FoMimenui Iter. K 1*60 Ob nedeljah K 2*—	,
TAB OB* ishftja yuX dan, tura nedelje in prašnikov, ob 18. uri s fUtumom naslednjega dne ter stane mesečno po polti K 20*-»t m iio-samstro K 40-—, deiUrljea na don K 32*—, prejeman ▼ opravi K. 20*—« Inserati po dogovoru,
Naroča *e pri opravi »TABORA*, MAKLB0&, Jurčičeva ulica štor, 4.
POaTNESTA PAVtiAX,IRAJSrA B' Q'
*uir«r»l»»'» aiV ■9»SvWmMlV8tktf ■	■
*	■
i Posamezna šter. K 1*00 S :	Ob	nedeljah £ 2--	’
DKEDKIŠTVO m mimj» V Harf. l>ora. Jurčič AT* ul. ml. 4, 1. n»d-■bropj«. Telelon intemrb. it. 278. UPRAVA «» Dah;;j» ▼ Jurčiče* ulici st. 4, pritličje, desno. Telft-'■on it, 24. SHS poštnočekoviiJ račun it®r, 11,137.
N» «»ro5U» bru denuj« M oilra. — BokopUi m b* Tnčsjo.
Leto: !!.
Maribor, četrtek 29. decembra 1921.
Številka: 293.
a
Gospodarska obnova in ruski problem.
Maribor 28. decembra 1921,
Svetovno politiko karakterizirajo nadnje dni neprestano mednarodno konference. O največji teh konferenc, ki se Vrši v Washingtonu, je naša javnost dovolj poučena. Sestanek mod angleškim in francoskim ministrskim predsednikom je imel namen, pripraviti celo vrsto konferenc. Zlasti se govori o veliki mednarodni konferenci, ki bi se pečala z gospodarsko obnovo Evrope, osobito ipa Rusije. Kakor znano, so te govorice v sveži s Stinnes-Rathenauovim načrtom o gospodarski rekonstrukciji Rusije. Ta ^velikopotezni načrt so zavezniki sprejeli s precejšnjo skepso že iz tega vzroka, ker je nemški in ker daje važne ■Prednosti nemški industriji. Ponovno (Potovanje voditelja nemških industrij-eev Rathenaua v London je, kakor iz* gleda, pripravilo precej trden teren za Eadaljna pogajanja o tem načrtu. Gospodarske koristi, ki se nude zaveznikom iz izvedbe tega načrta, so nedvomno tako zapeljive, da se jim bo težko zoperstavljati, zlasti ker načrt jamči za Iredrio plačevanje nemške vojne odškodnine ter nudi za nameček še izredne dobičke. Lloyd George in Briand sta že razmotrivala to vprašanje. Zdi se, da ko Angleži že precej na čistem; v zaga-tlti so samo 'francoski kapitalisti, ki ne Računajo samo z golimi številkami o jdobičku in izgubi, marveč tudi s čustvi, V frftneosko nacij analno občutljivostjo, g političnimi interesi. Zato pa so že ši-trijo vesti o angleško-italijanskem spo* irazumu glede reševanja gospodarskih (problemov Evrope, v katerem se naglasa potreba, da se prepreči vpliv francoske občutljivosti, ali z drugimi bese-idami: Angleži in Italijani bodo ravnali tevojo politiko tako, kakor kažejo gospodarski interesi; ne bodo se slepili z a-[priornimi narodnimi pomisleki, če se na nasprotni strani ponuja prilika za izkoriščanje in dobičke.
'Ali smejo tudi nasledstvene držaje, ki spadajo v del Evrope, kjor se ima izvršiti gospodarska rekonstrukcija, upati na izboljšanje gospodarskega stanja? Ali bo nameravana konferenca reševala pozitivno "problem gospodarske 'obnove Rusije? Ali ne bo ta konferenca končala z enakim negativnim uspehom, kakor so že končale podobno konference, n. pr. gospodarsko-fi nančna konje-ironca v Bruslju? Smemo li sploh priča* (kovati,, da gospodarsko in politično »močnejši del Evrope pomtfre šibkejšemu, no da bi imel prod očmi predvsem /lastne interese?
Na ta in podobna vprašanja je ^ poskušal odgovoriti češkoslovaški ministrski predsednik in zunanji minister d r. "B o n e š v božičnem uvodniku »Pragor ‘Presse«. Njegova globoko zamišljena izvajanja se tičejo gospodarskega pro-sblema nasledstvenih držav in gospodarske obnove Rusije.
