LETO 1.
LJUBLJANA, 7. JANUARJA 1923
ŠTEV. 2.
ORJUNA
NACIONA- V i KTirMi r»» n a m
LISTIČNI ORGAN.
NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.; za celo leto 48'— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna štev. stane 1 Din.
LASTNIK: OBLASTNI ODBOR OR. JU. NA. V LJUBLJANI.
IZHAJA VSAKO NEDELJO!
REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Karlovška cesta 24/1.
Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. Mr_ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI!
Živela Nj. Veličanstvo Kraljica!
V torek 9. t. m. slavi Nj. Veličanstvo kraljica Marija svoj rojstni dan.
Ko je naš mladi kralj-junak po vojni prvikrat prišel v Slovenijo,	nam	je	prinesel
zagotovilo naše svobode, državnega ujedinjenja in narodnega edinstva.
Slovenija ga je sprejela s petjem in cvetjem . . .
Naš kralj je hotel, da tudi osebno dokaže svojo naklonjenost in zaupanje	naši	ožji
domovini.
Komaj je stopil v zakon s svojo verno, ljubko, našo mlado kraljico Mariolo, ni Jo povedel v bogata kopališča tujega sveta, on Jo je povedel v svojo Slovenijo in tu je ostal dolgo časa.
Slovenija ga tedaj ni sprejela s cvetjem in glasbo, ni ga spreiela z brezčutnimi paradami, sprejela ga je z večjim, vzvišenejšim, sprejela ga je z odprtim srcem, iskreno ljubeznijo ln sinovsko zvestobo.
V prvih dneh veselja skupnega življenja naše mlade kraljevske dvojice je vsa Slovenja z iskrenim navdušenjem sodelovala, bila je ponosna, da ima v svoji sredini prve sinove svojega Naroda in prve državljane svoje narodne države.
Iz vseh krajev Slovenije so prihajale matere z nežnimi otroci, so prihajali očetje s Sl)ojimi mladimi sini, vsi so hoteli da vidijo, da se poklonijo in da pozdravijo svojega Kralja ln svojo Kraljico v njuni sreči.
Naš kralj in naša kraljica sta brez parad in brez pompa obiskala skoro vsako vas, vsako cerkev, vsako šolo širom naše krasne Slovenije, katera je čitala iz njenih vedrih lic ljubezen, ki sta jo izkazala pri vsakem koraku za svoj narod in za svojo zemljo.
Zato pa je ta praznik kraljevske dvojice tudi praznik vse Slovenije, vse iskrene in Uacijonalne Jugoslavije.
V imenu vseh iskrenih nacijonalistov in nacionalistinj pozdravljamo svojo kraljico, želimo jej vso srečo in vse veselje, naj jo Gospod ohrani v zdravju na mnogaja leta.
Naj živi N j. Veličanstvo kraljica Marija!
Naj živi Nj. Veličanstvo kralj Aleksander!	OR.JU.NA.
Pred volitvami. .
Davno pred osvobodilnimi vojnami je nacionalistična oinladina vrlo dobro znala, da leži sreča Nacije v svesti jedinstva in ujedinjenja. Izven tega te ta omladina znala, da se naša Nacija brez nacionalne države in brez jednega srbsko-hrvatsko-slovenskega organizma ne more pravilno razviti, da bi človeštvu dala to, kar ima. —
Mi smo znali, da pomeni »delati na Ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev« ustvarjati društvo, ali, mnogo bolje in obširneje rečeno, ustvarjati na-r°d, kateri naj s svojo voljo in svojimi sposobnosti-živi. Omladina je, torej, jasno znala kaj hoče in v čem leži sreča naše Nacije. — Naša Nacija je dosegla prvi in glavni predmet slobodnega razvitja, ona ima danes svojo nacijonalno državo, katera ima svojega nacijonalnega kralja in svojo Ustavo.
Mi vrlo dobro znamo s kakšnimi žrtvami in težkočami se je ustvarilo vse ono kar mi danes anamo. Mi znamo koliko imamo sovražnikov, kateri so vse mogoče delati, da naše države obče ne bi telo, in če že mora biti, potem naj bi bila čim manjša in slabotnejša. —
Danes imamo mi za seboj prva štiri leta slobod-nega državnega življenja in mi vrlo dobro znamo, da pri nas ni vse tako kakor bi moralovbiti. Obratna, mi vidimo, da je pri nas mnogo gnilega in nezdravega, mnogo tega, kar nam je zapustil kot dedščino sovražnik ip pa grozna vojna. Pri vsem tern pa, če vse te težkoče vzamemo v obzir, mi snio vendar srečni, da naše stanje ni še slabše. — Pri nas še ni dovolj razvita državna in nacijo-Nalna zavest, pri nas je društvo pokvarjeno vsled Povojne psihoze; večji del naše javnosti je korup-ten in apatičen napram naši mladi državi. Vsak bi hotel, da mu država takoj da vse ono, kar si želi, teda malokdo se briga da bi delal za to državo, da hi šel med narod in vstvarjal zvezo za bodočnost, da bi popravljal to kar je slabo itd. —
Pri nas se dela vse narobe. Pri nas se ubija ve-ra v državo, ubija se vera v sposobnost naše Na-e']e, da bi ona bila zmožna živeti svobodno življenje. Brezplodni in nepremišljeni politični boji, kateri se ponajveč forsirajo do neverjetne absurdnosti, škodijo največ konsolidaciji države in napredku naše Nacije.
Zaradi tega se pri nas v velikem delu naše inteligence opaža vseobča neorijentiranost in apatija do vsakega javnega delovanja. Tako na primer, ker jedna ali druga vladina odredba ne odgovarja, ker ta ali oni člen ustave ni dober, mnogi takoj obupavajo, kakor da je vse propadlo, da je vse slabo! — To ne sme tako biti. — Vsak začetek je težak, a posebno težko je urediti jedno državo, katera je bila urejena po različnih metodah vladanja, a v mnogih njenih pokrajinah narod vobče pri javnih poslih ni niti sodeloval ampak se je slepo pokoraval ukazom svojih gospodarjev. Težko je napraviti red v državi, kjer vlada nepismenost, kjer inteligenca nima jedinstvene kulture in mentalitete itd.
»Orjuna < je vse to uvidela, zato je vstala, da brani vse ono kar je s krvjo pridobljeno, da popravlja kar je slabo in kar ne odgovarja razmeram, da dela za dobrobit in napredek Nacije. —
Naša organizacija je forum, kjer se morajo zbrati vsi nacijonalni elementi v skupni borbi proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom jedinstvene Nacije in jedinstvene države. —
V	prvi številki našega glavnega organa je jasno novedano: »Mi nac ionalisti se ne smemo angažirati za nobeno nolitlčno stranko, ker smo izven in nad strankami Za nas obstoji samo narod, a vprašanje države je vprašanje naroda.« Mi to še posebej poudarjamo.
Po celem svetu se odigravajo politični boji razdeljenih mišljenj in različnih mnenj. To bode gotovo tudi Dri nas slučaj, toda mi zahtevamo od vsake nacijonalne partije, da Dodredi svoje interese — interesom Nacije in države Nacija in država morata biti vsakemu nedotakljiva svetinja.
