Uresničite želje Ggrenjska^y Banka Banka «* posluhom PREDPRAZNICNA PONUDBA POSOJIL MÜWJtML·lVEGA OMJfA NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.: 064/715-242 Glasbena šola AKORDEON Tomšičeva 36, Kranj ŠE JE ČAS ZA VPIS NOVIH UČENCEV Prodaja glasbil Yamaha. Tel.: (064) 225-078 AVTOŠOLA m DE Ml Titova 18,4270 JESENICE POTOVALNA AGENCIJA KOMPAS PEGAZ d.0.0.) Tel.: 064/872-641,83-289, fax: 064/81-768 DELOVNI ČAS: VSAK DAN od 9. do 17. ure SMMÏMGLAS ISSN 0352 - 6666 - št. 96 - CENA 125 SIT Kranj, petek, 6. decembra 1996 Krvavcu že sneži iz topov a krvavških smučiščih že poskusno obratuje ^stem dodatnega zasneževanja. Vodo zajemajo aKumulacijskem jezeru na Zvohu. STRAN 5 nedeljo volilni referendum Izbira med tremi predlogi <*lasr l O v$em r> smemo samo za en Podlog, lahko pa smo proti Me ")0 ^r^rendum uspel, bomo volili po novem iVot n* naslednjih volitvah, če bo državni zbor z «etjinsko veČino sprejel referendumsko odločitev. Qega ■|rana' 6. decembra • Pravila nedeljskega predhod-Podr%ka*on°dajnega referenduma o volilnem sistemu s( so izidov. Jutri je vqp!13. Pravilom volitev, razen ugotavljanja i: oicstiK mc^c» v nedeljo pa je glasovanje na običajnih dobil v !?ed 7" m 19' ura "Z™*^" bo predlog, ki bo pre(jj Vec*no glasov volivcev, ki so glasovali. Če noben od in bo°f °iV ne k° dobil večine, glasovanje ne bo uspešno Sedan V Parlamentarno razpravo predlog sprememb ^votref^a za^ona» seveda Če bo na to pripravljena Na !? ve^ma v državnem zboiu. Pod n Fe encmmu se bomo odločali o treh predlogih: sistem° Pre£*logu državnega sveta za kombinirani volilni v°hvcé k ? Predlogu socialdemokratov in 43.710 preditv Za večinski dvokrožni sistem in pod črko c o 2a uveHK skuPine poslancev prejšnjega državnega zbora lahko río- eiste8a proporcionalnega sistema. Volivec bo "Proti« • ož^ "za" w P" enem predlogu, lahko pa take nPn ^veri» če bo pri enem, za, ali pri vseh treh. Vse Slasovn' Sovmce bodo veljavne. Veljavne bodo tudi Pa hod0!' na katerih ne bo ničesar obkroženega, štele ^ačbe Prot* vsem Predlogom. Kakršnekoli druge tendiim na ^asovnicah oodo neveljavne, "mu na 2. strani. • J.Košnjek Več o refe- H« BOŽIČNO N0U0I£TNI SEJEM M Ur% na Gorenjskem sejmu KRANJU od 13. do 22. DECEMBRA od 10. do 20. ure k°NfEkciJA, obuTEv, poMšTvo, BeIa te^níIca, "ovoIetna cIaríIa. okRAski, AvroMobili VSTOP - PROST USTOP Vodstvo državnega zbora izvoljeno Srečanje predsednikov Kučana in dr, Podobnika Ker je državni zbor konstituiran, predsednik države Milan Kučan lahko začne s predstavniki parlamentarnih strank pogovore o mandatarju nove vlade. Predlagati ga mora v 30 dneh. Ljubljana. 6. decembra Dogovor parlamentarnih strank je bil nujen, sicer vodstva državnega zbora tudi po treh dneh seje ne bi imeli. Na glasovanju, pred katerim so vse stranke, razen Slovenske nacionalne stranke, podpisale sporazum, je bil za predsednika državnega zbora z veliko večino izvoljen poslanec Slovenske ljudske stranke dr. Janez Podobnik, za podpredsednike pa (začasno) Helena Hren - Vencelj (SKD), Zoran Thaler (LDS) in Borut Pahor (Združena lista). Začasno zato, ker bo eden od podpredsednikov iz največje opozicijske stranke, za zdaj pa še ni jasno, kdo bo v vladni koaliciji in kdo v opoziciji. Neuspelo glasovanje in kasnejša rešitev zapleta s sporazumom kaže, da bo moralo biti tudi glede premiera in vlade tako, in da je soglasje LDS za dr. Podobnika izraz pričakovanja, da bo tudi katera od pomladnih strank podprla mandatarstvo dr. Janeza Drnovška. Ker je državni zbor konstituiran, lahko predsednik države začne pogovore s predstavniki parlamentarnih strank pogovore o kandidatu za mandatarja. Državnemu zboru ga mora predlagati najkasneje v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora. Včeraj sta se prvič uradno sešla predsednik države Milan Kučan in predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik, ki po ustavi v odsotnosti nadomešča državnega predsednika (na sliki). • J. Košnjek, slika G. Šinik Upor kot moralno dejanje Letos mineva 55 let od Poljanske vstaje in 40 let, odkar potekajo prireditve Po poteh partizanske Jelovice. Pod naslovom Upor kot moralno dejanje bosta oba jubileja hkrati iztočnica GLASOVE PREJE ki bo v četrtek, 12. decembra, ob 18. uri v Gostilni Na Vidmu v Poljanah. Naši gostje bodo mariborski naslovni škof dr. Vekoslav Grmič, zgodovinar Jože Dežman, prvoborec France Kavčič, Zdravko Krvina in drugi. Z njimi se bo pogovarjal prof. Miha Naglic. Rezervacije po telefonu: 223-111 685-350 Gorenjski glas Gostilna Na Vidmu Sponzorji: Občina Gorenja vas-Poljane, Domel Železniki, Gostilna na Vidmu Poljane DANES GORENJSKA Pravda pod Kravjo Črno goro RAK NAREDI SAM 'oblic a Vljudno vabljeni na otvoritev naših novih prodajnih prostorov v Kranju, Mirka Vadnova 14, jutri, v soboto, 7. 12. 1996, ob 9. uri. d.o.o. Cankarjeva 8,4000 Kranj vam ponuja računalnike in tiskalnike po ugodnih cenan 5x8 DX4/133 že od 96.319,00 SIT Pentium 100 MHz od 124.165,00 Snj Možnost nakupa na 6 čekov j ali na kredit! Tel.:064/221-040,rax:223-792 ATM JEKTRONIK dno 426X) KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE 5 J id./fax:064/881 '910, 881 ^484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VJfflJEOSTRANEH WmED PROGRAMOM Danes, 6.12.1996, ob tretjem rojstnem dnevu prirejamo 26 Red bull turbo partyjev po vsej Sloveniji. Pridružite se nam! \\ )T]\GOSTIŠČE TAVERNA (h\ I i \ KI II t) Žerjnvka 12, Kranj OBIŠČITE NAS! MUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA "S 064/491-068 del. čas od 12h do 01 h aluminij montal dd komen Podjstj* al. stavbnih In drugih konstrukcij KOMEN 129a, telefon: 067/ 78-111 komerciala 78-174, OPP 78-375 NOVO (Z ALUMINIJA MONTAL V sodelovanju z nemško firmo REHAU: •PVC OKNA •PVC VRATA •m POSODE PVC ZIMSKI VRTOVI Poki í cï i te nas! Nova knjiga Novinarski arhivi Biziljevih Ljubljana, 3. decembra - "To ni moja resnica. To je resnica ljudi, ki so pripovedovali in resnica dokumentov," je o svoji knjigi Novinarski arhivi povedala njena avtorica Ljerka Bi-zilj. Na skoraj 400 straneh so objavljeni njeni pogovori, komentarji in članki ter televizijskimi oddajami, 65 dokumentarnih fotografij pa je prispeval njen mož, fotoreporter Nace Bizilj. Knjiga obravnava obdobje zadnjih 30 let. Dokumenti, prvič objavljeni v celoti, pripovedujejo o ljudeh, ki so za Slovenijo v polpretekli zgodovini marsikaj storili, pa jim do danes nihče ni priznal zaslug, po drugi strani pa pričajo, da se nam Slovencem ponavlja zgodovina vsakih deset let. Biziljeva želita, da bi bila knjiga zaradi svoje avtentičnosti spodbuda zgodovinarjem in opozorilo tistim, ki namerno uničujejo slovensko nacionalno televizijo. Francozi v našem morju Ljubljana, 6. decembra - V okviru bilateralnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Francijo je na večdnevni obisk v Luko Koper priplula francoska boja ladja Quartier Maitre Anquetil, ki je opremljena s popolnim sistemom orožja, značilnim za sodobno bojno ladjo. Na ladji je 6 oficirjev, 57 mornariških oficirjev in 32 nižjih mornariških častnikov in mornarjev. Ladja je dolga 80, široka 10 in visoka 24,6 metra. • J.K. Vabilo novim članom Kranj, 6. decembra - Društvo prijateljev mesta La Ciotat že nekaj let v svojih vrstah združuje vse, ki so kdajkoli v okviru pobratenja kranjske občine letovali v tem mestu na francoski ažurni obali, da postanete člani omenjenega društva (prijave 225 - 070, Mirko). Izvršni odbor Društva prijateljev mesta La Ciotat bo ob zaključku letošnjega leta pripravil tudi letno konferenco društva, o kateri bodo člani naknadno obveščeni. Društvo prijateljev mesta La Ciotat pa vas hkrati tudi obvešča, da so s sklepom 10. seje IO LDS Kranj, pridobili v uporabo tudi prostore LDS Kranj na Kidričevi 4a. Na tej lokaciji bodo odslej tudi sestanki društva. • M. D. ŠEGLAS Nagradna trimesečna naročnina + posebno praktično darilo namenjamo vsaki naročnici oziroma naročniku Gorenjskega glasa, ki pridobi novega naročnika - v akciji, ki traja do 31. decembra 1997, se upošteva, da nov redni naročnik doslej še ni bil naročen na Gorenjski glas oziroma je nenaročnik dlje kot pol leta - obenem pa dosedanji naročnik s sodelovanjem v akciji "Naročniki pridobivamo nove naročnike" podaljšuje naročniško razmerje za vsaj 12 mesecev naročam vnl zbor funkcionarje posameznih strank, in dvignili pragl&. vstop v parlament. Že tokrat je v drlavnem zboru ma»l strank, dvig pragu s 3,2 odstotka na 4 ali 5 odstotkov pa *>' na letošnjih volitvah Slovenski nacionalni stranki in Desrt* zaprl vrata parlamenta. Slovenija postaja postopo** država, v kateri bo v drlavnem zboru le nekaj strank omogočajo odpoklic poslanca na predčasnih volitvah v volilnem okraju. V državah v tranziciji se volivec vedno znova srečuje s satelitskimi strankami, voliVnimi prevarami in razočaranji. Naš predlagani sistem sili v predvolilne koalicije in bodo ljudje zato vnaprej vedeli, kdo bo s kom po volitvah sodeloval, pa tudi neodvisni kandidati imajo v takem sistemu največ možnosti za uspeh." Vsako gospodinjstvo je prejelo poseben letak, ki ga je vredno vzeti s seboj na volišče kot pripomoček, važno pa je, poudarja Branko Grims, da volivci glasujejo pravilno. Najbolje je obkrožiti "za" samo pri enem vprašanju, v tem primeru pod b. Volivci naj izkoristijo svojo ustavno pravico in možnost, da po plebiscitu spet sami odločajo o svoji usodi, meni Branko Grims. Stroka daje temu sistemu pozitivne točke (glasovanje za določenega kandidata, enakomerna zastopanost države v državnem zboru), pa tudi negativne. Ker bi v prvem krogu ob več kandidatih le redki uspeli zbrati nad polovico oddanih glasov v okraju, gresta najboljša dva v drugi krog, kjer zmaga boljši. Večina kandidatov (in tudi strank za njimi) odpade, zato je v Kako glasovati Pri glasovanju je treba biti zelo previden in natančen. Veljavna bo samo tista glasovnica, na kateri bo pod enim od vprašanj obkrožen "za", pri dveh pa "proti", pri vseh treh vprašanjih "proti". Veljavna bo tudi glasovnica, na kateri ne bo okroženega ničesar. Izid se bo ugotavljal za vsako vprašanje posebej. Veljaven in "zmagovalen" bo tisti predlog, za katerega bo glasovala polovica vseh, ki bodo glasovali, kar pa je realno, ob treh predlogih težko. drugem krogu udeležba poÇ vadi nizka in tudi zelo niz* volivna udeležba omopš izvolitev. Veliko strank ostane zunaj parlamenta jj» največje pridejo vanj. Veflj|g zmagovalci so bogato nagraf ni, manjši in manj uspešni P udarjeni. Zmagovalec, &P[? zanj ni glasovala večina voj cev, lahko dobi absolut*" oblast v državi, tudi za «Pj minjanje ustave, meni a' Franci Grad. Pod c pa bo predlog iMj poslancev za uvedbo cis»«* proporcionalnega ozir.°:aj sorazmernega sistema, } prenese v državni zbor sttJJ karsko oziroma politično s»»;. Slovenije. Vsa država naj J bila ena volilna enota. Vs^ stranka (in teh ni ma,%jo nastopila v vsej državi s svp), listo in volivec bi lahko izotf' med listami in kandidati, n| glede, kje prebivajo. Na če vzamemo za osnovo tošnje volitve, bi se nad 1000 kandidatov in vofy vec bi se težko znašel-državni zbor bi prišlo ve»* strank, kar pa ni dobro stabilnost vlade. Resen p0?? slek pa je glede centraliz«^' saj bi bili lahko izvoljeni g ugledni in znani P°h$M centra in bi zato "dT*is zbor lahko postal ljublja1'5* mestni svet. ai Predlagatelji tega siste»j — večinoma tiho. J svet je še najbolj vztrajen jj propagandi, socialdemo*' pa pravijo, da so denar p0^ šili za volitve, zato ga ^ referendum ni veliko osjj državnemu svetu pa °&\L da trosi za propagando K te') so računski denar. Zakon da mora vsak . referendumskega vPr£!pp za propagando pos* sam. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NO VlÇ| Združena lista socialnih demokratov Prednovoletni ples Kranj, 6. decembra - Združena lista socialnih demokratov svetuje državljankam in državljanom, da se udeležijo nedeljskega referenduma in da glasujejo za predlog državnega sveta. Kranjska organizacija Združene liste pa vabi članice, člane in simpatizerje na Prednovoletni ples, ki bo v soboto, 14. decembra, v Dijaškem domu v Kranju. Prijave sprejemajo na sedežu stranke Poštna 3 do torka, 10. decembra. Ob prijavi je treba plačati 600 tolarjev za večerjo in vstop v prostore doma. Za razvedrilo bo igral narodnozabavni ansambel Stoparji. Obnova ceste zamuja Jesenice, 6. decembra - Območna organizacija Združene liste Jesenice je na seji predsedstva ocenila volilne rezultate. Kandidat je v enoti zasedel drugo mesto za Samom Bevkom, ki je bil izvoljen v državni zbor. Predsedstvo poziva volivce, naj na referendumu glasujejo za kombiniran sistem, ki ga predlaga državni svet. Organizacija je obravnavala nekatere aktualne probleme v jeseniški občini. Svet krajevne skupnosti Cirila tavčareja je za d svetnika ZLSD Mira Hareja, naj j% va odgovor na vprašanje, zakaj 0 $ magistralne ceste skozi Jesenice t ^ ja, zakaj je gradbišče slabo zavaro' in kdaj bosta obnovljeni TavcwJ ^ cesta in Cesta revolucije. Na sve ^ opozorili na problem parkin» ^ Tavčarjevi cesti in na zelenice- ^ tojne občinske službe morajo bn ^ angažirane. Svetniki ZLSD ,j s občinskem svetu Jesenice tefl ^ izhodiščih proračuna za leto ^^li denarja za spodbujanje podjetni* za štipendije. • J.K. musisn glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / P y-jj^a Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, ^e(jja Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za *J**Si.ol7/ Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/W*\jcii,. Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in P ^0 Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni dav stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 125 SIT __ Kranjska Gora - njene prednosti in pomanjkljivosti Turizem životari. zato se država zanj ne zmeni Dolgoletni turistični delavci in hotelirji predstavljajo Kranjsko Goro, ki je tako kot Bled ali Bohinj evropskemu uristu znana veliko bolj kot Slovenija. Ugotavljajo, da turizem nekako že preživi, brez večjih pretresov, zato se država anJ ne zmeni. Ni bazena, ni dvorane, ni še umetnega snega, je pa veliko bencinskih turistov. Promocija tam, kjer so potencialni gostje in večja povezanost turistične ponudbe v kraju. 3 Kranjska Gora z okolico ima li^Junstičnih postelj v hote- penzionih, zasebnih sobah p Počitniških domovih, več kot tls°č pa jih je še v zasebnih Počitniških hišah in stanovanjih, turistične komercialne ponudbe je v strukturi dobrih 30 odstotkov, kar je premalo za kvalitetno komercialno ponud-bo> saj bi moralo biti to razmerje biti okoli 50 odstotkov. Kranjska Gora doseže letnih ^0 tisoč nočitev in sodi med deset slovenskih turističnih kra-[ev. ki ustvarijo letno 58 odstotkov vsega slovenskega ^stičnega prometa. Kranjska M°ra ni mondeno zimsko tur-Krično središče, ampak prijetna J'pska vas, ki se dobro zaveda, Ja| ji manjka, še bolj pa čuti, Kako je država kljub vsem na novo ustanovljenim turističnim gradom in akcijam turizmu še Vedno premalo naklonjena. ,.° turizmu in njegovih prometnih v kraju in nasploh smo ?e Pogovarjali s tistimi Kranjs-^gorci, ki od turizma že dese Dolge vrste na črpalkah "bencinskih" turisti iz Italije in Avstrije tlet 3ili Voti 4*živijo in v kraju tudi nekaj ^jo. Naši sogovorniki so d'rektor hotela Alpina Pančur.direktor hotelov *?njka Stanislav Pem, hote "r ]oh Kotnik in lastnik pen-J°na Livada Franci Novak. »azen in dvorana Jože Kotnik: "V promocijskem smislu se Kranjska Gora ne bi smela pojavljati sama, arnpak bi vendarle enkrat že 5°rali znati promovirati vso ^ovenijo. Poglejte: zaradi po-*ala F1S v svetu poznajo sanjsko Goro, Slovenije pa ne- In dokler ne bo take Politike ' bomo še vedno odvis- cionalizacija, saj so številni večji ali manjši objekti bili vrnjeni lastnikom ali pa so še v denacionalizacij skem postopku. Pa vendar so v Gorenjki, ki je bila nekdaj nosilka turističnega razvoja Kranjske Gore, z velikim trudom in samoodrekanjem uspeli, da so hotele, ki so jim ostali, posodobili, prenovili. Zdaj tako kot drugi pričakujejo dobro zimsko sezono, predvsem decembra in prve mesece prihodnjega leta. Direktor Stanislav Pem: "Investiramo, kar moremo. Tako smo posodobili hotel Eriko, kjer je na novo obnovljen gostinski del in prenočišča, pri hotelu Prisank bomo imeli zimski vrt, veliko je tudi manjših naložb. Težko je, kajti aktiv J od lastnih promocijskih hoteh so stan tudl 25 let in državni511, Vesel sem' da se na ' Premitoravn.1 vendarle nekoliko Aovl/en ' SaJ Je P" vladi usta-se mnr,Uíaí za turizem, vendar Soditi t, dl zakonodaja prila |ohi odh»^"*"'tl11 1111113 nooenih aton, un olaJ'šav- ZakaJ ne? vsemu J xr v turizmu navkljub Po vnin; • normalno poteka; si Po^SeJe,trg izgubil in vsak Mkog*' kakor ve in zna. Životari ■ znaJde> da nekako ni VečiiKln Preživi- V turizmu država , Potresov, zato se tudi A kn J ne zmeni-rnoraij r^°"mo 0 turizmu, bi nujno potrebni adaptacije. Samo zunanji balkoni, lesena ograja pri hotelu Larix nas je veljala, recimo, 7 milijonov tolarjev, medtem ko vrednost vse letošnjih naložb ocenjujemo na 30 milijonov tolarjev. Kar v kraju potrebujemo, je zanesljiv umetni sneg pa termalna voda, večnamenska dvorana in več športnih objektov. Vse te nujne naložbe bi dale večji zagon in živahnejši turistični utrip. Ponavljam pa: Kranjska Gora mora imeti umetni sneg, sicer ne bo ne skih in ne italijanskih gos-:—u pomisliti na koristi trgo- jemsK med tujimi gosti kmetijstva... Naša največja tov * ^ kuiem0 in tudi ne i{% je, da bi dosegli promet, ki največ j Smo ga imeli okoli leta 1990, Sfveda ob kvalitetnejši ponud-Dl- Danes bi lahko iztržili še enkrat več. Kam po goste? Naši so Italija, Anglija, Nemčija, ^olandija, Belgija - gostje, ki ?as poznajo in občudujejo alps-svet. Angleži se za zdaj ne pacajo, ker se v Britaniji ne ^amo predstavljati. A ne le to: l kranjski Gori moramo nujno graditi pokriti bazen in konfer •»očit nov. a horari ev. In žičnice, sneg... Turistične ;ar»odne dežele se pripravljajo 5a teto 2000, saj predvidevajo ;lvahne turistične tokove in ;Pam, da bomo tudi mi lahko Parali nekaj turistične sme-*n?- Ne skrbi me, da bi 'arilmanje za alpski svet usah-Ved' nasProtno- Turisti če hočemo več moramo imeti tudi bodo ono K v 1,11 hodov vlj ŽelJm miru in spremne n"arf°> zato ni treba n naJbolj prizadela dena- hrvaških gostov, ki se že vračajo v kraj." Za ogrevanje 12 tisoč mark mesečno Filipa Pančuria, direktorja hotela Alpine, ki je sestrska firma Kompasa in kjer ponujajo 220 postelj, pa smo spraševali, kako pravzaprav preživi tako velik hotel v času, ko je na tržišču večje povpraševanje po manjših, družinskih penzionih, kako se določa cena penziona, koliko zaslužijo zaposleni, kakšni so najboljši gostje? Direktor Filip Pančur: "Res je, da so gostom veliko bolj zanimivi majhni družinski hoteli, vendar pa ie zanimanje za Alpino v naslednjih mesecih kar precejšnje, saj bo hotel poln od 26. decembra do 12. januarja in tudi v terminih po tem datumu. Cene so enake kot v sosednji Avstriji in Italiji, a računati moramo tudi popuste, ki jih dajejo gostom hoteli. Trudimo se, da bi bil hotel zaseden, kajti najdražja je prazna postelja. Cene morajo biti konkurenčne, stroški čimmanj-ši. Če imamo 35 tisoč nočitev po ceni 50 nemških mark za pen-zion, potem vemo, da je to toliko, da nekako preživimo. Stroški pa so precejšnji. Samo za primer: januarja smo samo za ogrevanje hotela plačali 12 tisoč nemških mark, tu je elektrika in drugi stroški. Zato smo skrajno racionalni. Zaposlenih je 33 delavcev, povprečna plača je okoli 60 tisoč tolarjev neto. Ponudbe pomožne delovne sile je dovolj, manjka pa nam dobrih kuharjev in natakarjev, predvsem v gostišču Jasna, za katero iščemo dobrega kuharja in natakarja. Če so natakarji slabi, potrebuješ tri za delo, ki ga opravi en dober natakar! Dobrih je malo, kajti odhajajo k zasebnikom, ki jim bolje plačajo. Najboljši gostje so še vedno domači gostje, ki na dopustu ne gledajo tako na denar kot tujci." Občutek, da sploh nisi v Kranjski Gori V Kranjski Gori so v zadnjih letih zrasli številni manjši družinski penzioni vrhunske opreme in kvalitete. Med njimi je tudi penzion Livada, z enajstimi komfortnimi sobami in 20 posteljami, ki posluje že tretje leto in ima kot penzion zaprtega tipa stalne goste od Južne Afrike do Amerike. To so večinoma estradni umetniki, ki nastopajo v Casino-ju HIT-a. Livada je last Francija Novaka, ki je tudi podpredsednik turističnega društva. Francija Novaka, dolgoletnega turističnega delavca, smo naravnost, vprašali: ali je res, da se zasebniki počutijo zapostavljene, ko gre za ponudbo prostih sob zasebnikov, da zelo kritično ocenjujejo nekatere poteze -odloke in plačilo taks - nove občine in da bodo zelo resno premislili, če bodo sploh podprli in se vključili v na novo ustanovljeni Cneter za promocijo turizma. Franci Novak: "Res je, da so zasebni oddajalci sob pozabljeni, ko gre za ponudbo. Recimo: ob večjih prireditvah, ko pride več tisoč ljudi, se na na nas enostavno pozabi. Kdo? Organizacijski odbor, ki nam ne pošlje nobenega gosta. Imamo jih, kolikor si jih preskrbimo sami in včasih imaš občutek, da sploh nisi v Kranjski Gori. Turistično društvo ne sprejema rezervacij za privatne sobe, štejejo nas za objekte hotelskega tipa. Zato razmišljamo, da bi se povezali, izdali prospekt. Ali: veliko je oddajalcev sob, ki ne dobijo nobene pomoči, da bi jih obnovili - na to ne pomisli nihče, čeprav mora vsak turistični kraj imeti tudi takšno ponudbo. Komunalne takse za table so v naši občini ene najvišjih v Sloveniji. Sam želim, da plačam vse prispevke, vendar v razumni meri. Enako je z odlokom o odstranjevanju snega, ki ne zavaruje občana. Na moje zemljišče so, denimo, ob pluženju metali sneg osem metrov daleč. Če sem sankcioniran, če zjutraj ob sedmih ne skidam snega, želim biti tudi zaščiten. To so majhne stvari, a pomembne za občane. Center za promocijo turizma bom podprl tedaj, ko bom tako kot ostali zasebniki v njem videl konkretni interes in konkretne učinke. O žičnicah pa tole: morale bi imeti drugačen status, biti posebnega javnega ali družbenega pomena. Če bi imeli pri žičnicah vpliv, potem ne bi bilo vprašljivo, ah sneg bo ali ga ne bo. Da ne govorimo o tem, da se država premalo zaveda, da je turizem izvoznik in da od turizma živijo tudi ostale dejavnosti. Moram pa reči, da se je v Kranjski Gori z novo občino marsikaj dobrega že uresničilo, sam kraj pa ima v turizmu to veliko prednost, da je ohranil alpski značaj vasi. Le dobro bi bilo treba tržiti ponudbo." Nič več sejemsko, ampak individualno Če smo že v Kranjski Gori, moramo omeniti bencinske turiste, tiste, ki prihajajo na črpalke iz sosednjih italijanskih in avstrijskih krajev. Zmotno je prepričanje, da nič ne trosijo: seveda trosijo, saj se najprej ustavijo v brezcarinski trgovini, obiščejo frizerja, kozmetičarko in spet na veliko nakupujejo v trgovinah. Gredo seveda tudi v tradicionalno dobre kranjskogorske gostilne. Kraj, Petrol in država - vsi imajo profit, zato so kljub nezadovoljstvu domačinov, ki včasih pol ure čakajo na črpalki, zaželeni. Vsi naši sogovorniki so poudarili, da je ena največjih hib prav promocija, saj je nedo- Eustno, da se tržijo posamezni raji, ne pa Slovenija. Če pa se promovira, se dokaj amatersko, še premalo profesionalno in na potencialnih tržiščih, kjer je že po tradiciji pričakovati slab odziv. Kje so pravzaprav turistični trgi, ki jih v sedanjih turističnih trendih zanima Slovenija? Niso kjerkoli, ampak je treba raziskati in poiskati bližnjega nemškega, avstrijskega, italijanskega, britanskega, nizozemskega gosta. Saj ni treba "odkrivati Amerike" in filozofirati! Če bi se samo v nekaj ugotovitvah "preplonkale" avstrijske mar-ketinške turistične izkušnje minulih let, nastale iz njihovih strokovnih raziskav in analiz, potem se bo treba posloviti od trženja, ki sloni večinoma na velikih turističnih sejmih in se specializirati na posamezne trge in ciljne turistične skupine. Korošci pravijo: potencialnega kupca bo treba pridobiti individualno, ne pa s sejemsko ponudbo, saj se nanjo ne odziva več tako dobro. Devet turističnih predstavništev Slovenije v tujini - toliko jih, mimogrede, nima ne Madžarska, ne Ciper in ne Malta - postaviti tja, kjer so potencialni gostje. Za vsako tržišče izdelati marketinški koncept: kaj ponuditi Čehu, ki prihaja z agencijo in kaj indivi-dualistu iz Nemčije? Boljša infrastruktura je nujnost, a za to je potrebna državna pomoč, ne pa da kranjskogorski župan leta od Poncija do Pilata, da bi dobil denar za bazen, dvorano. Država je v tem smislu res mačeha, ki si misli: saj nekako živijo, bo že, kar bo. Turistični delavci v Kranjski Gori in drugod pa sprašujejo: kaj, če ne turizem, pa je sploh dolgoročna gospodarska strategija te države? D. Sedej GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Pri AMZS so opravili 17 vlek in 9 pomoči. GASILCI Kranjski gasilci so pogasili goreče saje v kaminu in dimniku hiše na Partizanski 1. Klicali so jih tudi z Gorenjskega odreda, kjer je na parkirišču gorel osebni avtomobil, vendar ga je lastnik do njihovega prihoda pogasil že sam. Kranjski gasilci pa so okrasili tudi smreko pri Kinu Storžič. Jeseniški gasilci so zaradi okvare na jeseniškem vododvodu peljali pitno vodo v bolnišnico, imeli gasilsko stražo v gledališču, z magirus lestvijo izvajali dela v Železarni, njihova pirotehnika pa sta pohitela v Šenčur, kjer so našli eksplozivno telo in le-tega spravila na varno. Škofjeloški gasilci so 4-krat pohiteli v Lio, kjer se je sprožal požarni alarm, vendar požara ni bilo. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 7 deklic, izmed katerih je najlažja tehtala 2.600 gramov, izmed 5 dečkov pa je najtežji tehtal 4.200 gramov. Na Jesenicah se je tokrat rodil 1 deček, ki pa je tehtal kar 4.010 gramov. URGENCA Na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice so imeli 96 urgentnih primerov, na internem oddelku 48, na pediatriji 26, na ginekologiji pa 9. SMUČIŠČA Na Krvavcu je poleg 40 cm naravnega še veliko umetnega snega, ki so ga naredili v teh dneh, smuka je torej odlična, vozijo vse naprave, razen Kriške planine. Na Voglu bodo začeli voziti naslednji vikend, na Soriški planini je smuka odlična, snega je do 60 cm, cesta je normalno prevozna. Na Starem vrha bo čez vikend vozila vlečnica Kopa, dostop je možen iz Poljanske doline. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNI CA 81 43.710 volivk in volivcev neposreino izvolitev poslancev* 'enakopravno zastopanost Slovenije v parlamentu > Dan malega gospodarstva Preddvor, 6. decembra- V torek, 10. decembra, bo v Preddvoru Dan malega gospodarstva, ki ga pripravlja lokalna koalicija Obrtne zbornice v Kranju. Dopoldne bodo v domu krajanov najprej predstavili pospeševalno mrežo za malo gospodarstvo in združenje podjetnikov, potem bo pogovor o problematiki malega gospodarstva v občinah. Med 12. in 15. uro bodo brezplačno svetovali podjetnikom in predstavili računalniški geoinfoservisni sistem za občine. Od 14. do 15. ure bo "Poslovna borza", predstavitev kakih 300 ponudb tujih partnerjev, pozneje pa še pogovor s podjetniki in obrtniki o oblikah pomoči in spodbujanju malega gospodarstva ter o njihovi problemih. • D.Ž. Novo vodstvo KS Trata že začelo Poročali smo, da so v občini Skofja Loka hkrati z državnozborskimi volitvami imeli tudi volitve novih vodstev krajevnih skupnosti, ki se prav v teh dneh prvikrat sestajajo in konstituirajo. Prvo sejo novega sveta KS Trata so imeli pretekli petek - po vzoru na parlament je sejo vodil najstarejši izvoljeni član Vladimir Vendramin, in za predsednika sveta soglasno izvolili dosedanjega uspešnega predsednika Jožeta Calofa , za podpredsednike Mira Derlinka in Franceta Feltrina in za tajnico KS Danico Langerholc Na dobro uro in pol dolgi seji je bil ovržen strah nekaterih, da se bo s strankarsko kandidiranimi člani tudi v KS začelo predvsem s politiko, pač pa je pogovor stekel predvsem o povsem konkretnih nalogah, ki so v dobro KS. V prvi vrsti sta predvsem prizadevanji, da se rekonstruira cesta Puštal -Gosteče ter nadaljujejo priprave na gradnjo Športne dvorane v Franko-vem naselju. • S. Ž. Razglednice Mengša Mengeš, 5. decembra - Turistično društvo in občina Mengeš sta založila izid štirih vrst različnih razglednic Mengša. Naklada vseh štirih znaša 12.000 komadov. Razglednice so v prodaji v trafikah, knjigarni, na pošti, občini in v pisarni Turističnega društva. • A. Ž. Šolarji za pediatrično kliniko Kranj, 6. decembra • Učiteljica Majda Pipan iz Sodruznične šole Simona enka na Primskovem je sporočila, da učenci izdelujejo novoletne voščilnice. Voščilnice bodo otroci prodajali, izkupiček pa namenili za gradnjo nove pediatrične klinike v Ljubljani. Voščilnice se dobe v šoli, na Primskovem pa jih bodo otroci prodajali tudi po domovih, izvirna voščilnica stane, s pisemsko ovojnico vred, 50 tolarjev. H. J. S seje občinskega sveta Preddvor Ljudem ni všeč kavbojski način reševanja problemov s smetmi Na seji preddvorskega občinskega sveta odlok o komunalnih taksah za Tenetiše in še vrsta pragmatičnih občinskih zadev* Preddvor, 4. decembra » Na decembrski seji so se v Preddvoru lotili vrste praktičnih točk dnevnega reda. Tako so obravnavali osnutek sprememb prostorsko planske dokumen-tacije, s pridržki sprejemali premoženje bilanco bivše občine Kranj, se menda že četrtič lotili sprememb občinskega statuta, za ostalimi malimi občinami pa je tudi na njihovo mizo prišel osnutek odloka o komunalnih taksah, ki bodo vir za odškodnino krajanom Tenetiš in za sanacijo tamkajšnje deponije odpadkov. Medtem ko sta občini Naklo in Šenčur osnutek omenjenega odloka sprejeli, so ga v Cerkljah zavrnili, mestna občina Kranj pa ga bo presojala v sredo. Tudi v Preddvoru so ga slednjič sprejeli, niso pa mogli povsem mimo dejstva, da krajani Tenetiš stopnjujejo svoje odškodninske zahteve. Namesto prvotno dogovorjenih 200 DEM mesečne odškodnine na vsako hišo, ki stoji v krogu 700 metrov od odlagališča, zdaj terjajo tolikšen znesek na prebivalca. Kje se takšno "kavbojsko" izsiljevanje neha, je bil zgrožen svetnik Srečo Roblek (pozneje so ga imenovali v usklajevalno komisijo za Tenetiše), ali še vedno ni državnih meril, po katerih naj bi ogroženim ob smetiščih določali odškodnine? Precej temperature je dvignila obravnava predvidenih sprememb občinskega statuta. Del "občinske ustave", ki se nanaša na pristojnosti krajevnih skupnosti in ni v skladu z zakonom, naj bi namreč popravili. S tem so spet dregnili v osir, saj imajo občinska uprava na eni in statutarna komisija (s krajevnimi skupnostmi vred) na drugi povsem nasprotujoča si stališča. Medtem ko prva želi področje krajevnih skupnosti urediti z odlokom namesto s statutom, druga stran to razume kot jemanje pristojnosti krajevnim skupnostim, slednje pa se spričo dolgoletnih prispevkov h krajevnemu razvoju seveda čutijo ogrožene. Tega vprašanja tokrat niso rešili, prestavili so ga na januarsko seje, pač pa so opravili z vsemi "lepotnimi" popravki, ki jih je bil potreben občinski statut. Še ena točka na preddvorskem občinskem svetu je bila med bolj vročimi. Ko so namreč obravnavali premoženjsko bilanco bivše občine Kranj, so jih zmotila velika neskladja, ki presegajo dve milijardi in jih niso mogli povsem brez pojasnila sprejeti kot napake. O premoženjski bilanci je obsežno govoril Borut Gradišar, ki je član skupne komisije za delitev premoženja nekdanje občine Kranj. Med drugim je pojasnil tudi zaplete pri delitveni bilanci, saj se delo omenjene komisije nikamor ne premakne, zaradi Česar so se predstavniki štirih novonastalih občin že večkrat sestali in skušali zadevo pospešiti s svojimi predlogi. Toda deležni so bili očitka, da so s svojo lastno politiko delitve krivi zavlačevanja delitvene bilance. Kakorkoli, predlagano premoženjsko bilanco (gre namreč za dve različni zadevi) so naposled sprejeli s pridržki: o popravkih v teh papirjih zahtevajo natančna pojasnila, hkrati pa pričakujejo, da bo občina Kranj v prihodnje o vseh nameravanih spremembah, ki zadevajo premoženjsko bilanco, predhodno obvestila tudi vse novonastale občine. V krovno komi- sijo za delitveno bilanco pa naj bi J prihodnji seji predlagali novega clan iz svoje občine. Jože Zorman namre iz zasebnih razlogov ne želi ve sodelovati. Od (za PreddvorcW prijetnejših točk dnevnega reda P le dve: ena zadeva spremembo pro.' torskih dokumentov, za kar so dot" 25 pobud lastnikov zemljišč, kjer "g bi se spremenila namembnost kmetijskega v nezazidano stavD" zemljišče. Druga pa je re občinskega proračuna, ki bo z nim prispevkom države bogatejši* osem milijonov in bo tako v občin^ blagajni vsega 219 milijonov tolarje D. Z. Žleb" 30 let osnovne šole v Preddvoru Sprehod skozi čas Preddvor, 6. decembra - Osnovna šola Matija Valjavec iz Preddvora letos praznuje 30-letnico obstoja. Ob jubileju so pripravili prireditev * razstavo pod naslovom Sprehod skozi Čas. Učenci in učitelji te kateri sodita tudi podružnični šoli v Kokri in na Jezerskem, se bodo skoz minula desetletja sprehodili v jutri, 7. decembra, ob 10. uri, v proston šole. Med glasbenimi in literarnimi točkami se bodo prepletali tu«* spomini nekdanjih učencev. Med njimi je tudi nekaj znanih imen, dentr» varuh človekovih pravic Ivo Bizjak. Bivši učenec pa je tudi preddvors^ župan Miran Zadnikar, ki je bil ob nastanku šole prvošolec. • D.Z» Priprava dveh odlokov v občini Naklo Osnovna šola bo samostojen zavod Občinski svetniki so sprejeli osnutka odloka o taksi za odlagališče komunalnih odpadkov in odloka o ustanovitvi javnega zavoda OŠ Naklo. kov v Tenctišah so nakelski svetniki potrdili, vendar so opozorili na nujnost dogovora o bodočem ravnanju z odpadki na državni ravni. Ob pregledu osnutka odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda OŠ Naklo pa so ugo- Naklo, 4. decembra - Osnu- novega odlagališča. Poudaril Osnovna šola Naklo. V ses- pojasnil župan Ivan Štular, tek odloka o taksi za odi- je, da bi za odškodnine tavi zavoda so centralna šola so starši kot glavni razlog za agališče komunalnih odpad- prebivalcem porabili le 4,4 Naklo, podružnični šoli Pod- vpise otrok v Naklem nava- odstotka zbranega denarja, brezje in Duplje ter vrtec jali organizirano varstvo, Nakelske svetnike je pre- Rožle v Naklem. Kot je zato bodo o tem morali dvsem zanimalo, ali je osnu- povedal Viktor Poličar, odlo- razmišljati tudi v manjših tek odloka usklajen z ka med drugim predpisuje krajih. Za osnutek odloka zahtevami krajanov Tenetiš. šolske okoliše centralne šole pa je župan predlagal, naj Kot so izvedeli, je po spreje- z naselji Cegelnica, Malo ga preučita tudi odbora za mu gradiva v vseh petih Naklo, Okroglo, Polica in splošne in družbene dejav-občinah predvideno usklaje- Strahinj, podružnične šole nosti ter k razpravi povabita vanje s predstavniki krajevne Podbrezje z naselji Bistrica, predstavnike šol. tavljali, da bi morali starši skupnosti Tenetiše. Odločili Gobovce in Podbrezje ter Občinski svet je sprejel še pri bodočih vpisih otrok v so se, da bo pri tem usklaje- podružnične šole Duplje z premoženjsko bilanco podružnični šoli bolj spošto- vanju občino Naklo zastopal naselji Spodnje Duplje, mestne občine Kranj in prevali določene šolske okoliše, podpredsednik sveta Albin Zgornje Duplje, Zadraga in moženjsko bilanco občine Občina Naklo se je kot Rehberger. Pred potrditvijo Žeje. Podružnice bi obisko- Naklo ter njenih treh KS ob tretja lotila obravnave osnut- osnutka pa so v obsežni vali učenci od 1. do 4. koncu leta 1995, bilanco ka odloka o taksi za odlaga- razpravi obsodili počasnost razreda, centralno šolo pa prihodkov in odhodkov v lišče komunalnih odpadkov pri dogovarjanju za ureditev tudi vsi učenci od 5. razreda devetih mesecih letošnjega v Tenetišah, je nakelske gorenjske deponije in neu- dalje. Prav glede slednjega je leta in rebalans letošnjega svetnike seznanil Florijan činkovitost države pri usmer- Ivan Meglic iz Dupelj pre- občinskega proračuna. Po Bulovec iz Javnega podjetja itvah za bodoče ravnanje z dlagal, naj bi preučili mo- županovem poročilu je sejo Komunala Kranj. Kot je med odpadki, kar izkoriščajo tudi žnost obiskovanja podruž- prekinil, zato bodo še de-drugim pojasnil, bi denar iz prebivalci v okolici sedanjih ničnih šol do vključno pete- cembra svetniki razpravljali takse namenili za plačevanje odlagališč odpadkov. ga razreda. Jaka Korenčan iz o poročilu odbora za druž-odškodnine za razvredno- Drugi odlok se nanaša le Podbrezij je opozoril na bene zadeve in spremembah tenje okolja v Tenetišah, za na občino Naklo, v kateri nespoštovanje določenih ter dopolnitvah planske in sanacijo sedanjega odlagališ- nameravajo ustanoviti javni šolskih okolišev pri dosedan- prostorske dokumentacije ča odpadkov in ureditev vzgojno-izobraževalni zavod jih vpisih otrok v šole. Kot je občine Naklo. • S. Saje onwiw««rrn«»rr,.iv^«vmv,fi7r^^ Vodice GLAS Vabilo na srečanj* Vodice, Kranj, 5. decembra - V soboto, decembra, ob 19. uri bo v dvorani Kulturnega doma v Vodicah čanje pod naslovom W' D1CE IN GORENJSV GLAS z Naj, Naj, M Prireditelj bo Prosvetf društvo Vodice, z n P. pa bomo v Gorenjske** glasu poskrbeli, da b° soboto zvečer z dom*1, ni in gosti zares M' Naj, Naj. V program bodo sodelovali Godbe niki iz Vodic, Ansam Blegoš, harmonikar)1' domačini z različ^ zanimivostmi in Še ' še. Več o programu | Gorenjskem glasu v t0 ek, 10. decembra. * A« bel Jubilejni koncert v Besnici Besnica, 6. decembra - Jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja bo imel ansambel Mira Klinca drevi (danes, petek) ob 19.30 v dvorani gasilskega doma v Besnici. V desetih letih je ansambel izdal eno LP ploščo, 3 CD, 9 audio kaset ter 3 LP plošče in audio kaseto v tujini. Sicer pa je ansambel, ki ga sestavljajo Miro Kline (harmonika, vokal), Milena Kline (vokal), Tine Marko (bas), Sandi Knez (kitara), Jože Baiažič (trobenta) in Matjaž Lorenci (klarinet), naštudiral in posnel do zdaj že okrog 100 skladb in med njimi je kar nekaj uspešnic. Doma in v tujini pa so posneli tudi več video spotov. • A. Ž. SLAŠČIČARSTVO JEŽEK - izrednega okusa - vseh vrst in oblik - za vse svečanosti rojstni dnevi, obletnice, poroke,... Krmelj Marija s.p., Grajska pot 6, Škofja Loka, tel.: 622-285 TU, *.> 064/461-369 KOZMETIČNA NEGA, PEDIKURA, 60LAQIJ Telefonija na Komendskem - Od Most oziroma Komende do Kamnika Telekom Pf,^ telefonskega omrežja za nove naročnike. Zapletov celotnem komendskem območju ni malo, vendar bodo uspeli večino razrešiti- ;\ optični kabel, hkrati pa se je na območju krajevne skupnosti Križ začela Rrj^ fit zaradi soglasij lasmikov zem'P .laškem območju ni malo, vendar bodo uspeli večino razrešiti. . ^/ Na Bledu ponovno o razbremenilni cesti Večina za razbremenilno cesto Bled potrebuje razbremenilno cesto, vprašanje je le, kje. - Mnenja domačinov so si še vedfl0 nasprotujoča. - Vsaj 1,5 mio DEM izgubljenega prihodka letno za Grand Hotel Toplice* doslej zgodilo največ Bled, 6. decembra - To sredo se je na Bledu odvijalo še eno nadaljevanje enajstletne zgodbe o blejski razbremenilni cesti. Po dveh letih je bila namreč ponovno organizirana javna obravnava sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Bled, ki se nanašajo na koridor južne razbremenilne ceste. Blejska občina je že lani na pobudo republiške TURISTIČNA AGENCIJA Maistrov trg 2 KRANJ tel: 064/22 11 03 SILVESTROVANJE NA KOROŠKEM (AVSTRIJSKA PECA IN KOPE) 30.12. - 2.1. 97 3, POLPENZIONI160 DEM PENZION BORKA - KR. GORA 28. 12.-2. 1., 311 DEM ZDRAVILIŠČE DOBRNA 29. 12.-2.1. 299 DEM + SILVESTRSKA VEČERJA SILVESTROVANJE NA MORJU: ROVINJ, RABAC, PULA RAB 30. 12. - 2. 1. 99 DEM BOBY CENTER - največja discoteka v evropi 99 dem KATALOG ZIMA 97 KRVAVEC, GOLTE, KOROŠKA, ITALIJA, AVSTRIJA PLANINSKE KOČE iN DOMOVI ZA NOVO LETO!!! NOVOLETNI HIT - RDEČE MORJE 29.12., 7 polpenzionov 1190 DEM JORDANIJA - TAJSKA 25. 12. 11 DNI 1790 DEM direkcije za ceste začela s ponovnim postopkom za pridobitev lokacijskega načrta za južno razbremenilno cesto. Program priprave načrta je tako predvideval tudi ponovno javno razgrnitev idejnega načrta. Javnega pogovora v hotelu Park se je zaradi izjemne aktualnosti problematike udeležilo okoli dvesto zainteresiranih občanov, od predstavnikov stroke, turizma, društev kot prizadetih posameznikov. Enajstletna prizadevanja za izgradnjo razbremenilne ceste -večina prisotnih na javni obravnavi se je strinjala, da jo Bled potrebuje - je predstavila županova svetovalka za prostor Irena Černigoj - Rus, Andrej Golčman, predstavnik projektantskega podjetja, ki je vodil javno razpravo, pa je že na začetku še enkrat poudaril, da je glede na fazo postopka v obravnavi sedemdeset metrov široki koridor, po katerem naj bi potekala trasa južne razbremenilne ceste, o sami cesti pa bo govora v nadaljevanju postopka. Kot doslej so se udeleženci po večini strinjali, da je gradnja razbremenilne ceste za Bled nujna, mnenja o tem, kje naj bi potekala, pa različna. Franc Molnar je tako opozoril na škodljive vplive prometa na jezero in mesto samo. "Če uničimo jezero, bomo uničili Bled." Na škodljive posledice prometa skozi mesto je s konkretnimi podatki opozoril tudi direktor Grand hotela Toplice Zvone Špec, ki je dejal, da zaradi nezasedenih 180 postelj v sobah, ki so obrnjene na cesto, letno izgubijo 1,5 milijona nemških mark, če ob tem ne upoštevajo pol milijona zunaj-penzionske potrošnje. Marjana Senčar je opozorila, na problem funkcijske povezave obvoznice z mestom in zaselki ob njem ter še enkrat javno vprašala, kako in v kakšni bo obvoznica razbremenjevala prometno zagato na Bledu in če zares ne bo prometnih zamškov le premestila iz ene na drugo lokacijo. Predvsem pa se je ob zavzemanju za rešitev celotne blejske prometne zagate, vključno z neurejenim prometom v samem centru hudi* prometnih nesreč na Bledu-razpravi so krajani opozorilii s* na izvedbo priključkov na av» cesto, problematiko rmrujow, prometa in s tem v zvezi nup0 gradnje podzemnih parkirišč,1 ■ posvarili pred predolgotrajni". postopki, ki so jih nekat^ primerjali s tistimi, po kater se gradi radovljiška dep°nlJ komunalnih odpadkov.. Kljub temu da je bila jjjj kond^ so obravnava namenjena ju razbremenilne ceste, *~ čani pogrešali konkretna podatke, rezultate številnih J $ ziskav, ki so bile v zvezi taJP severnimi kot južnimi varianc mi blejske obvoznice op J „ jene v preteklosti. BoHL Fuerst pri tem predlagal-prikaz dopolnijo s celovAj. podobo projekta in perspe*$ vami o tem, kaj se b° v konkretno cesto dogaja10 prihodnje. t„j Sicer pa je bilo na tolu* javni obravnavi blejske menilne ceste izpostavljeno1 vprašanje vplivov omenje^j Vsa trasa južne razbremenilne ceste poteka po koridorju, ki ga je v prostorskih dokumentih določila radovljiška občinska skupščina. Na Betinskem klancu nai bi se, po novih načrtih prek rondoja pri stavbi nekdanje klavnice odcepila levo z blejske cestne vpadnice, nedaleč od modne hiše Pristava priključila na cestni odsek Mačkovec Cesta naj bi bila dolga 3,3 kilometra od tega naj bi bito 450 metrov v pokritem vkopu, osem do devet metrov globoko. 