Posamezna Številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini« k\. 287. V Ljubljani, v pelek, dne 17. Mra 1920. Leto XLvm. • SLOVENEC« velja po poMl na »ae strani Jago- slsvl|o In t Ii]abl|anii •a oalo leto naprej. II 1HK--aa pol leta „ .. „ 8>>— sa četrt leta . >. „ 4V— sa en mesec „ •. „ 15w Ba taosemstvo oalolelao KS4Un tshs|s vsak (n IsvstaM »edeljek u dan po prsi rt S» art statist. mr Orel sil tro |e v Kopitarjevi sllol iter. t/TO. Bokoptsl se oe vrs6s}0| aolranklraos plsmr so bo sprelemalo. D reda. telet. št*. M, sprava, št«. 328. Političen list za slovenski narod. Nov demokratski zamisel. Jugoslovanska demokratska stranka reSuje vsa vprašanja naše edinstvene države najenostavnejšim potom, z nasiljem. To je stara metoda liberalizma, počenši s Fritzem, ki je »prosvetljenost« vbijal v nemške glave s španskim trstom doli do Tisze, ki jc na enak način ustvarjal madžarsko edinstveno državo. Glavni jugoslovanski demokrati so itak vsi iz njegove šole in zato ni čuda, da vsa njihova politika v naši novi domovini obstoja iz metod, ki so upropastili bivšo monarhijo. Demokratje so v tem oziru zašli že daleč, toda še vedno niso zadovoljni; njihovi zamisli gredo še veliko delj. Belgraj-ski »Trgovinski Gasnik« objavlja članek, v katerem razodeva vse prisrčne želje demokratskih politikov prav do dna. Ti krogi ne zahtevajo nič več in nič manj nego da se potom ustave katoliškemu veroiz-povedanju kratkomalo odvzame vsa svoboda. Oni hočejo to vprašanje po lastnem priznanju »rešiti na mnogo primitivnejši način nego je takozvana ločitev cerkve od države«. To se jim namreč zdi še veliko premalo liberalno, in sicer zato, kakor zopet sami v svoji otročji odkritosrčnosti priznavajo, ker se cerkev tem potom le ne da končnoveljano uničiti, kajti izkušnja kaže, da so se katoličani kljub ločitvi cerkve oid države ali morebiti ravno zaradi tega politično, kulturno in gospodarsko organizirali. Želja naših demokratov pa je ravno ta, da se katoliški cerkvi popolnoma onemogoči vsako posredno ali neposredno delovanje na javnem, kulturnem in socialnem polju. Oni se sicer zavedajo, kakor piše omenjeno glasilo, »da noben kulturni narod nima v ustavi takih določb«, niti federativna ruska sovjetska republika ne, toda menijo, da bodo kulturne države kmalu sledile zgledu, ki bi ga jim dala naša država v tem oziru. To bi torej bil v glavnem ta novi zamisel jugoslovanskih demokratov. Kako naj bi se to natančneje izvedlo, o tem se belgrajski list ne izraža dosti natančno; ali vprašanja še ni preštudiral ali pa se nekoliko ženira. Najrajši bi videl, da bi bili vsi Jugoslovani ene edinstvene državne vere, seveda nc katoliške, kajti ta je odnekdaj strah vseh absolutistov. Njim je treba vere, ki bi blagoslavljala vse, kar se izliva od zgoraj na poslušne podanike in bi bila slepo orodje v rokah vsemogočnega boga — države. Seveda jc nemogoče vse Jugoslovane izpreobrniti v tako vero in zato predlaga demokratsko glasilo, naj se potom ustave prepreči, da bi se »naš narod po veri delil v politične stranke, gospodarske, kulturne in družabne organizacije.« Kajti »absolntno nedopustno je, da sc zlorabljajo verski principi in motivi v zvezi z versko razliko v političnem, narodnem, kulturnem, gospodarskem in družabnem življenju in da se ti motivi in razlike izkoriščajo kot firme kakršnegakoli javpega delovanja in organiziranja.« Še nekoliko natančneje povedano ^jc absolutno potrebno, da sc v ustavi sami onemogoči V6ak vpliv vere, oziroma vsako škodljivo vplivanje verskih razlik na politično življenje, da se verska vprašanja izločijo Iz družabnih odnošajev, oko hočemo obvarovati državno avtoriteto.« In šc enkrat: »vera sc nc sme vzeti kot temelj politične stranke, prosvetnih, gospodarskih organizacij, denarnih zavodov, dobrodelnih društev itd. c Kakor se vidi, gredo naši demokratični politiki celo še delj nego starorimska postavodaia, ki jc obsovraženi -krščanski sekti« dovolila vsaj pogrebna društva z javnopravnim značajem. Skratka, kjerkoli pridejo vpoštev družabni odnošaji, naj se po demokratičnem ustavnem načrtu verski moment zakonitim potom enostavno črta! Kako bi to izgledalo v praksi, si ni težko predstaviti. Katoličanom se prepove snovati politična, gospodarska, kulturna in celo dobrodelna društva na podlagi njihovega verskega prepričanja. Ako sc hočejo politično, kulturno m gospodarsko eljavljati, morajo stopiti v neverska ali tiverska društva ali pa celo sami taka ustanavljati proti svoji vesti. Vse katoliške kulturne ustanove se ustavno prepovedo. Čudno da demokrati ne mislijo prepovedati Cerkve same! Kajti Cerkev ie tudi javni kulturni organizem na verski podlagi, če govorimo s posvetnega stališča. vendar je upati, da nam gospodje demokrati dovolijo še nadalje cerkev, samo treba jo bo postaviti pod popolno kontrolo policije, da se ne bi v njej vršilo kako dejanje, mereče na javnost, in da ne bi imela nobenega vpliva na zunaj. Treba bi bilo tudi revidirati vse bogoslužne knjige in odstraniti iz njih vse, kar govori o nalogah cerkve glede na človeško družbo, kajti tudi to utegne škodljivo vplivati na državo. Vsako poseganje katoličanov v javno življenje bi bilo seveda prepovedano pod strogimi kaznimi, bi poleg ustave morali izpopolniti tudi kazenski zakonik SHS s tozadevnimi svobodomiselnimi paragrafi. To vzor — postavodajo bi potem po prepričanju »Trgovinskega Glasnika« posnemale vse kulturne države, celo sovjet narodnih komisarjev v Moskvi, ki dozdaj še ni prišel do tako genialne ideje. Da se nam v državi SHS obeta oster kulturni boj, smo davnej vedeli. Nismo pa, odkrito rečeno, mislili, da bodo demokrati prišli s takimi radikalnimi načrti. Kakor se vidi, smo vendarle veliko preveč zaupali na njihov državotvorni smisel. Kajti taka nasilna politika, ki hoče katoliški ži-velj kar ustavnim potom oropati kratkomalo njegove temeljne svobode prepričanja, ki hoče potom državne postavodaje predpisati, kako se ima človek v verskem oziru javno udejstvovati, ki Cerkev postavlja v izvrševanju njenih bistvenih funkcij pod policijsko kontrolo —■ mora seveda upropastiti državo samo. Pri tem niti ne govorimo o naših muslimanih, pri katerih je verski moment ravnolnko bistveno spojen z njihovim kulturnim in javnim ter pravnim življenjem, da bi jih taka ustava ravnotako kakor katoličane potisnila v vrsto politično manj vrednih državljanov, kajti svojega prepričanja si kljub taki postavodaji niti eni niti drugi ne bodo dali vzeti. Taka ustava nc samo, da ne bi dosegla svojega absurdnega namena, ampak bi tudi pomenila boj za življenje in smrt med Cerkvijo in državo, in kdo bi v njej podlegel, je vnaprej jasno. Mnogoverska država, ki posega s kazenskimi zakoni v svetišče verskega prepričanja in udejstvo-vanja