Vsakemu članu naše organizacije je dano na prosto roko, da do svojem osebnem prepričanju pripada katerikoli stranki, koje program in delovanje se lahko dovede v sklad z našim programom in delovanjem.
Smatrali smo potrebnim povedati navedeno vsem nacijonalnim strankam ravno pred volitvami
v	prvo našo narodno skupščino, a še posebej članom naše organizacije.
Nacijonalne stranke morajo v interesu Nacije in države strankarske strasti in ambicije poedinih
pristašev, kolikor je to mogoče, znižati na minimum. Posebno polagamo na srce tem strankam, da svoje enenr ie ne trošijo zaman v borb; proti drugim na-cijonalnm strankam, ker ta medsebojna borba nacionalnih elementov koristi samo našim skupnim sovražnikom. In to ne samo sovražnikom nacionalnih strank, amnak tudi sovražnikom naše Nacije in naše države- V borbi za svojo stranko naj bodejo stranke oprezne in naj iim bo nad vse in nad vsem Naciia in država.
Nacijonalne stranke naj rajši svoje energije upotrebijo tam kjer je potreba. V Sloveniji nam je dovolina lekciia v preteklih občinskih volitvah.
Svojim članom pa. kateri pripadajo kakršnikoli nacijonalni stranki, polagamo pri tej priliki vroče na srce, da vsakdo v svoji stranki dela z vsemi silami na to. da bodo strankini in osebni interesi podrejeni interesom Nacije /n države!
Samo na ta način ie mogoče, da se bode naše stanie poboljšalo, da bode šel naš život s hitrejšim tempom naprej, da bode naša narodna Skupščina možna In koristna tako za Nacijo kakor za državo.
Prožeti s takimi ideiami moramo iti nacionalisti v volilni boi in na volitve
Končno pripominjamo, da bode stališče »Or-iune« za bodoče volitve odredil Centralni odbor v Splitu 10. t. m- Te odločitve se bomo seveda organizirani nacijonalisti strogo držali.
DON JURA J BIANKINI:
Na delo do popolne zmage!
(Govor na kongresu dalmatinskih »Orjuna« v Splitu.)
Dragi bratje! Ko sem slišal, da se prvikrat tu zbirate iz vseh krajev naše male. a zares slavne Dalmacije, sem začutil potrebo, da Vas vidim, da se tudi jaz malo ogrejem na živem ognju Vaših mladeniških src in Vas najtopleje pozdravim.
Ali, prosim Vas, ne tolmačite si mojih besed in mojega prisostvovanja kot nekak čin udvornosti častnega člana Organizacije. Vašega najstarejšega tovariša ali kakor kuma društvene zastave. In tudi moj pozdrav ne sprejmite kot šablonski pozdrav. Ker jaz se nahajam danes tu med Vami glavno za to, da vršim kakor Vi sveto dolžnost napram kralju in domovini; da delim z Vami Vašo težko skrb zaradi različnih temnih pojavov na našem notranjem in zunanjem obzorju; — da jim skupno in dogovorjeno najdemo leka, in da ponovimo naše za-kletve, da hočemo vse — vse do zadnje kaplje krvi žrtvovati, da obvarujemo s stoletnimi mukami pridobljeno narodno edinstvo in zlato svobodo. Kratko: da obranimo za vsako ceno divno našo Jugoslavijo pred vsakim notranjim in zunanjim iz-podjedavcem- V ta pamen, bratje, Vas pozdravljam, ne šablonski, nego poln vere in zaupanja, da bomo našo sveto nalogo dicno in čim preje izpolnili. V ostalem, varajo se oni, ki mislijo, — a Vi sami to dobro veste — da smo mi a tout prix napadalci, ki samo mahamo z mečem in nožem. Ravno nasprotno; mi hočemo v naši svobodni in ujedinjeni Jugoslaviji mir — božji mir in splošno ljubezen; — mi hočemo svobodo za vsakega, ali tudi zvestobo našemu kralju in enotni državi, ki smo jo zidali skozi veke s krvjo in kostmi naših velikih herojev, naših neštevilnih mučenikov.
Kdor se ne more prilagoditi naši domači drža-
vi	— prosta mu je pot, naj poišče sebi primernejšo, ali nai našo svetinjo ne skruni in ne ruši. Kajti, kje in kdaj se je slišalo, da država, da narod trpi v svojem okrilju one, ki jih blatijo in rušijo; one, ki jim pokopavajo temelje, one. ki hočejo nered in razpad?
Povsod na svetu se izdajice, nezvesti državljani obešajo ali so obsojeni na dosmrtno ječo. A
pri nas? Dovolite mi, da se ne dotikam te krvave naše rane.
Ali samo vprašam: Kdo ni dolžan namlatiti besnega psa, če se zakadi nanj in ga hoče smrtno ugrizniti? Kdo bo zameril poštenemu človeku, ako s »kuburom« ali nožem požene razbojnika, ki hoče navaliti na njegovo hišo, a ne čaka, — da ga bodo oropali in ubili -- dokler ne pridejo na pomoč javni redarji, ki so medtem sladko spali in dremali?
Pravica samoobrambe ne obstoji samo za po-edinca, nego tudi za narode in države. Narodi in države niso abstraktni pojmi. Narod in država smo
mi! Mi vsi poedinci, ki kolektivno sestavljamo narod in državo Zaradi tega pade na vsakega od nas del cdgovornosvi, da našemu narodu in naši državi obvarujemo težko priborjen obstanek.
Gotovo je, da postane ta odgovornost neob-hodna dolžnost za vsakega vestnega rodoljuba v slučaju, da država iz kakršnegakoli tehtnega ali netehtnega vzroka ne more ali neče popolnoma vršiti svoie dolžnosti oroti svojim rušiteljem.
Bratje nacijonalisti! To neobhodno dolžnost moramo izvrševati mi proti vsakemu domačinu ali tujemu sovražniku našega narodnega in državnega edinstva- Bivši sužnji tujcev, katere štiri leta svobode niso spreobrnila v poštene državljane, z-veste kralju, in domovini, temveč so postali objestni iz-dajniki — se morajo podati na pravo pot ali izginiti s posvečenih tal naše Jugoslavije.
Skrajni čas je za to!
Izdajnikov mi nočemo in ne smemo več trpeti v našem okrilju, kakor jih ne trpi nobeden narod na svetu.
To rano, ki ogroža naše narodno — državno bitje, moramo ozdraviti najsi bo z blagim lekom .;;i razžarjenim železom.
Dovolj je potrpljenja!
Domače izdajstvo mora za vedno prenehati v naši Jugoslaviji, naj bi se tudi pojavljalo pod kakršnokoli obliko.
A treba je tudi da za vedno prenehajo krvava ponižanja naših nenasitnih zunanjih sovražnikov, posebno onih, ki so nam naložili sramoto Rapalla in zasužnjili nad pol milijona rodnih bratov.
Njihova bahatost je prekosila vsako mero, ker smo bili z njimi preveč dobri in velikodušni.
Dovolj je! Dovolj je!