215 metrov naj bi potekalo v predoru in 70 metrov po mostu če z Jezernico. Na približno poldrugem kilometru bo potrebno zgraditi protihrupno zaščito, ob obvoznici pa so predvidena tudi parkirišča in avtobusna postajališča. Za gradnjo bo najzahtevnejši zadnji del, prea priključkom na cesto proti Bohinju. Bleda, odločno izrekla proti graditvi rondoja na mesti, kjer Posega v okolje. Posledice *v je cesta najožja in kjer se je va ceste bo spremljal in < tavljaj mariborski Inštitut % varstvo okolja, ki je že V^t vil program meritev zra* ' hrupa, vode in tal ter pr°s živečih živali. . j Vsa mnenja, zbrana na j*JJ obravnavi v sredo, ob prc-% m se do njih opredelila sttoW na služba v občini. Pripravljf' dokumentacija, če bo v sklad« republiškimi prostorskimi n& Ji, pa bo osnova za izdeJ^ lokacijskega načrta, kjer J, trasa blejske razbremeni'", ceste že natančno določena-M. Ahačič Posvet z župani o oskrbi s pitno vodo Pitna voda bo morala dobiti svojo ceno Za skoraj petino slovenskega prebivalstva država ne ve, kako je oskrbljeno s pitno vodo. Jiri, 5. decembra - V sredo je Ministrstvo za okolje in prostor sklicalo župane občin Rogatec, Idrija, Cerkno, Skofja Loka, "Železniki in Gorenja vas - Poljane na Posvet o tem, kako urediti državne evidence o oskrbi s Pjtno vodo, hkrati pa organizirati javno službo na tem občutljivem področju. Štirim zbranim županom in namestnikom dveh odsotnih s*a spregovorila mag. Rado-yan Tauzes in mag. Andrej c*rar o tem, kako želi Ministrstvo nalog in javnih služb, ki jih morajo organizirati, ali z javnim podjetjem, ali s podjetjem s koncesijo, ali z občinskim režijskim obratom, le tam, kjer vodovod oskrbuje manj kot 20 prebivalcev, je mogoče govoriti o samooskrbi. Na omenjenem ministrstvu so se odločili, da uredijo pregled oskrbe s pitno vodo za vsa naselja, ki imajo več kot 30 prebivalcev, saj v manjših živi le 2 odstotka Slovencev. Hkrati z ustvarjanjem tega pregleda pa bodo občinam pomagali, da izdajo država, saj so sedanje občine premajhne, predvsem pa tudi finančno prešibke, da bi lahko to smotrno urejevale. Država bo tudi lažje, ne glede na občinske meje urejevala vodovodne sisteme, saj je zdaj mogoče ugotoviti celo nekaj sporov in medobčinskih izsiljevanj, ko se voda zajema v eni od občin za oskrbo druge. Zlasti pa lahko imajo ostrejši vodovarstveni režimi kar precejšnje materialne posledice, ki jih je sposobna pokriti le država: nedavno nimamo harmonizirane z Evropo, kar bo v nekaj letih potrebno popraviti. Ena osnovnih ugotovitev tega posveta po razpravi je bila, da bo morala pitna voda povsod dobiti svojo ceno, ki bo vključevala tudi zdravstveni nadzor njene kakovosti ne glede na to, kako je javna služba organizirana oziroma tudi v primerih samooskrbe. Zbrani podatki na osnovi tokrat obravnavane ankete pa naj bi ministrstvu tudi služili za to, da ugotovi naj- Poseh ^3 oko^e m prostor s razmeram primerne odloke o sprejeti predpis o načinih bolj pereče vodooskrbne pro . pnim Vprašalnikom UgO- íxvaiflníii iavnih onsnrtHarslrih fnmp.iftnficrfl^ annip.nia na vn- hlpmp. in nrihnrlnii ra^ni' tehdeja,nsí0 stame na p°- . vj«i oskrbe s pitno vodo, čje vodooskrbe z njihovo po izvajanju javnih gospodarskih služb, s tem pa tudi da podro- Ufadno °dst0lka Slovencev močjo primerno organizirajo. (omejenega) gnojenja na vo dozbirnih področjih je že tak primer. Kljub temu da je Slovenija z vodami zelo boto Za~ ni Jasno, kako jim je Na posvetu smo slišali," da gata, pa je dolgoletno zane-dveletn Jfn0, KlJUD že se pripravlja nov zakon o marjanje varstva voda novitv*0? obju od usta* vodan (predvidoma naj bi bil povzročilo kar precejšnje pro ter l novi" občin, se neka- «•*«»«•♦ « ioc^ Uato»-_ ki .-.m« c Um>i;*a*a *,^Aa osírk ne ne zavedajo, da je SvV Pitn° Vodo ena sprejet v letu 1998). po katerem bo v določanje vo-dooskrbnih in zlasti vodo- bleme s kvaliteto pitne vode, ki se povrhu vsega še premalo in neracionalno kontrolira. najpomembnejših varstvenih režimov prevzela Tudi norme za pitno vodo bleme in že prihodnji razpis državnih sredstev usmeri tako, da se bodo učinkovito reševali. Le potrpežljivo pojasnjevanje bo tudi pripomoglo k temu, da se odpravi sume o tem, da organiziranost javne službe za oskrbo s pitno vodo posega v zelo pestro strukturo lastninskih odnosov. • Š. Žargi Kranj, 6. decembra - Letos slavimo jubilej načrtnega širjenja bralne kulture in dobre knjige med mladimi. Bralna značka, za katero se potegujejo šolarji po vsej Sloveniji, praznuje 35-letnico obstoja. V Zvezi prijateljev mladine v Kranju, kjer deluje tudi svet Bralne značke, so se dogovorili, da mladi bralci in mentorji bralnih značk iz osnovnih šol v občinah Kranj, Tržič, Naklo, Cerklje, Preddvor in Šenčur, jubilej proslavijo v okviru desetega Stražiškega kulturnega tedna, namenjenega knjigi in domačim ustvarjalcem. Srečanje je bilo na na rojstni dan slovenskega poeta dr. Franceta Prešerna v Domu kulture v Stražišču, kamor so povabili tudi slovenskega ministra za kulturo dr. Janeza Dularja. Ob tej priložnosti so podelili več jubilejnih priznanj mentoricam in mentorjem za njihovo dolgoletno delo pri širjenju bralne kulture med mladimi. Priznanja so prejeli: Danica Potočnik, Božena Bogataj, Janez Fležar, Zdenka Likar Ada Mozetič, Slava Janhuba, Anka Ramovš, Milena Čuden, Maja Papler, Andreja Polovšek s kranjskih osnovnih šol, Stane Perdan in Martin Kadivec z osnovne šole v Šenčurju, Tatjana Gunčar in Marija Teran iz šole v Krizah, Milena Rozman iz preddvorske šole, Vida Gorjanc iz šole v Predosljah, Vida Dežman iz šole Bistrica pri Tržiču. Martina Verč iz šole Zali Rovt, Barbara Planinšek, Olga Šubic in Tatjana Zun iz cerkljanske šole, pisateljica Berta Golob ter Miha Mohor in Ivan Zrimšek, sodelavca Sveta bralnih značk • D.Ž., foto: Tina Doki Upokojenska leta z dletom in čopičem v roki Nikdar ne zmorem brez dela upokojeni scenski delavec Alojz Igličar se že vseh svojih 19 upokojenskih let ukvarja z rezbarjenjem in slikanjem. Heteče, 6. decembra • Ko "«o stopili v dom Alojza Igličarja, smo na vsakem P'ostem delu sten in pohištva ozrli sliko, lesorez ali kak «roben kipec z izredno pes-" panjskih iz filma tro knnv".»"viko: od g&* .«o Hkov tec, ki so avtorju, ker je sodeloval pri snemanju, se Posebej pri srcu. Alojz Igličar je bil najprej *aposlen kot scenski delavec Pri Filmservisu, in njegovo P^o delo so bile kulise za ym Kekec, za katerega pravi, üa mu je še danes žal, da ni bil Posnet v barvah. Pravi, da ne ?° nikdar pozabil, kako so i^H v cerkvi Sv. Jožefa, kjer ■J? bili tedaj filmski studu, ti. Z JaPravljeno celo sotesko. Po- delu ,jem ko je to podjetje dočaka- ' ,'° svoj žalostni konec, se je zaPoslil pri izdelovanju kulis Rezbarjenje in slikanje sta Alojzu Igličarju predvsem konjiček, zadovoljstvo in okupacija, saj pravi, da preprosto ne zdrži, ne da bi kaj počel. Zgodi se, da mu kdo prinese les s kakšno posebno željo, ali lesorezi pa je skrbno upodobil tudi svojo domačijo in črno kuhinjo, kot jo pomni iz svoje ga otroštva. Med kipci najdemo tudi like iz filma "Cvetje v jeseni", pri katerega sceni je še sodeloval. Le lipov les, ki tUdidoSJ televiziji, kjer je počakal svoj pokoj. Ko je re2bari,>n- Je s slikanjem in ?Va? iï'ÍL Že „ukvarjal, Naseli ,Je Pravi somn_ele..ob Pokoju čas za to DreHlT K?*?)*' Mn°gi da i to^°K vendar pravi 10 tedaj ni bilo možnos- Že pri svojem poklicnem se je srečal z zelo pestrimi tehnikami, tako je med drugim poslikal v obliki fresk že tudi tri znamenja. Ko so namreč na Suhi pri Spanu želeli posneti film "Tri zgodbe", je gospodar zahteval, da se znamenje ne uredi le na strani, ki jo je zahtevalo snemanje, pač pa v celoti, in tako je uporabil ves svoj naravni talent in znamenje poslikal z vseh strani. pa da mu kakšno delo obiskovalci preprosto "izpulijo". Poleg panjskih končnic, drobnih podobic na lesu, nam je pokazal tudi primer posli-kave, kakršno je bilo mogoče včasih videti na skrinjah, med je mehak in brez letnic, se mu zdi primeren za obdelavo z dletom, in ob slovesu smo mu zaželeli, da bi mu še na mnogem uspelo s svojim naravnim darom dati svoj pečat. • Š. Ž. Mešanje občine in upravne enote se v Skorji Loki končuje Občina je le v Žigonovi hiši Brez posebnih sporov so v Škofji Loki postopoma preurejali prostore tako, da bo omogočena ločitev občinskih organov od upravne enote. Škofja Loka, 6. decembra - Pretekli teden je v Škofji Loki prišlo do končnih selitev, ki bodo pomenila tudi praktično oz. fizično ločitev Občine Škofja Loka in njenih upravnih služb ter Upravne enote Škofja Loka. Ti dve službi sta doslej - dve leti od ustanovitve novih občin in upravnih enot, delali pomešano v dveh stavbah: na Poljanski cesti 2 in v Žigonovi hiši. Vincencii De mšar zagotavlja, da bo kot poslanec storil vse, da se na Škofjeloškem ustanovi okraj in občina dobi status mestne občine. Za razliko od nekaterih drugih okolij, kjer je ustanovitev nove (majhne) občine ter upravne enote, kot izpostave države, povzročila kar vrsto nesporazumov, tako pri kadrih, kot tudi prostorih, v Škofji Loki temu ni bilo tako. Odločili so se za postopno "ločevanje" in urejanje prostorov, pa tudi še vedno sporno vprašanje najemnine s strani drŽave ne pogrevajo. Selitve uradov in ljudi so potekale postopoma vzporedno s postopnim preurejanjem občinske stavbe na Poljanski cesti in delnim preurejanjem tudi v Žigonovi hiši. Med zadnjimi se je v Žigonovo hišo v začetku tega tedna preselil Urad župana, za katerega so v Žigonovi hiši že pripravljeni nekoliko reprezentativnejši prostori, kot se za Županstvo spodobi, po preureditvi pa bo v 1. nadstropju na Poljanski cesti oddelek za prostor Upravne enote. Kot sta nam povedala načelnik Upravne enote Vincencij Demšar in njegov namestnik Brane Murnik, na Upravni enoti ocenjujejo, da bodo imeli v nekdanji občinski stavbi na Poljanski cesti tudi za daljše obdobje dovolj prostora tudi v primeru, da pri njih ostanejo inšpekcije. Skupaj z občino bodo uporabljali le preurejene sejne sobe. K temu kaže povedati, da je nekdanja poročna soba bila preurejena v lepo urejeno sejno sobo že ob začetku dela novega občinskega sveta, preureditev nekdanje dvorane, kjer je zasedala občinska skupščina - ta prostor je bi resnično zelo skromen in času ter potrebam neprimeren, pa se z urejanjem zelo reprezentativne anfiteatralne večje sejne dvorane ravnokar zaključuje. Okraji bodo potrebni znotraj pokrajin Načelnika Upravne enote Vincenciia Demšarja, ki je bil na nedavnih državnozborskih volitvah na listi SKD neposredno izvoljen v slovenski parlament, smo povprašali, kakšni so sedaj njegovi nameni in, ali se bo v novi funkciji zavzemal za okraj Škofja Loka, kot je to obljubil tudi na predvolilnih zborovanjih: "Glede moje izvolitve za poslanca in združljivosti oz. nezdružljivosti s sedanjim delom še ni jasno, kaj to pomeni Od pristojne komisije v Ljubljani pričakujem, da bo dala potrebna stališča in pojasnila. V Škofji Loki doslej uradno, razen za čas moje odsotnosti iz zdravstvenih razlogov, nismo imeli name-stoika oz. pomočnika načelnika, Morda je rešitev prav v tem. Vsekakor do potrditve mandatov poslancev tega vprašanja ni mogoče konkretneje reševati Kar pa se tiče okraja, lahko zagotovim, da se bom z vsemi močmi prizadeval, da se naša želja po škofjeloškem okraju tudi uresniči Že dosedanja praksa in ureditev sicer kaže na to, da se bo ustanovila gorenjska pokrajina • v Kranju se že opravljajo določene skupne funkcije na področju tudi iz zgodovinskih razlogov morale znotraj teh pokrajin obstajati manjše enoie - okraji, kot je bilo to že spoznanje tudi pred drugo svetovno vojno. V Sloveniji bo verjetno okoli 8 pokrajin, ki bodo imele skupno okoli 25 okrajev. Zgodovinske izkušnje, tradicija in nenazadnje naravna gravitacija vsekakor območje nekdanje občine Skofja Loka močno povezuje in zaokrožuje v tak okraj na kar se tesno navezuje položaj oz. status občine škofja Loka kot mestne občine." Ob vseh omenjenih selitvah je seveda zanimivo vprašanje, koliko ljudi je po dveh letih delovanja zaposlenih v Upravni enoti. Izvedeli smo, da jih je 46, s tem, da sistematizacija predvideva 56 delovnih mest. Naša sogovornika sta poudarila, da bi v primeru, če bi Upravna enota opravljala le svoje delo, sedanje število zaposlenih verjetno zadoščalo, ker pa dogovorno opravljajo tudi nekatere skupne naloge štirih občin (npr. oddelek za gospodarstvo, oddelek za kmetijstvo, ki delata na razvojnih projektih in spremljanju gospodarstva), jih je še premalo. Najbolj "razvpiti" primer nezadostnega dela zaradi kadrovskega primanjkljaja so službe, ki naj bi izpeljale postopke denacionalizacije, pa jim zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov, to ne uspeva. Podobno velja tudi za urejanje področja vojnih veteranov - izseljencev, pregnancev, mobilizirancev in drugih. Dokončno tudi še ni dorečeno, ali bo sedanja praksa na področju urejanja prostora ostala takšna, kot je sedaj: občine pripravljajo in sprejemajo prostorsko dokumentacijo, na Upravni enoti pa opravijo upravne postopke pri izdaji dovoljenj. Sicer pa ocenjujejo, da so se odnosi med Upravno enoto in občinami, po nekaterih začetnih nesporazumih, ki so bili predvsem posledica nejasnosti o pristojnostih, že lepo uredili, in prevladalo je spoznanje o potrebnem sodelovanju. Sicer pa v Upravni enoti posebno pozornost posvečajo dodatnemu usposabljanju kadrov, saj so prav vse delavce poslali na seminar z izpitom o sodobnem pisarniškem poslovanju ter posameznike na druge oblike posebnih izobraževanj. Imajo tudi 5 štipendistov, kar precej pa izpopolnjuje tudi znanje, tujih jezikov. Ni pomembno, sta še menila naša sogovornika, če morda občan zaide pri opravkih na občini v pisarno upravne enote, ali obratno, pomembno je, da je primerno sprejet, da dobi prijazno informacijo, ki mu omogoči, da svoj namen hitro opravi. • Š. Žargi KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Stopetdesetletnica poezij dr. Franceta Prešerna. V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja akad. slikar Franc Novinc. V preddverju Iskratel na Laborah razstavlja akd. slikar Veljko Toman. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V galeriji Pungert je na ogled razstava akad. slikarja Henrika Marchla. V restavraciji hotela Creina razstavlja slika akad. slikar Zmago Puhar. V avli Mestne občine Kranj razstavljata kipar Peter Vene in slikar Damjan Štirn. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta razstava Razvoj Kemijskega laboratorija na Jesenicah (1875-1996). RADOVUICA - V Galeriji Šivčeva hiša je še do 8. decembra na ogled razstava Kulturna dediščina meniških redov. KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled razstava Minerali, dragi in okrasni kamni iz zbirke dipl. ing. Boruta Razingerja. BREZJE - V samostanski galeriji Sončna pesem so na ogled slike in kipi nastali v likovni koloniji Brezje 1996. BLED - V Hotelu Astoria razstavlja slike Jože Smolej iz Radovljice fotografije pa razstavlja Benjamin Bregant. V Galeriji Vila Nana Bled je na ogled razstava slovenske in hrvaške naive - Jožeta Peternelja -Mausarja, Josipa Generaliča in Martina Mehkeka in Milana Naaža. V Mali galeriji Hotela Jelovica so na ogled slike hrvaške in slovenske naive - Konrada Peternelja-Slovenca in Milana Batiste. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik Juga Sušnika. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Loškega gradu je še do 15. decembra na ogled razstava 100 japonskih grafikov vsak dan med 9. in 18. uro. Zbirke Loškega muzeja so odprte v zimskem času le ob sobotah in nedeljah med 9. m 17. uro, med tednom pa po dogovoru z upravo muzeja. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava risb Mirka Majerja o stavbni dediščini plavžarstva in fužinarstva ob Tržiški Bistrici in Mošeniku. V Kurnikovi hiši je na ogled razstava o delu Kmetije Prinčič iz Kozane v Goriških Brdih. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled jaslice v delih rezbarjev samoukov. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale je na ogled razstava o opusu skladatelja Matije Tomca. MEDVODE - V Knjižnici Medvode je na ogled razstava akvarelov slikarke Jasminke Čisič. NOVA ŠTEVILKA NOVE ATLANTIDE Kranj, 6. decembra - Na dan obletnice Prešernovega rojstnega dne, s tem pa tudi v počastitev občinskega praznika mesta Kranj, je izšla zadnja številka letošnjega letnika Nove Atlantide, ki jo izdaja Gorenjska založniška družba GOZD. Revija, namenjena umetnosti in kulturi izhaja že tri leta, redno vsako četrtletje, pa čeprav včasih z zamudo, saj se kot večina tovrstnih projektov otepa s finančnimi težavami. Glavni vir so sponzorji, naročniki, ki jih je okoli šestdeset, pa visokih stroškov tiskanja ne morejo pokriti. Sprehod skozi revijo odkrije njeno pestrost, saj se dotika mnogih področij, kot so leposlovje, literaturne razprave, recenzije, umetnostne kritike, predstavitev upodabljajočih umetnikov tudi s pomočjo barvnih fotografij njihovih del in še mnogo drugega. Posebnost te številke, ki je posvečena pesniku Francetu Prešernu, je objavljen faksmile prvega soneta nesreče, ostali soneti pa so iz zbornika Krajnska zhbeliza (1833). Publicist Ivo Antič ob tem spregovori še o svojem videnju spreminjanja avtentičnosti Prešernove poezije. Glavni in odgovorni urednik Franci Zagoričnik je o reviji dejal, da nudi možnost slovenski paralelni književnosti, kot tisti, ki gre mimo ostalih založniških filtrov, a je po presoji uredništva na ustrezno visoki ravni. S tem misli tudi na projekte, ki jih slovenska založništvo in država ne zmoreta ali niso dovolj tržno atraktivni. Vendar pa bi vzdevku literarna revija zdaj lahko dodali tudi likovna. "Nova Atlantida kljub paradigmatični podnaslovitvi Gorenjska revija, postaja iz števike v številko bolj prepoznavna, s profiliranim obrazom in izrazom, z bogato vsebino različnih področij kulture in umetnosti, postaja vseslovenska in vsečloveška," je v recenziji desete številke napisal Marko Elsner Grošelj. • (E. S.) POPRAVEK Pri ilustraciji k članku Pozdrav z Jesenic, objavljenem na 8. strani 29. novembra letos, je bil podpis napačen. Pravilno je: Železovo rudo so z Begunjščice kar s sanmi tovorih po strmih poteh v dolino. Ža napako se bralcem in avtorjem koledarja opravičujemo. Zveza kulturnih organizacij Kranj in Prešernovo gledališče Kranj Povlihovo gUdnlltte GLOBUSt KAZNOVANA TRDOSRCNOST sobota, 7. decembra 1996, ob 10. uri, v kinu STORŽIČ! MESTNA OBČINA TBTLC-TV KRANJ Kranl 01 GLAS Lojze Domajnko, režiser ŠTIRIDESET GLEDALIŠKIH LET Kranj - Ko se je še kot šolar prvikrat srečal z odrom, si pač ni predstavljal, da bo z gledališčem kdaj tudi pokHcno povezan, še posebej, ker se je sprva odločil za povsem drug poklic. Zdajšnjega - kot režiser radijsko gledali«* smeri - opravlja strnjeno šele dobri dve desetletji. Lojze Domajnko je svoje režiserske "sledi" pustil na različnih koncih Slovenije, tudi v Mursko Soboti, pa Idriji, najmočnejšo seveda v Kranju; razlog za tokratni pogovor pa je Velika Prešernova plaketa za leto 1996, ki jo je prejel ta teden ob prazniku Mestne občine Kranj. Pred slabima dvema desetletjema ste po prihodu v Kranj v Prešernovem gledališču sprejeli delo mentorja -režiserja mladinske gledališke dejavnosti. Zdaj ko delate pri ZKO Kranj kot strokovni sodelavec za gledališko in lutkovno dejavnost, se prav tako ukvarjate z mladimi. Ali si kdaj zaželite delati z odraslimi igralci? "Prav nič. Delo z mladimi me prav zares veseli in mislim, da me občutki ne varajo, če rečem, da me mladi tudi lepo sprejemajo. Seveda vem, kakšno je režisersko delo z odrasli-mi igralci: moja prva podiplomska predstava je bila v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Mileta Koruna. Kot mlademu začet- 4 HE^ i Lojze Domajnko niku so mi stari igralski mački sicer dali vedeti, da sem zanje kar preveč nov, vendar pa je bila predstava dobra, kritike ugodne. Potem me je Draga Ahačičeva povabila kot režiserja v Pionirski dom v Ljubljani, prišlo ji je pač na uho, da mi delo z otroki leži. Vendar pa sem tudi kasneje režiral tri sezone zapored predstave za odrasle, na primer na Loškem Mohorjeva družba Celje ZBIRKA 1997 Letošnja redna letna zbirka Mohorjeve družbe Celje v šestih knjigah presega 1400 strani. Letošnja zbirka je še deljena na verziji A in B, naslednje leto pa bo zbirka spet enotna. Tako kot vedno je Mohorjev koledar ubran na različne teme, uvaja pa ga seveda letošnji papežev obisk. Med prispevki je treba opozoriti na dokaj celovit pregled verskih ločin, sekt in alternativnih gjbanj pri nas. Kot 146. večerniška knjiga je v zbirki Leto vaškega življenja, ki jo je napisal Slavko Toplišek, ilustriral pa Peter Krivic. Alenka Goljevšček je znano literarno ime, tokrat se v vlogi babice skupaj z vnuki nevsiljivo in poučno obenem spoznava z živalmi v knjigi Po štirih po dveh. Z živalmi se ukvarja tudi knjiga Janeza Kebra, vendar na povsem drugačen način, saj se knjiga ukvarja z metaforiko, frazeologijo in simboliko povezano z živalmi. Knjiga Živali v prispodobah ponuja jezikovni pogled na živali (skupaj 44), nasledje leto pa bo izšel še drugi del te izredno zanimive knjige. Urok južnega morja pisateljice Alme Karlin zapolnjuje vrzel v predstavljanju te nenavadne ženske, svetovne popotnice, saj je to šele njena druga (iz nemščine prevedena) knjiga pri nas. Knjigo je prevedla Majda Šijanec Novak. Prvi del tega potopisa je leta 1969 izšel pri Mladinski knjigi. Protestantski pastor dr. Jorg Zink je v knjigi Kako moliti, nekakšnem priročniku, želel pokazati bralcu pot iz notranje praznine in nemira v osebni pogovor z nebom. Knjigo je prevedel Jaroslav Novak, dopolnjujejo pa jo reprodukcije del sodobnih slovenskih slikarjev. • L.M. Simfoniki RTV Slovenija v Kranju TROBENTAR S. PRAPROTNIK S KONCERTOM A. G. ARUTJUNJANA Kranj, 3. decembra 1996 • Mestna občina Kranj je spet praznovala svoj praznik na dan obletnice rojstva prvaka slovenske poezije in kulture Franceta Prešerna (Vrba, 3. 12. 1800 - Kranj, 8. 2. 1849). Po tradiciji je občinsko vodstvo spet povaiblo v Kranj Simfonike Radiotelevizije Slovenija z dirigentom - maestrom Antonom Nanutom in solistom na trobenti Stankom Praprotnikom. Program je povezoval tudi s Prešernovo poezijo Janez Dolinar. Na sporedu pa je bila po uvodni in obvezni Premrlovi Zdravljici, zdaj že tudi naši državni himni, glasba malo znanega armenskega skladatelja starejše generacije Aleksandra Grigor-ija Arutjunjana (roj. 1920) in češkega glasbenega romantika Antonina Dvoržaka (1841 - 1904). V solistični točki je bil tako najprej na sporedu malo znani Arutjunjanov KONCERT za trobento in orkester s solistom Praprotnikom. Ta ga je oblikoval primerno poznoromantičnemu tkivu z vsemi elementi in ekstremi trobentarske fraze. Gre vsekakor za zahtevni solistični part, pa tudi spremljevalcem ni čisto nič prizaneseno. Sledila je še sklepna Štiristavčna Dvoržakova SIMFONIJA Št. 9 v e-molu - "Z novega sveta", kjer pa se je Nanutova interpretacija celotne arhitektonike "po zaslugi" nekaterih vodilnih instrumentalistov Simfonikov RTV Slovenja marsikdaj zamajala. Tudi pogoji muziciranja so bili povsem neprofesionalni, da odmislimo nekaj zunaj glasbenih dogodkov, ki seveda s celotnim koncertom niso imeli nič kaj skupnega, pa so se vendarle zgodili tudi ob tej priložnosti. • Franc Kriznar odru. Imam pa tudi nekaj filmskih izkušenj." Že v Prešernovem gledališču ste delali kot mentor mladih in tudi kot režiser. Zdaj že peto leto vodite gledališko šolo v Centru kulturnih dejavnosti pri ZKO Kranj, uspelo vam je pravzaprav združiti potrebo po poučevanju, vzgajanju z gledališčem. "Priznam, da rad učim, rad vzgajam. Že v Prešernovem gledališču sem malo mislil na ustanovitev odra mladih, vendar se je izšlo drugače. Priložnost se je pokazala šele leta 1992, ko sem se zaposlil pri ZKO Kranj: zdaj se mladi, če to želijo, lahko spoznavajo z gledališčem tudi v gledališki šoli. Že formiranim igralcem skoraj ne moreš kaj posebnega svetovati, zdi se mi, da tudi tega ne potrebujejo; medtem ko je z otroki povsem drugače, iskanje gledališkega izraza je svojevrsten proces, je vzgoja in ustvarjanje obenem, je naložba v otrokov razvoj, saj otrok v svoji vlogi najprej poišče sebe, šele nato z vlogo sporoča spoznanja vrstnikom in pa odraslim." Ko ste pred petimi leti ustanavljali gledališko šolo pri CKD, ste se skoraj prestrašili ogromnega odziva mladih. Kje pa lahko predstavite svoje leme predstave? "Res je je v prvi letnik vpisalo kar okoli petdeset učencev, toda tako kot pri vsaki drugi stvari ostanejo vedno najvztrajnejši - zato sem letos četri in peti letnik lahko združil. Po lanskem premoru pa smo letos spet vpisovali tudi prvi letnik. Zdaj smo končno tako daleč, da lahko s temi mladimi, okoli dvajset jih je, pripravljamo predstave ne le za najmlajše, pač pa tudi za malce starejše in kritičnejše vrstnike. Vse poteka zelo dobro, upam, da bom lahko naslednje leto ustanovil tudi oder mladih s skupino, ki je šla skozi gledališko šolo. Seveda pa mladi zelo pogtf; šajo dvorano za nastope. Lam smo lahko nastopali na ime* nitnem odru v Predosljah, # svojo novo predstavo Vilinček z lune pa letos še iščemo oder za premiero. V najslabše^ primeru bomo spremeni" načrte in izbrali drugo predsta; vo, ki jo lahko zaigramo skoraj v vsakem prostoru. Toda sf. se optimist, morda se bo m našlo v naslednjih mesecih m tudi za bodoči oder mladih . V štirinajstih letih pri Prfr' novem gledališču ie v predaj" vah, ki jih je režiral, nastop"0 okoli 250 mladih; nekateri rne* njimi kot Bernarda Oman, W Godnič, Milan Štefe, P**? Govc in drugi so iz Dom¥'. kove gledališke skupine tu» stopili na poklicno pot.___f Kje vse pa lahko pokd^ svoje predstave? "Na različnih prizorišČih v Kranju, tudi po šolah in kult"' nih domovih, vsako predstav", sezono ponovimo približno dvajj setkrat, kaj več skoraj ne gre,83 imajo mladi tudi velike obveznosti. Tudi gostujemo p Sloveniji: v Novi Gorici stoo & kar redni gostje, saj nas fa0 vključijo v abonma tamkajšnjeg otroškega gledališča, s Pik0JT gavičko smo gostovali na p» nem tednu v Velenju in Se kje- Skrbite tudi za pester pr*' gram lutkovnih matinej, * gostujejo v Prešernovem v\ dališču. Bi lahko tem pri* ditvam kmalu rekli otroW gledališki abonma? "Mislim, da že skoraj, SJJ program ne prinaša le lutko nih, pač pa tudi glcdalis» predstave. V začetku januarj prihodnjega leta bo na pn^ naša gledališka šola v okvi J teh matinej zaigrala svo letošnjo predstavo Carovnj iz Oza. Kaj več nastopov v od skupine, ki ima kup &>ls* obveznosti, seveda ne $ pričakovati." • Lea M«"0" ger, foto: Una Doki Nova knjiga Z BICIKLOM MED INDIJANCI Če boste letos kupili samo eno knjigo, potem kupit« k«J f Toma Križnarja z naslovom Mana, ki jo je Križnar Pta. m izdal v samozaložbi. To je najlepša knjiga, ki je letos > v Sloveniji in je kot naročena za dolge zimske večerja -:--TsveP Tomo Križnar nam je spet, kot že velikokrat iz širnega \ $ prinesel živopisen kalejdoskop vtisov, zgodb, človeških us ^ svojih lastnin iskanj. Popotovanje je potovanje po íü) s$o neznanih krajih, pa tudi odkrivanje samega sebe, ker.Jehefra i* potovanje največkrat mešanica poguma, strahu, pa tudi p domačega okolja in predvsem spopada s samim seboj. ^ Križnar hoče še več! Bralcu ponuja okus sveta, da vidimo » ^ ki jih ponavadi ne vidimo, da opazimo tisto kar ves čas gle toda ne najdemo pravih besed, ker nas je strah. Križna ^ prepriča, da razmišljamo o stvareh, o katerih Ponavav^asit1 mislimo. Da razmišljamo o tem, o čemer kljub vsemu :a|i. razmišljamo, največkrat pa o tem le sanjamo v najboljših s ^5 V knjigi Križnar opisuje svojo pot po Srednji Ameriki, o ^ Angelesa do Paname, ki jo je prekolesaril z biciklom. t napeto zgodbo v kateri se kot v kalejdoskopu mešajo sre j3 zanimivimi ljudmi z zgodovinskimi opisi vzpona in unojSivo civilizacij različnih plemen srednjeameriških Indijancev. ^ njegove poti je iskanje Mane, ali Velike skrivnosti, K' f je začetka in konca in iz katere se rodi vse, kar je. Kr12 topjs, napisal odlično knjigo, ki jo je mogoče brati kot p ^ zgodovinsko ali antropološko delo o Indijancih, predvs ^ kot napeto zgodbo fanta iz Naklega, ki poskuša odkrlU' zjva< kar je, ampak tisto, kar bi lahko postal! Križnar bralca V^^o naj se otrese sebičnosti in samoljubja in naj bo iskren. ^ tako se bo lahko zbudil in našel svojo pot, kajti kot pra kitajska modrost je pot tudi že cilj! ^rjifl> Križnarjeva knjiga je opremljena z več kot 140 fotografijami, in sicer s tako čudovitimi fotografijami, o Jafü objavila vsaka svetovna revija. Tomo Križnar je bralcem F čudovito knjigo in kdor je bral njegovi prejšnji knjigi, ta D^0^ odkril, da je postal tudi presneto dober pisatelj. • Jo*e Lastninjenje Strah pred novimi lastniki V podjetjih odlašajo s pridobitvijo drugega soglasja, v doslej olastninjenih podjetij imajo zaposleni le 29-odstotni delež, skladi pa 41-odstotnega. I^j» 6. dec. - Lastninjenje se počasi jtfeka, prvo soglasje za program lastninska preoblikovaanja je do konca novem-bra dobilo L314 podjetij, drugo soglasje P* 800 podjetij. Agencija za privatizacijo j10 decembra poskusno pospešila pridobi-n'l dru8ega soglasja, saj se podjetjem n,kamor ne mudi, vodstva postopke Javlačujejo zaradi strahu pred novimi .^n>ki. Brez prvega soglasja pa je še *'0 podjetij, s programom lastninskega Preoblikovanja kasnijo zaradi revizijskih J denacionalizacijskih postopkov, nekaj P« je zrelih za stečaj, vendar jih nihče ne Pojavi. Doslej je med potekom lastnin- i?Jlšl° v steiaJ 28 PodJetiJ> verjetno pa f bo šlo še dvajset, je na tiskovni *°nferenci povedala Mira Puc, direktorja Agencije za privatizacijo in prestrukturiranje. Privatizacija je počasna, čemur seveda °Juje že njena avtonomnost, saj so se v Podjetjih sami odločili za obliko lastninska preoblikovanja. Hkrati pa je poteka- '0 Se \/»x j— •« veČ drugih procesov, saj i Sirote v viharju Novi lastniki (drobni delničarji, delavci) naroda- m°rali bilance Mali delničarji so sirote v privatizacijskem viharju, saj nimajo znanja in izkušenj z vrednostnimi papirji. Pomaga jim lahko samo znanje in previdnost, svetujemo jim lahko le, naj desetkrat premislijo, preden prodajo delnico. Mali delničarji so sirote v dena ^lti PodJetij so potekali revizijski in privatizacijskem viharju, saj nimajo znanja in izkušenj z vrednostnimi papirji t, svetujemo jim lahko le, naj desetkrat Preohru racunovodskim standardom, se ftevilnSh°-atí. v.. gospodarsko družbo, v je L^ci0nahzaicjski postopki, marsikje pa Pomaga jim lahko samo znanje in previdnost, atl potekalo tudi prestrukturiranje, premislijo, preden prodajo delnico. Lastniška struktura po obdelavi na centralni evidenci delničarji 15,0% ................. Zaposleni 29,0% Skladi 41,0% ' Ncodkupljcnc 7,0% Drugi 8.0% programi so že obdelani v centralni evidenci. Nekatere stvari bodo torej postorili namesto podjetij in jim tako tudi pomagali, doslej so to napravili že za 48 podjetij. Poseben problem je izračun zadolžnic za ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, saj je obdelava podatkov zapletena in poteka zelo počasi, zato so prav izračuni zadolžnic ozko grlo pri pospeševanju lastninjenja. *ar je prineslo združitve, pripojitve, gjjjad velikih sistemov, odprodajo premoženja itd. Dosti časa so zahtevale tudi ^ločitve kmetijskih zemljišč, javne infra-lrukture, spomenikov itd. ^setina podjetij * nima prvega soglasja .Kljub temu pa se lastninjenje počasi rJJ*a, agencija za privatizacijo je do S2? n°vembra podjetjem izdala 1.314 FJjjn 800 drugih soglasij, v obdelavi ima van- Pro8ramov lastninskega preobliko-,jj?ia, 30 podjetij je bilo prenesenih na Me? Faf °S' 2** Pa iih1 Ješl0 v stečaJ-sogjasj P°dJetji, ki še niso dobila prvega P°stonï' S0 Predvsem takšna, kjer so se letos P,,^avlekli zaradi reviziJ. ^ bodo ^aKljuČene in podjetja se bodo Pribliino 13 odstotkov lastninskih ^ifikatov ljudje Se mso izkoristili, vsi M verjetno ne bodo. Še vedno jih bodo Tl^o izkoristili v javnih prodajah ^««'c, predvidenih je še Šest do devet wnih prodaj, med njimi sta tudi sanjska Creina in Gorenjski sejem, ki |«že dobila prvo soglasje. Prav tako le wifco napovemo javno prodajo delnic poljanskega Žita, kjer so se postopki fstnmjenja zavlekli zaradi denaciona-"*acije. Certifikate še vedno spremeie-J«;o pooblaščene investicijske drulbe, s° odprle dodatne sklade. normalno olastninila. Mednje sodi denimo ljubljanski SCT. Med ostankom podjetij, ki predstavljajo približno desetino vseh, pa so tudi takšna, ki so zrela za stečaj ali likvidacijo, vendar ni nikogar, da bi jih prijavil. V stečaj je šlo doslej 28 podjetij, direktorica agencija Mira Puc pa pričakuje, da jih bo šlo v stečaj še približno dvajset. Nekaterih podjetij pa ne bo moč lastninsko preurediti in zanje bo "poskrbel" zakon o zaključevanju lastninjenja, poskusili jih bodo olastniniti, če ne bo šlo, bodo prenesena na sklad za razvoj. Pospešitev drugih soglasij Vloge za druga soglasja prihajajo prepočasi, saj se podjetjem nikamor ne mudi, vodstva odlašajo tudi zaradi strahu pred novimi delničarji, saj jim marsikje veliko bolj ustrezajo sedanje, prehodne razmere. Boje se predvsem zunanjih lastnikov, kar je razbrati iz statutov, zato na agenciji pazijo, da so statuti nevtralni. V nekaterih podjetjih se stvari vlečejo tudi zaradi tega, ker vodstva niso uspela v svojih privatizacijskih načrtih, zato zdaj nimajo interesa, da bi izvedla postopke lastninjenja, je dejal Jože Jaklin, namestnik direktorice agencije. Agencija bo decembra poskusno pospešila pridobivanje drugih soglasij, nato pa naj bi tako ravnala do konca lastninjenja. Podjetja bodo s posebnim obrazcem opozorili na manjkajoče podatke, stvari pa bodo pospešili predvsem pri podjetjih, katerih Agencija za privatizacijo in prestrukturiranje je pred tednom podpisala pogodbo o pomoči Phare pri prestrukturiranju olastninjenih podjetij in v kratkem bo pri njej začela delovati enota za tovrstno pomoč podjetjem. Lahko se bodo prijavila, ugotovili bodo, kaj potrebujejo in s seznama svetovalcev poiskali ustrezno strokovno pomoč, ki ne bo namenjena samo olastninjenim, temveč tudi zasebnim podjetjem. potek lastninskega preoblikovanja 29. 11.1996 V OBDELAVI 2. SOGLASJE STEČAJ V IZVEDBI PRENOS NA SKLAD Zaposleni le 29-odstotni lastniki olastninjenih podjetij Podatki centralne evidence kažejo, da je lastniška struktura olastninjenih' podjetij nekoliko drugačna od pričakovane. Največji in sicer 41-odstotni lastninski delež imajo skladi, zaposleni pa le 29-odstotne-ga, drobni lastniki iz javnih prodaj pa 15-odstotnega. Večina podjetij ima razpršeno lastninsko strukturo, vendar pa je 70 odstotkov podjetij v večinski, 51- do 75-odstotni lasti zaposlenih, seveda pa so to predvsem manjša in srednja podjetja. Glede na vrednost kapitala pa je to let 34 odstotkov podjetij. V dobrin podjetij so takoj odkupili delnice od sklada za razvoj. Prava privatizacija se šele začenja Veliko delničarjev nima znanja in izkušenj z vrednostnimi papirji, zato so tarča aktivnih lastnikov, nastala je velika cona sivega trgovanja in pridobivanja njihovih glasovalnih pravic, skratka prava privatizacija se šele začenja. "Sirote v viharju" so predvsem drobni delničarji iz javnih prodaj, nakup njihovih delnic že poteka tudi na borzi, predvsem pa na sivem trgu od vrat do vrat. Delničarji seveda sami odgovarjajo za svoje pravice in kasneje bo na sodišču zelo težko dokazati, da so bili prevarani. Napak bi bilo, če bi prepovedali sivo trgovanje, saj to ne bi prispevalo k rasti kapitalskih trgov, pravijo na agenciji. Na agenciji pričakujejo, da bodo pravi oziroma aktivni lastniki predvsem člani uprave, zaposleni, Pidi, sklad za razvoj, zadruge, banke, zavarovalnice (zaradi konverzij) in seveda tujci. V kolikšni meri tujci kupujejo delnice na sivem trgu, agencije ne vedo, saj je to zaznati le v klirinško depotni hiši. Zakona o prevzemih še ni, po besedah Mire Puceve pa se bo verjetno nanašal le na odprte gospodarske družbe, za manjše pa tako verjetno nikoli ne bo kontrole, kdo je njihov lastnik. Tujce zanimajo tudi nakupi prek stečajev, dokapitalizacije in prevzemov. • M. Volčjak Svečan zaključek projekta v škofjeloških vrtcih Drevesce posadimo, da zraslo bo drevo Vrsta drevesc v okolici škofjeloških vrtcev bo spominjala mlade nadobudneže na čas, ko so skupaj s starši, dedki in babicami spoznavali drugačen odnos do narave in okolja. Škofja Loka, 5. decembra - Pretekli petek so otrokom, njihovim staršem in starim staršem iz škofjeloških vrtcev organizirali zaključno prireditev ob najuspešnejšem sodelovanju v mednarodnem projektu "Drevesce posadimo, da zrastlo bo drevo", ki ga je vrtcem v Sloveniji predlagala založba Epta iz Ljubljane. Gre za vzgojo drugačnega odnosa do narave in okolja, ki je spletla tudi prav posebne odnose in vezi. Založba Epta, ki jo vodi dr. Margareta Doliškek - Bubnič, mednarodno priznana defektologinja in inštruktorica za vzgojo telesa, je letos predlagala slovenskim vrtcem vključitev v mednarodni projekt vzgoje za drugačni odnos do narave in okolja, katerega posebnost je bila, da se vanj poleg otrok in vzgojiteljic vključujejo tudi starši in stari starši. Kot nam je povedala pomočnica ravnateljice Vrtcev Škofja Loka Sonja Ferenc, se je na vabilo v njihovem zavodu odzvalo kar 18 oddelkov v vseh enotah po Škofji Loki oz. več kot 150 družin. Otroci so skupaj s svojimi starši, ali dedki in babicami sodelovali pri sajenju dreves, urejevanju okrasnih cvetličnih gred, vse skupaj pa so nato tudi narisali in skrbno fotografsko dokumentirali. Pri tem so opazili, da so se med otroki in starši oz. starimi starši spletle prav posebne vezi, nekateri starši pa so kljub letom odkrili tudi "žilice", za katere doslej niso vedeli. Spremenila se je okolica vrtcev - samo ob enoti Najdihojca so posadili 28 sadnih dreves, hkrati pa je vse postorjeno tudi skrbno negovano in opazovano. Tudi če se bodo morda risbe in slike, ki so jih ob tem skupaj narisali, ali pa fotografije o tem izgubile, se bodo lahko otroci vračali k drevesom, ki so jih posadili v svoji rani mladosti. Množični odziv in strokovna zavzetost vzgojnega kadra v škofjeloških vrtcih je ta zavod postavila na mesto najuspešnejšega sodelavca tega projekta, zato so jim kot nagrado ob koncu leta organizirali tudi zaključno prireditev. Na njej so sodelovali priljubljeni otroški skladatelj Janez Bitenc, ki je prav za to priložnost ustvaril novo pesmico, ter predstava "Mojca s Kaličopkom", vse skupaj pa je bilo v okolju razstave ustvarjenih lik in fotografij, ki so v dobrem letu poteka tega projekta nastale. Dvajsetega decembra pa bodo tudi gostje slavnostnega zaključka projekta v slovenskem merilu v Cankarjevem domu. V vrtcu so prepričani, da je tak pristop k vzgoji pokazal toliko novih dragocenih možnosti m vrednot, da bodo s tem načinom tudi v prihodnje nadaljevali. • Š. Žargi, foto J. Pipan Kranj - Na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju so 2. decembra pripravili literarni večer. Pripravili so ga v počastitev Franceta Prešerna in se tako spomnili njegovega rojstva 3. decembra leta 1800. Gost večera je bil akademski slikar Milan Batista. Na platnu so učenci prikazovali njegove slike z motivi iz Prešernovih pesmi, ki bodo tudi v koledarju za leto 1997. "Rad imam poezijo in Prešerna, zato sem tudi ilustriral njegove pesmi. To prvomo ni bilo namenjeno koledarju, vendar sem pomislil, zakaj ne bi imeli na koledarjih nekaj slovenskega, nekaj, kar nam je pri srcu," je razlagal Batista. Na vprašanje, kakšen je danes odnos družbe do umetnika, je odgovoril s Prešernovim verzom: "Slep je, kdor se s petjem ukvarja..." Dodal je še, da želi na področju kulture še veliko narediti Na OŠ Jakoba Aljaža so pripravili že veliko takih podobnih večerov in pravijo, da jih bodo pripravili tudi v prihodnje. V mesecu decembru pa bomo lahko videli še razne kvize, igrice, sejem, ljudske običaje, ples in mnogo drugih zanimivih prireditev. K. Škrbo Zanesljiv informacijski sistem -pot do uspeha v poslovnem svetu Še nedavno tega so posamezniki hodili v tujino kupovat računalniško opremo, ter potem doma navdušeno sestavljali svoj prvi osebni računalnik. Navdušenje vsekakor še ni minilo, vendar pa so se razmere na tržišču v zadnjih letih tako korenito spremenile, da je tujina postala nezanimiva, ker je na našem trgu dovolj ponudnikov informacijske tehnologije. Naglo razvijajoča se tehnologija zahteva vedno bolj in bolj kompleksne rešitve, ki jih lahko nudijo le najbolje usposobljeni ponudniki. V podjetju NIBBLE Informacijski sistemi, d.o.o., zagovarjajo, da sta vrhunska strojna in programska oprema tako zahtevni, da mora med posameznimi elementi vladati čim boljša združljivost. Druga težava je v tem, da je treba izbrati ne samo medsebojno združljivo opremo, temveč tudi poskrbeti za gradnjo takega sistema, ki se čimbolje prilega organizaciji in informacijskim potrebam podjetja. Ravno to pa je naloga podjetja, ki je sposobno ponuditi celovito rešitev pri izgradnji sodobnega informacij- skega sistema. Usposobljenost podjetja temelji predvsem na tesnih povezavah s svetovno priznanimi proizvajalci in ponudniki informacijske tehnologije. Podjetje NIBBLE se je prav s tem namenom že pred leti povezalo s tovrstnimi proizvajalci, ki so vsak na svojem področju v samem svetovnem vrhu. Največkrat gre za rešitve na ključ, ki vključuje programsko in strojno opremo, izbira elementov pa je seveda odvisna od izbrane rešitve. ebni računalniki, strežniki feren os ni računalniki V V. Postavitve računalniških omrežij na ključ Aktivne komp onente za a omrežja wmBSKmWSm T E C H N Komponente strukturi rai Svetovanje na področju globalne povezave računalniških omrežij Izobraževanje s področja računalništva in komunikacij Periferna oprema inte> Canon m packï^rd Lexmark. EPSON* Microsoft Vzdrževanje in servisiranje vseh vrst računalniške opreme Oglaševanje na Internetu /MFORMAC/JSK/ S/STEM/ A//BSÍE /n/o/mac/jsk/s/stem/do. o. 4000K/an/, M/rka Vac/novač re// 642422/$ Fax: +38664242212 NIBBLE svojim strankam ponuja odprte računalniške sisteme, ki jih je možno s sorazmerno nizkimi stroški nadgrajevat'' Zato čez nekaj let sistem ni zastarel, ampaiI je zaradi sprotnega dograjevanja pravzapraV enako sodoben, kot bi bil ob nakupu dan* V paket prodaje in postavitve računalniške? omrežja na ključ sodi tudi nenehno sodelovanje s kupci. NIBBLE je svojo pot dejansko začel Ž* konec leta 1989 v sosednji Avstriji. Slabo lejjj kasneje pa je bilo ustanovljeno podjetje tu* v Sloveniji. Ustanovitev podjetja najpreJ Avstriji je imela določene razloge in Pre' dnosti. Pri tem bi bilo posebej potrebj)0 omeniti, da je bilo takrat precej 1*T navezati poslovne stike z velikimi svetovi11' mi računalniškimi korporacijami, ki v z**' ku še niso imele interesa navezovati tesnejši stikov z majhnim in tveganim slovensk1111 trgom. Podjetje NIBBLE je to dob'0 izkoristilo, saj je takrat vzpostavilo soóey vanje in zastopanje svetovno znanih firm- ^ od vsega začetka so principali podjetja lnte' AMP, 3Com (potem ko je kupil del fiflj BICC) in Matrox. V zadnjih letih pa so* tem principalom priključili še podjetja IBM» kjer imajo status poslovnega partnei? (Business Partner) za področje računalu1, kih PC in RISC sistemov, podjetje ElC<£ za področje ISDN produktov in doma* distributerja Repro in Hermes Plus. Iz seznama poslovnih partnerjev je lah^ razbrati, da NIBBLE veliko pozorno* posveča kvaliteti in naprednim tehnolog1 jam, kar je bilo v začetni fazi razvoj slovenskega računalniškega trga razmero^, težavno, saj ima kvaliteta tudi svojo ceno, pa je bila za marsikoga nedosegljiva. Z*!?L NIBBLE na področju osebnih računaln^ poleg Intelovih in IBM-ovih računalniš| platform dobavljal tudi cenejšo kompas1 opremo. Že od samega začetka so v PodJe^! NIBBLE namenilo veliko pozornost raz ju, svetovanju in postavitvi računaln^ omrežij in je tudi danes med pešC $t slovenskih računalniških podjetij, kl. ^ lahko pohvali z velikimi referencami precej obsežnim znanjem s področja f* nalniških komunikacij. Od tod tudiJjp|d sodelovanje s podjetjema 3Com in AM*». sta vsak na svojem področju pi°mI^ogij nosilca uvajanja in uporabe novih tebn0'»j na področju računalniških komunikacij- v* najpogostejšimi uporabniki rešitev P°7tja NIBBLE so srednja in velika po4Fjj. ministrstva, vladne institucije in zavaro niške družbe. >ecine Podjetje NIBBLE je za razliko od v . >djetij, ki so se istočasno pojavila^ slovenskem računalniškem trgu, že na z ;ačet drže- ku veliko pozornost namenilo tudi vzdrz* vanju in tehnični podpori. Že od vseg začetka je hkrati z obsegom prodaje ras tudi oddelek za servis in vzdrževanje računalniške in komunikacijske opreme. Vo^, za to je, da so nam tudi nekateri doma partnerji zaupali pooblastilo za servisiranj ■ Tako je NIBBLE pooblaščeni Reprov serv ser za področje Epson tiskalnikov in Herm sov za področje Hewlett Packard tiskalnik0 ' > ><0 o T- CO k. -D £ o 0) TD CD Jtf O +-* "J co CD X3 n o cd c > ca C 0) >ü O C\J ca >o p o 73 ca c čl 3 TJ =3 C 0) ç o (D M iS tO CO a ° « C a > co CD *J C >C0 gco Q.CC 3 . O — E^ ll 11 O O ,CM -S co — <3 >ü t-_ O i 3 ._ O >(J rfc CNJ C0 —' . .2.5 xi.21 3 CD CO "O ca ca Isl co d) 3 co jS M co cd ~ co c gco CD C o" 00 Q.05 m oo h- co r- je co ço Q.