svojih konfesij, je zapisana poginu. Demokratski stranki očividno ni nič za obstoj edinstvene države, da jo stav-Ija tako na kocko. Mesto da skušajo naravne razlike ublažiti s pametno postavodajo, jih hočejo obostriti in izzvati celo smrtonosni načelni boj na verskem polju, ki ga niti Nemčija niti Francija nista mogli prenesti, kaj še Jugoslavija. Gospodje naj le kar začno. pita za meščanske šole in je tekom približno enega leta prispel iz 10. v 5. činovni razred, medtem ko je predsednik višjega šolskega sveta profesor Vadnal še vedno v 7. činovnem razredu in šc do danes ni imenovan za svoje mesto definitivnim. T o je prava pravcata anarhija v Šolski upravil To postopanje ministrstva prosvete je korupcija najgrše vrste in kričeč dokaz demokratske pristranosti. Za ministrom Pribičevičem stoje slovenski demokratski voditelji, ki očividno pred nobeno strankarsko grdobijo nc zarde več. To imenovanje presega naravnost vse meje politične dostojnosti in takta in je moramo stigmatizirati kot zlorabo upravne oblasti v strankarske politične svrhe in to brez vsakih strupulov. Naša ostrica ni natnerjena zoper En-gelberta Gongla, ki za svoje imenovanje ni prosil in mu je ntorda celo neprijetno, morda sam niti slutit ni, marveč zoper sistem anarhije in korupcije, ki se jasno zrcali v tem imenovanju. Kaj poreče k temu uradništvo, ki danes deloma vedno še vidi svoja nebesa v demokratskem centralizmu? Kaj takega ali podobnega niti od-daleč naše pokrajinske vlade ne bi storilo, najmanj pa vlada SLS, ki je bila v vprašanju uradniških imenovanj vedno korektna, poštena in lojalna. Ganglov slučaj ni prvi nc edini, pač pa je posebno viden in tipičen za demokratsko metodo in more v uradniških krogih roditi samo nezadovoljnost in ubijati marljivost uradništva, ki občuti tak »istem 1 kot krivico. I Demokratski ministri se pečajo z zakonskim načrtom o »redu in radu« in govoričijo o konsolidaciji države. Najprej je treba napraviti red v ministrstvih, ki jih mrtvičijo demokrati, in pomesti z demokratičnimi političnimi korupcionisti, pa bo red in rad v celi državi! Amen. nekaj dni pred razpravo umaknil tnjJBd« Plačati bo moral stroške, ki znašajo nad 50.000 K. ■ - Ministrstvo prosvete jc podelilo višjemu šolskemu nadzorniku Engelbertu Gan-glu naslov dvornega svetnika. Pomaknjen je v 5. činovni razred. »Jutro« pa si je dovolilo šc temu poročilu v zasmeli upravni morali pripombo: »Zaslužnemu šolniku naše čestitke.'- Gangl je v strokovnem oddelku višjega šolskega sveta po starosti in službeni dobi najmlajši in je s tem imenovanjem prehitel vse druge tovariše, tudi tiste, ki imajo visokošolsko kvalifikacijo in so v vsej naši javnosti znani in priznani kot šolniki, ki imajo za šolstvo velike zasluge, kakor dr. Bezjak, dr. Poljanec, dr. Grafenauer, ki so vsi v 6. činovnem razredu. In napredovanje Gangla sc jc izvršilo brez predloga in brez vednosti kom-petentne instančne oblasti. Pač pa izvemo, da je deželna vlada predložila že pred časom ministrstvu prosvete, da podeli ravnatelju državne obrtne šole dr. Šubicu značaj dvornega svetnika, pa se temu predlogu šc do danes ni ugodilo. Očividno presoja minister Pribičevič deželno vlado po samem sebi, meneč, da gre pri tem predlogu za strankarsko stvar in da jc kratkomalo nemogoče, da hi »klerikalna« vlada hotela odlikovati zaslužnega šolnika, ki v političnem oziru ni pristaš SLS. O Gaoglti pa pripovedujejo, da nima niii iz- dr. Rrameria. Minister na razpoloženju dr. Kramer pogorel. Maribor, 16. dec. Danes dopoldne se je vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem razprava proti odgovornemu uredniku »Straže« radi notica, ki jo jc priobčil list o nesoglasju, ki vlada v demokratskem taboru. V tej notici se jc očitalo dr. Kra-merju kot bivšemu trgovinskemu ministru, da jc izvozmičar in da je s pomočjo kapitala, katerega so mu dale izvozničarske banke in izvozničarji-čifuti na razpolago ustanovil »Ju,tro« in da je ta list na ta način finansiral. Porotnemu sodišču je predsedoval sodni svetnik dr. Pilrler, votanta sta bila svetnika Pozcga in dr. Tombak. Tožitclja dr. Kramerja je zastopal odvetnik dr. Lipold, odgovornega urednika »Straže« je zagovarjal dr. Leskovar. Po kratki razpravi so porotniki edino in glavno vprašanje, ali jc odgovorni urednik »Straže«, s tem da je očital bivšemu ministru dr. Kramerju izvozničarstvo, žalil osebno čast zasebnega obtožitolja. zanikali r, 10 glasovi proti 2. Urednik »Straže« je bil oproščen, dr. Kramer pa obsojen na plačilo velikih stroškov. , Ta razprava spominja na znameniti govor Stojana Ribarca, naslednika dr. Kramerja v trgovinskem ministrstvu, ki jc dejal mescca marca v narodnem predstavništvu: Štiri mesece in pol zastruplja in razjeda korupcija ves naš družbeni organizem. Vladinim pristašem so se poklanjale izvozne carine, da bi jih pridržali sami zase. Potom komunističnega pufa na Češkem, LDU Praga, 15. dec. (ČTU) Položaj s« znatno zboljšal. V Pragi je padlo število stavkajočih. V Kladnem vlada popoln mir. V Slanih se vračajo delavci na delo. Vi Libercih delajo delavci skoro povsod. Vj Mostu je popoln mir. Tovarne obratujejo. V Brnu delata dve tretjini delavcev. V Ja-blonih sta bila komunista Strich in Roni. ger aretirana, ker sla pregovarjala vojake k uporu. LDU Brno, 15. dec. (ČTU) Včeraj 86 sklenili zaupniki komunistov, da sc stavka konča in prične danes z delom. LDU Praga, 16. decembra. (DunKU) Izvrševalni odbor češke komunistične strake objavlja v listu *Rudc Pravo« poziv na delavstvo, naj še danes končajo stavko. Nemški komunistični parlamentarci so žc včeraj izjavili, da mota stavka še danes prenehati. LDU Praga, 16'. dcccmbra. (DctnKU) >Prager Tagblatt« piše o stavki: V Pragi delajo skoraj povsodl. Danes se ic tudi v vsem liberškem okraju pričelo delati, v karbiškem premogovnem okrožju in v Ustju pa se jc pojavilo veliko stavkursko gibanje. Glavni pogoj levičarjev jc amnestija za vse aretirane in obdolžene. Komunistični poslanci si prizadevajo, pridobiti češkoslovaške stranke za to zahtevo. In-terurbanska telefonska zapora za Češko jc žc preklicana, izvzemši ozemlja, ki a« nahajajo v izjemnem stanju, LDU Praga, 16. decembra. (DunKU) Po najnovejših poročilih znaša število mrtvecev v Moslib 18. Nad 20 ranjenih je:« bolnici. V Pragi je komunističen delavec umrl vsled poškodb. Zvgzg med SfHiS 8n ^Bzo-zems&© prefeiRlesia. LDU Belgrad, 16. decembra. (ZNU) Dosedanji nizozemski poslanik v Belgradu je odpotoval iz Belgrada. S tem so defini-tivno prekinjeni diplomatski odnošaji med našo kraljevino in Holandijo. Naš poslanik v Haagu je dobil uradni nalog, da zapusti svoje mesto. Samostojni Habjan umaknil fožbo. Maribor, 16. dec. Odgovornega urednika »Slov. Gospodarja« jc tožil »samostojni« mesar