5t€v. 106 (Posamezna številka s vinarjev.) V Trstu,« iMdeljo 21. aprila 1918 - V.. ' D 1 Letnik Xtlll. izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah )■ praznikih. — Uredništvo-Ulica sv. FrančiJka Asi&ega Št 20, I. nadstr. — Dopisi naj «e pošiljajo aredni£tvn. — Nefrankirana pisma m na sprejemajo, -rokopisi s« ae vračajo. — Udajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik Uonsorcij Usta iEdfnostiJ. — Ti5k tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim pofoltvoifc 4 Trstu, ulica sv. Frančilka Asilkega žt 30. — Telefon urednIHva In uprav« . 11-57. — NaroCniua znala: a telo lato K 31*20, pol leta K 15-60, »I mesec« K 7 80, za nedeljskd IZdaJo za celo leto K 6 20, pol teta K »60. EDINOST ogla* v tekstu Usta do pet vrst K 30.— ; vuka nadaljna vrsta fc » -. MaU oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 00 vfc.. Oglase sprejeta* inseratni oddelek •Edinosti". Naročnina in reklamacije se po&ljajo upravi lista. Plačuk so tekljubio 1« upravi .Edinosti*. Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratol ojdeldc •e nahajata v ul.sv. FrančHka Aa. S. 20. Poštnohranilnifni račun 5t. S41.052. Politično društvo „Edinost" sklicuje n občni zbor ki se bo vršil danes, ob 9. uri in pol v rani „Narodnega doma". dvo- DNEVNJ RED; Nagovor predsednika. Protest proti podtikanjem dr. Šusteršiča. Slučajnosti. ODBOR. BEROLIN, 20. (Kor.) Zopet 28.000 ton potopljenih 1 Od teh je neki podvodnik pod priznanim vodstvom kapitana Roseja v žilavem, skoro dvomesečnem zasledovanju pri slabem vremenu izstrelil iz močno zavarovanega spremnega voda tri par-nike. skupno 21.000 ton. ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. OLJNA,!, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: Na italijanskem bojiJču je slabo vreme oviralo bojno delovanje. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Na bojiščih je bilo delovanje pehote omejeno na poizvedovanja. Močen topovski boj pri \Vylschaete in Bailleulu. Med Scarpo in Soninio zvečer povečano topovsko delovanje. Ob Avrl, severozapadno Moreulla. je ostalo čez dan pomnoženo. V Vogezih, jugozapadno Marchkircha, smo pri nekem uspešnem sunku ujeli več mož. BEROLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: 20. aprila zvečer. Na bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartirmoisler pl. Ludendorff. Boji v Flandriji. BEROLIN, 20. (Kor.) Wo!ffov urad poroča: Na flandrski fronti je naraščal sovražni odpor od ure do ure. V veđr.o ožjemu kolena Vperna so pridobili Nemci v napadu na prostoru. Za potokom Stee-nom so se postavile združene angleške in belgijske čete v bran. Pri Wytschaetc so poizkušali Angleži s pomočjo francoskih divizij zopet osvojiti izgubljene višinske grebene. Dne 18. t. m. nameravani naval ie preprečil nemški uničevalni Ogenj. Popoldne ie poizkušal sovražnik nov napad. ki se je istotako popolnoma razbil v nemškem otrnju. V bojih za Wytschaete je bilo uplenjenih več težkih topov. BOLGARSKO. SOFIJA, 19. (Kor.) Pri Bratlndolu severno Bl-tolja in na več točkah vzhodno Černe nekaj časa obojestransko živahno topovsko delovanje. Zapadno Vardarja stno pregnali močne francosko patrulje. Jngozapadao Dojrana je sovražno topovsko streljanje pridobilo na srditosti. Proti večeru so b;!i angleški oddelki, ki so se poizkušali približati našim sf?efsK'ju jarkom, zavrnjeni. V predozcmlju Struine patruljni boji. ickom katerih smo ujeli nekaj Angležev, med njimi enega oficirja. TURSKO. . CARIGR v D. 19. (Kor.) Iz glavnega stana se poroda: Palestinska ironta: Naše drzne, bojaželjne pair ijie, obvladujejo predozem!je naših postojank. IzvrSiie so na vsej fronti uspešne akcije, privedle ujetnikov In odbile mestoma močnejše sovražne poizvedovalne oddelke. Angležem je bil dne 17. t. •n. na njihovo prošnjo dovoljeno dveurno premirje, da pokopljejo v zadnjih bojih padle številne vojake. — Kavkaska fronta: Baškale In Deir sta bila /avzeta; Sadžak. Bajezid In Vilajet so zopet v naših rokah. Oalje severno so zasedle naše čete Ka-rakiliso. Na ostalih frontah nič novega. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 19. aprila. — V asiaški kotlini so izvršili angleški oddeiki uspešne sunke proti prednjim postojankam, prizadejali sovražniku občutne izgube in ujeli 22 mož. Sovražne patrulje, ki so prodirale proti nnšim črtam na Corno di Gaventu in asiaški planoti, so bile odbite. Na vsej fronti delovanje topov s presledki. Angleži so sestrelili eno letalo. Francosko poročilo. 19. aprila zvcJer. — Nobenih pehotnih bojev tekom dneva. Zelo živahni topovski boji na desnem breeru Moze. Na ostali fronti nič novega. Angleško poročilo. 19. aprila zjutraj. — Sovražni napadi južno prekopa. o katerih napredovanju smo poročali včeraj zj.traj, so bHi uspešno odbiti; naši topovi in stroj-! ice so razbili tudi \ eč napadov, ki so bili izvršeni v tem ozemlju zvečer. Razvcn obojestranskega topovskega delovanja na bojiščih je bila noč na \ sej angleški fronti razmeroma mirna. Pri manjših akcijah smo ujeli nekaj mož in uplenili par strojnic. Sedaj je ugotovljeno, da so včerajšnje brezuspešne napade v odseku Givenchv—St. Venant izvrševali polki 6 raznih divizij. Boj pri Given-chvu, kakor tudi na drugih delih te fronte, se je končal s popolno zavrnitvijo sovražnika, ki se je zamogcl Irončno le z odločnimi in izgubor.osniml niapadi v omejeni meri ustaliti v eni ali dveh točkah nn^lh sprednjih obrambnih črt. Dokazano je. da je ime! sovražnik Se pred napadom težke izgube že vsled našega topovskega otnra. 19 aprila zvečer. — Na angleški fronti Čez dan nobene izpremembe. Sovražna artiljerija ie bila na raznih točkah delavna in je obstreljevala naše postojanke pri Caudcscure severno Mervilla rano zjutraj z veliko srditostjo. Pehotni napadi niso sk-dili. Naše topni'tvo je obstreljevalo sovražne čete in prevoze na cestah za fronto ob reki Lys. DOGODKI NA AlORJU. BfiROUN. 19. (Kor.) V SrcdozeTnskem morju so po-^plli naši poevodniki zo^t 6 parnikov in 5 jadrn»o. skupno ?0 f>oo ton. TIRPITZ O POLITIČNEM POLOŽAJU. BcROLIN, 20. (Kor.) Kakor poročajo listi, ie veliki admiral Tirpitz na strankinem zboru nemške domoljubne stranke razpravljal o političnem položaju. Naglašal je, da pozitivnost iste odločujoča. Vzhodna vprašanja so začasno rešena. Gre le še za to, da se v baltskih deželah preganjanim Nemccm zagotovi mirno življenje. Proti zapadu imamo proste roke. Tamkaj je odločitev. Sovražnik je tamkaj bolj žilav in politično spretneiši. V Angliji ve vsakdo natančno, za kaj gre. Proti Anglo-Anieričanom se mora nemštvo združiti tesneje, kakor doscaaj. Zagotoviti si moramo dobavljanje surovin za našo industrijo in izgradnjo naših kolonij. Skupščina je sprejela resolucijo, ki pravf, da je treba nemško silo zgraditi tako, da bo nemogoč nov napad in da bomo zamogli zopet z uspehom pričeti tudi tekmovanje na gospodarskem .polju. Italijanske čete na zapadni fronti. LUGANO, 19. (Kor.) Glasom Agenzle Štefan! j« izjavil ministrski predsednik Orlando v italijanski poslanski zbornici, da se bo Italija bojev v Franciji udeleževala neposredno in da bodo v kratkem vihrale ob strani francoskih in angleških polkov tudi zastave italijanskih polkov. AMSTERDAM, 19. (Kor.) »Tijd« piše: Da pojdejo tudi Italijanske čete v Francijo, da pomagajo francoskim in angleškim zaveznikom, je znamenje stike, ki jo bo vzelo avstro-ogrsko armadno vodstvo seveda z zadovoljstvom na znanje. S tem večjim izgledom na uspeh se bo lahko pričela nova ofenziva na italijanski fronti, katere znamenja so se že pričela pojavljati in sicer v zvišanem topovskem in letalskem delovanju. Ruski prostovoljni bataljoni na zapadni front!. BERN, 20. (Kor.) >Petit Parlsren« poroča: Z odlokom vojnega ministrstva ie bila dovoljena sestavitev štirih ruskih prostovoljskih bataljonov. Odlok izvaja, da francoska vlada in ostali zavezniki ne priznavalo niti dozdevne ruske vlade, ki je sklenila mir z osrednjima vlastima, niti.miru v Brestu Litovskem. Zato je upravičena, da dovoli ruskim državljanom, ki hočejo služiti skupni stvari entente. da se bojujejo na strani ententnih vojakov. Rekviriranje živilskih zalog pri kmetovalcih. DUNAJ, 20. (Kor.) Dobavljanje kruha in moke je vsled okoliščine, da so pGtom nakupovanja v inozemstvu dobavljane množine močno padle in da so tudi zaloge romunskega žita skoro popolnoma porabljene, postalo tako težavno, da bo do prihoda dovozov iz Ukrajine, ki jih je pričakovati šele koncem maja, treba odrediti odredbe, ki bodo omogočile dobavljanje onih množin žita iz tuzemstva, ki so potrebne za splošno preskrbova-njc. V današnjem državnem zakoniku objavljena naredba skupnega ministrstva pooblašča vlado, da ; s'c v svrho zagotovitve preskrbovanja prebivalstva s kruhom in moko posluži v tuzemstvu potrebnih množin moke in žita v okviru neobhodne potrebe tudi tedaj, ako bi bile kmetovalcem po do-sedaj veljavnih predpisih puščene zaloge nekoliko prikrajšane. Vlada se popolnoma zaveda daleko-; sežnosti te odredbe in žrtev, ki jih mora naložiti kmetovalstvu v interesu splošnosti. Ve pa tudi, da njen poziv kmetovalcem, naj dele razpoložljiva hranilna sredstva s sodržavljani v mestih, ne bo brezuspešen, posebno ker gre za začasno, izposojeno prepustitev zalog, ki so za samovzdrževalce potrebne šele za poznejše čase in ki bodo do tedaj vrnjene iz dovozov. Ker sovražniki ne morejo izsiliti svojega načrta z orožjem, upajo cdino-Ie na posrečenje z vso strogostjo izvajane gospodarske vojne. Kmetovalci se gotovo zavedajo, da bi bile brez izpolnitve teh zahtev vse dosedanje žrtve zaman in da se je le v slučaju prostovoljne izročitve zalog mogoče izogniti vojaškim rekvi-zicijam. Ker se bodo s temi zalogami pokrile najnujnejše potrebščine, se priznava kmetovalcem pravica do višje prodajne cene kot nekaka odškodnina. Politični deželni uradi se zato pooblaščajo, da dovolijo kmetovalcem pod pogojem pravočasne izročitve novih kontingentov pri pšenici in rži 15, pri ječmenu 13 in pri koruzi 12 K do-klade za metrski stot. Cena moke vsled teli do-ktad ne bo zvišana. Afera Czernin — Clcmenceau pred francoskim senatom. PARIZ, 19. (Kor.) Objavlja se sledeče uradno poročilo: Senatne komisije za zunanje stvari, armado in mornarico, so se sestale danes k skupni seji, na kateri je podal ministrski predsednik Clcmenceau, ki ie prišel v spremstvu zunanjega ministra Pichona, svoje izjave o zadnjih, od grofa Czernina izzvanih diplomatičnih dogodkih. Potem ko so se ministri odstranili, je podal Ribot obsežna pojasnila o faktih, ki so se dogodili pod njegovim ministrskim predsedništvom. Predno je Clcmenceau zapustil dvorano, je izročil skupni komisiji v svrho podpiranja njegovih izjav služeče akte. Zborniška komisija za zunanje stvari je končala preizkušenje od Clcmenceaua predloženega materijala in je na zahtevo Franklina Bouillona sestavila pododsek petih članov z naročilom, da sestavi besedilo vprašalnih pol za zasliševanje, ki se prične v kratkem. Pododsek se sestane jutri. Avdijence in zaprisege. DUNAJ, 19. (Kor.) Cesar je sprejel danes predsednika avstrijske delegacije, prelata Hauserja, v posebni avdijenci. Pri tej priliki je cesar naglašal, da ostane kurs vnanie in notranje politike vsled zadnjih političnih dogodkov neizpremenjen. DUNAJ, 20. (Kor.) Cesar je danes v dvornem gradu zaprisegel zunanjega ministra barona Bu-riar.a. Neposredno nato so bili zapriseženi razni novo imenovani tajni svetniki, med njimi sekc. na-če!t KHmscha in deželni glavar, prelat Hauser. Po zaprisegi so bili zunanji minister ia novi tajni svetnik! sprejeti v posebni avdijenci. Czerahi v avdUtacL ' DUNAJ, 19. (Kor.) Cesar je sprejel danes biv-šega ministra eroft Czernina, ki odpotuje prihodnje dni v Opatija Avdijenca je bila izreino častna za poslavlfajoCega se ministra. Česar mu je izročil osebno briljante k velikemu križcu reda sv. Štefana, se mu zahvattl aa uspešno in požrtvovalno državniško delovanje ia je ponovno izražal željo, naj bi našel grof Czernin v Opatiji ono okrepitev, ki zamoro zagotoviti v bodoče domovini in dinastiji njegovo dragoceno delovno silo. t BARON OAUTSCH. DUNAJ, 20. (Kor.) Predsednik vrhovnega računskega dvora In bivSi ministrski predsednik baron Oautsch je danes zjutraj umrl aa mrtvoudom. Minister Homann v Celovcu. DUNAJ, 20. (Kor.) Minister za javna dela Ho-mann je odpotoval danes zjutraj v Celovec, da prisostvuje ustanovni seji deželnega sosveta za gospodarsko obnovitev Koroške in da si ogleda po vojni opustošene dele dežele. Knez VVindiscbgraetz zopet predsednik gosposke zbornice. DUNAJ, 20. (Kor.) Predsednik gosposke zbornice, knez Windlschiraetz, je zopet j>revzel pred-sedstvene posle. Polurna stavka v PeštL BUDIMPEŠTA, 19. (Kor.) Organizirano delavstvo je priredilo danes demonstracijsko stavko. Ob Vil2 do 12 opoldne je bilo ustavljogo delo v vseh tovarnah in obratih. Zaupniki delavstva so izročili obratnim vodstvom uloge, v katerih ta-htevajo uresničenje splošne volilne pravice. Igralec Girardi umri. DUNAJ, 20. (Kor.) Pred par dnevi oboleli znani igralec Girardi, pred kratkim angažirani član dvornega gledališča, le danes ob 5 popoldne umrl. Uspeh aemškega VIII. vojnega posojila. BEROLIN, 20. (Kor.) Rezultat osmega vojnega posojila znaša po dosedanjih poročilih brez izmenjanih starejših vojnih posojil 14 milijard 550 milijonov mark. Delni podpisi, kakor todl podpisi fronte Še niso sešteti, tako da se rezultat še zviša. Joito prispel v BeroHn. BEROLIN. aa (Kar.) Kofuisar ruske vtade Joffe je prispel včeraj s številnim spremstvom v svrho prev/etja poslaničkih poslov v Beronn. Prihod ukrajinskega poslanika v Carigrad. CARIGRAD, 19. (Kor.) Ukrajinski poslanik L*-vickij je prispel semkaj s poslanskim osobjem. Nove asert'ic« WASHINOTON, 19. (Kor.) Renter poroča: Na neki veliki vladn! ladjedelnici ob atlantski obali je bfl dogotovljen nov helling, tako da bo mogoče graditi istočasno 29 ladij. Gradnja neke velike ladjedelnice s 50 hellingi še ni dogotovljena Dantimt na* protest. Danes se bo vršilo v gledallščni dvorani našega »Narodnega doma« zborovanje, sklicano po političnem društvu »Edinost«. Namen je: protest proti podtikanjem« dra. SnsteršiČa, ki jih je položil v sklepe tistega svojega shoda »zaupnikov«, rekte... komand^ancev (pri čemur pa nočemo trditi, da ne bi bilo prav nobene »Častne« izjeme; ali mnogo jih prav gotovo ni, ki bi bili sodelovali le po svojem resničnem nverienju). Tudi moramo povdariti takoj, da beseda, ki označa glavno točko našega današnjega zborovanja, je precei velik evfemizem, polepšica, ker trebalo bi vse drugačne besede, ki pogodila v jedru namene in načrte in pa... zveze glavarja dežele Kranjske, deposetiranega voditelja »Slovenske ljudske stranke« in bivšega vsemožnega gromovnika v slovenski politiki. »Slovenski Narod« nam ie sporočil v kratki notici, da nam skoro zamerja, da smo radi takega povoda sklicali posebno zborovanje, da so nam šusteršičeva podtikanja trliko imponirala in nas vznemirila. Po mnenju giasila narodr.o-napredne stranke se ešofiramo in trudimo brez potrebe. Na drugačno stališče se Je postavil »Slovenec«, glasilo ^Slovenske ljudske stranke«. In to stališče je pa naši sodbi primerneje; koristneje, varneje, ker odgovarjajoče resničnemu stanju stvari. »Slovenec« je priobčil o sklepih Susteršičevih »zaupnikov« članek, v katerem akcije Šuaterši-čeve — ne podcenjuje! Clankar izjavlja uvodoma, da ga je zabolelo v srce, ko je videl, »koliko dobrih mož in duhovnikov so načelniki in voditelji Susteršičevih pristašev s popolnoma napačnimi trditvami In z neresničnim opisovanjem dejanskih razmer speljaA, da so pritrdili predloženim ... sklepom!« V tej izjavi je vsebovan razlog, ki je sklonil naše politično društvo, da je hitelo s sklicaniem shoda v protest proti podtikanjem na Susteršiče-vem shodu. Naše vodstvo je sodilo, da ta — seda} pridi prava beseda — denuncijatorična kampanja zadobiva svojo pravo pomembnost po svojem _ ozadju, po tistih krogih* s katerimi Je dr. Susteršič v najtesnejih zvezah In od katerih dobiva ta mož direktive in oporol To ozadje je po našem sedanjem giba»ju. po vzdramljenju našega naroda in po njegovem sedanjem edlnstvu vznemirjeno. To ozadja se je začelo bati, da mu pade iz rok sredstvo, a katerim je doslej vedno moglo z našim narodom — kakor pravt tisti znani rek... pometati. Boje se^ da jim pride ob veljavo tisto izskušeno sredstvo, ki jim je do sedaj tako sijajno služilo in je označeno z geslom: dlvide et im-pera! Boje se, da «as ne bodo mogli več razdvajati, da bi mogli vladati in gospodariti nad nami — po svoje, kakor so gospodarili doslej na nesrečo našega naroda, gospodarili na način, da smo bili obnemogli na lastni zemlji In da niti v srcu, v osrednji pokrajini, nismo bili več gospodarji v svoji bi5L Saj je notorično, vsem znano dejstvo, da pravi sedež deželne vlade na Kranjskem je sedaj v ljubljanski nemški kazini, v vladni palači pa le ekspozitura, ki prejema direktive in jih izvajal Direktive nemških Volksratov! Tako daleč smo prišli. To stanje le sramotno in pogubno za naš narod. A sedaj vprašamo: ali , bi bilo moglo priti do taktna stanja, tla gu omoaečaft to povspeševaM vplivni člnHeW med naiai sandal?! Tak činitelj je bila vsa slovenska oficijelna politika, kakor jo Je vodil in jej od-kazovai poti oa — vsemožnf, avtokratskt in z žeblji visoke zaščite visokih nasprotnikov podkovani dr. Susteršičl Ti krogi, s katerimi je ta mož v takem divnem soglasju, bi hoteli ohraniti tako stanje, v katerem so Slovenci lezli trajno doli na nižino politično umirajočega naroda — ti krogi dajajo ozadje sedanji Susteršičevt akciji za osnutje slovenske — katoliške stranke! Stvar je sicer groteskna: v obrambo katolištva snujejo organizacijo, ki naj pobija stranko, ki jej pripada velika veČina duhovščine s škofom na čelu! Jasno je, da je katolištvo Ie kulisa, za katero se skrivajo nameni in želje ozadja I Mari ni naravno, da so ti krđ&i sedaj, ko je naš narod tako presenetljivo zavihal rokave, da razbije sramotno in z nulificiranjem grozeče mu stanje, zopet poverili svojo brambo — dru. Susteršiču? Nameni pa segajo še veliko dalje, tu ne gre — kakor bi morda menil kdo — samo za osebno nasprotstvo med padlim voditeljem in njegovimi nasledniki; ne gre le za razdor v »Slovenski ljudski stranki«; gre marveč tudi za veliko veče in više stvari. Polom dra. šusteršiča je tudi udarec za njegovo ozadje, v glavnem zato, ker po-menja pričetek novih smeri ne le v slovenski, ampak v vsej Jugoslovanski politiki v monarhiji. Sedanji voditelji so določili slovenski politiki nove smeri, ki so prečrtale dosedanji probatni koncept vladne politike napram vsemn jugoslovanstvu. Naša deklaracijska politika si je v hipu — mi sami smo bili presenečeni — osvojila ves naš trofmeni jugoslovanski narod. Po zaslugi dra. šusteršiča so se oni tam gori uživeli v trdno vero, da Je naš narod le masa, testo, iz katerega morejo on! — ako jim gre le na roko nekoliko vplivnih konfidentov v narodu samem — oblikovati, kar se Jim ravno izljublja. Iz te preprijetne jim gotovosti jih Je iztrgal na5 Jugoslovanski narod na nfcjnepriictneji način, ko Je, s presenetljivim razumevanjem in Imponujočo enodušnostjo pokazal, da noče biti več masa, Iz katere morejo mogotci poljubno oblikovati ffgure za svojo šahovno desko, marveč da ie politično dozorel narod, ki noče fatalistlčno čakati, kako usodo mu določijk) drugi, njegovi nasprotniki, marveč zahteva tudi za-se veliko dobroto velikega principa, ki trka sedaj na vrata evropskih narodov: pravico samodoločbe! ' Ce bi padec dr. Šusteršiča pomenjai le preobrat v deželi Kranjski, ali celo tudi" le v okvirju slovraskepolitike, ne bi bili 5e toliko vznemirjeni oni tam gori. Da pa ie naša slovenska politika stopila IZ ozkega slovenskega okvirja, da je postala jugoslovanska: to jih peče, to je spravilo Iz ravnotežja one lam gori! To na$e gibanje hočejo zaustaviti. proti tej reki postaviti jez! In njihov Izskušenl slovenski eksponent je na delu. Zato ni naperil topov svojih sklepov samo radi razdora na Kranjskem, ni jih naperil samo proti tistim, ki so ga deposedi-rali kot glavarja S. L. S., marveč in v prvi vrsti proti sedanjemu Jugoslovanskemu gibanju, proti ujedinjenim vrstam naše deklaracijske politike! Recept je vzel iz kuhinje grofa Czernina: sklepi njegovega shoda so začetek velike denuncijato-rične kampanje, ki naj kompromitira in onemogoči avktorje in voditelje politike našega ujedinjenja...! Kar so začeli na zborovanju, nadaljuje njihova »Resnica^. -Kar piše ta list — pravi »Slovenec« — o jugoslovanskih ubežnikih iz domovine, se nas Slovencev kar nič ne tiče. Na shodu pa so ravno to okolnost, ki se zraven patrijotič-nih manifestacij kar izgublja. Izredno široko obravnavali, da bi človek mislil, da smo vsi veleiz-dajalci!« Denuncijatorična kampanja tore! po nalogu — ozadja z namenom, da bi naše vrste razbili, da bi ujedinjeni narod zopet razkosali in potlač:li v prejšnjo obnemoglost! In ko še vemo, da ima šusteršiČeva akcija svoje paralele pri frankovcih na Hrvatskem in pri Stadlerjih in Pilarjih v Bosni, potem nam mora biti jasno, da gre za akcijo, ki je na široko zasnovana od mogočnih či-niteljev. Da, tega ne smemo pozabiti: ozadje dra. Susteršiča je močno, je silno, je nevarno po sredstvih, s katerimi razpolaga, in po svojih zvezah preko Litve in preko meje pri Podmoklih na severnem Češkem! S takim ozadjem za hrbtom more dr. Susteršič izvabiti na svojo stran marsikoga. Celo štirje profesorji v škofovih zavodih sv. Stanislava, torej škofovi profesorji, so se n. pr. pridružili Susteršiču in se postavili s tem proti škofu. Da bi bila to dosegla le magična privlačna sila osebe dra. Suster-šiča — tega ne verujemo. Nadejamo se, da bo javnost razumela razloge, radi katerih je naše politično vodstvo sklicalo današnji protestni shod. Samootiločeualna pravica narodoo in socijalna demokracija. Pod naslovom =Samoodločevaina pravica narodov v posebni vporabi na Avstrijo« je napisal znani socijalnodemokratični poslanec dr. Renner knjigo, ki jo označuje kot drugo, povsem predelano izdajo svoje 1. 1902. izšle knjige »Boj avstrijskih narodov ob državo!