Bratje nacijonalisti! Naša naloga je zelo mučna, a je tudi plemenita! In mi jo. hočemo pošteno izpolnjevati. Izpolnili jo bomo do konca! Ker z nami je Vsemogočni Bog in njegova pravica! Na delo! Na delo, bratje, do popolne ZMAGE!
(»Pobeda«, Split.)
LJUBO D. JURKOVIČ:
Črna reakcija.
Naš nacionalistični pokret v Sloveniji je zadel ob reakcijo katoliškega klera. To nas ni niti naj-manje iznenadilo. Proti klerikalizmu smo se borili nacionalisti že pred vojno; treba je, da to borbo zopet' otvorimo s še večjo silo.
Klerikalci so element, ki zavestno škodi narodnemu in državnemu organizmu in ki skuša preprečiti naš narodni napredek in sloboden razvoj nacije.
N« tem mestu moramo naglasiti, da je treba ločiti klerikalizem vedno od vere. Borba proti klerikalizmu ni borba proti veri, kakor to uče dema-
goški pristaši klerikalizma- Klerikalizem izrablja v interesu ene kaste vzvišena čustva vernikov in je jasno, da le na škodo same vere.
Klerikalizem je vzel vero v monopol, kar je zločin, ker se tako dopušča možnost, da se dogajajo na račun vere često nelepe stvari, kar se ne bi smelo goditi. Tak klerikalizem je izredno dobro razvit v katoliški cerkvi, a pred vsem je bil uspešno organiziran v Avstriji, kateri je vdano služil in ji mnogo koristil. On se je posebno
odlikoval v razkrajanju prave nacijonalne zavesti in njene sile in v oviranju svobodnega razvoja višje duševne kulture.	m
Mi nacionalisti se moramo zavedati tega in iti v otvoreno borbo proti klerikalizmu, ki s svojim vsestranskim delom sistematično ruši temelje naše države- V tej borbi je treba uporabiti tudi najskrajnejša sredstva, če nas bodo prisilili do tega. Sila je dobra in plemenita, če je uporabljena za visoke etične ideale.
Poleg borbe za očuvanje naših mej in' našega neosvobojenega naroda, je v Sloveniji potreba da vodimo vstrajno in silno borbo proti reakcionarnemu katoliškemu kleru.
Klerikalizem živi na škodo našega državnega in nacionalnega edinstva, na škodo našega kulturnega in ekonomskega napredka in to zaradi tega, ker je klerikalizem kot internacionalna organizacija črnih parasjtov, protinaroden in reakcionaren, ker je v duhu avstrijski.
V	naši slobodni in narodni državi klerikalizmu ni več mesta. Ako nobeden drug, je treba, da ornla-dina z njim obračuna za vedno. Klerikalizem je osredotočen v Rimu, a naš narod duševno — v svoji slobodni domovini — v prestolnem Beogradu.
Avstrija je prestala — ostala nam je še črna reakcija. Ona je v Sloveniji najopasnejši in največji neprijafelj naroda, njegove kulture in napredka. To je v Sloveniji največje zlo. Ona je vzrok, da je naš del jugoslovanskega naroda duševno in moralno zaostal.
Borba, brezobzirna borba proti temu zlu, proti klerikalizmu, je sveta borba za napredek in kulturo našega naroda-
Nacionalistična omladina v Sloveniji je uvidela vse to, zato se sedaj navdušena zbira in organizira za iste ideale in proti istim sovražnikom kakor pred vojno.
Toda ne samo omladini, temveč tudi nacijonalni duhovščini ie potrebno, da se otrese klerikalizma in stopi v boj proti temu zlu, ne samo v interesu nacije in države, temveč tudi v interesu cerkve in vere. kateri pripada.
Kadar bo naš narod osvobojen svojega največjega sovražnika, takrat šele se bo lahko afirmiral kot edinstven organizem. Smrt klerikalizma v Sloveniji znači Vstajenje narodne zavesti in narodne duše.	,
Istina in pravda je na naši strani — mi bomo zmagali.
Vstanite! — Napred!
Rogaška Slatina, 1. jan. 1923.
Orjuna — orjunaš! Za nekatere je to strašna beseda. Beseda, ki prikliče v spomin vse one grozovitosti, ki so jih italijanski fašisti izvršili nad komunisti in socijalisti, a posebno še nad našim slovanskim življem v Jul. Benečiji in J,stri. Tisti neka-terniki, ki tako shvačajo pojm Orjuna, so neved-neži ali indolentni, strahopetci ali pa imajo vzrok bati se pravične in neizprosne narodove roke. Da, veliko je število ravnokar navedenih, toda z neznansko hitrostjo tudi raste število orjunašev, ljudi. ki ljubijo svojo teptano domovino, ki se jim gnusijo te neprestane demagoške, strankarske, večinoma samo osebne borbe in ki hrepenijo po boljši bodočnosti, čutijo pa tudi v sebi toliko idealizma in požrtvovalnosti, da se ne ustrašijo nikakih žrtev v
dosego svojih visokih ciljev- Med njimi je prav mnogo že preizkušenih. To so četniki in dobrovolj-ci, ki so v metežu sovražnih krogel s svojo krvjo škropili porajajočo se svobodo in ki tudi v bodoče ne dopustijo, da bi se igralo z usodo naše domovine. Z njimi je vsa mladina od Soče do Vardara, ki še ni izgubila vseh nad in katera kliče ostalim, ki Še niso odprli oči: Vstanite! Napred! Hočemo edinstveno, kulturno in močno Jugoslavijo!
In s tem geslom v srcu deluje vsa res jugoslo-vensko misleča mladina. Ideja je s silnim razmahom razprostrla svoja krila in objela že tudi Slovenijo. Ne samo mesta, nego tudi manjši kraji imajo že svoja poverjeništva, v katerih je združeno jedro naše lepše bodočnosti.
Isti dan, ko se je konstituiral Mariborski odbor ()rjune, se je tudi v Rog. Slatini ustanovilo poverjeništvo iste po zaslugi naših vernih pristašev, kateri res z mladeniškim ognjem in idealno požrtvovalnostjo uspešno delujejo na organizaciji. — Naj bi našli prav mnogo posnemalcev, ki naj prepreže-jo celo Slovenijo, oziroma Jugoslavijo s poverjeni-! štvi Orjune! Prepričani smo, da bo tedaj konec de-■magoštva, strankarskih bojev in separatizma!
Napred!!!
 ... •	I	Ml.■■..... || ||...........       m	|	—
Planina pri Rakeku.
j »Slovenec« prinaša novico, da so planinskemu I župniku pobili Sokoli-Orjunaši okna. Ne bomo raz-iskovali, kdo je to napravil, to je stvar orožništva-
Mi pa tega župnika dobro poznamo! Ni ga za-j grizenejšega nasprotnika vsega naprednega življa.
I kakor je baš ta gospod župnik. Redko kje se s tako j mržnjo hujska občane na občane, kakor baš v Pia-j nini- Redko kje se ljubezen do države ubija s tako | strastjo kakor ravno v Planini. Zato se ne čudimo, j da so župnikovi nauki rodili sadove najprej pri njem I samem, kateri najmanj pozna Kristusov nauk, da | »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«, čestitamo mu torej na uspehu in mu kličemo le tako ; naprej, vodili pa ga bodemo v evidenci. —
Nacionalizam treba da spasi čovečanstvo.
