Nvfftnhn phAiM T golo viri. Leto XL, št« 262 Ljubljana, torek tL novembra 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 - Teleton št. 3122, 3123, 3124 3125 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana. Selen« burgova ul - Tel 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190 Računi pri pošt čete zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praha člslo 78 180 W;en 105 241 Naročnina znaSa mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knatljeva ulica 5 Telefon it 3122, 3123. 3124. 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št. 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu VIC MED ZASTOPNIKI NAROD mgi dan predsednikovega bivanja v Ljubljani - Sprejem neštetih deputacij - Predsednikovi obiski v ljubljanskih narodnih, kulturnih in socijalnih institucijah - Povratek v Beograd Unblfena, 10. novembra. »nrtgi dati svojega bivanja v metropoli Dravske banovine je g. predsednic vlade general Peter Živkovič izkoristil tako plodonosno, da si je lahko ustvaril najpopolnejšo sliko o vseh gospodarskih kulturnih, socialnih in društvenih razmerah v Dravski banovini ter obenem i ogledom spoznal tudi mnoge zanimivosti bele Ljubljane. Dopoldne se je v baraki palači vrstila deputacija za aeputacijo in vse je g. predsednik vlade sprejel po točno določenem redu in odmerjenem času. Domala ni pomembnejšega društva, organizacije ali korporacije v Dravsiki banovini, ki ne bi bila poslala svojih predstavnikov k predsedniku vlade in za ako izraženo težnjo je visoki dosto-istvenfk pokazal pozorno orne vanje ter je v lagodnem razgovora neprestano razodeval vsestransko zanimanje za razmere v našito krajih. Bila je to pravcata smotra našega javnega in društvenega življenja. Svoje veliko partrijotlčno čustvovanje h g. predsednik vlade dokumentiral osobito s svojimi poudarki o važnost: na.se vsedržavne nacionalne organizacije. Sokolu kraljevine Jugoslavije. V njem zre nacionalni preporod jugoslovenskega naroda. Popoldne je g. predsednik posetfl nekatere važne zavode. Vsepovsod Je izražal zadovoljstvo in priznanje. Ob samem slovesu na kolodvoru je ponovno zatrdil, da ga je Ljubljana vzradostih. To nam je v ponos in želim samo, da bi bil g. predsednik vlade Sra veSkrat naš visoki gost. Nedeilskl banket Kakor je »Jutro« že poročalo, jte ministrski predsednik general Živkovič zaključil svoje triumfalno nedeljsko bivanje v Ljubljani z velikim banketom, ki ga je zvečer priredil v veliki dvorani limona. Na banketu so bili poleg vseh v Ljubljani navzočih ministrov tudi vsi bivši ministri iz dravske banovine, ljubljanski škof in mariborski pomožni škof, divizijski komandant, župani večjih slovenskih občin ter predstavniki vseh pomembnejših korpora-cij, ustanov in organizacij iz Ljubljane in ostale banovine, skupno okrog 150 oseb. Večer je ob sviranlu godbe dravske divizije potekel zelo animirano. Vrsto nagovor, ki so jih vse prenašali tudi po radiju, je otvoril g. predsednik vlade s svojimi pomembnimi izjavami, ki smo jih objavili že včeraj. Njegov govor je bil sprejet z burnim odobravanjem in z velikimi ovacijami kralju in predsedniku. Nato so govorili še gg. prof. Susnik, dr. Kramer, Pucelj, Ivan Hribar, dr. Ravnihar, podstarosta Gangl, pisatelj župnik Finžgar ter predsednik županske zveze Novak. Bivši minister prof. Anton Susnik Jte izvajal med drugim: Po nalogu Nj. VeL našega kralja prihajate med ljudstvo in ste prišli tudi med nas, da Vam tudi slovensko ljudstvo odkrije svoja čustva, svoje želje in svoje tožbe. Naj bo za to skrb Nj. Veličanstvu in Vam, ki uživate njegovo neomajno zaupanje in vršite nje govo voljo, iskrena zahvala. Je to tudi čin vzvišene državniške modrosti, zakaj zadovoljno ljudstvo dela srečno državo. Ali naj Vam tolmačim naša čustva? Spo-rn- ilf Vi. Vol;eanstvu našemu kralju našo vdanost ln zvestobo. On je naš ln mi smo njegori. Jugoslavija je naša država. Mi se tega živo zadevamo. Ne le, da so jo duševno ustvarjali tudi naši možje, Jegliči, Mahniči, Kreki, Korošci — mi dobro vemo, da za na« ni več nacijonalnega življenja brez Jugoslavije. Že naš življenski nagon je torej afirmacija Jugoslavije! — Kruto bi se varali tisti, ki bi v svojih neprijateljskih računih zoper Jugoslavijo devali med svoje pozitivne postavke kako ..ašo notranjo needinost. Jugoslavija je in Jugoslavija bo, za to garantiramo s svojo krvjo! Naši ljudje so skromni, a pridni, delavni, pošteni, značajni, zvesto vdani Bogu ln cerkvi, zvesto vdani tudi svojemu kralju in državi. Ali ste videli to veselje, ko so Vas pozdravljali kot zastopnika Nj. Veličanstva kralja? V tem prazničnem veselju se je 1*-ražala vdanost do kralja in države. Gospod predsednik! Jutri boste videjl na- stva: Naš kralj Aleksander naj živi! IfaJ Sivi Njegov kraljevski dom! Naj živi Jugoslavija! Kot tretji govornik »e je oglasil k besedi minister dr. Albert Kramer M ga je pozdravilo navdušeno ploskanje. Njegov z globokim patriotizmom prežeti govor je bil ponovno prekinjen z živah« nim odobravanjem, ki se ob najznačilnej« ših izjavah dolgo ni poleglo. G. dr. Kramer je izjavil: Poštovanj g. predsednik, gospodje nrinistrlt Globoko so odjeknile vaše besede v na- ša zmago čiste jugoslovensfre Ideje. V onem historičnem momentu, ko je šlo ta biti ali ne biti. smo se pokazali dostojni velikega časa in svojega naroda. Zrli smo v neposredni bližini veličastno stavbo Jugoslavije, v kateri smo videli združene v nerazrušno enoto Slovence, Hrvate ta Srbe kot velik narod, kf ga obvladuje ena volja, ki živi po enem zakona hi £rrato stopa skupno v srečno bodočnost Vedeli smo v tistih dneh, da je od aaSe odločnosti fn požrtvovalnost! odvisno vse, da ie za vse veke pred nas postavljeno vprašanje: Ogromna množica Ljubljančanov pozdravila oredsednlka vlade Levo: Združeni pevski zbori po jo pred Unionom v pozdrav visokemu goetv. Desno: Pogled na Miklošičevo cesto ob prihodu g. predsednika vlade a kolodvora t hotel »Union«. še kulturne institucije. Sami veste In na svoje oči se boste še bolj prepričali, da imajo Slovenci svojo narodno samobitnost Ta samobitnost je izrai rodu in vsega razvoja, je narodno življenje in za splošno kulturo dragocena pridobitev. Nemodro bi bilo in za kulturo kvarno, uničevati take osobitosti. Mi Srbi, Hrvati in Slovenci smo eno, en narod, ena jugoslovenska nacija. A kulturno smo trije, bratje sicer, a trije in kulturno delo nas treh in še vseh drugih plemen v Jugoslaviji v složni vzajemnosti bo ustvarilo sintezo jugoslovenske kulture. Med javnimi ustanovami v Ljubljani boste videli našo univerzo. Univerza je uresničenje naših stoletnih sanj in svet paladij naše svobode. Dolga leta smo hrepeneli po njej, dobili smo jo šele v naši državi in naš kralj Aleksander jo je sprejel pod svojo mogočno zaščito. Tako ie troje najvišjih kulturnih ustanov t eni Jugoslaviji: v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, troje simbolov kulturne diiereneijacije v prošlosti in kulturne sintese v bodočnosti. Gospod predsednik! Slovenski narod je enodušno pozdravil zgodovinsko odločitev Nj. Veličanstva kralja z dne 6. januarja 1929, ko je naš vzvišeni vladar vzel sam v svoje roke silno nalogo pomirjenja in ureditve države in je izbral Vas za svojega prvega sodelavca. Z vsem srcem sledi naš narod njegovemu plemenitemu in velikemu prizadevanju z iskrenimi željami, da bi bilo njegovo veliko delo venčano čim prej s popolnim uspehom. Prosim Vas, bodite pri Nj. Vel. kralju tolmač naših čustev in želja. Naše želje nimajo nič sebičnega, nič razdvajajočega, nifi razdirajočega, temveč hočejo le krepak m zdrav razvoj v mogočni in svobodni Jugoslaviji. In ko boste sporočali našemu kralju te želje, ne pozabite skleniti svojega poročila z glasnim vzklikom slovenskega ljud- je navdušeno pozdravil visoke gost« Sfh srcih. Zbrani smo ta okrog vat ▼ m menja velike naše naeflonafne Ideje, ki njedinjuje in ustvarja. Zavedamo »e, da ko ste priklicali iz zgodovine slike, katere so vsakemu izmed nas mile in drage, ker živimo v historičnih časih. Niste pogrešili, nas spominjajo najplemenitejših podvigov slovenskega dela našega naroda. S ponosom smemo reči, da smo i mi Slovenci dalJ pozitivnih prispevkov za ustvaritev narodnega ln državnega edinstva. Veličastna zamisel jugoslovenske države — evo tu v naši beli Ljubljani, je imela svojo prvo pre-stolico, v Napoleonovi Iliriji j« dobila enotna državna organizacija Srbov, Hrvatov Jn Slovencev svojo prvo, čeravno le embrijo-nalno formo. Skozi vso našo novejšo zgodovino se vije kakor rdeča nit misel ujedl-njenja, porojena in stalno čuvana od globokega narodnega eksistenčnega Instinkta! V dobah, ko so srbskemu delu našega naroda carevali slobodni kralji, sta se slovenski in hrvatski seljak skupaj borila za svojo staro pravdo, a odkar je na srbskih tleh veliki Karag.iorgje razvil prapor svobode, so odjeki herojske borbe bratov na Balkanu vedno silnejše udarjali na srce tn misli našega ljudstva. Slovenski možje so bffi takrat zanosni prepoved raki ilirske misli in velike Ideje, ki je bila nepopolna, deloma pogrešna sicer in ne do kraja zamišljena, ideja narodnega edinstva. Ko Je Petar Mrkonjič zbiral v Bosni vstaše, se je pomešala v krvavih borbah za krst častni I slobodu slatnu tud! slovenska kri. Ko Je bila 190«. storjena velika krivica v Bosni in je tujčeva pest nda-rila na srbska srca so ta na ljubljanskih tfcft Izkrvavet Mil prvi mnčenlkl Jogoslovenstva. Četrt stoletja se tako nT;ba h koncu, od kar ima državno in narodno edinstvo v slovenskem delu naroda svojo trdno domačijo, od kar se naše ljudstvo vedno čvr-steje zaveda, da ma Je od Bog« usojeno, od zgodovine odrejeno, od njegove krvi In duše Izbrano mesto samo v nerazrušnl Jedln'cl s Srbi In Hrvati, samo v sklopa velikega naroda Jugoslovenskega. Ko le napočil usodepolni trenutek odlo-! citve, so se zato v prah podrle vse druge, narodni misli nasprotujoče zasnove, so se rrušili vsi atavizmi stoletnega suženjstva rn kakor cn mož, se je narod dvignil za Jugoslavijo, za jugoslov. Idejo, za narodno in državno edinstvo. V tej isti dvorani, ki nas danes vidi zbrane okrog vas. gospod pred-| sednik smo pred dobrimi 12 leti v dovršeni »logi posvedočili svojo nezlomljivo voljo hoM* svobodo aH robstvo, BiH—in smrt? Se so stale trdne grarrtce države, ki nam Je bila skozi veke vladar, še je bila pest, ki nas Je tlačila, silna in mogočna, toda kita krvi doli z Juga, s solunske fronte, kjer so poleg srbskih bratov padali za osvobojenje vsega naroda tudi naši slovenski in hrvatski dobrovoljci, je bil močnejši nego sovražna sila, neodoljiva moč Instinkta naroda je nadvlada vse barikade robske preteklosti. Ko je z zmago ovenčana srbska vojska zasadila globoko v zemljo domačo zastavo svobode in ujedinje-nja, se je pod njo z navdušenjem zbral tudi naš del naroda. Usoda nam je odločila, da tudi mi še doprmesemo strašne žrtve na oltar svobode. Deset let je tega! Da smo ostali sami takrat, bi bili izkrvaveli, Jugoslavija nam ie očnvala življenje, nas obvarovala, da rana ni postala smrtonosna. Pravilno ste, g. predsednik, pokazali na ogromni napredek, ki ga je naša ožja domačija bila deležna v kratki dobi skupnega narodnega in državnega življenja. Gospodarji smo na svoji zemJji in naš narod je v kulturnem, gospodarskem hi socialnem oziru storil krepke korake naprej in nič se mu ni treba sramovati v družbi nekdanjih privijigiranih nosilcev kulture in civilizacije. Ah res je, da nismo biK zelo dobri gospodarji Ko smo urejevali svojo državo, ustvarjali medsebojne odnošaje, ko je bilo treba v trdem vsakdanjem delu izgraditi novo stavbo domovine, smo pozabili, da odgovornost pred bodočnostjo zahtev« od nas iste metode pri dovršitvi dela, kakor pri njega započetku. Toliko smo imeli v desetih letih svoje svobode posla, pobijati drug drugega v znamenju teorij in projektov, da se Je Izgubila osnovna misel naroda in da so se začeli majati temelji našega življenja. Tako Je moral 6. januarja kralj, svest s* svoje odgovornosti pred zgodovino, na sebe vzeti vlogo, Id je formalni predstavniki naroda niso mogli več vršiti, moral je takorekoč Iz blata pobrati jugoslovenske zastavo tn na novo poklicati narodu v spomin, da mu Je edino le ideja narodnega m državnega edinstva izvojevala svobodo m da vsaka oddajte* od te Meje zna« korak r pogubo! T krutih medsebojnih sporih in bojih ie ostala edino Je Njegova avtoriteta neokrnjena hi vzvišena m narod, ki je skoraj te-gubn zaupanje v samega sebe, je očuval edino le še vero v njega, njegov patriiotl-zem. njegovo odločnost njegovo predanost življenski Ideji naše nacije. Tujci Imenujejo režim tetreznjenja In regeneracije, ki ga Je uvedel Ni. Vel kralj Aleksander, diktaturo ta se čudijo, da se je tej diktaturi ves narod, katerega demokratfzem Je nad vsakim dvomom, tako rad In teko lahko podvrgel Nizozemski novinar, ki je nedavno prepotoval našo državo, je pravilno občutil, da tiči skrivnost v tem, da ne gre za diktaturo osebe, klike al! interesne skuptoe, temveč za diktaturo Ideje, da Je nacijonalnl princip proglašen za kategorični Imperativ našega življenja ln da gre ze to, z« vedno nepremično In nerazrušno ntrdlfl temelje naše državne hi narodne eksistence ter rarvojne ffnfle naše bodočnosti, Jugo- slovensdca ideja je iztrgana Iz okvira partijskih programov. Ona nI reč In ne sme bit! več predmet med— se bojnih borb. Kadcor smo jo tudi takrat ko smo baS v tej dvorani prisegali zvestobo narodni misR, identificirali z idejo naše bodoče lastne države, tako }e danes ona resnično neločljiva od pojma naše države, in kdor ho-če biti Jugoskrvijl zvest ne more biti neveren njej, kdor hoče to državo, mora hotefl narodne In državno edinstvo. Kot reren naslednik največjih genijev našega naroda nam je kralj v tvojih p reklamacijah postavil ideologijo novega svobodnega jugoslovenstva, ne kot blesteče frazo, temveč kot sistem praktičnih prava m načrtov za ureditev celokupnega našega narodnega življenja. Vi, gospod predsednik, ste nam danes podali dragocena tolmačenja, ki jih s polnim odobravanjem sprejemamo. Globoko občutimo v svojih srcih upravičenost poziva na skupno delo vsem, ki so poštenega srce in Iskrene misIL Občutimo tud; to, da današnja doba nI nič manj važna nego je bila ona, ko se je Jugoslavija ustvarjala. Ona je bila herojska doba. Doba spoznavalcev m mučenl-kov. Današnja je doba dela ln samozateje-vanja. Brez spoznavalcev • mačenlkov ne 14 bflo Jugoslavije, brez požrtvovalnih, neumornih narodno misel nad vse drugo postavljajoči!« delavcev JugosiaviJe ne bo. Pred 12 leti Je bilo vse odvisno od volje za ujedinjenje, danes ie vse odvisno od volje za očuvanje ln zgraditev našega edinstva. Takrat so gledala na nas bodoča poko* lenja, da vidijo, aH Jugoslavijo hočemo, danes stojimo pred njihovim sodiščem, da vi- 9b prihodu g. predsednika in članov vlada ▼ Kamnik dijo, ali jo znamo očuvati, ali smo jo vredni, Nič ne pomaga, treba ie zaključiti račune našega nedavnega strankarskega življenja, ter se zopet vrniti v dobo, ko nas je čut odgovornosti držal drugega pri drugemu, ko nam je zavest najvišjih narodnih Interesov velevala nezlomno solidarnost, ko nam je življenski instinkt dal pozabiti na vse medsebojne diference ter smo v eni trdni fronti korakali k zmagi. Kajti resnično je. da nas vse more rešiti edirrole popolna zmaga ideje, ki jo je razvil vrhovni voditelj naroda in nam more rešiti bodočnost edino le popolni uspeh njegove državniške zamisli. posebej kot slovenska predstra-ža Jugoslavije proti severu in zapadu vemo. da ie tu posredi eksistenčno vprašanje naše ožje domovine. Ako je današnji slavnostni zbnr izraz tega globokega prepričanja. le potem smo, gospodje, vredni nasledniki vseh onih, ki so pred nami in z nam! baš v tej dvorani prisegali zvestobo Jugoslaviji in državnemu edinstvu in Jo tudi držali. To prisego smo takrat dobro držali. A ona je danes še tu in nikdo nas od nje ni odveza!. Narod, ki je danes s tolikim oduševlje-niem in zaupanjem pozdravil vas, gospod predsednik, se dobro zaveda historičnega časa. Z nami vred v vas ne pozdravlja le najvišjega predstavnfka državne oblasti, se ne klanja spoštljivo samo odposlancu ljubljenega kralja, temveč čuti v Vas tudi izvršitelja velike misije, moža vzgledne energije in požrtvovalne delavnosti, državnika, ki z vsem svojim delom kaže, da mu }e izvrševanje stvarnega jugoslovenskega programa najvišja ambicija. Zaupanje, ki vam ga je izkaza! kralj z imenovanjem za predsednika vlade, vam j«, gospod predsednik, zasiguralo tudi pri narodu ogromen kapital zaupanja. Ko so vam danes donela naproti navdušeni živio - kMci, so ti klici bili tudi potrdilo, Ljubljana, 10. novembra Danes dopoldne ob 7.50 se je g. predsednik vlade odpeljal iz hotela Union na bansko upravo, kjer so se ob 8. pričeli sprejemi društev, ki so neprekinjeno trajali do 13. ure. Najprej je g. predsednik vlade sprejel ljubljanskega škofa dr. Rožmana in mariborskega škofa dr. Ivana Tomažiča, s katerima se je razgovarjal približno pol ure. Nato je g. predsednik vlade sprejel šefe državnih oblastev. Predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina je pozdravil g. predsednika vlade in kraljevsko vlado v imenu državnih uradnikov; zagotovil je, da bodo državni uradniki najvestneje vršili svojo dolžnost ter je izrazil v imenu državnega uradništva globoko spoštovanje in priznanje delu kraljevske vlade. G. predsednik vlade je kratko nagovoril šefe državnih oblastev ter izrazil željo, da ob prvi priliki poseti tudi ljubljanske urade. Nato je g. predsednik vlade sprejel predstavnike Sokola kraljevine Jugoslavije iz Ljubljane s I. podstarešino Engel-bertom Ganglom na čelu. V imenu ljubljanskega Sokolstva je pozdravil g. predsednika vlade 6tarešina ljubljanske župe dr. Pipenbacher z naslednjimi besedami: >Gospod predsednik! Bodite prepričani, da so zadrhtela naša sokolska srca od veselja in radosti, ko smo zvedeli, da nameravate s svojim visokim obiskom počastiti Ljubljano in njeno okolico. Sokolstvo ima mnogo razlogov. da vas ljubi in spoštuje. Vsi pa-triioti Jugoslavije gledajo v vas energičnega in doslednega vršilca onih idej, ki so izražene v manifestu Nj. Vel. kralja od 6. januarja in v modrem aktu od 3. oktobra, s katerima so bili položeni granitni temelji Jugoslavije in njene srečne in velike bodočnosti. Celotno Sokolstvo želi, da se v polnem obsegu izpolnijo vse nade na korist naše ljubljene kraljevine Jugoslavije. Živeli k G. predsednik vlade se ie zahvalil za prisrčni pozdrav ter je izrazil polno priznanje sokolskemu delu, zlasti v Sloveniji, naglasil je ogromni pomen Sokolstva v našem narodnem in državnem življenju in pozval Sokole, naj nadaljujejo s svojim delom v duhu narodnega in državnega edinstva. Pri-Botni Sokoli so sprejeli nagovor g. predsednika z navdušenim vzklikom: >2ivio! Zdravo!« G. predsednik vlade je nato sprejel predstavnike občin, približno 200 po številu. Predstavniki občin so pozdravili g. predsednika z burnimi klici: > Živio!« Poleg ustmenih pojasnil so predstavniki občin tudi pismeno obrazložili želje in potrebe svojih krajev, usmerjane v glavnem na to, da se pospešijo regulacijska dela na Savi, Dravi, Muri in Savinji, dalje da se čim prej izvedejo melijoracije. da bi se gradili vodovodi, da bi dobili kraji čim prej dobre ceste, dalje da se posveti pažnja prosveti z razširjenjem sedanjih in zgraditvijo novih šol, da se zgradijo bolnice, da se omogoči lažji izvoz vina, da vlada stori potrebne ukrepe za ublažitev krize in izvoz lesa, dalje da se razširijo telefonske in brzojavne zveze, da bi gotovi kraji dobili sreske izpostave, da se omogoči elektrifikacija itd. Dalje so izrazili želje, da bi dobili poedini kraji veterinarje, da bi se znižali davki malim obrtnikom in da bi kraji, kjer vlada pomanjkanje, io-bili podporo v koruzi, da se zaščiti naša domača industrija, da se izda zakon o meščanskih šolah, da se izvaja zakon da vi kapitala narodnega zaupan)« niste zmanjšati, nego ste ga s svojimi uspehi povečali in pomnožili. Ves svet priznava odlične uspehe vašega dela, ves svet, a pred vsem naž narod sam, kar je glavno, občuti, da je resnično nastopila doba miru in konsolidacije, da je resnično pozitivno in konstruktivno delo v polnem razvoju. Naša ožja slovenska domovina ima zaradi svoje posebne socialne in ekonomske strukture mnogo vprašanj, ki jim boste vi, gospod predsednik, gotovo posvetili največjo skrb in brigo in naS kmet, delavec, obrtnik, trgovec, uradnik trdno veruje, da bo rešena v okviru jugo-slovenskih inte-esov pametno in koristno. Naše misli hite s posebno toplino k vrhovnemu voditelju naroda, našemu ljubljenemu kralju okrog katerega se zbiramo vsi, odločeni, da ž njim skupaj za vsako ceno povedemo Jugoslavijo v srečnejšo bodočnost. Vi, gospod predsednik, ste izvrševatelj Njegove volje in Njegovih načrtov. Naj bo blagoslovljeno Vaše delo in dobri genij našega naroda naj spremlja Vaše napore do končne zmage. Dvigam svojo čašo v Vaše zdravje! Živeli! A. A. Naslednji govornik bivši minister Ivan Pucelj je med drugim dejal: Kot kmet po rojstvu in poklicu hočem biti iskren in kratek. Deset let smo poli« biki raznih struj »reševali« državo. Napo* sled smo videli neuspeh. Ugotovila smo, da pot ne pelje dalje. Nj. Vel. kralj je vzel nase brezprimerno odgovornost, da prive« de naTod to pravega cilja Vas pa je iz* bral, s. predsednik, za svojega prvega po« močnika Dobro vemo, da svrha vašega obiska ni bila študirati naše razmere. G o« spodarska kriza pritiska v prvi vrsti na našega kmeta in je velika, zato bo treba mnogo dela, da jo odstranimo. Vaš obisk pomeni poziv na nae vse, da sodelujemo pri tem vašem delu. o pobijanju draginje in da se omogoči razdolžitev kmetov. G. predsednik vlade je nato nagovoril predstavnike občin ter jim priporočal ustanovitev zadrug in zmanjšanje investicij, dokler traja kriza. Obljubil je, da bo kraljevska vlada, kolikor le mogoče, ugodila njihovim željam. Sprejemi delegacij so se vršili po skupinah v treh velikih dvoranah ban-ske uprave. Predsednik vlade je v poslednji dvorani sprejel predstavnike vodnih in produktivnih zadrug, približno 100 po številu. Med njimi so bili predstavniki Obrtne zveze iz Ljubljane in Maribora, predstavniki Zveze za tujski promet v Sloveniji, gostilni-čarske zveze iz Ljubljane in Maribora, nadalje predstavniki Revizijske zveze iz Ljubljane, Zadruge za zgraditev stanovanj državnih uradnikov, Železarske zadruge iz Krope, zveze vodnih zadrug, zadruge šumske industrije, Vinarskega društva za dravsko banovino, sitarske industrije in Zadružne zveze v Ljubljani. Nadalje je g. predsednik vlade sprejel približno 60 zastopnikov raznih gospodarskih organizacij. Predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin ml. je pozdravil g. predsednika ter se zahvalil Nj. Vel. kralju za vse ono, kar se je dogodilo po manifestu 6. januarja. Govoril je o vprašanjih, ki interesirajo vso državo, dalje o izgraditvi proge Koeevje-Vrbovsko, in to s privatnim kapitalom, v kolik jr tega ne bi mogla napraviti država s svojimi sredstvi. Dalje je govornik priporočal izgraditev proge Murska 8o-bota-Hodoš in proge Zidani most-Za-greb. Govoril je o problemih tujskega prometa in o modernizaciji cest ter o financiranju potreb v prid tujskemu prometu. Apeliral je nato, da bi se ti posli izvršili tudi s pritegnitvijo privatnega kapitala. Dalje je prosil, naj bi se Ljubljana zvezala z mednarodnim telefonskim kabelskim vodom in da ?e v zvezi s tem razširi avtomatska telefonska centrala v Ljubljani. Naglasil je, da ima domača industrija mnogo neprilik pri državnih nabavkah ter je prosil, da bi ta industrija dobila v tem pogledu prvenstvo. Prosil je, naj bi finančni minister znižal pridobnino na korist malih trgovcev in obrtnikov. Dalje je izrazil prošnjo, da bi za pravilno davčno obremenitev posameznih državljanov prišla iz vsakega staleža po dva zastopnika. G. Jelačin je predložil tudi pismene predloge, v katerih so v podrobnostih opisane potrebe gospodarskih krogov. V tej skupini so predložili g. predsedniku vlade svoje želje zastopniki Zbornice za TOI, in-ženjerske zbornice, ljubljanske Zve/:e industrijcev, Trboveljske premogokop-ne družbe, ljubljanskega velesejma, mariborske Zveze industrijcev, železne in lesne industriie,- granitne industrije, dalje Zveze trgovcev iz Slovenije, notarske zbornice, zdravniške zbornice in delegacija nemške manjšine v Kočevju, ki je g. predsednika vlade posebno prisrčno pozdravila ter mu zagotovila vdanost kočevskih Nemcev in mu izrekla zahvalo za visoko pokroviteljstvo ob priliki 600-letnice prihoda kočevskih Nemcev v naše kraje. Gr. predsednik vlade se je zahvalil za pozdrave ter je prosil, da zastopniki o vsem, karkoli bodo imeli na srcu, polejr ministrov obvestijo v interesu napredka --»spodarstva tudi njega, di ; bo informiran o vseh njihovih željah j in da se bodo tako čim prej izdale re- I šitve. Zastopniki gospodarskih krogov so pri slovesu g. predsedniku 2ivahno aklamirali. Okrog poldneva je predsednik vlade spredel zastopnice ženskih društev. V imenu Zveze ženskih društev v Ljubljani ga je pozdravila častna dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, ki je želela g. predsedniku in kr. vladi koristno, plodonosno delo tudi v bodočnosti ter je obljubila od strani ženskih korp-oracij polno podporo v vsakem pogledu. Ga. Franja Tavčarjeva je predstavila g. predsedniku vse navzoče zastopnice poedinih d ruš,te v, z vsako je g. predsednik izpregovoril nekoliko besed, se zanimal za smotre društev, ideje in članstvo in z zadovoljstvom vzel na znanje, da je v Zvezi ženskih društev v Ljubljani včlanjenih 15.000 žen in mladenk. Nato je g. predsednik vlade sprejel deputacijo univerze, ki so jo tvorili gg. prorektor dr. Metod Dolenc in dekani vseh fakultet. G. prorektor se je zahvalil g. predsedniku za spreietje novega univerzitetnega zakona. Živo se je g. predsednik zanimal za število dijakov na poedinih fakultetah, za prostore na univerzi in za poreklo dijakov. Na koncu je g. predsednik apeliral na profesorje univerze, naj posvečajo posebno pažnio nacionalni in moralni vzgoji omladine. Obljubil je univerzi polno naklonjenost vlade. Nato je sprejel g. predsednik vlade razne kulturne organizacije, ki so bile zastopane po približno 100 delegatih. Prisotni so bili zastopniki ljubljanskega Narod, gledališča, Glasbene Matice iz Lljubljane in Maribora, Ju-goslovenske zveze m posebej še ljubljanskih pevskih društev. Nadalje so bili v tej skupini tudi zastopniki vseh študentskih organizacij na ljubljanski univerza, po številu 13. V imenu Sveta slušateljev ljubljanske univerze je pozdravil g. predsednika pravnik Vladimir Šuklje, ki je v imenu akademske omladine izrazil polno udanost g. predsedniku in kr. vladi kot graditeljem nove Jugoslavije in kot prvim sodelavcem Nj. Vel. kralja. Delegacija študentov je pozdravila g. predsednika z burnimi klici: »Živio!