AfAHD No, 28 Domovi na /vi' e m m— h o /wi o&S-Jf'’7’' ’ 0' ^//5 JVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. FEBRUARY 9, 1972 %1T ^ONIY Serving Chicago,, Milwaukefi, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€N!AN HORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Armada na Kitajskem fe vedno vodilna sila Kljub potiskanju armade v ozadje ta še vedno vodi u-Pravo v 17 od 26 pokrajin Ra Kitajskem. v Hong KONG. — Vojaki so se vedno na vodilnih političnih Položajih v večini kitajskih po-rajin. V 17 od 26 imajo dejansko v svojih rokah vodstvo par-LiJe in javne uprave. Čistka m Potiskanje vojakov v ozadje, ki le sledila odstranitvi obrambne-§a ministra in določenega na-s odnika Mao Tsetunga Lin Piao ■Oamreč ni segla tako daleč in fko na globoko, kot je v prvi dofci izglodalo. . Judska osvobodilna armada !®ra vedno važno in največ-rat tudi vodilno vlogo v sami Pitijski organizaciji. Na pokrajinski ravni rje dejansko skoraj vsa oblast še vedno v njenih ro-■ lo je do neke mere razum-^1V°, upoštevamo, da je bila ”frnada edina, ki je preživela mraj nedotaknjena “kulturno evolucijo” in potem to postopke omejevala in končno zaklju-^ a v sodelovanju z delavci in ecimi gardisti, s katerimi je s varila skupne svete, ki so evzeli vodstvo partije in jav-ne uprave. ie lani začela obšir-tem0 0^novo ua zdi se, da je pri m d na^e^ela na delni odpor ar-e’ zlasti njene skupine, ki jo i6a;o -vii OK JiliAZSfJWiKW 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ^&,83 No. 28 Weds., Feb. 9, 1972 Delo in socialno skrbstvo III. Načrt zakona zahteva od žensk, da delajo, če imajo otroke stare nad tri leta. Kaj vi mislite o starostni meji? Kongres je pravkar poslal predsedniku v podpis predlog zakona, ki pravi, da se materi ni treba javiti za delo, če ima otroka starega izpod 6 let, Dom je to starost znižal na tri leta. Mislim, da bi od matere, ki ima otroka nad 3 leta, lahko zahtevali, da dela, če bi ji nudili primerno dnevno o-skrbo za otroka in če bi ne bilo druge osebe, da bi podpirala družino. Kaj pravite k trditvi, da ženska stori več dobrega, če ostane doma in skrbi za svoje otroke? Je vprašanje, koliko ima pravice, zahtevati od družbe. Če ima na razpolago dober otroški vrtec, ali ima pravico odkloniti zaposlitev in zahtevati od družbe, da jo podpira, med tem ko je ona doma in ne stori ničesar, da bi pomagala družini do dohodkov? Mislim, da bi morala sprejeti zaposlitev! Kaj pravite glede zagotovljenih letnih dohodkov? Bojim se, če bomo sprejeli idejo družinskega podpornega načrta, ki bi jamčil neko določeno življenjsko raven, da potem ne bo meje navzgor. Vlada je predlagala, da bi zagotovili družini štirih oseb $2,400 in zdravniško oskrbo, za minimalno življenjsko raven je pa že sedaj treba $3,900. Senator Ribicoff, eden najvplivnejših zagovornikov vladnega načrta, je predlagal, da bi začeli s plačili $3,000 in ta znesek povišali v treh letih na $4,000. Tako bi imeli na spiskih javnega podpiranja 35 milijonov ljudi, kar bi stalo 15 bilijonov na leto več kot sedaj. Nadalje mislim, da se ne bi ustavili pri 35 milijonih podpirancev. Organizacija za vsenarodno pravico do prejemanja podpor zahteva najmanj $6,500 za družino štirih oseb. * Kaj naj rečemo k vsem tem predlogom? Da bodo položaj samo poslabšali, ker se bodo vsi zakoni izvajali v potuho lenuhom. Uprava socialnega skrbstva je postala tako obsežna, da uradniki sami iščejo in nagovarjajo ljudi, naj se javijo za razne podpore, da s tem opravičijo potrebo svoje službe. Dokler se ne povrnemo k besedam sv. Pavla; “Kdor ne dela, naj tudi ne je”, bo delavoljni moral preživljati delomrzneže, človeštvo se bo pa pogrezalo v džunglo, kakor nam dokazujejo zločini okoli Božiča v našem mestu. Razumljivo je, da mora družba skrbeti za bolne, stare, onemogle, odvisne otroke in druge, ki padajo v nesrečo brez lastne krivde, toda, če ima to dolžnost, potem mora imeti tudi pravico, preprečevati, da ne pride do tega. “Družine” brez očetov so eno najtežavnejših vprašanj naše družbe in dobe. Kako ga rešiti učinkovito, pa vendar v skladu s človeškimi pravicami, je težka naloga in skrb ne le odgovornih oblasti, ampak cele družbe. Trdijo, da ima vsak človek enako pravico do življenja po rojstvu. Res ni nihče upravičen vzeti življenje človeku, kakor hitro je spočet, toda, ko človek doraste, mora skrbeti sam za sebe! Vsak otrok bi moral vedeti od vsega začetka, da mora delati, če hoče imeti, kar vidi, da imajo drugi. Starši, ki dovolijo otrokom, da kradejo, gotovo zaslužijo trdo kazen. Stalni brezposelni se radi izgovarjajo, da ponujeno delo ni primerno za nje. Kaj pa morejo pričakovati taki, ki so hodili samo nekaj let v šolo in se niso izučili ničesar? Med begunci po drugi svetovni vojni so bili inženirji, profesorji in advokati, pa so sprejeli najnižja dela za začetek ' in si pozneje s pridnostjo pomagali naprej! Nobeno delo ni sramotnejše, kakor je življenje brez dela na račun drugih! Trditev, da je temnejša barva kože ovira za zaposlitev, je le deloma resnična. Kapitalist ne gleda na barvo kože, ampak na kvaliteto dela! Zakaj pa v športu uspeva več črncev kot belcev? Po prvi svetovni vojni so Angleži zahtevali, da Nemci označijo vse svoje izdelke z “Made in Germany”, kar naj bi pomenilo drugovrstno kvaliteto. Nemci so to priliko porabili in naredili napis za svojo varstveno znamko. To je lep nauk za črno barvo. ❖ Celotna reforma socialnega skrbstva, prav posebno pa še uvedba zajamčenega letnega dohodka je pred negotovo usodo. Senatni finančni odbor, ki sedaj o reformi razpravlja, je v celoti močno nagnjen na konservativno stran, nemara celo bolj kot sam njegov načelnik sen. R. Lpng, zato bo predlog temeljito predelal, predno ga bo sprejel — če ga sploh bo — in ga predložil v razpravo celotni zbornici. Za enkrat je odločeno, da naj predlog o zajamčenem letnem dohodku družine ne bi stopil v veljavo, dokler ne bo preskušen v širšem obsegu, kot je bil doslej. Šele, če se bo izkazal, naj bi stopil v veljavo in to le, če ne bo Kongres to odklonil. Za tako rešitev sta se domenila tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo E. Richardson in sen. A. Ribicoff, glavni zagovornik reforme v Senatu, toda odločitev o tem je v rokah Kongresa. Anže I ______ __ _____________ g 1 1 BESEDA IZ NARODA Slovenska šola vabi CLEVELAND, O. — Na pustno nedeljo, 13. februarja, priredi Slovenska šola pri Sv. Vidu kosilo, na katerega vljudno vabi vse rojake. Pustna nedelja je med Slovenci dokaj znamenita. Predstavlja veselje in že sama od sebe opozarja na dobro jed. Matere slovenskih učencev bodo postregle z govejo pečenko po izredno nizki ceni $2.50, za mladino do 16. leta pa samo $1. Da bodo skuhale po slovensko, se Vam ni treba bati. Kosilo bo na razpolago od pol dvanajstih do dveh popoldne v šolski dvorani sv. Vida. Naj ob tem vabilu poudarimo, da je Odbor staršev, ki skrbi za obstoj šole, že dolgo let nazaj izgubil ves strah, da bi šolske prireditve ostale neobiskovane. Slovenski rojaki v Clevelandu podpirajo svoje šole v takem obsegu, da smo lahko vsi ponosni na svoj narod! Vemo, da bo tudi to kosilo uspelo, ker naši gostje vsi do enega vedo, da s svojim obiskom omogočajo šoli obstoj. Sedanja šola deluje nepretrgoma že 21 let. To vabilo naj služi vsem bolj kot opozorilo, da ne pozabimo na dan in ure. Je pač res, da na stara leta raje hodimo okoli šolskih voglov, kakor smo pa včasih kot otroci. Kako čas vse o-brne! Na svidenje v šoli! Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu —1—__p------ Zsianstvenški NISA izklpojejo obiska k vesolja CLEVELAND, O. — Po zbranih časopisnih podatkih pridemo do zanimivih dogajanj in delnih ugotovitev: V prvi polovici decembra lanskega leta so jugoslovansko javnost precej razburile vesti, da njeno ozemlje preletavajo neznani predmeti. Ker se je to dogajalo v času velikih manevrov okoli Karlovca, so v časnikarskih krogih posebno Zahoda, menili, da gre za neko vohunsko dejavnost. Pisci so seveda pri tem mislili, da gre za leteče predmete, ki so jih izdelale človeške roke in da pripadajo nekim določenim državam, ki bi hotele zvedeti kaj več o načrtih jugoslovanske o-brambe v primeru napada od zunaj. Te domneve je deloma še podkrepila vest, da so blizu Bje-Ijine v Bosni našli nekak “leteči krožnik” in da sedaj proučujejo njegovo opremo, oborožitev itd. V tej zvezi je treba še omeniti, da je neki višji predstavnik jugoslovanske vojske podal zelo previdne izljave. Kakor smo že pisali, je šlo v jugoslovanskem primeru za opazovanje številnih letečih predmetov na področjih od Slovenije tja do Bosne in Srbije. Čudne pojave je opazilo na stotine, da ne rečemo, tisoče ljudi. Med njimi so bili piloti civilnih letal, vremenoslovci, kontrolne postaje poletov na letališčih, častniki in navadni državljani. Zato je bilo po vsem razumljivo, zakaj je tako rekoč stvene ravni ljudi mnogokrat plod domišljije, halucinacij in podobno. Čisto drugače se postavlja vprašanje v današnjih dneh, ko mnogo bolj poznamo razne fizikalne, električne in druge pojave ter je zato mogoče vsaj v določeni meri ugotavljati, če spada določeni pojav v vrsto posledic čisto naravnih zakonov, ali pa v katero drugo kategorijo. Navedemo en primer: ameriški zvezdoslovec, ki dela pri u-stanovi NASA in ki je znanstveni vodja programa poleta na Mars, dr. W. Dornberger, je navedel primere, ko nastajajo v zemeljski atmosferi ogromni vrtinci. Če se ti vrtinci premikajo s j hitrostjo več kot 6000 km na uro, se atomi in molekule zraka jo-nizirajo, kar ima za posledico svetlobne učinke. Tak vrtinec, ki ga zračni sloji prenašajo z veliko hitrostjo, dobiva najrazličnejše oblike, kot so elipsa, krog, romboid itd. Dr. Dornberger je rekel, da so to dokazali v laboratorijih. Čeprav bi utegnili pojasniti nekatere pojave s čisto naravnimi zakoni, ostajajo vendarle drugi, za katere kaj takega ne moremo trditi. To velja posebno za nekatere leteče predmete in posebno za tiste, ki imajo obliko “letečega krožnika”. Ti predmeti, ki so jih opazili že pred leti v Severni in Južni Ameriki in ki so jim znanstveniki nadeli ime NLP (neznani leteči predmeti) ali UFO (Unidentified ■ Flying Objects) združujejo v sebi vse lastnosti raznih vrst letal, balonov, helikopterjev itd. Tako so na primer opazili, da je neznani predmet NLP nepremično visel v zraku kot kak helikopter. Nenadoma se je sunkoma premaknil ter poletel z veliko 'hitrostjo navzgor ali navzdol ali pa v kakršnokoli drugo smer. Lahko je tudi izvajal najrazličnejše manevre, krožil in kolobaril sem ter tja ali pa letal z veliko hitrostjo premočrtno. Zgodilo se |je, da so včasih opazili več takih predmetov, ki so letali kot kaka eskadrila letal. Od vseh drugih letečih predmetov, ki jih je izdelal človek, pa ti predmeti LNP niso povzročali nikakršnega ropota ter so leteli popolnoma tiho. Od drugih so se razlikovali še po tem, da so j oddajali močno svetlobo. V teh predmetih se tudi znanstveniki in tehniki znajdejo pred veliko uganko. Brez dvoma ne moremo govoriti o kakih halucinacijah ali celo kolektivni sugestiji, saj so te predmete opazovali ljudje, ki so vajeni znanstvenega dela. Ne moremo miti govoriti o kakih naravnih pojavih, ker jih je nemogoče uvrstiti v katerega koli, ki so ga znanstveniki že Tudi luči in s@ne@ so, kakor s@ vzame... NEW YORK, N.Y. — O tem dejstvu, ki sem ga zavil v besede zaglavja svojega današnjega sestavka, sem že nekajkrat razmišljal, zmeraj pa takrat, kadar berem kaj o dogodkih iz naše zgodovine. Včasih se govori o tem, kaj se je godilo v daljnih preteklih dneh, včasih pa o teh iz polpreteklosti. Da, celo o današnjih razvijanjih. Tam daleč doma se nekaj dogaja. Pa vsakdo na ta dogajanja, kakor mu prija, postavlja in razmešča luči, da dobi tiste sence, ki si jih sam želi. Tako doma osvetljujejo iz ena same točke. V zamejstvu in v zdomstvu mnogi osvetljujejo ta dogajanja tudi tako, da dobe sence tisto moč zakrivanja vsega, kar je plemenitega v duši našega slovenskega naroda, kakor tudi drugih jugoslovanskih narodov. In to je —■ oziroma bi moralo biti — krščanska bratovska ljubezen. Vsi, ki smo doživljali komunistično revolucijo na Slovenskem in na Jugoslovanskem, vemo, kako se je začelo podtalno in javno vnašati kali sovražnosti v narodno skupnost, samo, da se ta skupnost razkroji in da se zavlada nad njo. (Budni opazovalec bo zasledil nekaj podobnega tudi vprav zdaj v ameriški deželi.) In vprav zaradi teh nasnova-nih senc smo kar prisiljeni, da se vidimo — ne kot skupnost — ampak kot skupino neudomače-nih psov in mačk, ki jim je bivanjski smoter: izpraskavanja oči drug drugemu in pa grabiti drug drugemu tisto, kar nam je bilo dano, prav po zgodovinskem ukazu in pa nuji, v skupno lastnino. Osebno sem zamaknjen bolj v vse tisto, kar je človeka izluščilo iz grobe in neutesane davno-sti, ko so ga obdelovale zgolj surove sile, pogojene v materiji njegove nature. Zamaknjen sem v njegovo duhovno rast. In iz te rasti se mu je razvil tudi ta plod, ki mu pravimo krščanstvo. Krščanstvo bi moralo biti kvas, po Kristusu gorčično zrno, ki kali nekje v naši globini in nas kvasi, da pade raz nas in iz nas vse, kar bi ličilo na živalskost. Veliko je “spretne živalsko-sti” v zadnjih desetletjih pri ljudeh, ki bi je ne smeli več imeti v sebi, in zlasti takrat kadar hočejo delovati v narodu na tisti duhovni plati, ki naj pokaže in ostvari lepši svet, kot pa ga je miselni in