in gostilničar Habjan iz Šmarja pri Jelšah radi nekega dopisa. Habjan pa sc je zbal ljudske sodbe in je LDU Rim, 16. decembra. (Štefani) Senat jc danes razpravljal o zakonskem načrtu glede ratifikacije rapallske pogodbe. Macciotti predlaga, naj se razprava radi sedanjega gotovega položaja nove jugoslovanske države odgodi. Zunanji minister grof Sforza in ministrski predsednik Giolitti se izrečeta proti temu. Predlog se odkloni. Bivši šef štaba vojne mornarice Thaon de Rcvcl ugotavlja, da varnost v, srednji Adriji ni zajamčena, šc manj pa v južni Adriji, ker bi obala in otoki Dalmacije tvorili za italijansko obalo šc nadaJjje veliko ogrožanje. Italijanska obal nima naravne zaščite in se tudi nc more braniti z orožjem. Barzilai poudarja ugodnosti, ki jih nudi rapallska pogodba. Italija sc nr popolnoma ozirala na v vojni pridobljene pravice, da doseže prijateljske odnošajc z Jugoslavijo. Ako prijateljstvo Jugoslovanov ne bi bilo odkritosrčno, bi bil to vzrok, da sc razveljavi pogodba. Vendar pa jc prepričan da Srbi nc bodo pozabili pod-jjorc, ki jim jo je za vojne nudila Italija, Italija bo nadaljevala pot, ki ji jo je določila usoda. (Živahno odobravanje.) Nato se jc seja zaključila. Zveza narodov* Zveza narodov ga vojne ujetnike ▼ RusffL LDU Ženeva, 15. decembra. (DKU) Vi svojem včerajšnjem govoru na sestanku zveze narodov je javil Nansen, da je za prevoz vojnih ujetnikov, ki se nahajajo v vojnem ujetništvu v Vladivostuku potrebnih šc 35.000 funtov štcrlingov. Ujetnikov je v Vladivostoku 10 do 20 tisoč. Anglija je pogojno sprejela del stroškov ter je polovico vsote že plačala. Nansen je naprosil države, naj prispevajo k tej vsoti, na kar je obljubila Anglija plačati ludi drugo polovico. Za sprejem Avstrife, Nemčije in Rusije v Zvezo narodov. LDU Žsneva, 15. dec. (DunKU) V debati o sprejemu Avstrije na dr.našnji po* poldanski seji Zveze narodov so govorili Motta, Viviani, lord Cecil in Nansen. Udeležba na zborovanju je bila tako velika, kakor doslej <še nikoli. Dr. Beneš je govoril v istem smislu, kakor na seji komisije za sprejem Avstrije: Poudarjal je, da Avstrija sicer ni izpolnila vseh obveznosti, posebno ne, kar se tiče vprašanj manjšm. Vendar pa se mora ustvariti mednarodna solidarnost. Avstrija potrebuje gospodarske in iinančne konsolidacije. Govornik je izjavil, da upa, da bo to delo s sodelovanjem drugih držav olajšano. Zastopnik Blankenberg (Južna Afrika) je izrazil željo, naj bi bila tudi Avstrija sprejeta. Predsednik Motta je razpravljal v dveh zelo težkih vprašanjih, glede člena 1. in 10. pogodbe, ki bi se kršila, če bi se Avstrija sprejela v Zvezo narodov. Člen 1. je v današnji obliki nastal na iniciativo Švice. Bilo bi pomanjkanje odkritosti in poguma, ter naravnost greh proti duhu Zveze narodov, če bi ne govoril tudi o vprašanjih sprejema Zedinjenih držav, Rusije in Nemčije. Vstopa Amerike bi bilo želeti; to pa s koncesijami, ki bi varovale temelje Zveze narodov. Zveza narodov mora Rusiji pomagati, da se dvigne. Nemčija je zahtevala vstop v Versaillesu in doumno mi je, da ji takrat niso ugodili. Švici bi bil vstop mnogo lajši, ako bi bila videla, da Zveza narodov ni univerzalna. Nekaj let more Zveza narodov živeti brez univerzalnosti. Potem pa bi nosila kal razkrojitve v sebi. — Kar se tiče člena 10., je ponavljal Motta svoje naziranje glede Predarl-slcega, kakor ga je izrazil v svojem govoru v komisiji. Uklanja se odločitvi komisije, toda samo zato, ker je ugotovila, da se sprejem Avstrije ne dotika predarlske-ga vprašanja in ker se člen 10. nanaša le na varstvo ozemlja člana Zveze narodov ob napadu od zunaj. — Govor Mottov je izzval glasno odobravanje. — Viviani je izjavil, da misli prav tako, kakor predgo-vornik o univerzalnosti Zveze narodov. Treba pa je s te tribune to precizirati svetu, zakaj Motta je izpregovoril jako važne besede, rekoč, da se bomo razkrojili, ako se ne prigode gotove stvari. Gre za sprejem Zedinjenih držav, Rusije in Nemčije. —i Spominjajoč se skupnosti v vojni, obžaluje govornik, da manjka Amerika, Položaj Rusije je tak, da bi Zveza narodov rada videla demokratsko Rusijo v svoji sredi. Sedaj pa gre za to, upoštevati, kaj je današnja Rusija. On da mora ugotoviti, da je dolžnost zveze narodov, odkloniti vsako tiranstvo, najsi prihaja od zgoraj ali od spodaj. (Živahno odobravanje.) Zdaj je čas, da se odkrito govori o Nemčiji. Motta ima v vsem, kar je splošno povedal, prav, toda Nemčija še ni dokazala, da ima resno voljo, izpolniti svoje obveznosti. Francija pričakuje pravičnosti. Francija bi zaslužila samo en očitek, namreč, da je nemara preveč mislila na mir. Ob tem je imela civilizacijo pred očmi. Ako bi se kršil dogovor, bi zbudilo to več ogorčenja kakor pogled krvavega zgleda, ki smo (?a doživeli. Mi bi dali zgled nepravičnosti. (Dolgotrajno odobravanje. Mnogo delegatov čestita govorniku.) — Nato se je Cecil z malo besedami pridružil naziranje Vivianija in izrazil željo, da bo sprejem Nemčije s temi pogoji mogoč. Važnejše kakor univerzalnost zveze da je to, da se izpolnijo razni pogoji. — Debato ie zaključil Nansen; čestital je Motti in Vivianiju in izrazil nado, da se sprejme Nemčija v Zvezo narodov. Pred glasovanjem je izpregovoril Cecil nekaj besedi, s katerimi je opozoril na pravo točko dnevnega reda rekoč, da je Avstrija dejansko izpolnila svoje obveznosti. Zato priporoča njen soglasni sprejem. Nato se je glasovalo in predsednik je zaključil sejo. Razna FRANCOSKI MILITARIZEM. LDU Pariz, 15. dec. (DunKU) Zakon o dobi vojaške službe, ki je bil danes predložen zbornici, se ne ozira na letnik 1922 ln predvideva službeno dobo 18 mesecev s pridržkom, da bo leta 1923 odšlo 100.000 mož in ne, kakor doslej, 80.000 mož, iz-vzemši častnike, in da se poveča število kolonialnih čet od 100.000 mož, kakor jih predvideva zakon leta 1913, na 300.000 mož. Doba vojaške obveznosti se podaljša od 28. na 30 let, torej od 20. do 50. leta. VPRAŠANJE MEDNARODNEGA KREDITA. LDU Ženeva, 15. dec. (DunKU) Druga komisija sveta zveze narodov je včeraj sprejela načrt začasne Iinančne komisije za mednarodne kredite. Ta načrt predvideva sestavo mednarodne komisije, ki bi imela nalogo, udejstviti mednarodne kreditne proiekte. Ti projekti nai bi obubožt- nim narodom in onim, ki ne morejo s primernimi pogoji dobili kredita, podali možnost, zbudili zaupanje in si pridobiti denarja za uvažanje potrebnih stvari. Države, ki se strinjajo s tem načrtom, morajo komisiji, imenovani po svetu, naznaniti, kakšna jamstva morajo podati za varstvo komercialnih kreditov, katere bi jim dali državljani izvažajočih dežel. Komisija bo po proučevanju jamstev določila v zlatu kredite, za katere bi dala pooblastilo. In-teresirane vlade bodo potem pooblaščene izdati