« G. predsednik se je razgovarjal z vsakim dijakom, se zanimal za članstvo iti za njihove organizacije, kakor tudi za prilike, v katerih živijo dijaki. V svojenji nagovoru na dijake je g. predsednik izjavil: »Drago mi je, da sem ras spoznal vas, nado naše države. Pazite, da boste vedno skupno in složno delali in da se vzgajate v duhu našega državnega patriotizma hi nacionalizma. Omladhta mora delati v ted smeri tn nass starejše podpirati v delu!« — Akademiki so z velikim navdušenjem m vzklikanjem predsedniku spredeK te besede. Nadalje so z omenjeno skupino bili sprejeti tudi zastopniki zobozdravnikov, veleposestnikov, Avtokluba v Ljubljani in nekdanjih Orlov. Tem je g. predsednik vlade priporočal, naj vstopijo v Sokola kraljivine Jugoslavije m naj skupno v tej veliki vsedržavni organizaciji delajo v korist naroda, kraija in drŽave. Dalje so bili v tej skupini zastopniki Prosvetne zveze v Ljubljani, Vodnikove družbe. Prosvetnega društva iz Kočevja, duhovmštva ljubljanske škofije, narodnih delavskih organizacij, pravoslavne občine v Ljubljani, Profesorskega društva v Ljubljani, oblastnega odbora Narodne obrane. Jadranske straže, društva »Soče« in Slovenskega planinskega društva. Ob 12.30 je g. predsednik vlade sprejel 150 delegatov strokovnih organizacij. Vse te delegacije so izročile predstav-ke, v katerih tudi pismeno izražajo svoje želje. Med njimi so bili delegati Zveze grafičnih delavcev in Jugoslovenske gasilske zveze, ki jim je g. predsednik vlade toplo in zadovoljno čestital na uspešnem delu in na krasni organizaciji. Dalje so bili zastopani delegati nameščencev pošte, brzojava in telefona, društva čebelarjev. Zveze privatnih nameščencev, Narodne strokovne zveze, Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev, združenja strojevodij in delavcev tobačne tovarne. Z vsemi temi se je g. predsednik vlade prijazno razgovarjal ter se zanimal glede zaslužka in življenskih razmer. Dalje je g. predsednik vlade sprejel zastopnike delavcev Dravske železniške delavnice, Tujsko - prometnega društva, zveze rezervnih oficirjev in odbora za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani. G. predsednik vlade je z zadovoljstvom vzel na znanje, da je odbor že zbral potrebno vsoto za postavitev spomenika. Dalje je g. predsednik sprejel predstavnike Saveza dobrovoljcev, ki so se zahvalili za sprejetje zakona o dohrovolj-cilh ter izrazili željo, da se pospeši izdajanje dobrovoljskih uverem. Vsa ostala društva... G. predsednik je sprejel še zastopnike društva notarjev, ki so se mu zahvalili za sprejetje novega zakona o notarjih, dalje predstavnike Slovenskega lovskega društva, društva nižjih nameščene?', državnih železnic, društva železniši.h upokojencev, zveze državnih nameščencev, Udruženja jugoslovenskih učiteljev, društva upokojenih učiteljev tn Zveze občinskih uradnikov kraljevine Jugoslavije. Delegati Zveze slovenskih vojakov so g. predsednika prosili za pomoč za vzdrževanje vojaških grobov. Prišli so na vrsto zastopniki Udruženja vojnih invalidov in sirot, Vincencijeve družbe, Ljubljanskega nogometnega podsaveza in predstavniki športnih klubov, ki so prosili g. predsednika, da bi tudi dalje ostal naklonjen športnemu pokretu. Sprejel je g. predsednik še predstavnike dobrodelnega društva za vzgojo zapuščene mladine in protialkoholnega društva »Sveta vojska«, ki so ga prosili, naj bi prevzel pokroviteljstvo nad kongresom, ki se bo vršil letos na Su-šaku, dalje zastopnike katoliške inteligence in Jugoslovenskega zimsko-sport-nega saveza. G. predsednik vlade je izjavil posameznim deputacijam. da se bu pobrigal za njihove želje, katerim se bo P dani možnosti ugodilo. Zlasti je i. predsednik poudaril veliko blagodejno vlogo Sokolstva v našem narodnem ln državnem življenju ter je priporočal omladini sodelovanje v Sokolu kraljevine Jugoslavije, ki ima za smoter vzgojo omladine v nacionalnem duhu. Omladini pripada naloga, da brani v potrebi vsako ped zemlje, na kateri živi naš enotni narod. G. predsednik Je posebno naglasll, da sokolstvo ne posera v vero, ker nima za to nihče pravice. Prisotni so z burnim odobravanjem in živahnimi vzkliki pozdravili ta apel prede-dnika vlade. Sp. -zirii ~ j bifi končani ob 13.05. G. predsednik vlade se je nato odpeljal v hotel Unio/ -rJSlr Intimen banket Ob 13.30 je predsednik vlade priredil v srebrni dvorani hotela Uniona intimen banket, h kateremu so bili povabljeni naslednji gg.: vršilec dolžnosti bana dr. Otmar Pirkmajer, župan dr. Dinko Puc. škof dr. Gregor Rozman, bivši ministri dr. Albert Iramer, Ivan Pucelj, dr. Andrej Gosar, Anton Sušnik, Ivan Vesenjak, dr. Fran Ku-lovec, Ivan Hribar in dr. Niko Zupi-nič, nadalje podstarešina SKJ En~el-bert Gangl, bivši veliki župan dr. Miroslav Lukan, podžupan prof. Evgen Jarc in mariborski podžupan dr. Li-pold, bivši poverjenik za socialno j o-litiko Albin Prepeluh. načelnik Adolf Ribnikar, referent Delavske zbornice Ivan Tavčar in tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik, komisar 01]ZD odvetnik dr. Miha Krek, prezid. tajnik dr. Riko Fux. nadalje odvetniki dV. Drago Marušič. dr. -To^fp Ažman, dr. Fra-njo Novak, dr. Josip Hacin. dr. Marko Natlačen, dr. Oton Fettieh in dr. Vladimir Ravnihar, načelnik Tvnn Derži?, načelnik okrajnega cestnega odbora Franjo Žebot in inž. Fran Župančič. Predsednik vlade na obhodu in posetih po Ljubljani Po kratkem oddihu ie g. predsednik vlade general Peter Živkovič zapustil hotel Union in se napotil v spremstvu vršilca dolžnosti bana g. dr. Otmarja Pirkmajerja in župana dr. Dinka Puca v prostore raznih ljubljanskih kulturnih in socrjalirih ustanov. Prva pot ga je vodila ▼ hiralnico sv. Jožefa. Tu ga je sprejel in pozdravfl upravnik zavoda, nakar si je predsednik vlade ogledal v spremstvu usmiljenih sester posamezne oddelke zavoda, bolnico itd. General Živkovič je bil z vsem zalo zadovoljen in je čestital vodstvu zavoda in njega osebju zaradi čistote in vzornega reda. Dalje se je napotil g. predsednik v bližnji impozantni dom Sokola L na Taboru. Na stopnišču pred vhodom je sprejel odličnega gosta in brata starosta inž. Bevc. Pri vstopu v veliko dvorano pa so ga pozdravili zbrani Sokoli z gromkimi vzklici: »Zdravo!« Upravo društva je predstavil pod starešina SKJ br. En-gelbert Gangl. Predsednik vlade je segel vsakemu članu v roko in se zanima-za način telovadbe m vežb, za priredi tve in splošno stanje društva. Starosta inž. Bevc je pojasnil g. predsedniku način, kako je bil zgrajen Sokolski dom na Taboru in kako so člani in prijatelji sa mi zbrali nad Štiri milijone dinarjev Impozantni dom pa je še vedno obremenjen z znatnim dolgom, glede katerega je prosil starešina vlado, da ga odpiše, ali pa, da omogoči društvu brezobrestno posojilo. Predsednik vlade ie izvajanja starešine poslušal pozorno in naklonjeno. Vpisal se je v spominsko knjigo. Pri tej priliki je bila g. generalu Živkoviču predstavljena najstarejša članica društva, 80-letna gospa Marija Kokaljeva, ki je učlanjena že polnih 23 let. G. predsednik vlade jo je ljubeznivo pozdravil, nato pa takole nagovoril prisotne Sokole: »Dragi Sokoli! Vsi se morate zavedati, pa naj ste mladi ali stari, da kraljevska vlada, ki po navodilih ln željah NJ. Vel. kraija vodi našo državo, vedno misli na vas. Zato lahko vselej računate na podporo vlade, kajti Sokol kr. Jugoslavije mora združiti ln zbrati okrog sebe ves naš narod, tako meščanski, kakor kmečki. Naj živi Sokol!« Prisotni so priredili tople ovacije kralju Aleksandru, prestolonasledniku Petru, predsedniku in vladi Nato si je predsednik vlade z vidnim zanimanjem in zadoščenjem ogledal razne prostore Sokolskega doma, gledališče lutk, sejno dvorano, veliko telovadnico in ostale prostore. Po ogle-du je vzhičen nad vzornim redom in krasno notranjo opremo vzkliknil: »Zgrešil bi bil. če ne bi bil prišel in si vsega tega ogledal!« Pred odhodom je postal predsednik nekaj trenutkov v pobožni zamaknjenosti pred sliko pokojnega telovadca Toneta Maleja, ki se je bil letos ponesrečil na mednarodni telovadni tekmi v Luxembourgu. Med burnimi ovacijami se je g. predsednik naposled poslovil ter se odpeljal. Na poti s Tabora skozi mesto do Mladike pa se je ustavil pred Akademskim kolegijem. Tu ga je pozdravil ravnatelj zavoda prof. g. Jeran in mu nato razkazal jedilnico, učilnico, kuhinjo, spalnice in vso ostalo ureditev zavoda. Predsednik vlade se je zanimal za mnoge podrobnosti in z razumevanjem in odobravanjem sledil pojasnilom g. ravnatelja. General živkovič se je nato prijazno razgovarjal z akademiki, ki ^o se bili zbrali iz raznih izb in učilnic. Pri odhodu so mu akademiki priredili tople ovacije. Predsednik vlade je bil zelo zadovoljen z dosedanjim vzgojnim delom kolegija in z njegovo iskreno jugoslovensko misijo, ker zavod sprejema pod svojo streho z enako ljubeznijo revne dijake iz vseh banovin naše kraljevine. Dalje je g. predsednika vlade vodila pot y gospodinjsko šolo Mladike. Tu so ga učenke ženske realne gimnazije in gojenke gospodinjske^ šole uprav za&ile s svežim cvetjem in mu priredile nad vse ljubek sprejem. V imenu zavoda je visokega gosta pozdravil ravnatelj g. Anton Jug, nakar ga je upravnica gdč. Jerica Zemljano-va odvedla v prostore gospodinjske šole. General Živkovič si je ogledal kuhinjo, pralnico in ostale prostore. Povsod se je zanimal za podrobnosti in izpraševal gojenke, odkod prihajajo in česa vsega se uče. Vidno so mu ira-ponirali odgovori in bil ie zelo zadovoljen z razmerami v zavodu, zlasti t dejstvom, da zavod nima siužinčadi in da opravljajo gojenke vsa dela. V jedilnici je bila g. predsedniku prirejena zakuska. Kakor sprejem, tako je bilo tudi slovo g. predsednika vlade izredno prisrčno. General Živkovič se je nato odpeljal pred palačo Narcd::e galerije. Pri vhodu ga je pozdravil upravnik galerije g. Zorman in ga povedel v posamezne oddelke. General Živkovič si je z velikim zanimanjem ogledal bogate zbirke galerije ter se zelo pohvalno izrazil tudi o ureditvi sami. Nato si je ogledal prostore znanstvenega društva in pri stranskih vratih obiskal tudi prostore ljubljanskega Sokola. Ker ta obisk ni bil napovedan, ni bilo mnogo članstva, da bi sprejelo visokega gosta. V telovadnici pa je pravkar vežbal sokolski pomladek od 6 do 10 let. In ta mladež je pozdravila predsednika vlade tako spontano in navdušeno, da je bil g. predsednik vidno vzhičen. Pri razgovoru z navzočimi odraslimi Sokoli je bil prav zadovoljen z navedbo, da šteje društvo 1500 članov, da obstoji že 60 let in je matica vsega jugoslovenskega Sokolstva. Po prijaznem slovesu se je odpeljal predsednik vlade po Aleksandrovi cesti in nadaljnjih glavnih ulicah. Občinstvo mu je prirejalo spoštljive ovacije vso pot do >Uniona<. Ze se je med tem približal čas odhoda. Slovo predsednika vlade Ob 17.40 se je g. predsednik vlade Živkovič odpeljal s svojim spremstvom izpred hotela Uniona na glavni kolodvor. Pred postajo je bilo že zbranih več tisoč ljudi in železničarska godba >Sloga< je neumorno svirala. Čim -»e je pojavil predsednik vlade, so se ponovile velike ovacije. Naval je bi! tako silen, da je predsednik vlade mogel dospeti na peron le skozi gost špa-lir, ki so ga tvorili železničarji. Na peronu je predsednika vlade sprejela prav tako številna družba odličnih ljubljanskih osebnosti kakor vča-raj ob njegovem prihodu. Predsednik vlade je kratki čas pred odhodom vlaka porabil za prijazne razgovore s prisotnimi, razgovarjal se je posebno z nekaterimi bivšimi ministri, a napram županu dr. Pucu je ponovno izrazil zahvalo za veličastni sprejem v Ljubljani. Vidno je bil vzradoščen, ko mu je županja gospa Olga dr. Pucova za slovo izročila prekrasen šopek cvetja. Predsednik vlade se je gospe županji nad vse ljubeznivo zahvalil. Med tem pa je tudi že nastopil čas odhoda. Predsednik vlade je še stisnil roko vsem v bližini. Ob 18.05 je vlak odpeljal s postaje in spremljali so ga Se dolgo živahni vzkliki. • Ministri v Narodni galeriji Dopoldne sta gg. ministra dr. Srškič m dr. Schvegel posetila Narodno galerijo, kjer ju je sprejel g Zorman in jima raz* kazal vse oddelke. Gg ministra sta si ogle* dala vsa dela z izrednim zanimanjem ter posvetila posebno pozornost zbirki slik i* zapuščine starološkega graščaka viteza Strahla, ki so že pripravljene za razstavo. Polna hvale in občudovanja, da premore ljubljanska Narodna galerija toliko odličt nih del, sta se gg. ministra zopet poslovila od g. Zormana. »Do X« prispel v London Amsterdam, 10. novembra. AA. >Do X« se je moral vrniti, ker je nagajal motor. Ko je bila reparatura opravljena, se je letalo ponovno dvienilo v zrak in odplulo ob 11.45. London. 10. novembra, s. Letalo »Do X< je ob 15.37 srečno tukaj pristalo. Spremljalo ga je približno 12 letaL Sprejem številnih deputacij iz vse Dravske banovine Manifestacije pobratimstva med Francijo m Jugoslavijo Iskren in veličasten sprejem francoskih gostov v Beogradu — Visoko francosko odlikovanje za Meštroviča - Darilo pariške občine Beogradu Danes, na 12. obletnico premirja, se vrši v Beogradu pomenljiva slavnost: odkritje spomenika hvaležnosti Franciji. Spomenik je zgrajen v obliki in obsegu, ki je dostojen velikega simbola, katerega izraža: na sedem metrov Visokem postamentu stoji 5 metrov visoka figura, delo največjega, najgenialnejšega kiparja jugosloven-ekega naroda Ivana Meštroviča. Ni značilno samo to, da ga Beograd odkriva na dan 12. obletnicc premirja, v spomin na čase, ko se je zmagovito zaključila velika vojna, v kateri so težnje malih narodov zmagale nad imperializmom cesarsko - militaristične Nemčije in Avstro-Ogrske ter njuaih manjših trabantov. Značilno, uprav simbolično je tudi to, da spomenik hvaležnosti Franciji za usluge in pomoč, ki jih je nudila mučeniški Srbiji, postavlja ves narod jugoslovenski. Narod, ki je z vitežko roko Francije in njenih zaveznic izpolnil svoj najvišji sen: državno in narodno edinstvo. Stroške, s katerimi je zgrajen ta mogočni spomenik, so pokrili po pretežni večini mali, neznani ljudje: prihajala so — vsota za vsoto — iz anonimnih vrst, naravnost iz ljudstva. In dotekale so iz vseh pokrajip naše lepe Jugoslavije, predvsem pa seveda s področja nekdanje srbske države. Tu je ljudstvo najbolj občutilo pokrovi- fm*®.p Spomenik hvaležnosti teljsko, za zaveznika redno odprto ln velikodušno roko Francije. V ostalih pokrajinah, ki so se po veliki zmagi nanizale okrog piemontske-ga jedra Jugoslavije, je Francija utrdila svoje simpatije z odkritosrčnim in poštenim stališčem, ki ga zastopa glede naše nerazdeljivosti v ponavljajoči se svetovni pravdi za mirovne pogodbe. Francija je izmed zaveznic v nekdanji >entente cordiale< ostala vse do danes najdoslednejša: zvesta idealom, ki je v njih spoznala ideale sodobne civilizacije. V bronastem, za vekcrve ustvarjenem izrazu hvaležnosti, ki ga je izoblikovala mojstrska roka Ivana Meštroviča, je tedaj ovekovečena hvaležnost vsega jMgoslovenskega naroda za pomoč njegovi sveti stvari v svetovni vojni. In da je še bolj poudarjeno to simbolično sodelovanje vsega naroda pri spomeniku hvaležnosti Franciji, ga je izdelal dalmatinski rojak Me-štrovič, vlili pa so ga v Zagrebu. Z nabiranjem sredstev za spomenik po pričeli že pred leti. Na kakšna tla je padla plemenita misel, pričuje že to, da je odbor za postavitev tega spomenika zbral več nego je mislil, da bo treba zanj: redek uspeh, kakor ga zaznamuje le malokatera akcija za javen spomenik! Dobro je bilo, da je poveril delo Ivanu Meštroviču. Ni on edini jugoslovenski kipar, čigar ime je znano po svetu, toda najširše je gotovo prišel gla3 o njem. Njegove skulpture se danes štejejo v inventar svetovne umetnosti; brez njegovega imena je nepopoln vsak pregled sodobne svetovne umetnosti. Toda Meštrovičeva umetnost ni postala svetovna samo zaradi svoje čiste umetniške kvalitete. Tuji svet je spoznal v nji izraz jugosloven-ske psihe — priznal jo je kot likovno formo našega duha, s katero smo legitimirali svojo duhovno posebnost in samobitnost pred velikimi narodi za-pada. Zaradi tega bo novi Meštrovičev kip v naši prestolnici še poznim zanamcem umetniška svetinja. Bolj nego tiskani dokument bo rodovom, ki še pridejo, pričeval, kaj je rod, ki je imel v svojih vrstah Ivana Meštroviča, storil za vekovito stvar jugoslovenskega naroda. Dva Meštrovičeva spomenika v prestolnici — >Pobednik< na Kale-megdanu in spomenik hvaležnosti Franciji bosta dve nemi in vendar zgovorni priči o delu pokolenja, ki je s krvjo in neizmernimi žrtvami položilo ne samo temelje nedinjeni državi Ju-goslovenov, marveč je tudi izgradilo to državo v močno barijero slovanske civilizacije na Balkanu. Poznim rodovom bosta oba spomenika v naši prestolnici govorila o herojskih časih, ki bodo za njih oviti z legendarnim sijajem velike zgodovinske dobe. Današnji dan je po vsej Evropi posvečen misli na mir. Pred 12. leti so trobentači na vseh evropskih bojiščih pozvali čete k dolgo pričakovanemu premirju. Zarja miru je obsinila krvavo nebo Evrope; dobojevana je bila vojna, ki je pomenila prelom v njeni zgodovini. Milijonske žrtve, ki še danes niso preštete — koliko jih je pozneje umrlo za posledicami! — so padle za evangelij nove človečnosti, ki ga je oznanil svetu "VVilson. Samo tako velik ideal, samo toli pravična zmaga je mogla malo odtehtati tolike izgube in toliko gorja! Posinilo je solnce, začela so se leta neumornega dela na novih temeljih. Danes vemo, kolika hvala gre Franciji — ne samo za to, kar je storila v prid onih narodov, ki jim je šlo v tej voini za biti ali ne biti, marveč tudi za to, da valovi nacionalnega imperializma znova ne poplavijo šibkejših narodov. Nas narod, ki mu je po vojnah za svoje uedinjenje potreben dolg mir in smotreno delo, ne stavi danes spomenika hvaležnosti z drugačnimi čuvstvi nego je njegova globoka potreba miru, ki naj zaščiti delo civilizacije in napredka pred viharnimi motnjami in pretresi. In dobro vemo, da enako čuvstvo prevevajo tudi francoski narod. Strnjena v ne-razdružljivo zvezo, združena po preteklosti in sedanjosti, zreta oba naroda zaupljivo v lepšo bodočnost! • Beograd, 10. novembra p. Beograd je bfl že danes ves v znaku Jutrišnje proslave ju-goslovensfco-francoskega prijateljstva. Beograjski listi objavljajo po več strani člankov, posvečenih svečanostim odkritja Spomenika hvaležnosti Franciji. Vse ulice so polfne jugoslovenskih in francoskih zastav, v večernih urah pa so izredno bogato ta čarobno razsvetljene. Prihod francoskih delegacij Je bH povod za grandtjoene manifestacije prijateljstva s Francko. Sprejema se Je udeležilo na tisoče in tisoče meščanstva, pa tudi vsa deca beograjskih šol, ki J« tvorila po ulicah gost špalir in navdušeno pozdravljala dohajajoče goste. Danes te bik) v Beogradu k sreči tudi zelo lepo vreme, kar J« pripomoglo, da so sprejemne svečanosti potekle še lepše ta hnpozantnejše. Današnja »Pravda« objavlja na prvi strani atfiki našega kralja ta predsednika francoske republike, nad njunima glavama pa dve združeni roki. Objavlja tudi dailjši uvodnik pod naslovom: »Hvala Franciji!