-j w« = co tj ^ ■2 iS č£ CD C >o > >CO CO 8 a. a. d ° o S S CO O ,ca co H N .JO 6 Mg W O I to S O. O O ca «? co" • cd ÇD "co CO si &° CD o «Gra .£ N O o C0 o im t> CD C —' CD «la CO la c •-> ca o. cS ca I >o >co o. s - xj co" cd i S -2 43 >co d) ca o ca o o o o 00 o Cm S cc č < z c/> o o gom iS fD c Ž »g £ I C0 v .91 ca ll Q. CL tpSE S 3 Q > 0)'Č x: . C0 CD N O) . O CO £5 8 j? > CD >C0 ÓT C N o D- . ca E N o >o čara o Q_ CO CD "g co Ï tO t C0 CD i£S -D CD co CD Ü C i C X3 CNJ 2. CO .<£, • co • co XO g xo *- % S, iS S 2 co co _ k_ N .£ "O o o a« OS Cl & N CO C ca +-* co s CD o D) O > ca N ca '> S. 'c S 5 2 Is d >CO O Q. g; CD D)ÇD O.Ç >B ca co N iS CD c CD n >N E TJ > C0 C . II II I i o > a CD C 'ca > o o >to co o C w CL 3 > TJ d co ° cl CD -O)™ o E > g co 'n N O ■ co o o #1 c co fD ČF B a, 43 S ■s I o o "> co ca S N >o 1 o ca N O ca CD C X3 C I O CL o-ca |l 2 8\_ ~ C . ca Cl > TJ O o CM s ca E5 >o 4-> C0 _ H ca >o 1 ca a o w -8 — c P C0 f0 in O) oa<5 °-E § O CD > 42 cd > o ?9 o ca cz o) N TJ 3 ffl O —i O o .i/jcò g AS, .CD .—. fD CO +^ IČ5 iG Q. CC 'C . 5? co 'cd D _• ~ « Sili o o "ca *" čTn- _+ o CD S Ü F $° M — C > C CD s isl« o 3 00 > ._ ca °cvT^^ ^ o ao._ a> ca ** ^ cd « Befi'N t5 c cO cd •= _ c o »o ^ çn- cm -g lo JCO - o__ Mil o o iS xi 2 oo 35 co o X3 >N O •c CL o ^ ÇD C> .2. čo CO X3 "D E •- O co Q. N O 1 co o O) I o CD C >o N c * d> .. ' s M co ca CD i CD N radio triglav 4270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STERE0 96 MHz RDS 1*. 064/46t-369_ KOZMETIČNA NEGA, PEDIKURA, (SOLADLJ D0NIT TESNITOM CERTIFIKAT ISO 9001 skih Sh^ iKS-°- ki 9° izdQia Svet kranj-Pkjfinï, i atov· se zahvaljujemo za brez-IKS-u h usPešr»o reklamo, objavljeno v ov, se zahvaljujemo za brez-spešno reklamo, objavljeno v nana^"6 J1, novembra 1996, ki se I PravSJ2a že 2 leti uveljavljeno določilo Sobro E 2 ° P|ačah in stimulacijah za u r©r destlmulacijah za slabo delo. ^QrsilíSini smo' da se Je v DONIT TESNITIH 9oslovorMSpremenil° na bol'e- UspeSno omo Vč^adnJin letlh i® DON'1"TESNI" Sminenflh iZV°Za V 45 drŽaV na VSeh ?obe?,?Í? P|ansWh ciljev in poslovanje • več dobičkom • red 4 m'° DEM invest,c'iv letu 1996 • p no ^Plačevanje plač in regresa Piaca??^6 plač v letu 1996 za 4 % nad ^ami v gospodarstvu RS • v aprilu 1996 izplačilo prve polovice udeležbe na dobičku na osnovi rezultatov poslovanja v letu 1995 In izplačilo druge polovice udeležbe na dobičku dne 23. 12. 1996 • vrednost družbe se Je od leta 1993 povečala od 200.000,00 SIT na 800.000,00 SIT, nekaj na račun dokapltallzacije, nekaj pa na račun dobrega gospodarjenja. DNE 27. 11. 1996 SMO PRIDOBILI CERTIFIKAT ISO 90011 VSEM SODELAVCEM SE ZAHVAUUJEMO ZA DOBRO OPRAVLJENO DELO! DONIT TESNITI, d.o.o. MEDVODE IZ DISNEYJEVE ZAKLADNICE JIGA JE NAJE ^2? wm Želeno označite in naročilnico pošljite na naslov: Egmont, d.o.o., Slovenija, p.p. 2459, 1001 Ljubljana cena v SIT z 20 % popustom □ DVE KART0NKI: LEVJI KRALJ IN P0CAH0NTAS 1.750 SIT kratke zgodbice za najmlajše □ ARIELA 2.920 SIT velika klasična slikanica, 96 barvnih strani □ DUMBO 2.920 SIT velika klasična slikanica, 96 barvnih strani □ TRNULJČICA 2.920 SIT velika klasična slikanica, 96 barvnih strani □ POCAHONTAS GLASBENA 5.530 SIT zlata zvočna knjiga, igra glasbo, ustvarja zvoke □ POCAHONTAS ČIRA - ČARA 3.085 SIT knjiga za igro, ilustracije se spreminjajo Označene knjige mi pošljite na naslov: Ime in priimek:.................................................. Naslov:.............................................................. ENKRATEN Z0 ODSTOTNI POPUST ZA DISNEYJEV ČAROBNI KNJIŽNI SVET! Poštna št. in kraj: Datum:................ Podpis: Naročeno boste prejeli po pošti v sedmih dneh od dneva naročila. Plačali boste po povzetju, ob prejemu pošiljke. V cene je vključen 5 % prometni davek. Doplačali boste le še za pavšalne stroške razpošiljanja paketa v višini 250 SIT. N<(/>< se u 3 CO g- co 2" (D c TI ON tU CD 0< 3 3 7;, cd O 3 "2."° K 3 Q:ct 5-2. — c/) ■o £ C5 II a O CD 3 O N s £3 3 3 CD CD 3£ o< C C TJ 3 3 CD O Cfl —. 3* §8 -■ ca CD < č* CU c» S < co S. C o< č= § o c cr o« cl g- si cu rst< 3 i-s. S s si CD co o a 31 TJ O O TJ I fii CL 3 CD 3 3 3 3 3 CD 3 N« Cl ca o S ' 8-5. 2 co TJ S 3 CD 3 cr SrC/> I s 1 30 —• N« 3 O CD O" I? CD <2« 0) 3 ?, TJ „ 3 CU < < 9 iS 3 O O CD co" X CD Cl cd' _.ca 3 0) o O« 5' e iS 3 CD "D D) 5f I i ... M a. o ll 3 > i 11 -p trt . lil è ce Š5< co 3" o s. a. I* \\ CD O« 3 3 CO' o CD S - çp_ c oj- ll CU CD H _x < Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnih razpisov za oddajo javnih naročil (Ur. list RS št. 28/93 in 19/94) Občina Cerklje na Gorenjskem objavlja JAVNI RAZPIS obnove strešne kritine na Osnovni šoli, Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem 1. Investitor: Občina Cerklje na Gorenjskem, ki jo zastopa župan Franc Čebulj 2. Predmet ponudbe: Strešna kritina v izmeri 1.700 m2. 3. Ponudniki si objekt lahko ogledajo vsak dan od 8.00 ure do 15.00 ure v Cerkljah, Krvavška cesta 2. 4. Razpisna dokumentacija: Razpisno dokumentacijo lahko dvignejo na sedežu občine Cerklje, Franca Barleta 23. 5. Merila za najugodnejše ponudbe: - cene in plačilni pogoji - skladnost ponudbe z razpisnimi pogoji - reference - garancijski rok - ugodnosti, ki jih nudi ponudnik investitorju - dokazilo o registraciji in opravilni sposobnosti 6. Oddaja ponudb: Ponudbo z oznako "Ne odpiraj" OBNOVA KRITINE, oddajte vključno do 23. 12. 1996 do 11. ure na naslov: Občina Cerklje, Ul. Franca Barleta 23. 7. Odpiranje ponudb: Javno odpiranje ponudb bo 23. 12. 1996 ob 13. uri v prostorih občine Cerklje, ul. Franca Barleta 23. O izidu javnega razpisa bodo ponudniki obveščeni v roku 10 dni. Naročnik si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od ponudnikov. Številka: 006-12/96 Datum: 3.12.1396 ŽUPAN Franc Čebulj, l.r. cd' O Z wš% Cl co Cl 3 j?f cu CD CD (g NJ CO« -o rt- CD • * co _i PJ • —^ cd Ç> ' 3 CD CD O Ji " cr cu ■a -■ c j3 čo cu "čd" ~ o co cr < Q< 2. 3 0 «> O« CD 2 9. CD N CD —v n C —3 -\ = CD —• CL 3 2. W < 1 I --rt- " 3 Sx Ï M ?5* m O CD O m N tU 3 6.1 Q N g 3 fl) O. n' < 1 ST 8 1° 33 o« r» cu x * f o o< S ® < 3 cr 3 a. 3 CD 3 CD i CD 3 S" CO CJ cu ■ o 25 Çl ÇD O 3 E "čd" TJ 3. & CD 3 N< C TJ . CD ■a 6t3 o< o« 5 3 Sj Cl x co co - 3" 3- CU ÇT 1? O 3 I* TJ O« O (U < CT. -t - i| CD CD Sf s S cu O cr c < — II co <. ^-»- *zr: Sf fl co -o 0 o • -E^ cn oo —L Ul čo čo b b CD O G O O O 8 88 8 888 CU 3 O CU TJ 3. 3" a < 5' a 3" a X o < o« C 3 O s* cu fl) X p o. 03 G! 8É9 nam SLAŠČIČARSTVO P RUS,M K d. o. o. SLAŠČIČARSTVO P RUS,M K d. o, o. Brito/73:4000Kranj, tel.. 064/340350 ODPRTO VSAK DAN od 9. do 22. ure HYUnDHI SALON JAVORNIK Vsem kupcem novih vozil HYUNDAI podarimo v mesecu decembru 5001 goriva v obliki bonov. Janeza Finžgarja 5 (Javo rn i k) SI -4278 Jesenice Tel./fax: 064/83-389 INTEGRAL AP Tržič, D.D. Predilniška 1, 4290 TRŽIČ OBVESTILO! Potnike, ki potujejo na relaciji Kranj - Ljubljana in obratno obveščamo, da od 2. 12. 1996 lahko uradno vstopajo in izstopajo na avtobusnem postajališču v Kranju pred Hotelom Creina. Potniki, ki potujejo na relaciji Tržič-Kranj pa lahko uradno izstopajo na avtobusnem postajališču pred zdravstvenim domom v Kranju. Želimo Vam prijetno vožnjo. INTEGRAL TRŽIČ M JELOVICA lesna industrija po. ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 delovno mesto VODENJE OBRATA PREDDVOR Od kandidata pričakujemo, da ima: - višjo strokovno izobrazbo lesarske oz. organizacijske smeri - nad 36 mesecev delovnih izkušenj - zaželeno je pasivno znanje nemškega jezika - da ima organizacijsko sposobnost ter smisel za komuniciranje in sodelovanje Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim deiom. Izbranemu kandidatu nudimo prijetno delovno okolje, možnost napredovanja, stalnega strokovnega izpopolnjevanja in stimulativno plačo, odvisno od osebne prizadevnosti posameznika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: JELOVICA, Ll Škofja Loka, Kidričeva 58, Kadrovska Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po mmmšmvMlzzzmi iccmmmmm glas Za dodatne informacije lahko pokličete po telefonu: 064/61-30, int. 236. iS x'^ Q° OTJ ÇD S 3 rj e r— P § co< c s§ iS 2 3 cd CD Q> co Q_ TJ O ^3 < CD c=r: 3 o' CD 0> 2.N rt- CU x--O rt " o a cu —fc CD II Cl O CO TJ 3 3 S 3 cr 0) &■ i O _ o ° 3 3 C O a o< 5' CD 33 a o •I o' 0) J3< — Z C« ÇD ÇO a. co IÍ o' D) O 3 O w 3 N> -« P* 21 rt" CU "ca co — o oo co L. 3 i* Cl co< 3 " O a O Ul -vi O« CD CU 88Sg 3 ^^O O -iS iS- 3 < g CU 3 ©' CD O 3 o cr_ CT _ o< 3 cd 5- ČD -• [fl 33 rt C" X- p 3 co — - -"6 CL C' rt co O O i5 < S. rr *3T en *=: X. l!rt-5:2i CU 3 gcc o« 3 3 rt' o. CL čd 2.2. 0 5 N< 3 9 S. 1 I Is? S 3 2.-a w z Silili liirf S ^ D 3 TJ CD kilil| O _ *b* =r 3' čd ?J< C "c? 3 CU " w^ 3-a N S lailli *t cd Q. 5 '__o 1*111 li*it CD ~ (O ^ * n rt- O rt--a |n|I1 O CU i CD CD gs1 i I X " p g c o< O ČD cr çp_ »I "»8 Si. ci & o3 2o • TJ _L Cü' co < co O O O O ço cr cr ct »333 CU o o o *: o< o< o« g- cd' cd' cd' 3 P???? 8888 1 N a 3. Ï rt- 8. i N F|8l 3JCUTJ Ç 0)N CD CD Uit ro ui o« CD 3 i. 3 3 C CD co o -=?=:• CT Çc Q; ^ ^. 3 ČD H* CD R« SIJ ril P -n tO iS II I? % Z i I I I \ s u ponuja svojim kupcem od 4.11. do 31.12.1996 • ro/Jce CARUNA NATURA 10/1 • brisače KREP STO. 30 cm 2/1 • SERVIETE tissue 33x33/20 3 s/, božično - novoletni tisk • KROŽNIKI 23 cm božično - novofetn/ t/sk Alpetour Turistično hotelsko podjetje kapucinski trg 9, Škofja Loka opisuje prosta delovna mesta: 1. RBCEPTORJA-KOMERCIAUSTA najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri aktivno znanje nemškega in angleškega jezika 3 leta delovnih izkušenj 2-mesečno poskusno delo 2. NATAKARJA in KUHARJA - lahko pripravnik IV. oz. V. st. ustrezne smeri Plovno razmerje bomo sklenili za določen čas16 mesecev, z možnostjo za nedoločen čas. Pisne prijave o izpolnjevanju Pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na gornji nasiov. 0 izbiri bomo kandidate obvestili takoj po sprejemu sklepa. IEHMMK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA Stara cesta 2 objavlja delovni mesti za nedoločen čas 1. VODJA GRADBENE ENOTE II in III Pogoj: srednja gradbena šola s strokovnim izpitom in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v gradbeni operativi 2. OBRAČUNSKI TEHNIK Pogoj: srednja gradbena šola in vsaj 1 leto delovnih izkušenj v gradbeni operativi Kandidati lahko dobijo dodatne informacije po tel. 064/620-371, kadrovska služba od 7. do 15. ure. Pisne prijave kandidati oddajo na naslov: SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA, 4220 ŠKOFJA LOKA, Stara cesta 2 v roku 15 dni od objave. NADZORNI SVET UKO UMETNOKOVINSKA OBRT KROPA, d.d. Kropa 7a objavlja prosto delovno mesto DIREKTORJA z mandatno dobo 5 let Pogoji: - VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali strojne smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj - obvezno znanje nemškega jezika - da predloži smernice razvoja družbe za predstoječe obdobje Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Uprava družbe do zasedbe delovnega mesta. Kandidati bodo obveščeni b izbiri po končanem razpisu. KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, z.o.o. Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje Po sklepu UO KZ Cerklje dajemo JAVNI RAZPIS za izbor najugodnejšega sodno-zapriseženega cenilca opredmetenih osnovnih sredstev (zemljišče, zgradbe, oprema), ki so last KZ Cerklje. Ponudbe sprejemamo do 15.12.1996, to je 7 dni po objavi. Morebitni ponudniki lahko dobijo dodatne informacije na upravi KZ Cerklje, vsak dan od 8. do 14. ure po telefonu: 421-200. Kandidati bodo o izboru obveščeni. MATIK i v v ZELIŠČNA LEKARNA MATIK različna zdravilna mazila: Smrekarjeva 3, Ljubljana - Šiška, Q 061/159-32-69 Obiščite nas v prenovljeni zeliščni lekarni Na voljo imamo tudi MATIK na Smrekarjevi 3 v Šiški. Postregli vam bomo z raznimi zdravilnimi zeliščnimi čaji, kot so Žajbel, Pljučnik, Glog, Preslica, Baldrijan, Šentjanževka in še vrsta drugih. - program za urejanje prebave - program za hujšanje - program naravne kozmetike Lekarna je odprta ob delavnikih od 8. do 20. ure. Obiščite nas ali pokličite - vaše naročilo vam dostavimo tudi na dom. Jracij A BjTifW VI f KA UM M mm pat s GRACIJA FIBER DIET je odličen dodatek sodobni prehrani, ki vsebuje veliko rafiniranih živil, ki so jim odvzete vlaknine. GRACIJA FIBER DIET ponuja cel spekter naravnih vlaknin iz sadja in žit. Balastne vlaknine igrajo pomembno vlogo pri urejanju presnove in prebave, ter dajejo podaljšan občutek sitosti. GRACIJA FAT CONTROL kapsule so odličen dodatek sodobni prehrani za urejanje presnove in prebave. Kapsule Pospešujejo izgorevanje maščob in preprečujejo njihovo kopičenje v telesu. GRACIJA FAT CONTROL kapsule vsebujejo sestavine, ki zvišajo termo-genezo v organizmu. G RACIJ A MATIK f VH KA LINIJA rllSUK DIET Pkrtt^V-\!if'NI DODATEK tč ÉSL JÈSL 4\ MAT G VTIK RACIJ VITKA LINIJA SLIN CAPS GRACIJA SLLM CAPS kapsule so odličen dodatek sodobnih prehrani. Kapsule vsebujejo koncentrat ananasa, ki vsebuje encima bromelain in papain. Poleg koncentrata ananasa je vitaminska mešanica z 10 vitamini, ki so nujni kot sodobni dodatek prehrani. GRACIJA SLIM CAPS kapsule vam pomagajo uravnavati telesno težo ter urejajo presnovo in prebavo. JESENICE M fi _ ASP, d.o.o., Jesenice tel. 064/861-570, 861-571 RENAULT RABLJENI AVTOMOBILI V AVT0SAL0NU PRIMOŽIČ NA JESENICAH: R5 FIVE/3V R5 CAMPUS/3V R5 CAMPUS/5V R5 CAMPUS/3V R5 CAMPUS/5V R5GTL1.4 RENAULT 19 RT/5v R 19 CHAMADE 1994 1993 1992 1988 1989 1985 1994 1990 RENAULT ESPACE 2.0 1988 RENAULT 4 GTL 1991 RENAULT 4 GTL 1989 RTWING0 1994 R CUO 1,2 RT 1992 R CUO 1,2 RN 1993 R 21 1,4 1988 FORD FIESTA 1,3 1993 OPEL ASTRA 1,4 GL 1993 OPEL KADET 1,4 S 1991 HYUNDAI P0NY 1991 PRIMERA 2,0 SLX 1992 NISSAN MICRA 1,0 1990 AXALURRE 1992 AX FIRST 1992 AX1.4RD 1989 BMW 315 1983 126 P 1987 FIAT PANDA 1987 YUG0 55 KORAL 1988 10.500 DEM 9.000 DEM 8.100 DEM 5.200 DEM 5.800 DEM 5.100 DEM 17.000 DEM 10.500 DEM 15.900 DEM 4.000 DEM 3.900 DEM 12.500 DEM 11.200 DEM 11.800 DEM 8.000 DEM 12.100 DEM 16.700 DEM 11.000 DEM 9.200 DEM 15.000 DEM 7.900 DEM 9.500 DEM 9.900 DEM 7.500 DEM 4.500 DEM 600 DEM 3.500 DEM 2.500 DEM 36.000 km 59.000 km 73.000 km 108.000 km 135.000 km 148.000 km 89.000 km 108.000 km 154.350 km 96.000 km 87.000 km 36.000 km 73.000 km 60.000 km 117.000 km 45.000 km 40.000 km 86.000 km 78.000 km 72.000 km 100.000 km 65.000 km 30.000 km 96.000 km motor obn. 86.000 km 77.000 km RDEČA MODRA RDEČA BELA MODRA RJAVA KB GRAFIT KB MODRA RDEČA BEŽ MODRA VIOLA KB ZELENA RDEČA KB SREBRNA .KB SIVA RDEČA RDEČA MODRA KB SIVA KB SREBRNA RDEČA KB SIVA RDEČA ZELENA MODRA RDEČA BELA Nakup na kredit do štirih let brez pologa s super ugodno obrestno mero! V zalogi tudi SCENIC in CLÀSSIC! Na podlagi določil Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS št. 28/ 93 in 19/94) in Odloka o proračunu občine Mengeš za leto 1996 Občina Mengeš objavlja PONOVNI JAVNI RAZPIS za izbiro najugodnejšega dobavitelja kmetijskega stroja - štiriredni okopalnik za koruzo z dognojevanjem in škropljenjem 1. Naročnik: Občina Mengeš 2. Predmet razpisa: dobava 4-red-nega okopalnika za koruzo z dognojevanjem in škropljenjem, po možnosti tudi z opcijo dokupa priključkov za okopavanje krompirja za potrebe strojnega krožka. 3. Vrednost opreme: do največ 1,200.000,00 tolarjev. 4. Rok za dobavo: čimprej, po dogovoru, najpozneje do 31. decembra 1996. 5. Merila za izbiro izvajalca: reference za to področje, ponudbena cena, plačilni pogoji, rok dobave, garancijski roki in druge ugodnosti. Najcenejša ponudba ni nujno tudi najugodnejša. 6. Informacije v zvezi z razpisom posreduje g. Boris Grabrijan Občina Mengeš (061) 737-081 v sredo dopoldne. 7. Ponudbe: rok za oddajo ponudb je do 16. decembra 1996 do 12. ure na naslov Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš. Ponudbe se dostavijo v zaprtih kuvertah z oznako "Ne odpirja - nakup stroja za strojni križek." Komisija bo obravnavala le ponudbe, ki bodo prispele pravočasno in bodo pravilno opremljene. Nepopolne ponudbe bodo zavržene. 8. O izboru bomo ponudnike obvestili v roku 15 dni po odpiranju ponudb. 9. Naročnik si pridržuje pravico izbrati izvajalca za vsako posamezno postavko. Ob morebitnem pomanjkanju sredstev si naročnik pridržuje pravico spremeniti obseg del, kot je razpisan glede na razpoložljiva sredstva. Izvajalec v tem primeru ni upravičen do odškodninskega zahtevka. OBČINA MENGEŠ Jtaj PRIFOVtOU Ji NATAiA BIÍTfH "MALA KOKERŠPANJELKA LADY PRIPOVEDUJE" je zgodbica o sedmih mladičkih. Preden male štučke odidejo v svet, obujajo spomine na dni, ki so jih preživeli pri mamici in njenih lastnikih. Glavna nagajivka med malimi junaki je edina deklica Lady, ki skupaj s šestimi bratci zgodbico tudi pripoveduje. Knjiga je v trdi vezavi in obsega 38 strani, cena 1.500,00 SIT Naročite jo lahko po telefonu: 064/223-111 ali s to naročilnico. NAROČILNICA: _Srž SmS gw£ Sms g<_ Naročam...............izvod(ov) knjige MALA KOKERŠPANJELKA LADY PRIPOVEDUJE PO CENI 1.500,00 SIT Ime in priimek:___ Naslov:___- Pošta: Pošljite na: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, Kranj Tel.: 064/223-111; fax: 064/222-917 - ! ! Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, d.o.o. Predilniška cesta 16, 4290 Tržič, Slovenija tel. 064/53 571 - fax: 064/53 305 DECEMBER - MESEC BPT 15 % POPUST ZA IZDELKE BPT - novoletni in svečani prti - damastni prti, nadprti, servieti - kvalitetna posteljnina iz platna, damasta IZKORISTITE PRILOŽNOST in nas obiščite v TRGOVINI BPT na Deteljici pri Tržiču. ■ vw '22: - > Q ■'■ C O jO ■ O *£T II c ^ llco O & V Postojnsko jamo na ogled Božičnih jaslic in v Terme Lendava TRGOVSKO PODJETJE, d.d. 4220 ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 54 objavlja PRODAJO NEPREMIČNIN 1. Trgovski lokal v Domu krajanov v Sori št. 6/a, Sora pri Medvodah v skupni izmeri 110 m2, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem - dvoriščem površine 325 m2 po ceni 15.400.000,00 SIT. Lokal je prenovljen in opremljen z novo trgovsko opremo. Cena opreme ni upoštevana v kupnini. 2. Poslovna stanovanjska hiša Trg komandanta Staneta 22 v Medvodah, uporabne površine 287 m2 s pripadajočim zemljiščem (400 m2). Del poslovnih prostorov (40 m2) je v najemu do konca leta 1998, ostali del je prazen. Kupnina znaša 16.380.000,00 SIT. 3. Del poslovnih prostorov v pritličju hiše Kidričeva c. 3 v škofji Loki (prodajalna Križišče) v izmeri 28 m2, s funkcionalnim zemljiščem 378 m2 in kletjo. Prostori v pritličju so v najemu do maja 1999. Cena znaša 6.440.000,00 SIT. 4. Del hiše, prodajalna v Luši št. 16, p. Selca nad škofjo Loko v izmeri 42 m2. Trgovina je v najemu za nedoločen čas z odpovednim rokom 6 mesecev. Cena za poslovni prostor znaša 3.650.000,00 SIT. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe z oznako "Ponudba za nakup nepremičnin" na naslov podjetja najpozneje do 24.12.1996. V ponudbi navedite ponujeno kupnino, plačilne pogoje, namen nakupa in vaše reference. Informacije o prodaji nepremičnin dobite vsak delovni dan na tel. št. (064) 615-361. Ogled je možen po dogovoru. Ko so v Lendavi pred leti vrtali in iskali nafto, so naleteli na vir izjemno kvalitetne in zdravilne termalne vode. Zrasel je zdraviliški kompleks s hotelom, z zunanjim in notranjim bazenom. Vabimo vas na celodnevni Glasov izlet v TERME LENDAVA v petek, 20. decembra 1996. Odhod iz Tržiča skozi Radovljico in Kranj bo zelo zgodaj zjutraj, v Termah bo možno kopanje ali pa opoldanski nakupovalni skok čez madžarsko mejo do Lentija. Po večerji bo še nekaj časa za predbožično zabavo, zatem povratek na Gorenjsko s prihodom v zgodnjih jutranjih urah. Prispevek k stroškom izleta: 3.500 tolarjev (za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane), za nenaročnike tisočaka več. * Prisrčno Vas vabimo tudi na Glasov izlet v Postojnsko jamo, kjer bodo v dneh med Božičem in Novim letom tudi letos organizirali "žive Božične jaslice", s katerimi bodo popestrili ogled najbolj poznane slovenske kraške jame. Za izlet na praznični četrtek, 26. decembra, ne sprejemamo več prijav; lahko pa se prijavite za obisk Postojnske jame v petek, 27. decembra, ko bo avtobus dopoldne prevozil pol Gorenjske tako, da bo odpeljal z Jesenic skozi Radovljico, Kranj, Škofjo Loko in Medvode do Postojne; ravno tako bo popoldne na povratku. Zaradi izjemnega odziva na to ponudbo bomo isto rajžo organizirali tudi prvi teden Novega leta, v četrtek, 2. januarja 1997, po enakem programu. Za naročnike Gorenjskega glasa (in ožje družinske člane) smo avtobusni prevoz, vstopnino in popotnico pripravili kot božično novoletno darilo, zato je prispevek k stroškom izleta samo 2.000 tolarjev, za otroke (do 15. leta) pa samo 1.000 tolarjev. Strošek izleta za nenaročnike je tisoč tolarjev višji. * Nameravate v predbožičnem času preveriti ponudbo na policah trgovin v Italiji? Vabljeni v soboto, 21. decembra, prvi koledarski zimski dan, z Gorenjskim glasom v nakupo- valni center Alpe Adria (pred Vidmom)- Avtobus podjetja ALPETOUR Potovalna agencija, d.d. Kranj, bo zjutraj začel rajžo v Škofji Loki. vmesne postaje Kranj, Radovljica, Lesce, Žirovnica, Jesenice, Kranjska Gora - in v obratnem voznem redu na povratku pozno popoldne. Prispevek k stroškom izleta, vodila ga bo Marjetka Kocijančič, je 1.700 tolarjev , vendar samo za naročnike Gorenjskega glasa (in družinske člane). * Vse dodatne informacije in prijave za katerikoli Glasov izlet: po telefonu 0641 223 - 444 /Gorenjski glas, mali oglasi/ aH 064/ 223 - 111 /tajništvo Gorenjskega glasa/. Poleg osebnih podatkov je pri prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene pisno ah telefonsko posebej obvestimo o podrobnostih Zaradi možnosti vmesnih postankov posebej priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi želeli počakati Glasov avtobus na dan Vašega izleta! Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršnega prispevka k stroškom izleta niti vnaprej nobene akontacije - verjamemo, da so prijave zanesljive. 2 veseljem pričakujemo Vaš klic in prijavo za Glasov izlet. ARVAJ Pokrovitelja Glasovih izletov v letu 1996. URŠKA (več kot plesna žola) V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, In na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce 9064/411-581 (75 (VARKÍNG engineering and trade 1000 UUBUANA KOLODVORSKA 16 A V neposredni bližini centra Radovljice, na mirni sončni lokaciji, s pogledom na Triglav in Blejski grad, prodajamo 2 stanovanjski blok vili v 3 gradbeni fazi. V vsaki vili so 4 stanovanja s svojim samostojnim vhodom in vrtom (cca 300 m2). Spodnja stanovanja imajo 180,3 m2 neto stanovanjske površine, zgornja pa 175,7 m2. Možen je dokup 1 ali več garaž. Stanovanja bodo predana kupcem predvidoma konec januarja 1997. Cena: - spodnji duplex 180,3 m2 z vrtom: 156.000 DEM - zgornji duplex 175,7 m2: 145.000 DEM - garaže 9.800 DEM Po želji kupca lahko izdelamo stanovanja po sistemu "ključ v roke". Informacije: S 061/301 087 061/301 882 061/211 333 061/1686 056. OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE Trg Toneta čufarja 4 4270 JESENICE Občinska knjižnica Jesenice razpisuje prosto delovno mesto KNJIŽNIČARJA V KRAJEVNIH KNJIŽNICAH KRANJSKOGORSKE OBČINE Pogoji: - srednješolska izobrazba - gimnazijski maturant - komunikativnost Delovno razmerje se sklepa za določen časa enega (1) leta za polovični delovni čas 20 ur tedensko v popoldanskem času. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Občinska knjižnica Jesenice, Trg Toneta čufarja 4, 4270 Jesenice. B* BOŽICNO-NOVOLETNI POPU«! ZA VSE NOVE KUPCE OB NAKUPU NAD 10.000.00 »IT • IMETNIKI COMINQ KARTICE IMATE V DECEMBRU T* K*0* Gospod Co Minq priporoča TV VIDBO., hm=i CBwrrgi EBUBEBI VIDEOREKORDER. 4 vldeo gtave, turto drlv«, Upis íunkcl|. Incrèdula pietur* chlp, daljinsko upravljanje. SÍT47.406 Htl 7x 7 8<*5 * c^zve KKG ZVOK IN SLIKA KOT SE SIKA T3E GLASBENI STOLP. MU, a X 25W Izhodna moči, ultra baea afartem, radijski sprejemnik * spominom ta 30 postal, dvoji kasetofon, CD plavsr s spominom za 20 nadovov. Srr 47.406 ali 7x7.696* UililUJ TV. t.l.tak.t. ekran 86 cm, Black Matri« ekran, 70 programskih mast, visoki S kanili. Upi* tunkelj na ekranu, programiran Izklop, daljinsko upravljanje, avro A/V. SIT 71.010 aH 7x 11.628* ' V conah je 5% popust žo upoštevan LJUBLJANA Kongresni trg 12 tel. 061 214-321 Slovenija les Dunajska 20 tel. 061 324-467 BTObala A Šmartlnska 152 tel. Ofil 185-27 70 BTC-hala A Smartinska 152 tel. 185-2*04 VRHNIKA Tržaška cesta 2« tel. 061 752-392 KRANJ Mirka Vadnova ' Prlmskovo tel. 064 24145« OARANCUA 2 LETI SJMOlNOS COMIN0 VRHNIKA ROKE • POPUST ZA OOTOVINO SJBLAOO NA PREIZKUS • BREZPLAČNA DOSTAVA IN NASTAVITEV DO M SLOVENSKI LUNIN KOLEDAR 1997 LiLnin koledar 97, ki ga je za vas pripravila Meta Malus, bo letos še popolnejši od lanskega. Poleg setvenega koledarju, ugodnega časa za klanje živine, sečnjo lesa, parjenja živali, hujšanja, dnevnih opravil ter neugodnega časa za operacije, vas bo letos koledar razveselil še s horoskopom in najugodnejšem času za ljubezen. To pa Še ni vse. Koledarju je priložen še kupon, ki ga lahko izpolnete z osebnimi rojstnimi podatki in pošljete na naš naslov, Meta Malus pa vam bo brezplačno odgovorila, v katerem znamenju je vaša Luna in kaj vam prinaša. Cena koledarja bo 810 SIT, za stalne naročnike pa le 630 SIT (v ceni nista všteta prometni davek in poštnina). Če želite postati stalni naročnik, to označite na narofilniri. Koledar boste prejeli po pošti s priloženo položnico za plačilo. Vsa naročila sprejemamo do razprodaje koledarja na naslov ČZD Kmečki glas, Železna c. 14,1000 Ljubljana ali 24 ur na dan po telefonu 061/173 53 79. NAROČILNICA Podpisani (ime in priimek).............................................................. Naslov.......................................................................................................... Pošta............................................................................................................. Želim postati stalni naročnik Luninega koledarja. Datum.......................................Podpis.................................................. íetek, 6. decembra 1996 GOSPODARSTVO UREJA: Marija Voičjak__ Sofinanciranje marketinških aktivnosti slovenskih izvoznikov Prednost bodo imeli skupinski marketinški projekti «*os so za 71 projektov prispevali 60 mffijonov tolarjev, zdaj so v teku razpisi za prihodnje leto. 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Sto tolarjev mesečno več za elektriko Dražja elektrika Danes se je elektrika podražila za 3,5 odstotka, z decembrom so se tudi poštne storitve Kranj, 4. dec - Urad za gospodarsko V^^°^W investicije pri ministrstvu za ekonomske odnose n^JJK * tiskovni konferenci predstavü M**jflggHJ marketinških projetkov slovenskih içowiikoj. ki so korani, saj so letos namenili 60 ^™+£^J^ Podjetij pa je bil velik, zato bodo za pnhoAijei leto skušali ugotovit? več proračunskih sredstev. Odzvalo se je kai 433 Podjetij, dejansko sodelovalo 179 podjetij z 297 projekti, končno pa je sredstva dobilo prvih 71 podjetij. Urad za gospodarsko promocijo in tuje investicije je »etos prvič izvedel sofinancirale marketinških aktivnosti slovenskih izvoznikov, začetek le sicer skromen, toda prvi °dzivi kažejo na dokajšnje zanimanje podjetj. Vsekakor P to najboljši argument, da J* Urad skušal za prihodnje leto pridobiti več proračunskih jredstev, koliko, je v tem trenutku seveda še zelo težko fapovedati, zato je direktor Urada Matej Kovač številke J1 želel navesti. Vsekakor pa oodo prihodnje leto namenili več sredstev, saj letos tretjino pen, ki jih dobil urad, prihodnje leto pa jih bodo kar 70 odstotkov. J^tos so sofinacirali 71 projektov Sofinanciranje marketinških Projektov se {e kot uspešno orodje Čeprav gre za skromne vsote, je sodelovalo tudi šest od desetih največjih slovenskih izvoznikov. Podjetja, ki lani sodelovala na razpisu in letos dobila sredstva, te sprašujejo, ali bodo lahko sodelovala tudi letos. V urejenih podjetjih imajo natančen pregled tudi nad tako majhnimi stroški, dogodilo se je celo, da jih je eno izmed podjetij sporočilo, da so marketinški projekt preložili za leto dni in zato ne bodo porabili odobrenih sredstev, je dejal Matej Kovač. Zanimalo nas je, katero podjetje ima tak red in ker gre za pohvalni primer (imen podjetij sicer ne navajajo) smo izvedeli, da je to kranjska Iskraemeco. spešno deiavnsoti Urada pri pospeševanja izvoza J_c_a_L°x°\mrvra ?*azalo drugod po svetu, pre psem v Veliki "Britaniji, na írTj· Madžarskem, Egiptu ^drugod, takšno obliko pa in b uJa tudi Svetovna banka p~.evropska komisija pri EU. n nas gre šele za skromne pospeševanju izvoza. Letos so razdelili 60 milijonov tolarjev, podjetja pa so denar dobila na potrdil o opravljenem projektu, dotacija je znašala od 360 tisoč do 1.350 tisoč tolarjev, največ do 30 ZaLftf 8Fe.šele za skromne usut tii ni L r na °dziv podje- odstotkov vrednosti projetka bo » Í . Pričakujemo; da se Projekte je prijavilo kar 433 i UVelJavilo, vsekakor pa bo podjetij, dejansko pa je kandidiralo 179 podjetij z 297 projetki. Skupni stroški projektov, ki so jih podjetja predložila, so znašali 4.865 milijonov tolarjev. V javnem natečaju je bilo predvideno socinanciranje do 30 odstotkov vrednosti projektov, kar znese 1.460 milijonov tolarjev. Jurizem je izključen, saj ^ svoj center za promo-cV°s izvozne storitve pa ■J^o izključene, vendar je °"o doslej takšnih projek-tovmalo. ^Pomembnejši dejavnik konkurenčnosti je znanje Plače in konkurenčnost Kr fJmL* 3« dec. - Gospodarska zbornica Slovenije in so?U| • 8 28 dn"bene vede s*a pripravila psovet o vplivu ío« stro^KOV 'n cene dela na konkurenčno sposobnost enčn° •tStVa* Plače niso prvi P°8°J' temve£ cilJ konkur-Pri n°^*1' ?e'° pomembno pa vplivajo na konkurenčnost le ^delkih z nizko dodano vrednostjo. Vej:ja^P°meinbnejši dejavnik konkurenčnosti je znanje, zelo nalo V maÍ° tudi stroški poslovanja, organizacije in so šfa mana2ementa je zmanjšati tovrstne stroške, kajti tu mo °gromne rezerve. Nobena industrijska politika ne Ustre n-?.mestiti podjetij, ki niso sposobna dati na trg temvi« lz.delkov, inovacije pa niso samo novi izdelke, drugač uP°raba tujega znanja, je na na nekoliko Urad je imel torej na voljo le 4 odstotke tega zneska. Nepovratna sredstva je tako pridobilo prvih 71 projektov na ravrstilni lestvici, prvih 147 projektov pa je pridobilo pravico do ugodnega posojila pri Novi Ljubljanski banke, vendar je le peščica podjetij izkoristila to ožnost. Sofinanciranje brošur, sejemskih nastopov, tržnih raziskav Sofinanciranje marketinških projektov je namenjeno predvsem utiranju novih izvoznih poti. Letos so imele približno polovični delež sejemske predstavitve, 30-odstotnega promocijski materiali in 20-odstotnega tržne raziskave. Vsekakor bi bil boljši ravno obratni vrstni red. Analiza je pokazala, da se je največ projektov nanašalo na izvoz v Nemčijo, približno 60-odstotni delež pa so imele države EU, kar se ujema z dejanski podatki o izvozu slovenskega gospodarstva. Izvoz v Italijo je bil po sestavi podoben nemškemu, le število izvoznikov je precej manjše, izvoz v Avstrijo pa je precej neenakomerno zastopan po sektorjih, predvsem pri izdelkih za široko potrošnjo. Na Francijo in Veliko Britanijo pa so se nanašali le štirje marketinški projekti. Urad bo zato prihodnje leto večjo pozornost namenil projektom, ki bodo osredotočeni na manj izkoriščene trge Italije, Avstrije, Francije, Velike Britanije in Španije. Prednost pa bodo prihodnje leto imeli skupinski marketinški projetki, skupaj jih bo lahko prijavilo več podjetij ali za zbornična združenja, o čemer se že dogovarjajo, odzvala so se vsa združenja. S Slovensko izvozno družbo pa se dogovarjalo, da bi refinancirala posojila poslovnih bank za projekte, ki bodo prestopili prag sprejemljivosti, pri tem pa SID ne bo zahtevala dodatne dokumentacije. Štirje novi razpisi Zaradi izjemnega odmeva bo Urad prihodnje leto projekt podpore slovenskim izvoznikom zasnovali nekoliko širše. V Uradnem listtu štev. 64 in 66 so bili 15. in 22 novembra objavljeni štirje razpisi, nanje se podjetja lahko prijavijo do 24. januarja oziroma 10. februarja prihodnje leto. Urad je lani za oglaševanje v tujih časopisih porabil 130 milijonov tolarjev, letos 180 milijonov tolarjev, s tem bodo tudi v prihodnje nadaljevali Na 3 tisoč naslovov podjetij v Avstriji, Nemčiji in Švici pa so poslali pismo s predstavitvijo investicijskih možnosti v Sloveniji, na prvo pošto se je odzvalo tristo podjetij, od tega jih trideset išče dobavitelje, mani se zanimajo za nakup slabih slovenskih podjetij. Za tujce so denimo zanimive naše galvane, ki so jih pripravljeni preurediti tako, da ne bodo onesnaževale okolje, vsekakor je to lažja pot kot iskanje dovoljenj za postavitev nove. darstva družb- »vii upvjiaua tujega ^uuuju, j- — --- razsežnosti konkurenčnosti slovenskega gospo-opozoril dr. Marjan Svetličič s fakultete za druJh~ "F"Aul" Ur. IVI Ulj un k? T tliivn a ...... Naiv i*"6 vede in tako pozornost odvrnil samo od plač. izdelt ÍP!1V !maJ0 na konkurenčnost standardiziranih Pove7°V' imajo nizko dodano vrednost, še pri njih pa so Potreh116 S Produktivnostjo. Če so plače previsoke, je Bdelo • tore gostje: Give me five 18.00 Minut" ljubitelje resne glasbe RŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 N«* zgodovinski spomin 9.00 AKWJ"5 tema 11.00 Škofjeloški tednik U- | Kino 12.00 Nedeljska duhovna m^. 12.30 Čestitke 13.30 Nedeljsko P» poldne 15.30 RA Slovenija 1k°?J«je besed 17.30 Nedeljsko sreča" 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: venem kopcem MHz-LJUBLJANA: 105,1 MH* # 7.30 Kaličopkova druščina \°aT?g&' najmlajše gledalce8.30 Dopoldne*^ 9.00 Naj, naj pesem tedna »•„ irj.3? danes v LJubljani 10.00 Horoskop y^cfi Duhovna misel - Rudi Koncili)« & RGL-ov Nedeljski pogovor ETfMj deljska reportaža 13.15 Novice> ^ Pasji radio 14.30 Dežurne trgovin« &g. Dogodki in odmevi, prenos ^"s^1 venija 16.30 Ponovitev dopoldan p pogovora z gostom 18.30 vrem* LOto 18.45 Šport 19.20 Prenos žrebanj 20.00 Od San rema do S8n.DUiar int. misijonska oddaja M-*0..: oo*K oddaja 19.40 Za najmlajše v |n,fi šalce 19.50 Verska odaaja' sjp postaj 20.15 Radio Vatikan g K. Naši svetniški kandidati *Jj* NoCn' ralna glasba 22.00 - 5"»u glasbeni program CENTER amer. kom. TRČENI PROFESOR ob 17., 19. in 21. uri STORŽ'* y& jtl ris. PEPE IN PEPČEK ob 16. uri, amer. akcij, thrill. VERIŽNA REAKClJ^"ii trtr* 20. uri ŽELEZAR amer. kom. KREMENČKOVI ob 16. uri, amer. ^Vkj^iO VERIŽNA REAKCIJA ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. fant. pust. spekt. ^? qm SRCE ob 18. uri, amer. rom. drama MULCI ob 20. uri BLED fant. *P°i 30 un NFODVISNOSTI ob 18. uri, druž. film MOJ PRIJATELJ JUPPfR ODsjh. ŠKOFJA LOKA amer. fim STRIPTEASE ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI am* • ^ NEBEŠKI UJETNIKI ob 19. uri BOHINJSKA BISTRICA amo ^ ALCATRAZ ob 20. uri ŽIRI amer. kom. KRETENČKOVI ob 17- "2kcl DOVJE amer. kom. BILKO DE BILKO ob 17. in 19. uri MENGES amer. a* ALCATRAZ ob 16. uri _ fiin1 -Odprte strani- s () ] \ ] vN J ks 1 s A nosi med upravljavci smučišč STRAN 20 Mag. Branko Menciger: STRAN 21 Domačini nočemo biti samo opazovalci ^tniki'zemljišč mla ssvojimi zapleti U vtm^P° ^Venskih SmUČiŠČih Dušan Božičnih, sekretar gospodarskega QavneL!" se *PAiln< ie bi se lastnik zemljišča na območju inter^nega združenja žičničarjev Slovenije ^Srffl Pozimi lepa smučišča, poleti dobri pašniki POGLEDI —-"P gore'6**6*1 Postanejo Spodnje Bohinjske lH0xPravo visokogorje, se v grebenu med %0ZdCem ln Prsti° zvrsti še nekaï pre(jnatih vzpetin. Kot lahki, prijetni turi fyfl jlíamo Kohl° in Kravjo Črno goro. £'av %a svojo travnato plešo prav na Boš£em grebenii in strmo prepada v g0ra Srapo, druga, do vrha gozdnata k t'r P° P°vsem pripada Bohinjcem. Loči °dse Vnato sedlo, kjer v manjši mlaki prí;íVa m°gočna podoba bližnje Črne jvei" ,. Je odmaknjen, skromen gorski pas't: ■1 )e bil nekoč znan le lovcem in sploh Pa Je Prec^ dvajsetimi leti °Zivii V ?! za Koblo?), danes pa ga je niornyJ)r^lUD^en smučarski center. No, reci, da so smučarski čari Koble Z GORENJSKEGA JUGA «ara če sem s svojim materijalom zidal na tujem svetu. Kaj je pravica tedaj? Oglejmo si najprej prvi slučaj... Več pomena za vsakdanje življenje ima drugi slučaj, kjer se je na tuji zemlji postavilo poslopje in se je pri tem porabila, kakor se izraža postava, 'tuja roba'. Svet, kjer poslopje stoji, ni moj, tvarina, s katero sem zidal, pa je bila moja last. Čigavo je poslopje? -Vsled prirasti pripade poslopje lastniku zemlje; vendar mi mora, če sem pošteno ravnal, povrniti vse potrebne in koristne stroške. Ako je lastnik zemlje za zidanje vedel, ter ga poštenemu zidavcu ni koj prepovedal, sme samo zahtevati, da se mu poplača splošna vrednost zemlje. Nepoš- T^vmiAn r\r\f\ Tfvmiin Cvv\r\ rtnvn tenemu zidavcu povrnejo se stroški samo Žičnic bistriški mulci smo davno pred LlUvlM UUU MUV (J LlllU gUlU tedaj, če služi zidanje zemlje lastniku v ° s smučmi na ramah pešačili na te ^hovQ6 Ves'ne~ S sedelca, kamor pripelje gornja žičnica, je na oba snegu Prav blizu in se nanju marsikdo potrudi tudi v globokem %0Zdne ^°^et* Pa se na ten pozabljenih vrhovih lahko naužiješ V^°kih Sarnote ln mikavnih pogledov, prav nič skromnejših kot z Pomoli Prva^ov Spodnjih gora. Seveda se je treba odpovedati i]pansmucarske tehnike in goro naskočiti od vznožja." v°dnik1' ^a mi ^*ne Mihelič ne bo zameril, ker sem si iz njegovega 0(istQVanPO bohinjskih gorah (Sidarta, 1995) sposodil uvodni "tvaren j°P^Sa Koble in Kravje Črne gore. Vodnik je odličen, Se Sf,ed'- 7 Vlt in duhovit - kakršen je tudi avtor, pri katerem sem Znam Sam nau^H nekaJ planinskih in alpinističnih veščin. ^kljn*llte%a ' Tinetovega potega" denimo. Ko smo se ob sedia " Plezalnega tečaja po brezpotju spuščali s Kamniškega °Prijem eP°v kot, smo si pomagali tako, da smo se kakor vrvi C'e^ skai-^ Ve^ °^ ru^evJa> se ob njih potegovali in spuščali nato strmino za Ko 7 n° po°oeJih pod njo in pod Kravjo Črno goro. tiiŠČ A o tem samo mimogrede. Tokrat gre za i"nučkJ)Zlrom.a za sPor med lastniki zemljišč in upravljala Zo ° kVf smučarske naprave gradile je bilo vse "naše". Zdaj se Pet i . . ----r ■ — • ~ o' *" ukor ,' J le °d koga. Se res? Te reči so namreč bolj zapletene, ^sed() 6 Z^ na Prvi pogled. "Sedaj moramo spregovoriti še ^Pravil P°s.