U Engleskoj osnovala se je nova nacionalistič-ka organizacija »L’Ordre des croises«. To je poče-tak jednog po dimenzijama vrlo širokog nacional'*' stičkog pokreta. Vode ovog novog pokreta. koji j« pobudio veliko interesovanje u zapadnoj Europi, iz-I iavljaiu »da ie u ovom času sve zlo snašlo čovečan-! stvo i svet, i niko ne ume tome zlu da nade leka. Taj svet, koji sam sebe nežna spasiti od zla, treba elementarno i iz dubina probuditi«. Engleski su nacionaliste ubedeni da če nacionalistički pokret koristiti Engleskoj. Sta više. Englezi nastoje da naci-onalizam učine opštim internacionalnim preporod^ ni m pokretom, da ga nametne Europi, i da, pomo-ču njegovih konstruktivnih metoda, koje treba da budu i fanatične; Europu ekonomski i moralno re-konstruiše- To je osnovica »L‘Ordre des croises«.
Sličan nacionalistički pokret naglo se širi u bratskoj Čehoslovačkoj. U tom pokretu učestvuje čehoslovačko sokolstvo; Sokoli se nalaze u prvim redovima nacionalista. To ie veliko jamstvo, da če ovai pokret u mladoj Republici sjajno uspeti i do-
PODLISTEK.
Jugana, vila najmlajša.
(Dalje.)
Drugi komita: Počakaj, naj vsaj to prevežem rano, ki brizga kri, da se ne razboli.. - Tako... A zdaj, počivaj tukaj mirno in čakaj: kmalu pridejo sem naši, (zaljubljena za Njo vsa vojska dere kot za Menado čete tigrov mladih), tu te dobe, obvežejo in kvišku te vzdignejo, da vidiš Njeno lice... Za njo jaz moram!'Kri me mlada nosi kot razprostrto krilo! . •. Zbogom, drug moj! ... (Nagne se hitro, poljubi tovariša na čelo, pograbi odloženo puško in drugo, vrže vse na gole rame ter odhiti po skalovju kričeč): Ura! ... Naša je Zmaga! ... Zmaga! ... Zmaga!.. • (Ranjenec ostane sam. Nekaj časa leži nem, nepremičen, kakor da posluša tiho kapanje krvi in življenja, ki odteka iz ran. Nato se zgane, globoko vzdihne in žalostno izgovarja:)
Ranjeni komita: Šel je ko mladi veter za Pomladjo, poln šuma željnega, pozivov sladkih, da se tam v slavi solnca in svobode razpne, zgubi; za njim pa dnevi grenkih pričakovanj, in hrepenenj obupnih ti škrtajo z zobmi kakor šakali! Pohitel srečen je in ž njim ostali, ki kruli trpljenja so z menoj delili, da čisti od vsakdanjega in zlega radost življenja novega dobijo kot cvet željan iz rok ponosne Zmage. Vsi so odšli, jaz sam ostal sem tukaj od trdovratne žeje v grde rane vzcvetel kot vzcve-te veju mlade in hrepeneče lovorike v rože! Zdaj tu ležim in plahutanje lahno ogromnih kril nad sabo slušam, ki. kar zletela je s Kajmakčalana, z Albanskih kar planin deviških doli. ime vsem poljem
Domovine mile in vrhu vsakemu nadeva svoje!...
O	ko bi vsaj te rane moje težke me pekle manj, o ko bi vskj življenje skoz nje mi ne odtekalo tak hitro!... (Umolkne za minuto, premagan od bolečin, potem pa nadaljuje počasi.) Kai zdaj naj delam, sam, ostavljen tukaj0 A čas je drag, minuta vsaka morda mi je odmerjena; ker poravnal sem svoj dolg že sanjam svojim, hočem da mi poslednji vzrnah krvave roke bode ta, ki nam vrata Večnosti odpira! Kaj naredim naj? Kaj? •.. Prav nič ne morem! ..- O mati, kai si potožila v dušo vso težo in belino mramora mi našega, ko si mi dala roke tako mehke in krhke, da iz njega ne morem lika izklesati st brezsmrtnega... Ti mi ne odgovarjaš!..-Da, daleč ti si in ne sanjaš niti, da dete tvoje vse krvavo in brez pomoči, besede tolažilne leži na pragu Domovine svoje in misli nate; da presledek morda še od molitve do molitve vroče od njega ne deli te in da zadnji poljub bi moglo dati ti, ko le bi mu rane lajše bile ... Naj ti pišem, pozdrav naj zadnji ti, uteho zadnjo od tukaj pošljem? Vojska sem prišla bo in na komiti mrtvem pismo stari bo majki našla!... A kako? Saj roka je desna zlomljena! •.. Z levico morda? ... Naj malo se privzdignem... (Z velikim naporom in oprši se na levo roko,' se ležeč malo vzdigne, nasloni se z ledjami na skalo, išče z levo roko, potegne iz žepa knjigo s svinčnikom, in začne pisati počasi, pretrgano, sledeč z besedami vsaki misli.) > Marna moja presladka; pišem ti, ker danes prva minuta je miru po sedmih letih. Da, sedem let in sedem zim borili smo se ponosno in hranili s ciljem velikim se kakor z vsakdanjim kruhom •.. Krvi valovi pa rudečegrivi so bili žrebci nam, na kterih hrabre kohorte naše so planile k Zmagi preko puščav obupa in trpljenja... A kriki vaši in otrok jokanje z zajetih pepelišč bile so trombe, ki so nas zvale, in plameni ognja ki so švi-
gali z ognjišč razdejanih, bili zastave strašne so pred nami! ... In lepše treskala so srca naša, kot v rokah jabolka ognjena nam zato presuli smo ves blesk, ki naša stoletja slavna v čas so ga metala! . • Ogromna in jedina vstiala danes je Domovina raz-edinjena, kot krvava zarja z zvezdami v laseh, nad našim Morjem vzhajajoča... (Naglo preneha.) Težko..- Ne morem več. oh,* če vode imel bi, da žejo bi, ki muči me, ugasil! (Tipa si žilo.) To ogenj je od ran, in to je konec ... Ne, ni še, ne ... Moj bog. kako mi čelo gori •.. Glej, kmalu videl nič ne bom, tako sd nekaj mi oči prijemlje. Utrujenost? Ne, ne ... To je ... tako... (V težki vročici vsled svojih ran omahne in zapre oči.) — (Ko se ranjenec, nremagan od ognia svojih ran, zasanja in oslepi, se v njegovi duši vzdigne vihar slik vidnih in nevidnih. sanjanih in nesanjanih. Počasi se spremene vse v eno edino veličastno Vizijo, ki se v skalovju, na naprotni strani od njega pokaže. To so velika, težka vrata v ogromni pečini, ki se izgublja y oblakih, lita iz surovega železa, iz debelih protov in krogov sestavljena in trdno zaprta kakor ustnice, ki nočejo govoriti. Za proti in krogi se vidi Jugana, vila najmlajša, katere vitko telo je od vratu do peta ovito s svetlo jekleno verigo, ki se na solncu blišči kakor kača, medtem ko ima popolnoma gole roke z belimi lakti, proste. Ona se je ž njima krčevito oprijela ogromnih vrat, kakor lahen metuljček kakšnega velikanskega drevesa, obupano jih trese in hoče ven-kaj. Tako, vse en napor, vsa v krasnem razburjenju za svobodo, se zdi kakor žiVa, lepa beseda teh trdo zaprtih vrat. Ona kriči — božanski cvet rojen iz rane komite! — in vsa kri tega solnčnega zahoda je zbrana v njenem glasu, kakor je svežost in zardelost letne zarje zbrana v osipajoči se roži.)