« Beograd, 10. novembra AA. Uradna delegacija »Poihrs d* Orient« je prispela v Beograd davi ob 830 p>od vodstvom Marca Herauda. Na slavnostno okrašeni postaji Je bojevnike sprejel odbor za postavitev Spomenika hvadežnosti Franciji s člani beograjske sekcije »Potfus d' Orient«, zastopniki občine ta dr. Ko Je viak pitvrozfl, >e godba zaigrala marsefiezo, častna četa pa je izkazala vojaško čast Nato je drage goste pozdravil v imenu pripravljalnega odbora g. Steva Po-povič, zahvalil pa se je podpredsednik »Poilus d' Orient« g. Herattd, ki Je poudarjal, da so »Poilus d' Orient« bili vedno prijatelji Jugoslavije: v treh zadnjih letih so bffi trikrat od nas sprejeti To državo oni najbolj ljubijo. Heraudove besede so bfle sprejete z burnim odobravanjem. Pred kolodvorom in na vsem potu ▼ mestu so Mi dragi francoski gostje neprestano predmet navdušenih in iskrenih ovadj. Dve url kasneje, ob 10.38 Je prispela v Beograd službena delegacija francoske vlade. Na postaji se Je zopet zbrala vefflca množica ljudi, na peron pa so prišli poleg drugih ministri Malksirmovid Hadžič in dr. Kuma-nudi, pomočnik zunanjega ministra Fotič, vršji uradniki ministrstva zunanjih zadevi francoski poslanik v Beogradu Emil Dard z osobjem poslaništva, člani francoske kolonije itd. Navzoča je bite tudi že delegacija »Poilus d' Orient« z zastavama. Ko Je vlak zavozil na postajo, je godba intonirala mar-seljezo, vojaštvo pa je izkrcalo čast ministru Champentieru de Ribetu, admiralu Robotu, generalu Chareteriju 'n drugim. Nato sc prišli pred vagon francoski poslanik Dard rn predsednik odbora za postavitev spomenika prof. Mijanov, ki se je zahvalil delegatom francoske vlade za udeležbo pri rve-čanostih. Minister Champetier de Rlbet Je dal te-raiza vzhičenju nad sprejemom v Beograd«, ki mu nosi pozdrave francoske vtei; m poljub Francfje. Ob burnih vzklikta prisotnih je nato obšel vrsto častne čete, nato pa )e delegacija, ki so jo oblegali fotografi, odfla do hotela Srpski kralj, kjer je nagnjena. Ob 11. dopoldne je minister Ribet posetil v družbi poslanika Darda predsednika vla* de in minister notranji zadev, vojne, pro« svete in dvora ter se vpisal r dvorno knil« g°- Posebno ganljiv je bfl sestanek franoo* skega rektorja univerze v Poitiermi Leona Pinana z njegovimi nekdanjimi jugosloven« skirrri dijaki, ki so študirali v časau vojne na njegovi univerzi. "H nekdanji dijaki so ga v Beogradu prisrčno poadravfli ter mu izkazali vso možno pozornost Ob 13. je priredil na čast članom francoske delegacije francoski poslanik v Beo* gradu Dard slavnostno kosilo, na katero so bili povabljeni zunanji minister dr. Ma» rinkovič, predsednik odbora za postavitev spomenika hvaležnosti Franciji m drug!. Povabljen je bil seveda tudi naš veHki ki» par Mestrovič, ki pa se je z brzojavko opravičil poslaniku, da je obolel in ne more priti na svečanost. Poslanik Damd je takoj brzojavno odgovoril, da obžaluje, da veliki umetnik ne more priti na to slovesnost in opa, da bo kmalu ozdravel. Obenem mu Je sporočil, da ga je francoska vlada odliko' vala z redom komanderja legije časti Pozdravni pismi Tardieua in Poincarča Beograd, 10. novembra n. Odbor za postavitev Spomenika hvaležnosti Franciji je prejel danes pisma od predsednika francoske vlade Tardieua in bivšega predsednika republike Poincarča. Oba se v toplih besedah zahvaljujeta za povabilo k odkritju spomenika in obžalujeta, da ju nujni posli zadržujejo, da ne moreta prisostvo- vati tej lepi manifestaciji iskrenega prijateljstva med jugoslovenski m in francoskim narodom. Darilo Pariza Beogradu Beograd, 10. novembra, n. Zastopniki pariške občine, ki so prispeli v Beograd, da prisostvujejo odkritju spomenika hvaležnosti Franciji, so danes izročili beograjskemu županu kot dar Pariza Beogradu umetniško izdelani k »p vojaka na konju. Beograjski župan gosp. Nešie se je toplo zahvalil za ta poklon, ki bo krasil beograjski občinski dom. Notranjepolitične posledice avstrijskih volitev Reichsposfr napoveduje nadaljevanje desničarske politike - Vesti o pogajanjih med dr. Schobrom in Seiplom Dunaj, 10. novembra, s. O tem, kal se bo zgodilo sedaj po volitvah, vlada tako v taborih strank kakor v vladi sami popolna nejasnost. To izhaja jasno iz pisanja desničarskih, kakor tudi levičarskih listov. »Arbeiterzertung« triurn-fira posebno zaradi tega, ker je dobila en mandat na Dunaju in pripominja, da ne bi dobili krščanski socialci, ako bi se bile včeraj vršile tudi občinske volitve in volitve v okrajne svete, niti enega okrajnega predstojnika. Klerikalna »Reichspost« se zavzema za nepokolebljiv desničarski kure. Po njenem mnenju ima rezultat 9. novembra tri značilne točke: Prizadevanje socialnih demokratov, da bi dobili večino, se ie zopet Izjalovilo. Socialni demokrati so utrpeli hude izgube. Do sedaj i? Vaugomova vlada razpolagala v parlamentu s 73 mandati, torej je sedaj pridobila en mandat. Sile, ki so namreč usmerjene strogo proti-marksrstično. imajo sedaj 74 mandatov. Vendar pa se je v tem bloku pojavil preokret proti ostremu kurzu napram levici. Oslabljene so bile skupine meščanskih levičarskih strank, ki so poskusile s sred- njim stališčem. Sedaj velja geslo: Zbirati se! Hoteli bi videti onega, ki bi hotel ostati zadaj. O izidu in posledicah voEtev pa ni istega mnenja neki drugi klerikalni list, kii piše, da le po parlamentarnem običaju socialno-demokratska stranka poklicana, da kot najmočnejša stranka prevzame sestavo vlade. Zaradi tega je treba pričakovati, da bo zvezni predsednik Miklas že v najkrajšem času poklical k sebi poslanca Seitza kot voditelja socialnih demokratov ter mu ponudil sestavo vlade. Ker socialni demokrati v parlamentu nimajo večine, bo poslanec Seitz to ponudbo najbrže odklonil. Potem se bodo pač meščanske stranke upravičeno pogajale za sestavo vlade ZaracE tega je treba računati s tem, da bodo že v najikrajšem času stopili v zvezo krščanski socialci s Schobrovim meščanskim blokom, da dosežejo sodelovanje v parlamentu. Prva seja nove zbornice se mora n ustavi vršiti najkasneje 30 dni po volit vah, torej S. decembra. Otvoritvena seja baltskega sveta v Sarajevu Kot prvi v državi se je včeraj sestal banski svet drinske banovine Pozdravni brzojavki kralju hi predsedniku vlade Sarajevo, 10. novembras. AA. Danes dopoldne se je vršila prva seja banskega sveta drinske banovine. Ban Velimir Po-povič je pozdravil zbrane svetnike s toplim govorom, v kafterem jitti je opomnil, da morajo delati za interese cele banovine, morajo gledati na to, da se zadovoljijo potrebe po vrsti njihove važnosti, zaradi česar morajo povsod objektivno nastopati. ZaktjučK Je z vzklikom kralju ta predsedniku vlade. Nato Je govoril banski svetnik h Vtakov-cev Mate Novosel, ki Je dejal: »Vrhovni poglavar države Je vzei nase odgovornost, kaSco pot naj g ne naša država ta kako se mora upravljati. Mi vemo, kako je bilo pred 6. Januarjem. Sovražno smo se preganjali in spravljati zemfio v propast NJ. VeL kralj Je napravfl korake, da reši domovino. Pred- lagam sledečo brzojavko Ni. Ved. kralj« »Pod predsedstvom g. bana Velhnira Po-poviča zbrani svetniki drinske banovine na svoji prvi seji izražajo Vaišemu Veličanstvu kot prvemu poglavarju ta vladarju podani-ško zvestobo ta vdanost ter pokornost s smovsko željo za dolgo življenje, zdravje ta srečo Vašega Veličanstva ter z željo, da Bog pomaga Vašemu Veličanstvu v stremljenju, da do konca ta popolnoma ustvari veliko deflo narodnega uedinjenja na dobrobit domovine. Naj Bog čuva kralja ta nje gor prevzvfšeni dom!« Nato Je predlagal pozdravno brzojavko predsedniku vlade g. generalu Petro Živko-viču. Obe brzojavki sta bifi s strani banskih svetnikov sprejeti soglasno ta z burnim odobravanjem. Konferenca izvozniških ustanov agrarnih držav v Beogradu Beograd, tO. novembra, p. Danes se Je vršila v zunanjem ministrstvu prva seja delegacij izvozniških ustanov agrarnih držav. Posvetovanja so trajala ves dan in se bodo nadaljevala jutri Na dnevnem redu so vprašanja, ki se tičejo pospeševanja izvoza, zlasti živU. Zastopane so Poljska, Bolgarija, Madžarska, Rumunija in Jugoslavija. Bolgarijo zastopa upravnik agrarne banke Kol-čev, Madžarsko predsednik izvozniškega Instituta za kmetijske proizvode Staub, in direktor izvozniškega instituta Foder, Poljsko mnogoštevilna delegacija s direktorjem izvozniškega instituta Turskijem na čelu, Romunijo pa generalni direktor režije za kme- tijske in tehnične proizvode Marianu. NaSa delegacija je zelo mnogoštevilna in so poleg drugih v njej univ. prof. dr. Todorovič, načelnik ministrstva za kmetijstvo dr. Stojko-vid, načelnik ministrstva za trgovino in Industrijo dr. Pilja, direktor zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomičič, direktor Jadransko - podunavske banke Šiča-revii, direktor Privilegirane izvozne družbe dr. Gotlib in tajnik Zveze kmetijskih zadrug Voja Gjorgjevič. Konferenca bo v izvajanju sklepov sinajske konference sestavila podrobne predloge za skupno izvozno akcija Z nedeljskega izleta predsednika Zivkovica Prizor ob sprejema članov vhdt v St Vido Predsednik vlade In ministri toplo pozdravljeni v Zgornji šiški Sklepi francoskih socialistov Pariz. 10. nov. AA. Kongres republikanskih socialistov je končal svoje delo in sprejel predlagane resolucije in poročilo, ki zahteva politiko sporazuma, kon centra« cijo vseh levičarjev proti desničarjem in uresničenje evropske unije. Pri volitvah le« ta 1932. bodo morale levičarske stranke stremeti za tem, kakor naglašajo resolucW je, da Francija dobi vendar že republikan-sko večmo. Volitve v Bolgariji Sofija, 10. nov. AA. Včeraj so se v rnW ru in popolnem redu vršile volitve za okrožne skupščine. Po odredbah zakona se je morala zamenjati polovica svetnikov. Po rezultatih ministrstva za notranje zadeve do polnoči so vladne stranke v večini pri« merov ohranile svoje pozicije. Samo v ve« likih mestih je število glasov vladnih strank nekoliko padlo, ker se je pet strank z dru« žilo v volilni opozicijski blok. V sami So« fiji so vladne stranke dobile 9500 glasov, opozicija (4 stranke) 11.900 glasov, smirovi-sti 7700 glasov, delavci pa 7600 glasov. Toč« ni rezultati iz notranjosti »e bodo zvedeli šele jutri Otvoritev indijske konference London, 10. novembra. AA. Za indijsko konferenco, ki jo otvori v sredo opoldne angleški kralj, vlada po vsem britanskem imperiju veliko zanimanje. Otvoritvena seja bo v kraljevi galeriji lordske zbornice. Ob tej priliki bo imel angleški kralj govor, ki ga bodo prenesle brezžične postaje po vsem imperiju. Konferenca bo skušala najti primerno podlago za rešitev indijskega ustavnega vprašanja, ki je posebno v sedanjem trenutku velikega političnega pomena za Indijo in Anglijo. Razpravljala bo o indijski ustavi popolnoma svobodno m tako pripravila ustavne predloge, ki jih bo pozneje predložila angleška vlada parlamentu. Konference se udeleži 57 zastopnikov britanske in 16 zastopnikov indijskih drža-«. Angleške politične stranke v parlament« imajo 15 zastopnikov. Konferenci bo prisostvovalo tudi več visokih uradnikov in guvernerja dveh pokrajin Malcolm Hailey ter sir Charles Innes, ki bodo imeli posvetovalno pravico. Predloženo ji bo poročilo indijske ustavne komisije, dolga izjava indijske vlade o tem poročilu in drage listine. Svoje seje bo nadaljevala v saintjrmeski palači Medtem so se že vršile razne seje indijsko ei angleške delegacije ter raznih odborov. Nove ruske industrije Moskva, 10. novembra. A' bližini mesta so zgradili vefiko tvornico avtomobilov, ki bo producila 25.000 avtomobilov na leto. V Astrahanu so ustanovili veliko tvornico konzerv, ki bo izdelala 60 milijonov konzerv na leto. V Sebastopalu so zgradiS 3000tonsko motorno ladjo. V Celiabinsku je pričela obratovati tvornica traktorjev. V Vitebsku je pričela delati največja tvornica šivalnih strojev v Rusiji. Producirala bo za 120 milijonov strojev na leto. V Vladrvosto-ku so popolnoma reorganizirali tamošnjo ladjedelnico, ki bo gradila večinama male parnike. Oboroževanje Japonske Tokio, 10. novembra. AA. Po dolsrotraV nih razpravah med ministrom za mornari eo ln finančnim ministrom je bil dos«žen sporazum. V prihodnjih 6 letih bo vlaia izdala 373 milijonov yenov za tak.javvii iapapolnltveni načrt pomorskih grad«,J. Izdaitek v znesku 500 milijonov venov, ki ga določa londonska pomorska pogodba bo ostal nedotaknjen in mu bo namen olajšati daivčna bremena. Devetdeset milijonov ie določenih za Izpopolnitev pomorskega &■ tatstva. Promet Postne hranilnice Beograd, 10. nov. AA Poštna hranilnic« je dobila tekom meseca oktobra 4852 novih vlagateljev, katerih skupno število znaša zdaj 118.435. Tekom oktobra je bilo dalje otvorjenih 123 novih čekovnih računov, nji« hovo skupno število pri centrali in podruž« nicah znaša 18.977. Promet v oktobru je bil 6210 milijonov dinarjev. Krvava drama v Zagreba Zagreb, 10. nov. n. Danes okrog 11. do« poldne so je odgrala na najprometnejšem kraju, pred kavarno »Croatia« na Ilici kr« vava drama. Milk Ristič, rodom iz Mo-starja, jo napadla ljubico svojega moža, delavko Marijo Kelnarič, z nožem in jo tako nevarno ranila, da je Kelnaričeva zve« čer ob 7. v bolnici umrla, ne da bi prišla poprej k zavesti Risti vo je zapustil mož že pred dvema letoma in ni pošiljal de« narja niti za otroke. Zaradi tega se je Rj« stičeva nedavno napotila v Zagreb, da ga poišče^ Namesto njega je nahtela na nje« govo ljubico, s katero sta si bili kmalu ▼ laseh. Epilog se je odigral včeraj na sodi* 5ču, kjer je bila Rističeva obsojena na se« dein dni zapora in plačilo pravdnih stroškov. Ko je danes pred kavarno »Croatia« pričakovala svojega moža, da bi ga pre« govorila, naj se vrne k svoji družini, jo zopet naletela na Kelnaričevo, ki se ji je baje porogljivo nasmehnila. To jo je tako razkadilo, da je potegnila nož in ji ga za« sadila v vrat. Na policiji je izji.vila, da ob« žaluje svoje dejanje ter da ni imela name« na nsmrtiti ali raniti svoje ljubezenske tek« movalka. Hmeljski trg Batee, 10. novembra h. Zelo mirna ten-mca, okvir cen neizpremenjen. Plačalo se je 350 do 550 Kč. Vremensko poročilo Zagrebška vremenska napoved za danes: Stalno, pretežno vedro. Jutrt lja megla po hladni noči Situacija: visoki pritisk pokriva južni del kontinenta, dočim pritiska nao severom barometerska depresija, ki pa v naših krajih nima vpliva na vreme. Jutra« nja temperatura je večinoma padla, zlasti v gornjem Primorju za 1 do 8 stopinj. Ne« bo je bilo zjutraj popolnoma vedro, samo nad Hrvatsko m v Slovenci je bila v nižf« nah gosta megla. Morje je bilo zjutraj v južnem Primorju valovito, na gernjem Ja« dranu pa mirno. Dunajska vremenska napoved za torefci Izpremenljivo brez posebnih padavin, milow sredo najbrže padec temperature. UTašf kraji in ljudje Sprejem francoskih gostov na meji Rakek, 10. novembra. Francoski gostje, ki so prispeli v soboto m nedeljo na proslavo odkritja spomenika hvaležnosti Franciji, so bili ob prestopu jugoslovenske meje na Rakeku ugodno presenečeni od navdušenega sprejema tu« kajšnjega prebivalstva. V soboto popoldne je šef stanice na Rakeku g. Petrovič z nad* rornikom proge g. Omahnom na brzo roko okusno okrasil postajno poslopje z zele« njem m zastavami v jugoslovenskih in francoskih barvah. Prvi gostje so prispeli s sobotnim nočnim vlakom. Pozdravila jih je večja skupina uglednih domačinov s iefi uradov. Druga skupina gostov je pri« »pela t nedeljo ob 18. Postaja je bila pol« na občinstva in šolske mladine. Vzklikanja tia čast Franciji niso prenehala do odhoda vlaka. V imenu francoskih gostov se je eden izmed njih zahvalil za ovacije v lepi srbohrvaščini, kar je posebno ugajalo ma* nifestantom. Ob 22. pa so prispeli zastopniki franco« »ke vlade in vojske z ministrom Champe* tierom ma čelu. Množica ljudstva je ob* stopila vlak in viharno vzklikala Franciji in Jugoslaviji. Gosp minister, globoko ga« njen, je stopil iz vlaka ter podal nekaterim bližnjim manifestantom roko Sprejem, ki ga je priredilo ljudstvo ob tako pozni uri. ie bil res prisrčen in bratski, kar so posebno občutili francoski gostje Nastop in trud obmejnega polic, komisarja na Rakeku g. Markoviča za lepi sprejem je bil kronan i uspehom in zadovoljstvom vseh. Litijski postni urad in njegovo osobje Litija, 10. novembra. Nedavno je bila premeščena v Bohinjsko Bistrico naša poštna uradnica gdč. Mihaela Koširjeva. Poštna uprava prostega mesta nI spopolnila in naenkrat smo doznali, da je četrto uradniško mesto na naši pošti črta« ro. Že pred več leti je dosegla naša pošta tak promet, da so njene delovne enote za« b te vale poleg upravi tel j skega mesta še tri uradnice. Po preteku let število enot se« veda ni padlo, pač pa promet na naši po* Sti narašča od dneva do dneva, kajti Li» tija z okolico vred se močno razvija. Ker leži pošta tik železnice ter sprejema in oddaja pošto od vlakov, traia niena služba dalie časa kakor kje drugje. Zdaj so na pošti z upraviteljem vred na razpolago le tri uradniške moči. ki se morajo vrsti« ▼ službi od 5. zjutraj do 11. ponoči. Če bodo kakocr po navadi vlaki po zimi imeli zsmu« de pa bo treba ostati v pisarni tudi do polnoči. To je vsekakor preobremenitev. Naša pošta ima zaradi številnih uradov ter močno razširjene obrti in industrije mnogo dela. Vrhtega pa je matična pošta za sprejemni in oddajni promet za pošte Sv. Križ, Dole m Vače. Dosti opravka ji daie tudi velika šmarska pošta, ki je v zelo ob« ljudenem in obrtniško razvitem kraju. Pošt« na uprava je priznala ogromni razmah li* trnke pošte že pred leti s tem, da je po* iskala zaradi povečanja poslov nove, večie in primernejše prostore Nameravalo se je tudi zvišati število osobia in je zaradi tega sedanja redukcija ob vedno večjem pro* metu še veliko občutnejša. Če 9e že ne ozi* ra na preobremenitev sedanjih delovnih moči, naj se presodi poslovanje v zadnjih dneh Jci dokazuje, da sedanje število na* meščencev ni kos prometu strank. Nove povodnji v lendavski okolici Dolnja Lendava, 9. novembra. Niso še popravljena vsa razdejanja, ki je napravila zadnja povodenj, ko je neprestano deževje povzročilo pretekli te* den nove povodnji. Mura je bila tokrat samo zvrhana, a tem hujši so bili potoki Črnec, Lendava in Kobiljanski potok. Ogromno jezero, ki se je razprostiralo pod Lendavo po poljih in travnikih, se še ni posušilo, ko so potoki ponovno prinesli ogromne množine vode. Vsa polja in trav* niki med omenjenimi potoki so že tretji dan pod vodo. Voda je zopet dosegla tudi hiše v nižjih legah v Lendavi. Preplavljen je bil ves prostor, kjer ima tvrdka Našička svoje lesno skladišče; voda je segla celo do žage, a novo hišo omenjene tvrdke je voda zalila. Ravnotako so v vodi nekatere hiše v sosednji vasi Dol j nem Lakošu. Ko* loniia Benica, ki leži daleč med poljem, je videti, kakor otok sredi jezera. Stalne povodnji povzročajo velike ško» de. Na njivah je še krompir, ki je ponekod popolnoma segnil, voda je odnesla precej buč s polja in kurozinja. Največjo škodo pa je napravila nova povodenj na novih po« sevkih. Kmetje bodo morali na preplavlje* nih njivah znova sejati pšenico in rž, ker se je seme omlečilo in ne bo sposobno za novo rast Stalne deževje in povodnji pa tudi silno ovirajo jesenska poljska opra=> vila, ki so se zelo zavlekla. Kaj nam letos obeta društvo »Soča«? Ljubljana, 10. novembra. Društvo »Soča«, ki si je s svojim agil« nim in smotrenim delovanjem v teku de« setih let pod predsedstvom g. dr Dinka Puca pridobilo v Ljubliani sloves pravcate ljudske univerze, stona z letošnjo sezono v novo desetletje. Program, ki si ga je začrtal odbor na zadnjih sejah, obeta mno* gc novih zanimivosti in bo letošnja sezo» na zopet izpolnjena z rednimi poljudnimi predavanji ob sobotnih večerih, razen tega pa se bodo vršile tudi prijetne družabne prireditve, na katerih zna društvo »Soča« združiti k ugodni družabnosti in razvedrilu vse sLoie ljubljanskega prebivalstva Ob priliki jubilejnega občnega zbora v juniju smo primerno obeležili vse pohvale vredne usnehe, ki si jih je društvo »Soča« prido« bilo v desetih letih obstoja. Novi program pa samo potrjuje upravičeno pričakovanje, da bo društvo »Soča-' s podvojeno vnemo nadaljevalo svoje delo v drugem deset« letiu. Letošnjo sezono bo društvo »Soča« otvo» rilo v soboto zvečer v velikem salonu re* stavracije »Pri Levu«, kjer so se redni gostje društva že povsem udomačili Letos bo veliki salon vedno dobro kurjen. Otvo« ritveno predavanje bo imel odlični preda« vatelj ravnatelj g. Karel Mahkota. ki bo govoril o »Deželi jezer«. Vsebine predava« r.ja nikakor nočemo naznačiti. obetamo sa« mo, da bo nad vse zanimiva, tembolj, ker bodo predavateljeva izvajanja spremljale številne krasne skioptične slike Začetek predavanja bo ob 20.30. Kakor je pri dru« štvu »Soča« že običajno, bodo tudi leto* šnji predavateljski večeri izpopolnjeni s pevskimi točkami, deklamacijami in reci* tacijami Po otvoritvenem predavanju bo naš priljubljeni Matični kvartet dvignil razpoloženje s petjem krasnih narodnih pesmi Iz nadaljnjega programa za letošnjo se« zono lahko izdamo, da si je društvo »So* ča« pridobilo celo vrsto odličnih predava* teljev. Predavanje so obljubili najbolj pri* ljubljeni dosedanji predavatelji, nastopila pa bo tudi cela vrsta novih govornikov. Tako bo dr. Pavel Pestotnik imel zelo aktualno predavanje c sokolstvu, zanimiv referat je obljubila gospa Stebi*Pleškova. govorila bosta zgodovinar vseuč prof. dr. Milko Kos in nacionalni ekonom vseuč. prof. dr. Bilimovič. Nadalje sta na sezna« mu predavateljev zdravnik" dr. Franta Mis in mestni gradbeni svetnik inž. Mačkovšek. za. prijeten večer pa bo poskrbel tudi po« pularni naš humoristični pisatelj Fran Mil« črnski, ki je zaključil minulo sezono s simpatično recitacijo svojih deL Kratko: program letošnjih predavanj društva »Soče« je tako pester, govem prizadevanju se bodo letos vršile tudi razne družabne prireditve, tako dne 23. novembra Martinov večer v Reining« hausu v Šiški, Silvestrov večer v Zvezdi itd. Priporočamo Ljubljančanom, da s šte« vilnim rednim posetom podprejo društvo »Sočo«, saj bodo od poljudnih predava« teljskih večerov sami imeli največ koristi. Huda nezgoda rudarja Zagorje, 9. novembra. Snboči ob pol 24. se je zgodila v kotredež-kem rovu težka nezgoda, ki bi kmalu zahtevala življenje mladega rudarja. Le duha-prisotnosti njegovega tovariša gre zasluga, da ni bilo smrtne žrtve. Kakor običajno je šel tudi ▼ soboto SI letni rudar-kopač Pavel Bukovšek s svojim prijateljem Francem Majdičem na svoj po-sad v kotredežki rov, kjer sta imela delo v rovovem oddelku E. Koncem tega oddelka sta odbijala krovnino, nalagala premog in si sproti postavljala opaž. Pri Dostavljanju lesenega opaža pod strop -je Bukovšek, hoteč odstraniti oviro, mahnil s kopačo ob krovnino, tedaj pa se je nenadoma z njo vred utrgala izpod stropa klada premoga in se zrušila na Bukovška tako, da ga je podrla na tla in obležala na njegovih prsih in desni nogi. Trenutno se je Bukovšek onesvestil. Ker ni mogel dihati, bi smrt nastopila kaj kmalu. Majdič je hitro odločen z vso duho-prisotnostjo začel razbijati ogromno klado. Posrečilo se mu je pravočasno na prsih onesveščenega tovariša razbiti klado in ga tako rešiti gotove smrti. Ker ni mogel poklicati pomoči in videč, da se je tovariš že osvestil, ga je naložil ia voziček ter peljal do tovarišev, ki so ponesrečenca spravili na dan in ga odnesli domov. Prvo pomoč mu Je nudil dr. F. Zarnik. Ugotovil je, da Ima Bukovšek levo spodnje rebro najbrž zlomljeno, natlačen križ in da je desna noga tiroma. Poleg teh notrajih poškodb je utrpel tudi občutne zunanje. Bukovšek je kljub svoji mladosti že petnajst let rudar in ker je splošno priljubljen, prav živo sočustvuje-z njim vsa okolica želeč mu skorajšnjega okrevanja. Novo! Premiera! Senzacija! Žalostno zakonsko življenje Bled, 10. novembra. V prijazni rasfd na Koritnem pri Bledu vlada v družini Franceta S. že več let nesoglasje. Med Francetom m njegovo ženo Heleno so prepiri in celo pretepi na dnevnem redu. Tako je prišlo do ponovnega prepira med ženo in možem te dni okrog 21. zvečer. V prepiru se je mož tako razjezil, da je začel ženo pretepati Da bi jo neovirano pretepal, je poiskal vrv in zvezal napol oblečeno ženo za roke in noge skupaj in jo nato Še k postelji privezal. Pri tem poslu mu je pomagala tudi njegova mati. Mož je začel ženo pretepava^ in suvati z nogami. 2 en a, ki se ni mogla braniti, je začeda klicati na pomoč, a on jo je še huje bil in suval. Sosedje, ki so zaslišali krik m razsaianje, so prihiteli v sobo. Na njihovo zahtevo je mož ubogo ženo po daljšem obotavljanja vendarle razvezal. Drugo jutro se je odpravila nboga žena, ki je imela polno podplutb, prask in otekHn, k bližnjemu zdravniku. Stvar je bila naznanjena tudi orožnikom, ki so neusmiljenega moža zaslišali in preiskali vso zadevo. Mož bo imel sitnosti pri sodniii, ki mu bo gotovo prisodila zasluženo plačilo za njegovo surovo deianje. Užitek In zdravje Pijte !e T © v ateljeju VelOd govoreči kriminalni film »Ufe«. — V glavnih vlogah Gerda Matarus in Harry Frank Poleg tega Se velika pevska revija: Glasba narodov ln predobjave bodočih filmov Predstave ob S. in % 10. uri Elitni kino Matica Telefon 2124 v' -SiMt -»V';<••.• ■ •'.