjih laSkib vojaSkih vajah. Kažejo nam namreč, da so se razmere med Italijo in Francosko zboljžale, med Avstrijo in Italijo pa poslabSale. Zato so bile letos te vaje ob avstrijski meji, da bi se prepričali, ali bi mogli vzdrževati Avgtrijo v slučaju vojske. Žs pred dvema letoma se je prepričal na lastne oči Se! Staba in general Saletta, da so poročila častnikov ob meji o oboroževanju Avstrije z jedne strani in o nemarnosti Italije z druge straai opravičene. LetoSnje vaje pa so dokazale, da je vshodna italijanska meja popolnoma nezavarovana, dočim je Avstrija dobro zavarovana. Ia zakaj zato? »Gazzetta del Popolo« pravi, ker se je Italija dosedaj vedno bala, da se bo zapletla v vojsko s Francoako, je utrjevala le zahodoo mejo, vsbodno pa je zanemarjala, zanaSaje se na zvezo z Avstrijo, katera se je pa vedno dobro in skrbno pripravljala. Pa Se druga večja težava je. Francozi so utrjevali le visoko gorovje, in Italijani so jim sledili, Avstrija pa utrjuje bolj nižave in Italija jo bode morala posnemati. List zaključuje: Tako bo Italija prisiljena imeti dva načina utrjevanj, ki si bosta v vsem popolnoma različna in v slučaju mobilizacije nastale bodo neizogibne zmeSnjave, kar bi znalo provzročiti jako neIjube posledice. — Ker se je torej italijanska vojna uprava prepričala o nedostatnem zavarovanju meje proti Avatriji in bo vsled tega tudi izvajala posledice, nam torej letošnje vojaške vaje govore dosti glasno, da ae je prijateljstvo med Avstrijo in Italijo precej ohladilo. Vsled tega Se bomo vedno rairno atali, četudi nas polentarji ne maraio.