dejanski materializem “humanega socializ- podobno materalistično miselnostjo. Med naše ljudi in naše narode vnašajo tisto, kar po drugi plati obsojajo: materializem in sovražnost. Nobena stvar preteklosti, ki so jo še nedavno doživljali, jih ne strezni. Nič jih ni izučilo, kar se je z našimi narodi delalo v vseh letih od 1914 pa do danes. Nič se ne poglobijo v zgodovinsko igro prav od naše naselitve. Igračke te igre smo bili Slovenci, igračke te igre so bili Hrvati in igračke te igre so bili tudi Srbi. Izglodalo je nekaj let, da smo spoznali to igro. Pa smo ijo začeli spet igrati tako, kot smo jo ob začetku. Zakaj je Samova država razpadla. Zakaj se je razbila Hrvaška? Zakaj je propadla Srbija? Zavist in sovražnost v lastnem rodu nam je izpodnašala naše domačije, da so nam lahko v njih gospodarili tujci! Če “lažna luč” sovraštva meče svoje sence na naše ljudi in narode tako, dejal bi, ljubezen odganja te sence in pokaže naše narode v čisto drugačni in menda vernejši podobi. O tem sem sempatja vendarle prepričan. In nekaij takšnega, prepričevalnega sem doživel na zadnjo januarsko nedeljo! Brati Srbi v New Yorku so — namreč 30. januarja — slavili svojega narodnega patrona svetega Savo. Za to priliko so povabili tudi slovenske pevce, člane Zvona iz Fairfielda, Conn. Prvič so jih slišali v decembru, ko je bila krstna slava Draže Mihajloviča. Slovenska pesem jih je osvojila, saj je ustvarila ozračje bratstva. In čeprav je godovni dan sv. Save izrazito narodni praznik, je predsednik cerkveno-šolske občine Tihomil Topalovič povabil tudi naše pevce iz soseščine. Seveda, najprej so prišli v našo cerkev, ker (je slovenska cerkev, k deseti maši. Od tu so jo ubrali proti srbski katedrali. Zares ta cerkev je kot katedrala. Tudi pravoslavni liturgiji — sv. maši — so prisostvovali. Skoraj ob sklepu je tamkaj pridiga. Človek bi mislil, da bo njihov paroh —- župnik — otac arhi-mandrit Basilij Vojnovič povzdigoval ta dan v nebo samo pravoslavje. Res je močno poudaril, kaj je bratom Srbom in kaj jim še pomeni narodna cerkev. Zgodovinsko dejstvo je, da se je pri Srbih z utrjevanjem krščanstva-pravoslavja istočas- ma”. Tako se namreč zunaj na-T0 tudi gradila njihova držav- zivllja uradna oblika družbene izgradnje na Slovenskem in na Jugoslovanskem. S takšno miselnostjo in pa s krvjo se je pred četrtstoletjem zgradila. Zdaj pa nastopajo doma in v svetu naši ljudje s kar pa imajo temperature, ki gredo daleč pod ničlo. Nemogoče si je tudi zamisliti, da bi take ladje prihajale iz oddaljenega vesolja, saj je najbližja zvezda oddaljena od nas vsaj štiri svetlobna leta. To pomeni, da bi vesoljska ladja, ki bi odpotovala z bližnje proučili. Vsi ti dogodki so po-1 zvezde, potrebovala do nas štiri vzročili deljena mišljenja o po-j leta, pa čeprav s hitrostjo 300,-javu. Nekateri trdijo, da gre za 000 km na sekundo, kar je abso- halucinacije in sugestije, drugi za naravne pojave. Tretji govore o novih vrstah tajnega orožja, ki ga je izdelal človek, četrti pa, da sploh ti leteči predmeti prihajajo iz vesolja. Ameriški znanstveniki, ki delajo pri ustanovi NASA, ne verjamejo, da bi šlo za, vesoljske izbruhnilo ponovno zanimanje ladje, ki prihajajo k nam z dru-za te tajinstvene predmete. |gdi planetov, ali pa celo še iz Čudni pojavi na nebesnem | b°lj oddaljenega vesolja. Svoje svodu niso stvar samo zadnjih! mnen!ie opirajo na dejstvo, da je let. Človeštvo jih pozna že iz i ^lvljenje na Marsu nemogoče, svoje rane mladosti. Bili so na-jkot 50 dokazali zadnji poleti ve-vzoči v starem in v srednjem seljsklh sond (ameriških in sov-veku, toda tistih pojavov ni mo-! jetskib)- Taka možnost je nična goče preveriti, ker so bili zaradi1 v primeru drugih planetov, ki splošne nizke razumske in znan- 30 ali popolnoma razbeljeni ali lutno nemogoče. Neznani leteči predmeti predstavljajo torej še vedno in verjetno bodo predstavljali tudi še v bodoče veliko uganko za člo- nost! Tudi pri Hrvatih je bilo nekako tako: krščanstvo-katoli-čanstvo, dokler niso leta 1102 sami izročili svoje države Madžarom v roke. Srbi so jo izgubili v boju in deloma zaradi medsebojne prepirljivosti v boju nadmočnimi Turki. In kako se je dogajalo z nami, Slovenci?! Pa vendar je otac Basilij kaj kmalu bil v samem krščanstvu. Je pač duhovnik, ki krščanstvo zares doživlja in se v njem izživlja. Velikokrat sem ga že slišal in v tem me ni še nikdar razočaral. V širokost je odprta njegova vernost in njegovo duhovništvo. Ne bi hotel spet opisovati ves ceremonijal. Po njem je bilo v zgornji dvorani skupno kosilo. Najprej je bila molitev in njihov cerkveni zbor je odpel še staroslovenski Očenaš. Čez dalj časa, v katerem so servirali kosilo (strežnice so veski razum. Ne bo mogoče jo padle v težko stisko zaradi ude-rešiti v doglednem času, zlasti j ležbe, 350 ljudi), se je začel od-če pomislimo, da je človek pp-jvijati prvi del programa: govori treboval tisočletja, preden je in petje. spoznal osnovne zakone narave, j Predsedujoči g. Topalovič je Zato ni nič čudnega, če se mora J toPl0 pozdravil tudi naše pevce na vsakem koraku spoprijemati in 'Jih prosil, da najprej zapoje- Bilo je spet nekaj govorov. Govoril je spet otac Basilij in svojim izpraševal vest v primerjavi z onimi, ki so gradili srbsko narodno pravoslavno cerkev ob njenem nastanku. Iz njegovih besedi je spet prodirala misel širokega krščanstva. Seveda en del je naslovil našim pevcem in s tem vsem Slovencem. Prav tako jih je toplo pozdravil glavni govornik g. Dušan Petkovič. Govoril je še domačin slave g. Dragan Jankovič. Med tema dvema govoroma so člani Zvona spet zapeli dve pesmi in zadnja je bila koroška: Ljubca mne je pismo posvauva. Ko je g. Topalovič zaključeval ta del svetosavske proslave, je naše pevce prosil, da bi še eno zapeli. In odločili so se za Moj-cej, Mojcej ... Zbrani brati Srbi bi hoteli še in še... V tem je vstal spet otac Basilij in se pevcem ponovno zahvalil in jih povabil, da bi stalno prihajali med Srbe, in da bi jim peli lepe slovenske pesmi ... Armin Kurbus mu je odgovoril: “Dragi bratje Srbi in drage sestre Srbkinje! Mi smo prišli, ker ste nas povabili. Dobro se počutimo med vami. In zmeraj, kadar nas boste< povabili) bomo prišli. To vam obljubljam- Sosedni srenjčani so odšli domov, jaz. pa sem ostal še pri programu šolske mladine in folklorne plesne skupine v spodnji dvorani. Nekako ob pol šestih sem zapuščal dvorano in se namer j al domov. Pri vratih sem naletel aa g. Georgea Perunicica, ki je “trustee” srbske cerkve in cerkvenega doma. “Kako sem vam je svidjalo?” sem ga vprašal. “Toni, luštno je b’lo,” je odgovarjal po slovensko. To on rad dela, da mi dokaže, da je hodil o Slovenskem in se rad družil s Slovenci. Potem