obligacije v zlatu v višini, katero jc odobrila komisija. LIKVIDACIJA AVSTRO-OGRSKE BANKE. LDU Pariz, 15. dec. (DunKU) Reparacijska komisija je sklenila sklicati kongres na Dunaj za načelno ureditev vseh vprašan), ki so v zvezi z likvidacijo Avstro-ogrske banke. OBUPNO STANJE NEMŠKE AVSTRIJE. LDU Amsterdam, 15. dec. (DunKU) »Telegraaf« doznava: Poslednja poročila iz Nemčije kažejo tako strašno bedo, da jako krepka pomoč zaveznikov in Američanov nc sme dalje izostati, ako naj se Nemška Avstrija s svojim delavnim prebivalstvom šest milijonov duš reši pogina. PREMOG ZA AVSTRIJO. Dunaj, 15. dec. (Izvirno) Kakor poroča »N. Fr. Presse«, je odredila pariška reparacijska komisija, da naj prejema Avstrija iz zg. šlezijskih premogovnikov 100.000 ton premoga več kakor doslej, tako da bo sedaj dobivala mesečno 300.000 ton premoga. POMORSKA POLITIKA AMERIKE. LDU Washington, 15. decembra. (DKU) Senat je predlog republikanca Be-raha, ki zahteva od Wilsona, naj se pogaja z Veliko Britanijo in Japonsko, da se zgradba ladij v prihodnjih petih letih zmanjša na polovico, oddal komisiji za zunanje posle. V pomorski komisiji se je tajnik Daniels izrekel proti predlogu. Amerika mora vztrajati pri svojem programu glede zgradbe ladij, dokler se svet ne dogovori, da ne bo sporov več reševal z oboroženo silo. SMRTNA OBSODBA V BUDIMPEŠTI. LDU Budimpešta, 15. decembra. (DKU) Vojak Janos Ligday, ki je ukradel važne spise vojaškega poveljništva in jih izkušal prodati tujim državam, je bil včeraj po prekem vojaškem sodu obsojen na smrt na vešalih. Obsodbo so izvršili davi. HUDI VIHARJI. LDU London, 13. dec. (Brezžično) Po poročilih iz Sidneya so viharji v New South Wallesu napravili veliko škodo. Škoda se ceni na dva milijona funtov šterlingov. Dosedaj še ni poročil o človeških žrtvah. ŠTRAJK BERLINSKIH HOTELIRJEV. LDU Berlin, 13. decembra. (DKU) Na včerajšnji seji so lastniki velikih hotelov in restavracij sklenili, da bodo od srede naprej oddajali samo še sobe in zajtrk. To bodo storili radi te*a, ker se ne morejo držati predpisanih tarif. Folitiifta -j- »Straža« je priobčila članek o monar-hizmu in republičanstvu, katerega bi mi ne bili omenili, da ga zdaj ne izrabljajo in po-natiskujejo demokratski listi. Ali je kdo republikanec ali monarhist, to je njegova stvar, SLS pa stoji načebio kakor vse stranke katoličanov na celem svetu odnekdaj na stališču, da je vprašanje oblike države relativna stvar, v kateri odločuje ozir ua lo, kaj je v danem momentu za javni blagor najprimernejše. In zato se nam zdi, da je >Stražin< člankar storil precej veliko pogreško, ko je SLS., cen-trum in partito popolare označil kot monarhi-stične stranke po svojem bistvu. To je temeljito napačno, ker niti en krščanski filozof, sociolog ali pravnik ni stal nikoli na tem stališču in je treba precej nepoznanja katoliške literature, da se postavi taka trditev. Tudi dejansko niti ena iz teb stranic ni postavila takega principa zase, ampak smatra monarhi-zem in republičanslvo zgolj za praktično, ne pa principielno vprašanje. Kar se pa tiče imperializma in militarizma, ga kot izrodek obsoja vsaka krščanska družabna veda, ki kot vrhovni cilj označuje splošni krščanski paci-fizem (Staatslexicou, Bachem). Koliko in pa kakšna vojska je potrebna v danem momentu, odločajo dejanske razmere, ideal pa vsled tega ostane neizpremenjen. Katoličani se bo-demo že med seboj zmenili, kaj je za nas najbolj primerno, razdora pa radi kaj takega ne bo čisto gotovo nobenega. S tem je stvar zn nas končana. -f- Poverjenika JDS junaško vztrajata. Osrednja vlada je 14. t. m. podala ostavko. Poverjeniki SLS so podali demisijo, kakor hitro je odstopil minister dr. Korošec in še preden je bila sprejela njegova demisija. Celokupna deželna vlada jc sklenila, cla takoj poda ostavko, kakor hitro odstopi centralna vlada. Vse jc torej izvajalo posledice iz volitev za konstituanto, le zastopnika več kakor poražene JDS v dež. .vladi ** Slovenijo se n" moreta ločiti od poverjenfStev. Nc bo morda to zgolj osebna lastnost teh dveh gospodov, vsaj pri g. dr. Ravniharju gotovo ne, ki smo ga vedno visoko spoštovali kot taktnega političnega nasprotnika; zdi sc, da je to taktika JDS, ki hoče za vsako ceno dokazati, da kljub dobljenih V/2% od vseh mandatov v Sloveniji pomeni vendarle še nekaj. Ptič se spozna po petju, demokratje pa po dejanjih. -f- »Straža« ostro obsoja centralistični ustavni načrt in nadaljuje; Ne strinjamo se še z mnogimi drugimi točkami ustavnega načrta, toda že ta razlog je zadosten, da gremo v opozicijo. V taktičnem oziru se ne strinjamo z zahtevano prisego. Mi smo mnenja, da more tudi načelni republikanec sodelovati pri ustavodaji, četudi mu iz načelnih razlogov ni mogoče priseči kralju. Tako je bilo pred vojno v Nemčiji, celo v ruski dumi so sedeli republikanski socialisti. Na vsak način je za mirni razvoj države umestneje, da se republikancem omogoči sodelovanje v zbornici, kakor pa, da se izključijo in omeje samo na agitacijo med ljudstvom. Kakšno stališče zavzema stranka sama, je pokazala tekom delovanja zadnjih dveh let, katerega ne more nikdo zatajiti. -J- Stališče Jugoslovanskega kluba lede prisege. LDU Belgrad, 16. decem-ra. (ZNU) Danes se "začno posvetovanja na dvoru. Prvi je poklican na dvor gosp. Pašič kot začasni predsednik ustavotvorne skupščine. Klubi pretresajo novi poslovnik in načrt ustave ter meni večina radikalcev, da se novi poslovnik mora pridržati z malimi izpremembami. Demokrati so naročili dr. Lukiniču in dr. Ribaru, da proučita novi poslovnik, in potem poročata klubu. Dr. Koroščeva skupina in Jugoslovanska muslimanska organizacija sta nasprotnika polaganju prisege, preden ni sprejeta ustava. Interesantno je, da so se skoro vsi poslanci izjavili proti gorenji zbornici. Zato se mora z gotovostjo računati, da bo v konštituanti vprašanje o senatu neugodno rešeno. Dmokrati so izvolili poseben odsek, ki bo izdelal končni program stranke. -j- Protič, a ne Pašič? »Obzor« javlja po informacijah iz radikalnih krogov, da Pašič ne sprejme mandata za sestavo nove vlade, nego da bo priporočal, da sprejme to nalogo Protič. Ustava dr. Laze Markoviča bo v najboljem slučaju sprejeta z velikimi izpremembami. 