\?fih> ^ so se postavila na tuji zemlji, ali se pa Pripetu /•tUJm materijalom. Malo kdaj se bode kaj tacega tiste Za°' Ven^ar ni nemogoče! Zatorej moramo razjasniti tudi *ernljÍD qtmf mzmere, ki nastopajo tedaj, če sem si na svoji Postavil poslopje s tujim kamnom, s tujim lesom itd.; ali pa jasno in očitno korist. Res zamotana reč! Ker nisem pravnik, sem pogledal v knjigo Slovenski pravnik (Poduk o najpotrebnejših zakonih), ki jo je 1883 izdala Družba sv. Mohora v Celovcu, spisal pa moj južnogorenjski rojak, dr. Ivan Tavčar. A kaj bi danes z avstrijskimi zakoni? Če bo prišlo do pravde, bodo v njej odločili slovenski pravniki po današnjih zakonih. Pomislimo vseeno, kaj bi se lahko zgodilo. Tisti, ki so gradili smučarske naprave, so to počeli na tuji zemlji. Lastniki so za zidanje vedeli, vendar ga dobronamernemu zidavcu niso prepovedali. Lahko potemtakem smučarske naprave pripadejo lastnikom zemljišč, na katerih stojijo? Se "(ne)poštenemu zidavcu" (danes bi rekli: investitorju) naprave vzamejo in povrnejo stroški, saj je očitno, da je bilo "zidanje zemlje lastniku v jasno in očitno korist"? To so vprašanja, na katere ne vem odgovora. Naj o njih odločijo poklicani. Še boljše pa bi bilo, če bi se lastniki zemljišč in upravljala smučišč strpno pogovorili in kaj pametnega dogovorili. Smučarski center pod Koblo in Kravjo Črno goro je izvršeno dejstvo. Je koristna naprava, brez katere bi se za Koblo sploh ne vedelo, Kravja Črna gora pa še to, kar je po imenu, ne bi bila, saj je vprašanje, koliko pod njo še pasejo. Na drugi strani je argument lastnine, ki je "sveta". Če bi bilo po sredi še kaj pameti, bi bilo dobro tako za lastnike kot za "zidavce". Tako pa... Miha Naglic m 19 / Kra Ko se kapitalističnih korenin zavemo... Hoteli smo tako in zdaj ga imamo. Čas namreč, ko smo se v socializmu vzgojeni lastniki zavedli svojih dolgo prikritih, a globokih kapitalističnih korenin, ki naj bi, razpredene po vseh koncih, vlekle v naše žepe dobiček. Dobiček, želje po hitrem zaslužku, so nas tako obsedli, da nam je, naivnim Slovencem, zmešalo glave in smo (po oceni mariborskega podjetja Neto, d. o. o, ki sodi med boljše poznavalce finančnega trga v naši državi) v igre Fair play, Catch tke cash, Turbomatic in podobne mikavne pasti ali pa v zastavljalnice s sumljivimi bonitetami vložili najmanj 250 milijonov mark denarja. Večina med približno dvesto tisoč vlagatelji je že ostala brez denarja, ostale ta trdi pristanek na "pisti naivnosti" še Čaka, Svojih kapitalističnih korenin so se očitno zavedli tudi nekateri (podjetni) lastniki zemljišč na območju smučišč, ki so trdno odločeni, da "zimskega pokra" ne bodo več samo opazovali iz zapečka, ampak bodo tudi sami mešali karte, tvegali in okušali radosti in grenkobe upravljanja, poslovanja. Nočejo samo odškodnin za uporabo zemljišč, hočejo imeti besedo, glavno besedo. Da, govora je o Kabli! Po gorenjskih in slovenskih smučiščih se plazi strah Koble, strah, da bi tudi lastniki tamkajšnjih zemljišč dvignili glave in zahtevali visoke odškodnine, glavno besedo pri upravljanju in poslovanju.... Zičničarji niso kot gorski osamelci, ki kljubujejo vsem (lastniškim) vetrovom. Zavedajo se novih okoliščin in so pripravljeni plačevati realne odškodnine za uporabo zemljišč, pripravljeni "pripustiti" zainteresirane lastnike v družbo in v sožitju, skupaj z njimi, in drugimi snovati za vse sprejemljiv in koristen razvoj. C. Zaplotnik Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Voičjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik R JL P O R T A Ž A Odnosi med upravljavci smučišč in lastniki zemljišč Kobla straši po slovenskih smučiščih Le kaj bi se zgodilo, če bi se lastnik zemljišča na območju (javnega) smučišča iz nagajivosti, lastnega občutja o vsem hudem na tem svetu ali kar tako odločil, da bo svoj kos zemlje ogradil, po zahodnjaškem slogu postavil tablico z napisom "private", zičničarjem pa zagrozil s tožbo za motenje posesti, če bi le en smučar prestopil mejo zasebnega?! Če naj bi z nenavadnim, a vendarle tudi možnim primerom, ki smo ga navedli na začetku, le spodbudili razmišljanje o razmerjih med lastniki zemljišč in upravljavci smučarskih središč, je povsem konkretni primer, bohinjska Kobla namreč, že postal pojem za zaplete z lastniki, ki se jih vsi upravljavci gorenjskih (in slovenskih) smučišč kajpada močno bojijo. Ko smo gorenjske žičničarje spraševali o odnosih z lastniki zemljišč, o tem, ali jim plačujejo odškodnino, kolikšna bi bila pravična, poštena in predvsem realna odškodnina, kakšna bo v prihodnje vloga lastnikov in podobno, niso bili pretirano zgovorni. Strah, da bi Kobla s svojim zapleti dobila "mlade" še kje na Gorenjskem, je očitno tako velik, da nas je eden od direktorjev smučarskega središča celo naravnost vprašal, ali želimo s tem zapisom spodbuditi lastnike zemljišč tudi drugod, da bi se dvignili in se ob novodobni kapitalistični logiki zavedli svojih lastniških korenin. Da so žičničarji ob teh vprašanjih precej občutljivi, je povsem razumljivo. Novi časi so prinesli velike lastniške spremembe, ki zahtevajo tudi drugačno urejanje odnosov z lastniki. Če so nekateri doslej imeli opravka le z upravljavci (nikogaršnje) družbene lastnine oz. splošnega ljudskega premoženja, se zdaj prvič srečujejo tudi z zasebnimi lastniki in s solastniki skupne solastnine. V denacionalizacij skih postopkih so nekatera zemljišča, ki so poleti planinski pašniki, pozimi pa smučišča, že dobila znane lastnike, to je kmete in agrarne skupnosti, še več takih zahtevkov za vrnitev zemljišč v naravi je v postopku. Gorenjska je tudi, kar zadeva odnose med lastniki zemljišč in žičničarji, precej raznolika. Kjer se je smučarija razvijala na družbenih zemljiščih, zičničarjem praviloma ni bilo treba plačevati odškodnine, ampak so največkrat le pomagali pašnim skupnostim pri urejanju planinskih pašnikov. Na smučiščih, kjer so že pred začetkom denacionalizacije imeli opravka z zasebnimi lastniki, so praviloma že doslej plačevali odškodnino ali najemnino in jo še plačujejo. Odškodnine so različno visoke in so odvisne od kakovosti zemljišč pa tudi od zahtev lastnikov in darežljivosti žičničarjev. Če te razlike spremenimo v denarje, pomeni, da se gibljejo od nekaj deset mark na hektar pa vse tja do petsto mark. Vloga lastnikov se krepi Dogodki zadnjih dveh let kažejo, da se vloga lastnikov zemljišč na območju smučišč krepi. S smučiščem na Starem vrhu, ki je sicer v (med)občinski lasti, upravlja družba, ki sojo ustanovili lastniki zemljišč na območju smučišča. Lastniki večine zasebnih zemljišč na Kobli, zbrani okoli Mencingerjeve družbe Tubej, d.o.o., se pri stečajnem upravitelju podjetja Planum, p.o., v stečaju in pri okrožnem sodišču*ki vodi stečajni postopek, potegujejo za najem Koble v letošnji zimi. Za Zatrnik se je občina že dogovorjala, da bi žičničarske naprave in opremo dala v najem blejskemu smučarskemu klubu, pa se je ta ustrašil previsokih zahtev nekaterih lastnikov zemljišč. Evropske izkušnje kažejo, da so razvojno najuspešnejša tista smučarska in turistična središča, ki so uspela povezati vse zainteresirane: hotelirje, gostince, trgovce, žičničarje, lastnike zemljišč, lokalne skupnosti... Pri nas takšnih povezav še ni ali so še precej okrnjene, lastninsko preoblikovanje podjetij in nadaljnje lastninske spremembe pa jih bodo bržkone spodbudile. Tudi tisti žičničarji, ki jim za zdaj še ni treba plačevati odškodnin, dobro vedo, da v prihodnosti brez soglasja lastnikov zemljišč ne bodo mogli vrteti žičničarskih naprav in že zdaj kažejo pripravljenost za plačevanje realnih odškodnin, morda tudi za vključitev v družbo... Dobro sodelovanje s pašno skupnostjo Poglejmo, kako je z lastništvom zemljišč na območju gorenjskih smučišč in kakšni so odnosi med žičničarji in lastniki! Na Voglu je sedemdeset hektarjev urejenih smučišč. Formalni lastnik zemljišča v vsega dveh parcelah je država oz. republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, koristi ga pašna skupnost, je 100 do 120 hektarjev zemljišč, ki so v lasti 86 lastnikov. Večina zemljišč je v zasebni lasti, približno dvanajst hektarjev je v lasti države, v upravljanju republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in v uporabi domače pašne skupnosti, večina zemljišč, na katerih stojijo stavbe in vstopne postaje žičnic, pa je last podjetja. Prevladujejo pašniki in travniki, malenkost je tudi njiv. Kot je povedal direktor centra Božidar Pristavec, so lastniki že pred 1981. letom dobivali za zemljišča odškodnine, v denacionalizacijskem postopku pa se za njihovo vrnitev zavzema domača agrarna skupnost Kot pooudarja Lovro Sodja, direktor Žičnic Vogel, jim republiški sklad za zdaj ne zaračunava odškodnine, že vseskozi pa dobro sodelujejo s pašno skupnostjo. Pomagali so ji pri napeljavi elektrike v kočo, nudijo ji prevoze in podobno, vsako leto pa ji zato, da lahko spremljajo živino na paši, dajo tudi najmanj eno letno "prenosno" smučarsko karto, ki je letos vredna 2.600 mark. Urejali smučišča - in pašnike In kakšen je odnos med lastniki zemljišč in upravljalci smučišč na Zelenici, kjer je triindvajset hektarjev zemljišč v lasti treh lastnikov: države oz. sklada, jeseniške občine in Kompasa? Kot je povedal Franc Nemec, direktor Kompasovega mejnega turističnega servisa Podljubelj, je Kompas zemljišča, na katerih stojita sedežnici s 24 stebri, odkupil, vlečnice pa je postavil v soglasju s pašno skupnostjo Smokuč, ki uporablja del smučišča za pašnik. Večino zemljišča, na katerem je pozimi smučarija, predstavljajo melišča oz. nerodovitni svet, za katerega po besedah direktorja ne bi bilo realno, da bi plačevali še odškodnino. Nekdaj je bil pašnik le ob zeleniški koči, vendar so ga žičničarji in člani tržiškega smučarskega kluba potlej, ko so urejali smučišče, v soglasju s pašno skupnostjo precej povečali. Gre za 6,6 hektarjev zemljišča ob vlečnicah Triangel, Ciciban in Plana, na katerem je bilo pred posekom nizkega borovja in drugih "čistilnih del" le četrtina površine primerna za pašo. Pašna skupnost ni nikoli postavljala velikih zahtev, sodelovanje je bilo doslej koristno za obe strani, pravijo v podjetju in si želijo, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Pašni skupnosti dajo vsako leto tudi dve sezonski smučarski karti. Odškodnina od sto do petsto mark na hektar Rekreacijsko turistični center Kranjska Gora upravlja s smučišči v Mojstrani, Martuljku, Kranjski Gori, Podkorenu, na Spanovem vrhu in v Planici. Na območju vseh teh smučišč tega leta pa so odnose uredili na novo in z njimi sklenili pogodbe o služnosti. Določili so obseg smučišč in najeli sodnega cenilca, ki je pripravil osnove za izplačilo odškodnin. Pri zemljiščih, ki so bila nekdaj porasla z gozdom, je osnova izpad pričakovanega letnega prirasta in možnega poseka, pri kmetijskih zemljiščih izpad krme v višine ene Četrtine njene vrednosti. Lani je odškodnina za kvadratni meter nekdanjega gozda znašala 1,56 tolarja , za kmetijska zemljišča pa, odvisno od vrste in bonitetnega razreda, od 1,06 do 4,28 tolarja za kvadratni meter oz. od dobrih sto do nekaj manj kot petsto mark na hektar. Odškodnine so v primerjavi z letnimi zakupninami, ki jih zaračunava republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, kar visoke. (Sklad zaračunava za njive od 170 do 220 mark zakupnine na hektar, za travnike od 150 do 190 in za pašnike od 80 do 100 mark na hektar.) Če pa bi o tem vprašali še lastnike, bi bržkone slišali tudi mnenje, da so prenizke in da bi bile lahko višje. Kranjskogorski žičničarji ocenjujejo, da so realne in da so primerljive tudi s tistimi v bližnjem italijanskem smučišču. Odškodnine izplačujejo po končani smučarski sezoni, ko tudi pregledajo, ali niso na zemljiščih morebiti povzročili dodatne škode, ki jo plačajo še posebej. Lani so lastnikom izplačali skupno za tri milijone tolarjev odškodnin, lastniki, ki radi smučajo, pa so dobili poleg odškodnine še sezonsko karto, ki letos stane za odrasle 60.000 tolarjev in za otroke 41.000. Lastniki doslej niso pretiravali Na območju smučišča Krvavec je okoli 93 odstotkov zemljišč v lasti dražve in v uporabi agrarne pašne skupnosti Kriška planina in pašne skupnosti planina Jezerca, ostala so v zasebni lasti. Člani nekdanjih agrarnih skupnosti oz. njihovi zakoniti dediči so že dali zahtevek za vrnitev zemljišč v naravi. Ker se je na eni od denacionalizacijskih obravnav izkazalo, da ni znano, koliko površin sodi k smučišču, so žičničarji pri geodetski upravi naročili izmero, na podlagi katere bodo v geodetsko karto lahko vrisali smučišča, funkcionalna zemljišča ob objektih ter trase žičnic. Ko bo to delo opravljeno, ne bo več dvomov o tem, kako veliko je pravzaprav smučišče. Kot je povedal direktor RTC Krvavec Franj" Kreačič, so doslej z zasebnimi lastniki zemlj'»c in s pašnima skupnostima dobro sodelovali m si samo želijo, da bi bilo tako tudi v prihodnje-Ne zasebniki in ne pašni skupnosti v svojin zahtevah niso pretiravali. Zasebnikom vsako leto plačajo nekaj odškodnine za uporabo zemljišč, s pašnima skupnostima delajo v obojestransko korist. V RTC Krvavec ocenjujejo, da so pašni upravičenci na račun urejanj3 smučišč (odstranjevanja kamenja, zatravi itd.) pridobili od prvih začetkov smučarije Krvavcu pa do danes okoli štirideset hekta novih pašnikov. Pravijo, da je ograja, ki so namestili na robu smučišča, koristna tudi za živino, da so pašnima skupnostima pomaga'1 pri urejanju korit za vodo in pri drugih delih; jima tudi plačali odškodnino, ki sojo povzroči'1 pri urejanju smučišč in gradnji objektov, j«113 dali vsako leto nekaj letnih smučarskih kart^ in tako dalje. Nekateri člani pašne skupnosti na Krvavcu tudi redno zaposleni ali dela pozimi pogodbeno kot redarji, vzdrževalci Delnice namesto odškodnin Agrarni oz. pašni skupnosti bosta za po; dana zemljišča na območju smučišča lahk° uveljavljali odškodnino pri Slovenskem kodninskem skladu, ki pa je tudi eden °d večjih delničarjev RTC Krvavec. V podje*Ju s° agrarnima oz. pašnima skupnostima svetov*11' da naj se poskušata s skladom dogovorih 0 poravnavi odškodnine z delom delnic, ki P ima sklad v Krvavcu. To je ena od možnosti, & bi lastniki zemljišč postali tudi delničarji družbe. Druga možnost je bila tedaj, ko so bile delnice RTC Krvavec v javni prodaji za gotovino. V RTC Krvavec se zavedajo, da bodo v prihodnosti morali za uporabo zemljij plačevati odškodnino, vendar menijo, da lastniki v svojih zahtevah ne bi smeli pretir. avati in da bi morala biti višina odvisna tudi o uspešnosti sezone. Čeprav je oblikovanj« odškodnin oz. najemnin v tržnem gospodars vu prosto, ne bi bilo odveč, če bi se na republiški ravni dogovorili za najnižjo spodnj0 in najvišjo zgornjo mejo. ^ "Izkušnje alpskih držav kažejo, da ima 0 smučarije lahko koristi ves kraj in njeg°v okolica. Želimo si, da bi se tudi Krvave razvijal po dobrih tujih vzorih in v sožitju domačini in okoličani," pravi direktor FfanJ Kreačič in poudarja, da bi domačini lah* Krvavcu veliko pomagali, če bi zgradl apartmaje in s tem pripeljali na smučišče tu stacionarne goste, ki jim jih sicer primanjkuj Pretirane zahteve nekaterih lastnikov Na območju smučišča Zatrnik, kjer se ki'1 tudi letos vrtel samo del nekdanjih žičničars naprav, je 98 odstotkov zemljišč v zasebni las ' nekaj zemljišč je bilo tudi v lasti PodJeJ0 Turizem in rekreacija Bled, ki pa jih je ^ zakonu moralo prenesti na sklad kmetijs*1 zemljišč in gozdov. Smučišče je zaradi zap° ednih "zelenih zim", pretiranih zahtev lash1 kov zemljišč za odškodnine in slabih možnPi\ da bi uvedli sistem za umetno zasneŽevanj ' zašlo v težave. Možnost, da bi smučišče prevZ y smučarski klub Bled, je padla v vodo, ker s° klubu ocenili, da so zahteve lastnikov zemlji -----,tm.x:__ _._„xi^ Cpdežmc previsoke. Občina je lani otroško sedežru^ prodala bližnjemu gostincu, eno od vlecn podjetniku iz Lesc, ostajajo pa še dve & in ena sedežnica, ki se tudi v letošnji zimi n bodo vrtele. ^ Smučišče Straža na Bledu je veliko 3. hektarja. Večina zemljišč je v zasebni laS ' del je v lasti podjetja Turizem in rekreacU Bled, ki s smučiščem tudi upravlja, preostan . je v postopku lastninjenja. Ze ob izgradnji SP. lastniki podpisali pogodbo o uporabi zeffllpjj in jim izplačali del odškodnine, nekaj pa j'111 A. izplačujejo sproti. "Zaenkrat problemov DV pravi direktor podjetja Stanko Slivnik poudarja, da smučišče ni dobičkonosno m ne bi preneslo večjih lastniških zahtev. Mag, Branko Mencinger Domačini nočemo biti samo opazovalci liriki zemljišč želimo s Koblo upravljati predvsem zato, da bi se dobiček, ustvarjen na Kobli, tudi vračal nazaj na Koblo," pravi mag. Branko Mencinger, eden .~x:.. „M,.xizz„ Knhln in podjetnik, kije za najem Koble "posodil" lastnikom svojo firmo Tubej, d o. o. večjih lastnikov zasebnih zemljišč na območju smučišča Kobla in l__Zakaj naenkrat tako močna želja Iwnjkov zemljišč, da bi s Koblo tudi "Čeprav se vsi lastniki, tudi lastniki zemljišč na Kobli, po preobrazbi gospodarskega siste-ma bolj zavedamo lastnine, kot smo se jo nekdaj, pa si želimo s Koblo upravljati Predvsem zato, da bi se dobiček, ustvarjen na Kobli, tudi vlagal nazaj v Koblo. V preteklosti, ?al> ni bilo tako, v Bohinju ustvarjen dobiček je sel drugam.To velja predvsem za čas od 1975. do 1987. leta, ko so bile v Bohinju za smučarijo ugodne zime in je bila tudi Kobla dobro obiskana. Celo v zadnjem letu, ko so z v°glom upravljale Žičnice Vogel, ki bi ga 'ahko šteli za domače podjetje, je nekaj denarja šlo s Koble na Vogel." t^ji ni za zaplete na Kobli kriva tudi S?g£*faa vaška nevoščljivost? Zapletati seje ^H^eč^ začelo šele potlej, ko se je po vasi rJQwdelo, da je eden od vaščanov Raven t^Šj_družbenik novoustanovljene družbe £gjjg__ZrG, ki se je prva potegovala pri Hg£g/wem upravitelju za najem Koble. 'Po Bohinju se govori, da sem bil jaz tisti, ki želel prikrito, brez vednosti ostalih Jetnikov, postati 10-odstotni lastnik družbe Kobla ŽTG. Resnica je drugačna. Jaz sem se Slc_er res hotel vključiti v to družbo, vendar ne Pokrito, ampak tako, da bi povabili tudi vse ostale zainteresirane lastnike. To pa ne velja za Janeza Rozmana, po domače Breznikarjevega * Raven, ki je hotel biti prikriti družbenik tlrme Kobla ŽTG. V javnosti se je govorilo, da Sq njeni družbeniki le nekdaj zaposleni v ^učarskem centru Kobla, izpis iz registra pa je pokazal, da je resnica nekoliko drugačna. Ostali lastniki zemljišč smo Rozmanu in novoustanovljeni družbi to prikrivanje zamerili. To je bil tudi glavni razlog za to, da smo se "dvignili", začeli postavljati vedno višje zahteve in ob tem spoznavati, da moramo sami prevzeti upravljanje Koble." * Vsem lastnikom zemljišč verjetno ni do tega, da bi bili tudi upravljavci in gospodarji smučišča. Koliko se jih poteguje za delež v družbi? "Družbo podpirajo lastniki, ki imajo v lasti skoraj 90 odstotkov zasebnih zemljišč na območju Koble, vsi pa so tudi člani agrarnih skupnosti Ravne in Bohinjska Bistrica, ki naj bi v denacionalizacijskem postopku dobili nazaj zdaj še državna zemljišča. Ostalim lastnikom, ki razpolagajo z dobro desetino zasebnih zemljišč, je bolj ali manj vseeno, kdo bo letos najemnik in jim gre predvsem za to, da bi se žičničarske naprave vrtele in da bi dobili primerno odškodnino." Z enakimi deleži do soglasja * Ali prav vsi lastniki, ki jih zastopate skupaj z Miranom Rozmanom in Janezom Tičarjem, kažejo tudi zanimanje za delež v družbi? "Večina želi postati tudi delničar družbe. Nekateri, ki so brez naslednikov, so sami ali so kakšni drugi razlogi, te želje sicer nimajo, vendar pa nas močno podpirajo. Pričakujem, da bo v družbi okoli dvajset lastnikov." * Da imate vsi lastniki glede na različno velika in različno vredna zemljišča enako velike deleže v družbi, je skregano s tržno, kapitalistično logiko. Zakaj pravzaprav enaki deleži? "Za enake deleže smo se dogovorili zato, da smo dosegli soglasje med lastniki. Kako bo z deleži v prihodnje, bo odvisno od odnosov v družbi. Morda jih bodo nekateri tudi prodali." * Ali so lastniki zemljišč seznanjeni s tem, da bodo v prihodnosti potrebna velika vlaganja v žičničarske naprave in v opremo in da smučišče zaradi velike odvisnosti od vremena lahko posluje tudi z izgubo, ki jo bo potlej treba pokriti? "Lastniki zemljišč se predvsem dobro zavedamo, da bomo morali poskrbeti za razvoj Koble. Koblo želimo razvijati kot zimski smučarski center in poletni turistični kraj. To bomo dosegli le, če bomo posodobili žičnice in ostalo opremo, zgradili apartmaje v vasi in druge prenočitvene zmogljivosti, poskrbeli za dejavnosti, ki bodo mikavne za turiste..." Prva leta hočemo večinski delež * Boste lastniki s svojim podjetjem sodelovali na javni dražbi, ki bo predvidoma v prihodnjem letu? "Naš cilj je, da sodelujemo na dražbi. Čeprav bi Koblo kupil kdo drug, od tega ne bo imel nobenih koristi, saj mu ne bomo dovolili, da bi zemljišča uporabljal brez soglasja lastnikov. Vsaj v prvih letih hočemo imeti odločilni vpliv na upravljanje vsake družbe, ki bo "vrtela" Koblo." * Ste lastniki finančno tako močni, da boste zbrali dovolj sredstev za nakup Koble na dražbi? "Premoženje podjetja Planum, p.o., v stečaju je knjigovodsko vredno okoli 360 milijonov tolarjev, terjatev je priznanih za 175 milijonov, kar je nekaj manj kot dva milijona mark, na dražbi bo cena bržkone še nižja. Lastniki bomo zmogli zbrati potrebno kupnino, mogoče tudi v sodelovanju z Bohinjem in občino." Pozimi lepa smučišča, poleti dobri pašniki Ktmnika, sekretar združenja žičničarjev in nekdanji direktor smuctsca Velika planina. Ijjč^avi lasti so zemljišča, na katerih so ^J^zvili slovenski smučarski centri? .Razmere so pri nas zelo raznolike. Žemljica s0 v lasti države oz. sklada kmetijskih ^mljišč in gozdov, v zasebni in občinski lasti, v .kuPni solastnini agrarnih skupnosti, nekaj jih t HtUdi v lasti žičničarjev. Ko so se pred "desetimi leti začeli razvijati v Sloveniji prvi ^rnučarski centri, ni bilo lastniških ovir, ^tuziasti so prišli in postavili naprave. Zdaj, , 0 se podjetja, smučarski centri, sama lastnins-v° Preoblikujejo, se hkrati ubadajo tudi z Prašanjem, kako urediti odnose z lastniki zemljišč/« Ijígfco jíe bilo doslej urejeno to razmerje ^Jastniki zemljišč in upravljavci? sm^n0tne slike ni' treba Je P°8,edati vsak p učarski center posebej. V preteklosti so bili ^govori z lastniki lažji, s sprejetjem zakona o aJ^cionalizaciji in o vrnitvi premoženja 2Jrafnim skupnostim, ki omogočata vračanje prí. in skupne solastnine, pa so postali ŠteC? tež^' saJ imamo opravka z večjim vuom različnih lastnikov." ^kateri že Phčujejo odškodnino ^^àíllJe^nanof koliko smučarskih središč v ^^HjJlJe plačuje odškodnino lastidkom ^I>°!tàojijihovih zemljišč? ki Sloveniji je okoli 30 odstotkov smučišč, vend ?tl^ P,ačuJeJ° odškodnino, ostali jo še ne, 2na ar se veČina o tem že dogovarja. Kot mi je ^arh' S° ta razmerJa 7-el0 lcP° uredili na čarsk rSkem PonorJu- vcm Pa tudi za smu" hekt Center' kier lastnikom plačajo za 40 leto "FJeV /emlJišč tri tis°č mark odškodnine na pa ga bo prilagoditi in uporabiti tudi za ostala smučišča." * Iz tega, kar ste rekli, bi bilo že mogoče sklepati, da boste k sodelovanju povabili tudi druge zainteresirane. "Vsekakor. Za razvoj tako velikega smučarskega centra, kot je Kobla, bomo morali poiskati primerne sogovornike v Bohinju ali tudi drugod. Na smučarskem sejmu v Ljubljani sem se že pogovarjal s predstavniki švicarske firme, ki bi nam bila pripravljena za posodobitev žičnic dati posojilo z ugodno obrestno mero in z več kot desetletnim odplačilnim rokom." * Ste lastniki zemljišč že ocenjevali, v kakšnih okoliščinah bi Kobla lahko poslovala pozitivno? "Glede na to, da ima smučišče naprave za umetno zasneževanje in možnosti za razširitev parkirišč in da imamo tudi ljudi, ki so sposobni narediti dobro promocijo Koble, sem prepričan, da bi v eni sezoni lahko imeli od dva do tri milijone mark prometa. Od 400 do 500 tisoč mark bi porabili za plače, elektriko in za kritje drugih stalnih oz. osnovnih stroškov, vse ostalo pa bi lahko namenili za vzdrževanje, naložbe..." Kar je za nekoga pravična in poštena odškodnina, je lahko za drugega krivična. Kaj bo storilo združenje, da bi bile odškodnine realne in da ne bi prihajalo do izigravanja? "V združenju bomo pregledali avstrijske in italijanske izkušnje na tem področju in poskušali za slovenske razmere pripraviti model, s katerim bi določili tudi realne odškodnine za uporabo zemljišč. Odškodnine, ki bi bile sprejemljive za obe strani, so prvi pogoj za dobre odnose med upravljavci smučišč in lastniki zemljišč. Kako pomembno je to sožitje, pove tudi to, da morajo žičničarji za postavitev novih smučarskih naprav, za razširitev smučišča, za izgradnjo naprav za umetno zasneževanje in za vsak drug prostorski poseg pridobiti tudi soglasje lastnikov. V združenju si to sožitje predstavljamo tako, da so zemljišča pozimi lepo urejena smučišča, poleti pa dobri pašniki. Ža eno od smučišč smo že pridobili strokovni program ozelenitve zemljišč, možno Lastniki bodo lahko tudi delničarji * Kakšna naj bi bila po vašem mnenju vloga lastnikov zemljišč? Naj bi bili to le tisti, ki prejemajo odškodnino in dajejo soglasja za razne posege na njihova zemljišča ali tudi upravljavci, morda celo edini upravljavci, kot se že dogajaj a v nekaterih BreZ SOglaSJtt Z gorenjskih smučarskih središčih? lastniki M bo Smučarije "Lastniki so se v spremenjenih družbenih in gospodarskih razmerah zavedli tudi svoje lastnine, zato so upravičena njihova vprašanja o tem, kakšne koristi bodo imeli od smučarije. Žičničarji se teh sprememb dobro zavedajo in dajejo zainteresiranim lastnikom zemljišč tudi to možnost, da glede na svoj vložek postanejo delničarji, solastniki družbe in da dobijo vpliv na upravljanje. Če se bodo v družbe vključili še hotelirji, gostinci, lokalne skupnosti in ostali zainteresirani, bodo večje možnosti za skladnejši in hitrejši razvoj in tudi za razne posodobitve in novosti." * Lastniki si z najemom in kasneje z nakupom Koble nalagate tudi veliko odgovornost in obveznost. Ali ne bi bilo udobneje prejemati le odškodnino? "Večina lastnikov razmišlja drugače: bistvi niso odškodnine in najemnine. Gre za podjetniške interese in za širše razmišljanje o prihodnji vlogi lastnikov zemljišč pri razvoju smučarskega centra. Domačini nočemo biti samo opazovalci, ampak želimo odločati o smučišču, sodelovati pri razvoju, graditi apart maje, razvijati gostinsko dejavnost..." * Kako pa naj bi urejali odnose z lastniki zemljišč, ki jih ne zanima upravljanje, ampak samo odškodnina? "V združenju vemo, koliko bi bila realna odškodnina, vendar za zdaj o njej javno ne govorimo, ker jo želimo najprej preizkusiti v nekaterih smučarskih središčih. Ocenjujemo, da bi morala biti odvisna od uspešnosti smučarske sezone in od poslovnih rezultatov. Če je bila sezona uspešna, ni razloga, da ne bi lastniki dobili nekaj več kot tedaj, ko bi bila sezona zaradi neugodnega vremena ali iz drugih razlogov slaba." posameznih konkretnimi * Je pričakovati, da bo Kobla dobila posnemovalce tudi drugod po Gorenjskem in Sloveniji? "Čeprav je to odvisno od smučišč in od dogovorov med lastniki in upravljavci, je nesporno, da si žičničarji prihodnosti ne morejo več zamišljati brez dobrega sodelovanja z lastniki. Samo z najemninami in odškodninami jih bržkone ne bodo več mogli odpraviti, ampak jih bo treba vključiti v poslovne povezave, kakršne, denimo, poznajo tudi v Avstriji." Danny, Kanal A in ©©JSimimn GLAS Zvezde za zvezde bodo podeljene 11. decembra Od sredine novembra je v programu Televizije Kanal A veliko odličnih novosti. Vsak torek ob po! enih zjutraj (oziroma, kot piše v sporedu Kanala A pri ponedeljkovem razporedu oddaj: ob 00.30) na Televiziji Kanal A priljubljena odlična oddaja: DANNYJEVE ZVEZDE. Oddaja, namenjena vedeževanju, poteka v livo, zato lahko pokličete po telefonu in Danny bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna žrebanja: vsak torek ena Dannyjeva glavna nagrada! Mimogrede: konec tega tedna bo z Agencijo M ARO LT iz Mozirja dvodnevni Dannyjev izlet v Budimpešto.Poleg tega vsak ponedeljek v oddaji Dannyjcve zvezde izžrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom, ki ga bomo pripravili v januarju 1997. Danny s svojimi gosti v vsaki oddaji izžreba še kopico drugih nagrad. Dannyjcve zvezde bodo najpopularnejšim svečano podeljene II. decembra v Austrotelu Ljubljana; zvezde iz brušenega kristala so že izdelali v Steklarni Rogaška Slatina. Torej: sodelujte z Vašimi predlogi, izpolnile kupon, ga nalepite na dopisnico in pošljite na: DANNY, poštni predal 2399, 1001 Ljubljana. Ne pozabite, kaj je dobro storiti vsak torek takoj po začetku dneva, pol ure čez polnoč: vklopiti Televizijo Kanal A in pogledati Dannyjeve zvezde, se pogovarjati v živo na meji mogočega. Če Vam v noči s ponedeljka na torek morda "veke padejo skupaj" pred 00.30. uro, si ponovitev Dannyjevih zvezd lahko po novi programski shemi Kanala A ogledate v četrtek popoldan ob 15.00 uri. NOVO - NAJNOVEJŠE NONSTOP 24 UR NA DAN VEDEŽEVANJE IZ KART POKLIČITE: 090-75- 1 -l-e—g*e—- (MíMllfoJJMIGLAS eS)MÍMcJJ®llïGLAS DANNYJEVE ZVEZDE NAJPOPULARNEJŠIM Kupon 6. DECEMBER 1996 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Odgovor:__ Ime, priimek, naslov: Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana MIZARSTVO SMOLEJ, d.o.o., NAGRAJUJE CIRILO, IRENO in EDITO V 92. Številki Gorenjskega glasa smo 22. novembra objavili barvno celostransko nagradno križanko podjetja MIZARSTVO SMOLEJ, d.o.o., iz Kovorja pri Tržiču. Kljub temu da smo pri objavi pozabili pripisati, kam in do kdaj poslati rešitve - kar smo popravili v torek, 26. novembra, je bilo predvčerajšnjim v bobnu za žrebanje kar 2426 rešitev križanke. Brez skrbi, tudi tisti, ki ste jih poslali Mizarstvu Smolej, na naslov Kovor, Pod Gozdom 30, Tržič, so bile v bobnu! Tričlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa je predvčerajšnjim preštela vse prispele rešitve in izžrebala: 1. nagrada (miza ARTA Mizarstva Smolej): CÏRILA KRANJC, Kropa 3a, Kropa 2. nagrada (otroški stolček): IRENA ŠUŠTAR, Binkelj 9, Škofja Loka 3. - 6. nagrada: vrednostni bon za 2.000 SIT: EDITA ALEŠ, Blejska Dobrava 127, BI. Dobrava; MAJDA GALE, Moše 3, Smlednik; FRANC KISOVEC, Delnice 29, Poljane nad Škofjo Loko in MAJDA PIPAN, Gogalova 10, Kranj. Pravilna rešitev križanke: NOTRANJA OPREMA SMOLEJ - PRAVI NASLOV ZA KVALITETNO POHIŠTVO " GORENJSKE TA KRATKE" Jajca za jajca Skoraj vsi slovenski mediji so povzeli vest STA, Slovenske tiskovne agencije, o ukrepu vodstva vaškega kinematografskega podjetja nekje v daljni Sibiriji, kjer so uspešno rešili problem slabega obiska kinopredstav. Vaščanom, ki jim za vrat diha vse hujša revščina, so plačilo kinovstopnice omogočili v naturalijah. Konkretno: dve jajci za ogled kinopredstav e. Kurji jajci, seveda, da ne bo nesporazuma. Ko bo na spored tega sibirskega kina prišel kakšen slovenski film novejšega datuma, bo biljeterka kot vstopnino vzela tudi - dva klopotca. Slavnikova stečajna masa: nič Marsikdo od bralk in bralcev Gorenjskega glasa se še spominja pestrih dogodkov okrog propadanja avtobusnega prevozniškega podjetja Slavnik Koper: velikanska izguba; stavka voznikov avtobusov na Črnem Kalu in cestna blokada; ostri ukrepi policije zoper; stečajni postopki vseh Slavnikovih podjetij, ipd. In nadaljevanje, potem, ko "...vse tiho je bilo..."? Stečajna postopka St 5/93 in St 7/93 za Slavnik - turistična delniška družba Koper in za Slavnik -avtobusni promet, d.d., Ilirska Bistrica, se zaključita, ker premoženje stečajnih dolžnikov, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške tega stečajnega postopka. Tako se glasi uradna objava v Uradnem listu RS in ni nobenega razloga, da bi dvomili o ugotovitvi stečajnega upravitelja stečajnih postopkov omenjenih dveh Slavnikovih podjetij. Slavnik Koper je bilo avtobusno prevozniško podjetje z desetinami avtobusov, svojimi avtobusnimi postajami, južnoprimorski prevozniški monopolist. A so ga "spretni upravljalcii( spravili popolnoma na kolena, tako daleč, da je v stečajni masi pajčevina. Ob takem podatku o usodi perspektivnega koprskega podjetja smo lahko na Gorenjskem zelo veseli, da gorenjske avtobusne prevozniške firme vodijo dobri direktorji in da vsa štiri podjetja -Alpetour Potovalna agencija Kranj, Integral Jesenice, KAMBUS Kamnik in Integral Tržič - poslujejo uspešno. Novembra izbiramo GORENJKO ali GORENJCA MESECA NOVEMBRA 1996 Glasujemo do vključno Silvestra Vsak mesec bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci treh gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske TELE-TV izbiramo Gorenjke in Gorenjce meseca. Začenjamo prvi krog izbora GORENJKE/GORENJCA MESECA NOVEMBRA 1996. Možnosti glasovanja so bile v decembru take kot običajno: vsak petek že zjutraj nekaj minut čez osem na RADIU KRANJ z moderatorko Lili Kalan; zgodaj popoldan vsak petek na RADIU TRŽIČ z Andrejo Meglic; prav tako vsak petek popoldan na RADIU ŽIRI z moderatorko Simono Kemperle ter vsak petek zvečer ob 20.10 uri v oddaji "Odprti ekran", ki jo na gorenjski televiziji TELE-TV vodi Jure Šink. V decembru so štirje petki, glasovanje pa traja do vključno torka, 31. decembra, ko je zadnji dan, ko še lahko glasujete z dopisnicami na naslov: GORENJSKI GLAS, 4 001 Kranj, p. p. 124, glasovnice pa lahko oddate (brez znamke!) povsod tam, kjer lahko oddate tudi rešitve Glasovih nagradnih križank, male oglase, prijave za Glasove izlete in vse drugo za Gorenjski glas: v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, v turističnih agencijah Meridian Jesenice in Veronika Kamnik, ali v Tik-Taku Preddvor. Dva predloga, kdo in zakaj bi lahko bil GORENJKA/ GORENJEC prejšnjega meseca - NOVEMBRA 1996, ker so zaradi prizadevnosti, strokovnosti in rezultatov posebej izstopali: BARBARA ERŽEN JANEZ KRANJEC in DANIEL URBIČ Leja Čolnar, ki vsak teden skrbno prešteje vse glasovnice, je v zadnjem novembrskem glasovalnem krogu našteta še 332 glasovnic s poštnimi žigi do vključno 30. oktobra. Od teh glasovnic ste jih kar 268 namenili Igorju ŠTIRNU, 64 pa zakoncema Lili in Dušanu KULOVČEVIMA. V štirih tednih novembrskega glasovanja smo prejeli 1072 vseh glasovnic: v prvem krogu je bilo za Igorja 160, v drugem 103 glasovi, 82 v tretjem in 268 v zadnjem tednu glasovanja; in za Lili ter Dušana prvi teden 106 glasov, drugi teden 154, v tretjem krogu 135 in v zadnjem še 64. Končni rezultat novembrskega glasovanja je: 613 glasov IGORJU ŠTIRNU; 459 glasov za LILI in DUŠANA KULOVČEVA. Za GORENJCA MESECA OKTOBRA 1996 ste izbrali Kranjčana IGORJA ŠTIRNA. 21 avtoprevoznika JANEZ KRANJEC iz Kranja in DANIEL URBIČ iz Šenčurja, ki ju predlagamo skupaj, kot sta skupaj - ob pomoči gorenjskih avtoprevozniških podjetij in samostojnih podjetnikov -vztrajala pri iskanju pogrešanega kolega ïiiieta Pavlica iz Šenčurja, ki je bil umorjen v nepojasnjenih okoliščinah v daljni Ukrajini, Janez & Danijel pa sta Tinetove posmrtne ostanke pripeljala v domovino; s to akcijo sta bistveno prispevala k osveščenosti celotne slovenske jav- nosti o nevarnostih, ki spremljajo vsakodnevno delo naših voznikov težkih tovornjakov po cestah vzhodne Evrope in Azije 1/^dijakinja BARBARA ERŽEN z Jesenic, državna prvakinja s tekmovanja v znanju strokovnega predmeta gospodarsko poslovanja, njen rezultat je tudi mednarodno odmeven, sprejela jo je avstrijska ministrica za šolstvo; Barbara je dijakinja tretjega letnika radovljiške srednje ekonomske šole Med prejetimi glasovnicami smo jih tudi po zadnjem novembrskem krogu izžrebali 10 in nagrajenci so. MARICA OKRŠLAR, P0^ hribom 14, Bled; BOJAN MERTELJ, Hotemaže 53 a, Preddvor; TOMO PFElFEK, Nemški Rovt 15/1, Boh. Bistrica; URŠKA TALER, Sp Gorje 204, Zg. Gorje; JANJA KRZIŠNIK, Drulovka 37/a, Kranj, ki prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 SIT. Gla; sove majice tokrat prejme)0, DARKO LALIČ, Cesta h maja 67, Kranj; LJR0i> KRALJ, Fužine 2/a, Kamnik; TINE KACAFl/RA: Železnikova 18, Maribor MATEVŽ KLOBUČAR Ravne - Javornik 25, Ravne na Koroškem; MARIJA VELIK ANJE, Tončka Dežmana 6, Kranj. Po 10 nagrad bomo vsak teden podelili tudi V decembrski, zadnji letošnji akciji gorenjske popularnosti- PISMO- NESTANDABDaiRANO CENIK 1.4.1996 PISMO - NESTANDARDIZIRANO CENIK 1.12.1996 Mma Navadno *\ fR+AR) (ex\ SIT VSlTj \srrj KsitJ do 201 13,00 88,00 143,00 68,00 do 100 r 24,00 99,00 154,00 79,00 do 250 g 44,00 119,00 174,00 99,00 dO 500 g 94,00 169,00 224,00 149,00 do 1000 t 144.00 219.00 274.00 199,00 do 2000 g 211,00 286,00 341,00 266,00 Masa Navadno R R + AR SIT SIT slt do 20 k 13,00 118,00 _J88i00.. do 100 k 24,00 129,00 _j9jyxL do 250 k 44,00 149,00 do 500 k 94,00 199,00 _269i°JL do 1000 g 144,00 249,00 319,00: do 2000 z 211,00 316,00 386^] cena 360 SIT, od nedelje pa znaša kar 650 SIT; za nujni telegram je skok s 720 SIT/stran na 1.300 SIJ V torek popoldan je državni zbor (končno) izvolil svojega predsenika in tri podpredsednike, med njimi je celo ena podpredsednica. Med prvimi, ki so čestitali novemu predsedniku DZ dr. Janezu Podobniku, je bil tudi Glasov direktor Marko Valjavec /na sliki/. Resda se je dogodek, ki ga je zabeležil EotoEJGA, zgodil že lani jeseni ob prvem prazniku občine Cerkno, katere župan je dr. Podobnik, in ko je Gorenjski glas ob cerkljanskem občinskem prazniku pripravil obsežno prilogo. Tedaj smo županu - ki je od tega tedna tudi prvi mož slovenskega parlamenta - podarili knjigo "Pod Marijinim varstvom". Marijino varstvo bo šefu parlamenta še kako potrebno. preskoči}-a zavoda in íp Jane' jav v intervjujih takoj po imen spi in čuti stalne glavobole kar / seznamih RTV Slovenija, v le Ljubljani pa se je - trdijo EJC povpraševanje po aspirinih. Za dokončno imen°" vanje resda manjka s soglasje državnega zbora - a po p^tin krogih glasovanja r prvo, naj zahtevne151 stopnico Svet ja\ RTV Sle za Čudeža, donia ^ Poljanske doline in <*a koplačevalca v ovc Medvode, imenoval z generalnega direktorja-štiriletnim ntandatoM-Prvi mož nacionalnih radia + televizije )e 1 napovedal 44 ukrep"* za izboljšanje poslo\a nih rezultatov zaW1" RTV Slovenija, Z&#» nekaterih njegovih i anju pa menda zelo stav *cej ljudi, ki so na ptactin}' mi na Miklošičevi cesti wvecalo A vii straht P PONEDELJEK, 9. DECEMBRA 1996 TVS 1 8.30 Videostrani MS Otroški program Fran Levstik: Martin Krpan 10 iiTR?!8 '96: Na svidenje, Zagorje taL,, *Clklus filmov Wima Wendersa: V mf Poro?ilanOVit8V nemSke9a filma vhev5 N°ViCe lz sveta razvedrila. P°n°-13.55 Tedenski izbor •M5 Utrip 4.25 Za TV kamero IRrS FOmm 5.05 Nedeljska reportaža 10-30 Intervju 17rS^berdan- Koroška 7 ?2 V dnevnik 7 ll ^ad°vedni Taček: Igla na serija c' anflleSka dokumentar- 1« 52 S° Sloveniji 8-40 RiSanka 1«8 iT' ™ i9rica sin lobanje 3x3 i^go'r"'"2-^"16 20-00 Omizje g|5 Roka ročka Noror'iei"a?isa,a· ameriška nanizanka nanizanke Ponovitev ameriške °-°5 TV jutri, Videostrani TVS 2 5-00 Euronews 12.45 Tedenski izbor '2-45 Izobraževalna oddaja 12.45 Reka "Panja, francoska nadaljevanka 13.45 Jesenska Marjança, 2. del 14.45 Sobotna noč 16.40 Šport v nedeljo 17.15 Sova, ponovitev 18.05 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.30 Sedma ste-*a 10.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.25 Včeraj, danes, jutri Í5-30 Izzivalci, francoska nanizanka «y-OO Konec velikih počitnic, koproduk-ci|ska serija 21.00 Osmi dan 21.30 Horno turisticus 22.00 Svet poroča «.30 Brane Rončel Izza odra rv Slovenija si pridržuje pravico do omembe programa. KANALA Vi°0 Video strani 8.00 TV prodaja 8.20 I, T0 strani 9-00 TV prodaja 9.20 Video obf,ni 1015 Risanke 10.45 Rajska Oo«' - Ponovitev 11.10 Oprah show, vitev 12 as iT? ?HPer samuraj, pono-ponovitev 13 in1 uniki proti vesoljcem. 14,00 Lovec na u,2a Det- P°novitev 15.00 nZ, a kr°kodile. ponovitev Sannyjeve zvezde, ponovitev mora biti del 16.50 drXa prah sh°w: Kdaj 'epi i? ni?' Ponovitev 17.15 Drzni in obala ifij nadaJ)evanke 17.45 Rajska major i« dJ,1 nadaljevanke 18.10 Očka hiša i« À • nanizanke 18.40 Nora ^deve ·1<íelj?anizanke 19.05 Družinske erjeva7*. «el nanizanke 19.35 Coop-20.0Ó pdruščina- 16- del nanizanke *>nke 2n'™Zc.Bel Aira- del nani-foviw h00„lz ovijanja cerkve. ^inskeoa1*^ ™ noc: Prizori iz Jy ProdS. flonja, ponovitev 17.00 LAvonleonecv zaliw. 7. del 18.00 Pot 18.15 &,2S- del 19-00 TV dnevnik r!d6o st S o«^3,19'30 ™ Podaja/ ^ n0? anL20:°0 Zdravje na tri 21.30 ^evnik'9,33 o športu 22.30 TV Prodaia/v1ïï;t .Arson LuP|n 2345 TV ""video strani 0.15 Video kolaž HTV1 7.45 rt°,bro jutrSn^ l'55 Por°M* 8.00 ft^cà 10§k00RPor°íila 10-10 Mala Lskr'ce 11 JiT Pazr»dni pouk 11.00 «fnske »I.,.°°. Dnevnik 12.20 Ljube-il,05 SanTa Ra£anska nadaljevanka lBVa^a 13 50 pbarxa,' arner'ska nadal-y* Pro^aP°roila 13-» 'zobraže- n! broni«™ i. 'zooraže-..■SïWW&L V£-20 Kajkavski ^,4° Anoilii14-35 Ja9°da Tmhelka DSn?° «SÍlna 14-55 Neustrašni rtber dan i I«1«5,50 Poročila 16.00 fc^čina V£ r, H*^aška kult"rna iOI° sreče iR^ïi £a3 imovine 18.10 1140 Dneln^^tntama oddaja "vniK 20.15 Beg, hr/aška drama 21.15 Z namenom in razlogom 22.15 Opazovalnice 22.45 Moč denarja 23.00 Filmska noč s Christine Denevue; Čudak, francoski barvni film 0.50 Poročila HTV2 12.40 TV koledar 12.50 Vidikon, ponovitev glasbene oddaje; Ključi kraljestva, ponovitev ameriškega filma 15.10 Aplavz, prosim, ponovitev 16.05 Mestece Peyton, ameriška nadaljevanka 16.55 Antologija, ponovitev zadnjega dela ameriške dokumentarne glasbene oddaje 17,55 Smogovci, hrvaška nanizanka 18.25 Risanka 18.35 Hugo 19.00 Divje srce, serija 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.20 Prijatelji, 6. del ameriške humoristične nanizanke 20.50 Petica 22.00 Glasbeni spoti 22.05 Nicolas in Alexandra, dokumentarna serija 23.00 Zakladnica, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 15.00 Hišica v preriji 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Zemlja 2 17.20 Vsi pod isto streho 17.45 Kdo je šef? 18.10 Polna hiša 18.35 Sam svoj mojster 19.00 Za mesecem takoj levo 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Columbo: Počivaj v miru, gospa Columbo, ameriška TV kriminalka 21.50 Teieclubing 22.00 Danielie Steel: Zvezda, ameriški tv film; Jeannie Garth 23.30 čas v sliki 23.35 Hardball in Gomez: Lovca na glave, ameriški akcijski film 1.00 Moj nemški vojak, ameriška Tv melodrama 2.35 Čas v sliki 3.05 Schiejok 4.10 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Bogati in lepi, ponovitev 11.05 Pogledi od strani 11.35 Milijonsko kolo 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling, .ponovitev 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.40 Santa Barbara - Kalifornijski klan 14.25 Moselbruck 15.15 Bogati in lepi, serija 16.00 Vsak dan s Schiejo-kom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobdodošli v Avstriji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska koča Falkenau, nemška družinska serija 21.05 Tema 22.00 čas v sliki 2 22.30 Srečanje • kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Santa Barbara 2.20 Moselbruck, ponovitev 3.10 Dežela gora, ponovitev 3.55 Čas kulture 4.35 Bela omama, nemška komedija TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 370 19.25 Iz Izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Obiščite restavracijo Ribič na Bledu 20.27 Glasbena videospota 20.30 Šport; Pokal Slovenije zaleto 1996 v kolesarstvu 20.50 Rokometašl Besnice - uspešni novinci v 1. b ligi (v živo, voditeljica: Branka Jurhar, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 370. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Vroča kolesa -15. oddaja 22.00 Boris vam vedežuje (Sodeluje jasnovidec Boris Maček, v živo: pokličite: 33 11 56) 22.45 Poročila Gorenjske 370. 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni sprot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna -Anita ni nikoli - halo 20.05 EPP blok 20.10 Šolska košarkarska liga 21.00 EPP blok 21.05 Tedenski pregled dogodkov (ponovitev) TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Otvoritev koncertno plesne dovrane - klub "Superstar" v škofji Loki ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Društvo upokojencev Jesenice, otvoritev razstave slik 18.56 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO -otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni KINO mix 20.30 šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.55 Šolska košarkarska liga, ponovitev 22.45 Nedeljska reportaža, ponovitev; Rim 23.05 Top spot 23.10 TV prodaja 23.15 Vídeos trani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna na poved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.00 Novinarski prispevek 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlo vanje 10.50 EPP 11.20 Veseli december na OŠ Jakoba Aljaža 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Nagradna uganka 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za župana občine Preddvor 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Gost v studiu: župan občine Preddvor Mirana Zadnikarja 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program - Glasba po izboru Roberta Baumana 19.50 EPP 22.00 Old Timer Snop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz in 95 Mhz. Današnji program bomo začeli s predstavitvijo novosti v naši fonoteki. Ob 14:30 bo sledila oddaja Storite nekaj zase, ki jo bo pripravila Vesna Vogelnik. Kot vsak dan bo ekipa naše dnevno-informativne redakcije tudi za danes nalovila nekaj svežih informacij in poročil o aktualnih dogodkih. Zbrali jih bomo v oddaji Spremljamo in komen tiramo ob 15:30. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanjepolitične dogodke v oddaji Deutsche Welle poroča ob 16:30. Točno ob 17:00 bomo poročali o tem, kako so teden videli možje v modrem, v rubriki Novo na številki 92. Pol ure kasneje, ob 17:30 se bo začela oddaja Tržiški hit. Oddajo sta tudi tokrat pripravila Vesna in Dušan. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.30 Novice 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 17.30 Zimzelene melodije 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa • servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 9.00 Krik usode 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBČ novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Boiza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 18.00 Otroški program 19.30Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 6.30 AMZS 7.00 Peter Stepic 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Potrošniška tema RGL 11.00 Opoldanski program 12.15 Ponedeljkov šport 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Strokovnjak odgovarja 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganke 16.40 Modni bla, bla 17.40 Vse o avtu -spoznajmo ga 18.15 Novice - RGL-ov odsev dneva 19.55 Slovo dežurne ekipe 20.00 Labirin znanja 21.00 Sršenovo gnezdo 23.00 Dance culture 1.00 Satelit do 6.00 R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.16 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 • 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. kom. TRČENI PROFESOR ob 16.. 18. in 20. uri STORŽiČ amer. akcij, thrill. VERIŽNA REAKCIJA ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. kom. KREMENČKOVI ob 18. uri, amer. trag. OTHELLO ob 20. uri TRŽIČ amer. drama SAMOTNA ZVEZDA ob 20. uri TOREK, 10. DECEMBRA 1996 TVS 1 10.00 Videostrani 10.35 Otroški program 10.35 Zlati prah 10.45 Bilo nas je prt, češka nadaljevanka 11.45 Kekčeve ukane, ponovitev slovenskega filma 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 14.25 Tedenski izbor 14.25 Podoba narave, kanadska poljudnoznanstvena serija 14.50 Obzorja duha 15.20 Konec velikih počitnic, koproduk-cijska serija 16.20 Mostovi 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Skrivnost sedme poti, nizozemska nadaljevanka 17.35 O.J. 17.45 Jakec in čarobna lučka, angleška risana serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.50 Šport 20.00 V žarišču 20.25 Dosje 21.15 Družina, angleška nadaljevanka 22.05 Včeraj, danes, jutri 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova 22.55 V Frostovem slogu, angleška nanizanka 0.35 Davov svet, ponovitev ameriške nanizanke 1.00 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.50 Tedenski izbor 9.50 Osmi dan 10.20 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 11.10 Matija Tome: Krst pri Savici 13.40 Zoom 14.50 Pustolovščine in odkritja, italijanska dokumentarna serija 15.25 Tedenski izbor 15.25 Angel, varug moj, ameriška nanizanka 16.15 Sova, ponovitev 17.00 Karina in Ari, francoska nanizanka 17.25 Prisluhnimo tišini 17.55 Svet dinozavrov, 13., zadnji del ameriške poljudnoznanstvene serije 18.25 Polzela: Košarka za evropski pokal, Kovinotehna Savinjska Polzela : ASK, prenos 20.00 Na robu, 1/7 del ameriške nanizanke 20.45 Otroški križarski pohod 21.00 Staudio City 22.00 (Ne)znani oder 22.50 Milan Jesih: Ljubiti, 'posnetek predstave male drame SNG Ljubljana 0.05 Studio City TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.10 Risanke 10.40 Rajska obala, ponovitev 11.10 Oprah show, ponovitev 11.50Alo, alo. ponovitev 12.20 Očka major, ponovitev 12.45 Nora hiša, ponovitev 13.10 Cooperjeva dediščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Tihotapci, ponovitev 15.00 Živeti danes, ponovitev 16.00 Oprah show; Ali te opazujejo, 17. del 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17. dela nadaljevanke 17.15 Drzni in lepi, 18. del nadaljevanke 17.45 Rajska obala, 17. del nadaljevanke 18.10 Očka major, 17. del nanizanke 18.40 Nora hiša, 17. del nanizanka 19.05 Družinske zadeve, 17. del nanizanke 19.35 Cooperjeva druščina, 17. del nanizanke 20.00 Princ z Bel Aira. 18. del nanizanke 20.30 Ellen, 4. del nanizanke 21.00 Življenje v mestu -zgodba do sedaj 23.25 Alo, alo, 15. del nanizanke 0.00 Bergerac, 4. del nanizanke 1.00 Živeti danes, dokumentarna oddaja 1.45 TV prodaja 2.05 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Sedma sila, ponovitev 12.00 POP kviz. ponovitev 12.30 Grdi raček, risana serija 13.00 Kuharske mojstrovine, ponovitev 13.30 športna scena, ponovitev 14.30 Zadeva Belder-beeke, nadaljevanka 15.30 POP 30 16.00 Mulcil, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Obalna straža, nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Ograje našega mesta, nanizanka 21.00 Newyorska policija, nanizanka 22.00 M.A.