pa mi reče: “Toni, veš) kaj sem danes spet spoznal?” “Kaj, George?” ga naprej povprašam. On pa pravi: “Tole: trije SD' venci — pevski zbor; trije Hrvati — štirje zarotniki proti državi; trije Srbi — pet strank.” Torej, George ima najlepš6 mnenje o nas Slovencih. Za pevce Zvona pa je dejal> da so prvovrstni in da jim da dvorano zastonj, niti enega centa, če hočejo imeti v njej svO/ koncert. In sosednji fantje se menda že menijo za neko aprilsko n6" deljsko popoldne. Ko se bod° odločili, bodo sporočili Srbom & nam Slovencem ter tudi Hrva' torn. Zdajle pa mi udarja v mr Župančičev stih: In najmlajši brat je šel za vse — svobode ... (jaz bi dejal) ljubezni iskat... Tone Osovnik z novimi vprašanji, novimi problemi. Iz celotnega popisa je razvidno, kako močno se znanstveniki prizadevajo glede odkritja nenavadnih pojavov. Valentin Potočnik jo dve pesmi. Zapeli so jih. Druga od njih je bila: Sijaj, sijaj sončece... In zares v nedeljo je nam sijalo sonce prave krščanske ljubezni, ki ni dopustilo nastanka oblakov sovražnosti in mržn j e. ZA SMEH Vernik: “Gospod župnik, ^ je greh opehariti Žida?” Župnik: “Ne delajte si nep°' trebnih skrbi. Greh bi že bil, t0' da takih Židov, ki bi se dali 0 pehariti, na svetu ni.” Tomaž: “Ali veš, zakaj so ribe neme, France?” France: “Kar daj glavo P0^ vodo in poskusi govoriti, pa vedel zakaj!” \ ❖ “Kaj vam pri nas ne ugal3 več?” vpraša hotelir svojega t?° sta, ki je zahteval po treh de' ževnih dneh račun. Gost: “Ugaja mi že, ugaja. T° da doma dežuje ceneje.” Jera: “Kajne, Miha, da me ^ jemlješ zaradi denarja?” “Beži no, Jera, kaj Pf Miha: misliš? Tebe!” Denar jemljem žara0 P. S. FINŽGAR: PREROKOVANA SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE “Ne verjamem,” je opomnil France. “Pa ti vedi, ki nisi bil vojak in si zanič. Jaz sem pa bil.” France je izpil kozarec hru- v _ sevca in mu ni ugovarjal; preveč ga je speklo. “Takole,” je položil kozarec na trato. “Najedli smo se, nale-žali in nagovorili tudi. Pojdimo!” Spet je završalo na podu, pod nilatilnico je rumenelo zrnje ušenice in naraščalo v visok kup °b steni. Vsak se je zatopil v svoje delo in molčal in delal kot stroj brez misli. Samo Luka se ni mogel otresti misli na podporo kljub prejšnjim ugovorom in je do večera dodobra premislil in sklenil, da se oglasi — seveda skrivaj — pri županu. Družina je že sedela pri večerji, ko je France imel še vse polno dela krog gepeljna in mlatilnice. Hodil je krog njiju, sna-2il kolesje, nalival olja v pušice, naazal zobe in pritrjal omajane vijake. “Oh, France, pojdi no,” se je oglasila gospodinja že tretjič na Pragu in ga prosila večerjat. “Koj, koj! Naj le jedo.” Pa je še pokleknil in svetil na Podu pod stroj. Ko je stopil v hišo, so že molili po večerji. Dninarji so se dvignili izza mize in Luka je rekel Francetu; “Zadnjega psi koljejo!” in se zasmejal. Ali že je vstopila Franca in prinesla v skledici večerjo zanj. ‘Luka, ne bodo me!” se je odkril France in sedel za mizo. ‘Za jutri vas spet prosim,” je šla Franca za delavci in jih spremila do praga, od koder se je sli-šalo v hišo skozi odprta okna od Vsakega posebej: “Lahko noč!” Otroci, ki so jedli posebej s staro Uršo, so priplezali za mizo ^ stricu in ga gledali. France je naglo jedel in večkrat pogledal Prek žlice na Franco, ki je sedla na drugi vogel mize. Še molimo, če hočete,” je re-i(e^ Matic, ko je položil žlico. Oorna sem zamudil.” ‘Le kar,” je rekla Urša in sne-a molek z žeblja na steni. Vsa družina je pokleknila. Drobni glasovi otrok so kakor mehke strunice zveneli med glasove odraslih in ves zbor je podpiral rancetov moški glas. Janezku Je sklenila mati ročice in ga posadila k sebi na krilo. Ali dolgo ni zdržal. Prismukal se je k stAcu, zajezdil njegova meča in Cvrljal: “Sveta Malija”, dokler “Božja pota so čudna, kdo jih ume,” je vzdihnila Franca in ukazala otrokom, naj gredo spat s teto Uršo. Tudi France je čutil, da mora iti, a je vendar še obsedel in čakal. Ko sta bila s Franco sama, je povzel pogovor od opoldne: “Franca, ne zameri, saj pojdem precej, a samo to ti še rečem, ko sva sama: za podporo moraš prositi!” “Ne bom. Saj sem že rekla.” “Zakaj se braniš denarja?” “Sram me je. Pomisli, da bi šla k županu in bi rekla: ne moremo živeti — revščina je — naredi mi prošnjo!—A-—ne grem, ne.” “K župniu pojdi! Saj dela prošnje skoro vsem.” “Tja bi laže šla, pa tudi ne grem.” “Pojdem pa jaz. Za drugega se lahko prosi. Lej, porečem: “Če smo drugega plačali, bomo tudi tega z božjo pomočjo—” “Seveda ga boš. Saj s tem denarjem ne boš plačevala dolga. Če pa dobiš za obresti, se ti bo prileglo. In če druge dobe, kakor Dolg ima —” si slišala, in jih ni sram, zakaj bi bilo tebe?” “France, saj sem ti hvaležna, ko tako skrbiš. A za sedaj počakajva. Govorila bom še z Blažem.” “Je tudi modro. Oh, veš kaj, Franca. Jaz imam konja. V nedeljo naprežem in te peljem v Ljubljano.” France se je silno razveselil te misli. Franca je za hip omahovala, potem pa rekla: “Če si tako dober, le naprezi. Vzamem še Ferjana in Micko s seboj, da obiščeta očeta. Nista ga še videla v vojaški obleki.” In sedaj je France pomolčal in na tihem občudoval modrost žene, češ kako ima prav — zavoljo ljudi. “Saj res. In morda še Janezka?” “Ne. S takim je prevelik križ v mestu.” “Kakor veš, da je prav. Torej v nedeljo — in se vse pomenimo z Blažem.” France bi bil še sedel, pa je gospodinja pogledala na uro in se začudila: “Na deset gre.” “Saj res,” ji je pritrdil Matic in vstal. “Kakšna noč!” je pogledal skozi okno. “Pravzaprav bi bilo najbolje, da bi šel kar na pod v slamo in počakal jutra. Kaj bi krevsaril domov? Ni vre- iožfoni prazniki so za nami CLEVELAND, O. — Na vse sem bil pozoren v zadnjih božičnih praznikih. Potekali so obi-! čajno in vesel sem (jih bil. Pri tem sem se spomnil (božičnih praznikov preteklih let, tudi davnih v letih mladosti. Ko sem bil star 8 let, so mi prav v božičnih praznikih odpeljali mamo v Ljubljano v bolnišnico, kjer je po dveh tednih umrla. Tedaj sem živel pri svoji družini v Št. Jurju pod Kumom. Kmalu po smrti moje mame sem se preselil na Bled h Kaco-novim, kjer je bila moja mama doma. Na Bledu sem hodil v o-snovno šolo in bil ministrant v tamkajšnji farni cerkvi. V njej so imeli nad vse lepe jaslice, ki sem jih vedno z zanimanjem o-pazoval in skoraj nisem mogel od njih odtrgati svojih oči. V najlepših letih svojega življenja sem bil v Ljubljani. Tam so ljudje božične praznike slovesno, pa tudi dostojno in domače obhajali. Cerkve so bile za polnočnice vedno polne. Kako lepo so zvonovi vabili k njim! Posebno všeč mi je bilo v frančiškanski cerkvi. Ne verjamem, da bom imel še kdaj priložnost doživeti kaj podobnega za božične praznike, kot