« Kakor vsi Rennerjevi spisi se odlikuje tudi ta knjiga po bogastvu izvirnih idej, po znanstveni, a vendar lahko razumljivi metodi njegovih raziska-vanj in po ostroumnostl, s katero kakor anatom razkraja In razlaga tako mnogolične in po dnevnih političnih bojih mnogokrat zmedene narodne probleme. Renner pa se ne zadovoljuje samo stem, da nam tolmači pojem naroda, njegovo razmerje do države In razvoj narodne Ideje od nezavestnega narodnega značaia, polža vestnega narodnega čuvstva do Jasne narodne zavesti in naposled do imperijalizma, segajočega preko mej lastnega narodnega ozemlja, temveč skuša tudi podati načrt o rešitvi narodnega vprašanja za tako narodnostno državo, kakor je Avstrija. Tu pa Renner iz svojih lastnih, sicer tako bistroumnih vgotovitev ne izvaja zadnjih, logičnih posledic. Med stremljenjem državne oblasti po centralizaciji in jacenju državne siie nad narodi in med napori posameznih narodov za kolikor možno popolno neodvisnost in samostalnost, torej za pravico do narodnega samoodločevanja, izreka se Renner za kompromis, ki daje centralni državni oblasti veliko več moči in omejuje z druge strani narode v njihovi samoodločevalni pravici več, nego Je to potrebno v varstvo skupnih interesov. V glavnem namreč dovoljuje narodom le avtonomijo v šolskih in kulturnih vprašanjih in nekak vpliv na imenovanje državnih uradnikov; v ostalem pa prepušča upravo državni oblasti, ki bi s tem zadobila še večjo moč, nego jo ima danes, ko je v mnogih ozirih omejena po deželni avtonomiji. Na tem ne menja nič dejstvo, da hoče Renner uvesti v politično upravo samoupravne okrajne zastope, kajti v teh-le bi on le deloma dopustil določitev po narodnostih. Ni dvoma, da v državah, kjer prebiva več narodnosti, glede katerih torej ne more priti do polne veljave Mazzinijevo načelo: vsak narod svojo državo! — mora priti do kompromisa med samo-odločevalno pravico dotičnih narodov in zahtevami državne skupnosti. V interesu skupne obr; m-be proti sovražnikom od zunaj in v varstvo i:i pospeševanje skupnosti gospodarskih interesov morajo narodi ccntralni oblasti priznati neke vrhovne pravice, kakor tudi potrebna sredstva: v vseh ostalih ozirih pa treba narodom pustiti na lastnem ozemlju kolikor možno neomejeno suverenost. Le na tak način, če se vsakemu narodu prepusti od njega obljudeno ozemlje v kolikor možno neodvisno samoupravo, v katero se nima vmešavati niti centralna oblast, niti drugI narodi. Je možno vstaviti boje med posameznim! narodi In boje narodov proti ali pravzaprav ob centralna oblast. Dokler namreč sme centralna oblast vpTI-vati na razvoj kakega naroda, dokler je uprava njegovih interesov v njeni roki, do tedaj bo ta narod skušal potom političnega boja pridobiti vpliv na centralno oblast in, če ga pridobiti ne more, bo nastopal proti njej in se skušal osloboditi 1 nje. Posledica nepopolnega rešeoja narodnega vprašanja je torej konserviranje centrifugalnih stremljenj; aH z drugbnl besedami: podpihovan®" — rodne iredente (seveda ne samo laške). Renner, ki to iudi uvideva, je pa ob vs jektivnostl preveč Nemec, preveč pripad Avstriji gospoduječega naroda, in zato 1 avstrijski centralist in pristaš Neumannov o »srednji Evropi«, seveda ped nemškim r « jem. da bi mogel čutiti, in Če čuti, da ___da b )do ne nemški narodi v A zadovoljni le te«-.4, Kac*.. .„uu .'meli koliki: žno malo dotik z Nemci In s centralno vlai njihovo stremljenje po neodvisnosti ne izvir ko iz narodnega sovraštva proti nemškemu ali proti nemški kulturi, kolikor iz spoznar Je Ic na ta način možno obvarovati lastno nost pred neprestanimi poskusi germanlzac gospodarskega Izkoriščanja in zatiranja. V zadoščenje nam more služiti, da je Rer poskus rešitve narodnega problema v Av ^ letel na ojstro kritiko tudi v ncmšlih kratlčnili krogih samih. V 4. številki soc mesečnika »Der Kampf« zavzema Kar! Mani Oton Baucr) proti Rennerjevi rešitvi od!oči klanjajoče stališče. Pred vsem mu očita, da smatra potrebo Je vanja narodov pod avstrijsko državno id neizpodbitno dogmo, dočšm bi se ravno i demokratičnega stališča moral vprašati: 1.) Avstrija tudi v bodočnosti, in 2.) ali je s teg lišča želeti, da ostane Avstrija? Mann sicer tudi ne odgovarja na te dve vprašanji, opozarja p > na različno vlogo, ki jo ic Avstrija igrala kot nekako demokratično protitežje, dokler je na vzhodu vladal carizem, in na vlogo, ki jo bo najbrž igrala sedaj kot pedpi ateljica nemškega imperijalizma nasproti ruski revolueijoiiarni demokraciji. V ostalem priznava tudi Mann, da treba ob danih razmerah računati z nadaljnim obstankom Avstrije in da je torej vresničenje samoodločemine pravice avstrijskih ni rodov možno le v d cm državnem okviru. A tudi s tega stališča pobija Rennerjevo rt ev kot nezadostno. Povsem opravičeno mu očit je njegov ustavni načrt v bistvu centrali^, euotnodržaven, ki pač ugaja »oblastveni v! želeči ohraniti svojo enotno državo, in nasprr 'ujo-či ideji zvezne države, ki pa nikakor ne zadr "jje narodom, stremečim po samostalnosti. Ali s?r tra Remier, vsklika Mann, za možno, da bi njofrova ideja mogla danes, ko zmaguje narodnostno najelo na vsem vzhodu, zadovoljiti narode? Ali sn\i'ra res za možno, da združi proletarce vseh narodov okolu dr?avc v svrho, da bi branili njegov m:..rt enotne države proti .buržoazijam, ki zahtevaj" rvt-rodne države? Renner vidi natnreč možnost vresnlčenja njegovega načrta v kooperaciji proletarijata z \ I. do proti buržoazijam. Mann dopušča, da je v got r. ih momentih, kakor na pr. 1. 1905. v svrho dose; inia volilne reforme, taka kooperacija potrebn?; tri sploh pa zamore proletarijat, po njegovem n >ie-nju, izpolnjevati svoje zgodovinske naloge, zlasti tudi posebno nalogo, kl mu ie stavlja Avstrijr, le v boju proti vladi in r:e v kooperaciji žnjo! S tega stališča graja Mann tudi zadnje gla«= nanje soc. demokratičnega kluba za proračunski provizorij in Rennerjevo opravičevanje tega glasovanja. S tem. da nemška soc. demokraci'a glosui-za proračun, podpira in ohranjuje vlado, ki se protivi vsaki pravični rešitvi narodnega problema. Le tedaj, če bo država vsled doslednega odrekanja proračunskih potreb padala iz ene krize v drugo, pridejo naposled vlada in r.emške buržo-azijske stranke do spoznanja, da je treba privoliti v preustrojenje Avstrije v zvezno državo avtonomnih narodov. »Ne kooperacija proletarijata z vlado, temveč načelni boj socijalno demokracije proti vladi je naša pot do narodne avtonomijo«. Zato zahteva Mann. da soc. demokracija glasuje vedno z narodi proti v!adl In proti nemški b:«--Žoaziji. Ne zadostuje, pravi Mann. da kaže Rc ner birokraciji tehnična sredstva, s katerimi bi se > urediti razmerje narodov do države; ml moramo vstvariti tudi tiste razmere moči ki prisilijo državo, da vporabi tista sredstva. Naposled dokazuje Mann še, da Je v Intero u vse evropeiske demokracije, ako se po vojni oi t- da en, Stran II. „EDINOST- štev. 106 __n:L„nil imneri-žuriem Turkom in Benečanom. Njittova kultura j demuicifemov, as špijonov! Kaj takega, kar je bila ći samostalnost A,,true proti nemškemu miper. .arjem. jmkom ^ ^ ^^ or:iemalske in italijanste) velika skupsćina v Pragi dne 13. t. m., je videlo vire. Mimo se more trditi, da med kranjskim It malo Ijudij v s\ojein življenju. Zdelo se je. ka-kmetom in uemSkim koroškim kmetom, fzvzemži 1 >r da se je stresla češka zemlja in zadrhteb. gro-različni jezik, nik3kr'ne razlike (seveda ker sta cba slovenskega pokoljenja), dočim pa Dalmatinec jalizmu, in zaključuje: .Dokler stojimo proti nemškemu Imperijalizmu, je preustrojitev Avstrije v narodnostno zvezno državo edina med mo2nimi rešitvami avstrijskega problema, ki odgovarja ne saiao Interesom avstrijskih narodov, temveč rud! Interesom vse evropske demokracije. Ce pa zma-ga v Nemčiji demokracija, mogla bi se samoodlo-čevalna pravica vseh avstrijskih narodov vresm-čiti v drugih, popolnejših oblikah.« Vsakemu, ki se bavi z avstrijskim narodnostmi problemom, je svetovati, da čita Rennerjcvo knjigo; našim socijalnim demokratom Tumovcga kova pa je nujno priporočati, da študirajo tudi Man- novo kritiko. Ako smatra nemški soc. dem. pisatelj zgrešeno ce!6 taktiko nemške soc. demokracije v Avstriji v očigled potrebi rešitve narodnostnega problema, koliko bolj zgrešena je taktika naših »Napre-jevcev«, katerim »Demokracija« po vsej pravici očita, da ob ozkosrčnem posnemanju naukov ln taktike nemške socijalne demokracije »nimajo ni-kakega razumevanja za resnične potrebe slovenskega proletarijata«. To je gotovo hudo, a povsem opravičeno in zasluženo očitanje. Kar smo mi sto-in stokrat očitali našim so-, demokratičnim voditeliem, to jim zveni sedaj nasproti iz lastnih vrst. da. to jim pravijo celo nemški socijalni demokratje! Ali bodo zaničljivo prezirali tudi te glasove?! _Adriatlcns Slocenclin jušotioiika gprs&njs Dopis iz slovenskih dežel. Pod tem naslovom objavlja petkova »Tages-post« članek, ki naj ga prav zato objavimo v celoti, ker Jasno kaže, kakršnih, na eni strani peklensko zlobnih, na drugi pa naravnost idijotsko neumnih sredstev se poslužujejo nemški nacijonal-ci, da bi očrnili naše stremljenje po zedinjenju in državni osamosvojitvi našega jugoslovanskega naroda na zgoraj, sami sebe pa prepričali o nesmotrenosti in neizvedljivosti našega neklaracijskega programa. Naše čitateljstvo je samo dovolj razsodno in dovolj poučeno, da nam pač ni treba šele opovrgavati nesmiselnih trditev članku; zato objavljamo članek brez pripomb. Članek pravi: Zal je že staro, Iz izkuSnfe izvirajoče dejstvo, da slovanski politiki vobče znatno prekašajo nemške 1 v spretnosti 1 v žilavosti pri zasledovanja svojih smotrov. S tem se da deloma pojasnjevati, da se je posrečilo slovenskim voditeliem, da so ta mali, komaj 4'4% vsevkupnega prebivalstva tostranske državne polovice tvoreči narodiČ v komaj eni človeški dobi izvedli iz ničnosti in ga pretvorili v politično veličino, ki je v obratnem razmerju s številom njegovih pripadnikov. Priljubljeno sredstvo slovenskih poslancev, da si osvajajo videz večje pomembnosti, je bilo že pred vojno poudarjanje Jugoslovanskega vprašanja, ko so poudarjali vedno, da s Slovenci vred čakajo izpolnitve svojih najvišjih ciljev milijoni Jugoslovanov. Ko se Je po groznem umorstvu v Sarajevem pogled vsega sveta obrnil na jugoslovansko vprašanje. so Slovenci zopet poizkušali Izkorišča" t-dejstvo ln so zahtevali ponovno. d . naj se resi Ji.'so^lovansko vprašanje, kur bi se po njihovem mnenju moralo zgoditi seveda s popolno zadovoljitvijo njihovih na uničenje nemštva na Ju rt' usmerjenih želja. Zadnja posledica Iz tega spretnega kovarstva posledica so bile končno razne državnopravne deklaracije z dinastičmm ali brez di-nastičnega plaščka, ki gredo za Istim smotrom kakor ga zasledujejo v sovražni deželi delujoč? Jugoslovani, med katerimi se nahajajo tudi Slovenci dr. Vošnjak, inž. Oustinčič, državni poslanec di. Gregorin in drugi. Cesto ponavljano poudarjanje ramdnesra edin-stva Slovcncev, Hrvatov In Srbov je potem tudi \ nemški Javnosti povzročevalo zmedo in pospeševalo napačno mnenje, da bi bilo jugoslovanske vprašanje rešeno, če bi se na ka* način zadovoljili najglasnejši kričači, Slovenci. V to zmotno mnenje Je, kakor se zdi, zašel tudi slabo poučen ministrski predsediik dr. pl. Seldler, ko je v eni zadnjih sej poslanske zbornice poudarjal važnos Jugoslovanskega vprašanja. Treba je torej, da st preišče, v kakšni zvezi so Slovenci z jugoslovanskim vprašanjem. Za to bi morda zadostovalo, da .se primerjajo Jezikovne, kulturne in zgodovinske rnrmcre v po?