Š.H., nanizanka 22.30 Sedma sila, nanizanka 23.30 Tajna služba, nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 10.00 Video kolaž 11.30 Z glasbo v novo leto - dobrodelni glasbni koncert, ponovitev 12.30 Ab..ab...abcčih, otroški in mladinski program, ponovitev 13.30 šolska košarkarska liga, ponovitev 14.30 Zdravje na tri: AIDS grozi - kaj še čakamo? 16.00 TV noč; Oddaja o športu, ponovitev 17.00 Tv" prodaja/ Videostrani 17.30 TV poročila 17.35 Dogodivščine v zalivu 18.00 Pot v Avonleo, 31. del 19.00 TV dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodaja/ Videostrani 20.00 Kino TV3: Naravni instinkt, ameriški barvni film; Susan Anspach, Justin Lazard 21.30 TV noč: Vera in čas 22.30 TV dnevnik 22.45 Arsen Lupin 23.45 TV prodaja/Videostrani 0.15 Video kolaž 12.00 Poročila 12.20 Ljubezenske vezi, nadaljevanka 13.05 Santa Barbara, nadaljevanka 13.50 Poročila 13.55 Izobraževalni program 14.25 Sedanjost in prihodnost 14.55 Veliko pristanišče 15.20 Palčki nimajo pojma 15.50 Poročila 16.00 Dober dan, ponovitev 17.05 Pozor, steklo 17.35 Turistični magazin 18.10 Kolo sreče 18.40 Sedemnajst minus dve 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.10 Dobrovniš-ka oaza življenja, hrvapka dokumentarna oddaja 20.45 TV parlament 22.15 Opazovalnice, informativna oddaja 22.50 Filmska noč s Catherine De-neuve; Mesto zločina, francoski barvni film HTV2 15.30 TV Koledar 15.A0 Zakladnica, glasbena oddaja 16.25 Beg, ponovitev drame 17.25 Skice 17.55 Smogovci, hrvaška nadaljevanka 18.25 Risanka 18.35 Hugo, TV igrica 19.00 Divje srce, serija 19.30 Dnevnik 20.20 Stranski učinki, kanadska nanizanka 21.15 Črno-belo v barvah: Noč Beatlesov; Zgodovina rock'n'rolla AVSTRIJA 1 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 A-team, 1/83 del ameriške serije 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Sam svoj mojster 19.00 Noro zaljubljena 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Lov na izgubljeni zaklad, ameriški pustolovski film; Harrison Ford. Karen Allen, Paul Freeman 22.05 Selfman 22.10 Dosjeji X 23.00 V znamenju device, ameriška kriminalistična komedija; Kevin Kline, Susan Sarandon. Mary Elizabeth Mastranto-nio 0.30 Čas v sliki 0.35 Drugi moški -druga ženska, francoska vestem melodrama 2.45 Čas v sliki 3.15 Schiejok, ponovitev 3.15 Dobrodošli v Avstriji 5.10 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Bogati in lepi 11.05 Zvezna dežela danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Tema, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Konflikti 13.45 Santa Barbara -kalifornijski klan 14.25 Moselbruck 15.15 Bogati in lepi, serija 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela zdaj 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Bela smrt, dokumentarni film 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na priozorišču, reportaža tedna 23.00 Tolažba in nasvet, posnetek z Dunaja 0.00 Scenarij: Časi, dokumentarni film 4.30 Pogledi od strani 4.35 V znamenju device, ponovitev filma TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 18.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 371. 19.30 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Mestna občina Kran praznovala 2. občinski praznik 96 21.10 Poročila Gorenjske 371. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Potovanja: Aotearoa - Dežela kitajskih kosmulj (Nova Zelandija) 22.00 Pred radovljiškim občinskim praznikom: Občina Radovljica in novi projekti 23.10 Poročila Gorenjske 371. 23.25 Z vami smo bili... nasvidenje 23.26 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.27 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna -Anita ni nikoli - halo 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasbena oddaja 21.00 EPP blok TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 In 21. uri. 19.00 Obiskali smo 20.00 Potopisna oddaja 20.50 Brezkomentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.22 Torkov športni pregled 18.35 Mini 5... 18.59 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani KINO IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija 21.30 Šport in rekreacija, ponovitev 21.50 Zdravniški nasveti, ponovitev 22.50 Top spot 22.50 TV prodaja 22.55 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 estitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Nastop ameriške skupine Ugly Kid Joe v Kranju 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz in 95 Mhz. Prvi del programa bo predvsem v znamenju aktualne teme. V sanje ljubiteljev jeklenih konjičkov se bo vmešal Simon Antolič v oddaji Na štirih kolesih. Začela se bo ob 14:30. Aktualne dogodke iz naše okolice, torej Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled svetovnih dogodkov s pomočjo kolegov iz radia Deutsche Welle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivostim, ki jih pripravlja Miro Vrhovnik v oddaji S"m Tržičan, ob 17:40 pa se z nami lahko učite poslovne angleščine. Torkat bo na vrsti sedma lekcija tečaja Victor'S Ventura. Torkov spored bomo sklenili s športnim obzornikom, ki se bo začel ob 17:55. Pripravlja ga Janez Kikel. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Občinski tednik - občina Bohinj 18.00 Ljudska univerza 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo Izbirate poslušalci 10.00 Servisne Informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, Jutri 15.30 RA Slovenija 18.00 Pogovor z županom občine škofja Loka 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji progrma RGL, vmes novice vreme, AMZS 8.00 Dopoldanski program 8.15 Napoved dogodkov 9.30 Jutor je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Ekologija na RGL (tema) 11.00 Opoldanski program 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.55 Pasji radio 14.30 Hello agaln 15.30 Dogodki In odmevi Ras 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganka 16.40 Črna kronika 17.15 Vse o transportih 18.15 RGL-ov odsev dneva 19.00 Zanimivost s sveta financ 20.00 Avtomobilizem + šport, sledi satelitski radijski vklop R OGNJIŠČE 6.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 6.30 Nočni glasbeni program HTV1 CENTER amer. kom. TRČENI PROFESOR ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. VERIŽNA REAKCIJA ob 17. in 19. uri, amer. akcij, thrill. FARGO ob 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA FILMSKO GLEDALIŠČE ob 20. uri BOHINJSKA BISTRICA amer. film SKRIVNOST JEZERA LOCHNESS ob 20. uri Medi medicinski in ortopedski pripomočki Kidričeva 47 a, tel: 22 35 20 V pričakovanju Miklavževih, božičnih in novoletnih praznikov obdarite svoje najbližnje z lepimi in praktičnimi darili. V Medisanu na Zlatem polju vam bodo svetovali in pomagali pri izbiri: - kozmodiska - masažnih kadi - akustimulatorja SANITETNA HIŠA MEDISAN - antirevmatičnega perila iz angora volne - toplotnih izdelkov iz merimo volne - merilcev krvnega tlaka - kozmetičnih in drogerijskih izdelkov Darilo vam tudi aranžiramo! Med pravilnimi odgovori nagradne križanke bomo z žrebom 18. decembra razdelili šest nagrad: 1. nagrada - masažni aparat BEURER 2. nagrada - brezrokavnik iz merimo volne 3. nagrada - ročni masažni aparat BODY ROOLER 4., 5. in 6. nagrado podarja Gorenjski glas Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 18. decembra 1996. Dopisnice lahko pošljete na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, ali pa oddate v pisarnah TD Bohinj, TD Cerklje, TD Dovje - Mojsra-na, TD Kranjska Gora, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali v Agenciji TIK-TAK v Preddvoru, Meridian na Jesenicah, Veronika v Kamniku. Rešitev pa lahko oddate tudi v naš nabiralnik v avli poslovne stavbe Zoisova ulica 1 v Kranju. m ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE M-LINE Iz obilice pravilno rešenih križank, katere geslo je bilo: M-LINE ZA VSAK ŽEP FAJN, je naša stalna komisija izmed 2141 prispelih rešitev izžrebala: 1. nagrada - nakup v vrednosti 10.000 SIT: GRIČAR Franc, T. Vidmarja 12, 4000 Kranj 2. nagrada - nakup v vrednosti 7.000 SIT: DRAGOŠ Ivan, Gradnikova 3, 4000 Kranj 3. nagrada - nakup v vrednosti 5.000 IT: JOVANOVIČ Katja, Tenetiše 38, 4204 Golnik Nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: LUKEŽIČ Marjan, Poljšica 53/a. 4247 Zg. Gorje; TAVČAR Ivanka, Gorice 43, 4204 Golnik; FRELIH Ani, Zg. Duplje 37, 4203 Duplje. Nagrajencem čestitamo! Medi medicinski in ortopedski pripomočki Kidričeva 47 a, tel: 22 35 20 (Í) berkemann SLOV. TISK. AGENCIJA KEM. EL GL. MESTO JORDANIJE TOV. V MARIBORU OSKAR NEDBAL 27 DESTILAT PREMOGA 16 BRZICE NAREKI VUOKSI TEKMEC OTOČJE VPOU-NEZIJI ZMIKAVT JAPONSKI DROBIŽ 39 SEL PAUL VICKERS 30 11 SIUCU \NG. MOŠK IME DRŽAVA V AFRIKI OSEBA, KI ZNA VEČ JEZIKOV MORJE OB IRSKI 21 26 LIDUA KODRIČ LOJZE PETERLE 24 OSEBA IZ GR. MITOLOGIJE VERSKA PODOBA IT. PISEC UMBERTO ODRAZILO 10 ČLOVEK ŽENIM OČESOM ZIDARSKA ŽUCA LEPO VEDENJE SESTAVIL F. KALAN FR. FIZIK LOUIS KOSITER 12 ZMES VODE CEMENTA IN PESKA HUDOBIJA OKONČINA MODEREN PLES UROŠ TAVČAR NIKELJ LASTNINA (ZASTAR.) 15 VANDOT0V UTER. JUNAK DEDUJEM 19 25 NATRIJ SL. IGR. TANJA PESNIK GRUDEN LAT. NIKALNICA 14 IGOR TORKAR GOROVJE NA MADŽ. RDEČI IME VEČ REK NA ŠKOTSKEM j- OSJE GNE2ÍX) GL MESTO ITAUJE ZAČIMBA ZAPIZZ0 OSEBA KI SABOTIRA PRITOK BALHASK. JEZERA V RUSU 17 ROČAJ SL. JEZIK0-SLOVEC POHUN 36 PREPROST PLUG AM. IGR. PATRÍCIA MADŽ. PESNIK KAR0LY 37 22 PARADIŽ SVETLO ANG. PIVO 34 MONGOLSKI VLADAR NAGRADNA KRIŽANKA n W~ 2 22;" 3 23" 32^a3'5, 4; 14 24 15 25 16 26 34~]35 , 36 7 W 27" 37" 8 18 |28~ 35~ 19 39 20 2?" 30^ POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Voičjak 25. STRAN • GORENJSKI GLAS Gorenjska banka pocenila potrošniška posojila Za avtomobile celo brezobrestna posojila Sejem računalniške zabave Ljubljana, dec. - V sredo, 4. decembra, sov Cankarjevem domu v Ljubljani odprli sejem računalništva m zabavne elektronike bits&fun, ki je seveda vabljiv predvsem za mlade. -------------,----# Sejem traja §tiri dni in ogledate si ga lahko torej še danes, v ^anj, 5. dec.« Gorenjska banka je znižala obrestne mere za petek od 9.30 do 18. ure in v soboto od 9.30 do>™.wc. Potrošniška posojila in za nakup avtomobilov je moč dobiti pripravili so ga po uspešnem vzoru iz Nemčije, Menem mestu <*lo brezobrestnega. Gorenjska Banka je obrestne mere za potrošniška posojila nizala za eno do dve odstotni točki in tako je pri šestmesečnem eaina obrestna mera 9- odstotna, pri 48 mesečnem pa 11-ostotna. Stroški obdelave in vodenja posojila so ostali ^spremenjeni. £ osebno posojilno ponudbo pa so pripravili v dogovoru z i jpterimi trgovci. Tako je pri nakupu izdelkov Murke Lesce, Dnt a *^ec* *n Alproma Jesenice moč dobiti enoletno Potrošniško posojilo z 2-odstotno realno obrestno mero, pri kletnem posojilu pa je realna obresta mera 5,5-odstotna. Še —.---u:i— „„; au Dom združuje svetovne novosti iz sveta računalništva in dobro zabavo. V Nemčiji so ga lani pripravili prvič, v Ljubljano so ga pripeljali letos, v sodelovanju z muenchenskim sejmom in s podjetjem Infos, ki pri na prireja specializirane sejme. Vse razstavljene predmete bodo obiskovalci lahko preizkusili in odnesli s seboj, veliko zanimanja seveda vzbujajo različna tekmovanja, v katerih se lahko izkažejo spretni igralci računalniških iger ali ustvarjalni poznavalci uporabnih programov. Med resnejši program sodi okrogla miza o argumentih za in proti računalniškim igram. Pripravili so tudi več predavanj, Kranj Mur?» TOl^ ^ J^.^^^^n^ ^raont podjetje Medis predstavlja monitorje, tiskalnice'in ploske rftuJ:^urka.Lesce, Preša Cerklje in ASP Jesenice prodajo monitorje, podjetje Arnes predstavlja akademsko in raziskovalno mrežo Slovenije in daje nasvete za postavitev domačih www strani. Največjo pozornost vzbujajo seveda tekmovanja v računalniških igrah v preddverju Cankarjevega doma. Tekmovalci iz vse Slovenije se potegujejo za privlačne nagrade, najdragocenejša je osebni računalnik in potovanje v Italijo. fclo za brezobrestno posojilo. Pri vsem seveda obračunajo temeljno obrestno mero, s katero posojila sledijo inflaciji. Gorenjska banka je izboišala tudi merila za ugotavljanje "editne sposobnosti posojilojemalcev, poslej najvišja možna anuiteta lahko doseže od 33 do 63 odstotkov mesečnega priliva ^naslova plače oziroma pokojnine. Delež je seveda odvisen od Vlšine plače oziroma pokojnine in od odplačilne dobe posojila ~"'v Wli>ce oziroma poKojnmc ui uu uupuuiuv V klubu Dvor prof. dr. Veljko Rus KDaddas nNaP?veÍT ??!e pD°?,e lfr . ■ * Kranj, dec. - Na nedavni skupščini delničarjev Dadasa so Petek ii* " ^ ^UDU gorenjskih direktorjev Dvor bodo v napovedali poslovanje s fransizo družbe Franchise Store bo i ' i decembra, gostili prof. dr. Veljka Rusa, pogovor se International iz ameriškega mesta Memphis. Znn^ D 18. uri. Dare Sadar, prvi mož poslovnega sistema Dadas, je se Mar errírskim srečanjem v klubu Dvor niso imeli sreče, saj napovedal, da bo pridobil pravice do prodaje franšize v mj str ^t" Podobmk pogovora zaradi zasedenosti s povolilni- državah nekdanje Jugoslavije, med drugim pa vključuje Poeov ar-klmi d°g°vori ni udeležil. Tokrat se obeta zanimiv prodajo nekaterih storitev, živilskih izdelkov, tudi bencina. Na razisk °r' Sa) S0 Povabili Prof- dr- VelJka Rusa, ki je s svojimi nedavni skupščini Dadasa in Promofina pa so delničarji sprejeli oblik ami ° PodJetJin m podjetništvu ogromno prispeval k vse predlagane sklepe in med drugim sklenili, da dobijc ekon a.?Ju zavesti, da je treba tudi v Sloveniji uvesti tržno imetniki terjatev, ki i teli miJ°- K temu je prispeval tudi kot eden od ustanovi rwQC 95 n praktično vséh" ma'nagerskih šol v Sloveniji, kot raziskave vključil v mednar- ^ovenski raziskovalec je svoje 0dne študije in največ prispeval k temu, da je tuja strokovna ■■ *\ i^a^1X^^t^^z^ Certifikat kakovosti za podjetje Grad 1 e in med drugim sklenili, da dobijo izvirajo iz naložb v vzajemne sklade Proficie Dadas, 25 odstotkov Dadasovega dobička. Trije delničarji so napovedali izpodbojne tožbe zoper sklepe skupščine, vendar jih bo uprava kljub temu uresničila. KOLIKO JE VREDEN TOLAR ft w* «VC/llCl UUUÍU 1 l .d.°gaianju pri nas. ^tičnih trenutkih. 1 .. Vse to se je še kako obrestovalo v zrelo i" trenutkih, ko je Slovenija dokazovala razloge in 'ost za državno samostojnost. katTaj Poteka velika mednarodna raziskava o podjetništvu, v ien sodeluje tudi dr. Rus. Na klubskem večeru bo predstavil in različnost naših podjetij v primerjavi s tujimi, '« iS™/*36 naše?a managemetna in celo vrsto drugih podatkov gramsko opremo za računo imPmK^-!VA^tu.d!Je' ki so za slovenske direktorje še kako vodstvo, razvilo pa je tudi programe za turizem, vodenje pomembni in zanimivi. ALPETOUR Kranj, dec. • Ljubljansko podjetje Grad je novembra pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001, ki je pri nas prvi na področju razvoja programske opreme. Podjetje Grad prodaja pro- projektov, za sodišča, avtomobilske servise itd. V devetih letih delovanja so prodali že več kot 1.800 programov, ki so jih razvili sami. Najbolje prodajan je program Glavna knjiga s saldakonti, ki ga uporablja že 350 podjetij, Gradove programe pa uporablja še 500 slovenskih podjetij. SD SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, Ljubljanska 22, uprava: 064/221-201, prodaja: 064/223-276, servis: 064/221-031 £ DOVOLITE, DA VAS POVABIMO NA PREDSTAVITEV IN TESTNE VOŽNJE Z NAJNOVEJŠIMA RENAULTOMA HYUriDHI Vsem kupcem novih vozil HYUNDAI v mesecu decembru podarimo 500 1 goriva v obliki bonov. Trisedežno dostavno vozilo H-100, MODEL 1997 v tem mesecu cenejše za 2.000 DEM Prodaja novih in rabljenih vozil, staro za novo, kredit, leasing, servis AVTO KADIVEC, Šenčur Tel.: 064/411-573 MEGANE SCENIC MEGANE CLÀSSIC Vtis 23 evropski avto leta 97 6 testnih voženj boste lahko dopolnili s preizkusom že uveljavljenih Meganov Berline in Coupe ter ostalih Renaultov: Twingo, Clio, Laguna in Laguna break. Dnevi odprtih vrat bodo v ALPETOUR REMONTU aanes, v petek, 6.12, in jutri, v soboto, 7.12.1996, med 8.00 in 18.00 uro Kot se za prednovoletni čas spodobi, bo poskrbljeno tudi za lačne in žejne. Vsi. ki boste sedli za volan testnih vozil, boste prejeli lepo darilo ter boste udeleženi v nagradnem žrebanju lepih nagrad. KJRUMi Koroška 35, Kranj Tel.: 064/221-164,360-750 FOTOKOPIRNI STROJI MINOLTA 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. nagrada darilni bon v vrednosti 5.000 DEM vnovčljiv v ALPETOUR REMONTU ob nakupu Renault Megane avtoradio Blaupunkt vikend z megane Scenicom vikend z Megane Classicom 2 zimski gumi Sava Eskimo Exact M+S MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 [TL A BANKA (Tržič, Jesenice) AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSALT d.d. Lj EROS(StanMayT), Kranj GEOSS Medvode GORENJSKA BANKA (vse enoto; HRANILNICA LCN, dd.Kranj HKSVigred Medvode HIDA-tržnica Ljubljana HRAM ROŽICE Menges IURIKA Jesenice INVEST Škofja Loka LEMA Kranj MADAI Nova Gorica, Šempeter MIKEL Stražišče NEPOS(Šk. Loka, Trata) 89,50 90,50 J Seveda pa nismo pozabili na vaše otroke. Ti se bodo pomerili na SIMULATORJU VOŽNJE Z RENAULT MEGANE. Najboljše mlade voznike čakajo lepe nagraae. Zato velja: 6.. 12. in 7.12. se dobimo v Alpetour Remontu Kranj VAŠ ALPETOUR REMONT 89,60 89,70 89,70 89,00 89,60 89,30 89,80 89,65 89,85 89,60 HfittSBI 09,50 89,80 90,40 89,90 89,90 90,90 90,00 90,40 90,00 89,90 90,10 90,01 90,00 12,57 12,88 741-220 881-039 12,65 12,90 8,92 9,25 12,70 12,70 12,40 12,68 12,50 12,70 12,70 12,67 12,74 12,70 065/2H20 90,10 12,70 87,90 89,50 89,60 88,90 NOVA Lfi Kamnik, Medvode, Šk. Loka 89,80 PBS d.d. (na vseh poštah) ROBSON Mengeš SHP-Slov. hran. in pos. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) SLOVENIJAUIRIST 8oh. Bistrica SLOVENIJATURIST Jesenice 89,60 SZKB Blag. mesto Žiri 89,70 ŠUM Kranj TALON Zrt^ostaja. TriU. Škloka. Zfl. Sitnja 89,50 UM 90,05 90,40 90.Í5 89,90 EP 70 1480DEM EP 2130 1680 DEM EP 1050 3150 DEM POSEBNA PONUDBA DO KONCA LETA matrični tiskalnik NECP2X samo 29.999sit laserski tiskalnik NECLCRS660 samo 59.999sit IN OSTALA IBM RAČUNALNIŠKA OPREMA. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. 90,20 90,10 90,80 90,00 90,00 90,00 90,60 12,76 12,81 TENTOURS Domžale 89,80 TROPICAL Kamnik • Bakovnik 89,80 UKB Šk. Loka 89,55 WiLFAN JESBíCEtupMWWUNtOH WILFAN Kranj WiLFAN Radovljica, Grajski dvor WILFAN Tržič povprečni tičaj *» 12,72 12,64 11,00 12,70 12,70 12,56 12,67 12,45 211-339 12,70 12,90 12,72 12,77 12,72 12,77 12,62 12,93 862-896 360-260 714-013 53-816 12,58 12fi1 8,90 9,00 9,00 8,70 9,00 8,75 9,10 9,11 9,05 9,09 9,00 065/32-377 12,80 9,00 9,20 9,12 9,05 8,00 9,05 9,05 8,95 12,80 12,80 12,92 12,77 12J80 12,75 12,7$ 12,76 12,77 12,80 9,20 9,15 9,15 9,83 9,20 9,10 9,16 9,15 9,25 9,13 9,20 12,75 12,98 12,70 12,80 12,75 12,82 9,17 9,43 9,05 9,20 9,15 9,18 9,05 8,70 9,00 9,00 9,10 9,00 9,24 9,10 9,10 9,18 9,35 8,94 9,22 Pri šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,80 tolarjev. Stm^oSrSmtše informacije o menjalniških tečajih. Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.: 360-260 P.E. KRANJ, Delavski dom NOVA TEL ŠT.: tel.:360-260 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 _ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD KRANJ OBVESTILA Ministrstvo za finance je z dopisom št. 416-70/96-LP obvestilo Davčno upravo Republike Slovenije o dopolnitvi pojasnila z dne 8. 7. 1996, ki se nanaša na izvajanje zakona o davku na izplačane plače (Ur. list Ršt. 34/96). Prečiščeno pojasnilo se tako glasi, dopolnitve pa objavljamo v poudarjenem tisku: 1. Nadomestila plače: v osnovo za obračun davka na izplačane plače se vštevajo tudi vsa nadomestila plače, od katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost delodajalca. 2. Plače detaširanih delavcev: plače detaširanih delavcev se vštevajo v osnovo za obračun davka na izplačane plače v višini osnove, od katere se obračunajo prispevki za socialno varnost delodajalca. 3. Odsotnost z dela brez nadomestila plače: v skladu z zakoni, ki urejajo pravice in obveznosti zavezancev iz naslova socialnega zavarovanja, je potrebno za čas odsotnosti z dela brez nadomestila plače plačati prispevke za socialno zavarovanje. V primeru odsotnosti z dela brez nadomestila plače, se plača prejšnjega meseca uporabi zgolj kot osnovna za določitev višine prispevkov, in se zato za obdobje odsotnosti z dela brez nadomestila plače ne všteva v osnovno za obračun davka na izplačane plače. 4. Del. razmerje sklenjeno pri več delodajalcih ter delo s polovičnim delovnim časom: Glede na to, da so v skladu z zakonom o davku na izplačane plače zavezanci za davek pravne in fizične osebe, ki izplačujejo plače in so po posebnih zakonih zavezanci za plačevanje prispevkov za soc. varnost, predstavlja plača, izplačana pri posameznem delodajalcu, samostojno osnovo za davek na izplačane plače. 5. Izplačila plač v več delih: v skladu z drugim odstavkom 4. člena zakona o davku na izplačane plače se v primeru, če se plača izplača v več delih, ob izplačilu zadnjega dela plače ugotovi mesečna višina plače in izvrši obračun davka ter poračun plačanega davka od posameznih delov plače. V kolikor so bili posamezni deli plače določenega meseca izplačani v obdobju pred uveljavitvijo navedenega zakona, se davek na izplačane plače določenega meseca obračuna tako, da se ob izplačilu zadnjega dela plače ugotovi mesečna višina plače in na njeni podlagi ustrezna davčna stopnja po lestvici iz 4. člena zakona. S tako ugotovljeno davčno stopnjo se obdavčijo tisti deli plače, ki so bili izplačani od 1. 7.1996 dalje. 6. Poračuni plač za nazaj: v primeru poračunov plač za nazaj, se ločeno opravi obračun davka za vsak mesec, na katerega se poračun nanaša. a) v primeru, da se poračun nanaša na plače, izplačane v obdobju veljavnosti zakona, se znesek poračuna, ki se nanaša na posamezni mesec, prišteje k že izplačani plači za posamezni mesec in ugotovi mesečna višina plače. Na podlagi mesečne plače se po lestvici iz 4. člena zakona ugotovi ustrezna stopnja davka ter izvrši obračun davka ter poračun plačanega davka od plače, izplačane v posameznem mesecu, na katerega se poračun nanaša. b) davčni zavezanec se lahko odloči, da v primeru poračuna plače za nazaj, davka na izplačane plače ne obračuna na zgoraj navedeni način. V takem primeru mora davek obračunali tako, da se celoten poračun plače upošteva kot del plače tekočega meseca. V kolikor v takem primeru poračun plače za nazaj ni izplačan hkrati s plačo tekočega meseca, se davek obračuna na način, kot je določen pri izplačilu plače v več delih (5. točka tega pojasnila). 7. Obrazec za obračun davka na izplačane plače predlagajo davčnemu organu vsi zavezanci za davek na izplačane plače, ne glede na to ali so dejansko zavezani za plačilo davka ali ne. Marko BEZJAK, l.r. direktor KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Strogi od sosedov? "Ko smo bili z našimi kmeti na ekskurziji v Švici, smo ob prihodu v sirarno najprej pomislili, da smo stopili v kovačnico," je na nedavnem blejskem posvetu kmetijske svetovanje službe o organiziranju trga in trženju kmetijskih pridelkov dejal Vlado Tumpej iz Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, ki je s to mislijo predvsem lelel slikovito ponazoriti "križev pot slovenskih kmetov" pri uvajanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, še zlasti pri predelavi mleka in mesa. Slovenski kmetje, tudi gorenjski so med njimi, namreč kar precej hodijo po avstrijskih in švicarskih kmetijah in opažajo, da so nekatere tamkajšnje kmečke sirarnice in mesarije celo slabše urejene od sicer redkih slovenskih, pa vendarle nimajo težav s stroko, z inšpektorji ter z državno in lokalno oblastjo. Pri nas pa - je na blejskem posvetu dejal Ervin Kuhar, direktor republiške uprave za pospeševanje kmetijstva - celo kmetije, ki so urejene bolje od nekaterih v naši soseščini, ne morejo ustreči strogim predpisom, ki veljajo na tem področju. In ko je eden od udeležencev posveta, slovenski kmet iz Ziljske doline, slišal stališče veterinarske službe, da kmetije niso primerno okolje za predelavo, je prosil za besedo in povedal nekako takole: če bi bilo to res, potem bi v Avstriji že zdavnaj zboleli vsi, ki kupujejo pridelke in izdelke neposredno na kmetiji. Čeprav so predstavniki kmetijskega ministrstva že pred leti (na enem od posvetov v okviru spomladanskega kmetijsko gozdarskega sejma v Kranju) napovedovali, da bodo v kratkem pripravili zakon o dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki bo na enem mestu in po vzoru sosednih držav uredil to področje, zakona Še vedno ni in ga bržkone še nekaj časa ne bo. Če smo prav razumeli razpravo na blejskem posvetu, gre pri nekaterih vprašanjih, ki zadevajo predelavo na domu, za različne strokovne poglede znotraj ministrstva, predvsem za razlike med kmetijci in veterinarji. Bržkone pa tudi ni (bilo) prave politične volje, ki je potrebna, da se nekaj spremeni. Naj bo tako ali drugače! Nesporno je, da neurejena in nepopolna zakonodaja zavira razvoj dopolnilnih dejavnosti in da zaradi vseh peripetij vlečejo kratko kmetje, ki se že ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah ali bi si to šele želeli. In kmetij s takšnimi željami je zaradi krize pri prodaji večine kmetijskih pridelkov, nizkih odkupnih cen in bližajoče se Evrope tudi na Gorenjskem čedalje več. • C. Zaplotnik Višja odkupna cena mleka in... Dražji mlečni izdelki Mlekarne so veČino mlečnih izdelkov podražile od tri do šest odstotkov. Kranj • V slovenskih mlekarnah so ob povišanju izhodiščne odkupne cene mleka za 4,3 odstotka reagirali tako, kot je bilo tudi pričakovati. Ob tem, ko je drobnoprodajna cena navadnega mleka v trgovinah ostala enaka, so mlekarne s L decembrom podražile mlečne izdelke. V Gorenjski mlekarni, na primer, so jih podražili od tri do šest odstotkov (sire za štiri odstotke), v Ljubljanskih mlekarnah prav toliko, v mariborski od pet do šest odstotkov... Kmetje in posestva bodo decembra oddano mleko že dobili plačano po novi ceni. Izhodiščna odkupna cena se je sicer povečala za 4,3 odstotka, a ker ta cena predstavlja tudi višjo osnovo za izračun dodatkov, bo podražitev dejansko malo višja, v Gorenjski mlekarni ocenjujejo, da bo približno petodstotna. Izhodiščna cena za mleko s 3,7 odstotka tolšče in s 3,15 odstotka beljakovin je po novem 42,06 tolarja, dejanska pa bo zaradi večjega deleža maščobe in beljakovin ter vseh dodatkov precej višja. V Gorenjski mlekarni so izračunali, da bo povprečna odkupna cena presegla 51 tolarjev za liter, če bo mleko tudi decembra enake kakovosti kot oktobra, ko je vsebovalo povprečno 4,07 odstotka maščob in 3,38 odstotka beljakovin in ga je bilo štiri petine v ekstra kakovostnem razredu. Čeprav se drobnoprodajna cena navadnega mleka v trgovinah ni spremenila, pa je iz vladne uredbe razvidno, da so mlekarji tokrat malo pridobili na račun trgovcev. Prejšnja uredba je namreč trgovini priznavala 13-odstotne stroške, sedanja pa le 10,7-odstotne. Novo je tudi to, daje vlada že ob koncu oktobra zmanjšala izvozne spodbude: za izvoz mleka kot surovine s pet na tri tolarje, za mleko v izdelkih pa s sedem na pet tolarjev. • CZ. uradni zastopnik G23222223 ITAS Trgovina (064) 223-820 Servis (064) 241-592 električni agregati ARIMAX-HONDA aparati za pranje grelci zraka MASTER KKRCHER Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov Nizke zavarovalne osnove in skromne pokojnine Kmetje bolj malo prispevajo v pokojninsko blagajno in tudi bolj malo dobijo. Povprečna starostna pokojnina je bila lani 19.205 tolarjev in povprečna pokojnina, izplača po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 23.651 tolarjev. "Zeleno poročilo", ki ga je o stanju v slovenskem kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu pripravilo kmetijsko ministrstvo, poskuša odgovoriti tudi na vprašanje, kakšen je bil lani socialni položaj kmetov. Poročilo ugotavlja, da je bil položaj slab, ne daje pa odgovora na vprašanje, ali je (bila) to posledica zakonske ureditve ali slabega ekonomskega položaja kmetov. V Sloveniji so obvezno pokojninsko zavarovanje kmetov uvedli šele pred 24 leti, ko so sprejeli zaklon o starostnem zavarovanju kmetov. Zavarovanje je imelo tedaj predvsem socialni značaj, organizirano je bilo v posebni skupnosti, prispevek so plačevale vse kmetije, pokojnina je bila družinska in je bila za vse enaka, višjo so dobivali le upokojeni borci narodnoosvobodilne vojne. Pokojninski zakon iz 1983. leta je kmečko pokojninsko skupnost izenačil z delavsko, pred štirimi leti sprejeti zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa je kmete dokončno izenačil z delavci in ostalimi skupinami prebivalstva in jim v primerjavi z drugimi zavarovanci prinesel še nekaj ugodnosti. Oproščeni so plačevanja prispevka delodajalcu (plačuje ga drŽava iz proračuna) in kot edinim je omogočeno, da ob morebitnih naravnih nesrečah (poplava, toča, suša itd.) zaprosijo za delni ali celotni odpis prispevkov, pokojninska doma pa jim kljub temu "teče". Število zavarovancev in upokojencev se zmanjšuje Podatki zadnjih nekaj let kažejo, da se v Sloveniji število kmetov in članov kmečkih gospodarstev, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšuje. Pred šestimi leti je bilo okoli 32 tisoč kmetijskih zavarovancev, ob koncu lanskega leta pa več kot štiri tisoč manj. Opazno je predvsem zmanjševanje števila zavarovanih kmetov- gospodarjev, medtem ko se število zavarovanih članov kmečkih gospodarstev ni bistveno spremenilo. Zmanjšuje se tudi število kmečkih upokojencev. Pred šestimi leti jih je Šestnajst tisoč kmetov se je dodatno zavarovalo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je začel veljati pred štirimi leti, je že precej izenači! pravice in obveznosti kmetov in delavcev, nekatere razlike pa so še ostale. Zakon tudi za kmete ločuje obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Zavarovanje je obvezno za kmete, Člane njihovih gospodarstev in za druge, ki jim je kmetijstvo edini ali glavni poklic, so pokojninsko ln invalidsko zavarovani na podlagi kmetijske dejavnosti ali če kmetija dosega na člana gospodinjstva predpisani katastrski dohodek. Osnova za odmero prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje je katastrski dohodek kmetije, višina pa je odvisna od prispevne stopnje, ki je bila lani IS-odstotna. Število kmetov in članov kmečkih gospodarstev, za katere velja obvezno zavarovanje, se stalno zmanjšuje in je lani komaj preseglo mejo petdeset tisoč. Do dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki med drugim zagotavlja tudi nadomestilo plače, so upravičeni le kmetje, ki so tudi pokojninsko in invalidsko zavarovani. Za tovrstno zavarovanje se je lani odločilo nekaj več kot 16 tisoč kmetov ali le tri petine vseh, ki so imeli to možnost. bilo nekaj manj kot 47 tisoč, ob koncu minulega leta pa samo še nekaj več kot 39 tisoč. Zmanjšanje je predvsem posledica tega, da se iz leta v leto zmanjšuje število upokojencev, ki prejemajo starostno oz. družinsko pokojnino po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Vplačila manjša od izplačil Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov je značilno, da se račun ne izide in da zavarovani kmetje prispevajo bistveno manj, kot je potreb' no zagotoviti denarja za izplačila pokoj; nin kmetov. Zavarovani kmetje in člani kmečkih gospodarstev so lani vplačali nekaj manj kot 1,5 milijarde tolarjev prispevkov, kar je tretjino več kot predlani in precej več, kot so lam porasle plače. Država je k temu znesku Erimaknila še 2,7 milijarde tolarjev, s aterimi je krila prispevek delodajalca za zavarovane kmete, pokojnine kmetov borcev in razliko do zajamčene pokoj; ninc (takšnih zavezancev je bilo skoraj devet tisoč). Skupnih vplačil je bilo nekaj manj kot 4,2 milijarde tolarjev, za izplačilo pokojnin je šlo 11,7 mil1" jarde tolarjev, k temu znesku pa je treh* prišteti še domala 1,2 milijarde tolan'eV drugih izdaktov. Kratka pokojninska doba in nizke pokojnine Pokojnine kmečkih upokojencev so nizke. Lani je povprečna mesečna starostna ali družinska pokojnina znašala 19.205 tolarjev, povprečna pokojnina, izplačana po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pa je bila 23.651 tolarjev. Da so tudi tovrstne pokojnine nizke, je glavni razlog kratka pokojninska doba kmečkih upokojencev (v povprečju osemnajst let) in izbira nizke zavarovalne osnove v času zavro-vanja. Predlani (za lani poročilo ne vsebuje podatka) je bilo kar 51 odstot; kov kmetov zavarovanih na osnovi zajamčene plače, 33 odstotkov P? osnovah med zajamčeno plačo in najnižjo bruto pokojninsko osnovo in le 1° odstotkov za višje zneske. To se potlej pozna tudi pri pokojninah. Lani je kar 40 odstotkov kmečkih upokojencev prejemalo zajamčeno pokojnino, podatki zadnjih nekaj let pa kažejo, da delež takih narašča. • C. Zaplotnik Kdor gradi na kmetijski zemlji, mora plačati odškodnino Za najboljšo njivo 4.000 tolarjev odškodnine Ob tem, ko za gradnjo na najslabšem pašniku in gozdnem zemljišču ni treba plačati niti toWr odškodnine za spremembo namembnosti, je odškodnina za najboljšo njivo 4.000 tolarjev kvadratni meter, za najboljši travnik 3.200 tolarjev. Letos je točka vredna Kranj - Novi zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je začel veljati 26. oktobra letos, je ohranil načelo, ki pravi takole: kdor spreminja namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda, mora plačati odškodnino. Zakon določa, za kako veliko površino je pri gradnji in pri drugih prostorskih posegih treba plačati odškodnino, našteva pa tudi izjeme, ko so graditelji oproščeni plačila. Med izjeme sodijo gradnje kmetijsko gospodarskih stavb in objektov za predelavo kmetijskih pridelkov, gradnje objektov za potrebe zaščite in reševanja, za urejanje vodnega režima in za vzdrževanje naravnih vodotokov ter gradnje gozdnih, poljskih in dostopnih poti do zemljišč, gospodarskih stavb in do hribovitih in gorskih predelov. 40 tolarjev Višina odškodnine je odvisna od vrste in kakovosti zemljišča oz. od tega, za kakšno katastrsko kulturo gre in v kateri katastrski razred in okraj sodi. Njive, travniki, pašniki, sadovnjaki in gozdovi so razvrščeni v osem katastrskih razredov, katastrski okraji pa v tri skupine. V prvo sodita tudi Kranj in Ljubljana, v drugo Kamnik, Poljane - Selca, Tržič in Radovljica, v tretjo pa tudi Bohinj in Kranjska Gora. Najboljša njiva, to je njiva prvega katastrskega razreda, je v prvi skupini katastrskih okrajev vredna 100 točk, v drugi 80 in v tretji 60, najboljši travnik pa v prvi skupini 80 točk, v drugi 65 in v tretji 55, najboljši pašnik v prvi in drugi skupini 10 točk, v tretji 7,5 točke, najboljši gozd pet točk ne glede na katastrski okraj -in tako dalje. Ker zakon vsebuje tudi vrednost točke porabljala denar le za k ^ tijske namene, in sicer• sofinanciranje uvajanja no ^ pridelkov, novih tehnologu^. (letos je 40 tolarjev, potlej pa kmetijski pridelavi, a8riLija jo bo kmetijski minister vsako lioracij, komasacij, nama* ^ leto povečeval z rastjo infla- ter sanacij onesnaženi« cije), je mogoče izračunati, poškodovanih kmetij ^ kolikšne so po novem odškod- zemljišč, za nakup kmeW ^j. nine za spremembo name- zemljišč in gozdov (p°y°an\c mbnosti. Za najboljši travnik, na primer, je treba plačati od 2.200 do 3.200 tolarjev odškodnine za kvadratni meter, za najboljšo njivo od 2.400 do 4.000 tolarjev... Odškodnina se vrača v kmetijstvo Zakon tudi določa, kako se bo delila zbrana odškodnina in za kaj jo bo mogoče porabiti. Sedemdetset odstotkov jo bo dobil državni proračun, trideset odstotkov pa občina, kjer je zemljišče. Država bo lahko zemljišč in gozaov VFU".~ nje jem sklada), za podP'f^, razvoja sonaravnega km . vanja, za povečevanje m z ^ roževanje kmetij in >jjh ohranitev kmetij na obmoj« s težjimi pridelovalnimi pogJ Občina pa bo denar I»'1 porabila za pripravo str.°*ur nih podlag za varstvo in ejanje kmetijskih zemlji^ u načrtovanie. za občinski F ih načrtovanje, za oocin»» ^.j, gram urejanja kmetij ; zemljišč, za celostni raj j podeželja in obnovo »^ (crpov) ter za obnovo zem»j kega katastra. • C.Z. V naši Kranjski Gori bodo tekmovanju alpskih smučarjev za svetovni pokal prižgali 30. svečko TOMBA BO SEZONO ZAČEL NA VITRANCU Naši najboljši smučarji pa so se v torek vrnili iz Amerike in v sredo slavnostno oznanili novega generalnega sponzorja alpskih reprezentanc, mariborski Večer - Jure Košir se velikim načrtom še zdaleč ne odpoveduje bil*0*' *?* decembra - Kljub temu da minuli teden v Sloveniji ni ostalim obiskovalcem, ki jih bili. Vendar pa v tem trenutku I . Vel«kih športnih prireditev, pa je bilo med ljubitelji športa pričakujejo t?$8 košarke) največ zanimanja ravno za smučarijo. Na Letošnj na Pokalu Vitranc. tekmovanje ljubljanskem Gospodarskem razstavišču se je v sredo'zvečer Kranjski Gori pa bo še poseb KOncai «muit.«lri________—___j„4___lil nn chwocnn eni Kr, n™, Je bil najboljši Miklavec Sebastian (HIT) drugi je bil LIL tradicionalni božično - novoletni turmr za prehodni pokal razi ■ Krevsl (Lenart), tretji pa Borut Pahor (Sloga). V ekipni Živil 96- Prijave sprejemajo še do danes do 18. ure po telefonu UnarrSttUvi Je zmagal ekipa Hit Casino Nova Gorica pred 451-080. • V.S. Ti ? m' Krko in Perutnino Ptuj Odprto prvenstvo Tržiča v šahu - Športno društvo Jelendol - konï V tock°vanju za Kriterij slovenskih mest je v absolutni Dolina vabi vse ljubitelje šaha na odprto prvenstvo Tržiča, ki velja (SavTenci zr«agal Igor Kranjec (Rog), drugi je bil Tadej Križnar tudi za delavske športne igre. Turnir bo jutri, 7. decembra, z Kri**'' tretji pa Brane Ugrenovič (Krka). Skupno je zmagala začetkom ob 17. uri v dvorani kulturnega doma v Jelendolu. *a pred Rogom in Savo. Prijavnina je 300 tolarjev, prijaviti pa se bo moč pred začetkom turnirja. • J.K. Rokometni spored - V I.B državni ligi za moške ekipa Chio Besnice jutri ob 20. uri gosti Inles iz Ribnice, Šešir pa odhaja na gostovanje k Škofjici, V II. državni ligi za moške ekipa Save Kranja jutri ob 18. uri v dvorani na Planini gosti ekipo Mokerca, ekipa Preddvora pa gostuje pri Mitol Sežani. Redno kolo igrajo tudi kadeti. • V.S. Košarkarski spored - V A-2 slovenski košarkarski ligi ekipa Gradbinca Radovljice jutri ob 17. uri v športni dvorni Gimnazije Jesenice gosti ekipo Cometa. Triglav gostuje pri Krki, Loka kava pa pri Brežicah. V 1. ženski SKL ekipa Odeje Marmorja v nedeljo ob 17. uri v dvorani na Podnu gosti ekipo Pomurje Skiy. V 2. ženski SKL pa ŽKK Domžale gostijo ŠD Šentvid jutri ob 17. uri, na Jesnicah pa bo v dvorani ZIC jutri ob 19. uri tekma med ekipama Jesenic in ŽKD Jezico mlade. • V.S. Odbojkarski spored - Odboikarji Minolte Bled bodo jutri ob 19. uri v telovadnici OŠ Bled poizkušali izkoristiti utrujenost A Banke Olimpija po gostovanju v Rusiji in osvojiti "rešilni" par točk. Ob 20. uri se bodo v Gimnaziji Jesenice odbojkarii Žirovnice pomerili z vodilno Šoštanj Topolšico. Astec Triglav se oo v 2.DOL ob 15.30 v ŠD Planina pomeril z AS Domžalami, Bled II pa ob 16.30 uri v OŠ Radovljica s Salonitom II. V ženski konkurenci igrajo v OŠ Bled ob 14.15 domače odbojkarice s Piranom, Šenčur pa v OŠ F.Prešeren v Kranju ob 16. uri zMežico. V 3. DOL igrajo Plamen : Narodni dom (OŠ Lipnica ob 18. uri) in Bohinj: Termo Lubnik II (OŠ B.Bistrica ob 18. uri). • B.M. Mali nogomet - Ekipa Marmorja Hotavlje danes, v petek, v dvorani na Podnu gosti ekipo Vuk Elektro Rogič. • P.Š. Vaterpolski spored - Vaterpolisti bodo konec tega tedna odigrali četrti krog v državnem prvenstvu za člane, in drugi krog za dečke do 13 in do 15 let. V kranjskem olimpijskem bazenu bo jutri, v soboto, ob 20.30 uri tekma DP - člani med Portorožom in Triglavom (Kokra gostuje pri Kopru v Trstu), v nedeljo pa bodo v Kranju tekme do 13 let Kamnik - Triglav 2 (ob 17. uri) in Triglav 1 - Mogota (ob 16. uri) in do 15 let Triglav 1 - Probanka Leasing (ob 18. uri) in Kamnik - Triglav 2 (ob 19. uri). • J.M. PODELITEV PLANINSKIH PRIZNANJ Ljubljana, 6. decembra • Vodstvo Planinske zveze Slovenije pripravlja jutri, 7. decembra 1996, ob 10. uri na gradu Bogenšperk pri Litiji tradicionalno svečanost po končani planinski sezoni. Tam bo namreč podelilo najvišja planinska priznanja zaslužnim članom, razglasilo pa bo tudi najprijetnejše planinske postojanke v letu 1996 po izbiri obiskovalcev. • S. Saje ^vskem. ?aye Janez Bohorič je čestital tudi najboljšemu c«ni kolesarju v kategoriji do 23 let, Tadeju Kriznarju. !^terih1nkyrenci do 23 let je pokal in plaketo za najboljšega v ^ÏSl>iï^De"skih .m.es.t d?5!1 Savčan TadeJ Križnar, Andrej KòlesarniíRog) )e bil dru8i' B°jan Zil>eri (Sava ) pa tretji, ^st v lrrLu njske Save Matej Stare si je v Kriteriju slovenskih ,>rvo n£ct Ienci starejših mladincev priboril pokal in plaketo za LSava) v i gi ie b" Miha MišveJ (R°8)' tretji pa Uroš Šilar sinojem pnem seštevku Je zmagala Sava pred Rogom in Hit ?$boliíimiajKimi mladinci Je bil tudi v Kriteriju slovenskih mest ravaproietAStij*anMik,avec (HIT)' drugi Je bil Gregor Zagorc avaproiiw 1 lT.etil Pa Božiž Borut (Sloga). Ekipno je zmagal P °Jekt Kr*ko pred HIT Casinojem in Rogom _ • VStanovnik, foto: G.Šinik P IZKUPIČEK ZA VRTEC "^čers nCe?