sem tam. Ves čas v Ljubljani sem bil v službi pri policiji. Tudi na policiji, kjer smo stanovali na Linhartovi ulici, smo imel lepe in zanimive jaslice. Mnogo privatnikov je prišlo gledat te jaslice in nikomur ni bilo žal, ki je prišel. Nam vsem je bilo to v ponos, ker je bil to javen dokaz, da nismo pozabili na Boga. Kot drugod po svetu je tudi v Clevelandu navada, da pričakamo novo leto v prijetni družbi. Jaz sem ga zaradi slabega zdravja pričakal v postelji. Voščili smo si, ko sem vstal, doma, nato pa smo si voščili z znanci, sosedi in prijatelji, ki smo jih srečali na Novega leta dan in naslednje dni, dokler se novo leto že ni nekaj postaralo in smo na njegovo novost pozabili. Na Novega leta nam je v cerkvi naš župnik oznanil smrt so-farana Charlesa M. Kowalskega, mladega visokošolca, ki je tako nepričakovano in tako žalostno končal. Vso cerkev je novica globoko pretresla. Hudo me je zadelo, ko sem zvedel za smrt zavednega slovenskega rojaka in javnega delavca Zdravka Novaka. Bil je zaveden Slovenec in dejaven katoličan, zato je lahko prestopil prag večnosti. Naj mu sveti večna luč in naj uživa večno srečo! Minila je Svečnica in z njo omagal in zaspal. Ko je Urša dno.” navezala dolgo vrsto očenašev Tedaj je stopila Franca k nje-1n se spomnila vseh živih in mu, ga prijela rahlo za roko in nartyih sorodnikov, naštela in mu pogledala v oči: bočila Bogu vse dušne in teles-, “France, ubogaj me in pojdi! n® potrebe, tedaj je vstala mama! Je bolj prav tako.” “Prav imaš,” je rekel Matic brez vsakega premisleka in šel. Celo lahko noč ji ni voščil. Franca je slišala pri oknu, ko ga je zastirala, hitre, težke korake, ki so bežali čez dvorišče. “Kdo bi mislil, da se ta hrust da voditi kot otrok in da ima tako srce. Le kako, da sem si prebrala?” Koprnenje se je budilo v njej in tisti dnevi, ko je zahajal k njej — k deklici. Franca se je okrenila od okna, lučka pred Marijo je revno brlela. Zdelo se ji je, da še posluša njeno in molitev otrok za Blaža. Ustrašila se je in kes ji je presunil dušo. Popravila je brlečo lučko, ji prilila olja, postala sredi sobe, kjer je malo prej klečala z otroki, in molila s srcem: O Bog, skušnjava je bila. — Marija, pomagaj — sirota sem. Jaz nočem — nočem ... (Dalje prihodnjič) doba božičnih praznikov, kot smo jo nekdaj na Slovenskem obhajali. Do Svečnice smo imeli postavljene jaslice, do Svečnice smo računali v trdo zimo, a nato počasi upali in pričakovali pomladi. Ni še veliko leta 1972 za nami, pa se je zgodilo že veliko zanimivega in važnega doma in po svetu. Moramo biti torej pripravljeni na vse, na dobro in slabo. Karkoli bo prišlo, moramo sprejeti vdano iz božjih rok, pa nam življenje ne bo nikdar neznosno! Jože Vrtačnik EUCLID, O. —• Ko nam posebno še v demokratski stranki ponujajo ducat kandidatov, ki bi bili radi nominirani za predsedniške kandidate ZDA, imajo komunisti to srečo, da je en sam za ta urad nominiran in ta je Gus Hall, generalni tajnik Komunistične str anke v ZDA. “Plain Dealer” dne 16. jan. (section 4A) omenja, da bo, če bo Gus Hall izvoljen, končal vojno v Vietnamu, privedel domov vse vojake, ki so po svetu, zaklenil (ukinil) Pentagon, FBI in CIA, odpovedal vsa vojna naročila, porabil ta sklad za nove stvari, vključivši nizke cene hišam, nove bolnišnice, pomnožil brezposelno pomoč (zavarovalnino), podržavil industrijo in končal gospodarsko kontrolo, ki jo je naredil Nixon. “To bo obrnilo deželo okrog,” pravi Hall, “vse drugo manj ne bo delovalo.” Kdo ne bi volil kandidata, ki toliko obljublja?! Samo to pomanjkljivost ima: Kot ameriški državljan naj bi na “svoje” — to je komuniste vplival v Vietnamu, Rusiji, Kitajski in satelitskih državah, naj prenehajo s krvoprelitjem, saj voditelji so na varnem, na tej in drugi strani. Za nje naj umira le “siva masa”. Kaj bi se zgodilo, če oi se uresničilo, da bi bila Amerika brez vojske, komunistične države do zob oborožene? Jaz sem tako gotov, kot je 2x2=4, da bi že drugi dan, po taki razorožitvi bilo Amerika pod komando ruskih ali kitajskih “o-svoboditeljev. Ne zagovarjam diteljev Pentagona, če res ‘Te oni” narejajo vojne, sem pa tudi za to, da se pride do miru. Naj bi ne pošiljali vojnih izdelkov v Vietnam ruski in kitajski “o-svoboditelji”, pa bo tudi Amerika ustavila svojo pomoč. Kot bi koristilo Ameriki, ne dvomim, da bi bila velika sreča tudi v komunističnih državah, a Gus Hall teh nič ne omenja, če bi se to, kar se za vojsko porabi, 111 vsi otroci z njo ter so sredi f°^e Pokleknili in dvignili roke Mariji Pomagaj. Podoba je ^ela na steni in ji je gorela Očka. Mama je narekovala in ^očiči so molili za njo: In sedaj, o Marija, te posebno za našega ata. Varuj ga, ^rani ga! Pripelji ga nazaj zdra-ga. Naj ga ne umori sovraž-1 • Ti mu stoj ob strani pod-evi in ponoči. Ti ga tolaži, ti ga ® Piraj in mu izprosi božjo po-c> da ostane pri njem veko-g ai/. O Marija, bodi počeščena s v°jim sinom Jezusom pet tisoč-šče^' ^ ^arLa r°ža, bodi poče-krat Amen.” s svojim sinom sto tisoč-zdaj in na vekomaj. ranče je klečal in poslušal, ava mu je klonila do klopi in reden je bilo molitve konec, iza 5nu kanili dve debeli kaplji v °ck ki si jih je obrisal z roka-°ni, ko je vstajal, in s plahim stasom je razsodil: Takole vam rečem, da se ne tj ^re ne sme zgoditi žalega emu, za katerega taki in tako molijo,” Krzno iz New Yorka NEW YORK, N.Y. — Preko štiri petine vse krznene industrije v ZDA je v New Yorku. Torej: Krzno iz New Yorka! VRAČA SE Z AKCIJE —• Letalo se vrača s poleta nad Severni Vietnam in se pripravlja na pristanek na letalonosilki Coral Sea v Tonkinškem zalivu. Ko so rdeči povečali svoje vojaške nastope v Laosu in v Južnem Vietnamu, so ameriške letalske sile tudi postale holj delavne. Posebno vztrajno napadajo Hočiminhova pota, po katerih pošiljajo Severni Vietnamci vojaštvo in vojne potrebščine na jug. obrnilo za nove stvari, za cenena bivališča, bolnišnice itd., dobrote za obe strani. Jaz sem drugačnega mnenja, kot je omenjeni, ki obljublja “večjo brezposelno zavarovalnino”. Veliko bolj bi služilo človeštvu, kot podpora, da se vsem delazmožnim da priložnost — da bodo delali. Pomoč naj bi do-vali tisti, ki niso delati zmožni. Uverjen sem, da namesto dela, ki se toliko žrtvuje za vojske, bi se našel nov izhod za zaposlitev, če bi v komunističnih in demokratičnih državah, prenehali delati za uničenje, pač pa v blagor človeštva. Karl Marks je zapisal: “Človeka moreta o- srečiti le delo in napredek, žulji na rokah in tesna povezanost z zemljo.” Zdi se mi pa, da če že ne vsi, premnogi, ki sledijo smernicam Gusa Halla, vidijo smisel, da bi živeli brez dela in dobivali veliko brezposelno podporo! Danes je povsod, tudi v Clevelandu, velik