(Dalje prih.)
neti kolosalne koristi bratskoj naciji, čiji opstanak je ugrožen. Tai če pokret osnažiti Čehoslovačku dr-žavu i omoguči joj Slobodan i brži razvitak.
LT Poljskoj se takoder nacionaliste organizuju po celoj državi. I ovaj pokret imade za zadaču da spasi svoju zemlju i svoj narod od opasnih eksperimenta raznih nenacionalnih pokreta i struja. U Poljskoj imade samo jedan narodni poslanik, koji je komunista!
Jugoslovenski nacionalisti, organizujte se, da očuvate svoju nacionalno državu i da spasite svoju Naciju!
Naš pokret.
OBČNI ZBOR GRJUNA — LJUBLJANA.
Opozarjamo naše člane in članice na 1. občni zbor Mestne Organizacije Ljubljana, ki se vrši dne 15. t- m. ob pol 20. uri v veliki dvorani »Mestnega doma«.
Dolžnost vsakega člana in članice je, da se zbora zanesliivo udeleži. Somišljeniki, ki želijo vstopiti v organizacijo, dobrodošli!
Dnevni red:
1. Pozdrav predsednika.
2. Poročilo odbora-
3. Referat o splošnem nacionalističnem po-kretu.
-t- Vpisovanje novih članov.
5- Volitev odbora-
6. Slučajnosti.
P- S. Pred volitvijo odbora bode kratek odmor.
Oblastni odbor-
Kako ustanovljamo naše organizacije. V krajih, kjer hočemo ustanoviti mestni odbor »Orjune«, imenujemo najprej našega poverjenika. Ta ima dolžnost zbirati somišljenike in ko je njih število preseglo dvajset, uripravi vse potrebno za informativni sestanek istih- Krai in čas sestanka javi »Oblastnemu odboru« v Ljubljano, kateri odpošlje na ta sestanek svojega delegata. Na sestanku se izbere pripravljalni odbor, kateri čim preje skliče ustanovni občni zbor, kjer se izvoli definitivni odbor. Isti javi pristojni r>ol. oblasti, da se je ustanovil mestni odbor za dotični krai. ter prične delovati v smislu našega Programa in na podlagi naših pravil. Opozarjamo, da treba nrijavo na pol. oblast kolekovati s 3 Din. mora se na tudi isti priložiti pet izvodov pravil opremljenih s kolkom po 1 Din. Somišljeniki iz vseh krajev naše oblasti, poživljamo vas, pristopite čim Weje naši organizaciji in zahtevajte pojasnila od Oblastnega odbora v Ljubljani. Nastojajte posebno v ogroženih krajih, da se takoj ustanove mestni odbori. ker le na ta način bodemo zopet uklonili glavo nemški hidri, katera ie dobro organizirana- V organizaciji je moč. Pod našo oblast spada vsa Slovenija. Na delo torej do zmage.
Orjuna, Ljubljana VII. = Orjuna I. Ljubljana. Naznanjamo, da je Mestna Orjuna Ljubljana VII-spremenila z novim letom naslov v Mestna Orju-na I. Ljubljana, kar naj izvoli vsakdo vpoštevati, Posebno v naslovljenju pisem. — Mestna Orjuna I. Ljubljana.
Članarina 1923! V svrho olajšave plačila članarine prilagamo vsem članom in članicam Mestne Orjune I. Ljubljana položnice. — Blagajnik.
Jugoslovanski narod, vzdrami se! Nacijonalisti ‘n nacijonalistinje! Ali ste že člani oziroma članice organizacije jugoslovanskih nacijonalistov? Ali ste Vpisali tudi Vašo deco? Ako ne. storite to nemudoma in pošljite sledeče podatke: ime in priimek, dan leto in kraj rojstva, poklic in bivališče pismeno na
Mestna Orjuna I. Ljubljana, Tržaška cesta 12, osebno pa dnevno od pol 5. do pol 7. v Wolfovi ulici 12 (dvorišče pri g. Skerlavaju}- Za Šiško pa v Maurerjev! ulici 277 pri g. Rošu dnevno od 6.—7. zvečer. — Mestna Orjuna 1. Ljubljana.
Naš index: Vsak nacionalist mora z vsemi silami pobijati defetistični tisk. Komunistični, plačani od neprijateljev, defetistični in separatistični listi so: »Videlo« — Beograd; »Komunistički Beograd-ski Dnevnik« — Beograd: »Hrvat« , — Zagreb; »Hrvatski Bonač« — Zagreb; »Slobodni Dom« — Zagreb; »Hrvatski List« — Osjek; »Naša Pravda« — Sarajevo; »Hrvatska Sloga« — Sarajevo; »Straža« — Maribor; »Avtonomist« — Ljubljana.
Oblasna skupština Or-ju-ne u Skoplju. Mestni Odbor Or-ju-ne u Skoplju, koji ujedno vrši ulogu Oblasnog Odbora, imao glavnu godišnju skupštinu dne 24. o. m. na kojoj se je birao stalni Oblasni Odbor za Južnu Srbiju. Organizacija u Srbiji sjajno napreduje. tako da u kratkem ne če biti jednog sela u Srbiji gdje ne bi obstojala Or-ju-na.
Orjuna — v Braziliji! Odličen beograjski trgovec e. Kosta Popovič, ki se nahaja sedai v Braziliji se je obrnil preko »Vidovdana« na naš Oblasni Odbor v Novem Sadu, naj se mu pošlje program in Statut Orjune.. ker goji naša jugoslovenska kolonija v Porto Alegre veliko željo, da se osnuje podružnica Orjune,
Kai ie pri nas vse mogoče?
Naša vlada dovoljuje in trpi po polnem štiriletnem obstoju naše svobodne in narodne države, da njeni organi še danes uporabljajo službeni pečat, ki je sledeče sestavljen:
L
K. K. F1NANZWACHEXP0SITUR IN KRAuNBURG
ljubo d. Jurkovič:
Slovenija, ki prihaja ..,
Šel sem na sprehod v bližnjo okolico naše bele Ljubljane ob srebrni Ljubljanici.
Jesenski dan. nebo vedro in modro.
Zapustil sem kavarniški dim, da se navžijem .svežega zraka in lepot moje domovine.
Napotil sem se proti Fužinam in na enkrat zaslišim, prijetno iznenaden, petje naše državne himne:
Bože Pravde, Ti što spase Od propasti do sad nas ...
Peli so majhni kmetski otroci, stari 6 do 7 let J1} Peli so tako lepo in ubrano, da se mi je naša nitnna zdela mnogo lepša koti navadno, zdelo se mi Je> da je ta pesem pokrita z nekim skrivnostnim Pajčolanom-
, V tem čisto svečanem trenutku so se v meni križali razni občutki lepote in radosti.