Kar se tiče gospodarske rekonstrukcije nasledstvenih držav, je treba uva-fciti slabe izkušnje, ki jih je imela konferenca v Bruslju. Načelna ovira u-Bpesnemu delovanju vsake takšne konference je in ostane splošna valutna kriza. \ saka mednarodna akcija, ki bi (hotela nacoti gospodarsko rok on s fr nlc -pij o prizadetih držav, bi bila morala ■arešiti predvsem ■valutno vprašanje. Pri reševanju valutnega vprašanja pa se ne sme prezreti ogromna važnost mednarodnih kreditov. Mednarodni krediti Bo odvisni od dveh momentov: 1. po* manjkanje denarja; 2. psihološki moment nezaupanja v stabilnost današnjih' Mitičnih in gospodarskih' razmer v celi ivrsti novih ,dr|ay. ja x nekaterih' starih
I
Izpremembe v zakonodajnem odboru. Z draginjskiml dokladami se znatno Izboljša položa) državnega uradništva. +
LDU Beograd, 26, dec- Zakon' o neo lastnega otroka, za pastorke, očeta, draginjskih dokladah državnim uradni- mater, deda in staro mater po očetu, , kom v civilni in vojaški službi, upoko- pod pogojem, da so siromašnega stanu, joncem in upokojenkam je bil sprejet v ako plačajo manj kakor 5 Din. letno zakonodajnem odboru z nelcateirmi iz- neposrednega davka in da jih samo do-•promembami. Člen 1- so sedaj glasi: Dr- tični uslužbenec vzdržuje ter da živi z žavni uslužbenci, upokojenci in upoko- njimi v skupnem gospodinjstvu in da jenke prejemajo poleg temeljne plače nimajo stalnega imetja in dohodkov, za (pokojnine) še draginjske doklade po katere se plačuje letno 5 Din. neposred* določilih tega zakona.^Doklade so oseb- nega davka, nadalje za lastne brate in ne, stanarinske in družinske. Višina o- sestre, samo pod pogojem,, da so vojaške ; pebnih in stanarinskih doklad je dolo- sirote, to se pravi, da so očetje kot vojni
obvezanci v politični internaciji, v ea su vojne umrli ali padli ali tudi da se radi vojne pogrešajo itd. člen .16. se glasi:	Upokojenci	in	upokojenke,	na
čena z ozirom na. višino plač (pokojnin) jn z ozirom na kraj službovanja. Raz*
("redi draginjskih doklad uradnikom so j določeni v členu 2., ki se glasi: Z ozi-
jrom na osebne doklade se delijo kraji šteti v členih 4., 5- in 13., katerim jo službovanja v 5 razredov, in sicer:. 1. pokojnina določena v kronah, dobivajo j Beograd, Sukale, Zemun. 2. Senj, Ivar- brez razlike na razred do 2999 K pokoj-lobag, Bakar, Cirkvenica, Novisad, nine dnevno po 13 Din., od 3000daljo Pančevo, Split, Zagreb ter mesta v Sr- po 18 Din. Člen 16. a) se glasi: Upoko-
na-dolo-
jv Dalmaciji in v Prekmurju, trgi in čena pokojnina v kronah, dobivajo o-I vasi v Srbiji in Črnigori in v ostalih sebne dodatke brez ozira na razred po j krajih Primorja. 4. Banjaluka, Bjelo- 9 Din. dnevno, člen 16 b): Upokojenci j var, Bihač, Celje, Gospič, Kočevje, vseh kategorij, naštetih v členih 4., 5-j Kranj, Logatec, Mostar, Novi Vinodol, in 13., katerim jo pemzija določena v di-
jNovomesto, Ogu.lin, Osijek, Petrovava- idrski veljavi, dobivajo osebne dodat-ain, Ptuj, Sisak, Sremski Karlvoci, ke po pokojnini in mestnem draginj-
i oui-oc.r, m., cja&ivv icr jireaia v or- po ja um. en j.o. a.) se Biasi: up
. bi .ji in Črnigori. 3. Ljubljana, Maribor, jenei in upokojenke iz kategorij,
•Bečkerek, Sarajevo. Subotica ter mesta štetih v členih 6. in 7., katerim je <
vano osebne doklade po nastopni tabeli: Letaa plača kraj dra^iniskecra razreda
J. ir.	m.	iv.	v.
28 26	24	22	20	D	dnevno
30 28	26	24.	22	„
32 30	28	26	24	,	”
35 33	31	St*	27	.
38 36	St	32	30	.