*ev prihajajočih nnrodov. Slovenski Jezik, k' gotovo ?pada k ju^oslovan-,skim jezikom, s srbsko-hrvatskim nikakor ni bist veno enak. Ni ga Slove —a. ki bi. poznavajoč sam< svoj Jezik, kar naravnost mogel razumeti hrvatski aH celo govoriti. Klasična priča te prvi slovenski pesnik, Fran Prešern. ki je. dori«u?oč z »Ilircem Stankom Vrazom (ob koncu tridesetih Tet 1°. sto letja), Izjavil izrecno da ne rrzrme hrvatskega Jezika ln da stremljenja za stopitvijo jugoslovanskih jezikov smatra za utopijo. Zaradi jezikovn razlike- so tudi vsi znameniti slavisti, med njim Slovenec Miklošič in Hrvat Jagič, smatrali slovenski in srbohrvatski jezik za posebna jezikr-Niso različne v obeh jezikih samo sklanjatvene oblike, temveč velikokrat tudi Jezikovni koreni. Slovenski ljudski Jezik kar mrgoli nemških izpo sojenk, ki so bile deloma v srednjem, deloma p;i v novem veku povzete iz nemščine. SrbchrvatsV" »jezik pa je povzel veliko besedi iz turščine, Ita Hjanščine In madžarščine. V jezikih se pač zrcali] razni vplivi, ki so pri Slovencih in Srbohrvatih te kom zgodovine učinkovali nanje. Slovenci pripr; dajo nad tisoč let področju nemške moči in kulture fn niso bili s Srbohrvati v prav nobenem sti ku, dočim so Hrvatje in Srb! živeli deloma pod lastnimi vladarji, deloma pa so bili podložni Mad- bovi luških mnčemkov, ko se jc na poziv sijv-i.'c^a -inu češkega nanftfa dvignilo tisoč rok nb ali Bošnjak daleč zaostaja za Kranjcem aii spod-! velikem in pretresljivem odzivu: Prisegamo. Ves nještajerskim Slovencem glede omikanosti. K lemu j m.;češki ie prisegel svojim voditeljem zvesto-pa se še pridružuje versko tiasprotstvo, ki je pri bu in neustrašlfivost pomoč, »zvest-bo vse Slovanih veliko večjega pomena, kot pri drtitdh narodih. Slovenci in Hrvatje so katoličani. Srbi pravoslavni. Ta razlika, ki io trenutno tudi Slovenci strogo katoliške smeri proglašajo za postransko stvar, je bila zadnjih 15 let včasih tako močna, da Je dovajala do srditih spopadov med Hrvati in Srbi. Vsled teh okoliščin se zdi zaželjivo, da bi nem> ška javnost pti razpravljanju o jugoslovanskem vprašanju vedno natančno razlikovala Slovence od Srbohrvatov. Kakor bi bilo mogoče, pod gotovimi predpogoji pritrditi združenju Isti Jezik govorečih Srbov In Hrvatov v okviru Ogrske (aha!), je popolnoma izključeno, da bi se kedaj Izpolnile želje, stremeče po priključenju Slovencev jugoslovanski državi. Vkljub temu pa flaj se ne podcenjuje po Slovencih deloma vrled zunanjih vplivov uprizarjana gonja, kajti mogla bi napotiti vlado hi posamezne nemške stranke v privolitvi, ki bi po-menjale izročitev nemških jezikovnih otokov ter nemškega notranjega in zunanjega uradnega Jezika na jugu njihovi usodi — izid, ki bi za državo in Nemce ne bil nič manj poguben, k^kor ustanovitev slovensko-hrvatsko-srbske države. Te nevarnosti se morajo predvsem varovati avstrijski Nemci.« Ce ga ni doslej nobeden, Je pač ta članek zadal smrtni ndarec naši jugoslovanski deklaracijskl politiki. Ubogi mi Jugoslovani, ubogi mi Slovenci! In čisto prav, kaj pa bi tudi bilo od nas, Ce Izgubimo nemško — »amtsšpraho« In »nemške otoke« med nami! Torej!! Razi*© polltli^® vesti. Predsedstvi »Jugoslovanskega kluba« ln »Češke Zvezec ste izdali po skupnem posvetovanju o iz-premembi v ministrstvu za vnanje stvari nastopni komunike: S tem, da je grof Czernin podpiral aneksijsko politiko nemške države je z aneksija-ml in drugimi zgrešenimi odredbami sam položil novega netiva na Vshodu, da se je frivolno igral s pojmom pravice do samodoločbe narodov, da je s samovlastno Izpremembo dokumentov ob sopo-moči c. in kr. poslanika W:eserja omajal vero \ poštenost avstro-ogrske diplomacije: se je oddaljil vedoma od edino možne poti, ki bi mogla strašno trpečim narodom monarhije čim prej donesti mir. Njegov govor pred nepoklicanim forumom, v katerem je hujskal Nemcein Madjare proti sodržavljanom, da-si je dobro vedel, da so naši narodi solidarni z vodstvom, ln s Čemer le brez prisilnega vzroka objestno izzval debato o prejšnjih mirovnih poizkusih, Je zopet podaljšal vojno na nedosleden čas: dlplomatlčna samostojnost monarhije le doživela po Czernhiovetn pripomaganju drug Kraljevlgradec, žal, da s tem tudi mir, ki hrepene no njem tudi demokraciia Avstro - Ogrske! — Mi Cehi in Jugoslovani smo vkljub nemškemu zasmehovanju konsekventno zahtevali demokratizacijo tudi vnanje politike, posebno po soudeležbo ljudskih zastopnikov na mirovnem delu; naš predlog za izpremembo ustave v tej smeri so pa nemško-meščanske stranke odklonile z zasmehom. Ce te stranke, ki so vedno klicale po absolutizmu proti Slovanom, danes govore o demokraciji in neodgovornih faktorjih, moramo torej to označiti kot hinavstvo, kakor se kaže kot tako tudi ves boj .zgražanja proti »veleizdaialcem«, ko vidimo danes, kako iste stranke začenjajo odpovedovati državi spremstvo glasove in zvestobo, čim se je zgodilo kaj, kar Jim ne ugaja. Ta vojno podaljšujoči krik je tem zavržneji, ko krščanski socijalci in nemški nacijonalci dobro vedo, da zastopajo le >d!omek prebivalstva in da nimajo nikake veČine v parlamentu za svojo vojno politiko. Naša delegacija bo. kakor do danes, zahtevala demokratično mirovno politiko v svrho, da izvoiuje avstro-ogrskini narodom takojšen mir, s katerim naj se ob eneai ustvari trajen mir tudi med niim!! Do novega ministra za vnanje stvari ne gojimo, z •žirom na njegovo minolost inna dejstvo, da se je njegovo imenovanje izvršilo pod vplivom Ogrov. tobenega i.at panja, in se bojimo tudi, da bo, kot Krof Czernin. mesto samostojne in goreči mirovni želji vseh avstro- ogrskih narodov odgovarjajoče raktike, tiral politiko, ki bodo vplival! nanjo od zunaj, ki bo branila tuie interese In zasledovala inostransko-narodne cilje. 13. aprila 1918.1 Dr. Zivko Petričič prlobčuje v Hr. Drfavi« članek ozirom na manifestacijski hod v Pragi. Pravi, da je napisal ta naslov zato. er je to zares velik dan v zgodovini češkega naroda, ker znači veliko etapo v politični zgodovini slovanskih narodov v monarhiji. Tri dolga stoletja so prehrumela nad češkim narodom — trpinom od velike njegove narodne katastrofe na Beli gori. Tristo let narodnega mučeništva, ponižanja, borbe a obstanek. In po tristo letih ustaja ta izmučeni larod zopet: ponosen, složeu, samosvesten, z ne-zrušljivo voljo za svoje osvotoienje. Vstaje s tako elementarno močjo, da zasuplja svoje prijatelje n napolnjuje s strahom svoje sovražnike. Dušo najodllčnejega in najzadnejega Ceha preveva da nes ena misel, ena edinstvena težnja: narodno osvobojenie! Češki narod je danes edinstven v •nisli in težnjah, organiziran, discipliniran, priprav-'ien za dosego svojega cilja. V češkem narodu nI do groha«____ Videli smo mnogo, čuii smo mnogo, naučili sms se mnogo. Poleg vernega druga v berbi smo dobili tudi umnega učitelja. Naše oči so se odprle, naša duša sc je okrepila, naša moč je porasla. .Nismo sami! Ne bo dolgo, da se tudi pri nas na jugu izvrši popolen naroden preobrat: solidarnost in odločnost vsega naroda v njegovi borbi za svobodi. Naj rnitein pride, kar hoče: najde !ias pripravljene! Na delo torej vsi, da postanemo dostojni zvestega nam druga v borbi — bratskega naroda češkega. Minuli dnevi naj nam bodo šola, da st snemo svoie vrste, da se organiziramo, da se oieklenimo. V tem sklepu, polni vere In moči, ponavljamo besede slavnega Jira-seka: »Zvesti v delu, zvesti v nevarnosti, zvesti v trplieniu. zvesti do groba! Vstrajali bomo do zmage! Pozdravljen bodi narod ČeŠko-sloven*ki! Rasti in napreduj, pride Tvoj čas!« — S Tvojo pride tudi naša doba! Nunski nacijonalci Io vlada. Z Dunaja poročajo nemški listi 19. t. m. naslednje sporočilo nemško-naclionalnih strank: Zadnje dni so se vršile r*iz-sežiie, ponovne, dolgo trajajoče razprave nemško-naciionalnih voditeljev z ministrskim predsednikom dr. vit. Seidlerjem, v katerih se je razpravljalo o globoko segajočem razdraženju in vznemirjenju v krogih nemškega ljudstva in o vzrokih za to. Razložila so se ministrskemu predsedniku sredstva, katerih uporabo zahteva ta politični položaj. Ministrski predsednik nI odkloni! stavljenih zahtev tal Jih bo kakor je pričakovati, podpiral. Temeljito se je razpravljalo tudi o parlamentarnem zasedanju ln nfega poteku. — Nemški listi dodajajo k temu sporočilu še naslednje pripombe Iz poslanskih krogov: V razgovorih z ministrskim predsednikom se je poleg ustavnih vprašanj temeljito razpravljalo o nejevolji, ki Je zavladala v nemškem narodu zaradi zadnjih političnih dogodkov. Nemško-nacijonalni voditelji so opozarjali na iziave grofa Czernina napram odposlanstvu dunajske občine in ministrskega predsednika napram poslancema dr. Wa!dnerju ln Hauserju kot voditeljema krščanskih socijalcev in nemških na-cijonalcev ter na lastnoročno pismo cesarjevo grofu Czeminu in so zahtevali, da naj tem vladnim besedam slede primerna dejanja. Brezpogojno da Je potrebno, da bodo v omenjenih izjavah izrečena načela merodajna za bodočo politiko na znotraj in na zunaj. Gro! Czernin In MadžarL O nčinkn nepričakovanega Czeminovega padca piše budimpeštanski dopisnik graške »Tagesposte«: »Czerninov padec jc _ more se reči — naravnost porazno učinkoval na vse ogrske politične In meSČanske kroge. Notranja kriza se Je tako skrčila na otroško Igra-čo. Vznevoljente zaradi tega odstopa se ne more prav opisati, bilo pa Je ogromno. (Tri vrste črtane.) Czernin, ki se Je ob svojem nastopu na Ogrskem še zde! sumljiv, si Je posebno s svojim moškim nastopom proti Čehom pridobil simpatije, kakor jih prej nI imel tu noben državnik. Zt da bi se neodgovornim(ll) vplivom v bodoče ne dajalo na razpolago voljno orodje, W bili tu (v Budimpešti) z več stran! videli Tiszovo železno roko v ministrstvu zunanjih stvari. Marsikomu velja Bu-rlan Ie za Tiszovega predhodnika.« — Tako, pa so se lepo našli »nobile par fratrum«, Madžari in nemški nacijonalci. Obojim se Je priljubil Czernin samo zato, ker Je misleč. sme brez škode, opsoval Cehe z veleizdajnici. Našli so se pa tudi drugie: v naravnost kričečem obsojanju »neodgovornih vplivov«, samo da gredo Madjari tu še PODLISTEK. zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. Luiza je posvečala svojemu delu vso čisto me-ihanično pozornost, ki je dokaz popolne raztrese : nostl. Cvetice, ki so nastajale pod njenimi umetniškimi prstiči, so kazale najživejše barve. Ce b: pa bil kdo nepričakovano vpraša! lepo veziljo, b: Jo bil pač spravil v veliko zadrego, ker bi najbrž ne bila mogla povedati, ali naj steblece, ki ga je Izvezla pravkar, nosi vrtnico, aH pa kamelijo. — Kdor bi jo bil natančno opazoval, bi bil opazil okoli njenih modrih oči temen obroč, ki je moral biti znak, da Je Luiza prebedela, ali morda celo prejokala marsikatero noč----Prejokala? Zakaj? Luiza je bila stara dvajset let, lepa in bogata. Oče >Či, da jo je videla in se ji posmehljala. In vendar e Luiza jokala, drhtela in trpela Po čudnem slučaju marki de Bassetorre po ^evoluciji leta I7S9. ni izgubil niti svoje rodbine aiti svojega imetja. Vzlic temu pa je vkljub svoj starosti, ker je smatral tako za svojo plemiško Jolžnost, vstopil v Condejevo armado in dal princu na razpolago svoj meč. Markiza je s hčerjo ostala na gradu v "Dolnji Normandiji, ki se Je na hajal sredi neizmernega gozdovja. po skoraj nedostopnih potih ločen od vsakega mesta. V tem gradu bi ju bili njeni bivši podaniki zaradi njene dobrote gotovo branili proti vsakomur, kdor bi ju bil hotel žaliti. Ko Je potem leta 1802. Bonaparte raztrgal krivične odloke, ki so izseljence proglašali za pro gnance, se je mogel marki vrniti na Francosko k svojim drugim. Pričakoval pa ga je strahovit uda rec. Dolgotrajna, mučna bolezen je vzela markizi luč oči. Marki dotlej ni vedel ničesar o tej nesreči ker mu niso s to žalostno vestjo hoteli še poreče in^drugi dolgovi od 1. jimija Jcta 1917. torej št niso všteti. Do 30. junija leta 1917., torej v vojnih mesecih, je Imela A\ strija 42 milijard 300 milijonov dolga. Nad 23 rr.iiijard so znašala vojna posojila, nad 10 milijard je bila država dolžna Avstro-ogrski banki, 6124 milHonov avstrijskim zasebnim bankam. Obrestovanje voinesra dolg« zahteva vsako leto 17^7 milijonov, to se prav' 4*20%, Ker se vojno ■ posojilo obrestuje po 5K%, se zdi čudna povprečno tolika nižja obrestna mera 4'2Q%, ki pa izvira odtod, da Avstro-ogrska banka posojuje driuvi denar po zelo nizki obrestni meri, po 1 ali kar ji je lahko, ker sama ni: izposojuje in obrestuje denarja, temveč sama tiska bankovce. Denar jo torej stane le toliko, kolikor jo stane papir, tisk in uprava. — Ogrski izdatki v zgodnjem računu niso všteti. Ker je država imela v mirnem času 12.806 milijonov dolga, je bilo torei 30. junija leta 1917. vseh avstrijskih državnih dolgov nad F5 milijard. Obresti je treba plačevati za ta dolg na leto 221F milijonov. Strahovanje barona Trnke — vsenemika izmišljotina. Petkovi »Narodni Listy« pravijo glede vesti »W. Allg. Ztg«, katero smo objavili tudi rni. naslednje: »Baron Trnka ovrgava celo vest »W. Allg. Ztg.