Kako tudi ne bi zanesle v današnjih materialističnih časih besede skrbskega pesnika, uglasbene °d slovenkega skladatelja in pete od mladih Jugoslovanov?
V	globini duše začutil sem, da je ta pesem iz ust teh drobnih otrok glas Slovenije, ki se prebuja, K*as Slovenije na pohodu ...
Ljubljanica je živahno žuborela in pesem se mi Je zdela še globlja in svečanejša...
-..a otroci so dalje peli:
V KRANJI
C. KR. FINANČNE STRAŽE EKSPOSITURA
n.
C KR. FINANČNE STRAŽE EKSPOSITURA NA VINICI
IN WEINITZ K. K. FINANZWACH - EXPOSITUR
III-
K. K. FINANZVVACHABTEILUNG IN BISCHOFLACK
Naš tisk.
»Orjuna« svestrano pozdravljena! »Jutro« i »Slovenski Narod« vrlo su simpatično pozdravili naš istup. Isto to pozdravili su svi nacionalni listovi u celoj Kraljevini. Naš glavni organ »Pobeda« piše: »Ovo je prvi list naše organizacije u Sloveniji. Svaki nacionalista mora da ie svestan što ovai list znači za naš pokret u slovenačkim krajevima. On je tamo prvi i glavni stup Jugoslavenstva. Slovenija ie ugro-žena od Švaba i črnih internacionalaca, i ovaj list ima jednu veliku misiju da izvrši- Nacionaliste, po-duprite ga saradnjom, pretplatom, prilozima i širite ga.!« Zagrebački »Pokret« piše: » U svom bri-ljantnom uvodniku, ljubljanska »Orjuna« javlja da je u Ljubljani nadošla stvarna potreba jače jugoisla-venske nacionalističke akcije. »Orjuna« je vrlo dobro uredena, a i mi nemarno dovoljno reči da svim Orjunama po Jugoslaviji preporučamo da šire ovaj odlični list. Mi, u Zagrebu, imamo čvrstu veru da če inteligentni Slovenci svom energijom razviti svoj list. Energično i neumorno treba raditi, svaki rad (pa i najmanji) donosi ploda. Znajuči Slovence kao visoko kulturni dio našega naroda, duboko verujemo da če ljubljansku »Orjunu« materijalno i moralno pomoči predplatom i oglasima. Nacionalisti, neumorno
i	svakog časa širite i plačajte listove velike Organizacije J ugosla venskih Nacionalista«. Subotički »Princip« piše:	»Našoi organizaciji intenzivnošču
svojih članova omogučen je intenzivniji rad. Mi do danas. gotovo u svim jačim centrima imamo naša glasila, ili. ako nema službeno glasilo, a ono imamo bar neki list koji propoveda ono isto što i naši službeni listovi. Tako imamo u Skoplju »Južnu Zvezdu«, u Beogradu »Preporod«, a u Zagrebu »Pokret«. I naša Ljubljana shvatila ie svoju dužnost i ona po-kreče svoj list. Slovenija je ležala toliko stoleča na udaru germanske najezde i ona se s ni,ima još i danas bori. Domači Nemškutari tolerirani partijskim interesima naših državotvornih stranaka, i oni iz opozicije, uziogunuli su se i nema dana a da ne Iza-zovu koji škandal- U slovenske afere redovito je umešano i nekoliko ovakovih provokatera. Kako se vidi naši redovi postaju dnevno kompaktni.ii; oni stoje spremni... Novom kolegi želimo uspeh u borbi.«
Nacionalisti! čitajte službene organe našega pokreta: »Pobeda« — Split; »Orjuna« — Ljubljana; »Vidovdan« — Novi Sad; »Princip« — Subotica!! »Budučnost« — Osijek: »Predstraža« — Vršac;
»Soča«
Šibenik; »Novi Pokret« — Vukovar; te
Brez vsakega nadaljnjega komentarja!
Naš organ
pomeni v staroslovenskem jeziku: viha r; ta vihar naj visoko dvigne prapor našega nacionalizma!
Bože spasi, Bože hrani Naše g kralja i naš rod!
Bože, pomislil sem v sebi, p'oslušaj glas teh zdravih in nepokvarjenih otrok, poslušaj glas Slovenije. ki prihaja, ne dopusti, da se zastrupijo otroci z napakami starih generacij, usliši jih — saj oni te prosijo!
*
Medtem ko sem z navdušenjem opazoval te ljubke otročičke, je šel zraven mene star duhovnik.
Nagubal je čelo, stisnil obrvi, obrnil obraz k zemlji in šel naprej •.. Na otroke, polne zdravja in lepote se niti ozrl ni.
Ko se je malo oddaljil, je nervozno dvignil roko in se počesal po glavi...
Vsaka njegova kretnja mi je razodevala, kaj on najbrže misli v tem trenutku in kaj občuti.
Da, da, on ni slišal, še manj pa razumel glas teh otrok. Ali pravilneje: on je v glasovih teh otrok slišal glas resnice in videl sijaj svetlobe in pred tem je, kot črni satan, zbežal v carstvo laži in teme...
*
Vračal sem se s sprehoda.
•Odšel sem popolnoma sam, a vrnil sem se v prijetni družbi novih misli in novih občutkov. •.
Ljubki otroci — star duhovnik —bodočnost
—	preteklost — jesen — spomlad — resnica in
nama naklonjene listove: »Preporod« — Beograd; »Pokret« — Zagreb; »Jug« — Osijek: »Južna Zvezda« — Skoplje!
»Pobeda«. (Glavni organ Orjuna, Split.) Čeoni članak donosi naše stanovište prama novoj Vladi. Kategorički se tu naglašava, da nacionaliste ne anga-žuju za nijednu partiju. Prihvačanio bezuslov-no sve ono što je kadro da oživotvori jugo-slovensko iedinstvo naroda i da državu našu učini jakom. U odnosu prema svakoj narodnoj Vladi, ru-kovidimo ;se uvek u duhu našeg programa. I tražimo od svake Vlade da bude jaka i unitarjstička, U osta-iom program svake vlade je niezino delovanje. A to je ono što če nam dati osnova da je pravilno i tačno prosudimo.
Svim članovima preporučamo naš glavni organ. Predplata iznaša 80 Din godišnje; za tlrome-sec i polugodište razmerno.
»Predstraža« (Vršac). Donosi vrlo lep uvodni
članak dr. 1. Mogoroviča. u koiemu iznosi nekoje misli o današnjem društvenom stanju. Izmedu ostaloga piše:	danas se društvom ne može komando-
svetloba — laž in tema — Jedinstvena Jugoslavija
—	avtonomna Slovenija.
Razmišljajoč tako. sem se uveril o tem, kako malenkostni so vsi naši politični boji...