«bra- " 0r9anizatorJi dobrodelne športne prireditve ktoiDičoir, x 1 ki 'e bila minu,° nede|i° v Žireh, so sporočili, da ^^*znaša 174.324,50 SIT. Namenjen bo dograditvi vrtca v Žireh. VÍV';... -j HOKEJ DANES GORENJSKI DERBI Kranj, 6. decembra - Danes se bo nadaljevalo tekmovanje v Alpski hokejski ligi. Najbolj vroče bo na Bledu, kjer bo gorenjski derbi med Sportino in Acroni Jesenicami. Tekma se bo začela ob 18. uri. Ekipa Olimpije Hertz danes v Tivoliju gosti CEWien. Hokejisti bodo naslednje kolo odigrali že v nedeljo. Sportina odhaja v goste h Kapfenbergu, Olimpija Hertz k Feldkirchu, Acroni Jesnice pa doma, v dvorani Podmežakli, gostijo ekipo Milana. Tekma se bo začela ob 18. uri. V torek je bil odigran del tekem v državnem prvenstvu. Triglav je v Kranju gostil Acroni. Domačini so v drugi tretjini že vodili 4:2, vendar pa so Jeseničani ob koncu zaigrali kot znajo in zmagali 5:8 (1:1, 3:1,1:6). Sportina je gostovala pri Slaviji Jati in zmagala 4:7 (2:3,1:3,1:1). Olimpija Hertz je gostovala pri Celju in slavila kar 1:22 (0:5, 0:6,1:11). • V.S. MEDNARODNI TURNIR DEČKOV Kranj, 6. decembra - Hokejski klub Triglav bo jutri organizator mednarodnega hokejskega turnirja za ekipe "dečki'4. To so fantje stari dvanajst in trinajst let. Turnir naraščajnikov, ki bo potekal pod pokroviteljstvom Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem, se bo začel jutri ob 9. uri s tekmo Triglav - HK Zagreb. Sledila bo tekma med Sportino in Rosseinheimom, ob 11.20 pa bo uradna otvoritev turnirja. Ob 11.50 se bodo pomerili mladi hokejisti Rosseinheima in Zagreba, ob 13. uri bo tekma med Zagrebom in Sportino, oo 14.20 se bodo pomerili še mladi upi Sportine in Triglava, ob 15.15 pa bo tekma med Triglavom in Rosseinheimom. Turnir bodo zaključili ob 16.30 s podelitvijo priznanj in zaključku turnirja. • V.S. PLAVANJE V ŠPELIN SPOMIN Kranj, 6. decembra - Plavalni klub Triglav bo po dveletnem premoru jutri in nedeljo ponovno organiziral mednarodno plavalno tekmo v spomin na svojo nekdanjo odlično plavalko Spelo Rebolj, ki je izgubila življenje v letalski nesreči na Korziki v začetku decembra leta 1981. Na mitingu bodo nastopili vsi najboljši slovenski plavalci, nekaj pa jih bo prišlo iz Italije, Bolgarije, Hrvaške, Avstrije in Lichtensteina. Vsega skupaj bo nastopilo okoli sto plavalk in plavalcev. Tekmovanje se bo odvijalo v 50-metrskem pokritem olimpijskem bazenu, zato ga je organizator imenoval "miting dolgih razdalj". Plavalci bodo razdeljeni v dve starostni skupini. V skupino A sodijo plavalci letnika 1981 in mlajši, ter plavalke letnika 1982 in mlajše, v skupino B pa vsi starejši, na sporedu bodo daljše razdalje, tako bodo plavali na 200 m prosto, prsno, delfin in hrbtno, 400 m mešano, teer 800 m prosto za ženske. Zanimivost mitinga je tudi disciplina 800 m prosto za moške. Začetek tekmovanj bo v soboto, 7. decembra 1996, ob 15. uri, nadaljevalo pa se bo še v nedeljo, 8. decembra 1996, ob 830 uri. Vstopnine za to tekmovanje ni. Jubilejna disciplina bo 800 m prosto, saj je bila prav ŠPELA REBOLJ v tej aisicplini večkratna slovenska in jugoslovanska prvakinja in rekorderka, čeprav je živela le tri mesece več kot 14 let. • J. Marinčck LOKOSTRELSTVO LOKOSTRELSKA ODPRAVA NA NIZOZEMSKO Ljubljana, 6. dec. - Minuli ponedeljek je KL Moste, z olimpijcem Samom Medvedom na čelu, pripravil tiskovno konferenco pred odpravo v Eindhoven na Nizozemskem na veliki turnir Top Face To Face ta konec tedna. Na turnirju bo nastopila izredno močna konkurenca, saj se bo pomerilo 48 najboljših lokostrelcev sveta, tudi Korejci in Američani, med njimi tudi olimpijski prvak Justin Huis. Razen njih pa bodo nastopili tudi drugi člani reprezentanc, našo reprezentanco tako poleg Medveda, ki na tem turnirju nastopa že Četrtič, sestavljata tudi mladinca Matjaž Kamnar in Srdjan Mahmutovič. Medved si obeta preboj med prvih deset. Na tiskovni konferenci je Samo Medved novinarjem predstavil spored svojih tekem v prihodnji sezoni, med glavne pa šteje veliki turnir v Las Vegasu, tri grand prixe v Turčiji, Franciji in Rusiji, svetovno prvenstvo v Kanadi, 18. maja pa bo tekmovanje za nagrado Ljubljane. Razen tega ima sklenjenih tudi nekaj sponzorskih pogodb: z Addidasom, AFP Dobova, ki mu nudi opremo, s Porschejem Slovenija, za avto VW charan, za poti na tekmovanja, z okrepčevalnico Luka, s Henklom Zlatorogom iz Maribora in Gorenjskim glasom. Z Addidasom se je dogovoril tudi za sodelovanje na prireditvah Streetball, kjer bo postavljenih tudi po deset lokostrelskih tarč, pri čemer si obeta tudi medijsko podporo. • M. Vozlič 90 let Športa v Škofji Loki TRIJE DNEVI SLOVESNOSTI Skofja Loka, 6. decembra • Občina Škofja Loka in organizacijski odbor praznovanja 90-letnice telovadbe in Športa v Škofji Loki bosta od danes do nedelje poskrbela, da bodo na svoj račun prišli vsi ljubitelji športa v mestu pod Lubnikom. Ob 90-letnici so namerč izdali jubilejni zbornik in pripravili razstavo. Oboje bodo predstavili danes ob 17. uri na Loškem gradu, ko bodo hkrati odprli muzejsko razstavo, kjer si bodo Ločani in obiskovalci lahko ogledali bogato dediščino škofjeloškega športa. Najbolj slovesen dan bo jutri, ko bo ob 18. uri svečana akademija v Športni dvorani Poden. Začela se bo z nastopom Mestnega pihalnega orkestra in se nadaljevala s predstavitvijo Športov. Hkrati bodo jutri in v nedeljo na Podnu potekali rokometni, košarkarki, odbojkarski in malonogo-metni turnirji generacij. Organizatorji vseh prireditev vabijo Ločane, da se zberejo na vseh prireditvah, še posebno pa so vabljeni na razstavo in sobotno svečano akademijo. • V.S, Drevi bo Miklavž delil "balončke" Kranj, 6. decembra - Prometni policisti so imeli v sredo med 10. in 13. uro po vsej Gorenjski akcijo, v kateri so spet preverjali uporabo varnostnih pasov. Očitno smo Slovenci res podalpsko pleme, ki hoče svetu dokazati, da varnostnih pasov ne potrebujemo, ker imamo dovolj trde glave. Tako vsaj govori izkupiček policijske akcije: 211 nepripetih voznikov in sopotnikov na prvih sedežih avtomobilov. 121 nepripetih je kazni takoj plačalo, 90 jih je dobilo plačilne naloge. Zaradi drugih kršitev cestnoprometnih predpisov bodo policisti šest voznikov predlagali v postopek sodnikom za prekrške, 27 so jih sami kaznovali, šest pa opozorili. Drevi bodo gorenjski prometniki spet polnoštevilno dežurali. Tokrat bodo lovili pijančke, zato nasvet voznikom: ne pijte alkohola, če nameravate za volan - pa četudi je Miklavž. • H. J. Na Bledu in v Vodicah Veselo po domače v novo leto Kranj, 5. decembra • Kot smo že pisali, smo se v Gorenjskem glasu na pobuduo Gorenjske glasbene agencije Antonič oziroma Jožeta Antoniča Iz Zgornjih Gorij pri Bledu odločili, da za konec leta skupaj z Gorenjsko glasbeno agencijo Antonič in z Založbo Zlati zvoki iz Zagorja pripravimo dva koncerta Veselo po domače v Novo leto. Na spodnjem koncu Gorenjske bo koncert v petek, 27. decembra, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Vodicah. Na Bledu pa v soboto, 28. decembra, ob 19. uri v Festivalni dvorani. V Vodicah bodo nastopili ansambel Igor in Zlati zvoki, ansambel Braneta Klavžarja, Jože Bohorč s prijatelji, družina GaBč, Štirje kovači, Gorenjski muzikantje, Vesele stajerke ln povezovalca ter humorista Strašna Jožeta. Na Bledu pa bodo nastopili ansambel Igor in Zlati zvoki, ansambel Braneta Klavžarja, svtovni prvak na frajtonarici Denis Novato iz Trsta, oktet Lip Bled In napovedovalca ter humorista Strašna Jožeta. Glavni pokrovitelj koncertov veselo po domače v novo leto na Bledu In v Vodicah je Gorenjka Lesce. Predprodaja in rezervacije vstopnic za koncert v Vodicah so v trgovinah v Vodicah, Utiku in na Skaručnl ter v Gorenjskem glasu (malooglasna služba), Kranj, Zoisova 1 {tel.: 064/223-444). Za koncert 28. decembra na Bledu pa vstopnice dobite v predprodajl ali jih rezervirate v Agenciji Kompas Bled (tel.: 741-515), Galeriji Avsenik Begunje (tel.: 733-055), Turističnem društvu Radovljica (tel.: 715-300) In v Gorenjskem glasu (malooglasna služba), Kranj, Zoisova 1 (tel.: 223-444). Novoletni gala koncert na Bledu Bled, 5. decembra - Novoletni gala koncert na Bledu bo v Festivalni dvorani na Bledu 1. januarja ob 18. uri. Prireditelji so občina Bled, Gorenjska glasbena agencija Antonič in Figaro, d.o.o. Glavni pokrovitelj je Gorenjska banka, d.d., Kranj, sopokrovitelj pa je skupaj s Cvetličarno Potočnik Bled tudi Gorenjski glas. Na koncertu bodo nastopili Simfonični orkester Hrvaške radiotelevizije iz Zagreba in solisti ljubljanske opere z dirigentom Vladimirjem Koblerjem. Orkester in solisti -Dunja Spruk (sopran), Marjan Trček (tenor), Zdravko Perger (bariton), Franc Javornik (bas) bodo izvajali dela G. Bizeta, G. Rossinija, G. Donizzettija, J. Straussa, F. Lecharja in E. Kalmana. Predprodaja in rezervacija vstopnic: Agencija Albatros Bled (tel.: 741-101), Turistično društvo Bled (tel.: 741-122), Agencija Kompas Bled (tel.: 741-515), Galerija Avsenik Begunje (tel.: 733-055), Ljubljana Info Figaro, d.o.o. (tel.: 041/662-626), Gorenjsi glas (malooglasna služba), Kranj, Zoisova 1 (tel.: 064/223-444) in uro pred začetkom koncerta v Festivalni dvorani na Bledu. • A. Ž. D I 88,4MHz POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Privošiite si veí in še prihranite hkrati Gorenjski glas in Radio Poslovni val Vam svetujeta, kako si privoščiti več in še prihraniti hkrati. Škarje v roke, izrežite današnjih pet oglasov in v denarnico z njimi. Ko boste naročali storitve, na katere tokrat v "kuponskih oglasih" predstavljeni oglaševalci dajejo navedene super ugodnosti, bo zadoščalo, če boste s seboj imeli oglas in nižja cena bo Vaša. Prav zares si lahko privoščite in privarčujete hkrati! Kuponske oglase objavljamo najmanj dvakrat mesečno v taki obliki kot tokrat, če morda ŽELITE SODELOVATI KOT PONUDNIK: pravi naslov za dober dogovor je marketing Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223- 111. Presenečeni boste nad našo s^perjjonudbo za sodelovanje! 1 0% POPUSTA rime PRIMC MARIJA tel.: 064/324 465 • IZDELAVA DIOPTRIČNIH OČAL (na recept in brez recepta) • UVOŽENA in DOMAČA STEKLA (ZEISS in ALCOM) • VELIKA IZBIRA UVOŽENIH in DOMAČIH OKVIRJEV DELOVNI ČAS: PON., ČET., PET.: od 8. do 12. ure in od 15. do 17.30 ure, TOP,., SRE.: od 8. do 12. ure, SOBOTA ZAPRTO. i PIZZERIJA ANTONIO i Zg. Bitnje 44, Žabnica j 0 310-081 Nudimo pizze iz krušne peči, ribja evec\a\\tete in eoiate. i Če naročite 4 pizze, dobite 5. zastonj! ^----------------------_^ V občini Gorenja vas - Poljane bodo pobrali takso za onesnaževanje voda Miklavž bo prinesel račune za onesnaževanje vode Takso za onesnaževanje voda, Poljane namenili za izgradnjo Gorenja vas, 5. decembra - Prav danes bodo vsi prebivalci občine Gorenja vas -Poljane dobili iz občine račune za plačilo takse za onesnaževanje vode v višini 800 tolarjev na prebivalca. To takso je predpisala slovenska vlada, v tej občini pa je bilo plačilo potrjeno tudi z odlokom. Kdor ne bo plačal, mu grozi, da mu bodo izterjali trikratni znesek in obresti. Ko smo se v sredo oglasili na občini Gorenja vas - Poljane, je bil na mizah občinskega referenta za gospodarsko infrastrukturo Ivana Petrovčiča kar zajeten kup računalniško izpisanih računov za vse prebivalce te občine, ki jih bodo dobili po pošti prav v teh dneh. Gre za obračun nove takse za onesnaževanje vode, ki jo je sicer predpisala slovenska vlada, obračun pa s posebnim odlokom potrdil v septembru občinski ki jo je predpisala slovenska vlada, bodo v občini Gorenja vas-čistilnih naprav. presenečenje za marsikoga v teh krajih, vendar opozarjajo na to, da bo denar celoti ostal v občini, kjer so se preteklih letih lotili gradnje kanalizacije v Gorenji vasi in Poljanah, Pra letos pa tudi izgradnje čistilnih napra^ Zagotavljajo tudi, da tudi ostali kraji n bodo pozabljeni, saj že imajo program po katerem naj bi tudi za vse strnjen vasi izgradili take naprave. Če se jel, država odločila na takšen način sl' mulirati" boljši odnos do okolja, zag0" tavljajo, da bodo zbrani denar V°n L. namensko v občini, in si hkrati PnZ?j\j vali, da jim taista država primakne (* letos) še kakšen milijon za uresničite teh načrtov. Le do tistih, ki ne bi pl»c^ pa so bili "rigorozni": kdor ne bo taKs pravočasno poravnal, mu grozi izterja* • Na r°!' svet. Pomembno pri tem je, da so zavezanci za plačilo te takse vsi Slovenci (razen tistih, ki so bili rojeni v tem letu), le način zaračunavanja bo očitno med posameznimi občinami različen. Še pomembneje pa je, kaj bo s tako zbranimi denarji: v tistih občinah, kjer imajo programe in tudi povsem konkretne projekte ter vlaganja za zbiranje in čiščenje odpadnih voda, bo ta denar ostal v občini, medtem ko bo tam, kjer v tem smislu ne ukrepajo, denar šel v posebni sklad pri državi. Višina takse je odvisna od stopnje čiščenja voda v posameznem kraju: za kraje, kjer ni čiščenja, je predpisana taksa 800 tolarjev na prebivalca, tam pa, kjer so že poskrbeli za to, se taksa zmanjša po posebni formuli odvisno od tega, kolikšna je stopnja čiščenja. Na občini Gorenja vas - Poljane se zavedajo, da bo račun morda neprijetno trikratnega zneska in obresti janskem bo torej Miklavž nekaj odnesel. • Š.Ž. tu* Zaprt bordel v Domžalah Domžale - Ljubljanski kriminalisti so pred dnevi zaprli bordel v stanovanju na Ljubljanski cesti v Domžalah. Preiskavo (s sodno odredbo) so opravili v pravem trenutku, saj so eno od prodajalk ljubezni zalotili med delom. Zaradi suma posredovanja pri prostituciji so kriminalisti ovadili 27-letnega Milana F. iz Gornje Radgone, ki je imel v najemu lokal v Domžalah. Javna hiša je bila odprta od 21. oktobra do 22. decembra, podjetni zvodnik pa je vroče storitve deklet ponujal prek Salomonovega oglasnika. Nepotešenim je bilo treba zavrteti samo številko mobitela in se najaviti. Od deklet naj bi Milan F. pobiral vsak dan po dvanajst tisočakov. Nov pas za zavijanje v Struzevo Regionalna cesta na Zlatem polju je od petka, ko so barvali še talne oznake, bogatejša za prepotreben dodatni levi pas pred odcepom za Struievo, ki so ga cestarji pridobili z razširitvijo ceste. S tem je regionalka končno postala varnejša tako za voznike, ki zavijajo proti Strulevem, kot za tiste, ki za njimi vozijo naravnost proti Polici. Križišče je zdaj tudi bogato osvetljeno. • Foto: T. Doki Sojenje v ti. radovljiški orožarski aferi Molčeča Prinčič in Draušbaher Kranj, 6. decembra • Po ponedeljkovem začetku sojenja je senat okrožnega sodišča v Kranju v nadaljevanju zaslišal še drugega in tretjega obtoženca, 36-letneea Matjaža Prinčica in 58-letnega Ivana Draušbaherja, ki naj bi, tako kot prvoobtoženi Atif Kalač alias Marko Kovačič zagrešila kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstrelivnfmi snovmi. Gre za 65.000 mark vredno orožje in strelivo, ki so ga kriminalisti lani dobili v garaži stanovanjske hiše v Radovljici. Na zaslišanju sta tako Prinčič kot Draušbaher dejala, da se za očitano kaznivo dejanje ne počutita kriva. Da bi to lahko dokazala, potrebujeta odvezo molčečnosti, h kateri sta bila zavezana kot zunanja vladna sodelavca pri projektu, ki naj bi ga vodil Ludvik Zvonar. Sodišče je od ministrstva za obrambo dobilo pisno pojasnilo, da v dokumentaciji ministrstva ni izjav o zavezanosti Prinčica in Draušbaherja k molčečnosti v zvezi s podjetjem Snežnik, iz Snežnika pa je sodišče sprejelo potrditev, da sta oba podpisala zavezo molčečnosti, ki pa se ne nanašata na podjetje Snežnik. Med pričami, ki jih sodni senat vabi na sodišče, je tudi Ludvik Zvonar. • H. J, Našli voznika fiata Jesenice - Policisti so izsledili voznika fiata punto, ki je na parkirišču v Podmežakli v soboto poškodoval parkiranega subaruja legacy. Gre za 33-letnega Izeta D. s Koroške Bele. Gospodarski kriminal narašča Med osumljenci 748 direktorjev V prvih devetih mesecih letos so slovenski krirnina,ís.jj obravnavali več kot tri tisoč kaznivih dejanj s podroJJ gospodarske kriminalitete, kar je za 4,5 odstotka več ko« enakem lanskem času. ljudje v gospodarskih fir111^.' so kriminalisti letos obrayn vali 196, dejanj sklenllvs škodljivih pogodb pa 22-. področja lastninskega Pre ea kovanja podjetij, ki s0 L začeli slediti 1990. }c.^'Ji-zaradi suma nezakonit j^j Ljubljana - Gospodarski kriminal v vsej kriminaliteti predstavlja nekaj več kot 12-odstotni delež. Skoda, povzročena s takšnimi dejanji, znaša blizu štirinajst milijard tolarjev. Največ je poslovnih goljufij, zlorab položaja ali pravic odgovornih ljudi v podjetjih ter davčnih zatajitev. Med več kot štiri tisoč osumljenci so kriminalisti obravnavali kar 748 direktorjev. Kriminalisti so v devetih mesecih letos obravnavali 1877 poslovnih goljufij, primerov te vrste pa je tako rekoč vsak dan več. Skupaj z davčno upravo so obravnavali tudi 97 davčnih zatajitev. Primerov oškodovanja upnikov je bilo dvajset, povezani so zvečine s stečaji podjetij, kjer želijo vodilni ali pa tudi stečajni upravitelji ustvariti ugodnosti za tiste, ki naj bi jih bili bliže, ne pa za tiste, ki določa zakon. Zaradi suma pranja denarja so kriminalisti letos posredovali tožilcem štiri kazenske ovadbe, obravnavali pa so tudi dva primera vdora v računalniški sistem. Od sšte-vilnih stečajev so le v treh primerih kriminalisti uspeli dokazati namerne povzročitve in napisati ovadbe proti osumljencem. Razkrili so 23 primerov dajanja in jemanja podkupnin. Tudi na tem področju, ugotavljajo, obstaja še veliko črno polje, saj naj bi bilo v Sloveniji znatno več korupcije, ki pa je težko dokazljiva. Kaznivih dejanj zlorab položaja ali pravic, v katerih so najpogosteje osumljeni vodilni vatizacij kriminalisti nap1 že 401 kazensko ovad Samo v letošnjih prvih dgj tih mesecih so v 87 ovad&ij osumili 119 odgovornih lj^ za 146 različnih kaznivih jjjjj janj, s katerimi so povzroči" 2,7 milijarde tolarjev škode.3 temi dejanji je bilo družbei^ premoženje oškodovano} skupaj 11,8 milijarde tolarp Vsota je skoraj za deseti^ nižja od tiste, ki ga je ugoj vila nekdanja SDK ozirofl; Agencija za plačilni prome Ob tem je vodja sektorja va gospodarsko kriminaliteto P ministrstvu za notranje zad^ Jaka Demšar omenil pn^JL Gorenjskega, ko je direK^ družbenega in zasebnega P^j jetja prihodke od dejavno*; družbenega podjetja n' kazoval svoje zasebno, stroški pa bremenil družic podjetje ter si tako P^ij 155 milijonov tolarjev. fy mivi so tudi primeri odteWlL kapitala v tujino, v katerih l za zelo velike vsote. Na poročju razkrivanja minala belih ovratnik°.% Sloveniji dela okrog sto '1% lani in v prvi polovici tega' jih je odšlo 26. KadroJ*y slika je zlasti zaskrbljujoči mariborski kriminalistu službi, ki jo je zapustilo 0 najst kriminalistov, v ljuboj p ki pa je od 36 kriminal^0 ^ osem s petletnim deloy/j|f stažem. Vzrok naj hi predvsem slabe plače. Tretji črni ponedeljek , Kranj, 6. decembra - Že tretji ponedeljek po vrsti jc. (),, promet usoden za pešakinje; prvi v Škofji Loki, drug1 Bledu, zdaj v Kranju. tnj Minuli ponedeljek, 2. decembra, ob 16.15 je o>}^ 0 Franek T. iz Radomelj z osebnim avtom toyota vozu Poštni ulici v Kranju iz starega mestnega jedra proti k- a maja. V križišču pri Čebelici je zavijal desno j prednostno cesto, pri čemer je bil, kot jc kasneje P0^^! policistom, pozoren predvsem na promet vozil. Spreg'*' ^ je pešakinjo, 76-letno Ano P. iz Kranja, kije po p^c^0^ jc pešce prečkala cesto z njegove leve strani. Žensko f opazil šele, ko je začutil udarec. Zaviral je šest metrov, kaže, da hitrost res ni bila usodna za Ano P. Ta se Je' L· trku naslonila na blatnik avtomobila, nato pa vznak pa na asfalt in z glavo udarila ob tla. Umrla je na K ^ nesreče. Ana P. je že 37. letošnja žrtev prometa gorenjskih cestah, enajsta med pešci. petek, 6. decembra 1996 HALO, GLASOV KAŽIPOT 31. STRAN • GORENJSKI GLAS a HALO - HALO GORENJSKI GLAS a TEL: 064/223 111 NaroČilo s« objav« sprofomamo po telefonu 064Í223-1U, faksu 064/222-917 ali osebno na ^.oisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 1230. ureúnn »rod llldom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v mbriku Izredno ugodna. 6 VOZNIŠKI IZPIT - AVTOŠOLA B in B B&B Tečaj ČPP se začne v ponedeljek, 9. decembra, cb 9.00 dop. in ob 18.00 zvečer. Pokličite po telefonu 22-55-22. LICENCA ZA PREVOZNIKE • B & B, d.o.o., Kranj, Begunjska 10, tel. 22-55-22 - preizkus strokovne usposobljenosti, verificirana šola za voznike NAKUPOVALNI IZLETI AVTO ŠOLA ING. HUMAR Nedelja Palmanova 15.12-, Madžarska Lenti 7.12., 12.12,14.12,19.12., 21.12., Trst 17.12., Rozman, tel,: 064/715-249, Šenčur 411-887 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, O.l 2. 1996, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 ZALA Nudimo vam bogat jedilnik, tudi specialitete, ki jih ni povsod. Ponudili vam I Rfitof pri Kraniu 1)0,710 ribJe íed'· zrezke- žrebičkov hrbet, pizze, solate, sladice in še in še. I Tel • flkd/t/t i d ai vabljeni tudi na nedeljska kosila. Sprejemamo tudi naročila za skupinske UOif/**l -M' zabave (do 50 oseb). Prepričajte se, ne bo Vam žali METEOR d.0.0. 422-781 Vika tel: 411-510 iz avtobusom Wa izlet Računovodski servis kranj GOSTIŠČE METKA "odljubelj 140. ltel>: 59-086 odprto vsak dan SESALCI ČISTILCI RESTAVRACIJA NA KLANCU MED VODE Tel.: 061/611-303 BEBASTO EBERSPAECHER ZIMSKE GUME L^?ETOUR REMONT A«*W, tel 221-031 \akvmulatorji l'^ideHuikmetíjsbmthanizadjo nií« popravilo traktorjev in kantonov 7.12., 14.12., LENTI; 23.12. Celovec - BOŽIČNI, popoldanski nakupi v Italiji 17.12. 21.12. LENTI; GORICA, PALMANOVA, PORTOGQUARO 14 12. Drinovec, tel.: 064/731-050 Samostojni podjetniki, lastniki d.o.o., pokličite 0609 641-277 ali 064 228-162 in nam zaupajte vodenje poslovnih knjig. - klasična in posebna PERUTNINSKA PONUDBA - nedeljska kosila - možnost nočitve - ugodnosti za zaključne družbe Prodaja zelo kvalitetnih globinskih sesalnikov FABEL in vsestransko uporabnih sesalnikov MIMO za suho in mokro čiščenje, ki zmorejo vse. Tel.: 685-600 Vabljeni na predpraznične pogostitve. V ta namen smo se za vas še posebej pripravili. Nudimo široko izbiro hrane in pijače. Imamo! prostor za zaključene družbe. Pri plačilu z gotovino nad 10.000,00 SIT nudimo 10 % popust. GRELNIKI KAMIONSKIH KABIN Prodaja, montaža, servis OMNIATRADE SP, d.o.o., C. Ljubljanske brigade 23, tel.: 061/159-76-08 POPUSTI v terminih 1. - 26.12.96 in 3.1. -15.2.96 (7 dni - 9 %, 10 dni - 12 %, 14 dni - 20 %) 7 polpenzionov že za 39.165 sit, UPOKOJENCI ŠE 10 % pop. 5 dnevno SILVESTROVANJE že za 39.500 sit, 5 dnevni BOŽIČNI PROGRAM ŽE ZA 30.300 SIT. Vaš avto bomo obuli hitro in poceni z obutvijo Sava Eskimo Exact M + S Trgovina Klasje, d.o.o., Kranj vam nudi vse tipe akumulatorjev (servis in brezplačna montaža), rezervne dele za traktorje IMT, Zetor, Univerzal, Fiat, Tomo Vinkovič, Torpedo, Ursus. Nudimo vam popravilo vse mehanizacije; (generalna popravila motorjev, menjalnikov, hidravlike) tudi na vašem domu. KLASJE, d.o.o., C. na Klanec 9, Kranj; tel.: 064/331-375 ViHOTEKA VIKY ŠENČUR Pridii vidi in 86 iudf. M Vinoteka VIKY nudi. Po želji if«i 411-384 Rekreacijsko °Rsanje nabavimo, dostavimo, serviramo in aranžiramo buteljčna vina že od 296 SIT dalje. V športni dvorani na Bledu je vsak dan od ponedeljka do petka od 10.30 do 11.30 ter ob sobotah in nedeljah od 18. do 19.30. Cena vstopnic: otroci 300 SIT, odrasli 500 SIT. Na Jesenicah v športni dvorani Podmežakli pa vsak konec tedna od 14. do 15.30. Cena vstopnic otroci 200 SIT, odrasli 400 SIT. Na Gorenjskem sejmu v Kranju je drsanje ob sobotah od 15.00 do 17.30 in ob nedeljah od 15.30 do 17.00 in od 18.00 do 19.30. i^RER d. o. o. dvodnevni ^■773,682-562 Budimpešti npKo PREVOZI 'eLs^76in57-757po20.uri Vikend TEČAJI NEMŠČINE jASSlfi A%TOBUSNI PREVOZI ò^ SORCA 5 1^V,KI ROGATAJ Itll^JO/a, Trtic 57-208 nakupovalni izlet v BRNO 12. - 14.12., (zelo ugodno) silvestrovanje v 30.12. - 1.1.97., nakupovalni izlet v Lenti 19.12. Pokličite nas! V LENTI po nakupih vsak četrtek in soboto, ostali dnevi CELOVEC, TRBIŽ, TRST, PALMANOVA. (začetni in nadaljevalni) za odrasle in dijake. Prof. Meta Konstantin, sp. tel.: 064/621-998, Šk. Loka, Podlubnik 253. MADŽARSKA LENTI - nakupovalni izlet 14. 12., 21. 12., 28. 12.; obisk živih jaslic - POSTOJNSKA JAMA 29.12. UGODNE CENE • INFORMACIJE na tel.: 064/697-058 Prijetna presenečenja v mesecu decembru in silvestrovanje. Zabavala vas bo dalmatinska skupina Nava, Dixieland, v najdaljši noči pa duo Minimax. Sprejemamo rezervacije za silvestrovanje po ceni 6.500 SIT-aperitiv, slavnostna večerja, presenečenja... VABLJENI! Prednovoletni nakup BRATISLAVA - MALACKY v četrtek, 19. 12., ob 21. uri. Prijave po tel.: 064/42-10-16 in 061/329-164 Neverjetni NOVOLETNI POPUSTI za vse modele SUZUKIJA! Suzuki Swift 1.3 GLS servo volan za samo 14.990 DEM, Suzuki Alto za samo 12.990 DEM, Suzuki Baleno 1.6 GL 19.990 DEM. Se I priporočamo! ...... j Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681, 222-701 faks: 064/223-534 Prodaja In rezervacija vstopnic poteka v gledališki blagajni (vhod z Glavnega trga) vsak delavnik od 10.00 do 12.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 10.00 ure, ter uro pred začetkom predstav, telefonska številka blagajne 064/222-681. Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti najkasneje do pol ure pred začetkom predstave! SILVESTRSKA PREDSTAVA: Evald Flisar: JUTRI BO LEPŠE TOREK, 31. 12. 96, OB 20.00 uri, z IZVEN Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti do petka, 20. decembra 96 PG na gostovanju: SOBOTA, 7. 12. 96, ob 19.30 uri, v Krškem Pokroviteljstvo uprizoritve: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D., Območna enota Kranj Pripravljamo: Darja REICHMAN (Claire), Bernarda OMAN (Solange), Boris OSTAN (Gospa) v naši novi uprizoritvi Jean Genet: SLUŽKINJI, režija Matjaž ZUPANČIČ, Prevod Radojka VRANČIČ, scenografija in kostumografija Janja KORUN, iektura ARKO, glasba Mario MAROLT, gib Sinja OŽBOLT. PREMIERA: ČETRTEK, 12. decembra 1996, OB 19.30 uri GLASOV KAŽIPOT » Izleti ^ Halo - halo gorenjski glas a tel.: 223 111 Od Socerba do Ankarana Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi planince na izlet po zadnjem delu slovenske planinske poti od Socerba do Ankarana, ki bo v soboto, 14. decembra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri Izpred hotela Creina, vrnitev je predvidena za večerne ure. Lahke hoje bo za približno 5 ur. Prijave sprejemajo v tajništvu PD Kranj, tel.: 225-184. Na Tišje Kranj - Planinsko društvo Kranj pa vabi tudi na spominski pohod na Tišje, ki bo v nedeljo, 8. decembra, z odhodom posebnega avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Skupne hoje bo 4 ure in pol. Prijave in informacije po tel.: 225-184. V Postojno Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje člane in druge na Izlet v Postojno, kjer si boste v Postojnski jami ogledali znamenite žive jaslice. Izlet je Idealen tudi za vaše vnuke! Izlet bo v petek, 27. decembra, odhod pa ob 12.30 uri iz postaj od Velesovega do Sp. Brnika. Prijavite se pri svojih poverjenikih ali po tel.: 422-241 do zasedbe avtobusa. V Borovlje in Celovec Kranj - Društvo invalidov Kranj obvešča člane in ostale, da organizira v petek, 20. decembra 1996, enodnevni izlet v Borovlje in Celovec. Prijave sprejemajo v pisarni društva v ponedeljek od 9. do 11, ure, v torek in četrtek od 15. do 17. ure v Kranju na Begunjski 10, tel.: 223-433. Letovanje v Rabcu Žabnica • Društvo upokojencev Žabnica vabi svoje člane In druge upokojence na 7-dnevno oz. 10-dnevno letovanje v prijetnem obmorskem letovišču Rabcu na Hrvaškem. Odhodi so 10. aprila, 26. maja in 4. junija. Prijavite se čimprej! Predavanja St Kolesarske zgodbe z Divjega zahoda Selce - V Kulturnem domu v Selcih bo danes ob 20. uri potopisno predavanje z diapozitivi o kolesarjenju čez Združene države Amerike. Predaval bo Simon Demšar. Triglavski narodni park Žirovnica • Kulturno prosvetna sekcija pri Društvu upokojencev Žirovnica vabi na predavanje o Triglavskem narodnem parku. Predavanje bo v torek, 10. decembra, ob 18. uri v rojstni hiši Matije Čopa v Žirovnici. Predaval bo Jože Mihelič. Adventni večeri Ceklje - Jutri, v soboto, bo iz okvira predavanj Adventni verski večeri predavanje Francija Petriča z naslovom Slovenija, domovina izrednih ljudi. Predavanje se bo ob 19. uri začelo v veroučni učilnici v Cerkljah. Prireditve St Miklavž v Vodicah Vodice • Občina in Prosvetno društvo sta tudi letos organizirala obiske Miklavža po domovih. Jutri (sobota) ob 16. url pa bo sprevod Miklavža od Kopitarjevega trga v vodiško dvorano. Pripravili so tudi glasbeno pravljico za otroke Dr. Škrat. Dnevi malega gospodarstva Vodice - Gospodarsko interesno združenje za pospeševanje razvoja malega gospodarstva iz Žalca bo v sredo v Vodicah pripravilo posvet o razvoju malega gospodarstva in možnostih zanj v občini Vodice. Najpšrej bo srečanje s predstavniki občine, popoldne pa z občani oziroma podjetniki v občini. Posvet bo obakrat v sejni sobi občine Vodice. Jubilejni koncert Železniki • Ansambel Obzorje letos praznuje 15-letnico uspešnega delovanja. Jubilejni In hkrati tradicionalni božično novoletni koncert bo imel ansambel 21. in 22. decembra v kinodvorani v Železnikih. V soboto, 21. decembra, bosta koncerta ob 17. in 20. uri, v nedeljo, 22. decembra, pa ob 14. uri. Miklavževanje na Kokrici Kokrica pri Kranju • Jutri, v soboto, 7. decembra, bo v kulturnem domu na Kokrici Miklavževanje. Ob prijetni igrici bo Miklavž skromno obdaroval najmlajše. Organizator te KO SKD Kokrica ob pomoči KS Kokrica, TD Kokrica in sponzorjev. Veseli december Bled • Danes, v petek, bo ob 16. uri na Ribenski cesti 6 zaključek Miklavževega tedna Diskonta verčic in Tedna odprtih vrat Seata s prazničnim programom. Nastopila bo skupina Pop design. Jutri, v soboto, bo ob 19.30 uri v Festivalni dvorani svečana počastitev Prešernovega rojstnega dne. Gost večera bo Boris A. Novak, nastopili pa bodo: Oktet Lip Bled, mladi talenti OŠ Antona Janša, Maja Furst, trobentač Žiga Naglic s spremljavo klavirja, KUD Bohinjska Bela, Triglavski narodni park z diapozitivi kulturne dediščine v režiji Matija Milčinskega. Od jutri, sobote, naprej bodo na Bledu potekali Božično-novoletni dnevi. Tako bo jutri, v soboto, ob 20. uri v Hotelu Astoria Novoletni ples za mlade z ansamblom Filomena in kantavtor-jem Tomažem Domicljem. V nedeljo, 8. decembra, bo ob 16.30 uri otroška matineja v Kinu Bled - Cirkus Bufallo - klovna iz Rusije. Novoletno srečanje članov društva za pomoč duševno prizadetim Kranj - Sožitje, Društvo za pomoč duševno prizadetim, Kranj, vabi člane, strokovne sodelavce, sponzorje in prijatelje na tradicionalno Novoletno srečanje, ki bo v sredo, 18. decembra, z začetkom ob 15. uri v telovadnici OS Helene Puhar, Kidričeva 51 v Kranju. Klub študentov Kranj Kranj - Prihodnji teden bo Klub študentov Kranj v klubu Ragtime organizirala naslednje prireditve: v torek, 10. decembra, bo ob 20. url gledališka predstava; v sredo, 11. decembra, bo ob 20. uri predavanje Peru in Bolivija; v četrtek, 12. decembra, pa bo ob 22. uri koncert skupine Godscard in Srečna mladina. Za poročene 25 let Smlednik - V Clubu Kanu bo jutri, v soboto, srečanje vseh poročnih parov, ki so se poročili leta 1971 in torej praznujejo 25-letnico poroke. Srečanje vesele družbe z ansamblom Kontrabant, dobro hrano in pijačo, se bo začelo ob 20. uri. Kolovrat polk in valčkov Tržič - Radio Tržič In Zveza kulturnih organizacij Tržič vabita na narodnozabavno prireditev Kolovrat polk in valčkov. Nastopili bodo: Slapovi, Slovenski kvintet, AS, Ble-goš, Zarja ter Marija Ahačič - Pollak in humoristična skupina Smeh. Prireditev bo v petek, 13. decembra, ob 17. in 19. uri v Kinu Tržič. Vstopnice dobite v prodajalnah Tobaka v Tržiču in Bistrici ter v malooglas-nem oddelku Gorenjskega glasa. Koncerti St Večer zborovske pesmi in folklorni večer Kranj - V Šmartinskem kulturnem domu v Stražišču bo v okviru jubilejnega desetega stražiškega kulturnega tedna danes, v petek, ob 18.30 večer zborovske pesmi. Nastopil bo ženski pevski zbor Duplje pod vodstvom Zdravke Klančnik, Kranjski kvintet pod vodstvom Ane Erman in Mešani pevski zbor Svoboda Stražišče pod vodstvom Aleša Gorjanca. Jutri,v soboto, pa bo ob 18.30 v dvorani kulturnega doma Večer pesmi in plesov zah. in juž. Slovenije. Nastopila bo Folklorna skupina Sava, tamburaški orkester Bisernica in pevski kvintet Drumelca. Vstopnine ni. Jubilejni koncert Cerklje • Ob 15-letnici delovanja bo v nedeljo, 8. decembra, ob 17. uri v cerkljanski cerkvi koncert Cerkvenega ženskega pevskega zbora Andrej Vavken Cerklje pod vodstvom Damijana Močnika. Nastop bo na orgiah in na klavirju spremljal prof. Tone Potočnik. Nastopa violinist Lorenz Kranj - V dvorani Glasbene šole Kranj bo v torek, 10. decembra, ob 20. uri koncert violinista Tomaža Lorenza. Ob spremljavi pianistke Alenke šček - Lorenz bo izvajal dela Schuberta, Dvoržaka in Francka. Cerkveni ŽPZ Andrej Vavken Cerklje - V nedeljo, 8. decembra, bo ob 17. uri v župnijski cerkvi v Cerkljah ob 15-letnici delovanja jubilejni koncert Cerkvenega ženskega zbora Andrej Vavken, ki ga vodi prof. Damjan Močnik. Koncert bo s klavirjem in orglaml spremljal prof. Tone Potočnik, pevke pa bodo zapele tudi nekaj redko slišanih tujih pesmi in že pozabljeno slovensko duhovno glasbo. Gledališče St Komedija v gosteh škofja Loka - Na Loškem odru bo danes, v petek, ob 19.30 gostovalo Gledališče Ptuj s komedijo Alana Ayckbourna Polovične resnice v režiji Vladimira Jurca -za abonma modri in izven. Komedijo bodo jutri, v soboto ob isti uri ponovili še za abonma rdeči in izven. Ponovitev Flisarjeve farse Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja bodo danes, v petek, ob 19.20 ponovili tragično farso Evalda Flisarja Padamo! Padamo! Predstavobodo ponovili tudi jutri, v soboto ter v četrtek, 12. in petek, 13. decembra. Vaša naša matineja Jesenice - V Gledališču Toneta čufarja bo v nedeljo, 8. decembra, ob 10. uri nastop dveh ruskih klovnov, ki bosta otroke zabavala s klovnovskimi vragolija-mi. Prišla bosta tudi Dedek in Mira z novo uganko, sledilo bo risanje, slaščice in prebiranje otroške pošte, pa tudi nova pesmica bo. Matinejo bodo ponovili v Kulturnem domu na Dovjem ob 14.30, v Kinu Bled pa ob 16.30. Najlepša je moja Gorice - Jutri, v soboto, bo ob 19. uri v Kulturnem domu igralska skupina Preddvor zaigrala komedijo Najlepša je moja Obvestila St Občni zbor sladkornih bolnikov Kranj - Društvo sladkornih bolnikov Kranj v sodelovanju s poverjeništvi vabi na ustanovne občne zbore v naslednjih krajih: v torek, 10. decembra, ob 16. uri v kulturnem domu v Naklem, v sredo, 11. decembra, ob 17. uri v domu na Kokrici, v četrtek, 12. decembra, ob 16. uri v KS Stražišče. Dogovorili se bodo o delu društva in poverjenikov v naslednjem letu. Razstave a Novoletna razstava Duplje - V soboto, 7. decembra 1996, ob 18. uri bodo odprli v galeriji graščine Duplje Novoletno razstavo. Domačinom se §redstavlja šest likovnih ustvarjalcev; Brane andelj z akvarelnimi, pastelnimi in oljnimi slikami, Matevž Balantič z lesenimi skulp-turami, Zvone Balantič z varjenimi skulptur-ami in fotografijami, Boris Škrjanc z vitraži, Meta Vovk-Mauser z aknlnimi slikami ki Matjaž Mauser z oljnimi slikami ter slikami na steklo. Odprtje bo popestril kvintet Vedrina iz Strahinja, razstavo pa si bo moč ogledati vse do 28. decembra. Mednarodna likovna delavnica Britof - V galeriji Šenk v Britofu 23 bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo del nastalih v mednarodni likovni delavnici z naslovom Slovenija odprta za umetnost. Dela desetih tujih slikarjev bo predstavila likovna krttičarka Anamarija Stibilj. Dora in Domen Škofja Loka - V galeriji Fara bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik akad. slikarke Dore Plestenjak in akad. slikarja Domna Slane. Na otvoritvi bo nastopil tudi Jan Plestenjak. Likovna razstava Jesenice - V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri skupinsko razstavo likovnih del članov Reiika iz Trbovelj. Na otvoritvi bo nastopil Ženski pevski zbor Milko škobeme. Portret lutkarja Mengeš - V galeriji Mežnarija odpirajo danes, v petek, ob 18.30 razstavo o delu češkega lutkarja Aleksandra Vilka Ševcuja (1893- 1949), ki je po prihodu v Siovenijo leta 1927 ustanovil lastno lutkovno gledališče v kranjskem hotelu Jelen, po drugi svetovni vojni pa tudi lutkovni oder na Primskovem. Razstavo je Muzej Mengeš pripravil ob sodelovanju z veleposlaništvom češke republike, Sevcujevo hčerko in lutkarjem Cvetom Severjem. Razstava slik Radovljica • V galerijskih prostorih župnišča odpirajo jutri, v soboto, 19. uri razstavo slik Valerije Čučnik Grl. Slikarka bo na otvoritvi prebrala tudi nekaj svojih pesmi, pel pa bo oktet Vasovalci. Likovna razstava škofja Loka - V knjižnici I. Tavčarja bodo v ponedeljek, 9. decembra, ob 19. uri odprli likovno razstavo mini grafik Josipa J. Buniča - Bune. Veliko apetitov in premalo oblasti IVI ar le o Jenšterle, zunanji sodelavec Zapleti ob izvolitvi dr. Janeza Podobnika za predsednika državnega zbora so pokazali na težavne razmere, v katerih se je znašal slovenska politika, potem ko so volivci na volitvah skoraj enako razdelili glasove med leve in desne politične stranke. Ta slovenska razdelitev se je najbolje pokazala v samem parlamentu, kjer si nasproti stojita dva velika bloka, vsak s po 45 poslanci. Oba sta na meji oblasti, vendar je nihče nima, zato sta prisiljena sodelovati, predvsem pa se neprestano pogajati. In čeprav se mnogi pritožujejo nad temi razmerami, bi lahko rekli, da je takšna polarizacija za Slovenijo vendarle tudi dobra. Naša driava sipač ne more privoščiti tako velikih zasukov, kot jih lahko opazujemo v mnogih veliko večjih dr lav ah po svetu, navsezadnje pa kar ob naši juini meji, kjer je nekdanji Titov general zdaj v vlogi predsednika države postal glavni očiščevalec preteklosti. Takšni politični zasuki so bili od nekdaj nevarni. Slovenija jih je v svoji zgodovini doživela predvsem na začetku in na koncu druge svetovne vojne. Komunisti so najprej vojno izkoristili za praktično izvedbo revolucije, potem pa v njenem imenu počistili z "razrednimi sovražniki" - tako zunanjimi, kot tudi onimi v njihovih vrstah. Ob vrnitvi demokracije v Slovenijo smo imeli tako tri velike politične bloke - Demos, kot novopolitično opcijo, prenovitelje, kot varuhe dose- ženega stanja, in LDS, ki se je odločala za počasnejši prehod iz enostrankarstva v demokracijo. V neprestanem soočanju teh treh opcij se je rodila svobodna Slovenija, z majhnim številom človeških žrtev in svetovnim priznanjem, da gre za sodobno evropsko kulturno državo, ki misli predvsem z glavo. Konstituiranje parlamenta je bilo po sedanjih volitvah prva večja preizkušnja in čeprav smo dobili njegovega presedni-ka, bitke za politično prevlado na Slovenskem nikakor še niso koričane. Volivci so namreč tako genialno zamešali štrene, da se bodo v njihovem odmo-tavanju lahko znašli le najboljši in najbolj izkušeni politiki, takšnih pa ni ravno veliko. Dr. Janez Drnovšek, ki povsem jasno znova cilja na manda-tarsko mesto, je recimo v enem od zadnjih intervjujev lepo dejal, da najbolje funkcionira ravno v negotovih situacijah. Tudi z njegovim nasprotnikom Janezom Janšo ni prav nič drugače. Marjan Podobnik, ki si glede na volilni rezultat v okviru pomladanskih strank sicer zasluži prvo mesto v vladi, pa očitno še nima dovolj dolge zgodovine. Težko je verjeti, da bi sedaj, ko je SLS prevzela vodstvo parlamenta, on še postal premier. Toliko bolj, ker je bil dr. Janez Podobnik v drugem krogu izvoljen s kar 83 glasovi, kar daje misliti, da je na neki način že sklenjen načelni dogovor z liberalnimi demokrati o tem, da dobijo premierski sedež. Posebna neznanka je v tem trenutku položaj prvaka social- demokratov Janeza Janše. Težko si je zamisliti, da bi se ta neformalni vodja pomladanske koalicije odpovedal kateri od glavnih funkcij v državi, skoraj nemogoče pa se zdi, da bi dovolil absolutno oblast SLS. Verjetno mu je celo ugodneje, če premier postane dr. Drnovšek, saj si tako svojo neformalno vodstvo desnice opravljal še naprej, najbrž pa z enega od pomembnih vladnih resorjev. O tem, da še čaka na svoj košček oblasti nas prepričuje dejstvo, da člana SDS ni med podpredsedniki Državnega zbora. Tri podpredsedniška mesta so si namreč razdelile LDS, SKD in ZLSD. Socialdemokrati pa v tem trenutku še niso prevzeli nobene pomembne pozicije. Primerna kompenzacija bi jim lahko bila večje število ministrskih mest, kar je znotraj vlade vsekakor zelo pomembno, saj vsako ministrstvo pomeni tudi strankin glas v vladi sami. To je verjetno edina stvar, zaradi katere bi se odpovedali pre-mierskemu mestu. Ne smemo namreč pozabiti, da so si člani LDS povrnili veliko mero samozavesti v tistem trenutku, ko je anketa javnega mnenja v Delu pokazala, da bi jih zdaj na volitvah podprlo 37,8 odstotka volivcev. SLS je ostala na istem mestu, precej je izgubila SDS, največ pa vsekakor SKD, ki naj bi jo podpiralo le Še 1,3 odstotka volivcev. Ankete resda niso volitve, v pogajanjih pa lahko postanejo pomemben argument pri delitvi politične moči, toliko bolj, kadar partnerji pri roki nimajo trdnejših osnov za politična mesta, ki si jih na moč želijo. Pogled z drugega brega Kranjec moj mu osle kaže F*eter Čolnar, zunanji sodelavec Mestna občina Kranj je imela v torek drugič svoj praznik na dan rojstva dr. Franceta Prešerna. S tem naj bi se poklonila spominu pesnika, ki je zadnja leta svojega življenja preživel v mestu pod Storžičem. Žal se je tudi pošteno osmešila. Lani je slepar starino še prodajal, nosil škatle, meril platno, trak na vatle, letos kupi si graščino. Je v teh pesnikovih verzih kaj simbolike? Sprašujem zato, ker so možje, ki vodijo mesto Kranj, letos na praznovanje pesnikovega rojstnega dneva kot občinskega praznika, spoznali in sklenili, da ne bodo podelili najvišje nagrade občine Kranj, ker naj zanjo ne bi bilo kandidata, ki bi ustrezal kriterijem. Za druga priznanja so primerni kandidati bili. Vsaj kandidati, ki zadovoljujejo kriterije mestnih Žena in mot Bojim se, da bi zašel v omalovaževanje ali pa celo taljenje ljudi, ki so zagotovo spoštovani in cenjeni v svoji sredini, a vseeno ni odveč postaviti mučno vprašanje, ali so dosežki pri nekakšnem "vzdrževanju" ali pa nekajletna prisotnost v pogrebni komisiji krajevne skupnosti, res tisto pravo, ki zahteva največjo pozornost v četrtem največjem mestu v državi? Se enkrat. Priznanje gre nagrajencem, istočasno pa tudi dvom o upravljalski sposobnosti tistih, ki so izbirali in nagradili. Ne gre za nagrajene, ampak za tiste, ki to niso, pa bi morali biti. Gre za dejstvo, da letos niso podelili najvišje občinske nagrade, ker naj bi v Kranju ne bilo človeka, ki bi odgovarjal visokim (?) kriterijem mestne oblasti. To preprosto ne drži! Kranjski meščan, 34-letni prof. dr. Peter Šemrl, je dobil napr. letos najvišjo državno nagrado na znanstvenem področju! Vprašajmo tiste, ki odločajo v Kranju, če kaj velja delo človeka, ki je bil leta 1980 oproščen mature na kranjski gimnaziji, je po letu služenja vojske v štirih letih diplomiral iz matematike, vmes, nekako "mimogrede", dobil študentsko Prešernovo nagrado, star 23 let magistriral in 25 let star doktoriral? Naj takšnemu človeku "Kranjec osle kaže"? Naj "osle kaže" mlademu strokovnjaku, ki ima objavi jenih čez 50 znanstv enih člankov v uglednih mednarodnih revijah? Mlademu vrhunskemu strokovnjaku, katerega rezultati so bili t mednarodnih znanstvenih revijah citirani že več kol 70-krat? Mar za kranjska priznanja res prav nič ne pomeni to, da je prof. dr. Peter Šemrl dobil na mednarodnem simpoziju o funkcijskih enat-bah v Gargnanu (Italija), # so se ga udeležili vsi vodilni raziskovalci, medaljo za najboljši prispevek? Mar kranjskim vodilnim ljudem res nič ne pomeni, da gre za človeka, kije ob sedanjem Z znanjem nabitem svetu rešil dva matematična problema, ki sta bila stara, to je nerešljiva za vse, 30 oziroma 50 let? Ne gre (samo) za prof dt Šemrla! Ne gre, ker konec koncev tudi ni edini um te$a mesta! Za Kranj gre. 1* vprašljivo kvaliteto vodenja in odločanja! Bodo pojasnili in opravičili svoje neznanje in nepoznavanje ljudi, ki dajei0 smisel in bit svojemu mestu tisti, ki to mesto vodijo? ' trm 117 Drugačna Jasmina ali kako je življenje lepo, če si malo nor (Z J osmino sva se pred približno desetimi leti spoznali v bolnišnici. Njeno življenje se mi je zdelo zanimivo in zato sem bila zelo vesela, ker je dovolila, da se o njej razpišem: o taki Jasmini, kot jo čuti sama in tudi o taki, kot so jo videli drugi...) "Najhuje je bilo, ker me nihče ni hotel sprejeti tako, kot sem bila v resnici," je svoje pripovedovanje nadaljevala Jasmina. "Vsi so delali nekakšne zaključke o tem, kaj bi bil potrebno, da spremenijo na meni... pa vsi so se motili. Ta prekleti kalup, v katerega so me tlačili! Nikoli jim ni padlo na pamet, da to ni bilo zame... Utesnjenost, ječa, kup ovir... Bog, kako sem trpela! Ko bi vsaj bila rojena hinavka... tako kot brat Pavle! Mogoče bi starše še lahko prepričala, toda z nami je tiho, kot senca, živela še stara mama... Bila je stalno nekje v ozadju in danes vem, da smo, hote ali nehote, plesali po njenem taktu... Če po pravici povem, so nas tudi sosedje imeli za malo drugačne. Tako so naprimer očka poklicali, ko so rabili razsodnika, ko je bilo potrebno reševati probleme... Mami je vodila skupino žensk, ki so skrbele za cerkev, naš župnik je bil naš gost večkrat na teden... Zakaj ti vse to pripovedujem? Moram, da boš razumela, kako smo si, po svoje sami kratili svobodo..." Mogoče je bila kriva kava, ki sva jo spili in za trenutek prekinili