problem, da premnogi, ki bi si sami lahko zaslužili z delom za življenjske potrebe, jih morajo vzdrževati drugi, ki imajo manjše pogoje za delo od onih, ki na njih račun živijo! Nič Gus ne omenja, kje se bodo dobila sredstva za brezdelje? Kajti danes še ne poznamo drevesa, ki na njem — namesto listja — dolarji rastejo. Odgovarjalo bo le to: Tisti, ki delajo, naj vzdržujejo tiste, ki nočejo delati. Če vidi rešitev, da bo vse podržavljeno, bo prenehalo izkoriščanje, bi si sam zaželel zadnje, da bi človeštvo kdaj doraslo, da bi bili vsi pošteni... A žal, žalostne skušnje potrjujejo, da tega zla ni nič manj, če ne še več —' v “ljudskih” kot demokratičnih sistemih. Poglejmo Jugoslavijo. S kakšnim optimizmom so nekateri sprejeli novo vladavino! V oblakih so si stavili gradove: “Zdaj, ko je prišla oblast v taprave roke, v dobi 5 let bo jugoslovanski standard prerasel ameriškega!” Škoda, da so sanje tako daleč od realnosti. Če izvzamemo “elito”, tisto majhno število, ki se je privleklo do korit, so ostali prišli “iz dežja pod kap”. Naj iz pisma iz Jugoslavije prepišem to, kar je napisano: “Da smo ena najbolj zadolženih držav na svetu, to nam je vse dobro znano. Res je žalostno, da država, kot je Jugoslavija, bogata na rudah, lesu, vodah, lepa po pokrajinah itd., poleg tega ležeča na položaju, kjer se križajo trgovska pota, ne more nikamor. Vse te ugodnost peljejo ob pravilnem gospodarskem razvoju do blaginje naroda. Seveda bi morali vzeti krmilo v’ roke gospodarsko sposobni in pošteni ljudje, a takih pri nas manjka. Pripeljali so nas na rob propada, ker gojijo samo politiko ne glede na škodo gospodarstva! Krilatica, da bomo vsi enaki in delili bomo, je za časa revolucije bila zelo popularna, danes jo ne slišiš več, ker delijo samo “izvoljeni”. V enakosti je razlika, da gotovi živijo v razkošju, ker ne vedo kam z denarjem, drugi pa imajo, da komaj životarijo. Eni imajo pravice, drugi le dolžnosti. Nisi sam svoj gospodar na svoji posesti, nimaš pravice s svojo lastnino razpolagati v gozdu, ne smeš brez dovoljenja posekati drevesa, ne smeš komurkoli bi hotel, prodati, živina mora biti preko zadruge — ne mesarju — prodana. Mora zadružni uradnik vzeti prej tvoj prigarani denar, da dobi svoj delež.” — Tako v prepisu iz pisma. Priložen je tudi mal izrezek iz lista, ki je natisnjeno: “Dober začetek.” Da bi zagotovili socialno varnost vodilnim delavcem, ki ob re-elekciji niso ponovno izvoljeni in ki ne sprejmejo ponujenega jim delovnega mesta, so v statusu sev-niškega podjetja “Jutranjka” določili, da ima tak vodilni delavec ob odhodu iz delovne organizacije pravico dobiti 6 do 12 svojih povprečnih mesečnih o- sebnih dohodkov. Vodilnim delavcem je torej že zagotovljena socialna varnost. Pridejo na vrsto še — drugi delavci? Ker tudi v Ameriki — posebej še upokojenci —■ čutimo zlo inflacije, na žalost je v “socialistični” upravi Jugoslavije to zlo že bolj trpko, kot (je v kapitalistični Ameriki. Tako v tem smislu (menda v šaljivem Pavlihu) je v izrezku natiskano: Prava pot. Zatrjujejo, da bo denar v komunizmu povsem brez vrednosti. Potemtakem bo naš dinar zelo kmalu v komunizmu. — In še: “Poročila sta se draginja in pomanjkanje, medene dneve bosta preživela v Jugoslaviji, kjer jima ta kraj najbolj ugaja.” Zelo dvomim, da bo ‘izvoljen' Gus Hall, da bo revnejših slojev stanje izboljšal. Če smatramo, da je sistem kapitalizma tisto zlo, ki nas izkorišča, bodo mesto njega zavzeli komisarji, ki se bodo redili na račun ubogih. Oni “elita”, bodo določali (kot v Jugoslaviji) življenjsko raven o-stalih. M. Tekavec ------o------- Vesfi iz Slovenije Nove cerkve in cerkvene zgradbe V letu 1971. sta za že prej zgrajenima novima cerkvama v Poljanah in Dražgošah prišli pod streho novi cerkvi na Grosupljem in v Hinjah; v župniji Kokrica pri Kranju pa so do vrha zrasle stene zelo povečane župnijske cerkve, kjer bodo v podaljšku veroučni, upravni in stanovanjski prostori. Dokončano je bilo tudi delo pri novi župnijski kapeli v Ajdovcu katera bo nadomestila porušeno župnijsko cerkev. Za novim župniščem v Ribnici je bilo dograjeno tudi župnišče v Železnikih in v Hinjah; do strehe pa so prišli v št. Vidu v Ljubljani in na Prim-skovem v Kranju. Nova župnija Tržič-Bistrica je pričela s preurejanjem kupljene Pavlinove hiše v župnijsko kapelo in župnišče. Največ skrbi in velikosrčno-sti cele ljubljanske nadškofije in še mnogo dobrotnikov izven meja nadškofije je bilo vložene v graditev prizidka teološke fakultete, kateri je prišel do konca leta skoro v celoti pod streho. “Vsem daroval-cem-duhovnikom in laikom-mo-ramo biti,” tako stoji v 1. letošnji nadškofijski okrožnici, “zares in iz srca hvaležni.” Potreba po novih kulturnih prostorih v Ljubljani je vsak dan večja, saj živi skoro ena tretjina nadškofije v Ljubljani, nove cerkve pa nadškofija doslej v Ljubljani ni mogla zgraditi nobene. Sedaj je le kupljena zemlja za novo cerkev v Kosezah in je upanje, da bi morda letošnjo spomlad mogli začeti z gradbenimi deli. Takšno upanje obstaja tudi za Žužemberk. Za poživitev pastoralnega dela je nadškofija ob iskanju novih potov pridno uporabljala dosedanja tradicionalna sredstva — misijone, duhovne obno ve, duhovne vaje. L. 1971 je potekalo v znamenju Marijinih kongresov, ki sta bila v avgustu v Zagrebu in Mariji Bistrici. Zaključnih slovesnosti pri Mariji Bistrici se je udeležilo nad 7,000 Slovencev. Doma so imeli zelo uspele shode na Brezjah, ob 300- letnici Marijine cerkve pri Novi Štifti, pri Treh farah v Beli krajini, na Slinovicah pri Kostanjevici, na Zaplazu. Trški gori, šmarni gori in v Cerknici. Veliko je bilo po župnijah zelo dobro obiskanih tečajev za zaročence. Delo za katehizacijo mladine so zelo podprle nove veroučne učilnice, katere so uredili ponekod z veliko skrbnostjo in tudi praktičnostjo. Boljši TV sprejem P r e b i v alci Libelič, Cerneč ter bližnjih zaselkov zdaj lahko nemoteno gledajo spored ljubljanske televizije. Na Belcovi ravni nad Dravogradom so namreč postavili p r e t v o rnik. Na ta način lahko bolje spremljajo program tudi v Mislijski dolini. Največ ja veleblagovnica v Ljubljani V Ljubljani so odprli doslej največjo veleblagovnico v Jugoslaviji — “Maxi-market” trgovskega podjetja “Emona”. V njej je za 10.000 kvadratnih metrov prodajnega prostora. Stavba se nahaja blizu uršulin-ske cerkve. že 200,000 avtov Slovenska Avto -moto-zveza slavi 25-letnico svojega obstoja. Ob ustanovitvi so našteli 1851 članov. Danes pa jih je že 50.000. Leta 1954 je bilo v Sloveniji komaj 2800 avtomobilov. Danes pa jih je že okoli 200.000. Ni služb ni dela Ptujsko področje velja še vedno za rezervoar delovne sile. Od blizu 67.000 prebivav-cev jih je na območju občine zaposlenih le 12.079. Blizu 4000 pa jih dela v tujini, večinoma v Zapadni Nemčiji. Kljub zaposlovanju delavcev v drugih krajih Slovenije in odhajanju v tujino se je število nezaposlenih povečalo v letošnjem letu za 17 odstotkov. Trenutno imajo na zavodu v evidenci 900 nezaposlenih občanov. Novo turistično naselje Prostor med Portorožem in Piranom, kjer ima remontna ladjedelnica “2. oktober” svoje prostore, naj bi v prihodnje zavzelo turistično naselje “Bernardin”. Ladjedelnica naj bi dobila novo lokacijo v Izoli. Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščem izučeno šiviljo. Plačam po dogovoru. Pismene ponudbe na: CAROLINA’S DRESSMAKING 129 E. Alvarado Fallbrook, Calif. 92028 (29) MALI OGLASI Hiša naprodaj Dobra 2-družinska, 5-5, prava cena za hitro prodajo, na E. 74 St. Kličite po 4. uri 845-1912 in vprašajte za Mary. (29) Lastnik prodaja vso prenovljeno hišo blizu Marije Vnebovzete v Collinwoodu. 2 in pol spalnice, preproge, rekr. soba, 2 in pol garaže. Cena prava. Kličite 289-6182 po 5. uri. -(29) Naprodaj za dohodek Naprodaj je posestvo, stanovanje za 4 družine in trgovine, dobra investicija. UPSON REALITY RE 1-1070 499 E. 260 St. (28) Lastnik prodaja odlično 2-družinsko zidano hišo, 4-4, garaže, poploščena klet, več drugega, v okolici Arcade-Wa-terloo Rd. V nižjih 30-tih. Nič posrednikov. Kličite 261-3371. (30) Okolica Neff Rd. Hiša naprodaj, 1 spalnica spodaj, 2 zgoraj, jedilnica, bakrene cevi, dvojna garaža, 75 čv. pročelja. GEORGE KNAUSE Real Estate 819 E. 185 St. IV 1-9300 (30) V najem 4-sobno popolnoma prenovljeno stanovanje s kopalnico, v okolici St. Clair in 67 cesta. Za pojasnila kličite 261-2222. -(2,4,7,9,11,14,16,18) ^ ^ ^ ___________________________________________ RLEXANDRE DUMAS j Grof Monte Cristo Oči se mu proti njegovi volji zapro; toda pod trepalnicami mu vendar ostane slika vsega, kar je videl prej okoli sebe. Grof odpre ena izmed vrat. Hipoma napolni sobo, v kateri počiva Morrel, neizmerna svit-loba, zlivajoča se iz sosednje sobe. Na pragu se prikaže občudovanja vredna, lepa žena. S svojo bledo barvo in nežnim smehljajem je videti kakor an-gelj usmiljenja, ki prosi angelja maščevanja milosti. “Ali se mi že odpira nebo,” pomisli umirajoči. “Ta angelj je čisto enak oni, katero sem izgubil.” Monte Cristo pokaže mladi ženi s prstom zofo, na kateri je zleknen Morrel. Ta se mu približa s sklenjenimi rokami in s smehljajem na ustnicah.” “Valentina, Valentina! vskli-kne Morrel v dnu svoje duše. Toda preko ustnic mu ne pride glas. In kakor da so vse njegove moči združene v tej njegovi notranji razigranosti, vzdihne in vnovič zapre oči. Valentina plane nanj. Morrelove ustnice se še enkrat zganejo. “Kliče vas,” pravi grof, “kliče vas v svojem spanju. Zaupali ste njegovim rokam svojo usodo, in smrt vaju je hotela ločiti; toda k sreči sem bil prisoten jaz in sem premagal smrt. Valentina, zdaj ko sta se vnovič našla, se več ne ločita. Za vas je planil v smrt —- brez mene bi bila umrla oba; vračam vaju drugega drugemu. Naj mi Bog prišteje v dobro to dvoje življenj, kateri sem rešil!” Valentina zgrabi grofovo roko in jo v navalu silne radosti pri-tišne na ustnice. “O, zahvaljujte se mi,” pravi grof, “o, zahvaljujte se mi! Ne nehajte mi rekati, da sem vas osrečil! Vi ne veste, kako zelo mi .je potrebna ta zavest.’” “O da, da, zahvaljujem se vam iz dna svoje duše,” pravi Valentina, “in če dvomite o resničnosti moje hvaležnosti, vprašajte Haydee, vprašajte mojo Ijublje- V BLAG SPOMIN OB SEDMI OBLETNICI — ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG-OČE IN STARI OČE John Tanko Sr. Odšel je k Stvarniku 9. februarja 1965. leta. Sedem že let v grobu tam počivaš, po trpljenju zemskih dni, plačilo zdaj nebeško uživaš, katerega na svetu ni! Spomini vedno k Tebi nam hite, kot svetla luč nam svetijo v srce. Ko tudi nas zagrne groba noč, združila nas bo v raju božja moč. Žalujoči: ANTONIJA — soproga JOHN JR., FRANK — sina LILLIAN — hčerka VNUKI in VNUKINJE OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 9. februarja 1972. no 'sestro Haydee, ki je, odkar sem zapustila Francijo, skrbela za to, da sem potrpežljivo čakala tega srečnega dneva, s tem, da je govorila z menoj o vas.” “Torej Haydee ljubite?” vpraša Monte Cristo in zastonj skuša prikriti globoko ganjenost. “O', iz cele duše.” “Torej čujte, Valentina,” pravi grof, “imam vas nekaj prositi.” “Mene? Veliki Bog, ali sem res tako srečna?” “Da, Haydee ste imenovali svojo sestro; naj bo res vaša sestra, Valentina; izkazujte jej vso ono prijaznost, o kateri mislite, da ste jo dolžni meni. Čuvajta z Morrelom ubogo dete, kajti,” grofu glas skoro zamre, “odslej bo sama na svetu.” “Sama na svetu?” ponovi glas za grofom. “In zakaj?” Monte Cristo se obrne. Pred njim stoji Haydee, bleda, kakor okamenela, s smrtnim strahom v svojih potezah. “Ker boš jutri prosta, hčerka,” odvrne grof; “ker zopet zavzameš v svetu mesto, ki ti pristoja, ker hočem, da bi bila tvoja sreča in ime tvojega očeta odvisna od moje usode.” Haydee prebledi še bolj, sklene svoje prosojne roke kakor devica, ki moli k Bogu, in pravi z ihtečim glasom: “Torej me zapustiš, gospod?” “Haydee, Haydee! Mlada in lepa si, pozabi moje ime ter bodi srečna!” “Prav,” pravi Haydee. “Tvoje povelje se izvrši, gospod; o celo tvoje ime pozabim in srečna bom.” In deklica stopi korak nazaj, da bi odšla. “O moj Bog,” vsklikne Valentina, naslanjajo Morrelovo glavo na svojo ramo, “ali ne vidite, kako je bleda, ali vam ni jasno, koliko trpi?” Haydee obstane in pravi z bolestnim izrazom: “Zakaj hočeš, naj bi me razumel, sestra moja? Moj gospod je, in jaz sem njegova robkinja. Pravico ima do tega, da ničesar ne vidi.” Grof se strese pri tem glasu, ki zadene najskrivnejše žilice njegovega srca; oči se mu srečajo z očmi' mlade deklice in ne morejo prenašati njihovega svita. “Moj Bog, moj Bog,” pravi, “ali naj je torej to, kar slutim, resnica? Haydee, ali bi bila srečna, da lahko ostaneš pri meni?” “Mlada sem,” odvrne deklica ljubeznivo, “življenje ljubim, ker si mi je osladil ti, in tako nerada bi umrla!” “To se pravi, če bi te jaz zapustil, Haydee —?” “Bi umrla, gospod, da.” “Torej me ljubiš?” “O, Valentina, vpraša me, če ga ljubim! Valentina, povej mu vendar, če ti ljubiš Maksimilijana!” Grofove prsi se širijo, srce mu trepeta; svoje roke razprostre, in Haydee mu z vsklikom radosti pade v naročje. “O, da, ljubim te,” pravi, ’’ljubim te, kakor je mogoče ljubiti svojega očeta, svojega brata, svojega soproga. Ljubim te, kakor je mogoče ljubiti svoje življenje, kakor je mogoče ljubiti svojega Boga, kajti ti si za me najlepše, najbolje in največje izmed vseh bitij, ki so bila kdaj vstvarjena;” “Torej naj