4- Srbska zemljoradnička stranka in Radič. Dopisnik »Jutranjog lista« v Belgradu se je razgovarjal s predsednikom parlamentarnega kluba Srbske zemljo-radničke stranke Lazarevičem, kateri mu je izjavil: »Naša stranka nima nikakih zvez z Radičem. Ako bi člani Radlčeve stranke, ki so seljaki in ki hočejo ščititi seljačke interese, hoteli delati na popolno izvedbo našega programa in ako bi hoteli vstopiti v našo organizirano stranko ter sprejeti naš program, tedaj lahko stopijo brez ovir v naš klub. Naša stranka stoji na stališču, da je Radič zapeljal hrvatskega seljaka z demagogijo. Naš namen je, uve-riti hrvatskega seljaka, da so interesi srbskega seljaka isti kakor hrvatskega seljaka. Ako Ootane Radičeva stranka pri svojem dosedanjem programu, se mi z njo nc moremo združiti, ker ne moremo podpirati Radičeve ideje. + Dr. Laginja pri regentu. V sredo zvečer je sprejel regent prestolonaslednik Aleksander v avdijenci hrvatskega bana dr. Laginjo, ki ga je pri tej priliki obvestil o položaju na Hrvatskem. Zvečer je odpotoval dr. Laginja v Zagreb, da izroči ban-ske posle svojemu nasledniku. + »Seljačka Zveza.« »Riječ« javlja iz Belgrada: Tu se nahajajo odposlanci seljačke zveze v Zagrebu, ki že nekaj dni zborujejo z zemljoradničko stranko glede skupne organizacije. -f- Rusija išče zveze z Jugoslavijo. Ju-goslovenska, bolgarska in grška vlada so se pozvale, naj vzpostavijo odnošaje z Rusijo. -f Italijanske laži o Rabu. Popolnoma tendenciozne in lažnjive so vesti, katere razširjata D' Annunzijev in italijanski tisk, da se je otok Rab izjavil za priključenje k reški državi. Na čelu rabske občine stoji po Italijanih vsiljeni komisar, italijanski častnik, ki pač ne more govoriti v imenu jugoslovenskega naroda. -j- Diplomatična afera s Holandsko. (Uradno) Povodom izgona bivšega holand-skega častnega konzula v Belgradu, Bernarda Rappaporta, je holandski poslanik protestiral pred mesec dni na nedostojen način. Vlada je odklonila sprejem protesta v taki obliki ter je holandski poslanik po naročilu svoje vlade dne 9. t. m. zopet poizkušal, Izročiti ministrskemu predsedniku j in zunanjemu ministru dr. Vesniču isto i nolo, ki se je umevno morala odbiti. Radi ! lega je holandska vlada nostrificirala našemu poslaništvu, da nc želi njegovega bivanja v Haagu. Belgrajska vlada pa je danes isto storila s holandskim poslanikom v Belgradu. Afera Rappaporta je ddbro znana. Leta 1912 je bil zapleten v znano vohunsko afero Miillerja, v kateri je bil zaplelen tudi znani holandski generalni ko*R*ul v Beitfvadu. Kostrovvita. Obadva flta bila avstrijska podanika, V početku vojne, ko holandska vlada ni hotela odpoklicati Rappaporta, ga je naša vlada internirala v notranjosti države radi sovražnega postopanja napram Srbiji. Za okupacije je pokazal tudi vse stopnje sovražnosti napram prebivalstvu v okupirani Srbiji. Po propadu Avstro-Ogrske je belgrajska vlada odvzela Rappaportu konzularno čast ter o tem obvestila tudi holandsko vlado. Medtem so nedavno našli v arhivih biviega avstro - ogrskega generalnega gouverne-menta tudi pismene dokumente o teh sovražnih činih. Na podlagi teh listin je naša vlada izgnala tega bivšega konzula. Dnevna novice. — Radovednemu g. Uešiču odgovarja na njegova vprašanja glede Slovenske Matice »Straža« tako-le: Dr. Ilešič bi storil javnosti veliko uslugo, ako bi povedal, kdo je z nedorastllmi otroki »strokovno« urejeval knjižnico Slovenske Matice, kdo je za besedico »uredil« pri romanih in leposlovnih spisih računal po 200 predvojnih kron in kdo je rabil bogate reprezentančne nagrade in vsotel — Kakor se vidi, vzbuja neugnana radovednost g. dr. Ile-šiča radovedne instinkte tudi pri drugih ljudeh. Zdaj je pa na njem vrsta, da zadosti tej radovednosti drugih. — Kako naj se ustanavljajo podrni-nsce Slovenske Straže. Podružnica Slovenske Straže se lahko ustanovi, če se priglasi vsaj 20 članov. Če se v ena vasi ne priglasi dovolj članov, se podružnica lahko ustanovi za več vasi skupaj. Podružnice so lahko moške, ženske ali skupne. Viso-košolci in srednješolsko dijaštvo, nadalje koroški in goriški begunci, naj ustanovijo svoje podružnice. Član postane, kdor plača letno 10 kron. Takoj na delo za Slovensko Stražo! — Odbor, — Razmejitvena komisija. Z ozirom na vesti raznih listov, da se je francoski delegat pri razmejitveni komisiji, major Jocard, pred kratkim vrnil iz Pariza, kjer se je nahajal na dopustu, je dopisni urad pooblaščen ugotoviti, da jc francoski delegat odpotoval v Pariz po sklepu razmejitvene kpmisije, da pospeši pri konferenci veleposlanikov rešitev raznih vprašanj, ki so ovirala nadaljevanje razmejitvenega poslovanja. Francoskemu delegatu je njegova misija popolnoma uspela. Pri svojem po-vratku je prinesel s seboj razne odločbe pariške konference veleposlanikov, ki bodo razmejitveni komisiji služile kot pravec za nadaljevanje njenega dela. — Umrl je v Celju 15. dec. zjutraj po daljšem bolehanju trgovec Gustav Stiger, star 39 let. Svoj čas je igral v političnih bojih znatno ulogo. Zadnja leta se je vsled bolezni umaknil iz javnega življenja. — Moste pri Ljubljani. V nedeljo dne 19, decembra ob 6. uri zvečer vsi v naš Ljudski dom. Igramo Borštnikovo narodno igro v treh dejanjih »Stari Ilija«. Prcskr-bite si vstopnice že naprej, (K) — Omejitve železniškega prometa. Začasno veljajo sledeče prometne omejitve: 1. Južna železnica v Jugoslaviji: Zaprt je tovorni promet v vozovnih nakladah za postajo Maribor gl. kol. Izvzeta so živila, premog, režijske in vojaške pošiljke, dalje pošiljke za tvrdko Gotz, Scherbaum in skladišče Balkan, Scherbaumova do-vlačilnica. Zaprt je tovorni promet za postajo Zagreb juž. kol. (izvzet premog, režijske in vojaške pošiljke). Zaprt je tovorni promet za postajo Sisak loko (izvzet je premog, režijske in vojaške pošiljke). — 2, Državna železnica v Jugoslaviji: Reekspe-dicije so na vseh hrvatskih in slavonskih postajah zabranjene. Izvzete so samo pošiljke iz inozemstva, ki dojdejo z direktnimi tovornimi listi. Ukinjeno je sprejemanje sena za Bosanski Brod loco in tranzit. Sprejemanje pošiljk za postaje na progi Vinkovci—Indjija kakor tranzit proti Novemu Sadu je zopet prosto. Tranzit preko Indjije proti Belgradu je še ukinjeno. Izvzeto: živad, premog, vojaške in režijske pošiljke. — 3. Avstrija: Ker se nahaja v Mariboru že 840 vozov zaostanka, mad tem 430 vagonov živil, sc ukine sprejemanje vsakega tovora (tudi živil) za Avstrijo in tranzit. Izvzeta je samo živad in sveže meso. Vso drugo lc proti tranzitnemu dovoljenju. Tovor vsake vrste za progo J Spieifeld—Radkersburg je prost. Iz ino- ' zemstva je dovoljen uvoz le za one pošiljke, za katere sc je izdalo transportne dovoljenje. — Za Amerikance. Severoameriški državni urad (ministrstvo za zunanje posle) objavlja z dne 1. novembra t. 1.: Osebe, ki potujejo v Evropo na obisk svoje rodbine, bi storile pametno in umestno, ako vzamejo s seboj dovolj denarja in si tako za-gotove povratek, seveda, ako imajo namen, vrniti se nazaj v Zedinjene države. Zelo pogosto se dogaja, da prejemajo ameriški konzuli v inozemstvu pisma od oseb, ki so prej bivale v Ameriki in so odšle v inozemstvo, da obiščejo svojo družino, pri čemer jim je zmanjkalo sredstev. Take osebe potem apelirajo za denarno pomoč amerišKih konzulov, ki pa nimajo na razpolago sredstev za splošne svrhe repatri-aclie. Sta*. 