« Vest »VV. Allg. Ztg « je gola izmišljotina, katera se je zlegla v nemško-radika'nem vse-nemškem taboru. Baron Trnka je pred nekoliko tedni sam zaprosil vojnega ministra, da bi bil o-proščen poslov generalnega Inženirja, ker Je v tem postal član gosposke zbornice in tehniški nadzornik in ni mogel opravljati treh poslov obenem.« Torej zopet nemško obrekovanje ln denunciranje I As&ro^is^c s|sfcs stvari, KAJ DOBlAiO TA TEDEN? Ta teden, od 22. aprila do 27. aprila (29. razdeljevanje) se bodo mogla proti preščipnjenju številke 29 izkaznice za živila dobiti naslednja živila in drugi predmeti apiovizacijske komisije in sicer na osebo in teden: KORUZNA MOKA. H koruzne moke po K 1'— kilogram. KORUZNA MOKA NAMESTO KRUHA. 650 g (65 dkg) koruzne moke, oziroma nadaljnin 700 g (70 dkg) koruzne moke za delavce pri težkih delih. Dodatni odmerek koruzne moke se bo izročil proti izročitvi odrezkov dodatne izkaznice za kruh. veljavnih od 22. do 28. aprila 1918. Danes, v nedeljo, 21. t. m., bodo prodajalnice aprovizacljske komisije odprte za občinstvo od 7 zjutraj do 1 popoldne, da bodo* mogli oni, ki ne morejo počakati za nakuo koruzne moke do dneva, ko redno dobivajo Živila, nakupiti koruzno moko že danes. OVSENI JEČMEN. 4/s (ena osmlnka) ovsenega ječmena po K 1*— kg. JAJCA. 2 jajci na osebo In teden po 70 vin., za manj imovite (rdeča črta) po 50 vin. SIR. 4 (štiri) dkg sira, največ 28 dkg, po K 10'— kilogram. CIKORIJA. */• kg cikorije na osebo in teden po K 9'60. KISLA REPA. 1 (en) kg kisle repe po 1*60 kilogram. KISLO ZELJE, en četrt kg kislega zelja po K 2'20 kilogram Priporoča se strankam, da naj prineso s seboj posodo za kislo repo in kislo zelje, ker komisija ne more dajati papirja za te dve stvari, ker so na tržaškem trgu popolnoma pošle papirnate vrečice. SOL. eno četrtinko kg soli na osebo in teden po 28 v kg KIS. eno osminko kisa na osebo in teden po 52 vin. liter. V Tstu dne 21. aurila 19!S veljavnih za meseca marec in april. Lastniki kaznic /a naravno mlt-^n imajo pravico samo o 1 zavoja redilne moke proti prešeipljcnju st. 'V. izkaznice za naravno mleko. Lastniki izkaznic za naravno mleko imajo vico samo do I zavoja redilne moke proti ščipljeniu št. IV. izkaznice za naravno mleko. KROMPIR. izkaznice št. 3 za nakup pol kg krompirja so -Ijavne do vštetega pond. 22. aprila. Na te Iz niče se bo dobival kTouipir sr>mo na trgih P« rosso, Legna. Barriera vecchia, Oitiliani in F i-gino do vštetega pondeljka 22. aprila. Cena 40 n. MILO. 1 kos mila. okoli 10 dkg težak, po 40 vin komad. Dobiti se more samo proti izročitvi 2 odrezkov (I ln II) uradne Izkaznice za milo, velja\nih za mesece anril, mainik. juni in juli 1918. SODA. Tekom tega razdeljevanja se dobe Izkazni 5, na katere se bo mojMo dobiti v vseh zad. i prodajalnicah. pri vseh jestvinčarjih in proč cah olja. kisa in mila en četrt kg kristali sode po 39 vin. kilogram. PETROLEJ. Na izkaznice St. 28 se dobi petrolej od 22 Jo 27. aprila v prodajalnah s sodimi številkami a nakup kruha ln živilsko izkaznico. Strankam se priporoča, da preštejejo Izkaznice takoj ofc sprejemu. Rodbinski glavarji, oziroma glavarji dom; -Čih gospodarstev se opozarjajo na dolžnost, d« morajo takoj (tekom 24 ur) naznanit! dotični krušni komisiji vsako Izpremembo stanovanja, s! žabništva, porast aH zmanjšanje števila rodbinskih ali družinskih članov. Posestniki izkaznic za javne kuhinje in ubožnico, dalje od »aSth nemških nacijonalcev in naravnost ae dobe tokrat kisa. groze s —r— Tiszovo železno roko, ki bi menda že »pokazala« oni neodgovorni strani, torej vladarju. Če bi se drznil vplivati na zunanjo politiko drugače. kakor pa bi se zdelo prav Madžar Jem v prvi in Nemcem v drugi vrsti. AH naj torej čakamo, da pride za Czerninom preko Burlana Tisza?! Spori na Balkanu. Mirovna pogajanja z Romunsko ne napredujejo tako uspešno, kakor se Je morda pričakovalo, fn vzrokov za to Je več. Kakor je znano, bi morala Romunska odstopiti vso Dobru-džo. Nemčija in Avstro-Ogrskr ste pripravljeni prepustiti Dobrudžo Bolgarski, toda železniška proga Crnavoda—Konstanca bi morala ostati popolnoma neodvisna ter na razpolago Nemčiji in Avstro-Ogrski. Ravno tako tudi pristanišče Kon-stanca. Bolgarska se upira tej zahtevi, ^oziroma zahteva na drug način odškodnino, če bi pristala na zahtevo osrednjih viasti. Bolgarska se tudi upira ureditvi meje, kakor Jo zahteva Turška, ki sc boji prevelikega o jačanja Bolgarske. BolgarJI bi tudi hoteli Imeti Solun, toda osrednji viasti jim ne morete Izpolniti te želje, ker bi v slučaju, ako bi Angleška ne dala iz rok svoje posesti v Sredozemskem morju: Cipra. Malte, Gibraltarja, Egipta ter zasedenih ozemelj v Palestini in Mezopotamiji, preuredili Solun v svoje brodovno oporišče in svobodno hiko, ne da b! ga vzele Grški. — »Tek«, pravijo, »prihaja z jedjo«. In kakor Je videti, bodo BolgarH kmaln zahtevali ves Balkan zase. Ko končamo svetovno volno, lahko zopet pričnemo novo balkansko! Avstrijski državni dolgovL Izšel Je nov Izkaz o stanju avstrijskega državnega dolga In sicer kakor Je bilo 30. Junija leta 1917. Sedmo vojno posojilo MAST. Na vsakih 6 odrezkov oficijelne Izkaznice za maščobe, veljavnih od 22. do 28. aprila t. L, sc dobi ob predložitvi Izkaznice za živila izkaznica št. 38 za slanino, na katero se dobi do sobote. 4. majnika v vseh prodajainicah svinjine 3 (tri) dkg masti po 22 K kilogram. Cena za neimovite sloje (rdeče prečrtane izkaznice) 10 K kilogram. Izkaznice št. 37 so veljavne do sobote, 27. t. m. DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠĆOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter Imajo zato pravico do dodatne Izkaznice za kruh in do dodatne izkaznice za maščobe z odrezki, za-znamenovanim' s črko S. dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 22 do 28. aprila 1918 dodatno izkaznico štev. 66 ter morajo- nanjo do vštete sobote 4. majnika, v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg slanine. -Izkaznice štev. 64 veljajo do sobote 27. aprila. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Objavi se posebej, kedaj stopijo v veljavo Izkaznice št. 46 za nakup svinjine, ki Jih strank« že imajo. _____ IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Razdele se izkaznice št. 35 za govedino samo za neimovite sloje. _ REDILNA MOKA IN KONDENZIRANO MLEKO ZA STARCE. BOLNIKE IN OTROKE. 1 zavoj redilne moke (250 g) po K V— zavoj in kondenzirano mleko po K 7'50 kg (40 dkg stane 3 K) Tekom tega razdeljevanja se prešČipne št IV rumenih izkaznic za otroke (80 dkg) ln št. V. sivih izkaznic (za starce in bolnike, — 40 dkg). katero Je markiza sama prenašala to nezgodo, pa je polagoma tudi ublažila njegovo bol. Sklenil je, da bo zadnja leta svojega življenja, ki mu jih Še dodeli Bog, posvečal predvsem le svoji soprogi In hčeri, potem na svoji levi nogi, katero mu je od časa do časa posečala putika, resnim posvetovanjem s svojim dvornim mojstrom o kosilih in večerjah. ugankam v listu »Mercure de France« ln svojemu psičtt- - Marki pa se nI sam vrnil v domovino, temveč je pripeljal s seboj mladega človeka. Marcljala de Preaulx, zadnjega potomca neke obubožane plem-ške rodbine z južnega Francoskega. Gospod de Preaulx, oče, je, vsaj kaker Je pripovedoval Marcijal. za časa revolucijske strahovlade izdihnil na morlšču in svojemu sinu ni zapustil drugega, kot neom?deževano ime In čist rodovnik. Mladi plemič se Je pri Condejevi armadi seznanil z markijem de Basseterre, kateremu se je sčasoma tako priljubil, da ga je vzel k sebi za tajni Predala kuriva. Oglje .10 kg na rdeče Izkaznice. Sv. Vid: št. 1351—1735 (ob. št. 13) ln St. 1—1^0 (ob. št. 14) 22. 4. nI. Lazzaretto vecchio (84 \ n. za kg). _ staro mesto: št. 2361—2520 (ob. št. 12) 22. 4. ul. Cavazzeni 3, (84 vin. za kg). — N<. o mesto: št. 1551—1600 (ob. št. 10) 22. 4. ul. Geppa 10, (84 vin. za kg). — Nova mitnica: št. 121— (ob. št. 12) 22. 4. ul. Carpison 10, (84 vin. za — Stara mitnica: št. 2634—28S3 (ob. št. 11) 22 ul. Medla 8, (84 vin. za kg). — Sv. Jakob: 3101—3400 (ob. št. 9) 22. 4. nI. P. Diacono 6 3401—3700 (ob. št. 9) 22. 4. ul. Ouardia 42. š:c 3701—4000 (ob. št. 9) 22. 4. uL Sallce 7, št. 40( 1 4649 (ob. St 9) 22. 4. ul. Madonmna 39, Št. 1—1 (ob. št. 10) 22. 4. ul. Risorta 17, (S4 vin. za kg). -Kjarbola zgornja: št. 1—100 (ob. št. 8) 22. 4. C. CancellierI 110, (86 vin. za kg). — Sv. M. M. zgornja: št. 191—500 (ob. št. 6) 22. 4. ul. Con-cordia 17. (84 vin. za kg). — KJadln: It. 433— (ob. št. 9) 22. 4. ul. Farneto 46, št. 1—240 (ob 10) 22. 4. ul. Farneto 46, (84 vin. za kc). — Po :-1 št. 351—405 (ob. št. 7) ln št. 1—50 (ob. 6t. S) u! Settefontane 16, (84 vin. za kg). Premog (iossile). 20 kg na modre Izkaznice. Sv. Vid: št. 693—880 (oh. št. 28) 22. 4. nI. L"\7 zaretto vecchio 17. št. 1—456 (ob. št. 29) 22. 4. uL Lazzaretto vecchio 17, (K 1*46 za 10 kg). — No»o mesto: št. 701—786 (ob. št. 33) 22 4. ul. Oeppa V (K 1*46 za 10 kg). — Stara mitnica: št. 1101—1 (ob. št. 33) 22. 4. ul. Acquedotto 94, (K l'4:i za 10 kg). — Skedenj: St. 301—547 (ob. št. 13) 22. 4. ? e-denj 508, (K 1'66 za 10 kg). — Sknrkl^: št. I—1 3 (ob. št. 30 in Št. 31) 22. 4. al. Torricelli 1, (K 1 za 10 kg). Koks. 10 kg na modre Izkaznice. Sv. Jakob: Št 1—200 (ob. št 32) 22. 4. ul. Pišeta 17, (20 vin. za kg). • • • .Ker so sedaj prevozne možnosti nekoliko u*tJ-nejSe, hoče namestništven! urad za premoz porabiti to priliko, da omogoči Industrijam, ki delnio za aproviz^cljo in občeknristnirn zavodom ir Na jetjem. da si nabavilo zaloco, ki naj bi jim služila kot rezerva za silo. Oa si ustvari jasno sliko o t -zadevno potrebni mnoZini premoga, poživlja urad (ul. nad. Josipa 4) vse one industrijalce, ki lmn'0 rdeče izkaznice I. in II. razreda, in kl bi zamoj U dvigniti in spraviti rezervno zalogo za 30 dni, ca mu to nemudoma naznanijo pismeno. Vsaka osebna Intervencija je brez pomena. Izročitev te kol »železna zaloga« zamišljene rezerve se izvrši potem neodvisno od rednega preskrbovania po merilu množin premoga, ki so v zalogi. Jo ie oboževal; njena uboga slepa mati pa se Je <\ci mu »no« ^ «—■ — ^ h--• -.............—------ — ---------f } zdela, da je v njeni ljubezni zopet zadobila luč | uti bridkosti pregnanstva. Krotkost ln vdanost, s ka. Marcijal ie torei stanoval v palači, .kier „d ravnali žnjim kakor z domačim sinom in kjer nI Imel drugega dela, kot da je prepisoval spomine, katerih Je marki vsak dan napisal nekoliko strani hi je v njih opisoval galantne dogodivščine svo;ih mladih In posebne naklonjenosti, ki so mu jih izkazovale lahkomiselne krasotice na dvoru Ludo-vika XV. Za plačilo je dobival Marcijal od mar-kija po dvesto cekinov na leto. Z ozirom na njegovo malenkostno delo pa je ta zr.atna svota itak bila pravzaprav le prikrita podpora- III. Kraljeva vaza Ura Je, kakor smo že rekli, odbila osem zvečer Marki je izpustil iz roke list ki ga Je Čital, ln vzkliknil živahno: — Vraga! Luiza se je stresla ob tem vzkliku ln veznina ji je padla iz .tresočih se rok. Markiza je uprla svoje mrtve oči v soproga in vprašala nežno: — Kaj je, ljubi soprog? SLOVENSKO GLEDALIŠČE Danes, 21. t. m Ob 7V, zvečer Hlene SGPIR Burka v štirih dejanjih. — Spi.ala Fr. in P. pL Schonthan, poslovenil E. Oangl. — ReAiser M. S. .... g Vooiiiii gdč. V. Žele/aiko i gdč. I. Gradi.