najin pogovor, ali pa se je Jasmina ustrašila, da je preveč iskrena (včeraj zvečer mi je zatrdila, da se motim, če tako mislim!) Zdelo se mi je, da previdneje izbira besede, stavke... "Nekoč pride čas, ko postane človeku vseeno, kaj si drugi mislijo o njem. Večkrat sem že mislila, da se je to meni že zgodilo, toda vsakič me kakšen naključni dogodek prepriča, da to ni res. Spominjam se, ko me je naša gledališka skupina povabila medse. To so utemeljevali s tem, da sem zelo "jezična" in da take rabijo. Povabila sem bila zelo vesela. Stara sem bila le osemnajst USODE P i š e; M i 1 e n a M i k1 a v č i č let in, iskreno povedano, zaželela sem si malo svobode. Vaje so imeli ob sredah in petkih v prostorih nad trgovino, zraven katere je bil tudi nekakšen bife. Nič hudega sluteč sem staršem omenila, kam sem povabljena. Seveda so se začela pregovarjanja. Znana pesmica o tem, kakšni so igralci, kaj počnejo in kako bodo mene, neizkušeno dekle, zapeljali v skušnjavo. Fuj, je zagovarjala svoje mnenje stara mama, neznani moški se te bodo dotikali, se ga spodaj v bifeju napili in ti naredili silo. Ne, če bi bilo po moje, nikamor ne greš. Mami nas je nemočno gledala in v očeh so se ji nabirale solze. Oh, kako sem jih sovražila! Znala jih je priklicati v pravem trenutku, da bi začela omahovati.... Ne, ne, ne, sem si dopovedovala, ne boste me! Olikani boj je trajal pozno v noč. Da ne boš mislila, da se je slišalo vpitje in kričanje! Kje pa! Bili smo si vzgojeni nasprotniki, ki smo znali na nivoju drug drugega stiskati za vrat!" Jasmina je vendarle zmagala. Hodila je na vaje, se pridno učila in uživala med novimi znanci. Dobro so se ujeli. Potihem je celo razmišljala, da bi se po srednji šoli vpisala na igralsko akademijo. Teksti ji niso delali nobenih težav in če se ji je slučajno zataknilo, se je znašla in improvizirala. Na pomoč je priskočila tudi drugim igralcem. Po vajah je ponjo prihajal očka in jo vozil domov. Zanimivo je, da od nikogar ni zaradi tega slišala nobenega komentarja. In zato jim je bila zelo hvaležna. "Potem nisi imela priložnosti niti za fante?" sem jo podražila. "Ah, saj veš, da sem. Drugače se takrat, v bolnišnici, ne bi srečali.. Bilo pa je težko, Če že ne nemogoče... Starši so strogo nadzorovali moje prijatelje. Ko sem nekoč zbolela in mi je prinesla domov zvezke neka sošolka (danes je priznana pediatrinja) je bil ogenj v strehi! S to se ti družiš, je grmel oče. Tokrat se ni mogel niti kontrolirati, tako ga je šokiralo. Ta sošolka je imela le to smolo, da je bila nezakonska, njena mama pa ni bila najbolj natančna pri izbiri moških. Drugače pa je bila Anita čudovita prijateljica (in je še danes). Pravzaprav je bila edina, ki me je bolje poznala... No, da nadaljujem... Oče ji je obzirno in prijazno povedal, da se je z najino razredničarko dogovoril drugače in da se njej ni več potrebno truditi zame. Bila sem zelo prizadeta. Mogoče je bilo takrat prvič, da nisem mogla skriti svojih čustev. Zjokala sem se od žalosti in sramote. Tisti večer mi je narasla vročina, dobila sem še vnetje ušes in v postelji sem morala ostati še lep čas..." "Prvič sem se zaljubila v glasbeni šoli. Tudi on je igral klavir tako, kot sem ga morala jaz. Bil je sramežljiv, tih in vase zaprt fant. Točno tak, kakršni so mi šli na živce, obenem pa so me privlačili. Zbližala sva se nekega popoldneva, ko so imeli učitelji seminar, midva pa za to nisva vedela. Sedela sva v glasbeni sobi in se začela pogovarjati. Ni trajalo dolgo, ko sem ugotovila, da je Sebastjan prav tak revež kot jaz. Teror na vsakem koraku! So to razliko, da se je on vdal v usodo. Prav nobene želje ni pokazal, da bi ušel od doma, da bi naredil kakšno neumnost, da bi živel svoje življenje. Vseeno se mi je prirasel k srcu. On je bil tisti, ki me je prvi poljubil... No, ja ni bilo nič posebnega. V mislih sem za svojim hrbtom čutila svoje starše, njegove in še vse ostale, ki so skrbeli za mojo moralo... Bilo je vznemirljivo, ko me je prijel za roko. Mravljinci so mi potovali po telesu in se niso hoteli ustaviti, častna beseda! Najina velika "Ljubezen" je trajala točno tri mesece. Potem so izvedeli moji domači. Sledil je obvezen pretres Sebastjanove družine. Končni rezultat je bil sila ugoden zanj. Celo preveč. Stara mama je žarela, oče pa mi je milostno dovolil, da se z njim srečujem, ko bom imela čas. Mamica je plaho dodala, da bi najraje videla, če se to dogaja v naši dnevni sobi Gledala sem jih in v tistih trenutkih ie Sebastjanov obraz začel izginjati. Brez besed sem se obrnila in izginila v svojo sobo. Oba s Sebastjanom sva nekaj časa trpela. On zato, ker ga nisem več marala, jaz pa zato, ker me je bilo sram zaradi tega. Toda ne takrat ne pozneje nisem znala lagati. Vsaj sebi ne!" Kdaj se bova dotaknili bistva? sem jo spraševala, ker se mi je zdelo, da se s svojimi zgodbami iz mladosti od srčike problema vedno bolj oddaljuje. "Počakaj," me je mirila Jasmina, "če ti ne razložim nekaterih ostalih dogodkov, potem bistva ne boš razumela ne ti ne tvoji bralci. Spet je za nekaj trenutkov utihnila. Zdelo se mi je, da brska po spominu, o čem bi mi Še pripovedovala. "Starši v tem, ko želijo svojemu otroku dobro, velikokrat delajo grozljive napake. Mene so želeli popolnoma izolirati od ostalih, posebno še od tistih, ki so imeli kakšno napako. Posebno očka je bil nor na popolnost. Ko bi že takrat vedel, da so popolni ljudje največji "kiks", ki si ga je privoščil Stvarnik, bi bilo marsikaj drugače?" "Moje življenje je med puberteto teklo dokaj enolično in po ustaljenem tiru. ÇeZ poletje je tudi naša gledališka skupirja razpadla, le ure klavirja so mi še ostale-Sošolci in sošolke so se porazgubili neznano kam. Nekatere so odšle kot varuške » družinam v Nemčijo in Francijo, druge so si našle delo v počitniških domovih, le jaz se nisem mogla umakniti budnim očesom domačih. Brat Pavle jim je z dobrikanjem prikril marsikatero neumnost, ki jo je uŠp}*ly Njemu je bilo lahko: prišel je k babici, )° objel, vzdignil v zrak in jo dvakrat cmoknu-Še teden po tem je vsa vzhičena razlagaj kako je srečna, da ima takega vnuka. Seveda so njene besede imele posebno težo, & sem bila kje v bližini. Kajti bila sem po njenih kriterijih vse prej kot idealna. Kako bi W* rada ušla, izginila, bila svobodna! Toda občutek dolžnosti in pripadnosti je bit premočno vsajen v mojo dušo! Prišlo /f obdobje, ko me je obsedlo sanjarjenje. Joh kaj vse se je motalo po mojih možganih- v mislih sem si naslikala samoten otok, na katerem sem uživala s kakšnim fantom-potem sem neznansko uživala, ko so m domači pridigali, jaz pa sem jim gledala v oci in se sprehajala po "svojem otoku". Vem, aa so bile to otročarije in da je bilo vse skupaj bedasto, toda ni šlo drugače. . Tisto poletje je babica nenadoma zbolela-Na hitrico smo jo morali odpeljati v bolnišnico. Vsi smo bili panični od strahu, kaj bo z njo. In zato je tudi pritisk name malo popustil. Toda dovolj, da sem nekega popoldneva, ko sem se vračala iz Ljubljane, na avtobusu spoznala Romana. Pred finalom Jože /Vova/c, zunanji sodelavec Torkova izvolitev dr. Janeza Podobnika — v za predsednika Parlamenta pomeni, da se boj za oblast in za sestavo vlade Počasi približuje finalu. Že samo dejstvo, da Podobnik v Ponedeljek najprej ni bil izvoljen, samo dan kasneje pa je dobil kar 82 glasov poslancev, )e zadosten povod za številna "Zibanja. Najprej poglejmo postopek Za izbiro mandatarja in izvolitev predsednika vlade. Predsednik države bo podelil mandat za sestavo vlade tistemu predsedniku stranke, ki bo imel možnost, da bo v parlamentu dobil 46 glasov. Milan Kučan je s'cer navedel še druga dva Pogoja, ki pa za izvolitev novega predsednika vlade nista pomembna. Končno predsednik lahko podeli mandat kateremukoli predsedniku par-wmentane stranke, toda če ta kasneje v parlamentu ne dobi ^ glasov, potem mora ves Postopek ponoviti. Predsednik Se bo torej moral odločiti, Pjedvsem mora podeliti mandat za novega predsednika vlade tistemu politiku, ki ima ^jveč možnosti za izvolitev. *°t kažejo izjave Milana Kučana, je jasno, da navija za {aneza Drnovška, čeprav še ni pno, če bo Drnovšek tudi kasneje v parlamentu dobil 46 vosov poslancev. Ravno to je sedaj predmet Stevilnih ugibanj in špekulacij, Predvsem po torkovi izvolitvi Janeza Podobnika za predsed-Jjfea parlamenta. Politični ana- li'iki se sprašujejo, kaj se skriva samo enem dnevu naredila velik obrat. Najprej je nasprotovala Janezu Podobniku, samo dan kasneje pa so ravno poslanci LDS podprli njegovo izvolitev. Ali je LDS uspelo razbiti koalicijo pomladnih strank? Je prišlo do vezane trgovine med LDS in SLS? Socialdemokrati pravijo, da je pomladna koalicija trdna in da ne vedo za nobene dogovore med LDS in SLS. Poleg tega opozarjajo, da so pomladne stranke podpisale koalicijsko pogodbo, ki jih zavezuje k skupnemu nastopu. Zato bo nadaljnji potek dogodkov najbolj verjetno potekal po naslednjem scenariju. Milan Kučan bo najverjetneje podelil najprej mandat Janezu Drnovšku. Potem se bo ob volitvah za predsednika vlade pokazalo realno razmerje in razdelitev glasov poslancev. Takrat bo tudi jasno, kateri strani pripada odločilni 46. glas poslanca, ki bo odločal o izvolitvi predsednika vlade. Po takšnem scenariju je prišlo po volitvah leta 1992 do izvolitve Janeza Drnovška za predsednika vlade. Takrat je bil Drnovšek izvoljen s pomočjo Jelinčičevih glasov. Možna je tudi druga varianta, da že pred volit\>ami novega predsednika vlade pride do sestave koalicije, ki bi imela zadostno večino v parlamentu. Vendar pa je ta varianta odvisna predvsem od odgovora na vprašanje, katera stran ima odločilni 46. glas poslanca. Kot smo izvedeli iz dobro obveščenih krogov, so se nekaterim poslancem pomladnih strank začeli oglašati nekdanji znanci in sošolci in jih prepričevati, da naj vendarle stopijo v stik z določenimi ljudmi, ki jim za njihov glas za nasprotno stran obljubljajo kup mark. Tudi sicer je v komentarjih simpatizerjev LDS čutiti veliko Živčnost. Zato poskušajo na vse načine dokazati tisto, kar se sploh ne da dokazati, da namreč na osnovi rezultatov volitev ravno LDS pripada mandat za sestavo vlade. Filozof dr. Darko Štrajn je celo posegel po starem komunističnem triku, ko je zapisal, da je LDS nosilec občega interesa, tako kot je bila nekoč partija. V demokracijah manjšina nikoli ne more biti nosilec občega interesa. Bistvo demokracije je pač vladavina večine, zato LDS s 25 poslanci ne more biii nosilec občega interesa. Res je, da je LDS na volitvah med strankami dobila največ glasov, toda volivci so izvolili le 25 njenih poslancev. Mandat za sestavo vlade so dobile stranke slovenske pomladi, ki so na volitvah dobile 45 glasov, oz. mogoče celo 46, kot trdijo. Medtem ko je zunaj vsak dan hladneje, pa v političnih krogih temperatura narašča. Toda nadaljnji postopek je več ali manj jasen. Predsednik države se bo najprej posvetoval z vodji poslanskih skupin, potem pa bo predlagal mandatarja, oz. kandidata za predsednika vlade. Za to ima 30 dni Časa. Po izvolitvi predsednika parlamenta morajo v državnem zboru konstituirati še delovna telesa. Zato bodo v parlamentu volili najbolj verjetno še letos novega predsednika vlade. Potem pa bo jasno, katera stran ima odločilni 46. glas. Jože Novak, simpatizer SDS IPREJEUSMO tyava krajevnega odbora SKD Primskovo Gorenjski glas, 15. 11 1996) Nepodpisana izjava za jav-*p« Krajevnega odbora SKD Primskovo me spominja na tzjave iz časa partijskega en-0utnja, ko so nas obveščali razni komiteji, sekretariati, feze, odbori, itd. Edini od ■*? neizvoljenih članov za Svet Primskovo, imam to čast, da me KO SKD Primskovo v 'X0!* izjavi osebno navaja. °&tno KO SKS ni razočar-% ampak navdušen nad takim volilnim rezultatom. Vsem, ki so bili izvoljeni v wet KS Primskovo, čestitam ln Želim, da bi čim bolj ksPešno delali v dobrobit krajanov in Krajevne skupki. Upam, da krajani ne °odo tako razočarani nad d^lom, kot so bili razočarani «e/avci Cestnega podjetja š?! z g. Drinovcem. J^anj, 27.11.1996 Prane Golorej, Draga Bre*arja 46, Kranj občinskih uradov °bčine Železniki akx° drugi svetovni vojni je tnia Železniki skupaj s *Kratnim HP-om in zadru-f NlKO na ruševinah pos- *tne§a doma v Železnikih X- /a stavbo za potrebe finskih organov in drugih b«€s je bilo zemljišče in ^ušena stavba last cerkve. Jeeno se mi pa močno zdi, a to stavba ni bila nacionali-Jana, pač pa je bil tu neki °iovor v zvezi s popravilom strehe na cerkvi in pozneje zvonika. Zanima me, ali so pristojni, ki so odločali o vrnitvi te stavbe cerkvi sploh prečitali ali videli izjave očividcev in takratnih delavcev - katere podpisnik sem tudi jaz. Javno pozivam odgovorne, da to pojasnijo - in v kolikor so stvari nejasne, da se ponovno preverjajo. Lep pozdrav in hvala za objavo! Franc Peternelj, Martinj vrh 40, Železniki Pojasnilo za javnost glede izvajanja župana občine Tržič Dne 26. 11. 1996 je v Gorenjskem glasu izšel članek z naslovom "Pojasnilo za javnost - glede izvajanja župana Občine Tržič na tržiš-kem radiu dne 17. 11. 1996, v katerem avtor članka, g. Drago Gril, direktor prevoznega podjetja Integral Tržič dvomi o poštenosti in dobronamer-nosti mene in strokovnih služb občinske uprave Občine Tržič. Glede tega dajem g. Grilu in tudi širši javnosti naslednja pojasnila: 1. Dne 8. 10.1996 je Občina Tržič objavila javni razpis za izbor izvajalca za opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok v Občini Tržič za šolsko leto 1996/97. Na razpis se je prijavilo 5 ponudnikov, med katerimi je bilo tudi podjetje Integral Tržič (sedanji prevoznik), kot najdražji ponudnik. Občina Tržič je kot dober gospodar svojega premoženja izbrala najugodnejšega ponudnika, ki je ustrezal razpisnim pogojem. Z novim ponudnikom bo Obči- na Tržič prihranila približno z mio SIT letno, ki jih bo namenila za obnovo in izboljšanje šolskega prostora. Vprašujem se, kako se lahko gospodu Grilu sredstva v takšni višini zdijo zanemarljiva? 2. Občina Tržič je še pred javnim razpisom povabila na razgovor g. Grila, da bi se morebiti lahko domenili o zmanjšanju cene prevozov, vendar so pristali le na 10 % popust in 10 % kompenzacijo, ki pa se še vedno šteje v stroške prevoza. Gospod Gril je ob takšni nepopustljiv osti očitno menil, da na trgu ne obstajajo ugodnejši prevozniki, kot je Integral Tržič, zato sklepam, da še ni spoznal, da v Sloveniji že nekaj let obstaja tržni sistem, v katerem je konkurenca gibalo razvoja. 3. Občina Tržič je od Ministrstva za finance, po pritožbi Integrala Tržič, res prejela zahtevo za revizijo postopka javnega razpisa, vendar je komisija za izvedbo razpisa po ponovnem pregledu dokumentacije ugotovila, da sta bila postopek razpisa in izbira ponudnika nesporna. 4. Gospodu Grilu se "zahvaljujem za njegovo skrb" in mu povem, da je o nadaljnjih prevozih učencev zaskrbljen brez potrebe, saj bo novi prevoznik z zavarovanimi potniki in avtobusi, ki so tehnično brezhibni, lahko opravljal prevoze otrok vsaj na takšni ravni kot doslej Integral Tržič. Ob koncu naj g. Grilu povem, da je Občina Tržič z njim še vedno pripravljena sodelovati, seveda ob pogoju, da bodo ugodni ponudniki. Lep pozdrav! Župan Pavel Rupar Draga naj bo smetišče samo do L L 1997 Smetišče v Dragi je staro že 18 let. Zadnja leta je bilo veliko razprav, da se smetišče zapre, ker je polno in tudi vse dosedanje diskusije krajanov Občine Škofja Loka se niso jemale za resne. Škofjeloški svetniki, če se ne motim, so že dvakrat ogledali taka smetišča zunaj naše Slovenije. Vsa zadeva okrog novega smetišča, pa do sedaj še ni prišla na dan. Če sem prav obveščen, se svetnikom ne mudi do ureditve problema. Razmišlja se, da bi smetišča v Dragi podaljšali življenjsko dobo za dve leti. Popolnoma se strinjam s stališči občine Medvode, da bi bil 1.1.1997 dokončno datum zaprtja. Predlagam, da vaščani vasi Dol, Sora občine Medvode, ter vaščani vasi Draga, Gosteče in Pungert občine Škofja Loka s tem datumom fizično blokirajo vse poti in s tem dosežejo, da Občina Škofja Loka najresneje začne razmišljati o tem, da v dveh letih ni ničesar naredila po tem vprašanju. Gaber Franc, Pungert 3, Skofja Loka Ali je res vsem vseeno? V Vašem časopisu je novinar dne 29. 11. 1996 lepo opisal razdejanja zaradi neurij v tržiški občini. Mislim pa, da se je v Tržič pripeljal skozi Duplje. Če bi prišel z golniške strani, bi nad Seničnim gotovo opazil, razdrto cesto pred Slemertom, kakor domačini imenujemo ta predel. Ta del ceste v dolžini okrog 10 metrov in v širini skoraj polovice cestišča se je udri za približno 1 meter globoko že ob poletnih poplavah. Za silo so ga popravili čez kak mesec, sredi novembra pa se je cesta spet udrla, le da sedaj še huje. Vzdrževalci so postavili znake za delo na cesti, zgodilo pa se ni nič in se najbrž ne bo, dokler ne bo zmanjkalo še druge polovice vozišča. Cesta se udira tudi na drugi strani hriba. Zadevo so "rešili" z opozorilnimi zastavicami. Ob koncu zaščitne škarpe je jašek, kamor teče odvečna voda iz bližnjega vodnega rezervar-ja. Ta je zamašen, zato voda teče po cesti navzdol in zagotavlja solidno poledico na tem strmem delu ceste. In zdaj vprašanje: ali je res vsem, ki imajo kaj pri cestah, vseeno, če je ta dosti prometna cesta na tem odseku v tako slabem in nevarnem stanju. Prepričan sem, da so poškodbe videli inšpektorji, policaji, funkcionarji, morda celo kak poslanec ali župan. Ali bo res potrebna nesreča, da se ta odsek popravi? Za nesreče se največkrat krivi voznike, o stanju ceste in nemarnem oz. pomanjkljivem vzdrževanju pa so odgovorni tiho ali pa se sklicujejo na večno pomanjkanje denarja. Ali bo kdo odgovarjal, če se cesta dokončno udre ravno tedaj, ko bo čez ta odsek peljal šolski avtobus, poln šolarjev? Skoraj dnevno lahko poslušamo, kako uspešno se gradijo nove ceste po Sloveniji in predvsem, kako hitro se to dogaja. Morda bi samo delček te uspešnosti, predvsem pa hitrosti, prenesli tudi na obstoječe ceste, saj večina ljudi v Sloveniji živi ob tako imenovanih regionalnih in lokalnih cestah in so zanje pomembnejše od velikih avtocest. Pozdravlja- Vas eden od prebivalcev Seničnega! V. Kastigar Referendumski zagovorniki so utihnili Odgovor na članek z naslovom Referendumski zagovorniki so utihnili, Gorenjski glas, 3. december 1996, str. 2 Trditve v članku z naslovom Referendumski zagovorniki so utihnili, da je bilo zavzemanje SDS za spremembo volilnega sistema zgolj predvolilna propaganda, so milo rečeno neumestne. Bralke in bralci Gorenjskega glasa verjetno poznajo vse zaplete in zavlačevanja, ki so sledila vložitvi predloga zakona o volitvah in pobude za zakonodajni referendum. SDS je v imenu 43.710 volivk in volivcev naredila vse, da se uresniči v ustavi zapisana pravica državljank in državljanov do neposrednega odločanja na referendumu. Če bi se spoštovala ustava, bi moral biti referendum o volilnem sistemu že junija letos. Parlamentarna večina oziroma vodstva političnih strank pa so naredila vse, tudi kršila ustavo in zakon, kar je nedvoumno trikrat ugotovilo ustavno sodišče, da do referenduma oziroma spremembe volilnega zakona ne bi prišlo pravočasno in bi veljal že za letošnje državnozborske volitve. Predlog za dvokrožni večinski volilni sistem je preprost in ga ljudje dobro poznajo, saj so po njem volili leta 1990 v zbor občin in leta 1994 na volitvah županov. Predlog za neposredno izvolitev poslancev namesto centralizma zagotavlja enakomerno zastopanost vseh volilnih okrajev v slovenskem parlamentu. Namesto delitve glasov po nacionalnih listah in s tem ohranjanja strankarskih oligarhij omogoča volitev in izvolitev ljudi, ki v lokalnem okolju uživajo resnično zaupanje. Namesto povolilnega mešetarjenja vodstev političnih strank zagotavlja pošteno predvolilno sodelovanje ter spoštovanje prevolilnih obljub. Preprečuje manipulacijo Z malimi, tik pred volitvami nastalimi "satelitskimi" strankami. Po ustavi in zakonu je državni zbor zavezan izidu referenduma, saj leto dni po referendumu ne sme sprejeti ničesar, kar bi bilo v nasprotju Z voljo volivcev izraženo na referendumu. Razmišljanja, da izid nedeljskega referenduma ne pomeni tudi obvezne spremembe zakona o volitvah, so zavajajoča. Težko si je namreč predstavljati, da bi državni zbor ne spoštoval referendumske odločitve. Račun za takšno ravnanje bi volivci poslancem zanesljivo izstavili na prihodnjih volitvah. Glede trditve, da propagande za volilne referendume skoraj ni, pa le tole. Republiška volilna komisija je natančno določila pravila igre in obliko glasovnice šele sredi referendumske kampanje. Ker bo za uspeh referenduma odločilno, ali bodo volivci veljavno izpolnili glasovnico (ZA smejo obkrožiti samo pri enem vprašanju), obsežnejša referendumska kampanja ni imela smisla, preden so bila znana pravila igre. Za daljšo in obsežnejšo referendumsko kampanjo je potreben tudi denar, ki ga Socialdemokratska stranka Slovenije žal nima. Zato smo se odločili, da bomo intenzivnejšo kampanjo vodili le zadnji teden. Ker gospod J. Košnjek za zgled postavlja kampanjo, ki jo zadnje tri tedne vodi Državni svet, naj nam bo dovoljeno postaviti javno vprašanje, iz katerih sredstev bodo plačane zloženke, plakati in drugi promocijski materiali za kombinirani volilni sistem. Nika Dolinar Tiskovna predstavnica SDS Borci o referendumu Vodstvo slovenske borčevske organizacije poudarja, da njena združenja niso strankarsko opredeljena, sodijo pa, da se lahko kot del civilne družbe zavestno opredeljuje do pobud, ki posegajo na tako pomembna družbena področja, kot je način volitev poslancev za Državni zbor. Skladno s tem je ugotovilo, da poteka celotna ta dejavnost v politično dokaj neprimernem času, ko so tudi takšne pobude nujno podvržene političnim nameram, ki z načinom volitev v prihodnosti pri nas niso neposredno povezane. Poleg tega tozadevna referendumska odločitev za novi parlament formalno sploh ni obvezna in bo glasovanje zanjo izpeljano na podlagi domnevno ustavno spornih aktov in odločitev. Kljub temu pa vodstvo slovenske borčevske organizacije meni, da je udeležba na tem referendumu smotrna. Pri tem ocenjuje, da je med tremi ponujenimi predlogi sprememb obstoječega volilnega sistema načelom za usklajenost programskih usmeritev in regionalnih interesov v prihodnjem parlamentu najbližji predlog, ki ga je izoblikoval Državni svet. Borci in udeleženci NOB Slovenije, ter tisti, ki so nam programsko blizu, bomo odšli na prihodnji referendum. Glasovali bomo za predlog sprememb našega volilnega sistema, kot ga je predložil nestrankarski in reprezentativni Državni svet, saj ta predlog odpravlja največje pomanjkljivosti obeh drugih pobud in zagotavlja v parlamentu uravnoteženo uveljavljanje tako programske usmeritve posameznih strank kot prisotnost upravičenih regionalnih interesov. Ivan Dolničar, predsednik Prijaznost v jeseniški bolnišnici Zgodi se, da mora človek preživeti nekaj dni v bolnišnici. Tudi jaz sem jih. Znanci so me spraševali, ali ne bom šla v Ljubljano. "Ne," sem odgovarjala. "Ni potrebno." Zaupam svojima zdravnikoma in naši bolnišnici na "koncu mesta". Že nekaj let jo posodabljajo, imajo moderne aparature in tudi strokovnost je zavidljiva." Sama sem se o tem prepričala, spoznala delo zdravnikov in zdravnic, prijaznost osebja in dobro delo kuhinje. Kar nekaj dni sem lahko spremljala tudi delo medicinskih sester, ki so največ v stiku Z bolniki in bolnicami. Zato želim tudi javno pohvaliti njihovo delo. Preveč jih je, da bi lahko vse omenila, a Darja, Nada. Lidija, Dragica, Breda, Iča in njihove sodelavke se bodo prav gotovo prepoznale. Ne le meni, tudi tistim, s katerimi sem bila skupaj v sobi, so lajšale tegobe, ne le z zdravili, tudi s prijazno besedo, nasmehom, s spodbudo. Iskreno želim, da ostane jeseniška bolnišnica strokovno ugledna, dobro organizirana in uporabnikom prijazna osrednja regijska bolnišnica na Gorenjskem. Ob tem predlagam, da javnost več izve o delu posameznih oddelkov, o prizadevanjih zdravnic in zdravnikov ter ostalega osebja jeseniške bolnišnice, saj včasih premalo vemo o pogojih in rezultatih njihovega dela. Rina Klinar, Jesenice Za vas bomo vedno našli pravi nasvet in pravo glasbilo. MPannr Vse, ki ste in bi radi postali glasbeniki, vas vabimo v novo trgovino z glasbili in opremo na Koroški 29 v Kranju. 064/211-924 Avstrijska družina ob Baškem jezeru na Koroškem, nudi mlademu dekletu, ki ima iz šole vsai malo znanja nemščine, MOŽNOST ZA IZPOPOLNITEV ZNANJA NEMŠKEGA JEZIKA. Vključila bi se za eno leto v družino, kjer so 4 deklice (4 do 12 let). Honorar in druge ugodnosti. Podrobne informacije po © 064/224- 520 37329 IZGUBLJENO V soboto zvečer smo od Orehka do Prebačevega IZGUBILI POTOVALKO S POSTELJNINO. Poštenega najditelja prosimo, da pokliče po ©332- 372 37237 KUPIM DISCOTEKA RADOVUI CA Danes po ZZ. uri organizira KRŠ sRUCOVANje Študentje z dokazilom prost vstop MALI OGLASI jg 223-444~~ APARATI STROJI MOBITEL YANNI d.o.o. - kompletna ponudba, dobava takoj. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256, 064/226-751 15141 Prodam UKV POSTAJO ICOM s priborom. ©634-882 36368 Prodam rabljen industrijski ŠIVALNI STROJ 0WERL00C. 0332-341 37045 Prodam ŠTEDILNIK - 2 elektrika, 4 plin ter ZMRZOVALNO SKRINJO. ©471-326 37051 Prodam trajnožarečo KUPPERS-BUSVH PEČ Bobnar, Voglje, Na vasi 17, Šenčur 37053 Prodam televizor Gorenje stereo, ekran 70 cm, teletekst. © 78-942 37109 Novo PEČ kuppersbusch za centralno in nov radiorekorder Grundig, poceni. 0715-821_37112 Prodam termoakumulacijsko PEČ, motorno žago za črke reklam, primež, razna orodja. Q 401-466 37126 Prodam bojler, 80 I, nov Tiki, dva kavča - ležeča, elek. oljni radiator. ©57-496 37135 Samostojni mizarski frezar in for-matno žago voz 3 m, prodam. ©422-307 37324 Prodam pralni STROJ CANDY rabljen. ©226-015 37339 Prodam motorno žago Echo, 300 m2 list, stoječ bojar kombiniran drva, elektrika, nov. ©431-390 37351 Prodam obnovljeno TEHTNICO za 150 kg. Vrtna pot 6, Voglje 37380 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH 300 I 5% ceneje. ©311-807 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine.nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj, ©211-248, ali ©47-534 16616 HLODOVINO SMREKE večje količine, E klasa, odkupujemo, cena 15500, I. klasa cena 13500 SIT, fco kamionska cesta. ©061/864-071 ali 061/864-070 27819 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 PIZZERIJ0 ORU pizze iz krušne peči solate, sladice ODPRTO VSAK DAN 15.00 - 24.00 SOBOTA 12.00-24.00 NEDELJA IN PRAZNIKI 12.00 - 23.00 TEL.:064/461-198 Prodam TRAKTORSKO PRIKOLICO (Dero) in betonski KOZOLEC. ©061- 841-318 37387 Prodam MOLZNI STROJ alfa laval. Koželj, Pšenična polica 8, Cerklje 37388___' Ugodno prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO 310 I, potrebno popravila. ©242-380 37390 Prodam rabljen PRALNI STROJ Gorenje. ©212-757 37403 ODKUPUJEMO VSE STARE IN UMETNIŠKE PREDMETE: slike, ure, pohištvo, nakit, kovance in razglednice. VSE TE PREDMETE TUDI RESTAVRIRAMO. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj ©221-037 in 211-927 28359_ Kupim TRAKTOR Goldoni starejši, motor Lambordini - dele. ©691-930 37110 GLASBILA Poceni prodam POLAKUSTIČNO KITARO in prevleke za Golfa. ©332- 334 37035 GLASBILA IN SYNTHESIZERJI Ro-land, Casio, Jamaha in ostala glasbila, ugodno v trgovini SINKOPA, ©802-274,801-211 37274 KUPIM STAR LES (HRAST) DESKE 5 - 8 cm, OD KAŠČ, PODOV. KOZOLCEV, VEČJIH SODOV Tel/. 061/662-669 Prodam pisalni STROJ OLYMPIA. ©411 -804 37144 Prodam trajnožarečo PEČ kuppersbusch. ©241-509 37150 BALONI reklamno-dekorativni potiskani po vaši želji. OSKRBA d.o.o., tel./fax:062/35-304 Poceni prodam ZMRZOVALNO OMARO s tremi predali. ©221-468 37169 GR. MATERIAL RAČUNALNIKA 386 s ČB monitorjem in programi prodam za 32 000 SIT ©245-261_37178 Prodam motorno KOSILNICO BCS, rabljeno 4 sezone. ©688-134 37209 Prodam TEHTNICO s krožno skalo. ©451-765 37213 Prodam ŠTEDILNIK Gorenje, trda goriva. ©242-759, po 20. uri 37224 Prodam snežno ROLBO za moto-kultivator Gorenje Muta in domačo VOLNO. ©686-259_37230 Prodam novo PEČ LTŽ PLAMEN PL 90 trdo gorivo, 150 DEM. ©228-403 37238 _ Prodam trajnožarečo PEČ kuppersbusch. ©733-713 37282 Ugodno prodam KLINO za cirkular 450x2,0 PN 2253, 6.3 in Welo 52200/ 300. ©246-538_37278 Prodam BTV GOLDSTAR, še v garanciji. Pokličite po 19. uri ©326- 270 37289 Za simbolično ceno prodam trajnožarečo PEČ in pralni STROJ. ©226- 059 37296 Ugodno prodam termoakumulacijs-ko PEČ 3 KW. ©401-310 37301 Prodam NOVO 420 I SKRINJO, hladilnik 80 I, zelo ugodno. ©324- 501 37314 SNEGOLOVILCE iz nerjaveče pločevine dobite takoj! Ugodna cena, možno plačilo na obroke. ©725-319 36979_ Prodam COLARICE in bukova DRVA. ©311-570_37038 Prodam SUH LES za ostrešje. ©451-329_37145 Prodam železno pregradno ograjo. Cena 30.000 SIT ©326-690 37157 Prodamo suh SMREKOV OPAŽ in LADIJSKI POD ter HRASTOV in JESENOV KLASIČNI PARKET. ©064-64-412 37162 Prodam nove podstrešne stopnice z dvojnim pokrovom 120x66. Sprejemam naročila 242-772 37332 Prodam več vrst OKEN in GARAŽNA VRATA. ©061-841-318 37391 astrološki ZMENKOFON; za OSAMLJENE «* 0, IT 090 4 2-O0 IZOBRAŽEVANJE Inštaliram matematiko na vašem domu. Ura 450 SIT. Dipl.str.inng. ©226-532 37196 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLO-DOVINO. ©064-64-412_37161 Kupim snežno FREZO MUTA. ©51- 169_37207 Kupim Verbincev slovar tujk. ©622-836, ves dan 37225 Kupim kombinirko mizarsko Rob-land ali njej podobno, dobro ohranjeno. ©332-601 37231 Kupim spodnji kuhinjski element 50 cm od kuhinje Orhideja, temno rjava. ©632-465 37234 Odkupujem HLODOVINO, češnja, kostanj, javor, jesen, bukev, hrast, smreka. Tel.: 064/85-468, vsak delovni dan od 8. do 11. ure Kupim 1.2 m3 suhih smrekovih plohov debeline 5 cm. fflk323-559 37279 Kupim SLAMO. ©451-331 37379 Im( »kali PRODAMO hišo in lokal v Kranju, lokal v celoti opremljen in v obratovanju. Vsi priključki, skladišče, dostava urejena, poslopje obnovljeno v celoti 1991 leta, cena visoka, vendar vredna greha. Samo resne ponudbe!! PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 318 34840 VEDEŽEVANJE SVETOVANJE 0904490 Prodamo v Kranju poslovni prostor 44,80 m2 na Planini, cena 1580 DEM/m2, prodamo poslovni prostor 20 m2 na Planini. K 3 KERN, 221-353, tel, in fax 221-785 32718 ODDAMO v centru Kranja 110 m2 poslovnih prostorov na odlični lokaciji v Kranju, CK, telefon, primerno za odvetniško dejavnost, agencijske storitve. K 3 KERN, 221-353, 221- 785_ 33386 Prodamo zelo lepo hišo s trgovsko Eejavnostjo in poslovnimi prostori, K. Loka, trgovina je v obratovanju, vpeljana in znana med ljudmi. Prodajna cena 450.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 GOSTINCI POZOR! Prodamo hišo z lokalom v centru Kranja ter hišo z lokalom in pizzerijo v Preddvoru. Samo resne ponudbe PIA NEPREMIČNIN^ rel,:004/623-W, 064/622-31« Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko in v Italijo vsak teoe^ ©491-442 VCDEŽEVATiJE-SVETOVAMJE 090 kk 8?:h: PLANINA ODDAMO poslovne pro-sotre 300 m2 za daljše obdobje za trgovino, storitve ali pisarne. STAN-ING, 242-754_37123 KRANJ-CENTER kupimo pritlične poslovne prostore. STANING 242- 754 37124 "MARUČINI KRISTALI SVETUJEJO" v NOVI KNJIGI „„ a v prednaročilu SAMO 2.500% naročila po tel. 061l33lfl KRANJ STRAŽIŠČE poslovno stavbo s parkirišči, KRANJ večjo poslov, stavbo v bližini Aquasave, KRANJ center več trgovskih in gostinskih lokalov v pritličju, MEDVODE okolica samopostrežno trgovino z živili, bife, restavracijo, parkirišča, PREDDVOR Kokra DOBRO OHRANJEN LOVSKI DVOREC, 400 m2 v etaži x3, primeren za gostinsko, turistično ali zdravstveno dejavnost, PREDDVOR gostinski lokal na izredno lepi lokaciji, JESENICE center poslovni prostor 127 m2 v pritličju, 2500 DEM/m2, KRANJ okolica 5 km: skladiščne prostore 2 x 380 m2, ŠKOFJA LOKA pizzerijo, bife in trgovino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 35151 KRANJ STROGI CENTER PRODAMO GOSTINSKI LOKAL 332 M2, V PRITLIČJU IN 200 M2, NEIZDELANEGA PODSTREŠJA, PRIMERNO TUDI ZA DRUGE DEJAVNOSTI. CENA PO DOGOVORU. POSING, 224-210, 222-076_35767 Prodamo v Gozdu Martuljku turistično stan. hiša, parcela 475 m2, Bled prodamo apartmajsko hišo, 400 m2 stan. površine, 950 m2 zunanje površine, Bled novo poslovno stan. hišo v mirnem okolju, 300 m2 površine, zunanje površine 460 m2. K3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785_35815 ODDAMO v centru Kranja 100 m2 v pritličju, primerno za ordinacijo, odvetniško pisarno. K 3 KERN, 221-353, 221-785 35818 4270 JESENICE, Slovenija Trg Toneta Čufarja 3 Tel.: ++386(064)86 13 07 ++386(064)86 15 02 Fax: ++386(064)8611 90 SMUČANJE V AVSTRIJI -UGODNE CENE • BAD KLEINKIRCHEiM: apartmaji blizu žičnic • VERDITZ: hotel ob smučišču, polpenzioni . . • KITZBUHEI7KIRCHBERG: hotel blizu žičnic, polpenzioni • FRANCIJA - vsi centri po zelo ugodnih cenah NOVO LETO • BOHINJ: hoteli polpenzioni • UMAG: hoteli, polpenzioni • RAB: hoteli, polpenzioni KRANJ CENTER oddamo poslovni prostor 48 m2 za trgovino ali storitve. STANING 242-754_37125 V okolici Tržiča oddam v najem vpeljano trgovino z opremo. ©0609/616-914_37214 NEPREMIČNINE JESENICE - KU-PUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMA-MO-ODDAJAMO: poslovne prostore, stanovanja, hiše, parcele. ©860-029, 0609/636-623, od 9. do 15. Ure 37338 OBLAČILA Prodam ženski krznen P^^iJe 40(44), moški krznen plašč. zelo dobro ohranjeno. Cena DEM (oboje). ©741-372 OTR. OPREM* Kombiniran otroški VOZIČEK,J STAJICO, prodam. ©242-291,1 čer Tel.: 222 800 MATEJA Kranj isko hišo s 140 m2 poslovnih Prostorov na parceli 900 m2 prodajo. KRANJ BITNJE novo dvostano-^arnter poslovno stanovanjsko hišo ^ANJ Mlaka: stanovanjsko hišo 1 KRANJ TRSTENIK prodamo vikend parcelo 500 m2, z vso dokumentacijo, izgrajeno, I. ploščo, cena 50.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 221-785 34818 Prodamo stn. kmečko hišo, Podhom 28 Zasip, Bled hiša je starejša ima stanovanjsko urejeno pritličje, man-sarda pa je potrebno obnove. Prodajna cena 80.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE. 623-117, 622-318 V Kamni Gorici pri Kropi prodamo polovico hiše (pritličje, klet in 326 m2 parcele na kateri stojita dva gospodarska poslopja). Prodajna cena 85000 DEM. PIA NEPREMICINE, ©623-117, 622-318_34833 V MOJSTRANI prodamo dve dvos-tanovanjski hiši na večjih parcelah prodajna cena od 350.000 dem DO 500.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117. 622-318_34835 ŽABNICA pri Šk. Loki prodamo večjo hišo. PIA NEPREMICINE, 623- 117, 622-318_34836 Prodamo novo končno vrstno hišo na Drulovki, lepo urejen in ograjen vrt, stanovanjske površine je 200 m2. Prodajna cena 280.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 DVOJČEK hišo prodamo na Jesenicah, Tomšičeva ul. hiša v 3. etažah, meri 3x74 m2, vsi priključki, prodajna cena 205.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 34839 PRODAJALNA BAZAR GLAVNI TRG 24, Kranj TEL: 211-326 OTROŠKA KONFEKCIJA WALT DISNEY: MAJICE, PULIJI OD 990.- SIT PULOVERJI Z MIKI MIŠKO, POCAHONTAS, PEPE-GOOFY OD 1.990 - 2.890 PIŽAME, SPALNI PAJACI OD 1.690 NAPREJ TRENIRKE BOMBAŽ OD 2.190 NAPREJ TERMO PULOVERJI PO 4.290 BUNDE OD 3.990 DO 5.390 SPODNJI DELI TRENIRK PO 1.190 OTR. SMUČARSKI KOMBINEZONI V okolici Kranja kupimo manjšo, starejšo hišo, potrebno adaptacije obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj, ©223-485 ali 0609/ 643-493 37079 V Stražišču prodamo zazidljivo parcelo 1025 m2, za 97.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493_37081 V Kranju prodamo novo, poslovno stanovanjsko hišo v dveh etažah, takoj vseljivo za 220.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643- 493 37084 BAŠELJ PRI PREDDVORU prodamo novo nedokončano visoko pritlično hišo na parceli 700 m2 za 133.000 DEM. STANING 242-754 37117 ŽELEZNIKI V OKOLICI prodamo hišo 80 m2 stan. pov. s parcelo 2000 m2 primerno za stanovanje ali vikend. STANING, 242-754 3711è /-TOON NEPREMIČNINE tel^fax: 331-292, 331-366 tèfttefil* J?arceli 500 m2- DOM 1231 MlC|NE, 22-33-00, 0609/650- _____ 34193 BLED Ribno 20 let staro I8rin de,avnico v pritličju na parceli m2> Bied starejša hiša v centru °Elv?an;eli 280 m2' cena 125.000 na led hisa meščanskega videza Dem 5e,i 1200 m2, cena 330.000 ?2l 7dc3 KERN- 221-353, tel. in fax '85 34811 fe KERN do, NEPREMIČNINE 221--«i i 222.56è Maistrov trg 12 '«x: 221-781 4000 Kranj V Skofjl Loki prodamo 4 nove lokale na lepi lokacij?, ter več novih garaž v triplex sisteme. Možni krediti..Samo resne ponudbe. PIA nepremičnine, i tel.:622-318, 623-117 Parcou ,eT'i' ,,lso v '»• 9r- Tazi s 'el in ? 360 m2- K 3 KERN, 221-353, ■gj^jg* 221-785 34812 KRANJ podkleteno, rrç 'aa«[°Pno hišo s parcelo 600 6non«H ITNJAH na odlični lokaciji y°vn0 h opno niso- SDOdaJ za P°" ^ 3 kcS?iavnost- zgoraj stanovanje. 221-353. 221-785 34813 Prodamo stan. hišo v Hotavljah, Šk. Loka, prodajna cena 160.000 DEM. PIA NEPREMICINE, 62y-117, 622- 318_34841 Prodamo zgornji DEL HIŠE v Retečah. Prodajna cena je 60 000 DEM. PIA NEPREMIČNINE ©623-117 In 622-318_34842 Prodamo končno VRSTNO HIŠO Dašnica-Železniki. Hiša je v 3. gradbeni fazi, prodajna cena pa je 115 000 DEM. V ceni je še nekaj gradbenega materiala. PIA NEPREMIČNINE ©623-117 in 622-318_34843 Prodamo na Drulovki na krajni lokaciji prodamo atrijsko hišo, 400 m2 sveta. K 3 KERN, 221-353, 6el. fax 221-785 ssoee Prodamo v Šenčurju hišo v gradanji, izdelana do strehe In vgrajena okna, RADOVLJICA hišo dvojček z lastnim vhodom, cena 160.000 DEM, BI. Dobrava prodamo obnovljeno dvostanovanjsko hišo, parcela 587 m2, cena 178.000 DEM, SEBENJE pritličje nove hiše z vrtom in lastnim vhodom, cena 130.000 DEM, TRŽIČ po znižani ceni starejšo hišo v mestu, primerno za bivanje, cena 70.000 DEM , v Žlganji vasi hiša v 3. gr. fazi, cena 130.000 DEM, ZALOG pri Cerkljah, montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2. K 3 KERN, 221-353, tel. In fax. 221-785 36279 Prodamo zazidljive parcele na Mlaki, Besnici, britofu, Tržiču, Seničnem, Podnartu, Adergas pri Cerkljah, Or-love glave. K 3 KERN, 221-353, 221- 785 36442 ODDAMO KRANJ 2 ss, 50 m2, neopremljeno, 450 DEM/mes., enoletno predplačilo, KRANJ Planina 2+2, 100 m2, opremljeno, 700 DEM/ mes, brez predplačila, KRANJ Planina I 1 ss, 45 m2, delno opremljeno, t00 DEM/mes, letno predplačilo, KOFJA LOKA Hafnarievo nas. stanovanje 150 m2 v hiši z vrtom in garažo, 900 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 36486 Ribno pri Bledu prodamo neizdelano, vseljivo hišo 450 m2 uporabne površine, na 1650 m.2 lepe parcele, mirna okolica, primerna za več družinsko stanovanje, ali izgradnjo apartmajev, ali kakšno mirno poslovno dejavnost, možnost dostopa z kamioni, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-49337074 Na Orehku oddamo spodnjo etažo hiše, popolnoma opremljeno z vrtom pred hišo za 600 DEM + polletno predplačilo. AGENT Kranj. 223-485 ali 0609/643-493_37086 V Zvirčah pri Tržiču, prodamo novo hišo cca 450 m2 uporabne površine, primerna za poslovno dejavnost, podkletena + dve etaži za 450.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 37087 Britof pri Kranju prodamo hišo v dvojčku, staro 25 let, v dveh etažah za 160.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485. 0609/643-493 37088 NAKLO prodamo starejšo večjo enonadstropno hišo za 110.000 DEM. STANING 242-754 37119 DRULOVKA prodamo vrstno hišo stan. površine 174 m2 s CK., TEL, CATV in lepo urejeno notranjostjo za 250.000 DEM. STANING 242-754 37120 KRANJ ALI OKOLICA KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO IN STAREJŠO MANJŠO HIŠO IN VAM UREDI-MO CELOTEN POSTOPEK. STANING 242-754_37121 ŠKOFJA LOKA Hafnerjevo nas. ODDAMO V NAJEM hišo za poslovno dejavnost ali stanovanje s CK in TEL najemnina 900 DEM/mes. STANING 242-754_37122 TRŽIČ PRODAMO ALI ZAMENJAMO 1/2 dvojčka 112 m2 stanovanjske površine z 800 m2 parcele. STANING, 242-754 37192 KRANJ PREBAČEVO prodamo zazidljivo parcelo 1117 m2, in kmetijsko zemljišče 6000 m2, cena 105.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 37348_ RADOVLJICA prodamo novo hišo 120 m2 stanovanjske površine, 3500 m2 parcele (kmečki turizem, ribogojnica, otroško igrišče) CK tel. Cena 350.000 DEM. POSING, 222-076, 224-210 37350 BLED prodamo zazidljivo parcelo 400 m2 ZA VIKEND na lepem kraju. Cena 40.000 DEM ali po dogovoru. GS 5 STANIČ nepremičnine, tel.fax 715-009 37381 LESCE prodamo novo samostojno HIŠO 10x 8,5 m, parcela 450 m2. ©267-535, NEPREMIČNINE OZIRIS 37369 V Hotemažah dajem v najem DELAVNICO ali SKLADIŠČNI PROSTOR 55 m2 in STANOVANJE 50 m2. ©431-407 37395 V centru Kranja prodamo POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO. B.A.V. d.o.o. Koroška c. 5, Tržič ©52-233 37404_ Prodamo več VIKENDOV na Gorenjskem. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič ©52-233_37405 Kupimo več HIŠ in PARCEL različnih cenovnih razredov.BAV. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič ©52-233 37408 V okolici Tržiča kupimo več VIKENDOV. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič ©52-233 37407 nepremičnine KUPUJEMO - PRODAJAMO STANOVANJA - HIŠE PARCELE 064/22 33 00 PROMETI NEPREMIČNINAMA Partizanska ul. 6, GORENJSKE 4000Kranj NEPREMIČNINE ttijtoc 064/22 33 76 Prodamo KMETIJO pri 2ireh 9 starejšo in novo hišo. Ravno tako je v ceni vsa oprema-kmetije in hiše (tudi delovn' stroji). Zraven dobite še gozd, kmet. zemljišče, skupaj parcel 48000 m2. PIA Nepremičnine. Tel.: 623-117, 622-318 Staro hišo za NADOMESTNO GRADNJO ali zazidljivo parcelo cca. 1000 m2, KUPIMO na Gorenjskem. Tel.: 061/1683-545 ali 061/1681 282 kit. 260. V Podljubelju prodamo PARCELO 930 m2 z lokacijsko dokumentacijo. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič ©52-233_37408 V Podbrezjah ODDAMO HIŠO na večji parceli.B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič ©52-233 37400 POSTELJNINA EN BRISAČE: JOGI RJUHA PLATNO 90 X 190 1.690.- JOGI RJUHA FLANELA 90 X 190 2.490.- JOGI RJUHA STREČ 90 X 190 1.790,-POSTEUNINA Z BLAZINO 140X200 OD 3.590.-OTROŠKA POSTELJNINA OD 2.790- NAPREJ BRISAČE 100 % BOMBAŽ OD 540.- NAPREJ Prodamo polovico hiše, Drulovka Kranj v hiši so vsi priključki, starost 17 let, parcela meri 580 m2, dve garaži, drvarnica, prodajna cena 250.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_saeoo Prodamo starejšo HIŠO v ŠKOFJI LOKI, Hafnerjevo nas. stanovanjske površine ima 80 m2, CK, tel., 2 ?araži, parcela meri 600 m2, zidana 948 leta, obnovljena 1970, prodajna cena 156.000 DEM. PIA NEPREMIC-NINE, 623-117, 622-318 3680i ODDAMO v Podbrezju starejšo hišo za 400 DEM/mes. K3 KERN, 221-353, tel, in fax 221-785_36832 Na bledu, Izredna lokacija, ODDAM novo hišo za daljše obdobje. ©061- 341-202 38915 Stiska vas pod Krvavcem prodamo nov vikend, dim. 8x6, na 1000 m2 zemljišča, neurejena okolica, vseljfv, za 100.000 DEM. AGENT Kranj. ©223-485 alf 0609/643-493 37070 ALPETOUR, špedicija in transport, d.d., Škofja Loka in INTEGRAL AP, d.d., Tržič kot solastnika stavbnega zemljišča v skupni izmeri 6508 m2 v Tržiču (na Mlaki) vabita k sodelovanju fizične in pravne osebe pri skupni investiciji sodobne bencinske črpalke z avtopralnico, objektom za gostinske storitve, trgovino, servis za prodajo in montažo gum na navedeni lokaciji. Interesenti lahko dobijo informacijo pri ALPETOUR, Špedicija in transport, d.d., Škofja Loka po telefonu 064/624-079 - gospod Janez Sušnik ali INTEGRAL AP, Tržič, d.d., po telefonu 064/50-394 - gospod Drago Gril. ALPETOUR, d.d., Škofja Loka INTEGRAL AP, d.d., Tržič PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN SILVESTROVANJE nudi - TRIO "BON-SAJ".Q 421-498_15200 Glasbo za ohceti, prireditve, obletnice vam igrajo "Fantje s'pod Kovčka". ©685-537_36681 GLASBO za ohceti, obletnice, silvestrovo, nudi DUO, veliko petja. ©731-015 37216 TRIO GORENJSKI NAGELJ išče igranje za silvestrovo. ©58-35337220 Za silvestrovo bi vas rad veselo zabaval TRIO z domačo in zabavno glasbo. ©061/127-22-05 37275 GLASBO za ohceti, prednovoletne zabave vam nudi DUO ©451-292 37302 POZNANSTVA Sreča, sreča in ljubezen je v nas samih. Nekje živi moški, kateri srečo in ljubezen čuti v sebi, čaka ga ženska v zrelih letih. Šifra: LJUBITELJ ŽIVALI 37094 090 42 65 " RAZNO PRODAM Za simbolično ceno prodam dve VIDEOKAMERI in monitor za zunanji nadzor hiše, kupperbusch, jeklenko za kisik in nekaj starih radioaparatov. © 53-353 36832 Prodam OREHOVE HLODE in PRAŠIČA za zakol. Olševek 10/A 37038 Prodam bukova in mešana DRVA z dostavo. «685-518 37151 PRODAJALNA BAZAR glavni Kranj TEL: 211- TRG 24, 326 in 26 x 70 cm motivi: R0ŽEjlv70M0BiL,K0liDNIKl,BRE MOTIVA eena 199 sü+dotisk+P.D. 1/dim 21 x 30 cm; cena 1.080 sit+ pl 2/dim 18x25cm; cena 880 sit+M. (dim 6.5 x 11 cm;koledarski del z imeni in prazniki) PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO Z POTISKOM ALI BREZ OSTALI ARTIKLI.ki so na volio z dotiskom stenski in namizni KOLEDARJI 97 (24 vrst različnih vrst koledarjev) mape za vizitke,planerji,vžigalniki kuliji,odpirači,usnjeni obeski... b 063 741 104 a fax 063 743 988 od 8-16 ure ft>'*M TISK, REKLAMNI NAPISI, OBLIKOVANJE iti PREROKOVANJE REll^r ASTROLOqiJA^^ RAZLAQ4^ffi^>' P REGRESrai^V *#'| 090.42-861 Agencija SIBILA t Agencija na meji znanega o STORITVE SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na ©324-698 od 9-17 h, Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 24539 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več. 0061/813-553 27469 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ, popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji...0242-037 Prodam 120 I Bosch HLADILNIK GUME 175-70-14 M+S - 175-70-13, 2 jogija 190x90. 