287. *3L0YETOLeonišča< po pravilih določena sv. maša za umrle člane in dobrotnike društva ter prosi obilne ndeležbe. lj Izgubila se je v soboto dne 11. t. m. 11 letna Rozalija Haller. Je majhne postave, črnih las in oblečena v svetlorjavo obleko in zavita v temnordeče ogrinjalo. Kdor kaj ve o njej, naj to takoj sporoči policijski stražnici v Vodmatu. Domneva se, da najbrže prosjači od hiše do hiše z izgovorom, da nima očeta in matere, kar pa ni res. lj Produktivna zadruga čevljarjev sa Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja v ponedeljek, dne 20. decembra ob 8. uri po poldne, Rrentrva ulica it. 4. (Iu lj Naša mladina. Z ozirom na tozadevno vČerajšno notico smo prejeli z mero-dajne strani naslednje pojasnilo: Dotični realen si glasom zdravnikovega spričevala n i prerezal žile, ampak si prerezal z neko ostrino samo kožo na roki. Profesor ga je zapisal v razrcdnico, ker mu kljub prepovedi, da se nc sme prepisavali šolske haloge, ni hotel izročiti listka, s katerega jc prepisaval. lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 5. do 11. dccembra 1920. Število novorojencev 20, umrlih 18. Od umrlih je 12 domačinov in 6 tujcev. Umrli so za jetiko 2, za različnimi boleznimi 16. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli in sicer za ttfuzom 1, za grižo 1, za vratico 2. lj Premog. Člani »Društva vpokojenega učiteljstvac, stanujoči v Ljubljani, dobijo premog na nakaaila mestnega magistrata v so>-boto, dne 18. decembra. Vsaka rodbina dobi 200 kg za K 20.—. Cerkveni vestnik. c Na Ovslšah ima 29. decembra ob desetih mošenjska skupina konferenco, Tvarina kan. 139, § 3 in § 142. Dijaški vesMSt. d Izredni občni zbor ima v nedeljo dne 19, t. m. ob 17. uri podružnica SDZ v Maribora (Glavni trg 7). Vse člane akademike nujno pozivamo, da se tega občnega zbora prav zanesljivo udeleže, ker je na programu volitev predsednika in ene-*a odbornika, razgovor radi ustanovitve ljudske knjižnice ob narodni meji in načrt za veliko in obširno kujturnosocialno prireditev v prihodnjih počitnicah. Pravilom bo treba dati končnoveljavno obliko. Opozorite na občni zbor vse tovariše, ki poročila iz kateregakoli vzroka no bi izvedeli! — P,, t. č. podpredsednik. d Mariborski akademiki! Osrednji odbor SDZ vas nujno poziva, da se polnoštevilno udeležite izrednega občnega zbora naše mariborske podružnice, ki se vrši v nedfeljo dne 19. decembra t. 1. ob 17, uri v mariborskem bogoslovju. — Predsednik S. D. Z. d Vsem bogoslovnim zborom, SO in 20! Vnovič prosimo, da nam čimprej pošljete poročilo o proslavi Dijaškega dne. Predsednik S. D. Z. Turlstika In šport. Zbor ljubljanskih smučarjev. Dne 19. t. m. (nedelja) priredi SKL skupni izlet vseh smučarjev cele ljubljanske okolice, Povabljeni so vsi smučarji: dame kot gospodje, stara garda kot novinci, člani kot nečlani. — Zbirališče ob dopold. pred kavarno Evropo, Odhod točno ob 8. uri čez Podutik na Toško čelo event. Topol (Sv. Katarina). — Važno je, da se zbližamo in spoznamo svojo letošnjo vrsto: kolika je in kakšna, kaj ji je treba; pregled bo vplival na smernice letošnjega smuške-ga organizir. delovanja. Vremenska poročila in druga izvestja o zimskem športu v Bohinju, na Bledu, Ljubljani in drugod, se bodo razglaSevala v izložbah »Tourist-Office«, Ljubljana, Dunajska cesta št. 18, optik Jurman, Šelenburgova ulica. Hajnovellgi pšiFPžISgfc KLJUČ DO REŠITVE POLOŽAJA PRI RADIKALCIH. Borba med dalekovidnimi in centralistL Belgrad, 16- dec. (Izv.) Prava pogajanja za sestavo nove vlade sc pravzaprav šc niso pričela. Nikola Pašič vodi pogajanja s posameznimi klubi glede načel, ki naj jih zastopa bodoča vlada. Ključ za rešitev položaja se nahaja v rokah radikalne stranke, ki se ima odločiti za delo z demokrati, zemljeradniki in socialisti in za sprejem centralistične ustave ali pa za sporazum z Jugoslovanskim klubom, Narodnim klubom, muslimansko organizacijo ter morebiti z Radičevo stranko. Odločitev v tem vprašanju še ni padla. Medtem pa napenjajo centralistični elementi v radikalni stranlki vse sile, da bi spravili stranko v tabor centralistov. Razsodni člani radikalno stranke se protivijo, da bi se centralistična ustava vsilila Hrvatom in Slovencem,, ter zahtevajo sporazum z njimi. Radi tega se pričakuje odločitev radikalcev, ki ima pasti te dni, VENEC<, dne 17. decembra 5020. Stev. 287. Kaki razlogi sp vodili v!ado, da hoče naenkrat izločiti sladkor iz proste trgovine, če upoštevamo navedeno, mi res ni jasno. Da bi vlada z rnonopoliziranjem pobijala draginjo, jc abotno. Draginje viada s tem nc bode zmanjšala, pač pa jo bode in sicer občutno zvečala. Na podlagi omenjene notice v listih ecm 6e na več krajih informiral, koliko jc resnice na stvari. Zvedel sem, da notica ni brez podlage, a ustrašil sem se naravnost, ko sem ču na kak način si vlada rešitev tega vprašanja zamišlja. Ker nima lastnega aparata, ki bi izvedol celo akcijo, namerava vlada poveriti premet s sladkorjem sladkornemu s i n 'd i k n t u v Belgradu, ki bode sestavljen iz samih bank. Viada si pri prodaji oziroma že pri uvozu zagotovi lep del in sicer so sc izmenjale vsote 16—20 K od kg; sindikatu pa se prizna na režijskih stroških 6 K od kg; 22—26 K nad nabavno ccno pri kilogramu sladkorja davščin in stroškov, predno pride sladkor trgovcu v roke! Proti tej bankokratski politiki naše vlade je nujno potrebno, da nastopi ne le vsa javnost, ampak tudi trgovska zbornica in poslanci vseh strank. Ta lamera je nezaslišan napad na konsumen-te, katerega je treba odbiti, predno ga vlada uveljavi. To ni politično vprašanje, ampak življensko vprašanje mas naroda. Minister za trgovino je imenoval Gospodarski svet, kateri ima dajati mišljenje o jaredbah gospodarskega značaja. Gospod minister za trgovino pa Gospodarskega sveta ni sklical, ker je vnaprej vedel, kak odgovor in kako mišljenje bi dobil. Gospodarski svet je vlada sestavila itak povečini iz uradništva, vendar so maloštevilni zastopniki gospodarskih zainteresiranih korporacij zadosti veliko strašilo, da koraka preko nih. Vlada sicer izjavlja, da bode bančni sindikat samo prehodna ustanova katero ima zamenjati po nekaj mesecih državni aparat, a tudi to nam nc more vzeti prepričanja, da je vse, kar hoče vlada podvzeti, konzumentom v kvar. Če nimamo vere v bančni sindikat zato ne, ker se bojimo, da bode izkoriščal konsumente, bojimo se državnega aparata, ker moramo že vnaprej presumirati, da bode nesposoben, v vsakem slučaju pa računajmo z večjo draginjo. Obenem z vpeljavo monotpolizirane-ga prometa s sladkorjem naznanjajo dnevni listi, da bode z novim letom vlada prepovedala uvoz vžigalic tnjega izvora. Prepoved sc motivira s tem, da je v naši državi