-aij » . . g M Goi ap . gdč. L Kavčič a • . g f*. Bukovini OSEBE: Marti & Golvč, profesor Friderika, njegova soproga . Pavla, njija hči ...... Dr. No* ak ........ Marijana, nj. soproga . . . Matej Brumen ...... Mile Brumen, imen Zve®d»n, nj. g. E- Kr Jj B rivoj Špinčič, gled ravnatelj . " Poži» Urša. hišna pri Golvičevih . . . M S mitova Avgusta, h ina pri Novako\ ih . . • • Ma avec, šolski slu a......K J. Bnkovn.k Kraj: malo mesto na Slovenskem. L, III. in IV. t'el se vrSi v stanovanju prof. Golviča, II. pa ; ri u< k-torju Novaku CENE- Lože po 15 K, sedeži v pritlić u od '.—V. vrste'po 3 K, od VI-X po 2'50 K. XI.-xV. po 1'50 [K. Sedeži na galeruiji 2 K- Stojišča v pritličju 1 K (Dalje.L ,Stojišča na galeriji in vstopnino v lože 60 vii; ■L ■ r umu. trne 21. aprila 19J8. ».CUJi\UM« SI. 1(1*. m ran ni. Bcjrunško vprašanje. Poslanca dr. Korošec in dr. Pogačnik sta se 18. t. m. oglasila pri ministrskem predsedniku glede beguncev, ki se vračajo v domovino, ter zahtevala tucy domače vojake na pomoč pri delih za obnovitev dežele. Zahtevala sta. naj se izplača begunška podpora tudi prebivalcem onih krajev, ki so bili dejansko, četudi ne formalno evakuirani. Ministrski predsednik je obljubil. da bo v najširši meri upošteval vse pritožbe, ter izjavil, da načrt, kako naj se razdeli sedem milijonov kron, leži pri tržaškem namestnlštvu. Poslanca sta nato z ministrskim predsednikom govorila o več zadevah, ki se tičejo raznih prikaznih na političnem polju slovanskega Juga. Ukaz trgovinskega ministrstva od 26. ianuvarija 1918. I. d. z. št. 25 zoper varanje v blagovnem prometu glede kakovosti blaga in glede tega, kako je narejeno. Pomanjkanje najbolj potrebnih surovin je dovedlo do tega, da so na mesto pristnih izdelkov stopila različna nadomestila (surogati). Brezvestni tovarnarji in prekupčevalci izrabljajo neizkušnost kupuiočega občinstva, da spravljajo ta nadomestila v promet pod imenom pristnih izdelkov, ali pa pod imeni, ki so slična imenom pristnih Izdelkov, in da zahtevajo potem cene, ki bi bile pač primerna za te poslednje, ne pa za nadomestila. Da se tako varanje občinstva kolikor možno omeji. Je trgovinsko ministrstvo v sporazumu z drugimi vdeleženimi ministrstvi izdalo na podlagi pooblastitvenega zakona od 24. julija 1917. I. d. z. št. 309 ukaz, s katerim se prepoveduje, da se robi, ki je na prodaj, daie v napisih, v oglasih, računih ali sploh na kak način ime, ki bi bilo sposobno varati kupca o kakovosti robe. Posebno je prepovedano dajati nadomestilom (surogatom) fmena. ki veljajo za pristno robo. Vse to velja tudi tedaj, če je bilo Imč izvedeno po varnostni znamki; ne velja pa za taka imena, kakor n. pr. Franckova kava. ki so že vdomačena in pri katerih torej že vsak otrok ve, da pomenjajo surogate (v našem slučaju, da to ni bobova kava). Prestopke zoper one prepovedi kaznujejo politične oblasti 7. globo do 1000 K. ali z zaporom do 1 meseca, v posebno težkih slučajih z dvojno mero in tudi s zaporom poleg globe. Obsojenec mora tudi odstraniti prepovedano im6; če tega ne stori ali pa..če ie odstranitev nemožna, zapade roba državnemu zakladu. Ta vkaz je stopil v veljavo dne 1. marca t- I. Dr. R. Dijaški dom v Trstu. Rodoljuben poziv, da rešimo svojo učečo se mladino iz nje obupnega stanja, je našel med našim občinstvom človekoljubnega odziva. Odbori Krekovega slavja v Trstu, Skednju, in Sv. Ivanu so postavili z velikodušnimi darovi polovičnega dohodka priredb prve temeljne kamne bodočemu domu. Priskočile so pa na pomoč tudi požrtvovalne nabiralke In nabiralci, a tem naj se pridruži celokupen narod, da čim preje postavimo dom In združimo v njem učečo se mladino. kjer bo zamogla brez trpljenja in strahu za vsakdanji življenski obstanek vršiti nalogo, ki ji je začrtana v dosego njenih ciljev. Pod krovom Dijaškega doma naide naša mladina zavetje, ki ga da v obupu zaman nadarjenemu otroku mati, oče, znanec in prijatelj. S tem rodoljubnim pozivom se pa obračamo tudi do naših denarnih zavodov in podjetij, županstev, korporacij, do sleherne slovenske koče in do vsakega posameznika, da se spominja naše učeče se mladine, obupno boreče se za svoj obstanek. Spominjajte se naše mladine ob veselih in pomembnih prilikah, na potih veselja in sreče. Ne pomaga nam klic: »Mladina Je naša bo-u Juost«, ako pa je ne podpiramo na nje trnjevi poti in ji ne omogočimo, da se bo mogln učiti in dosegati svoj cilj. Vsak dar sprejme Dijaško pod-pc -no društvo« v Trstu s hvaležnostjo ter ga po loži v sklad za Dijaški dom v Trstu; Naše vojaštvo za r«?še narodne namene. V sre-do, 17. t. m., sta ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar n podžupan dr. Karel Triller posetila slovenski strelski polk št. 2. ki se nahaja na italijanski fronti. da mu izročita v imenu mesta Ljubljane častni rog. Izročitev se je vršila na zelo slovesen način. Rog je prevzel, obdan od celega polka, polkovni poveljnik polkovnik Pour. Častništvo in vojaštvo je sprejelo zastopnika slovenske prestolnice s prisrčnim veseljem. V znak svoje ljubezni do naroda in domovine so izročili častniki in vojaki županu ,ed seboj nabranih 4000 K v narodne namene in sicer: 1500 K za Slovensko Matico, 1500 K za Družbo sv. Cirila in Metoda, 500 K za Krekovo ustanovo in 500 K za slovenske oslepele vojake. Poleg tega pa so podčastniki še posebej zbrali med seboj 330 K za ljubljanske reveže. — Vrlim sinovom našega naroda, ki tudi v bojni vihri ne pozabljajo svoje dolžnosti napram svojemu narodu: slava! Dokler bo imel naš narod take sinove, se mu ni treba bati za svojo bodočnost! Kako je v Rusiji! Prejeli smo: Te dni je dospelo več naših mož iz Rusije. Eden teh rni Je pripovedoval, kako da Je bilo. Vsakega malo; dobrega in slabega, kakor povsod. Ko Je nastala revolucija, so bili popolnoma svobodni. Kedor Je hotel, je stnel potovati na vse strani, ne da bi plačal voznino in ne da bi se moral legitimirati! Nekateri da so si ogledali vse važnejše kraje In mesta. Ljudstvo da je bilo na začetku prevrata vse iz sebe. Alislili so. osobito na kmetih, da bodo za naprej popolnoma rešeni vseh dolžnosti napram državi, a zemljo da si bodo delili povoljno. V ♦em smislu se je tudi že delovalo. Meščanski krogi in bolj inteligentno ljudstvo da Je že pred izbruhom revolucije vedelo in govorilo o groznih posledicah revolucije, med tem ko so delavske in kmetske mase norele. Danes pravi moj poročevalec, da so se tudi mase streznile in da je upanja, da se v kratkem ljudje izpamettijejo In vrnejo k redu in delu. Ko sem slišal to poročilo ml Je prišlo v spomin pripovedovanje mojega pok. očeta o revoluciji naših kmetov-I. 184^. Kakor sedaj v Rusiji, tako so naš! dedi in pradedi razbijali mitnice in drugo, meneč, da se osvobode »fronkov« in drugih nadležnosti! Kakor so morali naši. tako bodo morali sedanji Rusi slano plačevati fkode. k! so Jih napravili v nerazsodnosti. Je pač tako vedno. Tudi na Francoskem so mase divjale, razbijale požigale In morile: na zadnje pa plačale z vsem, kar so Imele, In mnogi Je plačal celo z življenjem. Iz poročil, ki Jih objavljajo in poročajo naši ujetniki, Je razvidno, da se v Rusiji ni morilo kakor se Je to dogajalo pri drugih sličnih preobratih. Iz Dekani. Pogreb bivšega župana krajevne občine Dekani, gospoda Ivana Mahniča, dne 11. t m. se je izvršil nad vse sijajno. V nadomestitev p>-manjkujočih vencev daroval Je gospod NazariJ Grižon, nečak pokojnika, znesek 50 K in sicer za ubožne slovenske otroke v Trstu, drugo polovico pa za Krekov spomenik. V isti namen so častilci pokojnika zložili znesek 30 K. V hipu, ko so po-grebci polagali v grob nepozabnega rodoljuba in podpiratelja vseh naših narodnih društev, zla»ii šolske mladine, je dospel na pokopališče njegov prijatelj, g.* Karol Siškovič. veietržec v Crnikalu, In se poslovil v krasnih, ali v srce segaiočih besedah. Imenom vseh sorodnikov in znancev ter zlasti v imenu vseh revežev krajevne občine Dekani srčna hvala na izkazanem sočutju. Zgled žarkega rodoljuba. »Slovenci potrebujemo nove šole kakor riba vode, zato je vsakega tržaškega Slovenca dolžnost, da podpira našo šolsko akcijo«. Ta ideja je prevevala gosp. Katarino Fujdiga od Sv. Ivana, da je na lastno pobudo šla od hiše do hiše po okraju Brandežija ter nabrala za šentvidsko šolo 70*40 kron. Slava njej In hvala darovalcem! Se en zgled. 14-leten deček, ki se nahaja še tretje leto v nekem laškem zavodu v mestu, je do-znal, da nabiramo za novo šolo. Tudi on ni maral zaostati. Pa kako naj daruje revček, ki sam nima ničesar? Ljubezen je iznajdljiva. Priredil Je v za vodu med dečki »lotto«: vsak deček je dal za eno številko 1 novčič, skupno 90 novčičev. Dobitelj je preje! 70 novčičev: dobička je bilo torej 20 novčičev. Petkrat je deček ponovil to igro in tako dobljeni dve kroni je poslal podružničnemu tajniku kot dar domu na oltar. Je to eden izmed tistih prizorov, ki ganejo Človeka do solz. Bodi ti hvala, dobri deček! Slovenščina c. kr. okrajnega glavarstva v Kopru. C. kr. okrajno glavarstvo je doposlalo različnim uradom nastopni dopis: »V privitku dostavlja se temu župnemu uredu tiskovine za sestavo imenika otrok, katerim se imajo cepiti kozice v tekočem letu. V ta izkaz mora se vpisati vse otroke rojeno od 1. marča 1917 do 1. aprila 1918. Za otroke, kateri so med čason umril bo so označiti v »Opazki« dotičnega izkaza dan in mesec smrti. Ove izkaze mora se amo dostaviti najkažnlfe do deset danov. Zdravnik, kateri cepa pravočasno naznani temu Častnemu uredu mesta, dneve in ure javnega cepljenja, u svrhu razglasltva.. Ker samo cepljenje izvršeno o pravem času nuja zaščito proti nalezljivosti kožic, in obzirom na največe nevarnost pojave te epidemije, naj se pozivlje- tudi vsadke, kaj ni b!l cepljen z dobrim uspehom v dobi zadnjih sest let, da se v svoj lastni koristi in v koristi javnosti, podvrže ponovnem ceplenju. Vabi se ta častni župni Ured da to cepljenje po mogočnosti podpira in da stav! vas upilv, da vsi se predstavijo omenjenemu zdravniku. Temu cepljenja ima prisustovati častni župnik, kakor član komisija.