•i.' -«*V .: . " . f A' \ ■ ■ kofeina prosto zrnato kavo Roparski napad sredi mesta Krško, 10. nov. Ko »e Je v petek vračala od brzovlaka, ki pripelje na postajo Videm - Krško ob pol 6„ soproga upokojenega nadinspektorja ga. Hermina Lapajne proti svojemu domu v Krško, ji je že od kolodvora daije sledil neznan moški, ki se je zadrževal nekako 20 korakov za njo in ji tako sledil preko mosta dalje na sejmišče. Hoteč se neljubemu zasledovanju ogniti m se zasledovalca otresti, je gospa stopila v stran in počakala toliko časa, da Jo je neznanec prehitei. Ker mu je s tem prekrižala prvotno namero, da bi roparski napad Izvršil ▼ ugodnem trennotku, Je tudi neznanec izpremenil svoj načrt, brzfh korakov odhitel dalje in se v neposredni bližini veletrgovine Engelsber-ger skril v vežo sosednje hiše, kjer je čakal na svojo žrtev Nič hudega sluteč Je prišla ga. Lapajne v bližino dotične veže, stopila še nekaj korakov naprej, v tem momentu pa Je neznanec skočil tz veže Ji z naglo kretnjo iztrgal iz rok ročno torbico, se zaokrenil ln v divjem begu ubral pot proti sejmišču. Kot tujec je izgubil orijentacijo ali pa se je ustrašil kakega pasanta, kajti pobegnH Je naravnost v vrbinje ob Savi. Bežečega je opazM g. Herzog, ki pa ni vedel za kaj gre ta zato nI posegel vmes. Kljub takojšnjemu zasledovanju pa se napadalca isti večer nI moglo Izslediti, ker se Je neopa-ženc povlekel do kolodvora, se obesil na vagon tovornega vlaka ln se peljal že proti Ra henburgu, kjer pa ga je vlakospremno osob-e izsledilo in ga izročilo v varstvo orožnikov. V aretirancu je ga. Lapajne spoznala napadalca, ki Je že Izročen sodišču. Zopet štirje streli Murska Sobota, 9. novembra, b naSega kraja se sicer često poroča o nesrečah in nezgodah, tudi tu in tam o večjih tatvinah, toda pretepi, uboji ln umori so tu, hvala Bogu, redke senzacije. V zadnjih dnevih pa moramo beležiti kar dva primera, ko se je ogražalo življenje sočloveka. Prvi Je bil napad nezrelega mladeniča na župnega upravitelja v Tur- Pride! Pride! Velesenzacif a! Fritz Kortner Obtožen velelzdaje! Štiri leta nedolžno obsojen na Vražjem otoku! Revizija procesa ln ponovna obsodba. Pomilostitev, rehabilitacija in odlikova-vanje velikega trpina! ▼ največji špijonažni aferi, ki je svoječasno pretresla ves civilizirani svet! an Drevfus Pride! Pride! Sodelujejo: Elitni kino Matica HEINRICH GEORGE . . . ALB. Bassermann OSKAR HOMOLKA BERNHARDT GOETZRE PAUL BILDT GRETA MOSHEDf EMILE ZOLA PICQUART, polkovnik ESTERHAZT, major FELLIEUX, general GEORGE CLEMENCEAU LUCIE DRETFUS nišču, drugi pa se je odigra; 3. t m. v pivnici znane soboške restavracije »Krona«. Soboški krojač Josip Saruga. poročen tn star 38 let, je nekaj dni pavziral in obiskal zdaj to, zdaj ono gostilno. Tako se je nehote sestal še pred poldnevom pri »Kroni« s svojim največjim neprijateljem, čevljarjem Ludvikom Cagranom. Ta ga je takoj pričel zmerjati in sicer zelo miroljubni Saruga se je odstranil in se celo ob 13. zglasil na žandarmerijski postaji, proseč pomoči zoper Cagrana, ki da mu streže celo po življenju. No — neprijatelja sta se vseeno zopet naš'.a v istem lokalu ob 14. in čevljar je dal sveji jezi sedaj Sa večjega duška in ni ostalo samo pri zmerjanju, ampak je priletela celo klofuta. Tudi to pot se je Saruga umaknil v sosednjo sobo, toda tudi tam gu je nasprotnik našel in baje hotel tepsti. Da se ga otrese, Je potegnil Saruga svojo 6 mm pištolo lz žepa in ustrelil v zrak. Cagran je sedaj seveda navalil nanj ln ga vrgel po tleh ln davil. Saruga, ki se je čutil ogra-ženega, Je fe trikrat ustrelil in z dvema projektiloma tudi pogodil Cagrana. Rane pa niso nevarne, ker je kaliber naboja premajhen. Vinjeni Saruga je izročil orožje šele obema orožnikoma, ki sta bila kmalu na mestu dogodka. Pri hemeroidalnl bolezni, zagatenjo, natrganih črevah, abcesih, sečnem pritiska, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša upcrafca naravne »Franz Josefove« greneiee vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravnik; za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Koroške novice Gospodarsko povzdigo so obljubljali v plebiscitnih d^ph, dali so pa gospodarsKO bedo. Občinske doklade rastejo na 200, 300, celo 500%. Potem pa deželni zbor §e vzame občinam ~d tega, kar jim nameni država, 15%, nato pa mora še posebej vsfka občina dati deželi od vsake oseoe 1.50 S Zadnji ča je, da se začne v dežel* nem zboru preudarno gospodariti, da se kmetijstvo izogne katastrofi. Dva stavka iz nekega govora deželnega glavarja dr. i emiša ob plebiscitni deset* letnici nam podpričuieta jasno ves narren, ki ga imajo Nemci 8 Slovenci Dr. Lemi3 je rekel, da se volja pretežne večine ne »o uklanjala neutemeljenim zahtevam ao* znatne manjšine. Torej je večina odločno proti pravicam slovenskega ljudstva na Koroškem. Dr. Lemiš je dalje zahteval, da mora s svetno oblastjo sodelovati cerkvena uprava pod dobrim vodstvom. Torej posvetna in rkvena oblast na] sku-no izvedeta asimilacijo slovenskega ljudstva Slovenski volilci naj obsodijo dr. Lemiševo stremljenje po ponemčenju slovenskega dela Koroške s polno udele2» bo , ri volitvah. V Bilčovsu je umrl Janez Rajhman, po domače stari Lesjak, ki je bil rojen leta 1844. Pokojnik je bil poštena slovensKa duša, ki ni nikdar omahoval, v krajnem šolskem svetu je svoj čas branil pravice slovenskega jezika in pri vsakih volitvah je z navdušenjem storil svojo dolžnost. Časten mu spomini KULTU Letošnje češkoslovaške državne nagrade »Jutro« je ob istem času kot praški listi (v številk: z dne 28 oktobra) zabeležilo letošnjo podelitev češkoslovaških državnih nagrad za literaturo in gledališče ter je ob tej priliki poudarilo velik pomen fn široko popularnost te državne počastitve tvorcev najboljših umetniških plodov vsakega leta. Letošnje nagrade so v precejšnji meri za« dovoljile, zakaj vsi nagrajenci so jih zaslu« žili in ni mogoče reči, da bi se bila pre* zrla de!a, ki so vredna te pozornosti in nagradila dela, ki so manj vTedna. K posameznim nagrajencem, katerih ime* na smo že v naprej sporočili, še nekoliko podrobnejših opazk: Kar se tiče romana, ni moglo biti nobe« nega dvoma, da bo nagrajen velik roman v treh zvezkih Jaroslava Durycha »BIou« deni« (Tavanje), ker je to delo zares do* godek v češki litraturi (»Jutro« je obširne« je pisalo o njem v številki z dne 12. julija t. 1.) V 42. številki »Pfitomnosti« piše H. H. Krause. da je to prav za prav edini spo= doben češki roman res svetovne višine. »Bloudeni« je zgodovinski roman z mogoč« no figuro češkega vojvode Valdštejna v ospredju. Durych v tem spisu pronika do samega smisla češke zgodovine, do duše češkega človeka. V razliko od Jiraskovih realističnih skladb je tu ustvarjena nova, sintetična koncepcija modernega zgodo« vinskega romana. Če abstrahframo Dury= chovo katoliško tendenco, je to delo za* PREGLED res epično, s široko,monumentalno idejno in psihologiono zasnovo ter prožeto z moč« no poezijo. Poleg »Bloudeni« ostala češka produkcija romanov v zadnjem razdobju kar izginja. Kot kandidata druge nagrade za roman so nekateri imenovali Josefa Kopto. Toda njegov roman »Jedine vychodisko« (Edin izhod) je prav za prav le prvi del trilo« gije, tako da že zaradi tega ne bi mogel dobiti nagrade. Govorili so tudi o Emilu Vachku, Benjaminu Kličku in o drugih; žirija pa je podelila drugo nagrado za ro* man romanopiscu in uredniku »Narodnih Listov« Karlu Scheinpflugu za «Motyl ve sritilng (Metulj v svetiljkj). Nagrado za kratko prozo je dobil Karel Čapek za »Povidky z jedne kapsv« (Pove« sti iz žepa«), Karel Čapek je ime, ki ga poznajo tudi v inozemstvu. Posebno je za* slovel kot avtor znane utopije »R. U. Rin« (skupno z bratom Jožefom) komada »Iz življenja žuželk«. Njegova feljtonska ro* mana »Krakatit« in »Tovarne na Abso« lutno« sta prevedena že v več jezikov. Znana so nadalje Čaipkova »Angleška pis« ma«. ki so prevedena v angleščino in fran* coščino. Letos je izdal »Vvlet do Španel« ska« (Izlet na Špansko), »Povidky z jednš kapsy« pa so izšle pri Aventinu. Čapek je tudi izb oren publicist, eden glavnih sotrud* nik ©v Lidovih Novin. v katerih uredništvu deluje. O njegovih dobrih stikih z Masa* rykom pričajo Čapkovi, na tem mestu že ponovno omenjeni »Hovory s Masary* kem«. Glede lirike so pričakovali pristaši mla* dega literarnega rodu, da dobi nagrado Vitezslav Nezval za zbirko »BasnS noči« (Nočne pesmi) ali Jaroslav Bednaf za knji* go »Hvezdaa tulactvi« (Potepanje po zve* zdah). Toda z obiektivnega stališča je sla* ba lirična letina zadnjege časa obrodila sa* mo eno knjigo, ki daleč prekaša vse dru« ge, namreč V:ktorja Dyka »Devate vina« (Deveti val). Ta knjiga je zmagala. Dvk je starejš: pesnik. !z rodu Brezine in Sove. Znan je tudi kot politik (njegovi članki v »Nar. LJstih» vedno živahno odmevajo v dnevnem tisku, ker je Dyk odločen nacio* nalist). Nekoč so poleg Macharjevih po* sebno sloveli Dykov; duhoviti in ostri epi« grami. Pesniška zbirka »Devata vina« je knjiga zelo čiste, pristne, kristalne lirike. Največja izbira je bila na področju i1'* teramih esejev, kjer so megl. priti v po* štev St!r. pomembna dela- Otokarja Fi* scherja »Duše a slovo« (Duša in beseda), Karla Sezime »Maskv a modelv«, Miro la* va Rutteja »Do5a a hlas>* (Doba in glaso* vi) in Františka Gotza »Tvaf stoleti« (Obraz stoletja). Zmagal je Fischer, ki ni na glasu samo koit kritik, ampak tudi kot lirik in dramatik ter bleščeč prevajalec (njegov prevod Goethejevega »Fausta« je moistro« vina, kakor »o pri Slovencih le najboljši prevodi O. Župančiča). Na področju dramatske tvorbe je dobil že tretjič državno nagrado stvaritelj češke moderne drame Jaroslav Hilbert, to pot za igro »Irena« V tem je bil gotovo tudi akt pozornosti do njegove bližaioče se šestde« setletnice Vrhu tega je dobil nagrado F. H. Svoboda, ki je nedavno slavil sedem* desetletnico, za svoje celotno dramatsko delo. Fr. H. Svoboda pa ima odločno večji pomen v romanu nego v drami. Njegove starejše drame (»Smeri življenja«, »Raz* pad« itd.) so imele nekoč velik pomen pri prodiranju zavestnega realizma v češko dramatsko tvorbo, pozneje pa je Svobodo« va dramtska produkcija, zlasti v veselo« igrah, postala precej šibka m medla Za režijo je dobil nagrado Voja Novak, za življensko igralsko delo pa Marija Hub« nerjeva in Olga Scheinpflugova Obe ste članici praškega Narodnega divadla. Hub* nerjeva se pravkar odpravlja na turnejo v Jugoslavijo. Olga Scheinpflugova je hči z£o* raj imenovanega romanopisca; je še mlada in sama literarno delavna Ljubljansko gledališče ima letos na repertoarju njen komad, gledališki Ljubljani pa je v dobrem spominu kot igralka v komediji »Ljubezen ni vse«, ki jI je sama avtor. Izmed Slovakov je bil nagrajen Milan Mitrovsky za knjigo »Pani Helena« (Go* spa Helena), izmed Nemcev pa Max Brod za knjigo »Reubeni«. Hermina MedelcVn za dosedanje dramatsko delo in Rudolf F. ProchAzka za glasbeno in organizatorično delo. Med češkimi glasbeniki je letos re= publika nagradila že tretjič Vitezslava No= vaka, dalje J. B. Foersterja. Boleslava Voms^Va. K. B. Jirafca, B. Martinua in Oto= kara Simka. »Domači orlfatelfff. Priljubljeni družinski list »Domači prljateli« s svojo prilopo »Naš obzor« priobčuje v dvojni Številki (11-12), ki je Izšla te dni. obilo zanlmlveea gradiva. Omenjamo samo nekatere prispevke: črtico dr. Fr. Zbašnika »Slovo«, prevod povesti Val. Katajeva »Noži« (to je že drugi slovenski prevod te povesti; prvega je nekaj mesecev po nje izidu v časopisu »Krasnaja Novj« objavila revija »življenje in svet«, želeti bi bilo več ekonomije v prevajanju iz ruščine; za njo pa je potrebna evidenca, t. j. bibliografija). Ivo Peruzzi piše o znanem pevcu Janezu Završanu, lep članek nas seznanja z Ercegnovim, dr. I. Lah nadaljuje svoje vojne spomine z naslovom »Odhod« iz češčine je prevedena črtica Sv Cecha »Zastavljeni značaj«, nadaljuje se Debelja-kov prevod Maurens-ovega romana »živa blagajna« itd. Seveda je obilen tudi drobiž m ilustracije pestro prepletajo vso številko. O Ks. šandoru Gjalskem je izšla v najnovejšem zvezku »Jahrbiicher fur Kultur und Geschichte der Slaven« daljša študija izpod peresa dobrega nemškega poznavalca jugoslovenske književnosti, profesorja graške univerze dr. J. Matla. Budimpešta in Praga. V Budimpešti Je bila te dni zabranjena vprizoritev komedije nemškega dramatika Hasencieverja »Zakoni se sklepajo v nebesih«, češ, da komad žali versko čuvstvovanje. Ob istem času je vprizorilo to komedijo praško gledališče »Uranija«. V Nemčiji je prihajalo ob pre-mierah do demonstracij, v Avstriji so jo Prej takisto prepovedali, praški kritik pa piše: »Od dobe Pannizzovih Leibeskonsulov smo v strpnosti tako napredovali, da ne vemo, s čem bi se pri tej igri pohujšali in zakaj bi nam po hrbtu prihajal mraz zaradi bogoskrunstva. Tako modro je gledalo na igro tudi vse občinstvo. Preneslo jo je kakor mlačno kopel, pri kateri nas ne vznemirja ne mraz ne vročina ...« Ali je to znak večje verske indiferentnosti, ali pa višjega pojmovanja idejne strpnosti? Vsekakor je razlika med praško in n. pr. budimpeštanske ali dunajsko mentaliteto očitna. ■ VV» I • Naši damski Pl3SCI ter SUKI1JG ca gospode oži vaj o izreden slove« BLAGO In DELO PRVOVKSTKO ■H C E M E NIZKE: MaMIB DRAGO GORUP & Co., Miklošičeva 14. omače vesti • Napredovanje. Z odlokom ministrstva prosvete je napredovala v n/2 Herta Tut-ta, šolska upraviteljica v Zalogu (ne Greta Tat, kakor smo pomotoma poročali). ♦ Vest o Gospe Sveti, ki jo bo letos darovala Vodnikova družba za spomin svojim članom, da je našla povsod vesel odmev. Od vseh strani prihajajo še novi priglasi. To je dokaz, da je Vodnikova družba ugodila srčni želji svojega članstva, ki se v polni meri zaveda svoje narodne in kulturne dolžnost!, in da se bo letos v znamenju Gospe Svete združilo več kakor 20.000 Slovencev ckol; Vodnikove družbe. Upamo, da bo tudi tem zadnjim članom mogoče postreči z vsoto' letošnjimi kniisrami. ♦ Gostovanje ljubljanske drame. Uprava gledališča v Ljubljani priredi v sezoni vrsto gostovanj dramskega pa tudi opernega ansambla po raznih krajih, perdvsem industrij-• •cih 5red ?čih Drvskt banovine. Za enkrat le v račrtu okrog 30 gostovanj. Pro gostovanje bo v petek 14. t. m. v Kranja. Lji-h-banska drama bo ta dati odigrala na o3ru kranjskega Narodnega doma 2 predstavi Ob 13. se bodri uprizorili Sclrllerjev! ra*bou'!-k;. kot dijaška predstava pri zelo z nanih cenah, la predstava b*» \ prvi vrsti namenjena kmj.-kemu dijcštvu in Šele v irugi meri. č? ne bi dijaštvo zasedlo vseh sede-l;v, občinstvu ploh. Zvečer ob po! 20 pa e uprizori Nuš;Čeva ša!a »Gospa mij'stri-Predproda.a vstopnic je v trgovini g Hlebša na Glavnem trgu v Kranju. Občin-scvo "cb:iro, da v obilnem številu r»f«ti prv? gostovanje Iju'o':anske dram? v Klanju. * čas prehoda meie v obmejnem prometu med našo kraljevino ln Avstrijo. Finančno ministrstvo, cddelek za carine, Je odredilo po mesecih, naslednje ure: v me-Beclh januarju in decembru od 7. do 18., v februarju in novembru od 6. do 19., v marcu, septembru in oktobru od 5. do 20., v aprilu in avgustu od 4. do 20. in v maju, Juniju in juliju od 4. do 21. * Avtomobilski promet preko Ljubelja rope t ©mogočen. Avtomobilski klub poroča: Ve'iki snežni zame« na Ljubeljskem prelazu so po zaslugi tamkajšnjega veleposestnika g baiona oorna odstranjeni rn je avtomobilski promet preko tega prelaza v Avstrijo zojet mogoč. ♦ Šolska ladja Jadranske Straže. Jadranska Straža je pod protektoratom prestolonaslednika Petra naročila za našo vojno mornarico moderno šolsko ladjo. Za to nabavo je JS zbrala znatno vsoto denarja, toda ker so iotrebna še velika gmotna sredstva za plačilo ladje, se je JS odločila, da priredi veliko tombolo pod naslovom »Loterija centralnega odbora Jadranske Straže v Splitu.« * Senzacflonahia odkritja v Stoblh. Upravnik beograjskega narodnega muzeja, ki že več let vrši izkopavanje v starodavnem mestu Stoblh v Južni Srbiji, imenovanih ju-goslovenski Pompeji, ie v nedeljo zvečer predaval na beograjskem narodnem vseučilišču o uspehih letoS.liega odkopavanja, ki so naravnost senzaciioTialni. Letos je bila odkrita sijajna stavba ogromnih dimenzij, ki je velikega arheološkega pomena. Po arhitekturi kakor po obsegu Je ta stavba nenavadna umetnina, nosebno dragoceni pa so posamezni lepi kipi Venere, Bakha, Apolona Lara, Fortune. Neptuna, nepopolna kipa marmorne Venere rn Amorja, fragment boginje zdravja, veličastni okrasi iz marmorja rtd. Predavate'] je poudaril, da je odkritje te palače, ki po sijaju in bogastvu ni zaostajala za palačar i iz starorimske in he-lenske dobe, tem večjega pomena, ker lz tiste epohe. ko je prospevalo mesto Stobi, nimamo ohranjenih spomenikov posvetne arhitekture fn zato ta palača za enkrat predstavlja unlkum v tem področju umetnosti. 4 Padanje cen živim svinjam. Na zadnjfl. hrvatskih sejmih, zlasti na tedenskem sejmu v Novi Gradiški je bilo opažati veliko nazadovsnie cen živim svinjam. Debele svi- KINO IDEAL Samo še danes zadnjikrat ob 4„ pol 8. in 9. zvečer Harry Piel v senzacijonalnem filmu Ukradeni avto Popolnoma novo! Premiera! Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v TJublJanI dne 10. novembra 1930. Številke za označbo kraja pomenijo; 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra 3 temperaturo. 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vr^ta nad a vin S paaavme v mm. Ljubljana 7, 772.3. 2.6, 94, mirno, 10 me« igla, iz megle, 0.1. Maribor 7, 769.2, 3, mir« no, 4, —, —. Mostar 7, 768.7, 4, 94, mirno, 3, —. —. Zagreb7, 770.7, 3, 92. NE2, 8, —, —. Beograd 7, 766.3, 5. 93, mirno, —, _. Sarajevo na depeše, Skoplje ni depeše Kumbor 7, 766.7, 11. 72, NE4, jasno, —, Split 7, 769, 12, 57, mirno, 2, —, —. Rab 7, 768.1, 14. 75. NW2. jasno, —, —. Vis 7, 767. 18. 74. N12, jasno, —, —. Temperatura je bila v Ljubljani nanriSja 7.0, najnižja 1.8. Maribor 3. Mostar 4. Za« greb 3. Beograd 3. Sarajevo ni depeše. Skoplje ni depeše. Kumbor —. Split —. Rab —. Vis —. Sclnce vzhaja ob 6.50, zahaja ob 16.36. Luna vzhaja ob 20.24, zahaja ob 12.37. nje so se trgovale v Novi gradiški od 8 do 9 Din za kg žive teže. Povpraševanje po svinjah ni posebno veliko. Največ jih sedaj kupujejo tvornice mesnih izdelkov. V Ca-kovcu so bile te dni tudi znižane cene mesu, tako svinjskemu kakor tudi govejemu Goveje meso se sedaj v Čakovcu prodaja po 12 do 16 Din, svinjina pa po 16 do 18 Din za kg. ♦ Pisec članka »Spomin na slovenskega čudodelnega zdravnika« (Jutro, 17. oktobra 1930.) se naproša, da javi svoj naslov našemu uradništvu zaradi nekih nujnih informacij. * Naši v Ameriki. Slovenska šola v Cte-velandu, največji slovenski naselbini v Ze-dinjenih državah, je v tekočem šolskem letu dosedanjima dvema višjima razredoma dtedala še treticga, v katerem bo znar.l ameriško - slovenski pesnik Ivan Zorman poučeval mladino o slovenski literat.iri V nižjih dveh razredih te šole poučujeta učiteljici Antonija Simčičeva in Marija I/anu-ševa, v prvih dveh višjih razredih pa Tru-ger in Gr-S. — V West Allisu (država Wis-consin) je bil rojak Ferdinand Glo.iek imenovan za policijskega komisarja. Glojek je po rodu iz Ljubnega v Savinjski dolini. — Rojaki v West Allisu gradijo velik hotel, ki bo stal 250.000 dolarjev. — Dvajset rojakov Je bilo letos samo iz Chicage deportiranih v staro domovino, ker so prišli v Zedinjene države na nezakonit način. — V Clevelandu je umri Franc Simončič v «ta-rosti 59 let Doma je bil iz župnije Lesko-vec na Dolenjskem. V Ameriki je bival 32 let Bolehal je nad eno leto. — V Milvau-keejn je preminila rojakinja Marija Zih;r-letova, stara šede 32 let. Zapušča moža, dve hčerki ter mateT Ano Golobovo. — V Clevelandu se je smrtno ponesrečil Lojze Gruden, star 48 let V neki restavraciji ?e padel po stopnicah ter se pri tem hudo poškodoval. 2e naslednjega dne Je v b»ln;d podlegel poškodbam. Rojen je bil v Sodra-žici. V domovini zapušča starše in brate. — V Clevelandu je izvršila samom i An-gefa Mustarjeva, rojena Recarjeva. Stara je bite 23 let tn po rodu fz Pišec v Dra '».<1 banovini. Njen mož, 251et"i strojnik, Je hotel skočiti skozi okno bolnice, ko je ena izdihnila, vendar so navzoči to preprečili. Vzrok samomora Je bila ljubosumnost. V Clevelandu je nagle smrti umri AlojzfJ Ka-stelic. prp^ednfk tamkajšnjega Slo^cnske-ga d( ma. Zastrupil se Je po neprevidnosti. Star je bil 48 let, po rodu iz Št V!la: pri Stični. Zapušča ženo Ln štiri otroke. — V Chicagu je pokosila smrt Ano Slobodn;kr-vo po trimesečni mučni bolezni. Rojena je bila leta 1892. v vasi Brod pri Kosti i-vici na Dolenjskem. Zapušča moža in tli otr;;ke. * Novi grobovi. V splošni bolnici v LJubljani je nmri g. Jakob D r o 1, davčni upravitelj v nokoin. Pogreb pokojnika bo v sredo ob 15. — Tstotako v ljubljanski bolnici je preminul posestnikov sfa strojevodja državnih železnic v polkoju g. Fran Ko man. Pokopali ga bodo v sredo ob pol 15. — V Planini pri Sevnici je umrl g. Kare! Špan, posestnik fn gostilničar. k! ga bodo pokopali v sredo ob 10. — V Ljubljani Je premi-nfla v visoki starosti 90 let ga. Marija Frankov a, rojena Grundtnerjeva. Pokopali jo bodo v sredo ob pol 16. — Pokojnikom Mas* spomin. žaMočitn naše sožalie! • Obstajanje brzovlaka S04 na postaji Vrbovsko. Zagreška železniška direkcija nam sporoča, da bo na progi Zagreb glavni kolodvor-Sušak od 15. t. m. redno obstajal brzovlak 304 na postaji Vrbovsko najmanj za eno minuto. Odhajal bo brzovlak z Vrbovskega ob 10.43. * Srbski čebelarji so v nedeljo zborovali v Beogradu. Zastopanih Je bilo preko 40 zadrug iz raznih krajev bivše Srbije. Razpravljalo se je o načinih prodajanja medu v državi in v fnozemstvo. Zborovale! so sklenili zaprosit? ministrstvi za kmetijstvo hi vode ter za trzovino !n industrijo, da sestavi zakon o čebelarstvu m določi v njem redno letno prirejanje medenega tedna, v katerem naj bi se sistematično izvršila propaganda za čeb°i'*rstvo in notroSnio medu. * Namesto cvetja na grob šolskega upravitelja JoSka Goloba so darovali za revno šolsko deco v Vuzenici rw Wfl T>5n gg.: trgovca Anton Macrni fn Pavel Mina Tek ter upravitelj v pokoju Vidmoser. Najlepša kvaia! ♦ Milijon koz v Hercegovini. Sarajevski listi beležijo, da je v Hercegovini po statistiki zadnjih deset let naraslo Število koz na nič manj kakor 1 milijon. doč'm Je število govejih glav znatno padlo. Zdaj proučujejo način, kako in v katerih krajih naj zmanjšajo število koz na potrebno količino, da koze ne bodo nevarne gozdoviu. Nadalje čitamo v saraievskih IrsMi naslednje fletno poročilce Jz Mostarja: Mostarska mestna občina je sklenila nabaviti v lastni režiji plemenskega bika. Ta zaključek četudi na prvi pogled neznaten, je važen ker ne bo več treba krav goniti po več kilometrov da"!eč. • V Savi pri Kranja utopljenega 4-let-nega Zvonka Btefeta Se niso na51!. Kdor bi truplo našel, se naproša, da javi to proti nagradi na naslov: Anton Stefe, Kranj, telefon 24. • Obsodba urednika zagrebškega »Katofl-Čkega lista«. V soboto se Je zaključil pred zagrebškim sodiščem proces proti uredniku »Katol^era lista« rn vsenčilišVem« profesorju dr. Stjepann Ralkšiču. Tožil Je dr. Ra.kšiča starokatoliški duhovnik Stjepan Zagorac. Do nrocesa Je prišlo zaradi tega, ker se Je v »Katoličkem listu« poleg najave da se je izdala knjiga pod naslovom »Crkva Nafbolj pošteno 1 Maček Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 ^ i država«, nahajate pripomnja: ob priliki zgodovinskih falsifikatov starokatolika Stje-pana Zagorca. Dr. Bakšič je bil obsojen po zakonu o tisku na 2 meseca zapora in na 3000 Din, katera vsota se v primeru neizterljivosti rzpremeni v 50 dni zapora. Kazen je pogojna na leto dni. Razen tega mora dr. Bakšič plačati Zagorcu odškodnino 5000 Din in poravnati stroške postopanja. Obsodbo mora »Katolički list« objaviti. * Orla mrharja Je ubil s kamnom. Pri So-Ii.iu je opazB te dni neki kmet velikega pt-ča, ki se je spustil na tamošnje polje. Prijel je kamen, ga vrgel v žival in jo tak) sprano zadel v glavo, da jo je usmrtil. Kmet je ptico prinesel v Split, kjer so ugotovili, da je takozvani orel mrhar. Težka je bila rtiča 15 kg. * Naključje ]e preprečilo hudo železniško nesrečo. Na nenavadni način je bila te dni pri Koniicu preprečena železniška nesreča. K Je potniški vlak od Orošca prihajal pr?-ti Konjiču, se je zrušila s hriba velika ska-■•i na progo. Slučajno je prišel takrat mimo Mostarčan Muhamed aga Cišič, ki !e takej stekel proti vlaku in mahajoč z rokami opozoril vlakovodjo na nevarnost V!a-kovodi; se je šele tik pred skalo ror-rečilo ustaviti vlak in tako preprečiti neizbežno nesrečo. Pozvani so bili delavci, k: so odstranili skalo s proge, na kar Je viaic na-dilieval vožnjo. * Nesreče Iz Pragerskega nam p!5e'o: Tukajšnji posestnik Ivan Mikložič Je pri delu pade! z voza rn si zlomil levo roko. — V soboto 8. t. m. se je pripetila na Spodnji Poliskavi pri Pragerskem druga huda nesreča, ki Je pa zahtevala smrtno žrtev. Mizarski vajenec Polanec. doma v bližini Slovenske Bistrice, Je ime! pri sosedu opravka z brano ki plugom. Pri delu je manipuliral talko nesrečno, da je pri tem prišel v dotik z električno strujo, ki ga Je na> mestu ubila. Večurnl poizkusi z umetnim dihanjem »o ostal! brez uspeha. Ftminite samo PENKALA BATERIJE ker gor« najdalj«! 