0634-319 37159 Prodam BIDE. UMIVALNIKE, VRATNA KRILA, OKNO - vse za simbolično ceno. O242-433_37177 Prodam suha bukova žagana DRVA 6 m, dva BOJLERJA 80 I, malo rabljena, Pantherm in vodno ČRPALKO za CK. Q228-315 37196 10 kg praška, 2 I Četa, 3 I mehačalca, 1 I tek. milo, 30 dag Estoniš, 30 dag Bio milo, 4000 SIT Dostava na dom. 0802-739 37203 Prodam 12 m3 bukovih DRV, cena 4300 za m3. Q66-257_37?ie Prodam kolo Rog, elektro motor 1.1 KW, žagan les, 120 kom OPEKE strešne (Bramag), deske, plohe. Pristov, St. Žagarja 26, Radovljica 37232 _ Prodam suha mešana DRVA 3000 m3. 0431-514 372M Vodenje poslovnih knjig za mala podjetja in s.p. Tel.: 064/471-831. 471-502 MIŠO s.p., Kranj, id.:064/526-612 VAM NUDI: montažo in servis sencih montaži auhomontažno prenovo oken in vrat - brušenje m lakiranje vseh vrst parketov STAN. OPREMA Prodam kuhinjsko NAPO. ©228- 066 37295 Prodam svejino KUHINJO Zala še v originalni embalaži. 0312-374 od 18-20 h 37386 VAS ZANIMA PRIHODNOST - ljubezen, delo, šola, zdravje, denar... skratka vse? Pošljite vprašanja z naslovom, datumom rojstva izkušeni prerokovalki z dolgoletnimi izkušnjami, ki vam v roku enega tedna odgovori na največ 5 vprašanj in splošnim opisom prihodnosti za samo 1.000 SIT, ki jih plačate ob povzetju. Šifra: BODOČNOST 35729 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, MARKIZE TER HARMONIKA VRATA - izdelujemo, montiramo in popravljamo. Možnost plačila na obroke. 0211-418 ali 714-519 35931 Pralni, pomivalni stroj, štedilnik vam popravim za zmerno ceno, dobro voljo vam podarim. Q331-450, Stanislav OVČak 36178 Izvajamo dnevna, občasna in generalna čiščenja, vseh vrst talnih oblog in bojektov. Naročila sprejemamo na 0431-111 362B0 MONTAŽA stropov, sten ter predelnih sten iz opaža ali gips plošč ter izvajanje drugih mizarskih montažnih del. 0431-098 36522 Nudimo ažurno, kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig podjetjem in samostojnim podjetnikom. AJK,d.o.o., Kranj, 0222-754 31700 Opravljam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom. Možnost plačila na kredit. ©0609/622- 946 34608 TV, RADIO in ostalo zabavno elektroniko vam kakovostno popravimo. Montaža in servis SAT sprejemnikov. PROTON AV SERVIS, Bleiweisova 2 (kino Center). 0222- 004 35215 ASTRA VEDEŽEVANJE, svetovanje, pomoč, uroki, magija, jasnovidnost, srečne številke za loto, to je ASTRA p.p.l Poljane nad Šk. Loko 422335305 IZPOSOJA ORODJA HILTI, namizni tenis, GLOBINSKO ČIŠČENJE KIR-BY - jogijev. Q064/411 -808 35414 Sešijem in popravljam vse vrste ženskih in otroških oblačil. ©328-232, popoldan 36722 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, polaganje izolacije, izdelava suhomontažnih sten ter stenskih in stropnih oblog. V zimskem času posebni popusti! O064/ 403-278 HIŠA, stanovanje od A do Ž -izdelava, storitve, usluge. Q332-260 36726 VODOVODNO INŠTALATERSTVO: NOVOGRADNJE, ADAPTACIJE KOPALNIC (lahko z zidavo + pečar), DROBNA POPRAVILA (pipe, čiščenje bojlerjev, zamakanja itd...), vam naredimo izkušeni MOJSTRI. MATERI-JAL BREZ DAVKA! 0211-128, NON STOP 36909 Kovinske zaščitne in okrasne mreže, stopnice okrogle, zavite, zložljive.. O 806-026 36997 Izvajamo vsa GRADBENA' DELA in ADAPTACIJE podstrešnih stanovanj. Q310-187 37033 PROTIVLOMNE MREŽE za okna in vrata izdelujemo po naročilu. ©451-129, Goldi d.o.o., Preddvor 37055 Montaža TV ANTEN (POP, TV 3, A tudi s Krvavca). 0246-657, 57-420 Tekste vseh vrst (diplomski, seminarski...) prepisujemo in računalniško obdelamo. A.O.P. 631-522 37108 Popravila in preventivni pregledi plinskih štedilnikov - kontrola in nastavitev izgorevanja. 057-695 37128_'_ Električne inštalacije s.p. napeljava In obnova el. inštalacij. 0431-284 37165 IZOLACIJA CEVI CENTRALNE KURJAVE na Q222-504_37166 KOMBI prevozi tovora po ugodni ceni, delamo tudi ob nedeljah. Q621-609 37167 Novoletne okrasitve, notranje in zunanje dekoracije naredimo hitro in ugodno. 0310-744 37175 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. ©331-199 37169 RTV SERVIS NOVINEC popravilo televizorjev vseh proizvajalcev po zelo ugodni ceni. ©331-245 37211 SERVIS in prodaja rabljenih pralnih strojev in TA PECI AEG. ©332-350 Izdelava mansard (Knauf, Opaž, Armstrong), talne obloge (laminat, parket). ©723-448 37226 Po ugodni ceni izdelujemo stropne, stenske, talne obloge ter predelne stene. Prenavljamo okna, vrata in ostalo pohištvo. Tel. fax: 242-689 37309 SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, av-tomatike, dobava od peči do cisterne, meritve. BETA-S d.o.o. ©/fax 874-059 37402 SfWNfl # SOL0RI] m BBD0PW 064/22 11 33 TELOVADBA NOSEČNICE SflVNfl$HYDROJET STANOVANJA KUPUJEMO - PRODAJAMO, NAJEMAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 32203 Prodamo Radovljica 1 garsonjero 26,50 m2, 2 ss, 50 m2, 2. nadstr./ zadnje, 2 sobno 60 m2 na Gradniko-vi, Cankarjevi, BEGUNJE - ZGOŠE v pritličju hiše, 60 m2, cena 55.000 DEM. K3 KERN d.o.o., tel. 221-353, tel. in fax. 221-785 33563 KRANJ Planina I prodamo 2 ss 63,40 m2 komfortno adaptirano za 89000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 34782 KRANJ Planina lil prodamo 2,5 stanovanji 78,20 m2 komfortno za 130.000 DEM in 75 m2 za 122.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 34783 KRANJ Planina III prodmao 3 ss 81,50 m2 komfortno za 136.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 34788 Prodamo 2 ss v starejši hiši Jesenice, stanovanje je v pritličju, pripada mu še nekaj zemljišča, prodajna cena 60.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_34838 KRANJ PLANINA III 2 ss, 63 m2/l preurejeno v 3 ss, 108.000 DEM, KRANJ Planina I 1 ss, 44,5 m2/l, 72000 DEM, KRANJ Center 1 ss, 43/ V, brez balkona, CK, 73000 DEM, KRANJ Center 3 ss/vis. priti., 65 m2, potrebno obnove in primerno za pisarne. DOM NEPREMIČNINE, ©22-33-00, 0609/650-123 35113 KRANJ Planina II prodamo 2 ss 64 m2, komfortno za cca 93.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 35765 Kranj Planina I prodamo 3 ss 78 m2, komfrotno za cca 117.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 35766 **NOVO** DIGITALNO PRIPRAVI. ENI SATELITSKI SISTEMI AMSTRAD Z MONTAŽO ŽE OD 549 DEM DEKORDERJI, KARTICE ZA F1LMNET SISTEMI PACE, ECHOSTAR VRTLJIVI SISTEMI MONTAŽA, KLASIČNIH ANTEN "OBROČNO PLAČILO* SAT-VRHOVNIK TEL.:064 635-102 V Kranju in okolici takoj najamemo garsonjero, enosobno ali dvosobno stanovanje. POSING, 224-210, 222- 076 35769 V KRANJU, ŠKOFJI LOKI, RADOVL-JICI, LESCAH IN MEDVODAH TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO, DVOSOBNO iN VEČSOBNO STANOVANJE. POSING, 224-210, 222-076 35771 Prodamo več 3 sobnih STANOVANJ po celotni Gorenjski. Stanovanja so različnih velikosti in cenovnih razredov. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 36802 Oddamo stanovanje v Kranju 1 sobno, 2 sobno, ŠENČURJU oddamo hišo v Kranju, Zbiljah, Podbrezju, na Bledu: 2 sobno z opremo. K 3 KERN, 221-d353, tel. in fax 221-785 36831 Prodam 1 sobno STANOVANJE obnovljeno na Planini I, 44 m2. ©225-864 dopoldan, 327-728 popoldan 36897 Prodam 2 ss na Planini II. v izmeri 69,20 m2, v 1. nadstropju, tel., KTV. © 48-686 in 472-686 36934 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE, prodamo enosobno stanovanje, 42 m2, komfortno, za 70.000 DEM. POSING d.o.o., 224-210, 222- 076 38959 Obrtno Podjetje Kranj tel.: 064/242-061 IZDELAVA - cementnih estrihov POLAGANJE - parketov in - tekstilnih podov Možnost plačila na obroke Prodamo: TRŽIČ 2 s, 66 m2, BLED 70 m2, v visokem pritličju, CK, JESENICE - prodamo 4 S, 120 m2, 60.000 DEM, 2,5 S v 3. nadstropju, cena 75.000 DEM, 116 m2 v I. nadstropju hiše, cena 60.000 DEM. K3 KERN d.o.o., tel. 221-353, tel. in fax. 221-785 36965 KUPIMO ŠKOFJA LOKA 3 ss ali 4 ss, selitev po dogovoru, KRANJ v S delu mesta kupimo 3 ss, KRANJ KUPIMO VEČ MANJŠIH STANOVANJ. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_37007 ODDAM 2 SOBI mirnim osebam, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 37054 KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE WIS Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! KRANJ PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 68 m2, komfortno, za 85.000 DEM in dvosobno na zelo lepi lokaciji 62.80 m2, vsi priključki za 102.000 DEM. POSING d.o.o., 224-210, 222-076 36960 KOROŠKA C. 5, TRŽIČ TEL: 064/52-233 V Kranju prodamo dvosobno stanovanje 73 m2 z neizdelano mansardo 40 m2, v III. nads, v centru mesta, Tavčarjeva ul. z vsemi priključki, novogradnja, cena po dogovoru. AGENT Kranj, ©223-485 ali 0609/ 643-493 37061 V Kranju prodamo več enosobnih, dvosobnih in trosobnih stanovanj, lepo ohranjen, na različnih lokacijah. AGENT Kranj, ©223-485 ali 0609/ 643-493_37065 V Radovljici kupimo več stanovanj različnih dimenzij. AGENT Kranj ©223-485, 0609/643-493 37066 Na Drulovki zamenjamo garsonjero 33 m2 za enosobno prav tako na Drulovki. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 37067 Na Jesenicah prodamo enoipol sobno stanovanje 50 m2, z vsemi priključki za 63.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-49337068 V Kranju, Šorlijevo nas. prodamo garsonjero 30 m2, z vsemi priključki, v I. nadstropju za 55.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493 37069 V Kranju NUJNO prodamo dvosobno atrijsko stanovanje 52 m2, vseljivo februarja 97, za 88.000 DEM. AGENT Kranj 223-485, 0609/643-493 37071 V šorlijevom naselju prodamo dvp- sobno stanovanje, v tretjem nadstropju nizki bloki, 56,60 m2, vseljivo po dogovoru za 98.000 DEM. AGENT Kranj, ©223-485 ali 0609/643-493 37072 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 fax. 152-13 62 V Šenčurju zamenjamo enosobno stanovanje 44 m2 v pritličju, za stanovanje približno enakih kvadratur v Kranju, možnost doplačila. AGENT Kranj, ©223-485 ali 0609/ 643-493 37076 Dvosobno stanovanje s kabinetom na Planini III, 78,20 m2 v petem nadstropju, lepo pregrajeno v 2+2 z vsemi priključki, prodamo pod nujno za 130.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609PS43-493_37077 V Kranju nujno najamemo več garsonjer in enosobnih stanovanj za znane interesente. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 37080 V Kranju nujno kupimo več stanovanj različnih dimenzij za znane interesente. AGENT Kranj, 223-485 ali 069/643-493_37082 V centru mesta prodamo 22 m2 stanovanja v pritličju, potrebno adaptacije za 28.000 DEM. Prepis možen takoj vseljivo. AGENT Kranj, ©223-485 ali 0609/643-493 37083 V Radovljici prodamo trisobno stanovanje 70 m2 v četrtem nadstropju z balkonom, z vsemi priključki z možnostjo dokupa garaže, za 115.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_sroas V Kranju prodamo večje dvosobno stanovanje 62 m2, v prvem nadstropju, z dvigalom, z vsemi priključki za 103.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 37089 Na Jesenicah prodamo 1,5 sobno stanovanje, v šestem nadstropju 50.30 m2, z vsemi priključki, na novo adaptriano za 63.000 DEM. AGENT KRANJ 223-485 ali 0609/ 643-493 37091 Na Jesenicah nujno kupimo več enosobnih stanovanj različnih dimenzij. AGENT Kranj. 223-485 ali 0609/ 643-493 37092 Na Jesenicah prodamo 3 ss UJVJ v tretjem nadstropju z vsemi jučki za 77.000 DEM v poštev prw tudi zamenjava, vseljivo P°.pcvr voru, prepis možen takoj. A«, Kranj, 223-485, 0609/643-493J^ ZLATO POLJE prodamo novejše2 ss v I. nad.s CK. Tel. za 86000 De* STANING, 242-754 _J!^ ODDAM opremljeno GARSONJER0 v Kranju. Inf. petek 20-21, sobota ■ 12. ure ©221-300 Kranj 3 sobno stanovanje 35.40jjj prodam brez posrednikov 968___ Blizu Kranja oddam komfojJJ opremljeno 2 ss. ©327-382 iU ObrtnoPometjeKraM tel.:064/242-06l 372« Izdelujemo In obnavljamo sedežne garnitur*« kuhinjske kote/ zavese, senSIo Možnost plačila na obrw V Škofji Loki oddam takoj vslejivo sobno opremljeno STANOVANJ ©323-719 NEPREMIČNINE JESENICE -NIČE PRODAMO: več lepih 3**£ stanovanj v bloku nad Murko g5 na Plavžu, v centru II, 3 ss v nisi m2 z vrtom, garažo, mansardo^" za za 65.000 DEM, 2 ss 52! ^ Gimnazijo 52.000 DEM, LESCE P* DEM, 2 ■)EM, Lfcbot.. . DAMO UGODNO 2 ss s pog»°u... na Triglav, skupaj s teraso 80 rru■ 80.000 DEM, RADOVLJICA P^SjO MO garsonjero 28 m2 za DEM. NEPREMIČNINE JESfc*' ©860-029, 0609/636-623, od 9^ 15. ure____ NEPREMIČNINE JESENICE - Jg|( NIČE TAKOJ KUPIMO garsonj» več 1 ss, manjša 2 ss, 2 ss kupce. ©860-029, 0609/636-6-^ 9. do 15. ure NEPREMIČNINE JESENICE * .j 2 DOVLJICA-LESCE kupimo 1 ss d0 ss manjše, starejše, brez <■< -gg. 45000 DEM. ©860-029, 060»^, 623 od 9. do 15. ure 064/226-502 4260 Bled, qubljanska cesta^ PLANINA I prodamo l* Gogalovi 26 m2, komfon» ^ 58000 DEM in 21 m2, pjggg» lokaciji za 45000 DEM. ^ 3l3i> 224-210, 222-076__m__< KRANJ ŠORLIJEVO NASEUfcS damo garsonjero 30 m2,K°n pQ$. nižje nadstr. za 55.000 DEM-ING, 224-210, 222-076_____j£ DRULOVKA prodamo dvoso stanovanje, 64 m2. kornfortj 10 105.000 DEM. POSING, 222-076 — KRANJ PLANINA JI dvoso stanovanje 62,80 m2. kom2l0, 109.000 DEM. POSING, **. ^ 222-076____ ŠKOFJA LOKA P^jJ stan^ SEUE prodamo dvosobne1 a vanje 53 m2, klasično ogrevan 2, 75000 DEM. POSING, 224-210, * , MALI OGLASI 37. STRAN • GORENJSKI GLAS LESCE ALPSKI BLOKI prodamo enoinpolsobno stanovanje 52 m2, komfortno za 86.000 DEM. POS-}NG. 224-210, 222-076_37349 Nujno najamem garsonjero ali sobo s souporabo kuhinje ali kopalnice v Kranju ali okolici. ©620-371, int. 240 od pon.-pet. 7. do 14. ure 37354 BLED: prodamo enosobno stanovanje 35 m2, etažna CK, KTV, Telefon v priličiu stanovanjske hiše z malo ^ta. Cena 50.000 DEM. GS 5 STANIČ nepremičnine, tel., fax 715- 009 37358 JESENICE: prodamo 2 ss 50 m2, za ceno 48000 DEM. GS 5 STANIČ [^premičnine, tel.fax: 715-009 37364 JESENICE prodamo 2 ss 50 m2 v bloku z vsemi priključki, popolnoma opremljeno z novo opremo. Cena 63000 DEM. GS 5 STANIČ VOZILA DELI Prodam motor Mercedes 220 D in manialnik, ter dele za Mercedes repaš, I. 65 (pločevina, motor, pločevina, mehanski deli, podvozje). ©491-373 37149 Prodam dve zimski GUMI za Jugota 145 R 13 74. ©225-730 37205 Po delih prodam Z 101, Z 750, vlečno kljuko za Golfa serija II euro. O 53-176 37233 R A D I O 88,4MHz POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure NISSAN SUNNY 1.6, 6/88 metal zelen, dodatno opremljen, lepo ohranjen, prodamo, g 422-760 37228 Prodam FORD ESCORT CLX 1.6, 16 V, I. 94, cena 18000 DEM. ©51-764 37240 Prodamo Z 101, I. 87. AVTOGAR-ANT 634-231 37245 VOZILA •vil ">-ivi. vjo >J oir ""čnine, tel.fax 715-009 nepre- 37385 KOZMETIKA PEDIKURA SOIARIJ BARBARA WEBER Mestní trq 1 5, ŠK. LOKA TeI. saIon:064/625'250 Radovljica prodamo enosobno ^anovanje v IV.nadst., 46 m2, CK, ilv- telefon lep pogeld na Triglav, novejša gradnja. Cena 75000 DEM. 715 0 N nePremifine- tel- fax 37359 RADOVLJICA prodamo dvosobno stanovanje IV. nads. CK, KTV, telefon zamenjamo za večje, cena 75000 gfM. GS 5 STANIČ nepremičnine, ^jax. 715-009 _37360 KRANJ prodamo izredno lepo garsonjero 22 m2, klasično ogrevanje popolnoma opremljeno za ^"0 39000 DEM. GS 5 STANIČ ?gPremičine, tel., fax 715-009 37362 JESENICE prodamo 2 stanovale 45 STANIČ1 Cen° 38000 DEM' 0^""^ nepremičnine, tel.,fax 715- .06422 33 00 nSl CA Pri B,edu prodamo novo ^ograjeno stanovanjsko hišo 300 Uoft Waterijal za dograditev v ceni. odplačilni pogoji. Cena Jg.000 DEM. GS 5 STANIČ nepre-tel., fax 715-009 37366 garsonjero 33 m2 na Dru-I v 2. nadstropju 1,5 ss na Planini 63M-nadst., cena 76000 DEM, 2 ss l0RnLna P'30'"' I« v 1. nad., cena U o 0 DEM. 2 ss 63 m2 na Planini S v 7nads- cena 100.000 DEM, 2,5 upu ò "adstropju, cena 102.000 8(1 nAo ss 66 m2 na Planini 1, cena S2k° DEM- 1 ss 43 m2 blizu K ^522? Postaje v 3. nadstropju. 785 ERN- 221-353, tel. in fax 221- 37367 Staning1 064 242 754 Kranj ^üílaiíjmo in kupujemo m vas «anovànjS hiši- parcele Hcndc poslovni- prostore,- 40ndarn?. enosobno STANOVANJE -tboo-T in dvosobno 600 DEM. "37067-535- NEPREMIČNINE OZIRIS ir?DJ^M, sPbo s souporabo kuhinje doar?,Palnice samski ženski. Po ü2S2yPJ:U! »211-882 37389 ALFA 33 1.3, letnik 1992, reg. do 3/ 97, črne barve, elek. pomik stekel, centralno zaklepanje, lita platišča, radio + 4 zvočnike, prodam. ©620- 454 36488 Odkup - prodaja - prepisi rabljenih vozil. Konkurenčne cene - gotovinsko plačilo. 0 323-298, 0609/643- 202 36939 Prodam FORD ESCORT 1300 cem, letnik 1976, za rezervne dele. 0 66- 210 36943 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko in v Italijo vsak teden. Q491-442 37004 Prodam R 18 letnik 1983, reg. do aprila 97, cena 2300 DEM. Možna , menjava. 0862-843 37046 Prodajam R 5, letnik 1990, reg. do novembra 1997. 0311 -446 37048 Ugodno prodamo TRÀFIC FURGON I. 94, R 19 GTS I. 90, R 19 RT 1.4 5 v I. 93, R 19 RT 1.4 5 v I. 94; LAGUNA BREAK 2.0 RT I. 95, LAGUNA 1.8 RT I. 95; R 19 16 V, 4 v I. 91; FORD FIESTA DIESEL I. 91; HYUNDAI PONY GLSI I. 94, HONDA CIVIC 1.4 H B I. 92. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po tel. 422-522, RENAULT Preša Cerklje 37049 Prodam R 4 GTL, 1.88, dobro ohranjen. 053-334 37059 Prodam R 4 GTL, I. 87, reg. do 7/97, rdeče barve, redno servisirana, cena 2100 DEM. 0431-149, od 14. do 18. Ure 37095 Prodam R 5 CAMPUS I. 92/93, 5 vrat, kov. siva, ohranjena, prva lastnica. 057-714, po 16. uri 37096 RENAULT CLIO RT 1.4 I. 93, RENAULT CLIO 1.8 16 V, prodamo. AVTOGARANT 634-231_37098 FIAT UNO 60 S, I. 1986, FIAT UNO CS, letnik 1990, prodamo. AVTO-GARANT 634-231_37099 BMW 318 I. I. 82, FIAT TEMPRA 1.6 SX, I. 93. prodamo. AVTOGARANT 634-231 37100 R 19 GTS, I.90, RENAULT CLIO RT 1.4 I. 94. AVTOGARANT 634-231 37101 NISSAN SUNNY 1.4 SLX I. 91, PEUGEOT 405 GR I. 88, prodamo. AVTOGARANT 634-231 37102 Prodamo MAZDA 323. AVTOGAR-ANT 623-301_37251 Prodamo NiSSAN SUNNY 1.4 SLX, I. 91. AVTOGARANT 634-231 37252 Prodam TAM 170 T14,1.80, možnost menjave. AVTOGARANT 634-231 Prodamo JUGO 45 KORAL, I. 89. AVTOGARANT 634-231 37255 mMMM Prodam LADO SAMARO letnik 1988, 860.000 km, drugi lastnik, reg. do 4/ 97, garažiran. 0242-242 37114 Prodam OPEL VECTRO 1.6, letnik 1993, cena po dogovoru. 0710-110, 0609/636-203 37115 Prodam AUDI 80, 1.9 TD, I. 93, 73000 km, elek. pomik stekel, ABS, servo volan. 0719-086, zvečer 37132 Prodam dobro ohranjen R 4 GTL, I. 92, prevoženih 64.000 km. ©78-256 Prodam HONDO PRELUDE I. 86, lepo ohranjen in negovan ali menjam za manjše vozilo. 0328-854 37147 Prodamo JUGO 55 KORAL, I.90. AVTOGARANT 634-231_37256 Prodamo FIAT UNO 90 CS, I. 90. AVTOGARANT 634-231 37257 RENAULT 19 GTS, I. 90. AVTOGARANT 634-231 37258 RENAULT CLIO 1.8 16 V, I. 91, prodamo. AVTOGARANT 634-231 37259 RENAULT CLIO 1.4 RT, I. 94, prodmao, krediti. AVTOGARANT 634-231 37261 Prodam VW JETTA, I. 80 in Z 101 I 85, oba lepo ohranjena. Jenšterle, Kidričeva 19, Kranj 37263 UNIS GOLF JGL.I. 82, prodamo. AVTOGARANT 634-231_37264 FIAT TEMPRA 1.6 SX, I. 93, prodamo. AVTOGARANT 634-231 57265 VW PASSAT CL, I. 90, prodamo, možen kredit. AVTOGARANT 0634- 231 37266 RENAULT CLIO 1.4 RT, I. 93. AVTOGARANT 634-231 37267 Prodamo BMW 318 I, I. 92, možnost menjave ali kredit. AVTOGARANT 634-231 37268 RENAULT 5, I. 93, prodamo. Možnost kredita. AVTOGARANT 634-231 37246 Prodamo PEUGEOT 405 GR, I. 88. AVTOGARANT 634-231_37247 Prodamo ZASTAVO 101, I. 86. AVTOGARANT 634-231_37249 CITROEN ZX 1.4 I, I. 96, možnost kredita. AVTOGARANT 634-231 37250 Prodam GOLF JGLD I. 85/7,134.000 km, temno rdeč, cena 4500 DEM. 0228-021 37200 Prodam OPEL KADETT KARAVAN 1.6 LS, I. 91, reg. 24.4.97. 0461-561 37202_ Prodam 126 P GL, I. 91, krem barve, 40.000 km, vzdrževan in lepo ohranjen. 077-046 37208 Prodam R 5 FIVE, letnik 1995/10, cena 10800 DEM. 0451-872 37215 FORD MONDEO 2.0 I, I. 93, 5 v, ABS, klima, centralno zaklep, električna stekla, AIR BAG, prodam. ©242-277 37217 PEUGEOT 205 GL, I. 89, prodam 6000 DEM, prvi lastnik, 99700 km. ©632-826 37227 R 19 GTS, I. 90, RENAULT CLIO RT 1.4 letnik 1994. AVTOGARANT ©634-231 37103 altoma commerce d.o.o. Kranj Cesta 1. maja 5 4000 Kranj telJfax: 064/33 15 52 Posebna novoletna ponudba že v trgovini in na novoletnem sejmu od l3.lx.do 2Z.l2.o6 *PomívaIní strojí *PraIní strojí gorenje *[*arviní tiIfvi/orjí ^j^J^T* in gorenje W *SU§ÜNÍ STROJÍ pERÜA - NAVAíInÍ ÍN NA IcONdENZ 3j& *HUdüNiki gorenje ín KeIvínator c&uty ~~\ *VqRAdNE kurmlrMi plosčr ín pECÍCr =N=NARDI Bogata ízdíra cjri'IníIi dIazín Imetec Popusti veljajo do prodaje zalog. Odprto non-stop od 9. do 19. ure Na Planini I prodamo 3 ss stano-ggji v velikosti 84 m2. «323-782 v^Najem ODDAM 2 SS STANO-l^JE z vrtom. Zg. Bitnje - Kranj. *332-537 37401 ^Tržiču prodamo več 1 ss in 2 ss Í anovanj ter na Jesenicar, 3 ss (n jupjrno več stanovanj različnih vell-25 B-A.V. d.o.o., Koroškac. 5. Tržič *52-233 37410 Karambolirano vozilo kupim. 0061/ 344-929,0609/614-013 37106 SUZUKI SWIFT 1.3 GS, I.90, RE-NUALT CUO 1.2 RN, I. 93, prodam. 0411-860 37190 Prodam FORD FIESTA, 1.3 disco, I. 93. 067-168_37194 Prodam osebni avto AUDI A 6 2.6 C, srebrn, elektro klima, radio, 8 zvočnikov, elektro klima, radio, 8 zvočnikov, ele. pomik stekel, protivlomna naprava, ABS, 70.000 km, let. 94/10, neregistriran, 41000 DEM. 050-348 37195 Prodam GOLF GTI 16 V, I. 87, lepo ohranjen. 0401-570 37197 BMW 320 I karavan, I. 88, reg. do 9/ 97, odi. ohranjen, veliko opreme, prodam. 00609/630-303 37140 PASSAT 1.6 CL, I. 89, 88000 km, reg. do 9/97, ALU platišča, radio, ni uvožen, prodam. 00609/630-303 37141 _ FORD FIESTA, letnik 1979, prvi lastnik, prodam. 0620-676 37142 Prodam GOLF letnik 1981, bel, reg. do 20.8.97. 0211-884 37143 Prodam BMW 318 I in JUGO KORAL 65 možna menjava. 0323-235 3714a Prodam KOMBI R MASTER, nosilnost 1850 kg. ©491-373 37148 Prodam JUGO 55 KORAL, I.90, vinsko rdeče barve, lepo ohranjen, cena po dogovoru. 0224-307 37isg Prodam FIAT RITMO DCL 1.9, I.86. ©326-276_37160 Prodam PEUGEOT 205 GT11.9,1.90/ 91, reg. celo leto, cena 12 400 DEM. ©491-371 37168 JUGO KORAL, I.88, 75 OOOn km, garažiran, lita platišča, cena po dogovoru. ©422-777 37172 Prodam R 4 letnik 1986, cena 1800 DEM. ©632-327_37184 Prodam ŠKODO FAVORIT I. 93. Loka 88, Tržič ©52-125 37165 FIAT TIPO 1.9 TD SX, I. 90. reg. 5/97. 0312-470 37186 Prodam VISO 11 RE, 1.1984, reg. do 1/97, vozna, za 1000 DEM. 0733-430 ali 710-046_37173 VW POLO, 1.96, prodam. V račun vzamem avto do 8000 DEM. Šlibar, Zgoša 15, Begunje 00609-622-539 37178_______ Prodam Z 101,1.86, ohranjena, reg. do 26.6.97 0225-499 37179 Dobra ideja za božično novoletno darilo Podarite GORENJSKI GLAS in letopis GORENJSKA 96197 Prav zares je danes le 6. december, čez dobre tri tedne bo točno opolnoči prestopnega 1996. leta nepreklicno konec in začelo se bo Novo leto 1997, dolgo natanko 8760 ur. Blila se čas za odločitev in nakup botično-novoletnih daril - in velikokrat se je prav težko domisliti kaj dobrega, izvirnega, drugačnega od drugih. Spet Vam pomagamo s predlogom, da podarite GORENJSKI GLAS. Da, svojim najdražjim, sorodnikom, prijateljem ali znancem ob Novem letu podarite naročnino Gorenjskega glasa. Ali pa, da v Vašem imenu -skupaj z božično novoletno čestitko - naslovniku pošljemo Letopis GORENJSKA 96/97. Kako? Preprosto: sporočite nam naslov Vašega obda-rovanca, ki mu bomo po Vašem naročilu najmanj celo leto 1997, oziroma do pismenega preklica, pošiljali Gorenjski glas. Lahko nas pokličete v tajništvo Gorenjjskega glasa na telefon (064) 223 -111 ali nam pošljete pisemce, dopisnico ... na naš naslov: GORENJSKI GLAS, naročnine, 4 001 Kranj. Vrednost takšnega Vašega dvanajstmesečnega darila je celoletna naročnina za leto 1997 v znesku 13.500 tolarjev. Na to ceno Vam odobrimo naročniški popust v višini 20 odstotkov za plačevanje po trimesečjih. Če pa se odločite za celolemo plačilo, pa bo strošek Vašega božično novoletnega darila samo 9.900 SIT, rok plačila dveh obrokov šele februarja in marca naslednje leto. V tem znesku je: 101 Gorenjski glas vse torke in petke v letu 1997, razen štirih praznikov; vse uredniške priloge, vključno letopis Gorenjska 97/98; in še nekaj drugih priložnostnih uredniških prilog. Vse to je že zajeto v naročnini in vse to bo Vaše božično novoletno darilo! Darilo, ki sicer nima zlate pentlje, vendar pa bo podarjeno vsaj stoenkrat preko celega leta. Pokličite nas čimprej, da bi Vaš obdarovanec prejel Vaše božično novoletno darilo pravočasno. Zelo primerno božično-novoletno darilo je lahko tudi Letopis GORENJSKA 96/97, ki bo izšel sredi tega meseca. Sami se boste lahko prepričali, da bo tudi GORENJSKA tudi letos ponudila ogromno dobrega branja in koristnih informacij. Natanko 288 strani bo obsegal, po Vašem naročilu ga po pošti pošljemo, kamor boste naročili Cena letopisa v prodaji je 2.100 tolarjev. Na Vašo željo bomo naslovljencupriložili tudi božično novoletno čestitko v Vašem imenu. Letopis GORENJSKA 96/97 je posebej primerno novoletno darilo za Vaše sorodnike, prijatelje itd., ki jih je Življenjska pot zanesla bolj ali manj daleč od Gorenjske. Naročila po telefonu (064) 223 - 111, lahko tudi pismeno. Vsekakor predlagamo, da tudi to novoletno darilo naročite čimprej. Prodam JUGO 55 KORAL, 1.90, bele barve, 63 000 km, cena 3 700 DEM. ©411-893 37180 Prodam zimsko letne GUME 175 70 13 Dunlop in 145 12 nove 15 % ceneje ter Z 101 letnik 1983 ter JUGO 45 I. 87. ©460-087 37181 Prodam 126 letnik 1987, reg. do 4/ 97, bele barve, cena 650 DEM. ©733-958 37182 Prodam FIAT PUNTO 55 S, I 13300 DEM. ©312-094 8/95, 37183 V predbožičnih oz. prednovoletnih dneh, ko si vzamemo nekaj več časa za sprehode in obiske, Vam predlagamo, da se oglasite pri sodelavcih Gorenjskega glasa v turističnih pisarnah TD Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Skofja Loka, Tržič, v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, Turistični agenciji Veronika v Kamniku ali Agenciji TIK-TAK v Preddvoru. V naštetih turističnih društvih in agencijah lahko namreč celo leto opravite vse, kar je povezano z Gorenjskim glasom - oddate mali oglas, rešitev križanke, plačate naročnino, kupite /do 15. decembra v prednaročilu/ letopis Gorenjska, se dogovorite o našem predlogu za novoletno darilo, itd - in pri njih Vas že čaka tudi božično-novoletno presenečenje. UGODNO! TESTNA VOZILA MEGANE, LAGUNA, CLIO NAPRODAJ. PREŠA, D.O.O.. CERKLJE, tel.: (064) 422-522. VARSTVO ^rstvo'i-okitakoj nujno potrebujem 1&63T no* dva otroka v izmenah. <^"j8, Barbara _37326 ^24?-45QVZamern °tr0ka °d 1"3 ,et 37373 Odkup, prodaja vozil ter prenos lastništva. ©325-981_28268 Prodam KOMBI TAM 80, I.85, cena po dogovoru. ©325-967_33992 Odkup, prodaja vozil in prenos lastništva. ©325-981 35621 Prodam FORD ESCORT 1.8 CLX, 5 vrat. 1.91. ©241-367 36380 I H* QMIPTFE tretman za motorje - do 88 % manjša obraba - povprečno 12 % višja kompresorje - povprečno 5 % manjša poraba goriva - povprečno 7,3 % večja moč - manjša poraba olja - lažji zagon - enostavno doziranje ob menjavi olja • minimalna trajnost 80000 km ... Ker varčuje vaš denar fn varuje vaie okolje! Ekskluzivni uvoznik: QMI Slovenija - Vertigo, d.o.o., Mestni trg 27, 4220 škofja Loka, tel.: 064/624-228, tel./fax: 064/623-087 POOBLAŠČENI PRODAJALCI.' KRANJ (064): Avtocomrnerce 213-977, Kadivec 41-573, Valjavec 224-169 Donko 241-298. Vrtač 43-019, Boltez 331-639, Hw^K». KM 422-221, Cnemo 241422, Von-bergar 242-137, Aioetour 24*589, Avtokarn 222-388; SKOFJA LOKA: B.S. OMV Istrabenz 634-583, Jenko G32-346. Lušina 632-286. R**]g-. 217; LESCE (064): N.BA 719-099; govc 861-015, Cop 84-366, Avto ki 862-225 BLED: m.^»ft,7± 213 ZBIUE: (061) Avtoiport 611-450 MEDVODE: (061) Tapoi«813-362 KAMNIK: (0611 Mlsa 814-091 DOMŽALE: (061) Simax 721-656 DOB. (061) Clm 721-120 OSTALA PONUDBA: - teflonska zaščita za menjalnike, hidravliko, pnevmatiko, kompresorje, lak - aditivi za gorivo - De-0xidizer - Run Rite - razmaščevala - teflonske masti... riJGfiNTfiR 1 C| BratovPraprotnik 10.NAKLO ■■—*■ Tel./fax:064/471-035 PRODAJA IN , i . MONTAŽA IZPUŠNIH '/rf-w SISTEMOV TER //SVVfev^ AVTOMOBILSKIH i^**** vMOKROt? amortizerji iolčNO novouttni popust1 S tem kuponom vam ' • v mesecu decembru nudimo I 120% popust na vse naše JQ I storitve! <^ I Prodam JUGO 55, letnik 1990. reg. do 26.3.97. ©323-702 37368 LADA - vsi modeli vozil kupim, lahko v okvari. ©061-126-3400 in 0609- 614-484 37374 ALFA 33 1.5 TI, I.87, rdeče barve, prodam. ©332-178 37375 FLORIDA, 1.90, rdeče barve prodam. ©312-076 37376 JUGO 55 KORAL, I.88, 70 000 km, reg. do 12/97, prodam. ©332-178 37377 Prodam Z 101 GTL 55,1.87. Smokuč 6, Žirovnica 37382 Prodam FORD ESCORT 1,8 CLXD, 1.91, sive mmetalic barve, 1. lastnik, 44.000 km, reg. do 10/97. 0 242-749_ ALFA 33, 1.86, ugodno prodam. Cena 3900 DEM. ©431-552 37383 Prodam GOLF diesel, I.86, reg. do 4/ 97. ©431-435 37396 Prodam JUGO KORAL 45, I.90. ©323-792 37399 UGODNO RABLJENA VOZILA AVTO KADIVEC Pipanova 46, ŠENČUR 064/411-573,411-860 non-stop HYP0NY1.3 LS, I. 90 7.900 DEM HYP0NY1.5 LSI, I. 94 11.900 DEM HYP0NY 1.5 GLS, I. 91 9.500 DEM HY LANTRA 1.6 GLSi, 1.93 16.400 DEM R-5 FtVE, I. 94 9.400 DEM R CUO 1.2 RN, I. 93 11.500 DEM SUZUKI SW1FT 1.3 GS, 1.90 9.200 DEM ŠKODA 120 L, I- 82 500 DEM ŠKODA 135 LX, I. 93 7.900 DEM ALFA 33 1.35,1.90 9.200 DEM PICK-UP SEAT, I. 94 11.500 DEM MOŽEN KREDIT MENJAVA STARO ZA STARO AUDI 100 2.8 E, I. 91, prodamo, možnost kredita. AVTOGARANT 634- 23 1 37273 AUDI COUPE 2.0 16 V, I. 92/93, 30.000 DEM, prodam, možna menjava. ©632-465 37282 ALFA 33 1.5, 11/86, reg. do 11/97, 3500 DEM. Drodam. ©311-82 8 37284 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 LIVADA d.o.o. AVTOINTEX proda več vozil: JUGO 55 KORAL I. 89. JUGO 45 I. 89, JUGO 1.1 GX I. 88, KADETT 1.3 S I. 85, FIESTA 1.1 GLX I. 90, AX 11 TGE I. 91, GOLF I. 87. PASSAT KARAVAN I. 89, 95/96. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. Odprta je trgovina z rabljenimi rezervnimi deli in avtokozmetiko. ©224-029 37286 Prodam GOLF CLD, I. 90, bele barve, 5 V. ©421-687, zvečer 37290 Prodam RENULT 5 FIVE, letnik 1995/ 10, cena 10.800 DEM. ©451-872 37294 VISA 1.1 RE, letnik 1985, reg. V/97, brezhibna 1750 DEM. ©471-628 37298 GOLF JGL I.82. Z 128 I. 88, prodam. ©325-107 37306 Prodam reg. Z 101, I. 87. ©58-206 37310 Prodam AX CITROEN I. 88 december, 79000 km, servisna knjižica, srebrn. 5 prestav. ©323-320 37311 Prodam Z 750, dobro ohranjeno. ©422-439 37316 Prodam UNO 60 S, letnik 1986, reg. do junija 97. Solar, Struževo 2 c, Kranj 37318 Prodam R 4 GTL, letnik 1984. ©403-348 37320 Prodamo AVTO ALFA 33 1.3, letnik 1986, registriran do septembra 97. ©242-291, zvečer 37321 Prodam R 18 TU, I. 87, bele barve, reg. do 5/97, dobro ohranjen. ©330- 130 37323 Prodam TAM 170 kiper z dvema pogonoma, I. 86, reg. do aprila 97. Pašagiš Smajil, Zlato polje 3 a, Kranj 37327 _ Prodam R 4 GTL, I. 89, dobro ohranjen. Sp. Bela 3 37330 Prodam HONDA CIVIC SEDAN 1.4. letnik 1990. ©323-727_37341 ALFA 33 1.3 S, letnik 87/88, reg. do 4/97, rdeča, cena 4200 DEM ali menjam. ©451-170 37353 Prodam JEEP MAHINDRA, dobro ohranjne, veteran. ©361-459 37355 VW 1200 J, letnik 1976, prodam. ©58-117 37271 ZAPOSLITVE Ne veste kje bi opravili pripravništvo ali iščete redno zaposlitev? Pokličite 76-622 od 17 - 20 h_30544 POSEBNA DIREKTNA PRODAJNA ENOTA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA DODATNI ŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM NUDI REDNO ZAPOSLITEV VSEM TISTIM,KI JIM DELO NI ODVEČ. ©0609/637-429, 064/634-064, 56- 105 34391 Trgovsko podjetje iz Kranja sprejme v redno delovno razmerje DELAVKO s končano ekonomsko ali administrativno šolo. Informacije in prijave na ©223-360 od 7. do 15. ure 37210 Zaposlim TRGOVKO. Šifra: TAKOJ 37221 Zaposlim delavca za delo v avtoli-čarstvu. ©242-484 3/270 Elektrotehnik -telekomunikacij V. st. išče delo primerno izobrazbi ali prevajanje(angl.-slov). ©245-275 Iščem kakršnokoli delo na domu ali pri vas. ©460-041 37281 Če bi radi dodaten zaslužek, pokličite 685-105 od 18. ure dalje 37287 Iščem redno zaposlitev v trgovini. ©471-648 37293 Sprejmem delo na dom, finančno, admin. in ostalo. ©228-134 37333 Redno ali honorarno zaposlimo NATAKARJA z znanjem nemškega jezika. ©59-086, od 12. ure dalje 37371_^^^^^^ V Šk. Loki iščem dopoldansko delo v bifeju ali pomagam v trgovini. ©64- 218 37384 Honorarno zaposlimo ŠOFERJA B kategorije. ©224-711, kličite 16-18. ure 37413 Če ste brez zaposlitve in imate dovolj prostega časa vam nudimo za pošteno delo, pošten zaslužek. Inform. ob sobotah na ©53-415 34959__ Iščemo sposobne in komunikativne AKVIZITERJE za prodajo medicinskih aparatov. ©55-446, 802-274 36649 Zaposlimo DEKLE ZA DELO V STREŽBI, zaželjene izkušnje, OD zelo dober. ©221-131 36664 Končano imam poklicno lesno šolo, imam izpit B kategorije, star sem 21 let, NUJNO IŠČEM ZAPOSLITEV. Prosim, pokličite me na © 226-657 36910_ Takoj zaposlimo samostojnega kuharja ali kuharico za določen čas. 0 332-122 36940 Modna agencija HERING MODEL & PROMOTION išče izkušene in neizkušene dekleta in fante za delo MANEKENA-FOTOMODELA pri avstrijskih agencijah Elite, Next in Stella. Tel.: 061/125-42-74 (9.15. ure) Potrebujete honorarno ali redno zaposlitev z mesečnim zaslužkom 150.000 do 200.000 SIT in tedenskimi izplačili. Pridružite se skupini zastopnikov, ki tržijo uspešnico SLOVENSKA KRONIKA XX. STOLETJA založbe Nova revija. Delovne izkušnje in lasten prevoz nista pogoj. Zagotovljeno je strokovno uvajanje. Vse potrebne informacije dobite po telefonu 0609 646 902. BISTRO PERC v Radovljici takoj redno zaposli dve dekleti ali fanta gostinske stroke za delo v strežbi. ©715-191, od 9. do 12. ure 37044 Takoj zaposlimo MLAJŠO UPOKOJENKO za delo v papirnici. ©211- 046 37 Prodam PRAŠIČE za zakol - dom* ča krma. ©631-683 37356 Prodam mladega žrebička in žreb|CI> likom. ©685-182 z rodovnikom. Kupim TELETA simentalca do 70 W težkega. ©403-220___\Z-> Prodam PRAŠIČA, težkega 140 Ki domača krma. Sp. Brnik 40 37 ZAHVALA Ob nenadni izgubi moža in očeta VILIJA KEJŽARJA se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, sorodnikom, kolektivu in sodelavcem ČP Kranj, učencem 1. b razreda OŠ Simon Jenko, sosedom in vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, darovali sveče, cvetje in se poklonili njegovemu spominu. Žena Tatjana, otroci Maja, Matej in Luka Kranj, 4. decembra 1996 ZAHVALA Ob slovesu naše drage žene, mame in bake ADELE HUNJAK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna hvala dežurni zdravnici dr. Alenki Pegam m medicinskemu osebju intenzivnega oddelka Inštituta Golnik. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in vsem, ki ste jo imeli radi in jo še zadnjic pospremili nas njeni poti. Žalujoči: mož Florijan, sin Boris z družino in hči Liljana z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in tete BERNARDE ZAPLOTNIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje. darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo Domu upokojencev Kranj, Navčku za pogrebne storitve, gospodu Župm* Cirilu Lazarju za zelo lepo opravljen pogrebni obred, Smrtnikovim pevcem z Jezerskeg ' Zvezi borcev Jezersko, podjetju SAP Ljubljana, družinam Štular, Konečnik, Markic m vsem sosedom. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Jezersko, Kranj, Ljubljana, 28. novembra 1996 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata IVANA JAKŠIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijatelje^ znancem, ZZB za poslovilne besede, dr. Šubicu za dolgotrajn^ zdravljenje, župniku g. Miklavčiču za pogrebni obred in pevfr v za lepo zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ga boste ohranil1 lepem spominu. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 26. novembra 1996 V SPOMIN 5. decembra je minilo 5 let, odkar nas je zapustil naš dragi OSKAR ŠKULJ ml. Zahvala vsem, ki se z mislijo ali besedo pomudite pri njem. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob slovesu naše sestre, svakinje in tete FRANČIŠKE GRČAR se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter darove za sv. maše. Hvala g. dekanu Antonu Rojcu, vsem drugim duhovnikom in Mešanemu Pevskemu zboru sv. Mihaela z Olševka za lepo bogoslužje in častitljiv obred. Hvala tudi g. jučarju Ivanu Kepicu z Olševka za izbrane poslovilne besede. Bog povrni vsem, ki ste se je spomnili v molitvi, jo pospremili k večnemu počitku in jo boste ohranili v blagem spominu. HVALEŽNI VSI NJENI V SPOMIN Kako nerazumljivo je življenje, pride in gre, pomembno je, da ljubezen ostane. IVICA PAVLETIČ roj. Avman 8. decembra bo minilo leto velike praznine, odkar smo se poslovili od naše mamice. Igor, Marko in ostali žalujoči OSMRTNICA Umrl je IVAN PINTAR roj. 1915 Od Ivana smo se, v družinskem krogu, poslovili na pokopališču v Kranju. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja! Žena Slavka ter sinova Rado in Vojko z družinama ZAHVALA Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. V 51. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric, zet, nečak ALOJZ KOŠNIK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem in Navčku za pogrebne storitve. Vsem, ki ste ga imeli radi, ga cenili in spoštovali in ki ste ga tako številno pospremili na zadnjo pot še enkrat najlepša hvala. VSI NJEGOVI Primskovo, 29. novembra 1996 ZAHVALA V 64. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric JOŽE ŠPIK st. Bajtarjev Jože iz Volake so? v,^uJemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem za nesebično pomoč, izrečeno zaije, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku iz Leskovice, cerkvenim pevcem iz korenje vasi, kolektivu Marmor Hotavlje, kolektivu RŽV in frizerskemu salonu Koritnik. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči; žena Lojzka, sin Jože z družini, hči Irena z družino, sestra Milka z družino, brat Pavle z družino in ostalo sorodstvo. ZAHVALA V 58. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, sin, stari ata, tast, zet, brat, stric in svak LOJZE KRMELJ Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Glavanu, g. Francu Rupru za poslovilne besede, dr. Zamanovi iz ZD Škofja Loka, osebju UKC Ljubljana in Golnika, SFŠ Ljubljana, pevcem za občuteno zapete pesmi ter pogrebnemu zavodu AKRIS. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Marinka, hčere Majda in Irena z družinama, Petra z možem in Damjana, mama, bratje Franc, Rajko in Florjan z družinami Križna Gora, Skofja Loka, Jezersko, Koprivnik, 26. novembra 1996 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega dragega MARJANA ČARMANA iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami doživljali težko sprejemljivo resnico, da je še daroval" ov za prihodnost za vedno odšel od nas; vsem, ki ste nam izrazili sožalje, zahv ^Vetie in ^veče ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna °Pravlip 3 k !?Vnikom in zdravniškemu osebju za zdravljenje, gospodu župniku za jen obred, pevcem za zapete žalostinke in govornikoma za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Milena, sin Marko, hčerka Tina, mama in ata, sestra z družino, tašča in družina Štefe Sp. Besnica, Zabukovje, Voglje, 26- novembra 1996 ZAHVALA Nenadoma in prezgodaj nas je zapustil naš dragi oče, mož in brat BORISLAV SAVIČ - BORIS Ob boleči izgubi nam dragega Borisa se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, znancem in drugim za nesebično pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih. Hvala za številne izraze sožalja, podarjene sveče in cvetje, ter vsem, ki ste se v tako velikem številu udeležili njegove zadnje poti k večnemu počitku na kranjskem pokopališču. Posebej se zahvaljujemo njegovi tovarni TERMO, tovarni LTH in sodelavcem, Osnovni šoli Lucijan Seljak, Trgovski šoli Kranj, vsem sosedom in znancem za denarno in drugo pomoč, pogrebnemu zavodu Kranj. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Nada, hči Sandra, sin Dejan, sestra Ljubica, brata Dušan, Mičo in Djuro Drulovka, 1. decembra 1996 ZAHVALA V 83. letu me je zapustil dragi mož LUDVIK ŠOLAR Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče m izrečeno sožalje. Zahvala tudi gospodu župniku Grebencu za lepo opravljen pogreb, ter pevcem iz Predoselj in službi Navček. Žalujoča žena Marija ZADNJE NOVICE » MERKUR TC DOM Cesta na Okroglo 8, NAKLO, telefon: 064 488 303, delovni čas od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Za nepozabno družinsko veselje v okrašenem domu RAZNOVRSTNA PONUDBA • PRAZNIČNE CENE Za okrasitev novoletne jedce: umetne novoletne jelke: velikost od 60 do 300 cm, bunke, girlande, zvončki, perle, lučke: enobarvne ali večbarvne, za okrasitev notranjih in zunanjih prostorov, od 35 do 140 žarnic, jaslice. Za poiepšanje olçen, vrat in miz: venčki - več kot 20 vrst, vratne pletenice, okrasne sveče. Domača stran na Internetu Pot kulturne dediščine pod Stolom na Internetu Jeseniški gimnazijci bodo promocijsko predstavili kulturno dediščin« in slavne može, ki so se rodili v vaseh pod Stolom. Jesenice, 5. decembra - Na jeseniški gimnaziji, ki so jo temeljito obnovili in tudi opremili, imajo 36 računalnikov. Jeseniška gimnazija sodi med 30 testnih šol, ki pripravljajo in preizkušajo računalniške programe. Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za šolstvo sta jeseniško gimnazijo izbrala za program ŠKIS - šolski kadrovski informacijski sistem, ki ga je jeseniška gimnazija predstavila tudi na sejmu IFOS v Ljubljani. Program, simpatično imenovan SKIS, prikazuje delovanje uprave na srednji in osnovni šoli, pre- hitra estava od vrat éVwdo vrat J\ domačega in carinskega blaga po Sloveniji ~J\ sprejemamo tovore neomejene teže fl vedno točni -zanesljivi ■ konkurenčni Utrinek^ božičnega pričakovanja tudi pri vas doma! Brnik, tel.: 064/262-800; Jesenice, tel.: 064/861-070; Kranj, tel.: 064/221-822 dvsem kako se uporablja računalnik na delovnem mestu. * računalniško uveljavitvijo tej!3 programa bodo vse šole vklju' čene v centralni sistem - w° bodo vedno na voljo podatki o kadrih, plačah in drugem. . Na jeseniški gimnaziji se ^ zaposleni izobražujejo in up°r' abljajo računalnik pri pouk* Želijo si le, da bi bilo dovd) denarja, da bi kupili projekt za multimedijske predstavi^ - za prenos slike iz računalnik na platno. Jeseniški gimnazijci pa 50 tudi pripravili domačo stran na Internetu in sicer bodo uporabniki Interneta lahko prebrali vse zanimivosti 0 Poti kulturne dediščine Tako so bili prav jesenih gimnazijci tisti, ki bodo na Internetu promocijsko prM oUWttVAC. Tfo V rumenih straneh Telefonskega imenika Slovenije 96/97, ki ga lahko kupite na vaši pošti, vam Pošta predstavlja nove luksuzne telegrame, ki jih lahko oddate na vsaki pošti ali po telefonu na številki 96. €=tAfïJ 913 FD STEREO DANES V VEČERNEM PROGRAMU ■ VELIKO DOBRE GLASBE