Hotel sem obiskati vse vinske kleti in kavarne naše bele Ljubljane in da pokličem vso še nepokvarjeno omladino in iskrene rodoljube;
Bratje, ki ljubite svoj narod in svojo domovino, zapustite gosti dim nezdravih kleti in zadušljivih kavarn,
pojdite v zdravo in vedro prirodo, tu uživajte lepote in bogastva svojega rodnega kraja;
pojdite med ljudstvo, med kmete in delavce, pogovarjajte se z njimi na njihovih domovih in tu boste našli zakopane zaklade, ki so neodkriti;
verujte, bratje, da boste potem še bolj ljubili svoj narod in svojo domovino in takrat postanete pravi in aktivni nacionalisti;
tu boste videli pravo resnico in lepoto svojega roda. tu boste videli kaj imamo in kaj rabimo!
Bratje, Slovenija, ki prihaja, je zdrava in od vas je odvisno, da jo zdravo ohranite. Zdravite jo od bolezni in ran, ki so ji jih zapustili sovražniki našega naroda in nezavednost onih generacij, ki sedaj po malem izginevajo!
Rumeno, suho listje pada, pada . . -Vesela pesem Slovenije, ki prihaja, se dviga više in više ...
vati, niti mu se može diktirati. Danas je mo-guče 'društvom samo vladati. Vladati drugima, pak, može samo ouai. ko može da vlada sam nad sobom, nad 'svojim niškim instinktima i strastima, nad svojim efektivnim impulsima, nad svojom sitnom Tenom ambiciiom. Danas mogu vladati društvom samo ljudi altruističkih ambicija, ljudi, koji svoju ličnu sreču nalaze u torne, da čine dobro drugima...«
Sem toga »Predstraža« donosi lep članak druga Skerliea »Obaranie Države«, gde napada Radiča i one koti idu za revizija Ustava, ier tvrdi da »U po-bedi Vidovdanskog Ustava leži i pobeda iednstvene nacije sa jedinstvenom kulturom.«
Zadnji broj »Predstraže« donosi svoje stanovi-šte prama dojdučim izborima. »Sada treba da se manifestuje i ispolji naše jugoslavensko i državno osečanje. Bez obzira kojoj političkoj partiji pripadamo, svaki nacionaliste dužan je, u predstoječoj izbornoj borbi, da uzme učešča i poradi za pobedu onih političkili grupa, koje stoje na bazi apsolutnog državnog i narodnog jedinstva. Rezultat izbora treba da bude još snažnija afirmacija centralističke države i u jedno okupljenog naroda- Za jedinstvenu jugoslavliju i centralističku državu boričemo se protiv svih onih, koji nam stanu na put.«
»Princip« (Vršeč)- Drug Majevčanin saopšta-va svoje gledište glede akcije Or-ju-na prigodom izbora. On konstatuje da je u našim organizacijama širom cele zemlje okupljeno preko 200.000 svesnih, izgradenih nacionalista. Mi predstavljamo jedno važno pitanje za mnogu stranku, u glavnom radi toga što su naši članovi večinom rekrutovani iz njihovih stranačkih redova. Nacionaliste su u glavnom radikali, demokrate i zemljeradnici; ovi-ma treba pribrojiti neopredeljene i čiste apsolutne nacionaliste. Za držanje nacionalista kod izbora biti če merodavna direktiva i zapoved Vodstva Orjune. Razumljivo je da če masa naših drugova u mnogim slučajevima imati odlučujuču ulogu u pi-tlanju pobede stranačkih lista. Zato stav Orjune kod izbora ne može biti ni za jednu partiju irelevantan. Naša parola treba da bude: unitaristička, centrali-stička, vidovdanska. Mi smo nad strankama i bičem« njihova nacionalna savest- Ovi izbori treba da dadu definitivno rešenje našem glavnom politič-koin problemu. Kad skinemo s vrata ovu moru, moči čemo mirno i pozitivno da rešavamo i ostale probleme. (Razume se, sva ova mišljenja o držanju Orjune za vreme izbora nisu merodavna dok Centralni Odbor u Splitu ne donese svoju konačnu odluku, kojoj treba da se svi pokorimo brezuslov-no. Op. Ur.).
Nov organ »Orjune« v Sarajevu. V Sarajevu prične »Orjuna« v najkrajšem času izdajati svoj organ Saraievska »Orjuna« priredi dne 13. januarja svoi prvi veliki koncert v korist fonda za list.
Politični pregled.
Notranji.
Volitve v narodno skuošč no. Volilna borba je že dosti živahna, agitacija se vrši na vse strani. Demokratska stranka ie imela v Zagrebu prvi velik iavni shod. na katerem bilo navzočih več tisoč ljudi, govorilo ie pa več dosedanjdi mmistrov, med njimi tudi dr. Kukovec, ki se ie pečal tudi z razmerami v Sloveniji- Zdi sc. da nastopa demokratska stranka enotno. Na Slovenskem ;e nejasnost poool-na. naiveč interesa na menda zbuja dr. Šušteršič, za katerega se misli da bo nastopil pri volitvah samostojno aT na kot nos'lec radikalne liste. Dobro ie. da čas do volitev ni ravno dolg in bo kmalu konec volilne nervoznosti. Naša država rabi intenzivnega parlamentarnega dela in upati, ie. da bodo ustvarile volitve tak parlamentarni položaj, da bo omogočeno redno in uspešno narlamcntarno delo.
Razdelitev države na oblasti. Imenovani so vsi veliki župani, kakor predpisuje zakon, pravočasno.
Za ljubljansko oblast je imenovan g- dr. Vilko Bal-tič in za mariborsko g. dr. Miroslav Ploj. Oba velika župana sta dobra upravnika in kot taka dobro izbrana. V Mariboru ie že preskrbljeno za oblastne uradne prostore v poslopjih, ki jih ie država nalašč kupila v ta namen. Pokrajinska uprava v Ljubljani ostane vse dotlej, da* se izvrši njena likvidacija in izročitev poslov oblastem in ministrstvom.
Zunanji.
Č Čerinove izjave o Jugoslaviji- Dopisnik beograjske »Politike« je imel zopet — kot v Genovi — razgovor z voditeljem ruske zunanje politike Ciče-rinom o odnošajih med Rusijo in Jugoslavijo. Ciče-rin ie izjavil med drugim, da je Rumunija edina zapreka za boljše odnošaje med malo antanto in Rusijo. ker pri njei niso izključene niti voine namere oroti Rusiji. Jugoslavija bi morala skleniti dogovor z Rusijo o recipročni nevtralnosti in morala bi prenehati s podpiranjem ruskih protirevolucionarnih elementov in odnošaii med obema narodoma, ki ju vežeio plemenske in jezikovne vezi, bi lahko postali najboljši.
Madžarske voine crlnrave. Mala antanta ie morala že zopet vložiti pri veleposlaniški konferenci protest radi drznih madžarskih izigravam določb mirovne pogodbe, ki omejujejo njeno vojno moč. Madžarska vlada poskuša z raznimi zakoni omogočiti mobilizacijo za voino sposobnega moštva, madžarski fašisti delajo razne zveze z reakcionarnim'' elementi v sosednjih državah in so stopili celo v zvezo z italijanskimi fašisti v svrho vojnih akcij proti državam male antante, v or vi vrsti Jugoslavije Razun protesta pri veleposlaniški konferenci nameravaio napraviti vlade držav male antante tudi v Budimpešti pri madžarski vladi kolektivno de-maršo. Madžarsko oligarhiio se mora na vsak način ukrotiti in j-o ooenati v meie mirovne pogodbe, ker sicer nas bodo razne »privatne« organizacije iz Madžarske vedno vznemirjale. Mi hočemo imeti na naš;h rneiah mir — to našo zahtevo bo morala Madžarska rešpektirati, ali jo bomo pa v to prisilili!