« Mislim, da na politični oblast! okraja z ogromno večino slovenskega prebivalstva bi že mogli imeti človeka, k! bi pošteno pisal naš Jezik. Neznosne razmere srednjega stanu. Prejeli smo: Med vsemi sloji je v tej prokleti vojni gotovo najbolj prizadet srednji sian t. j. v prvi vrsti nradni-štvo s svojo stalno plačo. Dočim porašča delavec svoje zahteve na mezdi, rekla bi skoro, dnevno, Je uradniška plača morda da a!! ne 5e enkrat tolika. kakor pred vojno. Dočim se ni treba delaven ozirati na to. da je ali ne-njegova družina dobro in dostojno oblečena in obuta, mora uradniška rodbina paziti na ugled in inora biti stanu primerno oblečena in obuta. Delavska rodbina ima svoje skromno stanovanje, katero plačuie ali pa ne, iz-tirati se sedaj revne družine ne smejo Iz stanovanj, če jih tudi ne plačujejo. Tudi stanovanje mora imeti uradnik primerno svojemu stanu In mora ga pošteno plačevati. Vse drugače si znajo urejati svoje zahteve svobodni stanovi, t. j., znajo draginji primerno višati cene svojega dela. Da ne govorim o trgovcih, omenjam le obrtnike, katerim moramo naročniki plačevati visoke vome dokiade za njihove izdelke. Zdravniki, zobotehniki, odvetniki, vsi si računajo svoj posel po »dnevnih cenah«, le ubogi uradnik ima svojo stalno plačo. A uradniki so seveda taki boga*5ni, da nihče niti ne misli na to. da bi oni bili še bolj potrebni Izkaznice z rdečo črto nego marsikdo drug. posebno rad! obleke, perila Ir. čevljev. Da, to Je za uradniške rodbine najhu'Ša rak-rana. Kdor ima n. pr. petero otrok, katerim se nI kupilo perilo fn nogavice vsaj tri leta, kako naj se Jim sedaj preskrbi le najpotrebnejše. Prej tudi nI bilo nikoli denarja v Izobilju, da bi se lahko kupovale cele zaloge perila fn obleke. In Če bi se tudi imelo denarja, otroci rastejo, treba Jim Je prirejati le sproti. Sedaj pa naj kupi uradnikova rodbina perilo po 38—40 kron meter aH nogovice po 25—30 kron! Zadovoljna mora bit! taka rodbina, da lahko nakupi toliko hrane, da prav ne strada, za drugo JI ne preostaje denarja. In tako so naši otroci, osobito kar se tiče nogovic in maj, vedno v luknjicah, ker tako staro pletivo nič več ne drži, če se tudi krpa dan na dan. Dočim se dama kakega moža, k! si je Izvolil svoboden stan, baha. da ima vsako jutro švicarski zajtrk, ki obstoja baje iz bele kave bi belega kruha, presnega masla, gnjati, medu in jajec, mora uradnikova soproga s trpečim srcem gledati svoje rastoče otroke, kako se ob žlobudrl zjutraj trgajo za drobtino polente ali polentne škorje ter pazijo drug na drugega, da bi kdo ne dobil več. Tu imate, socijalisti, besedo, tu govorite in — delajte! Barkovljansk! otroci so priredili preteklo nedeljo med seboj in na svojo roko zabavo z igro in petjem v gorenji dvorani gostilne »pri rumeni hiši«. Ob tej priliki so nabrali za bodoči barkovljanskl otroški vrtec K 60. Denar Je vložen v Splošno hranilnico. Vsa čast našim malim, naj bodo v zgled — velikim! Redni občni zbor podružnice Trst I. Z. J. 2. se bo vršil danes, v nedeljo, 21. t m., ob 4 popoldne v društvenih prostorih, ulica Q. Rinaldo CarlJ 5t 10. — Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Predlogi za Izredni ob- čni zbor -Zvezen v I.iubliani. 4. Slučajnosti. — Na <■! .lic.si zb-TU bo poročal tudi strokovni tajnik tov Mrak. — Claiii so naprošeni za polnošteviino in točno udeiežbo. Danes od 11 do 12 opoldne, o lepem vremenu, koncert vojaške godbe na Velikem trgu. »Klasični plesni večer«. Opozarjamo ponovno na to prireditev, ki se bo vršila drevi v Verdijevem gledališču v prid cesarja in kralja Karia skladu za vojne oškodovance. Začetek ob 8 zvečer. Vstopnice se dobe danes, od 11 do 1 pri dnevni in zvečer pri večerni gledališki blagajni. Skedenj. Danes popoldne ob 4 priredi Marijin dekliški vrtec igro. ^Mati svetega veselja« (Silvln Sardenko) v prostorih nekdanje »lokande«. Sirup hainlk organov, kondenziranega mleka sestavljen po uzorcu „Famel" najuspešnejše sredstvo proti kašjjti, kataru tn bolezni, di-izdeluje In prodaja le-karna RAVASINI, Trst, Piazza Stazione 5. Češko Budjevička Restavracija (Bos&-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska ix?strežba hi slovenski jedilni listi. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU DUca Polimere vogal Bi. Karla Terasa. - lastu jalafo Delniška glavnica K 100.000.000. - Rez. zaklad K 82,500.000 Izvršuje kulsntnc vse IsačM ia aenjahi&s traraa&dji = Uradne ure od 9—1 pop. ■ Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, nai se pošiljajo oa »Inseratnl oddelek Edinosti« - Strneta J cigaretni papir in druge potrebščine za tobakarne dobi se v veliki zalogi ANTONA S rARY, Trst, ulica deli' Isiria št. 12 — Pošlljatve na deželo po povzetju. — IIHII IIBBfž^3!BMU L! OGLASI:: BES se račuaajo po 6 stot. b^edo. — Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša :—: pristojbina znaša <0 stotink. K« n*Affoi i8 nov »t«"!) Singer s sti. lili PiUUUJ rimi predali. Ulica Boroevid 51 n. List od 8—5 pop. 2C69 Z*nf?nf?!rn tednov Ht®a prašička ca ^LlLi'Jtllii brejo kozo ali kozo z mlekom.— čhrbol i zgornja 12 (stara, stražnica). 2070 Radi »eiifcve prodam kozo istrska Medii 3y, Bonazza. ' pasme. Ulica 2071 Prodam Crau«, skoraj nov pisalni stroj, kolo brez gumija in umivalnik za eno osebo. Raffineria 9, 13. vr. Št» 5. 8073 iz&iujem llmniee tudi na domu. riera 14. Vratari ca. Ulica Bar-2072 Proslcim ETf 0r*T~-B&rriera ^ ribjih konzerv iičo izurjenega poslo-i ii sjliiikH vodjo in strokovnjaka (kuhaija; proti dobri plači m stalni namestitvi. Ponudbe s zahtevo pln£e in s prepisi spričeval pod „Personal" na Anouičai urad Keumair, Inomost Tirolsko. Si82 Kupi se 5tib:ij. približno 600 m žice, tudi oro hijene za ograjo. Via deUa Te^a Št 81. H. S >74 delavci (kmetje;, dobijo plačo ter brano, ffa'ančna pojasnila daje v Mlramarnka cesta. 2068J se nedeljo ob 4 pop. Ksbelwach, dečka v starosti od 14—17 let za domača dela. Plača po dogovora. Ponudbe do 25. aprila 1918 na naslor: Božidar Kastelie, pošta Materija, Istra. 8180 Blagovna trgovina COMP, Trst — Corso $t. 16 NAS i.. Trst nassianls slav. občinstvu da se za-pr&io od ponedeljka 22. aprila naprsl prodaislašša in pisalne p op. !i Ročni mlin m zžrea in moKo m: ttSS : : : : :: : ; ;; PrlbliZna te j« 10 kg. Mlin se razpošilja (proti plačilu v naprej ali pa po poštnem povzetju) opremljen z zamahni m kol som in lakiranim vsipainikom. Cena je mlinu — in si cer, za mlin najboljše vrste K 155, za m!in nek Uko manj trpežne vrste K 115 brez odbitka tovarni. Zaboj in poštnina računi se posebej z lastno ceno. Mlin najboljše vrste izdelan je iz naj-trpežnejšega materijala in se za kvaliteto, da naroč nik prejme nepokvarjenmfin — jamči. Moj r^čni mlin izmeHe najfinejšo moko. — Stroj se naroča pri tvrdki: Da STUČlil, Dunaj 13. Biz. HShnegassG 4, j^T Dopisuje se siovaaako Zsmenltsm Edinosti. Živila oziroma ojje za novo me5'ro perilo Naslov pove Ins. oddelek 3181 Ha prodaj £ izTT- trro belo in Srno vino zs čmzije. Andrej Tence, Sv. Križ 2067 Ustanovljeno I. 18*31 Ustanovljeno l. 1893. Praški za barvanje blaga se dobivajo rodllnici Cillia ul Post« 6. vzsjeins) psOTo Mus g KjnUIni registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na. službene prejemka. Vračajo se posojiia v 7Vlt I5ali 227, letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih Kdor želi posojila, naj se obrne na p!samo v LJubljani, Kongresni 1*3 £•**/. t3, k daje vs! potrebna pojasnila Zadruga strelama hraeilina v2oge in Jih obre tuje 4'/47, FruStveno lastno premoženje znaSa koncem leta 1915 519.348 40 K. — Deležnikov je b'Io koncem leta 1915 1924 s 15615 delež!, ki reprezentujejo jimstvene glavnice za 6.0 [>.850 K sublimat prve vr te dilnica Cillia Poste )daja l^eppa 23. belo vi to (2—5 »oriov) prodam takoj. Pojasnila pri vrataiju ulica 2063 no a jadra n vrvi. Sv. Xril Kupim St 19. ŽS83I0 Rtare Spali ali violincello (tudi pokvar -jene). Papirnica Mercurio, Acquedott o 205 5 prve vrste proda ali zamenja z iive-žem Tvrdka Dollinar, Trst, Gelsl 16. 2043 M vaake vrate kupuje g ran de 20. BabiČ Fran esaKa ženska nai čita celszanlmlBO ns® štu 31 2061 prs iihiiien nasvgi pri oslaSelosii ia pomanjkanju RrepkoiS. Pišlle z polnim zaupanjem na Mm (Osrsko) mmrn i §m. is Nc stane nl!» Moliuo 2017 lIBntiaBIfti^r^lflHg^i} ■« r-rfji^i sem mehanično delavnico za popravo mm dvokoles, Šivalnih atrojev, gramofonov ter trgovino z raznimi stroji. F. Batjel, G-onca, mehanik in trgovec a rudnimi stroji. 3 i73 Vtn vdovee, samostojen obrtnik, želi zna-71 ibllrfll sja v svrho ženitve, s pridnim de«. kletom ali vdovo brez otrok od 30 35 let staro. Rosne ponudbe pod P41" na Ins. odd. Edinosti. 2062 mrtvaških predmetov, last Marije Smer do Capelao, zraven open-sko cerkve ftt. 200, naznanja, da ima veliko Isbero čeških velikih in malih rakev. 1935 Prodajalna CnfoAviff Anton Jortrič posluje v svojem ateljefu rUIU JlUl v Trstu. Via dolle Poste it " " 10. NecoS vsi pevski večer šentjakobske Čitalnice t dvorani Bel. koos. droSfra sn sv. iakolia. Za Četo H ob V. ari nrater. Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nai nepozabni soprog, oziroma oče, gospod K ovac ic Karel črnovojnik nekega ces. strel, pešpoika padel dne BI. marca t L oa gori Zugna. Pokopan te na vota&em pokopališču v Roveretu na južnem Tirolskem. SV. IVAN, dne 20. aprila 1918. Josipina Kovačič roj. Jursinovlč, soproga. — Karel, Josip, sinova. I ■ Ml. Jlt- ATMTK [E3 KE9E£?IS Krasna darila. Za birm®. Asner^Stansko duble-zlas© se M\ o zlatarnici m uinsid A. Jerman, Trst, ul. Barrlera oeccSiia 19. Pošilja se po povzetju ftajboijši in najnovejši roeni mlin za debelo moko melje vsakovrst* no zrnje, koruzo, in pše~ nieo v najboljšo moko. [ona K 95 $ mm io meno pe&jalm EMR1CH PALUBI k COiiA — Budapest V^ Akadeinia uteza 1. Stran IV. »BBtoST« 5t. f«. V Trstu, dn# 21. aprila 191&. izredni občni zbor podružnice Trst II. Z. J. 2. se vrši danes, 21. t m., ob 2 popoldne v prostorih Kotisumnega društva« v Rojanu. Z ozirom nia važnost dnevnega reda — razpravljalo se bo predvsem o na^ih stanovskih zahtevah in predlogih za izredni občni zbor »Zveze« — so tovariši vabljeni, da se polnoštevilno in točno udeleže Izrednega občnega zbora. Poleg celovškega tudi graški škof. Nemških duhovnikov zahtevajo Nemci za Spodnje štajersko. ^Straža« odgovarja: Pravijo, da na Slov. Štajerskem ni nobenega nemškega duhovnika. Res ga ni, pa ga tudi ni treba. Pravih Nemcev, ki ne razumejo slovenski, še 20.000 ni v lavantinski škofiji. In vsi duhovniki znajo popolnoma nemški, tako da je dovolj preskrbljeno za pastirovanje Nemcev. — Noben Nemec ne more trditi, da ne more opravljati svojih verskih dolžnosti, ker ni na razpolago duhovnika, ki bi ga razumel. Nemški hujskači, poglejte v graško škofijo! Kako je tam preskrbljeno za pastirovanje med Slovenci! Sedanji škof dr. Schuster je skrajno nacionalen In krivičen proti Slovencem. V Lučanah je bila poprej vsako drugo nedeljo božja služba v slovenskem jeziku. Zdaj je ni več, ker 5koi noče dati v župnijo slovenskega duhovnika, dasiravno jih ima na razpolago. V Go-milico in Apače, kjer so bili poprej slovenski župniki, je škof zdaj nastavil trde Nemce, katerih slovenski farani popolnoma nič ne razumejo. Slovenci v teh župnijah ne slišijo nobene slovenske besede več v cerkvi, ne morejo opraviti ne spovedi, ne drugih verskih dolžnosti, ker duhovniki ne razumejo nič slovenski. In pri vsaki vizitaciji v župnijah, kjer še zdaj imajo slovensko službo božjo, nemški škof dr. Schuster javno pred ljudstvom izraža upanje, da bode pri prihodnji vizi-taciji mogel že nemško govoriti z otroci. Na meji nastavlja dr. Schuster nemške duhovnike, ki Slovencem ne morejo nič postreči, slovenske duhovnike pa pošilja na Gornje- in Srednje-Štajersko med — Nemce. Kako more to svoje ravnanje zagovarjati pred svojo vestjo, nam je neumevno, ko vendar Cerkev zahteva, da duhovniki morajo znati jezik vernega ljudstva, med katerim pastiru-jeio. Misijonar, ki hoče delati med Hotentoti, se mora prej naučiti hotentotskega jezika; graški škof pa pošilja Slovencem na mejo nemške duhovnike namesto slovenskih, kateri morajo pasti-rovati med trdimi Nemci. Ali nI to krivica?! Tukaj se začnite najprej potegovati za pravico, nemški hujskači! Mariborsko škofijo pa pustite v miru. Pod mariborskim škofom se vam ne godi nobena krivica. Imate nemške pridige, imate na razpolago duhovnike, ki znajo nemški in sicer večkrat boljše govorijo nemški, nego bi znali trdi Nemci. Mariborski škof že več let navdušeno prl-diftuje po mariborskih cerkvah žalibog samo nemški in sicer ne samo v stolnici, ampak tudi pri frančiškanih in pri Sv. Magdaleni, kjer je drugače vedno slovenska služba božja. A kdo so poslušalci teh nemških škofovih pridig? Več nego štiri petine je Slovencev, ki s« zadnji čas že odkrito govorlio, da bi v slovenskih cerkvah mariborskih enkiat tudi radi zopet slišali svojega nadpastirja v slovenskem jeziku govoriti. Tn pri takih razmera*! si drznejo naši Nemci še kričati po nemških duhovnikih! — (Dostavek ured. »Edinosti«: Ti nemškonacijonalni in germanizujoči škofje postajajo vprašanje, s katerem bodo morali naši narodni vodilni činitelji začeti prav resno baviti. — Poleg birokracije in visokih militaričnih krogov, polen Volksratov in pritiskov od znanih strani, ki so vsi združeni vsaj v tej eni misli, da treba ovirati nacijonalni razvoj nas Slovencev, sedaj še Cerkev. Tudi tu bo treba preiti h krepki ofenzivi, in notica v rStraži« nam daje vero, da bomo ujedinjeni tudi v tem boju, ki ne bo tangiral ne vere, ne Cerkve kot institucije, ampak le nacijonalno politiko izvestnih cerkvcnih uprav ob naših mejah). »lesttia zastavljalnica. V ponedeljek 22. t. m., se bodo prodajali na javni dražbi razni že zapadli nediagocenl predmeti, perilo brez izkaznic in druga oblačila, zastavljeni meseca julija leta 1917. nn zastavne listke serije 142. Članom »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Uradne ure pisarne sirokovnega tajništva, ki se nahaja v prostorih »Tržaškega bralnega in podpornega društva« v ulici Carintia Št. 39, I. nad., so vsak pondeljek, sredo in petek od 6 do 8 zveč. Obilo zabave se bo nudilo nocoj vsem udeležencem pevskega večera šentjakobske Čitalnice v dvorani »Del. kons. društva-. Na sporedu so šaljivi nastopi, moški in mešani zbori, solo-točke ter enodejanska burka ->Eiio uro doktor-. Po sporedu prosta znbava. Pričetek ob 7 zvečer. Jugoslovanskemu klubu so došlc sledeče izjave za svobodno Jugoslavijo. Žene in dekleta občine Vurberg pri Ptuju se navdušeno izrekajo za maj-uiško deklaracijo Jugoslovanskega kluba (sledi 27S1) podpisov). Obč. odbor občine Ragoznica pri Ptuju je v seji dne 17. 