bo, kakor hočeš, moj ljubljeni angelj!” pravi grof. “Bog, ki mi je dal moč zoper moje sovražnike in s katerega pomočjo sem bil zmagovalec, neče, da bi se ostali del svojega življenja kesal zaradi teh zmag; hotel sem se kaznovati, a Bog mi hoče odpustiti. O, torej me ljubiš, Haydee! Kdo ve, če morda pri tvoji ljubezni ne pozabim tega, kar na vsak način moram pozabiti?” “Toda kaj vendar govoriš, gospod?” vpraša deklica. “Pravim, da je ena beseda iz tvojih ust vlila v mojo dušo več jasnosti kakor dvajset let, ki so mi bistrila duha. Samo tebe imam na svetu, Haydee, ti me vežeš na življenje: poznaš me kot nesrečnika, a narediš me srečnega.” “Ali slišiš, Valentina?” pravi Haydee. Grof zbira trenotek svoje misli. “Ali sem sanjal, ali je to resnica?” pravi. “O moj Bog, naj bo kakorkoli. Naj bo plačilo ali kazen, tvoj dar sprejemam. Pojdi, Haydee, pojdi! ...” In položivši eno roko okoli vitkega pasu deklice, stisne Valentini roko in izgine. Tako mine skoro ura, tekom katere kleči Valentina poleg Morrela brez glasu, trepetaje in z nepremičnimi očmi. Končno prične njegovo srce biti močneje, lahek dih mu pride preko ustnic, in celo njegovo telo spreleti ono lahkotno trepetanje, ki vedno naznanja povratek življenja. Končno se odpro tudi njegove oči, ki pa v početku ostanejo nepremične in motne; nato njegov pogled dobi življenje; temu sledi zavest in zavesti bolest. “O,” vsklikne z obupnim glasom, “še živim! Grof me je varal!” In njegova roka seže po nožu, ležečem na mizi. “Prijatelj,” pravi Valentina z blaženim smehljajem, “prebudi se vendar in ozri se na me!” Morrel glasno vsklikne in pade na kolena, kakor da ga je omamila in oslepila nebeška prikazen... Ob prvih žarkih nastajajočega dne gresta Valentina in Maksimilijan roko v roko na breg. Srečna Valentina pripoveduje svojemu ljubljencu, kako se je prikazal Monte Cristo v njeni sobi, kako ji je vse razkril, kako je nato sama videla zločin in kako jo je grof rešil smrti na čudežen način in dočim so vsi mislili, da je umrla. Vrata jame so bila odprta. Na čistem azuru jutranjega neba so se še svetile nočne zvezde. V senci pod skalo zagleda Morrel moško osebo; zdi se, da mož čaka na znamenje, na katero bi se približal. Maksimijan opozori Valentino nanj. “Ah, to je Jakopo, kapitan jahte,” pravi ta. In namigne mu, naj pride bližje. “Ali nama imate kaj povedati?” vpraša Morrel. “Izročiti vam imam od grofa to pismo.” “Od grofa?” vprašata oba začudeno. “Da, čitajte.” Morrel odpre pismo in čita: “Moj ljubi Maksimilijan! “Teluka je vsidrana za Vaju. Jacopo Vaju prepelje v Livorno, kjer pričakuje gospod Noir-tier svojo ljubljeno unukinjo, da jo blagoslovi, predno stopita pred altar. Vse, kar je v tej jami, prijatelj, moja hiša na Elizejskih Poljih in moj mali grad v Treportu, to je svatbeno darilo, katero poklanja Edmond Dantes sinu svojega patrona Morrela. Gospica Villefortova naj deli z Vami te zaklade, kajti rotim jo, naj vse premoženje, katero bi imela dobiti po svojem očetu, ki je zblaznel, in po svojem bratu, ki so ga pokopali zadnjega septembra obenem z njeno mačeho, naj vse to premoženje razdeli med ubožce. “Prosite angelja, ki bo čuval nad Vašim življenjem, Morrel, naj moli včasih tudi za moža, ki je kot satan nekaj časa mislil, da je enak Bogu, in zdaj z v s o krščansko ponižnostjo priznava, da je samo v božjih rokah vzvišena moč in neizmerna modrost. Naš domov-odnesni zavoj za prave ljubitelje piva. 7>1E STROH BREWERY COMPANY. DETROIT, MICHIGAN 4822» Naj čiste Valentinine molitve olajšajo njegovo slabo vest, ki ga kljuje v dnu njegovega srca. “Kar se tiče Vas, Morrel, je skrivnost mojega vedenja proti Vam ta-le: Na svetu ni niti sreče, niti nesreče; človek samo primerja ene razmere z drugimi, to je vse. Samo oni, ki je čutil največjo bolest, je zmožen in vreden največje sreče. Človek mora priti do tega, da hoče umreti, Maksimilijan, potem šele ve, kaj je življenje. “Živita in bodita srečna, draga otroka mojega srca, ter nikdar ne pozabita, da je do onega dne, ko Bog razkrije človeško bodočnost, vsa človeška modrost izražena v besedah: “ ‘Čakati in upati!” “Vaš prijatelj “Edmond Dantes, “Grof Monte Cristo.” Med čitanjem tega pisma, ki obvesti Valentino o tem, da je zblaznel njen oče ter sta umrla njen brat in njena mačeha, uboga deklica večkrat prebledi, bolesten vzdih se jej izvije iz prsij, ZA VALENTINOVO poklonite svojini dragim AMERIŠKO DOMOVINO ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI pridite k nam in si izberite VZOREC PAPIRJA IN CRK Ameriška Domovina 6117 St. Clfti*1 Avenue HEnderson 1-0628 > ; in solze se ji vlijejo iz očij; svojo srečo je kupila zelo drago. Morrel pogleda nemirno okoli sebe. “Toda,” pravi, “grof gre v svoji velikodušnosti predaleč Valentina bi se bila zadovoljila z mojim skromnim premoženjem. Kje je grof, prijatelj? Peljite me k njemu!” Jacopo pokaže z roko na obzorje. “Kako! Kaj hočete s tem reči?” vpraša Valentina. “Kje je grof? Kje je Haydee?” “Poglejte!” pravi Jacopo. Oči mladega moža in deklice se vpro v označeno smer, in v temnomodri črti, ki je ločila na obzorju nebo od Sredozemskega morja, zapazita oba veliko belo jadro. “Odpotoval je,” vsklikne Mor- DOWN TO EARTH—Dressing in layers is both stylish and practical this season. Benson & Partners shows how it’s done with fashionable flair in this all-cotton ensemble with a military air. rel, “odpotoval je! Z Bogom, prijatelj, z Bogom, oče moj!” “Odpotoval je!” vzdihne Valentina. “Z Bogom, prijateljica, z Bogom, sestra moja!” “Kdo ve, če se snidemo še. kdaj!” pravi Morrel in si obriše solzo. “Prijatelj,” pravi Valentina, “ali nama ni grof pravkar rekel, da je vsa človeka modrost izražena v besedah: “ ‘Čakati in upati!’ ” KONEC Mili ioni za ohranitev Benetk RIM — Italijanski senat je potrdil predlog zakona, po katerem bodo Benetke dobile 400 milijonov dolarjev za rešitev pred poplavami in za obnovo nekaj palač, cerkva in drugih stavb v mestu, ki se počasi pogreza. Rapravo o zakonu so pospešili, kajti zadnjo jesen je včasih prinašal močan veter na beneške trge morsko vodo, visoko tudi dva metra. Ker Benetke prištevajo med največje svetovne zakladnice umetnosti, je italijanska vlada sklenila ustanoviti mednarodni sklad za pomoč mestu lagun. Po predlogu zakona bi 160 milijonov porabili za obnovo raz;-nih starih stavb, za enako vsoto bi zgradili prekope, jezove in zapornice, ostanek pa bi šel za nov vodovod in kanalizacijsko omrežje. ------o------- Srednjo šolo preskočili TUCSON, Ariz. — University of Arizona v tem mestu je bila ustanovljena leta 1890 na tleh, ki jih je daroval v ta namen e-den vodilnih igralcev na srečo. Univerza je bila zgrajena, še predno je imela Arizona kako srednjo šolo.