800 * Pojasnjeni roparski napad v prostore Čebelarskega društva v Sara>vn. Poročali smo že, da je neanan tat izvrš'! r.edavno roparski napad v lokale Čebelarskega društva v Sarajevu. V lokaiu se le takrat nahajala samo tajnica Josiprna Tomšova, katera to našli v nezavesti. Neznani tat Je po pripovedovanju tajnice izpraznil blagajno in vsri tudi njej večjo vsoto. Pri zaslišanju pa se je Tomševa zapletla v nasprmja, ker Je trdila da vlomilca sploh ni videli, a petem je zopet zatrjevala, da se Je z njim ruvala. Tomovo so zaprli in se preiskava šc nadaljuje * Mrtvorojeno dete vrgla v vodo. Te dni so naSU o«b mali reflrf Srnijl pri Banja Luki truplo moškega novorojenčka, ki ga Je vedi vrgla na breg. Preiskava ie ugotovila, da je mati otroka Draginja Kajdanova, žena Mirka Kajdana iz Borojevlča Ti Ko-stfinrct Ko so lo aretirali, je izjavila, da je dete v odsotnosti moža rodila mrtva in ga vrgla v Sunjo, ker se Je bala. A a bi Ju moi osumil, da je otroka zadavila. Sodn.izdrav-r.iška komisija Je ugotovila, da so njene navedbe resnične, in je ženo pu;ti!a na svobodi, vendar pa se bo morala 2;na zagovarjat! pred sodiščem zaradi satajenia poroda. * Samomor alkoholika. V Zagrebu se Je v soboto obesil 50 letni Stanko Zobič, hišnik na PrSazu 56. Pred samomorom je poslal svoji ženi pismo, v katerem Ji sporoča., da njegovo življenje nima več pomena. Samomorilec Je bil alkoholik In le svoje dejanje izvrši! v živčni razruvanost!. katero je zakrivilo preveliko nživanje alkoholnih pijaC. * Poskusite ln nato presodite! Stotisoče gospodinj rabi danes pravo terpentinovo milo GAZELA Gospa, poskusite ga tudi vi! * Obleke In klobuke kemično čisti, barva, pOsira lo lika tovarna Jos. REICH. ITO — zobna pasta najboljša ! Iz Lfttblfane n— Zvočni film za deco. (Novost Zveze kulturnih društev za našo mladino.) ZKD namerava od časa do časa priredti posebne mladinske predstave zvočnih filmov. Prvi tak spored bo predvajan od petka 14. t m. daTje v prostorih elitnega kina Matice. Na programu bodo izvrstne zvočne šaloigre, dobrih humoristov, najnovejši zvočni žur-nali; nadalje bodo predvajani filmi, kjer nastopajo prvovrstni pevci, pevke in virtuozi na raznih instrumentih. Prav posebno senzacijo bodo vzbudile šale, kjer nastopajo psi v resnih dramah, se ponašajo kot ljudje in seveda tudi govore. Ti filmi so danes prav posebna privlačnost vseh večjih mest in to ne samo pri mladini, temveč tudi pri odraslih. Prva predstava s takim sporedom katerega bomo Jutri še natančneje obrazložili, bo v petek ob pol 3. popoldne v Matic!. Cene ljudske, običajne pri predstavah ZKD. S to novostjo bo ZKD prav gotovo zelo ustregla naši mladini in tudi odraslim ki si žele zabave in smeha. o— Iz gledališča. Danes sta zaprti dramsko fn operno gledališče. Opozarjamo občinstvo, ki se zanima za domačo dramsko produkcijo, da bo v sredo 12. t m. predstava »KraljiCine Haris« za red C. Ker je Nu-šičeva komedija »Gospa ministrica« tjub-Ijansko občinstvo izredno navdušila in je ostalo pri nedeljskj repriz! na stotine ljudi brez vstopnic, se ta komedija ponovi v četrtek 13. t. m. izven abonmaja. Vstopnice od srede dalie pri dnevni blagajni v operi. Cene od 26 Din navzdol o— Avstrijski konzulat nam sporoča, da bo generalni konzul g. dr. Herman Pleinert 12. t m. ob priliki avstrijskega državnega praznika med 10. in 12. nro sprejemal v svodih uradnih prostorih pripadnike in prijatelje republike Avstrije. Uradovanje za stranke se označenega dne ne bo vršilo. u— Glava »Ilirije oživljene« zopet vzidana na spomenik. V soboto so mestni delavci na Napoleonov spomenik na Napoleonovem trgu zopet pričvrstili in vzidali na prejšnje mesto bronasto glavo »Ilirije oživljene«, ki so jo bili nedavno sneli, ker je bila v primeri z Napoleonovo glavo nekoliko manjša. Vlili so novo glavo. u— Koncert godalnega kvarteta lz Dres-dena. Vse glasboljubivo občinstvo opozarjamo, da bo nocoj ob 20. v dvorani Uniona komorn ikoncert, katerega program bo izva jal svetovno znani godalni kvartet iz Dres-dena, katerega tvorijo gg. Fritsche (I. violina Schneider (II. violina), Riphahn (viola) in Kropholler (čelo). Resnično je ta godalni kvartet eden najboljših kvartetov kar jih poslednje čase potuje po svetu. V Ljubljani so že koncertirali in je takrat celokupna naša kritika zapisala, da že dolgo ni bilo v Ljubljani koncerta, ki bi stal na tako visoki umetniški stopnji kakor je bil koncert dresdenskega kvarteta. Vsakdo izmed sodelujočih je cel umetnik, njihova igra pa izredno enotna ln ubrana. Pri nas bodo igrali Hindertiithov kvartet v f- molu, De-bussyjev kvartet v d- molu in Beethovnov slavni kvartet v d-duru, op. 18-111. Koncert zasluži vse naše zanimanje, zato vabimo občinstvo, da ga poseti v največjem številu. Vstopnice so od 3 Din navzdol v predproda-ji v Matični knjigarni. n— Razpis raznih dijaških ustanov. Mestno načelstvo razpisuje dr. Fran Košmerlovo dijaško ustanovo za siušatelje višjega oddelka tehniške srednje šole v Ljubljani v znesku 3000 Din na leto, pet mest ustanove za učence višjih oddelkov in štiri mesta za učence nižjih oddelkov te šole v iznosu po 1000 Din na leto in dr. Janeza Ev. Kreka dijaško ustanovo za slušatelje tehniške srednje šole v Ljubljani. Natančni pogoji so razvidni iz razpisa na občinslki deski in v veži tehniške srednje Sode. n— Koncert pevskega kvarteta Glasbene Matice ljubljanske, ki ga tvorijo gospodje Pelan, Završan mlajši, Završan starejši in Skalar, bo v ponedeljek 17. t m. Znani in zelo priljubljeni kvartet Matičnih pevcev nam bo zapel ta večer vrsto četverospevov iz naše literature od najstarejših pa do novejših del sedanje dobe. S tem koncertom bo združena tudi proslava 40 letnega pevskega udejstvovanja našega g. Janeza Za-vršana, ki je eden najbolj znanih slovenskih pevcev. in Je bil steber raznih slovenskih kvartetov poleg tega pa je tudi eden naj-odličnejSfh Matičarjev. Predprodaja vstopnic bo od srede dalje v Matični knjigarni n— Mestni valjar v Tivoliju v akciji. Včeraj so začeli v Trvoflju v glavnem drevoredu valjati v zadnjih tednilh navoženi gramoz. Kakor znano so cesto v drevoredu na zgornji polovici dvignili skoro za pol metra, tako da ima sedaj lahen vspon. o— Dunajska cesta od trgovine S.-hneider Si Verovšek do trgovine Berko je bi!a včeraj ves dan za promet z vozovi zaprta, ker so izmenjavali tračnice. Kakor smo že poročali, so stare tračnice na tej progi, po kateri bo deloma tudi vozil novi tritnwj prešibke. Izkopati pa so morah cesta tudi p ihližno pol metra globoko za nov fmuTa-mer nister pravde dr. Srškič, minister financ dr. Šverljuga, minister za šume in rude inž. Sernec in minister brca portfelja dr. ŠvegeL Vabim vas, da se udeležite čim gte-vilneje svečanega sprejema visokih gostov pred poslopjem mestnega načel-stva in počastite prihod gg. ministrov, z okrasitvijo svojih domov z državnimi zastavami. Mestni načelnik dr. Goričan, 9— Spored svečanosti ob obisku gg. ministrov. Gg. ministre in njihovo spremstvo, ki prispejo v Celje okrog 10. dopoldne z avtomobili iz Ljubljane, sprejmejo pred poslopjem mestnega načelstva zastopniki oblastev in mestne občine, celjska društva ln šolska mladina. Po sprejemu bo v slavnostni dvorani Mestne hranilnice celjske konferenca gg. ministrov z zastop. niki mesta Celja, celjskega, gornjegraj-skega, laškega, konjiškega, slovenjgraške-ga in Smarskega sreza, kjer bo v imena mesta ponovno pozdravil gg. ministre župan dr. Goričan. Ob pol 13. bo svečan banket v restavraciji hotela »Evropa«, katerega se udeleže najodličnejši zastopniki mesta Celja in imenovanih srezov. e— Poziv društvom. Mestno načelstvo objavlja: Vabijo se vsa tukajšnja društva, da se udeleže svečanega sprejema gg. ministrov pred poslopjem mestnega načelstva danes 11. t m okoli 10. dopoldne. Društva, ki imajo kroje, naj pridejo v krojili Društva naj se zberejo pred poslopjem mestnega načelstva ob pol 10., kjer jih oo-do razvrstili reditelji. e— Osebna vest. Iz Celja se je preselil v Gornji grad g. Teodor SbrizaJ, doslej odvetniški koncipijent v pisarni g. dr. Ka-lana. V Gornjem gradu je odprl svojo ia-stno odvetniško pisarno. e— Lepo uspel koncert »Svobode«. V nedeljo popoldne se je vršil v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma velik pevski koncert ki ga je priredila celjska »Svoboda« in na katerem so sodelovali pevski zbori »Svobode« iz Hrastnika L, Hrastnika IX, Zabukovce, Maribora in Celja. Koncert je občinstvo popolnoma zadovoljil. Največ pohvale, s katero navdušeno občinstvo ni štedilo, je žel nastop pevskega zbora celjske »Svobode« pod prvovrstnim vodstvom dirigenta in skladatelja g. Cirila Preglja, ki je prejel v znak zahvale in priznanja krasen šopek rdečih nageljnov. Poleg tega pa se je zahvalil g. Preglju za ves njegov uspešen trud g. Svetek. Koncert je trajal 2 in pol ure. Nekaj pesmi so morali zbori, ki so nastopili vsak zase, ponavljati. Skoro najbolj je ugajala prelepa ruska narodna pesem »Dvanajst razbojnikov«. Požrtvovalnim delavskim pevskim zborom na lepili uspehih nedeljskega koncerta iskreno čestitamo z željo, da bi jih čim prej zopet mogli poslušati v Celju. e— Drevi v mestno gledališče. Drevi ob 20. uprizori celjsko Dramsko društvo v tukajšnjem mestnem gledališču izvrstno Ne-stroyevo burko »Utopljenca«. Vstopnice se dobe čez dan še v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti, zvečer pa pri gledališki blagajni. e— Celjsko pevsko društvo bo imelo to-koči teden pevske vaje v sredo in petek, obakrat za mešani zbor. Vsi in točno! e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta umrli za davico 21etna Anica Hajško-va, posestnikova hčerka iz štatenberga pri Makolah in 80-letna občinska reva Terezija Lesnikova iz okolice Sv. Jurija ob južni železnici. i— Nezgoda mestnega avtobusa. Predvčerajšnjim se je pripetila celjskemu mestnemu avtobusu v Mozirju manjša nezgoda. šofer je na ozki cesti zavozil v kup gramoza, zaradi česar m Je tozOo nagnilo in prevrnilo. Ker pa je avtobus vozil z majhno brzino, ni bil noben potnik poškodovan. e— Nesrečen padec atenea. Pred kakimi 14 dnevi je padel med igro t šoli llletni rudarjev sin Alojzij Kovačič od Sv. Krištofa nad Laškim tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v gležnju. Prvotno so bili domači prepričani, da gre le za izvinjenje. pozneje pa je zdravnik ugotovil, ker bolečine niso prenehale, da je noga zlomljena. Kovačiča so prepeljali v celjsko bolnico. e— Žrtev nočnega napada. V nedeljo zvečer je bil na cesti v bližini Dramelj napaden 191etni posestnikov sin Viktor Puc iz St. Uja pri Dramljah. Nepoznan napadalec je podrl Puea na tla in mu zadal z velikim nožem 4 zelo nevarne vbodljaje v trebuh, roke in hrbet. Puca so domači še isto noč prepeljali v celjsko javno bolnico, kjer ms je bila nudena potrebna zdravniška pomoč. Napadalcu so orožniki baje že na sledu. Iz Maribora a— Meščani! Danes, 11. t m. okoli 16. bo Imelo mesto Maribor izredno čast, da je posetijo štirje ministri kraljevske vlade Vabim Vas, da okrasite že dopoldne svoje domove z državnimi zastavami ter prihitite na Glavni trg, da dostojno *"'eJniemo od-Hčne goste. — Župan dr. Juvan. a— Vsem gospodom obč. svetnikom! Ob priliki prihoda ministrov gg. dr. Stanka Šverijuge, dr. Milana Srškiča. in? Dušana Serneca m dr. Ivana Šveglja, sklicujem slavnostno sejo mestnega občinskega sveta mariborskega, ki se bo vršila danes v torek 11. t m. okoli 16. a— Smrt ugledne istrske korenine. V La-nišču v koperskem okraju je zatisnil svoje sokolske oči 87 letni, daleč na okrog spoštovani posestnik Jakob Buzdon, znan tudi številnim mariborsknn beguncem. Pokojnik je bil ki-emenit značaj in v borbi za pravico zatiranih pravi lev. KTiub preganjanju Je ostal zvest svoji rodni grudi in ko sta nje gova dva sinova, od katerih ie eden zva-nižnik mariborske pošte ter med tovariš: znani nadzornik Anton, ki živi v Varaždinu. odhajala od njega, ker sta bila prisiljena k temu, jima je deial hrast: >Čemu odhajata od tu, pregnali nas niso in pregnali nas ne bodo. Z viiami m kosami bomo do zadnjega branili čast naše zemlje!« Naj počiva sedaj to zlato srce v svoji rodni zemlji, katere se je s tako veliko fiubeznijo oklenilo. Naj bo njegov spomin svetel med nami in naj nas v težkih dneh dr?mi v vztrajnosti, žalujočim pa naj čas posuši solze žalosti. a— Otvoritev zavetišča pod Jezerkim vr bom. V nedeljo je otvoril agilni zimsko-sportm odsek SPD v Mariboru zimsko zavetišče pri Ribniški koči na Pohorju v visi ni 1522 m S tem ie zadoščeno že davni želji zimskih športnikov po oporišču v zapadni polovici Pohorja, ki ima brez dvoma naj tepše smuške terene v Sloveniji. Zavetišče se nahaja tik bodoče Ribniške koče. Oskrbovano bo vso zimo m bo nudilo do 40 prenočišč. Pristop je zelo lahek. Do Ribnice vozi avtobus, od tu pa sta do zavetišča pičli dve uri. K otvoritvi so prispeli smučarji v lepem številu ki so prišli docela na svoj račun. Imeli so krasen solnčen m miren dan z divnim razgledom na Kamniške planine. Julijske Alpe s Triglavom, Veliki Klek m Visoke Ture. Tudi smuka je bila izredno prijetna- Na severnih pobočjih jih je vkljub toplemu solncu še vedno čakal pršič. Po otvoritvi se je seveda vršil tudi slavnostni planinski »banket«, ki je nudil mnogo zabave in veselja svojim gostom. Vsi ljubitelji zimskega športa so novemu zavetišču dobrodošli. a— Pripravljalni odbcr Protituberkulozne Hge v Rušah sklicuje za nedeljo 16. t. m. ob 9. dopoldne ustanovni občni zbor krajevne protituberkulozne lige v Rušah, ki se bo vršil v občinskih prostorih. Na občni zbor so vabljeni vsi, ki hočejo stopiti med bo-ievnike v boju proti jetiki. Iz Kranja r— Francoski jezikovni tečaji. Krožek prijateljev Francije sklicuje za danes ob pol 19. v lokalu krožka (hotel »Stara po* sta«, soba 8) obvezen razgovor za vse p. n interesente, ki so se doslej priglasili k te« čajem ali to še nameravajo storiti da se končno določijo tečajem ure. Ako bi se temu primerno zvišalo število udeležbe, bi se mogli tečaji, kakor že objavljeno, raz* deliti na dva dela. Nujno se torej napro« šajo vsi interesenti, ki so se priglasili, in še prav posebno vsi ostali, ki se za tečaie zanimajo, da se tega sestanka v svrho raz« govora udeleže. Za prvi tečaj je minimum T0 udeležencev. Z Bleda bi— Kanalizacija Bleda. Županstvo ob> čine Bled razpisuje oddajo naprave kana lizacije zdravilišča Bled. Ponudbe je treba vložiti pri blejskem županstvu do 20. t. m d/-* 11. uri dopoldne. Tam so tudi na upo-glsd proračuni, gradbeni pogoji m načrti bi— Z vodne sesaljko na električni po gon črpajo m odstranjujejo vodo, ki v ogromni množini bljuva iz dveh izvirkov na katera so naleteli, kakor smo že poror čali, delavci pri kopanju temelja za po< daljšek Parkhotela. Iz Radomlia rd— Ženske nabile fanta. Nedavno pod ooč se je vračal Florijan Brodar, hlapec pri posestniku Cirilu Cerarju v Radomlju, skozi vas Škrjanče domov. Ko je prišel do hiše posestnice U. na Škrjančem, ga je ta baje s pomočjo drugih, napadla s kamen ji in dežniki. Fant je moral zbežati. Pri napadu je dobil Brodar precejšnje poškodb* po glavi in obrazu. Prišedši domov, se ]e onesvestil. Takoj so ga prepeljali k zdravniku dr. Kremžarju v Domžale, ki mu |e nudil prvo pomoč in mu obvezal rane. Na-padalka bo morala svojo hrabrost zagovarjati pred sodniki. Iz Črnomlja čr— Naše pokopališče Volni vasi je bilo na dan Vseh svetnikov lepo urejeno. Vse je bilo v cvetju in nebroj lučic je mrgolelo pozno v noč. Posebno hvalevredno je, da je bil grob narodnega mučenika, na Suhem bajerju ustreljenega Kovača Kro-marja, letos popravljen in lepo okrašen. Vse to je uredilo naše sokolsko društvo s prostovoljnimi prispevki nekaterih meščanov in uradnikov. Tudi grobovi tu pokopani ruskih ujetnikov so bili primerno okrašeni. Sr— Zadnji sejem je bil kflnb slabem« vremenu dobro obiskan. Največ so prignali svinj (okoli 800 komadov), pa tudi goveje živine je bilo precej. V splošnem je bila kupčija dobra. V petek se je vršilo Kcenci-ranje bikov, izmed katerih bo nagrajenih nekaj prav lepih eksemplarov. Iz Litije j— Odborniee Kola jugoslovenskih »ester pričnejo s pobiranjem prostovoljnih prispevkov za božičnico. Dobrosrčni Ptujčant, bodite naklonjeni društvu, predvsem ubogi mladini, ki ji je božičnica namenjena. Za vsak prispevek iskrena zahvala 1 Iz Šoštanja Jt— Sokol s! Je postavil popolnoma nov gledališki oder v svojem domu. Oder bo moderno urejen z bogato scenerijo in primerno novo električno napeljavo. Slikarska dela rzvršuje znani inscenator ljubljanskega gledališča Skružnv, mizarska pa Bofik iz mariborskega gledališča. Za otvoritvena predstavo nove sezone in novega gledališkega odra, ki bo v soboto 22. t. m. zvečer in 23. t m. popoldne, se pridno vadi in pripravlja lepa ljudska igra s petjem in godbo v štirih deianjih »Brat Martin«, ki ima poleg resnih nebroi komičnih prizorov. V režiji br. Vrečka sodeluje nad 40 oseb. Pričakujemo rekorden obisk. Iz Gor. Radgone gr— Velik Leopoldov sejem. V soboto 15. novembra bo v Gornji Radgoni velik živinski in kramarski sejem, tako zvani Leopoldov sejem, ki je eden največjih vsa* koletnih tukajšnjih sejmov. Ta bo obenem tudi zadnji v letu. gr— Nov vozni red avtobusa na progi Gornja Radgona » Maribot. S 1. t. m. je bil na progi Gornja Radgona « Maribor in obratno uveden nov vozni red. Iz Gornje Radgone odhaja vsakodnevno avtobus ne« koliiko prej in sicer ob 6.40 Prihaja pa v Ivajnce ob 7.10, k Sv. Trojici ob 7.40, k Sv Lenartu ob 7.55, k Sv. Marjeti ob 8.20 in v Maribor na glavni kolodvor ob 8.45 in na Glavni tTg ob 9. uri. Iz Maribora, Glavne-. 2 a trga, odhaja ob 15.15. z glavnega kolo--dvora ob 15.30. od Sv. Marjete ob 15.55, od Sv. Lenarta ob 16.20. od Sv. Trojice ob 16.35, iz Ivanjcev ob 17 05. Prihod v Gor* njo Radgono ob 17.50. V AVSTRIJI OSTANE VSE PRI STAREM Veliko nazadovanje krščanskih socialcev - Zadovoljiv uspeh Scho-brovega bloka - Socialisti izboljšali svoje postojanke - Neuspeh Heimwehra Gosoodarstvo Izpremembe v upravi Celjske mestne hranilnice Kakor je še v spominu, je ministrstvo za trgovino 12. aprila 1927 na neke pritožbe razpustilo upravni odbor in ravnateljstvo Celjske mestne hranilnice ter postavilo kot gerenta lekarnarja gosp. Andreja Posavca. Proti tej odločbi ministrstva se je pritožil upravni odbor na Državni svet. Medtem je na gerentov predlog občinski odbor izvolil nov upravni odbor, iz katerega je bilo izvoljeno ravnateljstvo. Za predsednika je bil izvoljen dotedanji gerent gosp. Andrej Po-savec. Sedaj pa je Državni svet z razsodbo od 29. avgusta 1930 ugodil pritožbi leta 1927. razpuščenega upravnega odbora in ravnateljstva ter razveljavil odločbo ministrstva trgovine od 12. aprila 1927 kot nezakonito. Zaradi tega je odpadel pravni temelj, na katerem bazira funkcija sedanjega upravnega odbora in ravnateljstva, kajti sedanji upravni odbor je bil izvoljen na predlog gerenta; ako ne bi bilo nezakonitega ukrepa ministrstva trgovine od 12. aprila 1927. bi moral tak predlog staviti prejšnji upravni odbor. Zato je sedaj ministrstvo trgovine odredilo, da se vrne uprava prejšnjemu vodstvu. V soboto, 8. t. m. je sreski načelnik dr. Hubad izvršil izročitev uprave prejšnjemu upravnemu odboru. Ker pa se je več članov prejšnjega upravnega odbora iz Celja izselilo ter sta dva umrla in so ostali samo še gg. Josip Bizjak, dr. Anton Božič, dr. Alojzij Goričan, Karol Goričar, dr. Juro Hrašo-vec. dr. Ernest Kalan. Ivan Prekoršek, dr. Franc Steinfelser, Viktor Šmigovc, bi stari upravni odbor ne bil sklepčen (štatut zahteva za sklepčnost, da je navzočih 12 članov upravnega odbora). Zaradi tega je bil imenovan od g. sreskega načelnika kot vladnega komisarja Celjske mestne hranilnice v smislu štatuta za začasnega gerenta g. dr. Ernest Kalan. ki so mu dodeljeni vsi drugi gori imenovani člani uprave kot sosvet. Dunaj, 10. novembra, d. Sedaj so r glav« nem že znani rezultati včerajšnjih volitev v novi narodni svet. Volitve so potekle spričo izredno ljute volilne borbe proti slehernemu pričakovanju mirno ter ni nis kjer prišlo do kakih težjih ali resnejših spopadov. Samo v Donawitzu so se spo« padli heimwehrovci s skupino socialistov ki so čakali zvečer na volilne rezultate Obe skupini pa je takoj razgnala policija, ki je zaplenila pri heimvehrovcih nekaj z železom okovanih palic, s katerimi so ti pet socialistov lažje ranili. Udeležba pri včerajšnjih volitvah je bi la nadvse velika in je dosegla na nekate rih voliščih celo 98 odst. vseh volilnih upravičencev. Skupno je bilo oddanih 3 milijonov 268 951 veljavnih glasovnic. Me« ščanske stranke so združile skupno z nas rodnimi socialisti na svojih kandidatnih listih 1,645.881 glasov, socialni demokrati in komunist« pa skupno 1,623.070. Največjo senzacijo so vzbudili volilni rezultati o neuspehu krščanskih socialcev ki so nazadovali za 7 poslancev tako, da bodo imeli sedaj samo 66 zastopnikov v novi zbornici. To nazadovanje pripisujejo krščanski socialci sami, deloma zavezništvu s Heitmvehrom, deloma pa temu, da so bile meščanske stranke preveč razcepljene tako, da je odpadlo brez haska nad 100 tisoč glasov na razne male meščanske stranke, ki niso dosegle niti količnika po* trebnega za izvolitev enega poslanca. Dočim so socialni demokrati od zadnjih volitev L 1927 narasli od 571.464 glasov na 703.421 glasov, so pa krščanski socialci na* zadovali kljub temu, da so imeli v rokah vlado ter izvajali naravnost nečuven teror, nazadovali od 437.783 na 382.882 glasov. Krščanski socialisti so izgubili samo na Dunaju tri mandate, kjer so pričakovali baš nasprotno, da bodo dosegli še najmanj dva nova mandata Dva njihova mandata je dobil Schober, enega pa socialisti. Posebno značilno je bilo tudi nazado« vanje krščanskih socialcev na Koroškem, kjer so le z največjo težavo ohranili man* datno posestno stanje s pomočjo nekaj ti« soč glasov slovenskih volilcev. Splošno pa je po dosedanjih volilnih poročilih iz vseh delov Avstrije jasno razvidno, da so po« vsod krščanski socialci znatno nazado« vali. V mnogih okrajih niso mogli ohraniti niti 50 odst. od onih glasov, ki so jih imeli L 1927. V avstrijskih političnih knoglh sedaj ree* no razmišljajo o tem, dasH bodo krščanski socialci ohranili tudi v novi zbornici zve« zo z radikalnimi desničarji okoli Hemweh* ra in poskušali z njihovo pomočjo nadalje« vati vlado, aH pa če se bodo odločili za zvezo z blokom meščanskih strank pod vodstvom dr. Scbobra, Spričo volilnih re» žultatov na Dunaju je sedaj dokazano, da so zahteve krščanskih socialcev po razpu stu dunajsega občinskega sveta docela ne« umestne, in da bi socialisti pri morebitnih občinskih volitvah samo še pridobili ne pa izgubili, kakor so sicer dosedaj krščanski socialci neprestano zatrjevali. Uspeh socialnih demokratov je presenetil celo te same, ker so posebno levičarji pričakovali, da bo število sociali* stičnih volilcev nazadovalo, ker je vodstvo stranke premalo odločno zavračalo napade VaugoimStarhembergove vlade ter ponov« no pokazalo v odločilnih trenutkih veliko nesigurnost rn neodločnost. Izborni orga« nizaciji socialističnih pristašev pa je pripi« sovati, da niso socialisti ohranili samo po* sestnega stanja, temveč pridobili še en mandat tako, da jih bodo imeli sedaj 72. Po dosedanjih rezultatih je razvidno, da manjka samo še par 10.000 glasov do tega. da bodo imeli socialisti v Avstriji zopet toliko število glasov, kakor pred letom 1927. Napredovanje socialističnih glasov je opažati posebno v industrijskih predelih Štajerske in Predarlske, kjer se socialisti niso dali ustrahovati zaradi terorja proti« marksističnih strank in jurišnih oddelkov Heimwehra. Na ta način bo v novem av« strijskem narodnem svetu socialdemokrat« ska stranka najmočnejša skupina, ki bo lahko odolevala vsem napadom. Blok meščanskih strank, ki je b3 sestavljen iz Kmetske zveze in velikonemcev, je še dokaj dobro odrezal. To pa je pripisovati predvsem temu, da je bil nosilec kandidatne liste bivši zvezni kancelar dr. Schober. S tem, da je dobil ta blok 19 poslancev, je ohranil skoro popol« no prejšnje posestno stanje Kmetske zveze in velenemcev, ki so imeli skupaj 21 man* da tov. Porast velenemških gl asov jc pripisovati predvsem imenu dr. Scnobra. Blok meščan« ske sredine bo igral ▼ novem državnem zboru vsekakor veliko vlogo ter »o neres« nični vsi glasovi, da bo v kratkem razpa* del zopet na svoja sestavna dela, to je n« kmetsko zvezo in velenemce. Poslanci, ki so bili izvoljeni na listah tega bloka, bodo tvorili v parlamentu posebno skupkio s skupnim klubom, k; bo imel seveda dva podkluba. Klub bo vodil dr. Schober, ki bo tudi njegov predstavnik pri vseh pogaja« njih z drugimi strankami. Uspeh dT. Scho« bra pri včerajšnjih volitvah je tem večji, ker mu je primanjkovalo vsake večje or« gani z a ci je, s katero »o razpolagale ostale stranke. Z dr. Schobrom je bil izvoljen tu« di podpredsednik dunajske trgovske zbor« niče Winzl, ki je poznan kot odličen tr« govec in uživa veliko spoštovanje med av« strijskimi privredniki. Heimwehrovci pa so dobili vsega skupaj 8 mandatov kTfub temu, da so napovedoval, da bodo dobili v novi zbornici najmanj 20 do 25 mandatov. Rezultat včerajšnjih volv-tev je pokazal, da nima Heimwehr ▼ avstrijskem ljudstvu prave zaslombe m da so daleko pretirane sodbe, da je to sphv šen vseliudski avstrijski pokret Politika Heimwehra je doživela včeraj svo} končni zlom, katerega prlčetek sega že nazaj v dobo, ko Heimwehrovci niso imeli poguma izvesti toliko napovedovaneea državnega udara in pohoda na Dunaj. Posebno značilno je dejstvo, da nista bila izvoljena glavna voditelja avstrijskega Heimwehra, dr. Stel-dle in notranji minister knez Starhemberg, ker sta oba propadla v svojih volilnih okrožjih. Od strank, ki niso dobile nobenega mandata, je odpadlo na Hitlerjeve narodne socialiste 99.356, na komuniste ?0.691, na stranko demokratske sredine 6719. na avstrijsko ljudsko stranko 14.987, na Žide 2134 in cesarju zveste ljudske stranke 157 glasov. Najslabše pa je vsekakor odrezala narodno demokratska stranka, ki je dobiiat vsega skupaj 54 glasov. Volitve na Koroškem Celovec, 10. novembra, s. Okrožna voHU :*a oblast objavlja naslednje rezultate volitev na Koroškem: pri volitvah v državni zbor so dobili: socijalni demokrati 67.594, krščanski socijalci 39.252, narodni gospodarski blok in Landbund 38.969. HeimatblocK 14.697, narodni socijalisti 12.003. komunisti 1154. avstrijska ljudska stranka 526 glasov. Pri volitvah za koroški deželni »bor so dobili: socijalni demokrati 66.531, narodni gospodarski blok in Landbund 37.966. krščanski socijalei 30.635, Heimatblock 15.269. narodni socijalci 11.594. koroški Slovenci 8895. Ze_ javljena razdelitev mandatov za koroški deželni zbor ostane nespremenjena. Za volitve v koroški deželni zbor je znzt* šal količnik 4031 glasov ter so dobili socijalni demokrati 15 poslancev, Schobrov blok 8, krščanski socijalci 5. Heimatblock 3, narodni socijalisti 2 in koroški Slovenci 2. Na listi koroških Slovencev sta bila izvoljena župnik Franc Stare in dr. Petek, ki sta bila že tudi poslanca v prejšnjem deželnem zboru. Izvoljen! avstrijski politild Dunaj, 10. novembra. AA. Med ponovno izvoljenimi narodnimi poslanci je tudi zvezni kancelar Vaugoin. bivši kancelar dr. Sev-pel, minister Schmitz, narodni poslanec dr. Oto Bauer, dunajski župan Seitz, Renner, Buresch, bivši kancelar Streerruwitz, bivši minister Kinbock, med novo izvoljenimi ja tudi bivši zvezni kancelar dr. Schober. Padanje živinskih cen in naš konzum Nizke notacije ljubljanskega november-skega živinskega trga so razočarale na splošno tudi tiste, ki se za tržno opazovanje običajno ne zanimajo. Kdor pa se z odnosnimi vprašanji stalneje bavi, ga novemberski padec cen in majhna kupčija nista mogla presenetiti. Prišlo je pač kar je bilo precej točno pričakovati. Pojav seveda ni samo ljubljanski, *mpak splošen. Tu se pojavlja prej, tam pozneje, pojavlja pa se povsod. Pričakovati pa je še slabšega. Nadprodukcija v poljedelstvu je povzročila zaradi zastajajočega vnovčevanja, da je bila skoraj povsod pospešena in povečana živinoreja. Nadprodukcija prehaja tudi na živinorejo Mesni trg je že dosedaj kazal neko zasičenje in porasta mesnega konsuma ni pričakovati. Sedaj, na jesen je mesne živine v obilici, povpraševanja po njej pa je malo. Svinjski masti delajo tropske rastlinske tolšče veliko konkurenco, kar pomenja krizo tudi za svinjerejo. Kmetovalec mora tedaj računati s splošnim padcem živinskih cen. Na omenjenem ljubljanskem sejmu so cene govedi padle povprečno za 1 Din pri kg žive leže. Navidezno je to razmeroma malo. komaj omembe vredno. Če pa primerjamo ta padec s cenami, vidimo, da je že itak slaba cena s tem padla pri volih I. vrste za okrog 10 odstotkov, pri volih II. vrste za nad 11 %, pri volih III. vrste pa za 12 pri kravah, ki jim cena komaj dosega dobro polovico do tretjine volovske. pa za 8 do 14%. Plemenski pujski pa so se pocenili celo do 30 %. Še porazneje pa je dejstvo, da je kljub katastrofalno nazaduiočim cenam že kar prav težko spraviti živa! v denar. Dasi je bil do-gon na sejm razmeroma prav majhen, je ostala več kakor polovica živine neprodane. Tudi v hlevu ni kupčije, kmetje pa rabijo denar. Pomagajo si tudi tako, da koljejo -"0g< po 340 — 345. + Novosadska blago rna borza (10. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 8 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa. 18 vagonov koruze in 16 vagonov moke. Pšenica: baška in gornjebaška, 79/80 kg 132.5 _ 135- baška. Tisa, šlep, 79/80 kg 142.5 — 145: gornjebaška in banaška. Bega. šlep, 79'80 kg 137.5 — 142.5; banaška. Tisa, šlep, 79 /80 kg 140 — 145; južnobanaška, 79 80 kg 13° 5 do 135; sremska. 78 kg 130 — 132.5. Oves: baški, sremski 135 — 140. Ječmen: baškt, sremski, 63/64 kg 102.5 — 105. Koruza: baška stara 95 — 97.5; baška, sremska nova 60 — 65; za december - januar 67.5 do 70; za marc - maj 83.5 — 80: sremska, umetno sušena 80—82.5. Moka: baška »Og< in >0gg< 240 — 250; >2« 210 — 220; >5< do 190; >6< 150 _ 155; >7« 105 — 110; >& ZZ5 - 82A ŠPORT Concordia prvi jugosloven-ski nogometni prvak Vizitka novega državnega prvaka O>ncordia je eden od najstarejših naših športnih klubov. Prvič je sodelovala v no» gometnem prvenstvu in vendar ji je uspe« lo r'a si pribori častni naslov državnega prvaka. , , . . , . . Novi državni prvak, ki ima čast, da kot prvi nosi naslov »jugoslovenski nogometni prvak«, je najbolj urejen jugoslovenski kiub. Ž krasno organih--i jo in z vzornim samozstajevanjem svojega relativno malo« Številnega članstva se je dvignila Concor« dia do zavidljive višine: dosegla je letos vsa tri državna nrvenstva: M žensko, lahko* atletsko in končno najbolj častno nogo« metno prvenstvo. O nedeljski toliko pričakovani igri se more javiti vse najboljše. Vsekakor je redk >, da ima borba, tako značilna zaradi svojih posledic, v sebi toliko lepih potez in da pokaže tako dober nogomet. Mirne duše se more trditi, da je bila nedeljska tekma ogledalo najboljših jugoslovenskih nogometašev. Vendar se ne moreta obe moštvi presoditi z enim samim merilom. BSK je bil v nedeljo mnogo bolj uglajeno moštvo, polno znanja in sposobnosti: Con« cordia pa je bila enostavnejša, toda pro» žeta s trdno voljo v zmago. Oni purgerski »nlavi« elan. ki je na zagrebških igriščih slavil že mnogo zmag baš nad svojimi beo« grajskimi drugi, se ie pokazal v nedeljo v zelenem dresu Pa napeta je bila nedeljska fgra. Niti za trenotek se ta napetost nI prekinila: celo tedaj, ko je Živkovič v 33. minuti drugega polčasa zapečatil usodo BSK, je borba obdržala svoj veliki čar Moštvo zmagovalca zasluži vso pohvalo. Pripravijeno za borbo se je popolnoma zavedalo njene važnosti, otreslo se je že v začetku vsake treme ter se je z redkim elanom, ki ga je spremljala živa vera v zmago, lotilo posla in ni klo« ;lo do zadnje minute. Vendar bi bilo na« no reči, da ga je nedeljska tekma po« ala v dobri luči samo s te strani Elan in požrtvovalnost sta bila samo njegovi naj ečji in najkoristnejši odličnosti. Iz« vrstna in tehnično prvovrstna igra Premer« ia. Paveliča II. in obrambe so dovoljni pro» tirazlogi za to trditev. Moštvo pa je imelo tudi manj svetlih točk v svoji nedeljski postavi. Rekonvalescent Živkovič je bil ce» lih 70 minut le senca svojih velikih spo» sobnosti ter se je šele v odličnem trenutku odtrgal ter zadal zadnji udarec nasprotni« k Pa tudi Ralič ni pokazal svoje običajne igre. Bil je poln strahu in neodločnosti. Le« vo krilo z levo zvezo preko levega krilca s svojim srcem Premerlom v sredini in s celo obrambo je bilo hrbtenica močne ne» deljske Ccncordie, ki je bila sposobna, da bori z vsakim nasprotnikom. Moštvo poraženega ie zapustilo nepozabljivih momentov. Vsi nasprotniki nogometnega športa (pa tudi najbolj načelni!) so v tej igri našli mnogo vzrokov, da izpremenijo svoje mnenj«. Vsi čan te najtežje sportske igre današnje do» be so bili koncentrirani v moštvu BSK, a v veliki meri so bili tudi manifestiram. Ve« liko nogometno znanje, ki je od časa do časa doseglo pri nekaterih beograjskih igra« čih višino virtuoznosti, dejstvo da ni bilo niti najmanjše surovosti (proti BSK je bi« lo skupno s handsn diktiranih samo 9 fou» lov), višek prisebnosti, prenašanje dobrega in slabega na junaški način in s stojičnirn mirom, to so bile odličnosti duševno spo» sobnih športnikov, kakršnih mora odgoji+i prav in resnični nogometni šport. Igra BSK je bila lepa, nepozabljiva pe» »em, polna harmonije in finega stila. Toda tTagika tega velikega moštva, ki ima mnoge sposobnosti tudi največjih moštev, je ne» zglajenost njegovih igračev. Velike odlič« nosti Arsenijeviča, Marjanoviča, Tirnaniča in Vujadinoviča, ki lahko osvojijo tudi najmirnejšega gledalca, mnogokrat ne mo» rejo nadomestiti ono pomanjkanje slabega dela moštva, v katerem so bili najslabši vratar, desni branilec in levo krilo. Tukaj in samo tukaj je treba iskati opravičilo za neuspehe tega moštva v Splitu. Sarajevu in Zagrebu. Sistema igre obeh moštev sta se bistveno razlikovala. Moštvo Concordie je izvajalo mešanico vseh mogočih potez in pozicij. Concordia je v nedeljo igrala vse sisteme, a dosledno ni izvajala nobenega. Oportunost je bila njeno najbolj markantno pravilo. BSK pa je izvajal točno in dosledno svoj običajni sistem: igre preko kril z mešano igro notranjega tria. Nemogoče levo krilo, ki je nadomestilo v Sarajevu poškodova« nega Najdanoviča, je vodilo do onemoglo« sti beograjskega moštva in osamljenosti iz« vrstnega Vujadinoviča Težko je verjeti v trditev strokovnih za« grebških krogov, da je BSK v nedeljo pa« del kot žrtev svoje fine. izglajene igre, ker je bila baš ta, izvedena v neverjetni brzini, najmočnejše njegovo orožje, a obenem tu« di najaktivnejša postojanka beograjskega prvaka. Rang igračev na nedeljski tekmi: Vratarja: izvrsten Denič, zelo slab in ne= siguren Stojanovic; branilci: najboljši Pavi« čič, nato Babic in Mihaljevič, najslabši Ra= dovanovič; krilci: najboljši Premeri, nato Arsenijevič in Pavelič N., slabša Marinko« vit in Gjorgjevič, najslabši Ralič; napadal« ci: najboljša Marjanovič B. in Vujadino« vič, zelo dober Pavelič I., slabša Pavelič Rad. in Marjanovič N., najslabši Živkovič Krila: najboljši Timanič, zelo dober Praun« sperger. slabši Martinovič. najslabši Gli« žovič. va, Komenskega, Resi jeva, Kopitarjeva, Krekov trg, Studentovska, Na okopih, Grad, Pot na Grad, Karlovska c. Privoz, Prule, Trnovski pristan. Krakovski nasip, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, Šelenburgova c., Aleksandrova c. — Dolžina proge cca 5000 m. 2.) Dunajska, Travčarjeva, Miklošičeva, Marijin trg, Stritarjeva, Mestni trg, Stari trg, Trubarjeva, Cojzova, Emonska, Vego* va. Kangr. trg, Šelenburgova, Aleksandrova. — Dolžina proge cca. 2700 m. Tekmovalci se dele v naslednje katego« rije: a) vojaki, b) nerverificiranii atleti dol 1912, c) neverificirani atleti letnik 1912, 1913, 1914, d) neverificirani atleti letnik 1915, 1916, 1917, e) juniori 1. 1912, 1913, prijavtjearih tekačev, odnosno rezerv > treba pismeno javiti najpozneje do ps> če tka tekmovanja sodniškemu zboru m cilju. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS Tekmovalci morajo imeti na razpolago eventuelne starostne dokumentne. Za JLAS: Odbor lahkoatletskih sodnikov v Ljubljani Slamič, m. p. predsednik. Internacionalno propagandno lahkoatletsko tekmovanje ASK Primorje »Tek ujedinjeja« 1. decembra 1930. . Akademski športni klub Primorje razp4* suje pod pokroviteljstvom bana dravske banovine in komandanta divizijske oblasti internacionalno lahkoatletsko tekmovanje skozi Ljubljano in preko ljubljanskega Gradu 1. decembra t. 1. ob 15.30. Tek se imenuje »Tek uedinjenja«. Tekmovanje se vrši vsako leto ob določeni trri 1. 'decembra kot športna spominska proslava uedinje; nja. Teče se na dveh različnih progah s skupnim startom pred Ljubljansko kredit* no banko in ciljem pred Narodnim do« Tekma Primorje :IllriJa. Prejeli smo: V sobotni izdaji Vašega uglednega lista so izšli reklamni članki, da bo naš klub vendarle nastopil k pokalni tekmi z ASK Pri-morjem, kar absolutno ni točno. Vljudno Vam sporočamo, da smo tako LNP kot tudi listom v popolnoma konkretni obliki javili že v četrtek, da k tej tekmi ne bo- ,m, r, . ._. , :n,- - —- i mo nastopili, marveč da jo bomo brez Igre 1914, f) junion 1. 1915, 1916, 1917, g) se* prepustili nasprotniku. Tega obvestila ni-rnor, ze plas.ran, na progah preko 800 m, smo v nobeni oblikl gpremenili ali prekll-n) senion do sedaj se n ep lakirani na pro« cali ne pri podsavezu in ne pri listih. (Po-gah preko 800 m. Atlet, rojeni leta 1912 trjujemo to sporočilo SK Ilirije s pripom-do 191, ne morejo tekmovati na progi bo, da nam je reklamni članek o tej tek-oznaceni pod št. 1. mi pos5aI LNP s prošnjo za priobčitev, tekmuje se po pravilih JLAS v Zagre* ker je bila tekma pravilno razpisana, trn. rravioo nastopa imajo vsi verificirani. Op. ur) neverificirani atleti atleti z zabrano star, SK llirifa (lahkoatletska sekcija). Tre« VSJ ' iS°- kaznor.am- „ ningi se bodo vršili odslej redno vsak to. * * P™2«™ Pruavnino 5 Din za rek in petek od 18.30 dalje v telovadnici neverni cirane atlete, ki niso člani klubov, klasične gimnazije v Tomanovi ulici. Ob« ? h!' & » verificirane ljub. verno za vse člane sekcije. Krine i^!. F pri* «SK Hermes. Danes sestanek vseh ak- javnine oproščeni), je poslati do 25. no« vembra ob 12. na Savo Sancina. Ljubljana, Tavčarjeva ul. lJII.Naknadne prijave so dvojne. Izven ljubljanski atleti 10 Din Nagrade: trije prvoplasirani vsake kate. gonje si pribore plakete. Prvo plasirani na dolgi progi si pribori srebrn pokal trikrat zaporedoma prehoden, sedaj v posesti lan« KA CCdovec' a2 oval oa Alberta Susittija, ASK Primorje. Službene objave JLAS Provozicije za propagandni stafetni tek za »Shellov pokal« tivnih igralcev ob 20. »pri Raci«. Predvideno je predavanje o športu. Prinesite s seboj tudi opremo. Udeležba je obvezna ?& vse. Primorske novice V goriSki pokrajini starega obsega je bno 130 občin silno zadetih po vojni, nekatere so bile docela uničene. Posebno velika je bila škoda, ki jo je utrpelo poljedelstvo. Vojna škoda znaša ogromne milijone, odškodnina ji ne odgovarja niti zdaleka. Naše v 3vojo rodno grudo zaverovano ljudstvo je izvršilo obnovo v deželi T . i z brezprimerno požrtvovalnostjo, katero Jugoslov. Iahkoatletski savez bo priredil so tudi italijanske oblasti na tihem priz-v Ljubljani dne 16. novembra 1930 ob 10.30 navale. Vsporedno z gradbo stavb se je propagandni stafetni tek skozi mesto za dvigala vzpostava kmetijskega gospodar-pokal anglo»petrolejake d d. »Shell«. stva, v kateri je krepko pomagala Zad- lekmovali bodo lahko: j ružna zveza. V začetku poslovnega leta 1. Mladina A « razreda (roj. leta 1916_ I 1925 3e štela 158 članic, ob zaključku 170, 1917) v teku na 440 m in sicer: čez dve leti pa 235. S pozornostjo je sle- 100 X 100 X 60 X 60 X 60 X 60m I dila italijanska oblast splošnemu razvoju Start je na Kongresnem trgu (v prvi če« med slovenskim ljudstvom in končno je trtini parka). Proga vodi no Selenbursovi Položila svoi° Pest kakor na drugo, tako ulici in Aleksandrovi cesti do palače TPD tudI na gospodarsko polje. Zadružna zve-Predaje bodo: 1. pri vhodu v trgovino Jur» za je dobila začetkom 1928 fašistično man, 2. pri dotikališču med hišama tršo« uPravo z uradno napovedjo, da se ji za-vine Ronač m Jadransko « Podunavske &otovi vsa potrebna porast v interesu banke, 3. pri vogalu ob vhodu v kavarno gospodarstva v deželi. On. Caccese se je »Emona«, 4. pri polovici hiše na Aleksan« Ponašal še letos v javnosti, da je bilo la-drovi cesti 5 (vhod), 5 vhod v hišo na ni v Zvezi sPlošns»a operacijskega giba-Aleksandrovi cesti 10 nja za 177 milijonov lir, blagajniškega fy ijf. .. u I prometa je izkazovala 92 milijonov lir ln iofcv ' !'a2reda let« 1^14 — vloge so se pomnožile za 686.000 lir, toda na 2400 m- ® sicer: nedavno je moral odstopiti z vsem odbo- 1000 X 1000 X 100 X 100 X 100 X 100 m rom vred. Prišel je revizor iz Rima in Mart je na Dunajski cesti, 124 m sevcf. kmalu ugotovil nerednosti v fašistični no od stanovanjske hiše državnih železnic, upravi Zveze tekom zadnjih dveh let. Kaj Proga vodi po Dunajski in Aleksandrovi bo z Zvezo? Gotovo je da jo more rešiti cesti do cilja pred palačo TPD. Predaje edino izredna vladna pomoč. Ako Je ne bodo: 1. ob ograji na križišču Dunajske bo, zadene slovensko gospodarstvo v go-ceste z Linhartovo ulico, 2. 10 m južno riški deželi nepopravljiv udarec, od vogala Dunajske ceste z Dalmatinovo Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici ulico, 3. na križišču Dunajske ceste z Ga« I ln Soška mlekarna v Trstu, članici gori-jevo ulico, 4. na križišču Dunajske cest« ške Zadružne zveze, sta prišli pod fašist Aleksandrovo ulico, 5. na križišču AJe« stično upravo v dolgove, ki so ju pahnili ksandrove ceste z Beethovnovo ulico. v likvidacijo. Prva ima dolgov pri Zvezi Mladina Cerazreda (roj. 1912 — 1913) v I za dva milijona lir, druga ima izgube teku na 4700 m in sicer: I 700 tisoč lir. Caccese je spomladi trdil, 2000 X 1000 X 1000 X 300 X 300 X 100 da se je Soška mlekarna zvezala s trža-X 100 m. J škimi delavskimi zadrugami ter ji je ob- Start na Dunajski cesti, 85 m južno od I st°j in razvoj zagotovljen. Pod slovensko stanovanjske hiše drž. železnic. Proga vo« I "Pravo sta obe zadrugi dobro uspevali, di po Dunajski cesti, Masarykovi, Reslje» I Posebno znana je bila Čevljarska zadruga, vi, Kopitarjevi, preko Vodnikovega tria, I Je bIla ustanovljena 1908 in Je prehra-Pred Škofijo, Mestni, Stari in §t. Jakob« njevala nad sto družin. Med vojno je ob-ski trg, Trubarjeva ulica, Cojzova, Emon« I ratovala v Celju. V slovenskih upravah ska, Vegova ulica. Kongresni trg, Selen« I se Je §tedil°. v fašističnih pa so številni, burgova ulica in Aleksandrova cesta do pa« zadružnega poslovanja povsem nezmožni lače TPD. Predaje bodo: 1. na Resljevl italijanski gospodje dobivali velike plače cesti, 25 m severno od vogala * križišča s ter sliaJno živeli. Slomškovo ulico, 2. Mestni trg, 25 m proti I popis kmetijskega posestva v istrski Staremu trgu od vogala Krisperjeve hiše pokrajini izkazuje 63 tisoč prebivalcev, 3. v - egovi ulici na prvem vogalu univeri katerim je glavni poklic obdelovanje poze, 4. na Kongresnem trgu, 5 m proti Nun« 1ia> in 47 tisoč prebivalcev ki jim je po-nam od zunanje ograje parka v Zvezdi I lJedelstvo postranski posel. Vsega skupaj 5. pri pošti, 6. na križišču med Aleksan^ ima Istra 204 tisoCe prebivalcev, katerih drovo in Beethovnovo ulico. interesi so v stiku s poljedelstvom. 3. Odrasli v teku na '"00 m in sicer- Okoli Vipave je živahno, ker delajo no- 3::: X 1500 X 800X400 X 200 X 200 ve ceste- Podjetnikov je cela vrsta. Med X 200 m. delavci je nekaj domačinov. Plačuje se Start na Dunajski cesti, 215 m severno del° po L 160 do L 1,70 na ur0> ko bodo od stanovanjske hiše drž. železnic. Proga deIa končana> bo sledila slovesna otvori-vodi po Dunajski cesti, Masarvkovi, Res« teY- ljevi, Kopitarjevi, preko Krekovega trga, ženski fašij v Trstu razvija obsežno delo-Streliške ulice, Za gradom, Karlovške ce« I vanie na izobraževalnem, športnem in do-ste. Pri voza, Prul, preko mosta. Trnov« hrodelnem polju. Samo zavetišče >Reglna skega pristana, Krakovskega nasipa Coj« Elpna*< ki preskrbuje dnevno okoli 50 otrok zove ceste, Emonske in Vegove ulice Kon« r.evn,h delavk, stane na leto 80.000 lir. Po-gresni trg, Šelenburgova in Aleksandrova f.Iovn® Ie,°.R® ie zaključilo z deficitom 34.600 ulica na cilj pred palačo TPD. Predaje bo« d , so,zen|ki fa5Vii v Nabrežini, do: 1. v Streliški ulici na polovici »Ljud« ^osto'nt1' Prestranku. Senozefah. Sežani in v skega doma«, 2. pri stari čolnarni v Trnov« t,e^PeIru- skem pristanu. 3. na križišču Coizove in g?rnlkl P°krajini je letina zelo raz- Emonske ceste. 4. na Kongresnem' trgu ob J , Y Godovi?u ob meJi Plavijo, da ta-vhodu v lekarno Bahovec, 5. na Kongres« ko slabc?a Pride,ka' kakor Je letos, ne nem trgu, 5 m proti Nunam od zunanje °,a 3!f"udje- N?katerl ograje parka v Zvezdi 6 pri poŠti J 0 pride,a,i Polovico manj ovsa, kakor Pravico nastopa i m*'jo vsi klubi, ki so f?J* Z^1-' VCafih C^etela tam oko!1 člani kateregakoli športnega saveza- razen l!sna kuPe'Ja- sedaJ Je skoro nl več. V tega tudi 5^)kolska društva in SK S. ^^ P°d t&™&i\ da Tekafii poedinih moštev morajo biti člani ^^ t nobenega sadja, kluba, za katerga nastopalo Vsak klub Kro5lpJr,a, in koruze ie bn° za Polovico odn. edinica sme postaX v vsak7m prej HJŠn,1i.h, let V rihfr?berfki okolici omP.niftnP.m CIJ I eajo letino za srednje dobro, koruze je omenjenem razredu poljubno število ^^•*££? P5 Vsako moštvo « ,_____ . Vipavi poročajo: vinsko letino smo pospra- cement takof^Si dobi prvo So t^k tll^J* ^ T ^ ^ Je kolikor moštev pride v odgovaHaioS ti r,^ ^ l"3! vipavski konec ni" razredu na ctli vsako ma niC vlna- sredn-1e vns> malo, samo eno t^ko'manfVeTjeed5ntfvilo15k SePa ^ ' _ i-.u sievuo rocic dovolj. V Kojskem v Brdih so pridelali Iri?n «n t^^n^/1! eno va no malo v,na paJ ge to počiva domaPker „ -k v„rl fie fvma-Si 28 ****** * "ikoder- V Vedrijanu pa so le- S!llvPSilCiJS^H "L d5J!,!fkmj,,e tos » trgatvijo bolj zadovoljni kot lani. ^ IvlZ i S ZJF ŽSZ lLe Enako v Krasnem. Sadja pa ni skoro nič. „edm,c - ^evdo točk pripade Dva tihotapska italijanska ribiča Cat- zmaga onemu ki ima mesto bližje prve« tonaro in Ben^sl sta priveslala neopaženo mu Ako se tekmuje v več kategorijah, do otoka Sv. Andreja nasproti Rovinju odločuje pr, enakem številu točk večie Tam sta spustila v morje eksplozivni ma- število prvih, drugih odnosno tretjih terijal, ki je ubil večjo množino rib. Cu- mS!,i iJCi Lej 0,?reb' vaJ M. Pilastro je tekel k lastnici otoka NTiell tvokal Je prehodno darilo, ki r>re. baronici Hiitteroth in ji povedal, kaj se ide v trajno last po trikratnih zanorednih je zgodilo. Mlada energična baronica je zmagah ali petih zmagah v presledkih. pohitela iz svoje vile na breg ter s streli iNagrade dobijo tri orvonlaslrana mo« iz revolverja pognala v beg ona dva ri- Stvfl vsakega razreda fn poedmi teka«, in biča, ki sta bila pozneje aretirana. Ubite sicer plakete ali kolajne. ribe je dala baronica spraviti v Rovinj Pnjnve je poslati najpozneje do T4. t. m. | kjer so Jih porazdelili med siromake. ob 12. uri brez prijavnine na naslov: Savo Sancin. Tavčarjeva ul. 1»TT7. Naknadne pri« lave se ne bodo upoštevale. V prijavi je treba navesti tekače v redu „ i n i .t, » . ' jc iroua navesti icKace v reou mom. Proge so 1.) Dunajska c., Tavčarje, od starta do cilja. Eventuelne spremembe Med javnimi deli. otvorjenimi v goriški pokrajini 28. pr. m., je tudi cesta Kobarid - Tolmin, cesta na Banišico, cesta v Trento, most v Sv. Luciji, most čez Sočo v Tolminu, most čez Idrijca Učiteljica Štefka Rut&rjevm j« preme-ttena lz Loma v milansko pokrajino. V Obloke v Baški dolini se je vrnil i« Rusije 481etni Urban Maver, za katerim so Že peli črno mašo. 2ivel je kot kovač in mizar v kijevski guberniji. Ker se ni hotel vpisati v boljševiško stranko, so ga poslali domov kot nadležnega inozemca na vladne stroške. V tržaški pokrajini trdijo vinogradniki, da se je deževno vreme proti koncu pol3t-ja dobro prilegalo suhim kraškim tlom in ugodno vplivalo na vinograde. Po količini prekaša vinski pridelek srednjo mero, Kakovost je izvrstna. Iz šentpeterske okolice poročajo, da je bila letina srednja Krompirja je preveč segnilo. sadja ni nič. V Studenem sta se najbolj obnesla fižol ln krompir, sadno drevje je za enkrat popolnoma odreklo. Po vaških senožetih se pase velika čreda istrskih ovac, kar spominja vaščane na čase, ko se je tudi Stude-no1 brigalo za koristno ovčjerejo. Iz Zrenja v Istri je nedavno odšel v o-koj župnik g. Cervar. Zupljani so mislili, da mu ne bo kmalu naslednika ali je 2e prišel ln sicer iz Genove. V Medulinu pri Puli so ukradli tatovi kmetu M. RadoSeviču lep par volov. Kmetje pravijo: daleč niso bili odvedeni voli. Ena družba krade vole, druga jih ubija, tretja pa prodaja meso... Orožniki iščejo tatove. V Krnicah nad Sp. Idrijo Je umrla učiteljica gospa Franja Kaclnova, hčerka ugledne družine g. L. Troha v Idriji, stara komaj 23 let Iz Brji na Vipavskem se je izselila zopet skupina delavcev. 311 so na Francosko. Na kmetijah se /edno bolj občuti p> manjkanje delovnih moči. Podgora pri Gorici je postala samostojna župnija ln dosedanji kurat g. Stanko Stanič je bil slovesno ustoličen za župnika. V Južno Ameriko je odšlo te dni ve« mladih ljudi iz Divače ln okolice. Smrtno se Je ponesrečil pri stavbnem delu premogovnika v Portes Gardu v Franciji 341etni Leopold Sušmel, doma od Voglarjev pri Trnovem. Tam je zaposlenih še šest drugih rojakov iz Trnovega pri GoricL Društvo »Dante AHghieri« razdeljuje nagrade po 300 lir drugorodnlm šolskim otrokom, kateri so se posebno dobro priučili italijanščini. V to svrho je nabranega denarja 500.000 lir. Člankarji, ki propagirajo agrarni problem, izvajajo, da je bila Italija trgovska dežela, ko so šle po Sredozemskem morju glavne poti svetovnega prometa. Hotela je biti industrijska dežela, ko je velika industrija re-volucijonirala svet. Po vojni se je pričel proces razčiščevanja in Italija postaja poljedelska pod vodstvom vlade, ki jo vodi v te smer. To se pozna tudi v Primorju, kjer vlada goji poljedelsko mentaliteto in skrbi za dobro poljedelsko bodočnost. Člankarji opozarjajo na pet konsorcijev za bonifikacije, katere bodo dale v tržaški pokrajini 5000 ha nove zemlje in zboljšanje se izvrši na 1500 ba. V tržaški pokrajini se zvišuj« srednja produkcija žita na ha tako-le: leta 1925. je bilo na ha 8.08 kvintalov pridelka, leta 1928. 12.9, lani 16.6. Člankarji govore o potrebi pogozdovanja, kažejo na zelene gozdiče pri Postojni in bogato dolino ob Ti-mavu. Pripravljajo se akcije za agrarno pre-pletenje obmejnih pokrajin. Repertoar}! LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Torek, 11.: Zaprto. Sreda, 12.: Kraljična Haris. C. Četrtek, 13: Gospa ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Torek, 11.: Zaprto. Sreda, 12.: Vesela vojna. B. Četrtek, 18.: Lohengrin. C. MARIBORSKO GLEDALIŠČA Začetek ob 20. Torek, 11.: Gospa ministrica. C, Kuponi. Sreda, 12.: Zaprto. Četrtek, IS.: Lutka. B. CELJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Torek, 11.: Utopljenca, Zahvala Podpisana se najtoplejše zahvaljujem Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki je bila tako humana, da mi je takoj po smrti mojega moža izplačala zavarovalnino, ako prav je bil zavarovan samo 14 dni. 1437 KAROLINA VOZEU, Kranj. Žrebanje v drž. raz. loteriji Zadnji (milijonski) razred Včeraj dne 10. t, m. so bili izžrebani sledeči večji dobitki t 20.000 Din srečka štev.: 77.076 10.000 Din srečke štev.: 80.448, 81.455, 89.287 4.000 Dlll srečke štev.: 25.071, S4.935, 86.392, 38.474, 62.638, 77.701, 78.188, 87.625. Izžrebane manjše dobitke bomo javili vedno naknadno. Komor ni bila srečka izžrebana za manjši dobitek, naj nam jo vpošlje, da ma pošljemo neizžrebano srečko, da bo mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke. Zamenjava srečk je neobvezna za nas in jih bomo zamenjavali le kratek čas, ker je le malo neizžrebanih oziroma neprodanih srečk na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra c, 19 Vso zimo se boste zabavali 6e si naročite NOVE KNJIGE »JUTRA": Knjižnica ,5Jutra": Marcel Priollet, »Seržant Diavolo«, pustolovni roman .... vez. Din 50.