pet tovarn za vžigalice, ki lahkotno krijejo domačo potrebo. Te tovarne pa niso mogle konkurirati s tujimi produkti, ker so razni carinski in monopolni predpisi omogočali tujemu blagu uspešno konkurenco na našem trgu. Leoo zavijanje, ki pa potrebuje nekoliko pojasnila! Carinski in monopolni predpisi niso nikakor favorizirali tujih izdelkov, ampak samo ovirali domačo industrijo. Pred par tedni jc prinesel »Jngoslov. Lloyd« vest, da je morala tovarna vžigalic v Osjeku odpustiti celo vrsto delavcev, ker jc carinarnica označila papir, katerega potrebuje tovarna "za izdelavo škatlic, kot luksuzno blago. Ti carinski predpisi so naravno ovirali tovarne, da niso ne samo mogle konkurirati, temveč sploh poslovati. Tudi vprašanja raonopo'-slcih predpisov potrebuje pojasnila. Ti predpisi niso favorizirali uvoza tujega blaga, am.pak le onemogočili, da tovarne konkurirajo z blagom, na katerega se ni plačala monopo'ska taksa. Dočim so n. pr finančni organi pobirali trošarino na predmete, ki so bili že v zalogi trgovcev za časa, ko se je vpeljala trošarina, se z mo-nopolsko takso to ni prakticiralo. Blago v zalogah je ostalo osvobojeno monopolske takse in se je ista pobirala šele pri novem blagu, ki se je uvažalo. Tako so trgovci s starimi zalogami naravno uspešno tekmovali s tovarnami, katerim je blago kliub vsled nesrečnih carinskih predpisov omejenemu obratu zaostalo in bo moglo priti na trg še lc, ko bodo stare zaloge razprodane. Drugo vprašanje pa je, če morejo res domače tovarne kriti ves domači konsum. Ne poznam kapacitete naših tovarn, bojim se pa, da naša produkcija niti od daleč ne krije naše potrebe in tako sc ne bode čuditi, če ostanemo naenkrat brez vžigalic. Čc bi res naše tovarne krile domač konsum, bi bilo res krivično zahtevati uvoz od zunaj, tako pa smatram za strašno lahkomiselnost, če vlada naenkrat postavi narod pred pomanjkanje predmetov, katerih imamo danes dosti in so tako neobhodno potrebni kot ravno vžigalice. Tudi tega vprašanja ni mogel finančni minister rešiti brez sporazuma z ministrom za trgovino, a kar velja za sladkor, velja tudi za vžigalice; minister za trgovino je bil dolžan predložiti vladno nameravano odredbo Gospodarskemu svetu na mišljenje. Minister trgovine tega ni storil. Je U z nameravano prepovedjo uvažanja vžigalic tudi zvezana kaka nova taksa, ne vem. Če so bile podobne naredbe mogoče v ča6u, ko narodno predstavništvo ni poslovalo, se ni čuditi — a danes mislim, da imajo narodni zastopniki vendar toliko poguma in tudi toliko moči, da prepi r č io nameravano zlo. Mublianska porota. VLOMILSKA DRUŽBA. Včeraj se |c priiela prod ljubljansko poroto razprava proti nevarni, dobro organizirani družbi zločincev, od katere sede na zatožen! klopi Ivan Gorkič, rojen lota lf')t v Zavodnjah pri Gorici, biv-Si slaščičar (zagovornik dr. V/urzbach), Mak* Herman, roen leta 1898, rauar iz Žalca (zagovornik dr. Jolenc). Francc Cič, ro;en leta 1895, ir Studenca pri Mariboru (zagovornik dr. Lovrenčič), Noža Giv-kiC, ro eno leta 1804 v Št .laužu na Dolenjskem (zagovornik dr. Wurzhach), Karol Mišek, ro.r.n 1892 v Holkicah na ČeSkcro (zagovornik dr. *jibtc], Ga-briicla Pere, rojena leta 1890 v Ljubljani, mestnega, stražnika žena (zagovornik dr. Fettich) in kamnosek Josip Kralj, ro en lota 1892 v Slivnera (zagovornik dr Josip Sajovic). Iz obtožbe posnemamo, da se jc utuborila Ie-fos v Križevniški ulici St. 6 nevarna, dobro organizirana družba ljudi, ki so hoteli priti z zločini do velikega premoženja. Ivan Gorkič, brezposelni begunec s Primorskega, jc bil voditelj in poglavar družbe, ki je v-idil poizvedbe in razna podjetja. Shranjeval jc vlomilno orodje; v njegovem stanovalcu sc je spravljalo ukradeno blago.. Neža Gorki-teva, roj. Zonta, prej verižnica, in njena prijateljica Ela Pere sta nagovarjali k tatvinam ki »bodrile mo-Ske h kiflftom«. Načrti družbe so bili veliki in Aa-lekoscžni. Nameravali so preoblečeni v vojaSkc ohleku zapleniti denar gostilničarju Francu Peter-linu v Skocianu pri Turjaku. Orooatl so nameravali Ivanko ZavrSek in so si Herman Čič in Delltrepo trikrat ogledali biSo. Trikrat so se oeljali Delltrepo, Čič, Herman, Kralj in Dacar v Radovljico, da si vse ogledajo, ker so nameravali okrasti gostilničarja Antona Praprotnika. Zahotelo se jim je tudi po zlati, z biseri okrašeni kroni na glavi Matere božje na Brez ah; cerkveni rop so nameravati izvesti tudi na Jesenicah in v ljubljanski stolnici. Sklenili so. da bodo umorili in oropali go-slilničarko pri »Deteljici« v Ljubljani, Ivanko Bren-čič. Policijski revirni nadzornik Habe, ki jim je bil vedno za petami, jim je bil na poti. Njega so sklenili, da ga bodo pri prvi priliki ubili. Ela Pere jo prva svetovala Gorkiču vlom v stanovan'c dr. Hodžerja, a ker se vloma ni upal izvesti, mu jo svetovala, naj vlomi pri Osolinu, mu vse natančno opisala !n izročila hižni ključ. Dne 12. junija sta res Gorkič in Herman vlomila pri Osolinu in odnesla blaga v vrednosti 17,902 kron 62 vin. Gorkičeva je ukradene reči poskrila in deloma tudi prodala. V noči na 23. maja letos so Ivan Gorkič, Franc Čič in Karol MiSek vlomili v farno cerkev v Rudniku in ukradli monitranco in 2 ciborija. Gorkičeva in Pcrčeva sta vedeli o tatvini, a so ukradene reči kljub temu skrili v 6vojih stanovanjih. Gorkič in Čič sta na napelrevan;c Jtikopila ukradla 5. junija tvrdki Tavčer in Svetina orodja v vrednosti 912 kron; mislila sta ukrasti ročno bJa-gaino, a jo nista naSla. Ukradene stvari sta 6krili Gorkičeva in Perčeva. Maks Herman in Josip Kralj sta ukradla meseca maja dve kolesi, eno sta prodala za 1200 K, diugega sta pa pustila, ker ju jc lastnik kolesa zasledoval. Franc Čič je obdolžun, da le ukradel na fckodo Ivani SuSnik blaga v vrednosti 41.910 kron, kar pa taji. Pri svojih podjet ih obtoženci vselej niso imeli sreče. Karol Miiek, Čič in Kralj so bili prepodeni začetkom junija, ko so nameravali krasti v podstrešju hiSc št. 5 v Dalmatinovi ulici, Herman, Cič in Kralj so prUli koncem maja v spalno sobo gostilničarke Brenčičeve in Ivane Hodnik pri narja, ker ga niso neili, sta v jezi Čfc in Kralj razreiala BrcuCičevi svilnato obleko, 2 namizna usn »i0 ta4ko ^ ®ia ji povzročila Škode do 1000 kron. Karol MiJck je poskušal vdreti koncem maja v klet Mari e Bevc na Duna skl cesti; nameravaj jc priti v skladiSčc lekarnarja Piccolija, pri tem jo pa bil piepoden. Ela Pere ;e poizkuiala roliega večera pričeikom meseca iuni.a 1920 izvabiti Francetu tunarju lonec masti, katero naj bi zaplenil kot detektiv Delltrepo. Potom ko sc je prebrala obtožnica, so Izjavil) obtoženci, da so krivi, lc Gorkičova jc rekla: »Prisilili so me, da SBin sodelovala!* in Perčeva ie rekla: k!..e deloma sem kriva.