ZRNA.
NOVO LETO BO NAŠE!
Srečal sem svojega prijatelja. Častital sem mu k novemu letu in mu želel vse najboljše.
»Hvala vam, gospod. Bodite uverjeni in ver* jemite mi, da me je danes najbolj razveselil po* jav »Orjune«, ker me ona navdaja z novo vero v lepše dneve. Častitam Vam! — Novo leto bo naše — »Orjunino«!	—oJ—
ONI GOSPOD, ki je sanjal, da je bil v »Or* juni«, je ubožec sanjal zopet težke sanje. Zdelo se mu je namreč, da se je vrnil iz »Orjune« zopet čil in zdrav v »Jugoslavijo«. Sanjalo se mu je na* prej, da je »Jugoslavija« postala največji dnevnik na svetu in On njen chef*redakter. Vzel je v roke pero in začel ves navdušen pisati globok in gro* movit članek, kako je treba delati, da se »zruši režim v Beogradu« in kaj je vse treba, da se po* zove iz Zagreba Stipico Radiča in Rudi Giunio, da ona dva revidirata s svojo državniško in di* plomatsko sposobnostjo ter genialnostjo vidov* dansko ustavo in ustvarita najabsurdniji absurd med absurdi — pravo »Seljaško Človečansko Hrvatsko Republiko« v »Jugoslovanski kralje* vini Jugoslaviji«. Naenkrat se mu je zopet za* zdelo, da je ta njegov članek deloval na ves svet tako silno, kot bomba, ki se je ravnokar užgala
in s silnim treskom razletela in----------On se je
prebudil vsled silnega ropota in prečital ves raz* očaran v »Jugosaviji« od 31. decembra 1922 — njen lastni smrtni oglas.
Ubogi človek, mora ga boleti želodec, če sanja tako težke sanje. V resnici — revež!
Jugoslavijina mati »Slobodna Tribuna« v Za* grebu še ni prenehala izhajati.	—oJ—
U HRV AT SKO M ZAGREBU izlazi hrvat* ski list »Hrvatski Borac«, glasnik hrvatske Omla* dine u Hrvatskoj. Pokretači tog novog hrvatskog lista su hrvatski velikani pravi Hrvati pokojni Ante Starčevič i Eugen Kvaternik; direktor je hrvatski čovek Stipica Radič, predsednik hrvat* ske seljačke čovečanske Republike; urednik je hrvatski katolički jezuita i pravi Hrvat Don Ke* rubin Šegrič; a glavni urednik tog hrvatskog lista je vatreni i poznati dični Hrvat Joe Matošič, koji tom hrvatskom listu baš i daje pravi hrvatski ka* r akter. Em smo baš pravi Hrvati!	oJ— ,
■nimimiiiiBinn i n umih .......  i	   i	i—	im
Liubliansksa kronika.
Hristos se rodi! kličemo drugovhna i orijate-ljima pravoslavne vere, kojima čestitamo vesele Božične praznike.	Red. i Admin. »Orjune«.
Poživljamo članstvo Or-Ju-Na, da u subotu, 6. t. m. sudeluje sečenju kolača i krštenju Badnjaka naše vojske, e da time uveliča taj lepi narodni običaj.
Grupisanje povorke sledi tačno u 13. sati pod komandom Dravske Div. Oblasti.
Glavnemu uredniku »Slovenca« g. Smodeju.
»Slovenec« ie v zlobno zavitem članku prinesel imena odbornikov »Orjune«. Dobro, mi se tega ne strašimo, ker smo vsak čas pripravljeni dati kri in imetje za naše. ideje Tudi ni naš namen polemizirati z defetističnimi listi, — škoda papirja. — Izda-jico treba soditi: on se nikdar ne popravi. Bilje-žimo samo, da ie izmed navedenih članov 10 njih, ki so doma iz zasedenega ozemlja, kjer imajo svoje drage in svoje domovje, vse izročeno na milost in nemilost kletemu sovražniku- Ali ie že tako otopel čut poštenosti v uredništvu »Slovenca« vsled strasti po denunciraniu, da se niti javnega izdajstva naj-oram našemu zunanjemu sovražniku ne zaveda, to vprašamo g Smodeia. katerega poznamo sicer kot pošjeiraka. ki ie doma iz tužnega Korotana?
Novo leto ie stopilo v Ljubljano v veselju in radosti, kot vsakokrat. Vsakdo upa. da se bodo v novem letu okrenile mnoge stvari na boljše, kar i vsi želimo. Predmet vsestranskega ragovarjanja je na bilo naše glasilo »Orjuna«. Mnogim se zdi čudno ime in ne vedo nrav od kje ie prišlo. »Orjuna« znači v staroslovenskem ieziku »vihar«. Vsak iskren Jugoslovan navdušeno pozdravlja naš ookret, ki se širi povsod z izredno brzino- Do sedai nas je organiziranih nar sto tisoč. V novem letu bo vstopila vsa napredna in narodna Ljubljana v Or. Ju. no. Vsi dnevni časopisi so pozdravih ali vsaj omenili naš oohod: med drugimi tudi »Slovenec«. Na Šenklavški cerkvi se ie vila belo-žolta zastava. »To ie vse!«
Semena
na debelo in drobno ( ^ za polje in vrt priporoča
Sever & Komp.
t - Ljubljana.
PUlte p« cenotnikl
Manufaktura - Moda - Konfehtija
DRAGO SCHWAB
UMI. M In M.!
v zalogi specijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pelerine, zimniki, raglani etc.
I Izdelava oblek v last- | nem modernem salonu. ■
Priporočamo za nakup
ih in šolski!
M.T1CAR
2-2
Ljubljana,
Šeleuburgova ulica štev. 1 in Sv. Petra cesta.
Manufakturna trgovina FRANJO	Otroški vozički, zložljive lesene stolice za otroke, ki služijo obenem kot mizica, razni igračni vozički z in brez košare, šivalni stroji in dvokolesa, so najcenejši: „TRIBUNA“, tovarne dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška c. 4.
MAJER Maribor Glavni trg 9 Zaloga raznovrstnega češkega sukna, ševijota in kamgarna za moške in ženske obleke, platna, perila, nogavic, sešitih odej, pirotskih preprog i. t. d.	
	Proda se popolnoma nov moški površnik za 500 Din. Poizve se Prečna ulica št. 4, prit.
3E
3
Ako kašljate je edino sredstvo proti prehlajenju
PEKTO
kateri sigurno pomaga
„ADRIJA“
drogerija in foto - manufaktura
B. Čvančara, Ljubljana.
l  ~=U=li -3
g Veletrgovina PINTER & LENARD z železnino |
Telefon Sl. 282. - Brzojavi: „PINLEN“ Maribor.
Odgovorni urednik: Inž. F. KRANJEC.
*
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.