— A. Bernede, »Belfegor«, detektivski roman broš. Din 24.—, vez. Din 34.— »Gusar ▼ oblakih«, letalski kriminalni roman, broš. Din 28.—, vez. Din 38.— Emerson Hough, »Možje«, zgod. pustolovni roman, broš. Din 40.—, vez. Din 50.— M. Zevaco, » V krempljih inkvizicije«, zgodovinski roman, broš. Din 60.—, vez. Din 70.— Mladinska knjižnica „Jutra": G. Th. Rotman, »Bratec Branko in sestrica Mica«, pravljica s slikami vez. Din 12.— G. Th. Rotman, »Prigode Tomija Popkinsa«, vesela zgodba s slikami vez. Din 12.— Vsaka teh knjig je v svojem žanru izmed najboljšega, kar premore dana§n£ knjižni trg! Prepričajte se! Na prodaj: v upravi »Jutra" — pri »Tiskovni zadrugi44 in povsod drugod. Umrla nam je naša ljuba mama, stara mama in prababica, gospa Marija Franko roj. tMrt&iidliier previdena s sv. zakramenti, v svojem 90. letu. Pogreb naše zlate stare mamice bo v sredo 12. t. m. ob 2. uri iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta štev. 28. Ljubljana-Solkan, dne 10. novembra 1930. VILMA JOSIN, roj. FRANKO, hči. Žalujoče rodbine: DR. FRANKOV.!, DR. MISOVA, INŽ. RUEHOVA, PROF. ŠKRJANCEVA. PRIGODE" ! gospoda | KOZAMURNIKA' prigode , porednega j1, bobu a j pl JANKO m IN STANKO POTOVANJA IN Čudovite prigode TOMIJA popk1nsa Tom Mix obolel Tom Mlx, filmski zvezdnik, ki ga pozna javnost iz njegovih vratolomnih jahaških vlog, je resno obolel, da je moral opustiti svoje delo. Pri neki predstavi je pal s konja in si poškodoval hrbtenico. Pojavilo se je otrpnenje hrbtnega mozga, ki opasno napreduje. TONE POLJŠAK tfnbllaiia. Aleksandr. e. 5* Projektiranje in Izvršitev električnih naprav ln Instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. 134 Radio Izvleček Iz programov Torek, 11. novembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napuved časa, plošče, borza .— 17.30: Koncert radio-orkestra. —• 18.30: Ali so nizke cene blaga nesreča? — 19: Nemščina. — 19.30: Vremenoslovje. — 20: Večer konservatoristov. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra. Sreda, 12. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.4o* Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Predavanje o Karlu Mayu. — iy: Ruščina. — 19.30: Socijalno - gospodarska zgodovina človeštva. — 20: Prenos iz Zagreba: I. večer historijske glasbe. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.45: Koncert radio - orke-stra. — 16: Plošče. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Pre^ios opere z Dunaja. — ZAGREB 12.30: Plošče. - 20.10: Koncert baročne komorne glasbe. — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 17: Program za mladino. — 19.30: Prenos opere »Rop v Serajlut iz gledališča v Bratislavi. — 21.30: Plošče. — BRNO 17: Program za mladino. — 19.30: Prenos opere iz Bratislave., — 21.30: Plošče. _ VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert. — 20.30: Koncert pob-stov. — 2§: Godba za ples. — DUNAJ 11.15: Koncert dunajskih filharmonikov. — 15.05: Godba za ples. — 19: Operni večer. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 20: Zborovski koncert. — 21.10: Simfoničen koncert — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Prenos programa iz Stuttgarta. — 21: Col-legium musicum. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Koncert orkestra. — 20.55: Mešan program. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 19.30: Violinske razsodijo. — 22.15: Mešan program. — 21: Prenos koncerta iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 17-30. Orkestralen koncert. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Ciganska godba. — RIM 17: Koncert lahke glasbe. — 20.32: Godba za ples. — Iz uradnih m dragih sMbenih obfav Banska uprava razpisuje II. javno pisme* no ofertalno licitacijo za prevzem ključav» ničarskih, steklarskih, pleskarskih m slikar« skih del ter montaže centralne kurjave in dvigala pri gradbenih delih pri preureditvi posestva Novo Celje v hiralnico za umo» boJne na dan 25. nov. 1930 ob 11. Odobreni proračunski stroški znašajo za montažo centralne kurjave 973.623 Din. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine dne 14. VI. 1930 umrlega trgovca Koršiča Karla v Mariboru, naj napovedo in doka« žejo svoje terjatve pri okrajnem sodišču v Mariboru dne 19. nov. Vpisi v trgovinski register: Na novo je vpisana tvrdka Engel Adolf, sedež glavnega zavoda Novi Sad. podružnica v Ljubljani. Obratni predmet: prodaja lastnih in drugih koles, šivalnih strojev, gramofonov, avto« mobilov, športnih in električnih izdelkov, godbenih instrumentov in popravila teh predmetov v lastni delavnici. Konkurzni razglas: Konkurz o imovini prezadolženca Salamona Antona, trgovca v Smartnem v Rožni dolini, je odpravljen, ker so pritrdili vsi upniki po § 169 konk. zikona. — Potrjena je poravnava med ste« čajnikom Draškovičem Jožefom in Franci« ško, trgovcema v Kozjem ter njunimi up« tjifci za 20 odst njihovih terjatev, katera kvota je plačljiva v enem mesecu do po* lovice, druga polovica pa v nadaljnjih še« stih mesecih po nravomocnosti poravnave. Kot poroka sta pristopila k poravnavi Dru« škovič Karel in Ermenc Anton v Ljubnem. V stečajni zadevi gostilničarja Adolfa Kranjca v Konjicah je postavi ien na pred« loč dr. Prusa, odvetnika v Konjicah, na mesto njega za uoravnika sklada odvetnik dr. Mejak v Konjicah. Uprava banovinske bolnice za duševne bolezni Ljubi jana*Studenec v Ljubljani razpisuje na dan 10. dec. ob 11 pismeno ofertalno licitacijo za dobavo 700 kocev. Licitacija bo v ravnateljevi pisarni hano« vinske bolnice za duševne bolezni v Ljub« ljani, Poljanski nasip 52. Miklavž in Božiček izbirata darove Otroci, naprosite starše, da vas priporočijo Miklavžu In Božičku, ki naj vas osrečita s temi srčkanimi mladinskimi knjigami, ki jim na svetu ni enakih. To knjige izbirata pri podružnicah „Jutra11 v Mariboru, Celju, Trbovljah, v Novem mestu in na Jesenicah. V Ljubljani pa v ekspozituri Oglasnega oddelka „Jutra" v Prešernovi ulici ter v knjigarni Tiskovne zadruge v Selenburgovi ulici. V & % življenja i Razorožitvena konferenca ▼ Žesievi Pogled v sejno dvorano med zborovanjem odposlancev. Zastopanih je 32 držav z več ko 200 pooblaščenci in izvedenci. Zboru predseduje nizozemski poslanik Laudon. Parizu Čaj po zemljepisni karti Angleška je klasična dežela čaja in «ato je razumljivo, če posvečajo tam njegovemu mešanju veliko pozornost, od katere se tudi mi lahko marsičesa naučimo. Angleži menijo, da je skodelica dobrega čaja odvisna od značaja vode in pa od tega, kako prilagodiš mešanico vodi. Z dolgoletnimi izkušnjami so ustvarili organizacijo, ki pazi samo na to, da je vrsta čaja, ki jo dobavljajo v kakšno deželo, primerna vodi te dežele Čaj. ki ga skuhajo na severu Angleške, mora biti n. pr. čisto drugače pomešan, nego za nje ju-gozapadne dele, ki imajo v splošnem mehkejšo vodo. Umetnost mešanja čaja se ravna tako rekoč po zemljepisni karti. Iz vseh delov dežele so si oskrbeli poskusne količine vode, po katerih pridelujejo vsakemu posameznemu delu primerno čajno mešanico. Voda se loči v glavnem v štiri skupine: v trdo, srednje trdo, mehko in zelo mehko. Upoštevati pa je treba tudi količine raznih primesi, apna, železa, žv3-pla itd V prejšnjih časih si je izdeloval vsak trgovec svoje posebne mešanice, kakršne so pač najbolj ustrezale vodi njegove okolice. Toda velike čajne tvrdke so spoznale, da morajo prevzeti to delo same, če hočejo, da ho njih blago šlo po vsej državi. Seveda se ne morejo ozirati na značaj vode v vsakem posameznem mestecu ali vasici, temveč odločujejo v prvi vrsti velika mesta in večji 'okraji. Toda tudi v teh se voda lahko spreminja in zato si dado pošiljati tvrdke iz večjih krajev redno določene količine vode, ki jih preiščejo in po katerih eventualno epremenijo svoje čajne mešanice. Londonska voda velja v splošnem za srednje trdo, vendar imajo posamezni londonski okraji izredno trdo vodo in tem okrajem morajo tvrdke zato dobavljati posebne čajne mešanice Raznih ne-šanic imajo tvrdke običajno 80 do 90 in med temi bo skoraj vedno vsaj ena takšna, ki se bo prilegala določeni vo-ii. Potniki tvrdk imajo drugače nalogo, da najdejo za vsak kraj primerno mešanico. Seveda ne bo niti najvz"i'-oejša mešanica dala dobrega čaja, če tega ljudje pravilno ne pripravijo. Tu- di od tega, kako čaj hraniš, je mnogo odvisno. Nič ne škoduje aromatičniai listom bolj nego vlažna shramba in pa bližina drugih dišečih snovi Najboljši recept za pripravo dobrega čaja, ki ga priporoča predsednik zveze čajnih trgovcev, bi bil tale: Vzemi za vsako osebo za eno žlico čaja, vlij nanj vode, ki je pravkar vrela, a ne vre več, oo-stavi potem lonec (najboljši so glina sti) na toplo in daj, naj učinkuje voda na liste samo kratek čas. Malo zgodovine V neki španski zgodovini naselitve Severne ir Južne Amerike stoji dobe« sedno: »Ubogi in pogumni plemiči (hi* dalgi). ki so potovali čez ocean, niso večinoma nikoli prej videli morja Oskrbeli so si samo nekoliko nasve* tov od obalnega kapitana in si najeli plovskega računanja neveščega kr* marja. Odrinili so vedno z geslom: Zmaga ali smrt! — Neštevilno majh* nih, 60, 4^ ali celo samo 20 tonskih ka« ravel je izginilo sredi neznanega mor« ja. Poleg viharjev so zahtevali dosti žrtev navadni drvotočci, ker so kupo* vali plemiči najcenejše, stare in prepe* rele barke Koliko nevarnosti so mo* rale nrebiti tudi srečneiše karavele med 2—3 mesečno vožnjo! Najboljše Drostore na krovu so imeli konji, biki, krave, prašiči, ! i so gospodarjem jam* čili za vso bodočnost v Novem svetu. Moški in ženske so se stiskali kjerkoli. Večkrat so morali žrtvovati svoj pičli delež tople in motne zatohle vode, da bi se napi' konj; ali pa so ž njo zalili pomaranče oz. limonovo drevo, ki se že hotelo posušiti v svoji kadi Čim sc je spustila jč. so ugasnili na krovu vse luči, ker so se bali največ požara. V temi, na golih deskah so poslušali najmlajšega mornarja, ki ie klical ure: Bodi blagoslovljena ura Gospodovega rojstv! Bodi blaso 'ovljena ura Mari« jiuega oznanjenja itd. -daj so nadomestili 40 tonske ore« hove lunine modemi 50.000 tonski par« niki. Potniki godrnjaio, če se vozijo Dreko \tlantika šest ali sedem dni na« mesto pet c' Kdor je potoval po mor* ju, dobro ve, da je narnik nravi para* diž tudi pri 12 dnevni vožnji v primeri z ropotorr in dimom na železnici, pa četudi ootujete s to 2—3 dni v prvem razredu. Kingsfordov »Južni križ«, Co* stesov •»Vprašaj« in druga letala, ki letalo zdaj preko oceanov, so napoved nove, še boljše in urnejše dobe za po« tovanja. Pred 30 leti je ostal Santos eno mi* v zraku in s mu je čudil ves svet. Pred 20 leti je kot prvi preletel Bleriot Rokavski preliv in je izjavila Britska znanstvena družba, da je to samo slu* čaj. Prav tako lahko —mese veter pre* ko ožine iz Doveria v Calais jato ka* Dusovih belinov, toda ni oovora o tem, da bi letalo 'ahko smotreno premagalo , „!.•„.» Sedanii aer^-lani so isto, kar so bile karavele fXVI. stoletja. Živimo v dobi pravljično nadlega razvoja. Če bi misv! člove1' namesto na vojne sa* mo na borbe s prirodo, bi kmalu doži* veli zlate čase. Zal še vedno služi naša tehnirm kult- ra ~red vsem sovraštvu medsebomemu uničevanju . . . Jezik živali Kdor opazuje živali temeljito, mu ne bo ostalo skrito, da se med seboj sporazumevajo z raznimi glasovi ali z otipavanjem. Slavni francoski pisatelj Maurice Maeterlinck pripoveduje v svojem delu »Življenje čebel«, da se je sam uveril, kako se čebele sporazumevajo Nastavil je čebelam raztopljenega sladkorja, ki ga je izsledila ena čebela ter odletela v panj Kmalu je iz istega panja priletelo še več čebel, ki jim je prva na nekak način javila o svojem sladkem odkritju Pred kakimi 30 leti je Američan Garner zajel na gramofonske plošče glasove opic in naštel okoli 30 različnih »besed«. Ko se mu je svet posmehoval, je Garner napravil predstavo in vložil v gramofon ploščo, ki je proizvajala opičji svarilni klic Vse živali so takoj pokazale očitne znake nemira in strahu, razbežale so se in se poskrile po kotih. Ko so se po kratkem času pomirile, jim je gramofon zaigral glas, kakršnega izdajajo opice, kadar jim pride pod zobe kak posebno slasten grižljaj. Učinek je bil nenavadno jasen. Živali so se razveselile radovedno gledale druga drugi v čeljusti, kakor bi hj-tele dognati, kjer je srečnež, ki izdaja nedvomne glasove ugodja in videlo se je, da požirajo sline. L. 1912. je neki Maday izdal razpravo o konjskem »jeziku«. V svojem delu pripoveduje, da ima konj za občutek zadovoljnosti samo en glas, bolesti in trpljenje pa zna izraziti na štiri različne načine. Tudi mravlje se izvrstno sporazumevajo; ker pa nimajo glasu, se poslužujejo raznih prijemov s tipalkami. Ta proces sicer še ni do dobra pojasnjen, ali po vsem imajo nekak način sporazumevanja, ki jim nadomestuje glasove. Razen Maeterlincka je proučeval če bele tudi Nemec Frisch, ki je došel do zaključka, da si čebele znajo medse bojno sporočiti povelja in celo svoja opazovanja. Velike plače V Zedinjenih državah štejejo 12 ljudi z letno plačo do 1 milijona do* larjev. To so voditelji velikih bančnih in industrijskih trustov. »New York Times« je čitateljem zastavil vpraša* nje, ali ne bi lahko ti srečni možje opravljali svoje posle z istim uspehom tudi za manjši denar. Odgovori, ki jih je prejelo uredništvo, dokazujejo, da imajo delodajalci od ljudi z milijon* sko plačo še večjo korist. Znani bo* stonski milijarder Flint je n. pr. napi« sal: Pripravljen sem že danes sprejeti Owena Younga v svojo službo s plačo 1 milijona dolarjev letno, kajti vem, da mi bo ob koncu leta povrnil vse izdat* ke in še podvojil glavnico. Prav tako bi dal brez pomislekov Henryju Fordu isto plačo, če bi hotel voditi mojo av« tomobilsko tovarno. Vsi ljudje bi radi zaslužili milijon na leto, a malo jih je, ki so vredni tega zaslužka! Otok Esperanto Bolgarsko mesto Rahovo je darovalo tamošnjemu esperantskemu klubu otok na Dunavu v obsegu kakih 200 ha. Otok so preimenovali v Esperanto in rahovski klub se je obrnil na esperant* ske klube v inozemstvu, da prispevajo za zgradbo stolpa in parka, ki bosta posvečena ideji mednarodnega espe* rantskega jezika. Na otoku namerava* jo zgraditi tudi letovišče za esperanti* ste in si obetajo lepega uspeha, ker mi* mo otoka vodi velika mednarodna du* navska prometna črta. Zanimiva~pravda V New Yorku je umrl brez dedičev italijanski državljan, krošnjar Antonio Camincio. Zapustil je samo tisoč do* larjev, vendar so zahtevali zastopniki italijanskega kralja Viktorja Emanuela ta denar v njegovo korist, češ, da je po italijanskih postavah kralj edini dedič vseh emigrantov, ki umrejo brez oporoke in otrok. Obe ameriški sod* niji, zapuščinska in vzklicna, sta od* bili to zahtevo. Zavzeli sta stališče, da ne moreta ustvariti precedenčnega pri« mera. Camincio je sicer zapustil malo denarja, toda če bi kralj dobil pravdo, bi mu pripadle vse poznejše milijonske zapuščine osamljenih Italijanov in s tem bi bila oškodovana ameriška dr* žavna blagajna. sa damske plašče imitacija krzna (Perzianer, Nutria, Opustim Itd.) ravnokar dospela in jo prav ugodno prodaja tvrdka Drago Schwab. Lfublfana. Štednja N"ko6 sta se p ,;ila -ntfleška pisa* telja Oliver Doguerthy in George '"toore z " Jeznico oo Škotskem. Moo« re, ki je zaljubljeno opazoval lepo po« krajino, je nenadne vzkliknil: »Bogme, <' ' bi 10 funtov šterlingov, če bi vsaj pet r~:-ut lahko občudoval ta razgled!« Doguer*1 ni odgovoril niti besede in je samo potegnil ročaj zasilne zavore. Vlak se je ustavil. Doguerthy je pojas« nil prijatelju: »Prištedil sem vam pet funtov. Plačali boste samo 5 funtov globe, ker ste ustavili vlak brez tehtne* ga vzroka.« Nemška voiska ▼ ponlavtf<»mih kraljih Namesto cestne železnice so v Frankfurtu ob Odri stopili v akcijo pijonirji, da vzdr-že vsaj skromen promet po poplavljenih cestah. Slika nam kaže pijonirski čoln, v katerem prepeljujejo vojaki delavce na mesto njihove zaposlitve. Za ne Qrey llo zadnjega moža Roman »Tujec sem v Arizoni, Colter,« je počasi rekel Jean. »Malo vem o raačarjih in ovčarjih in nič ne morem za to, če se je moj stari bahal z menoj. A vendar: če ima v svojem sporu z vami ovčarji prav, bom storil vse, kar morem, da opravičim njegovo bahanje.« »Razumem. Da, razumeva se in to je prekleto olajšanje. Povejte svojemu staremu, kar sem rekel,« je odvrnil Colter in obrnil konja na levo. »Pot, ki vodi proti jugu, je vaša. Ko pridete na Rim, boste spodaj v kotlini zagledali golo liso. To je Grass Valley.« Odjahal je v gozd in izginil. Jean se je zamišljen naslonil na svojega konja. Tega Colterja je bilo težko presoditi, ne toliko zaradi njegovega ošabnega vedenja, kolikor zaradi neke nedoločne sovražnosti, ki je sršala od njega. Colter je imel tiste trde črte, prežeči izraz in način govorjenja, ki ga je bil Jean že pogosto opazil pri nepoštenih ljudeh. Tudi če ne bi bil ničesar vedel o očetovih težavah s temi ovčarji in bi se bil s Colterjem le po naključju spogledal, bi bil dobil od njega zelo neugoden dojem. »Hejo!« je vzkliknil mladi mož. »Z Bogom, lov in ribolov! Stari mi je pripravil moško delo.« Glasovi divjih puranov so ga drugo jutro zbudili: »čak—a—čak, čak—a—čak.« Jean je vstal, prijel za puško m stopil v sivi somrak, da bi poizkusil izslediti purane. A bilo je še pretema in ko se je naposled zdanilo, so bili izginili. Mezeg se je bil dokaj oddaljil od ta- borišča; nekaj časa je trajalo, predno ga je našel; in s kuhanjem zajtrka in pospravljanjem se je Jean toliko zamudil, da je mogel šele pozno nadaljevati pot. Danes je jahal počasi. Prehod iz utrudljivega romanja po žarkem solncu in prašni pustinji v ta hladni temnozele-ni gozd mu je bil tako prijeten, da se je hotel pomuditi na senčni stezi. Upal je, da še danes prispe na Rim. Cez nekaj časa je izgubil pot, ki so jo tako redko rabili, da je skoro ni bilo več spoznati. Kdaj pa kdaj je presekal kako staro stezo, in čim globlje je prodiral v gozd, tem večkrat je na vlažnih ali prašnih mestih opažal sledove puranov, srn in medvedov. Kmalu nato mu je udaril v nos presunljiv duh po ovcah; čez nekaj minut je naletel na široko sled ovčje črede. Sodil je, da je morala včeraj iti mimo. Nekakšna mržnja se je zbudila v njem. Seveda je bil že pripravljen na to, da ne bo prijazno gledal na ovce; a razen tega je bila čreda pustila za seboj širok, gol pas, na katerem ni bilo več ne bilke ne cvetke. Koderkoli so se pasle ovce, so uničile vso travo in to je bilo tisto, kar jim je Jean najbolj zameril Uro pozneje je že jahal po grebenu zleknjenega hriba, kjer je povsod rasla mlada, zelena trava, posejana s pomladnimi cvetlicami. Borovci so rasli tu pa tam; grčati hrasti so se kosmato in sivo risali pred zeleno steno gozdov. V daljavi za drevesi se je svetlikala bela snežna proga nalik tekoči reki. Jean je začul ubrano žvenkljanje zvoncev, meketanje ovac in tiho. mehko bekljanje jagnet. Ko je zajahal v smer, iz katere so prihajali ti glasovi, je pritekel iz hrastja pes in zalajal nanj. Jean je zaduhal dim taboriščnega ognja in kmalu nato se je pokazal vrtin-čast, višnjev steber in majhen, koničast šotor. Za hrastjem je Jean zagledal mehikanskega dečka, ki je nosil karabinko. Deček je imel rjavkast, prijeten obraz in je odgovoril na Jeanov kKc z »Buenas dias«. Jean ni razumel dosti španščine m ni mogel zvedeti od dečka bogvekaj več kakor to, da maH ni sam in da imajo ovce »mlade«. Te okolnosti itak ni bik) moči prezreti. Gozd je bil poln neprestanega meketanje in bekljanja. Okoli in okoli taborišča, na bregu, po jasah in povsod so bile ovce. Nekatere so se pasle, druge so ležale na tleh; večina starih ovac je dojila bela, kosmata, drobcena, mahedrava jagnjeta. Jean je razjahal m peljal svojega konja proti taboru, misleč, da bo tam našel kakega starejšega Mehikanca, od katerega bo zvedel kaj več. Dečko ga je spremljal. Tod se ovčji semenj ni tako glasno razlegal. »Alo!« je veselo zaklical Jean, ko se je približal šotorom. Izpustil je vajeti in počasi krenil dalje. A tedajci je začul glas, ki ni prihajal iz šotora. »Dobro jutro,« tujec. Izza borovca je stopilo mlado dekle. Na ramenu je nosila puško. Njen obraz se je temnorjavo svetil, a Mehikanka ni bila. Nepričakovano srečanje z njo in misel, da ga je najbrže zdavnaj opazovala, sta spravili Jeana nekoliko v zadrego. »Oprostite — miss,« je zajecljal. »Nisem se nadejal, da bom tu zagledal damo... Rim bi rad našel — izgubil sem se tako rekoč — pa sem mislil, da bi poiskal kakega ovčarja, ki bi mi pokazal pot.« Med govorjenjem se mu je zdelo, da izginja napetost iz njenih črt, tudi izraz nekakšne sovražnosti, ki jo je bil takoj začutil, je ponehal. »Pot? Rada vam jo pokažem,« je dejala. »Hvala lepa, miss, zdaj mi je laže. In kako dolga je pot iz San Diega. Dolga in prašna!« Vas teden poceni pletenine pri Marijin trg Začetek prodaje 10. novembra 19S0. Velfka Izbira lepih pletenih oblek, po neverjetno nizkih cenah. 15540 boljšo moč, SPREJMEMO za celo- ali poidnevno nameščenje. Ponudbe z navedbo referenc in plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nastopiti takoj«. 15575 (podgane. Kakor trdijo uradne statistiko, potre 50 polgan ali 500 miši ravno toliko kakor trije motai vprežai konji, vrta teza pa prenaSajo fcltee bolezni v VaSe stanovanje. »Podganja »mrt« ;Bat'entod llasaenvertiiger), zatiralec v množicah ugonobi v treb urah vse podgane in mil; e zalego vred, pri tem pa je neškidljiva ea ijndi ln domače iivalL »78 mrtvih podgan sem naSel, pošljite mi še 15 dot ta 8 »o«ede«, i>iie 8., veleposestnik- 100 % jam »'-to. sicer vroenvo denar. Cena 12 Din. 8 doze 94 Din, Dr. Nic. Kemeny, Košice A, poštni predal 12/P 9, CSR. Zaradi bolezni prodam svojo restavracijo ISnska lira" v BEOGRADU, Dvorska olica 11. Zelo dobro uvedeno podjetje, ki je poseča najboljša inozemska in naša publika. Ima 5 sob za restavracijo, najlepši vrt, dvorane za svečanosti in separeje. — Nadalje stanovanja za služinčad, 6 sob, 2 kleti in pralnica. Obrniti se je na lastnika Marka Iv. Garapiča, Beograd. 15570 a soUoi S25 pleskarska in črkosllkar-ska dela se priporoča TOTE MliilvAJ dražba t o. z.. Kolodvorska ulica 6. CE NIMAM DOBRE 'DOBITE DNEVNO 3VE2E PRAŽEMO l£N PRI TVD. JB T^ICTCIi 1JUDIJANA. VODMKO1/ TRG S. 5 AH ste že naročnik edine slovenske iftistrovane tedenske reviie ..življenje ar sve*"? Gospodu DR. CIZELJU se tem potom najlepše zahvaljujem za ves njegov trud in skrb za časa moje težke bolezni ter za njegovo uspešno zdravljenje. ANA ŠOREL, Trbovlje, Loke 276. 15565 891 Bolniške stole lig ® J* T— _ J C* * * Stalna razstava umetniških slik velika izbira okvirjev ln sprejme vsa rezbarska ln pozlatanka dala A. Mo$ Ljubljana, Mestni trg 25. nasproti magistrata. 328 Vrhnji ■V a • • čevlji (galoše) in snežni V I • • čevlji B znamko »TRETORN« vas Ščitijo pred vlago, mrazom ln umazan ostjo. Ta znamka je uzor izdelkov. NI boljšega čevlja od znamke »TRETORN«. m Zahvala neizprosna smrt Vsa pleskarska, ličar-->ka in slikarska dela izvršuje najsoiidnejše in po nizki ceni ANGELO JELCIČ pleskar in ličar Celovška c. 65. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela ua dežeii. 327 Bridka usoda nam ni prizanesla nam je ugrabila drago MATIC© in klonffi bi težkemu udarcu, ako bi v teh straSnlh trenutkih ne prejeli toliko izrazov odkritega sočustvovanja, kar nam je bilo v veliko uteho. Toplo se zahvaljujemo za številne poklonjene vence in krasno cvetje, za mnogobrojne sožalne izjave in končno vsem onim, ki so spremljali drago pokojni co k večnemu počitku. 