« Na to ;e pričel g. svetmik Pernui razpravliati o tatvini pri Antonu ia Ivani Osollnovi. Obtoženi Herman jo povedal, da je kot konfident napravil policiji marsikatero uslugo. Prosil je pri policiji za službo detektiva. Z Delflrepom se !c seznanil pri • Deteljici«. Gorkičeva jc zavračala krivdo na Dell-frepa, zelo predrznega zločinca iz Kanfanara, kateremu se c posrečilo, da je pobegnil in ie zdaj v Ro-vinju. Gorkičeva sc ;c seznanila s Perčevo pred poldrugim letom. Gorkičfeva jc povedala, da se la njen mož bal, da ne bi Perčcva kaj izdala, ker je rada pila. Pri čitanru ptedspisov se 'o ugotovilo, da sta celo zadevo odkrila gg. revirni nadzornik Pod. reberiek in okoliški nadzornik ■ Cafnlto od kriminalnega oddelka polici skega ravnuteljstva v Ljubljani. katera sta našla pri Gorkičavih velike ukra. denega Waga. Pcrčeva jc priznala, da !c verižila že med vojsko in da ima kot rejenka zagotovi enih 2 tisoč kron in da drugega premožen'a nima. Gorkičeva ie v zaporu pisala Perč<>vi pismo z navodili, kako se naj zagovar'a, todi Pcrčeva, kakor pravi, navodil ni dobila v roke. Ob čeri na eno je bil ob-delan slučaj Osolina, nakar se je pričelo razprav. Ijati o vlomu v farno cerkev v Rudniku. Gorkič je povedal, da sta šla v cerkev Čič in Mišek, on ni šel v cerkev. Čič ie povedal, da se !e z Gorklčem seznanil v kavarni Slon. Čič je povedal, da je tudi Gorkič pomagal vlamljati v cerkev. MiSek ie šel z ukradenimi cerkvcnimi posodami k judu v Zagreb, ko se jc vrnil, jc povedal, da ie rekel jud, da posode niso zlate, marveč mesingaste. Mišek |e povedal, da je pomagal tudi Gorkič vlamljati In da je odprl tabernakelj Črč. Ukradeno cerkveno posodo ie prenesla Gorkičeva v mesto. Obširno (• Gorkičeva razlagala, da !e imela cerkveno posodo tudi Perčeva spravljeno. Pcrčeva je priznala, da j« spravila cerkveno posodo in da ji je Gorkičeva v»e povedala. Pcrčeva ic rekla, da jc Gorkičevl rekla, naj sc cerkvena posoda vrno, nakar je GorkiČev« povedala, da ji Perčeva ni rekla, naj ee posoda ccrkvi vrne. Nato ic sodiSče pričelo razpravljati o tatvin) pri stavbeni tvrdki Tavčor in Svetina. Meteorologleno poročilo. Ljuitliana 306 m n. m. vi S. i a dvaKra no ott a»o v ednu se računa 8 kron.) ELEKTROTEHNIKA ..Svetla*, Mestni trg 25. Veibajs A„ Linhartova ulica 4. FOTOGRAFSKI ATEL1JE: Grabjsc Franjo, Miklošičeva c. 6 JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KLEPARJI Kom T., Poljanska cesta 8. Remž-jar & Smerkol, Mor. ul. 13. Priporočalo se sledeče domaže tvrdke: Cas opna o-va«t a Baio-muter v mm l>ruio-muter v C f.iuruu. literenoa v C Nebo. votrov ffeiavia.. v mm 15. 12. 21 h 737-7 -36 — obl. 16.12. 7 b 737 -3-6 — sneg v. 9-4 16,12 14 b 735 2 -M — sneg s. v. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod frančo. LEKARNE »Pri Marifi Pomagaj«, Reslj. c. 1. MANUFAKTURNE TRGOVINE Scbuster Anton, Stritarjeva ul. 7. MODNI SALONI Golil Marija. Židovska ui. 8 In 7. Hribar Rozi, Rimska cesta št. 6. MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. TRGOVINE S PAPIRJEM •Uranas«, Mestni trg U. SOBNO SLIKARSTVO 2uran Mariia, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. 5PEDIC1JSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (TeL 366.) Uber F* & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lnd., Wolfova ulica 3. • Pakiž Ivan, Stari trg št. 20. TRGOV. Z DE2N. IN SOLNCN. Mikuš U Mestni tr0 15. (Za ilvanratno ou.avo v ladaa m racnnn 8 kron.) TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvazoriev trg št. 7. Sn§nik Alojzij, Zaloška cesta 21. Zalta & Žillč, Gosposvetska ceata 10. (Mar. Ter. cesta.) ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Karožaile .Slovenca"! Resna Mm podana. uslužbenec 30 let star. z nekoliko denarja ln nekaj oprave želi znanja z go-spico 20 do 30 let staro, pošteno in lepo, katera bi imela nelcaj bale. Ponudbe, če mogoče s sliko, k&terj sa vrne, na upravo .Slovenca* pod Stev. 502^_ GrMi vr!sw ugodnimi po;jojl in plačilu za takojšnji ali p >znejši n istop pri veleposestv i „Kostnvniška Sla ina" p. Podpiat, Šta ersiO._5026 Zalivala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naše srčnoljubljene sestre, svakinje oz. tete, gospe Mm žen ina poouO. S"" teklosti, 30 let star, z nad 20.C00 K premoženja, se želi nu kako manjše posestvo ali gostilno priženiti. Mlajša vd )va z enim otrokom ni lcključea«. Ponudbe, če mogoče s sliko, se pošljejo na uoravo .Slovenca" pod Šifro »Zvestoba 5027 '. C'II7IlO KfD voak bivSi podčastnik z ij.lr.UU IjIS naibolišiml Izpričevali, ki v kratkem dosluži svoj rok, v kakšnem skladišču za nadzornika ali pj kot pomožna moč v pisarni. Cenjene ponudbe ua naslov: Stavno S ukl, 1. Dat., 1. Div. Drav. art. puk, Llubljana. 502JJ Pisalni Mmarrii Prod1 ceno tvrdkB stroi nov IfllMUlbil M.Ličio,Kolodvorska ulica U I, Ljubljana. 5036 Pm it CD v srcd'ni mesta biSa z neka) 11U u Ju vrta. Naslov oove upravništvo .Slovenca" pod St. 5J24. GARJE srbečico, hraste. liJale aniCl pri Človeka tn živini mazilo zopet srbečico Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo po poiti iv 15"— poštnine pro »t o. — Prodala tn razpoiilia lekarna Trnkocl v Liubliani, zraven rotovža. 1631 Voilcvaane m isr«?.^ oddata mnogo pod dnevno ceno uvozna tvrdka Bazbaršek, Sinartno pri Litiji. tekel za poklonjeno prekrasno cvetje, kakor tudi za Ča-ščeče spremstvo na njeni zadnji poti, izrekamo vsem našo najpr.srčnejSo zalivalo. Ljubljana, dne 17.dec. 1920. Globoko žalujoče rodbine: SasM, fclsroeier, Goloti. nad Kranjem sc odda s 1. januarjem 1921 pod zelo ugodnimi pogoji v naiem. Ponudbe naj še pošljejo nn gospoda Ivana Šavnik.i, trgovca v Kranju. Me .Slovenca! v zvezi z mlinom za olje ia stiskalnico za olje, vse moderno opremljeno, IS oralov prima zemlje v bližini železnice, stalna vodoa sila 30 HP, francis-turbina, lastna električna sila, gosposka hiša z 8 sobami, kopalnico, hlevi, remizami, bogatim živim in mrtvim inventarjem vsake vrste, lovišče za 3000 oralov se zelo poceni proda zaradi odpotovanja. — AlpenlSndische RealitMten & Hypotheken> Verkahrskanzlei, Dir. Hugo Vo*ckmar, Graz, Rechbauer8tr.3. Pojasnila le plačila zmožnim kupcem proti poštnini. Eggms iu krasne ka;b'dna namizne in ru< «2okopne svetiike po tovarniški ccni v glavni zalogi IVO HNDHftSCH.TŽ, Jttaribor Vodnikov trg St. t. ISliSl, podgane, stenice, SEurkl ID v.a (Olax«n mor* puuiniti alui puraDlisti' raci« naiiioiia prumliuaen« in »plnono hvaJiana »red.tvo, Uot proti pulmknn miiim K 1(1 s« pod;ano in mlit h 10; ea uOurk« posoono moAna vrsta b SO; tmktuia ca .t.nlo. b U; uuitlinalec moljev li tU. prašek pruu rnrSe-aora K 10 in :o rnaailo proti ušein pri ljudeh K 5 —10 . mazilu ca uiil pri iivlnl «.-10 : pra» sek «a akt v obleki m merilu li to m 20 trn-Ktur« proti mrčesu o« eiidjvi in zei?iija<3t (uoi