2. soglasno izjavil, pridružiti se d. j. ki. ter izreka temu popolno zaupanje in ga prosi, da vztraja pri dosedanji politiki. Iz Pp. Ložnice pri Slov. Bistrici je vposlaio 55 žen in deklet svoje soglasje za m. d. j .ki. Obč. odbor obč. Šavniče na Krembcrgu zahteva, da*se prej-koprej združijo vsi Jugoslovani v samostojno državo v smislu ni. d. j. k. Občinski svet in šolski svet občine Zvabck na Koroškem sta na skupni seji dne 24. 2. sklenila; občina Zvabek kot zastopnik najsevernejše točke slov. ozemlja z navdušenjem pozdravlja stremljenje sv. Očeta ia-našega presv. cesarja za dosego skorajšnega konca svetovne moritve. Pozdravlja m. d. j. k. kot rtino pot do vztrajnega miru med narodi. Tej izjavi se pridružuje krajni šolski svet, želeč naši mladini lepše in srečnejše dneve ob lastnem ognjišču. Obč. odbor občine Cirkovce pri Ptuju se pridružuje < izjavi z dne 10. 2. 1910. m. d. J. ki. kateremu iz reka zahvalo in zaupanje. Obmejni Slovenci in Slovenke pri sv. Juriju ob Cesnici zahtevajo, da se združilo vsi Jug. v samostojno državo v smislu m. d. j. ki. (Sledi 226 p.) PredstobUštvo občine Bišečki vrh pri Ptuju in 104 občanov se z dopi som z dne 13. 2. pridružujejo m. d. J. ki., kateremu izrekajo pnpolno zaupanje ogorčeno pa obsojajo one izdajice, ki so klub v odločilnem trenutku zapustili. Zcne in dekleta v St. Juriju ob juž. žel. in okolica se v popolnem številu z največjim veseljem in navdušenjem pridružujejo m. d. j. ki. Sledi 1630 p. Možje in mladeniči občine Sp. Slov-če sc v popolnem obsegu pridružujejo m. d. j. ki. 62 žen in deklet iz Staregagrada pri Vidmu se pridružuje v polnem obsegu m. d. j. ki. 63 mož in žen občine Polena se pridružuje m. d. j. ki. Občina Loka pri Mariboru in 56 občanov posebej izreka v dopisu z dne 15. 2. popolno zaupanje j. k. ter so pridružuje m. d. tega kluba. V seji dne 14. 2. je obč. odbor občine St Rupret nad Laškem izjavil, da se nridružme m. d. I. ki. kateremu zlasti oa njegovemu načelniku izreka svoj« popolna zaupanje, zagotoviJaJoo ga, da stojijo za nJim vti kot en mož. Prebivalci mesta Idrija na Kranjskem se izjavljajo za deklaracijo (514 potp.) Možje mla-denč! žene in dekleta iz Koprivnlka pri Bohinju pozdravljajo in se pridružujek> jugoslovanski deklaraciji (134 potp.) Slovenci ia Slovenke ii krajev Lahom no, Tevče, Stopce, Marija, Gradec, Harje, Bukovje, Radoblje v občini Marffe Gradec zahtevajo združenje vseh Jugoslovanov v samostojno jugoslovansko državo (303 potpt) Slovenske narodne žene in dekleta teharske fare zahtevajo združenje slovensko hrvatsko srbskega naroda v eno samostojno državo (836 potp.) Obči-nari Priblavesi, Breze* Kazaza, Grabna, Rumče In Metlove občine Dobrleves na Koroškem zahtevajo združenje vseh Slovencev in Srbo Hrvatov v eno upravno celoto neodvisno od Nemcev ln Madjarov (186 potp.) Žene dekleta in možje iz občine Lipa nad Vrbo na Koroškem se pridružujejo majniški deklaraciji (315 potp.) Hrv. kat. učit. društvo Hrvatska škola za Istru v Pazinu pristaje jednodušo za deklaraciju. Možje in fantje župnije Trebuje zahtevajo svobodno Jugoslavijo (491 p.) krajami 20 K Lutj. trg S. Lucia. - ^ Miiiinz, p. Giusepplna št 2. ^ Raltinger, riva F. Giuseppe št. 20. Bruni, ulica S. S. Martlrl št 9. Ghersinig, Sv. Andrej. Ulica Lloyd št. 9. ' Ulica S. Sebastiano št 3. Gramaticopulo, trg Barrlera st. 7. Bruna, ulica del Rivo št. 44. Seguiin, ulica delflstria št 16. CecchinI, ulica dell'Istrla št 32. Boucelj, ulica S. Marco št. 26. Bevk, Lesni trg št. 3. - Počnlk, ulica lstria št. 328. Može, ulica Mirainar št 1. Suligoi ulica B. Cellinl št 1. Hreščak, Campo Bcivedere št 1. Ariuž, Boroevičeva ulica št. 57. Benussl, Saliia di Gretta št. 30. '' Tramvajska postaja Opčine, trg Ca*M»jr«ns, Stanič, ulica Molin plccolo št 14. Lavret:S!č, trg Cascrma št. 1. Baje, ulica Geppa št. 21. Fajdlga. ulica Coroneo št. 5. Furlan, prosta luka. Geržtna, Hojan. Južni kolodvor. Lovšin, ulica Ed. d'Amicis, 5t 9. Državni kolodvor. Sv. Andre). SchimpI, državni kolodvor. -Anton, Godina Vrdela. - s Gregor Zidar. Rocol. CergolJ, Barkovije. Narodni dom, Barkovtje. Sancin-Drejač. Skedeoj. ' Flego, Skedenj. L. Fonda, Skedenj. _ 15. aprila L L se je vršil XVII!. občni zbor Ljubljanske kreditne banke ob številni udeležbi delničarjev pod predsedstvom dra. hran Tavčarja. Delovanje zavoda v minulem letu je bilo zelo Intenzivna Skupni promet v vseh baaCnlh oddelkih znaša blizu 3 milijarde kron in Je skoraj še enkrat tako velik, nego leta 1916. Predlog npravnega svete o razdelitvi čistega dobička per K 1,2851511*40 j* občni zbor soglasno sprejel, vsled Cesar se določi K 700.000'— za Izplačilo 1% dividende za leto 1917, počenši od 15. aprila t I., na kupon št 17, rezervnim zakladom se dodeli K 361.770*15, pokojninskemu zakladu K 60.000*—, za vojne in druge dobrodelne namene K 15.000*—■, statutarlčno določena tantijema upravnemu svetu K 72.374'12 nagrada nadzorstvenemu svetu K 10.000*— in ostanek do K 66.367'13 se prenese na novi račun. Predlog upravnega sveta za zvišanje delniške glavnice od K 10,000.000*— na glavnico kron 20,000.000'— je bil soglasno sprejet ter bodo nove delnice izdane, čim prejme banka tozadevno vladno dovolila — |g i PR1P0R6CU1PE TCTBttt Damska kro|aiiiica A. RIEGER, Trst, mlica ConuaMcials 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po mijTi lhim In francoskem kroju, plesa« ebleke, obufco n poroke, bluzo za gledališke itd. One smerne. 337 Trgovina jeetvfn IVAN BIDOVEO, Trst, nI, Campeaile 13 (£rg Ponterosso). Ima v zalogi: čaj, paradiž u o kea-servo, mnogo vrst koek za juho, Senf in tudi blago aprovizacijsk« komisije. Pristni Jamaika ram, konjak Martv, rermonth, malinovee, slivovec ter več vrst mineralnih vod. Vse po zmernih cenah. 414 Mehanična delavnica. ODUKOTAJTA. liTARNIOA OSVALDELL A. Via Med i a 26. Izdelovanje in poprava strojev Rojansko .Konsumno društvo:< (pri cerkvi; razpisuje službo đrušteinesa krčinnria. Natančni pogoji glede oddaje službe se izvedo pri gosp. Juliju Mikota v „Delavskem podpornem društvu", ul. G. Ga!atti št. 20-Prosilci naj svoje prošnje v lože do 31. aprila 1918 pri zgeraj omenjenemu gospodu. s^-išl II Ii' 64° C svetovna Konslllce zdravi TRGSHJE udou ln fsumntizem v SSaveniji j33\£aK-'M. —a otroške Mm io mm tmlozni potom kope?!, blatnih kopeli, pitja vode, solnčnih kopeli in električnega zdravljenja. S kopeijo spojena penzija, restavracija, kavarna, slaščičarna z lastnim obratom. Godba. Izborna oskrba. — Stanovanja in kopeli v istem poslopju. Prospekte pošilja ravnateljstvo. Radioaktivne, alitalične, solnene In jodne toplice. Zdravljenje z wk!o, Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, ul. A. Giovanai6 In 12. Najboljša izdelovanja ia najpopolnejša vrst«. Cene zmerno. 202 Hotel Continental Trst. nJIca San Nieol* it. 25 (blizn Corsa). Preno-či '.tj za vojake. Dvigalo. Ceno zmerno Postrežba toCna. 190 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih t rečic lattae tovarne — Valeki razaili barv in velikoatL Oene zmerne. — Gattono Dollinar, Trst. Via đei Oelsi 36. 256 DAROVI. — Ob priliki nabiranja podpisov za tnajniško deklaracijo v občini Zgonik pri Prošeku se je nabralo K 2J6'20 za Krekov spomenik. Denar hrani uprava. — Na prijateljskem sestanku akad. ier. dr. »Balkan« pri Katalanu v Rojanu ie bilo nabranih K 70'40 za Dijaški dom. Denar hrani uprava. — Za šentvidsko šolo so se razprodali naslednji bloki po 100 K: Marija Mežnar blok St 21, Marija Dolenc št. 26, Franjo Turk št. 18, Verkavrh št. 7. Franjo Cvetko št. 22, VirEilij Sček št. 61, Marija Dolenc št. 30, Minka Medič št. 28, Marija Schmidt št. 27. — Imenovanim iskrena zahvala za požrtvovalni trud. — Za šentvidsko šolo daruje Josipina Štoka s Prošeka (za neko uslugo vojno-pomožaega urada pol. društva »Edinost«) 2 K. De*iar hrani blagajnik. — Za novo šolo v šentvidskem okraju se je nabralo v veseli družbi v Gorici dne 14. marca v družini Mervičevi K 128. Darovali so 10 K Polh Jakob; po 5 K: Mervič Fran, c. kr. poštni revi-dent, Mervič Rudolf, Saksida Franc, Orel Leopold, Šuc Ivan, Mervič Terezija st.. Mervič Amalija 3 K; Mervič Marica, Rusjan Valerija po 2 K; Mervič Genovefa. Mervič Terezija mL, Mervič Marija po 1 K; igra 7 K, dražba užigalice 20 K. dražba stričkovega poljubčka med štirim! neča- Trst, Via Cassa dl Rlsparmio S pričela uradovufi z soboto, 21. t. m. rad! popraviloma blasalnil! e P mm naMlii mi Via IJcold M e Ortiđnc ure: od 9 do 1 pop, Izvršuje rsako f vtogr.ifiiuo aelo ksher tudi razglede, po-aetk^. notranjost lcfcf'o-% porcolana^'-j pio: - - ve&kct-rrs t. spontaaiko. T: Ul tli Ilaul udobnosti n.tročai- kov pprejsroa rtaročb!?. in jiU ij-vreuje na (lomu, ev. tuii zunaj tuc i-tc. po litjziiieiatjj^i1) C'a ih. Trst, m titi fiua Trn, & ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Cerm ak v Trsta, ulica Poste vecc^i* 12 vogal uiice dcSie Poste. Izdiranje zobov hre^ bo< leein. — Pio»T»bira(5]G. — ZOBJE — M-Si'SffiSEssat«3 TRST, ulisa Barrlera vseebla 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani 3 z medeno žico, iz umetnih cvetlic s j (makovi in napisi. Slike na porceiannatih ■ J pJcSčafi za grobne snoiuenlke it;1. itd. i 3 • kc.tkuf&.iČne »ne. .aLiaKin^ac^iacaaaBccniiaonaDacaB 83 rnn l/ll k.Ba------ _ a □ a n u a u it Ci 11 LI Cl n u rrf a d^nis ac ^ c: n uc n n t c c m ni Trst - Corso štev. 39 - Trst ! Razglednice v platinu. Specijalne.a : D| slike v barvah, fctoschizzl. Gabinet, nl.visit, povečanja, reprodukcije vsake g siike. — iilekirična razsvetljava. - i ii © p Č ra ^ ^ * i '! »iMisilKila^ gs: ii ?■ .. •• 1 i* 1* ii; ino g r/Mm\M vialiovrsfnm žensKils mm JESS - Trst ulito Bnrlera vecchio 15. Izgotovljene ženske obleke | spodnja krila, bluze, halje, obleke za delavce i. t. d. NB. Vse blago se proda po nizki ceni, ker se bo zaprla prodajalna. Znmenja se totO za žlusž iliu 85 irS iŽdr.sS s ■ v • H r 9 siP. tim nI mm VMm »u.h^^A* m i v Trsfa se je praielifc na Oorao sf. 13 v h!vio aJi/.iirnlcB