15546 V Ljubljani, dne 10. novembra 1930. DOMIN CO FRAN JO z otročičkoma, oče, ma«, bratje, sestre in ostali sorodniki. OBLEKE za gospode od . . . Din 240*--790'- za dečke 11—16 let od Din 200'-—420*- za otroke 3—10 let od Din 110"--160'- zimske suknje od . .Din 300'"— 750"* hlače po.....Din 89*— 150*- Ogledate lahko ne da bi kaj kupili! Samoprodaje po vseh večjih krajih! Prodajalnic« v Ljubljani: IVAN KOS Sv. Petra eesta štev. 23 in Celovška eesta štev. 63, v KRANJU, Glavni trg štev. 101. JESTE LIČITALI AKO NISTE ČITALI ONDA SE MORATE Odmah predplatiti. Jedno od najznačajnijih djela literature No-vog Vremena? Djelo koje je razprostranjeno po svijetu u milijunlma primjeraka. roman od E. M. Remarquea »Na za padu ni-šta novo«, knjigu koja se, svoje objektivnosti radi, može uvrstiti u kulturno-hiatorij-ske dokumente našeg vremena. staviti u vezu sa Izdavačkim Preduzečem »Nolit« koje je do sada Izdalo djela najpo-pulamijih autora, kao: Upton Sinclair. An-<3x6 Baillon, Stiin Streuvels E. M. Remar-que, Sinclair Lewla, Jack London, Isak Ba-belj i drugI ,kako U se mogli Po mjesečnoj uplatl od Dinara 50.— za u platnu povezane knjige, ili Dinara 30.— za kartonirane knjige, dobijate mjesečno po jednu knjigu. Kolo se aastoji od 12 knjiga, koje stoje Dinara 600.— u platnu povezane m Dinara 360— u kartonimnom povezu, dostavljeno kuči bes ikakvih troškova. Sve knjige sv na srpsko-hrvatskom jeziku latinicom štampaae. Izdavačko preduzeče „NOLIT" Poslovnica Beograd. Kralja Petra 44. DROL PAVLA, roj. RUPERT naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov pretužno vest, da je njen ljubljeni soprog, ozir. brat, stric in svak, gospod Jakob Drol davčni nadupravitelj v pokoju v ponedeljek dne 10. novembra po daljšem bolehanju, previden s tolažili sv. vere, umri. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 12. novembra 1930 ob 3. uri iz tukajšnje splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križa. ▼ Ljubljani, dne 10. novembra 1930. Občina Ljubljana 130(4 aosin. jogicfu uvod Brez posebnega obvestila ObfVna Ljubljana Mestni pogrebni zavod Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, skrbni oče, stari oče, brat, stric, svak, tast, gospod Fran Koman posestnik in strojevodja drž. žel. v pokoju dne 10. t. m. ob 3. uri zjutraj, previden z zakramenti, po težki, mukepolni bolezni izdihnil svojo plemenito dušo. Pogreb ljubljenega očeta bo v sredo 12. novembra ob V2 3. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. 15576 Ljubljana, dne 10. novembra 1930. Globoko žalujoče rodbine: TerSan, Golob, ing. Petrovčič, Jurjovec Ena CENE MALIM OOLASOMt Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 {fCdot* hoče oglasov maj pritoži v anamRah ^ da •• mu posije po posti naslov alf Gafeo druge informacijo ticoco so matih sicer ne bo prejet odgovora fff CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. j Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla• j"" ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. >11'"2 G Strojnika ■k lokomobilo Wo!f, t bll-fcoi Ljubljane iščemo takoj. Ponudbe z oavedbu piače na oglasni oddelek »Jutra. pod šifro »Trezen »trojaik«. 45314-J Kroj. pomočnika [Gimnazija kod kuče I Vinskih sodov nlajšega, za fino delo Svaki čovjek kome je po- ! 15—20 dobro ohranjei fla&iovi tnaCifi og£a.sov bi druge Informacije tičoče te oglasov, st dobijo todl r podružnicah *JUTRAc r d)e&enicafi j Tlovent matu Ljubljanska cesta St. 42 ln na pri kolodvoru it. 100 Malt oglase tn inserate naročajte v naših podružnicah. Najboljši glasbeni trio B prvovrstLii.ii harmonikarjem, ki svira žlager-Je, vesele narodne ln klasične kompozicije, po možnosti v narodni noši, angažira t ^ y p™ prvorazredna restavra ' 4 clja v Zagrebu. Ponud be poslati na Pavlekovl-ča, Zagreb, Ilica 146-1, levo. 45264-1 Novo vilo mlajšega, za fino delo Svaki Sovjek kome je po- ' 15—20 dobro ohranjenih, [ r« ca 150.000 Din v Ljnb-sprejmt-ra takoj v stalno trebna gimnazij, naobrai- od 4—7 hI proda Gabrijel i !jani kupim. Ponudbe je službo, z vso oskrbo. Pis- ba. a ne može pola-ziti re- Eržen, Zapuže, pošta Lesce poslati na Julija Karlev- 41158-6 ška. Litibljana. 7, Vodnikova cesta 27. 45174-20 mene " ponudbe na naslov: 'lovne škole zbog bijede Siokao Franjo, krojač, Za- j iii zbog starosti, osobito greb, Nehajska uiica 48. i zvaniSnici i namještenci 47686-1 j privatni i državni, moj ti ' steča školsku kvalifikaciju pomodu Vidovičeve Dopisne Skole učečd kod svoje kuče iz sveza.ka ra samouke i na osnova pismenih instrukcija Direkcije. Dva- Absolventa trgovske šo'e ali sljČTie predizobrazbe, . . sprejmemo kot knjigovod. I deset _ odabranih profesora pomotoika. December eno- i saradjuju n Dopisnoj ško-mesečoa preizkušnja; »tal- ! li- Prospekte šalie beiplat-no z januarjem. Pismene j do Vidovičeva škola. Sa-ponudbe t natančno na- j rajsvo, Kralja Aleksandra vodbo generalij in pred i 7.- I ulica br. 65. 47725-4 Natakarice! Zagrebška velika prvorazredna restavracija želi za stalno angažirati 6 agllrlh. strogo solidnih Slovenk v narodni slovenski noši za natakarice. Nujne ponudbe e dobro fotografijo poslati na Pa^Iekovlča. Zagreb. Ilica 145-1. levo 45263-1 Krava rja mladega. pridnega z man.iem mlekarstva Išče družba Jelšlngrad. Šmarje p Jelš. Ponudbe z aahtevo piače je poslati na gornji naslov. 45256-1 iek »Jutra« pod značko ! , . . „ , >«. 47703-1 Oblastveno koncesijonlrana Mlajšega slugo za trgovin« iJae »Prod*«, d. t o. z., Ljubljana. Sv. Petra cesta 25. 47707-1 Poštno odpravnico s skušnjo, ki ima veselje do trgovine, otir. je iste vešča. sprejme-m takoj. — Ponudbe t zahtevo plače in navedbo nastopa na cgl. oddelek »Jutra« pod šifro »Poštna moč«. 47713-1 Damska frizerka mlada. otdnlerka in dobra vodna oadulerka, dobi takoj mesto. — Ponudbe na brivsko zadrugo v Mariboru. 47753-1 Viničarja oženjenega. z znanjem vseh viničarskih poslov Išče draita Jelšingrad. Smarle p. Jelš. Ponudbe z zahtevo plače je poslati pismeno na gornji naslov. 45255-1 Mladega logarja oženjenega, zmožnega tudi oskrbovanja in nadziranja dorn.ičs živine 15če družba Jel-fingrad, Šmarje p. Jelš. Ponudbe z zahtevo plaže je poslati pismeno na gomil naslov. 45254-1 Vrtnarja pridnega, oženjenega, s znanjem cvetličarstva !n vrtnarstva z nastopom 1. februarja 1931 !3če družba Jelšlngrad. Šmarje p. Jelš. Ponudbe z zahtevo plače Je poslati pismeno na gornji naslov. 45253-1 Pisarniško moč ( absolvirano trgovsko lo-lo jprejmom takoj. — Ponudbo s curriculum vitae C sliko, višino zahtevkov ter naznanilom mogrnVga vstopa nasloviti na Šampanjske in vinske kleti Clotar Bonvier, Gornja Radgona. 45239-1 Mlajšo kuharico iSčetn za sloveoeko obitelj v Zagrebu. Naslov v oglas, ©ddefka »Jutra«. 47744-1 Vpokojenca sprejmem takoj kot bik«, santa. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen«. 45756-1 šoferska šola Go.fko Pioenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. Teorija vožnje. 47750-4 Tkalski mojster 37 let star, absolvent tekstilne šole, vešč vseh del na tkalskih strojih kakor tudi montaže. Išče mesta. Poleg češčl-ne Je vešč tudi nemščl- Zeleznato vino lekarnarja dr G Piccotlja v Ljubljani, krepča oslabc le. malokrvne. odrasle in otroke. 161 Puhasto perje čisto, čonano kg po 48 Din druga vrsta po Diii 38 kg, čisto bele gosjt tg po 130 Dio in &ieti pob kg po OiD 250 Razpošiljam po poflt nem povzetju L. Brotovit Zagreb. Ilica 8S. kemična čistilnica perja. 262 Veliko staro podobo (konjska dirka) — tehnika mezzotinto, proda Stihe-negg, Resljeva eesta št. 1. 45013-6 Jaslice poeemd nudi Lindič, Ljubljana. Komenskega ul. 36. Preprodajalci imajo zelo velik popust. 125-6 Stavbno parcelo » izmeri 7000 m» prodam v bližini kolodvora Vižmarje St. Vid Parcela je priprav n* za tovarniško podjetje, ali 5—6 manjših stivbišč. Poizve se t St. Vidu — Vižmarje It. 100. 44987-20 Nova hiša dvodružinska na deželi na prodaj za 50.000 Din Naslov t ogl. odd. »Jutra«. 44518-20 Novoridana hiša s 3 sobami, S kuhinjama, vsemi pritiklinami, 1090 m1 vrta in gospodarskim poslopjem naprodaj. Potrebno 75.000 Din — ostalo vknjiženo. Naslov pove podružnica »Jutra« v Mariboru. 47754-20 Suhega oglja 5 vagonov hrastovega Id hrastovih friz 140 m« nudim Ka takojSnjo debavo Dopise na oglasni Sobo » posebnim vbodom išism. PoniKibe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Svetla«. 47738-23 OoremHeno sobo T ^žjni Tabora In bolni-oddelek »Jutra« pod šifro ee oddam. Naslov v oglas »Takojšen previem«. oddelku »Jutra«. 47688-15 UšJdMišl tt Med ne_ ln nekoliko srbohr- 1:e-.os ^ potrebno, da J« Potnika za pirodajo Šivalnih strojev io koles sprejme Av- raščlne. Ponudbe na naslov: B. Adam, tkacov-sky mlstr. Hornl Koste-lec — ČSR. 47638-2 Mlaiša postrežnica fsluginia) zaresljiva tn t dobrimi »pričevali vajena po«pra» ljanja boljših «ob lo ol sarn ter reda Id snage išče eelodnevno ali sanja delno uposlenje — Po nadbe os iglasnl od1el»k »Jutra« »od iifro »P->4t»os pridna moč«. 44917-2 Strojepisje knjigovodstvo ali arhivska dela sprejmem v popoldanskih urah. — Ponudbe na o,flas. oddelek »Jutra« pod »Točno delo«. 4479 1 2 Vaša hiša brez medu, ker dobite zajamčeno čistega po Din 14 kg. »Proda«, d. z o. z., Sv. Petra cesta 25 Poskusite malo količino! 47708-6 Velik dežnik ta na trg, cepremočlfiv, naprodaj. Naslov v ocias. oddelku »Jutra«. 4.5698-6 Solnčna parcela 830 m» velika, f vodovodom, pod Rožnikom po 42 Din naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Enpsob. stanovanje sobo, kuhinjo, predsobo event. tudi kopalnico, Iščem za mirno stranko treh oseb za februarski termin v neposredni bližini mesta. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Enosobno stanovanje«. 47670-21 Leoo stanovanle 3 »ob oddam v Maribora, Magdalonaka ulica 5t. 33/1 47683-21 Planino Phfllppo* jubilejni, t pet-Jetnim jamstvom dobite edl do pr. Minki Modic Ljub tjaoa. Cojzova eesta št # 42S98 26 Prazno sobo ielo veliko, i I! 6 e m. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Velika ■oba«. 47749-33 Pianino dobro ohranjen, z lelezr.o 47727-23 konstrukcijo kupim, pis-' meme ponudbe s točnim opisom in navedbo skrajne cene na podruž. »Jutra« v Celju pod šifro »Takojšnje glačilo 72«. 45072-26 DvpUi Proti !zpadan}n las la bolezni lasitta ie »Ine«. edino uspešno sredstvo. — Lonček 38 Din. — »Inee«. Ljubljana. KerModoa aliea it. L 44341-24 Stanovanje velike sobe. prostora« kuhinje ta pritiklin, z vodo- s,-,-- ..-i_____.., r vodom ter elektriko oddam šifro »Polonca posoda«^ , takoj v Savljai 8t. 50 -47742-20 posu Jeiica. 47710-21 Karoserije najlažje in najtrpežneje izdeluje ter popravlja Auto bus Ljubljana VII — Zg. Šiška 50. 45295-10 Osebni avtomobil novi model ztamke FoTd, type Phaeton. petsedežen, Dekle z debele bif Pečnik, Stožice H 47 I želi namestitve pri JHvilji i i vrotr.o'' "rt ran j elir^n apro^ pošta Jerica. 4.75o-o j v mestu. Pomagala bi t,u daj na Zal-oški cesti št 14 -------di pri hišnih delih. Po- ! 47702-10 Čevljar, pomočnika dobrega, iščem za trajno delo. Josip Kovačič. čev-lja^ki mojster, Trebnje, Dolenjsko. 45228-1 Učenko »očfto, zdravo, zanesljivo in pošteno, sprejmem v mešano trgovino na deželi, ■ iraru Iti stanovanjem v hiši. Pcuudbe na oglasni ol.lel«k »Jetra« pod šifro »Samo pcštM.o«. 45133-1 Učenca »dra-vega in poštenega, v trgovino mešanega blaga sprejme takoj Ciril Zur-man. Podlehnik pri Ptuju. 47687-1 Iziirienega delavca ta stroj za glajenje rezi tn za izfiščenje (Schnltt-polier- und Ausputzmas^hi-re) ter perfektnega rez-karja in oodšivaica išče-ir.o. Ponudbe na naslov: I. zagorska tvoraica cipe-la, Krapina. 47685-1 — — - ^ a, Zastoonfka za zelo rentabilen mnoSin-ski predmet, za vse gostilne, točilnice ta kleti, za vso Slovenijo oddamo. — Možnost velikega zaslužka Interesemtje naj se obrnejo na naslov: Balkan-Zentrale Zagreb, Mo?lnskoga 17. 47690-3 Naimanj 2(K10 n?ti mesečno lahko zaslužijo Inteligentne zgovorne dame s rrodajo Samskega predmeta v bivši mariborski oblasti. — Pišite takoj na podnižniop »Jutra« v Mariboru pod šifro »2000«. 47755-3 nndbe na oglasni oddrlek »Jutra« pod šifro »Začetnica 419«. 47711-2 Dekle žefl_ inesto kot pomoč ▼ kuhinji. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 45699-2 Krasno parcelo idealno ležečo, blizu Pod-rožnika, s preief>im razgledom, 1300 m« veliko prodam po 80 Din. Ponndbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Zračno zdravilišče«. 47743-80 Vik) s 5 sobami, verando in Stanovanje sobe, shrambe ta kuMn}«, v Vodmatu oddam takoj stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelkn Jntrs 47720-21 Simpatično gdč. iz Blance opa.OTva.ae 6. novembra r kinu, prosi gospod poznanstva 9. nor. istotam. 47684-94 2 osamljeni rokici želiita dveh mladih vrtnar-jev, ▼ svrho dopisovanja. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »-Mladenki«. 47696-34 Staro violino Antoni as Stradivarins Cre-monensis Faciebat Anno 1735 prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47736-26 Šivalni stroj po nizki ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 47681-29 »Pompeja In Avgusta« hočeta spoznati akademsko naobraiena ta dobro sitnirana gospoda. Reagira se samo na neanonimne 2 stanovanji enosotniHi lin trisobno, 1 _______ _________ v^emi pritiklinami odda dopise s" sliko. Tajnost "za- ^emi modernimi pritikH- J^^vi'^' « ^enj dopis« nami oddam s 1. deeem- IP 47731-21 na_ oglas-ni oddelek Jutra brom 1930. V snterenu je | tudi stanola=č tip, črn, z mnogo kočuho-vine, prodam. Naslov pove ogjasni oddelek »Jutra«. 47730-13 elek »Jutra« pod šifro »V novembra«. 47694-24 Lepa in mlada gdč, , _ .. nepokvarjena, želi prisrč-jem. Ponudbe na oglasni nega dopisovanja 1 bolj- oddelek »Jutra« pod Iifro šim ta zmačainim gospo »Mirivo in soinfeo sta-no- dom, starim 24—36 let. - vanje«. 47722-31 Dopise s sliko na oglasni odde" Stanovanje t sok, verande, kopalnice, vseh pritiklin m vrta oddam s 1. decembrom 1930. PSsmo nemogoče izročiti. Naslov v oglasnem oddel- Slovo — žal. Ljubezen ka »Jutra«. 47746-21 trajno močna. Zadnji ss- sta,n«k — ujeta. Želim Tebi srečo! Nnpozabi — p®! Zbogom! Milijon poljubov. 45088-24 Živi! Eno naHenšJh sob . m od smo opremljeno la Dva mladeniča želita dopisovati 1 dvema gospodičnama, ▼ starosti Akademik instrnira za hrano. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 476S2 PletiHa išče delo 4u05-4 kjer bi imela hrano ln »ta-' novanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 50.000 Din posoda na prvo mesto na 550.000 Din cenjeno stavbo iščem 47721-2 T Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Jako solidno«. 47701-16 12. novembra ob 19. uri pričetek pouka angleščine v začetniški sku- Treovski nomočnik mešane stroke, tevežban tradi v lesni stroki, z dveletno prakso, želi kjerkoli mesta. Cenj. ponudbe na 10.000 Din posolfla 47716-2 dama proti visokim ' obrestim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro ! Mestni kožnh podložen 1 Genottsn mačkami in peraianskim ovratnikom po tigodni eeni naprodaj pri tvrdki Wanek, Sv. Petra eesta Stev. 9. 47740-13 vsem Vomfortoml v centra i •!!> ' ^ mest. oddam samo ftaemn. i ll solidnemu gospoda. Naslov na. o^^lek Jutra ▼ oglasnem oudelku Jutra. 45352-33 Gospodično iprcjOBiB kot sostanovalk« Naslov v oglasnem oddelka »Jatra«. Boljšo gostilno ali restavracijo vzamem v najem, kavcije možen. naprednjak, oženjen. brez otrok, najraje okrog Llubljane ali na Gorenjskem. Cenjene dopise na ogl. odd. »Jutra« pod Slfro »Naprednjak«. 44461-14 Sobo t posebnim vbodom, v sestro mesta. 1 vsa oskrbo oddam t 15. novembrom. Naslov r oglasnem oddelka »Jutra«. 44953-23 Onremllenr cobr oddam 1—8 osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47700-23 pod »Savko«, »Miško«. 47695-34 Dilak v Mariboru - -- d« 30.000 Din, ki ima ve- __ podružnico »Jutra« v Celju . selje do trgovine 9 špece-pini. Poučuje lektor an- P0^ značko »Veselje do rijskim blagom, iščem za gleškega kluba. Stari trg dela«. 47751-2 skupno vodstvo iste ker št. 3/n, desno. 47739-4 »Visoke obresti«. 47704-16 ^.^urko. TJ . bor, Slovenska nlica 36/1, Osebo s kapitalom Vdovec s posestvom in neka] premoženja, ižče pošteno in pridno ženo, »taro 40—50 let. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod »Preprosta žena«. 47718-25 Rudar ▼ Mandskih dri. rudnikih, star 36 let, lepe zunanjosti, vsestransko izobražen, t lepimi mesečnimi dohodki in drž. penzijo, žela poročiti gospodično ali vdo-• , _ . ve brez otrok, staro od ■Leno someno sobo 30—45 let, ki ima veselje z elektriko oddam gospo- priti v inozemstvo. Ponud-dični t Gradaški u3. št. 8. "e ' »Hko ta polnim na-47712-28 ?'ovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Novi dom«. Sobo opremljeno ali pravno (tis mlad zakonski par i 1. decembrom. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek G. Tb Rotman: Sam&o in Jok© Vesela levja zgodba 106. Med tem je prišel voz s Sambom do policijske 9tražnice in vrli redarji so se lotili naloge, da bi spravili la krasni živalski kip na tla. Le ne prenaglo, gos-poda! Sadra je krhka! Ali — kaj pa je to? Kakšen ropot in (opot se razlega po cestah? Trgovski tricikel lahek tn dobro ohranjen kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47714-11 imam obrtno pravico. Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Skupno delovanje v trgovini«, ---- 47752-14 Radio - aparat dobro ohranjen. 4elektron-ski. znamke Kapsch. dva zvočnika, polnilec za aku-mišCCT. 1 akumulator. 1 voltirfter lr. I slušalke po ugodni eeni prodam. Vito Klan, Skofja Loka, Studenec It. 11. 45147-9 Voz popolnoma nov taprarljiv-Ček b kompletno 10—15.000 Din posoilla i?čem_ za večje podjetje v Ljublja,ni; Nudim udeležbo na dobičku in popolno varnost. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Plodonoano«. 47747-16 Ulični lokal » pokrajno izb«, ta arad 47732-16 aH druge svrhe, v sredini Ljubljane oddam takoj v Frančiškanski ulici St. 8. Ponudbe na naslov- Dr B. Vouk. Zagreb. Molinskije-va 18. 44988-19 BHvnlco doibro vpeljano, v večjem 45248-23 Lepo sobo separirano, * elektrike |o 47724-25 Zapestno nro (deabl«) sem izgubila dne 6. novembra ob >4 7. url od Prešernove alics do Gosposvetske esste. Polten 2 pletilna stroja št. 8/50 cm in št. 8/36 em prodam. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 45172-29 2 pisalna stroja oden z dolgim valjarjem naprodaj. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 47728-29 ELEKTRO- LIKALNIKE lončke, peči, vse vrste aparatov, napeljave gradi, popravlja, predelava HAVLICEK FRAJV konces. elektrotehn. podjetje Sv. Petra cesta 5. Telefon št. 3421 Snežne čevlje in galoše popravlja solidno Mokorel Joie, Mirje 2. 44806 30 Lovske čevlje rantirano nepremočljlve raja Vega aogi krom* po 185 Dio pošilja po pov zetja 8 Golik rnčna eipe larija. Delnice. Savska ha novina. 43951-30 Entlanje > po t Dtn tsdelovani« Samskega perila strojne to rj4ao vezenje sastorov, po •teljnlb preprog pred tiska rija Šivanje pletenin na entl stroj oe Konkurenftnili cenah U. Sedovaik Fin rljanska 6. 35S 3C Ce nujno rabiš sliko za legitimacijo. Jo dobil t 10 minutah pri Joško Smuča industr in ometo. fotografu v Ljubljani. Wolfova al 12 17242 »La Femme Chic« salon v Selemburgovi alici št. 6/1 preoblikuje damske m'ANREDVA PRILIKAI Železna služinska patent postelja zložljiva, e (S. peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe^ in potujuče osobo stane samo Din 390._« Razpošiljani po poitoe« Dom povzetju. tako '■?Glt04 SLOŽEN klobuke po 28 Din. 47729-30 Leaeas patent postelja« zložljiva, s (speciranim madracom. zrlo praktična. stane tamo D 28S. SmuSke ta vseh vrst športne čevlje ima v zalogi in Izdeluje po meri iz prave ruske juhtene Z A LOKA K, Gosposvetska 8. 15580 Potea iznaa veliko lojo čiato foha« Boj perja kf po D 48—, druga vrst kg po D 38.—. čisto belo gosje kg p« D 130.—, in čisti pub kg po D 250—. Razpošiljam po poštaem po* vzetja. Modroci punjenl t volnom slaneja samo Din 750___ L. BROZCVie, ZAGREB IUca 82. Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik. BoboriSev« 5. Amaterska dela razvijanje m kopiranje; M foto-materijal je najcenejši pri foto Joško Smac Wol-fova 12. podružnica B ed, vila rnnies S4f KLAVIRJI Preden kupite KLAVIR, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih KLAVIRJEV._ Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, % garancijo — StrokovnjaSko popravilo ln čisto uglaševanje. — Najcenejša Izposojevalnica. 297 Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva štev. 5. Rimska e. St. 2. lažno za restavraterje! Cista pristna sortirana -dna iz Majskega vrha letnik 1930 r najboljših južnih legah pridelana, 19—21 stopinj sladkorja, ponudim najcenejše pretakana za dobavo začetkom decembra t. L, in sicer: trainlnec iz Majskega vrha 1930 za Din 6.75 sllvanec lz Majskega vrha 1930 za » 6.50 mešano vino iz Majskega vrha 1930 za > 5.75 mešano vino iz Gorce 1930 za > 5.50 pro liter, franko kolodvor Ptuj, takojšnje plačilo, dokler traja zaloga, 15544 ANTON JITECA, PTUJ. Prvovrstna francoska kolesa CJcucjeot najstarejšo evropsko tvornico na 12 mesečnih obrokov (od 0111129 do 200 mesečno). na 48 tedenskih obrokov (od Din 32 50 do 50 teden > IVAN ŠKIBAK, Ljubljana, Gosposvetska cesta Stev. iS Opomba. Ta ugodnost je v veljavi samo čsz zimo, zato zphto-vajte nemudoma cenike in prospekte brezplačno. . ----- — —>sposv< parketom, v centra mesta najditelj naj Jo proti do- oddam solidnemu staltsma bri nagradi vrn« v oglas, gospoda. Naslov v oglas, oddelka »Jatra«. 44153 oddelka »Jutra«. 47706-23 Dvokolesa. motorff, šivalni rtroH. otrofflM tn lgračnl vozički, pnevmatika, posamezni delL — Velika izbira, najnižje cen«. — Prodaja na obroke, ceniki franka 6 TRIBUNA P. B. I*, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. 2 gospoda na zadostno hrano la stanovanje po 600 Din, v centra mesta sprejmem s 15. nov. aH 1 dec Naslov obrnjen in stare T oglasnem oddelka Jutra | ^ po«.^ prodam. Na- 47719-23 (t]/yv pove oglasili oddelek 47629-26 Planino Posestvo 12 oralov, v bližini rudnika Velenje, prav lepa lega. prvovrstno polje, poslopje v dobrem stanju, prodam za ceno 130.000 Din. Naslov pri ogl. odd. »Jutra«. 47641-20 Stavbna parcela noro vogalna, 6fl0 m1, za BeS- konjsko opremo in majhno ! gradom, 2 mira ti od Du-rujavkasto kobilo prodam ' najske ceste naprodaj. Na- vsled preselitve. Pojasnila — ---- —'—! -•»-»-■-«- daje Ivan Knez. Koprivni ea pri Rajhenburgu. 45097-6 Oonilna jermena prima in vse mlinske teb nične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki Cadež & Brcar. Ljubljana Kolodvor ska ulica. gg slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47625-20 Hišo z gospodarskim poslopjem, ugodno za gostilno in trgovino, na prometnem kraja blizu Medvod prodam za 190.000 Din. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 45388-20 . . ________Prazno sobo mestu zelo ugodno prodam takoj oddam v Močnikvvi Naslov v ©glasnem oddelku ulici Ste-v. 5 — pritličje. »Jutra«. 47715-19 47734-23 Trgovino s Špecerijskim, galanterijskim tn manufaktar. blagom. » bliEini Kranja od dam v najem Prevzeti je vso zalogo » vrednosti ca 25.000 Din- najemnini nitka. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Trgovina Kranj«. 44756-17 Gostilno v Ljubljani vzamem ▼ najem ali na račun. — po r.udbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna 17«. 44718-17 Sostanovalca sprejmem blizu Tabora. — Vhod prost. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 47735-23 Sobo z 2 posteljama event. tudi kabinet i uporabo klavirja iščem za 1. pove oglJ »Jatra«. Planine, orgije harmonija, piščali in ventilatorje za orgije izdelnje Anton Dernič v Radovljici 47611-36 V najem vzamem dobro Ido« bafet. december. Ponudbe »Domačnost« na ogl. oddelek »Jutra«. 47748-23 Likvidacijski odbor društva »Zoo« proda po zeio nizki een4 volka, lakala, gamsa itd. Informacije daje Egger, Mestni trg 11., »Pod skal-co«. 45247-27 Majhno sobJco (kabinet) išče miren akademik t 15. novembrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra«. >Jutra« pod šifro »aoas L« 47723-23 Prodam dobro ohranjen dolg klavir po nizki ceni. Kupim upim kratek, dobro ohranjen klavir. Naslov ▼ ogl. oddelka 45226-36 PJanJno dobro ohranjen, t telezso SODO konstrukcijo kupim Pis- lepo opremljeno, s elektri- mene ponndbe s t o £ n t m ko, parketi in separirlrum opisom tn navedbo skrajne ---- ----- vhodom, na Gosposvetski cene je poslati na pod ni i- gostilno ali botsl Ludvik cesti oddam s 15. novem- nioo »Jutra« v Celja ood P sv s o. Nova esrks* pri brom. Naslov pove oglas. »Takojšnje olačilo 7'«. Celja. 44623 t7 oddelek »Jotra«. 47733-23 45072 !« V naSo hišo se je naselila globoka žalost. V nedeljo dne 9. t. m. dopoldne je za vedno zatisnil oči naš predobri soprog in oče KAROL ŠPAN posestnik in gostilničar Pogreb predragega pokojnika bo v sredo 12. t. m. ob 10. uri. Ker ne bo posebnih naznanil, obveščamo tem potom vse njegove prijatelje in znance. Planina pri Sevnici, dne 9. novembra 1930. KRISTINA, soproga — MARTA, OLGA, MIRKO in BULANČEK, otroci, v imenu vseh ostalih sorodnikov 15569 INSERIRAJTE V „JUTRU" Ureme Davorin Ravfcii. Izdaja za taiao«* »Jutra. Adoti Riboikat Za Narodoo tiskamo d. d. kot fekamada fraac Jezeri*. Z* taseratai de k odzovorea AJora Novak. Vsi v UubkaA