Do 2999 D od 3000 do 4993 D „ M)00 „ 7499 , „ 7500 , 899D „ » 9000 D dalje
uiadniki ^ ministrstva, jarmih dol, mestnem drag in jskem razredu od 3000 1 j°-i	naše	kraljevine,	Din. letno v I. raz. 14, v IT. raz. 13, v
uradniki, praktikanti, suplenti, aspiran- ID, IV. in V. razrbdu po 12 Din. dnev-i, _ voncipisti^ m začasni poštar j? dobi- no. Upokojenci in upokojenke kategorij, naštetih y členih 6. in 5„ katerim je pokojnina določena v dinarjih', dobivajo osebne dodatke po mestnih dra* gin.iških' razredih, in sicer v I. ra.z. 11, v IT- 10, v HI., IV. in V. po 9 Din. dnevno^ Člen 17. se glasi: Upokojenci in apo-
x, q0	.	,,	...... kojenke, vojaški in civilni, ki so bili n-
,n se glasf D^kvni1’nTn 1 “adah' ^°^ni šele tedaj, ko so dovršili polno
Družinska doklada so izplačuje za za-	v	l-o+n.™™	c'	i	ST1auisa-
Vrmito ženo za znlmncW.’	katerem	so	bili upokojeni, odnosno	™ »«■««« n.ujiu m »».ijuiuv,
-Vnmcl-f. n.trn.l-o i ' otioke, za ne- proglašeni za popolnoma invalidne. (Se in če sklene z drugimi državami nor-gaiconske_otroke, za adoptirane otroke	nadaljuje).	malne pogodbe, predvsem pa gospodar^
pod pogojem, da nima državni uslužbe-	ske pogodbe.
Kakorkoli si že razlagamo to situav ci jo, je gotovo to, da je ona v bistvu kapitulacija sowjetskega režima pred o-
državah, ki so bile posebno prizadej vslod vojne. Vsaka valutna rešitev bj morala premagati te ovire, a to je v. daJ našnjih razmerah zelo riskantno ivt združeno z velikimi žrtvami.
Dr. Beneš pravi nadalje: Izhod ia evropske in svetovno-ogspodarske krizo je zelo počasen in skrajno težaven. —; Vsaka država mora brezpogojno začeti! pri sami sebi in ne sme ter ne more računati na pomoč drugih. Imeti mora zmisel za konstruktivnost v političnih in gospodarskih zadevah, misliti mora1 na to, da ne zadostuje samemu sebi tei da mora iskati pot«, ne samo k notranji* temveč tudi zunanji konsolidaciji. —i Prednosti in slabe strani te ali one no* tranje politike in teh ali onih zunanje-političnih teženj ne sme preračunavati s strastmi ali sentimentalnostjo. V notranji politiki se je to izražalo z geslom? delati in šteditj, ali pa tudi, da je treba več pridelovati in manje potrositi. Vi zunanji politiki pa je treba kar najhitreje obnoviti stare zveze, odstraniti spoj re, skleniti trgovinske pogodbe, kar naj bolj izpopolniti mednarodna prometna občila in se sploh v vsem otresti enostranske misli, da bi katera država zadostovala sami sebi in da bi se lahko izolirata od drugih.
Glede obnove Rusije zastopa dr. Be< neš sledeče stališče: Razmere v Rusiji so, kakor izgloda, danes že bolj dozorela in obstoja možnost, da bi se lahko na sedanji podlagi započela pogajanja o splošni gospodarski sanaciji. Položaj v, Rusiji je znan. Tri leta vojne in štiri leta revolucije so gospodarsko in politično razjedla Rusijo v njenih' temeljili* Polnih sedem let je trajalo gospodarsko pustošenje in šele daneS se nahajamo v trenutku, ko boljševiška vlada sama u« videva, da ni dragega izhoda iz obupnega položaja Rusije, kakor nova, konstruktivna gospodarska politika. Ona že išče pota obnove gospodarskega življenja in vidi, da vodita k temu cilju samo dva pota in sicer:
1. Treba je brezpogojno in na naj-širji podlagi stopiti v stike z inozemstvom in iskati z ostalim svetom intenzivno gospodarsko sodelovanje,
2- to se pa lahko izvrši samo iedaj^ če ruska vlada prizna osnovna načel«1 mednarodnega prava, prizna dolgova ^prejšnje caristične vlade, prizna oseb' no lastnino svojih in tujih državljanov,
Proti italijanskim izzivanjem v Dal. ske in Belgije, naj pošljejo svoje za-  ___________________
inacij .	stopnike k razgovorom v Cannes dno 6. 'stalo Evropo. Treznejši elementi v so-
LDU Split, 27. decembra. Z ozirom ^aTl* ™ ; # -^a P^ogramti so vprašanja j vjetslci vladi so si v tem na jasnem in; na dogodke v Šibeniku se je vršil v le,Paraci,i in vprašanje sklicanja med- radi tega že pripovedujejo, da bo Iion-torek v Splitu velik protestni shod, ka- llar<>dne konference, terega so je udeležilo meščanstvo brez Francoska politika in banke.
?3 X,„Tnir. * *
izvoljeni poleg n«a Ml d, CM«*,	M
no, dr. Arambašm, svečenik Banič, ze-	1	’	-1
.	veli,	naj
mljoradmk ZeW to podense	^
W, veo dobro volj cev tev dr Kuharič, de Chine* ter s 355 glasovi proti117 Shod 3e prejel resolucijo, v kateri za- sprejela zaupnico, kjer se poudarja na j
htova od vlade kar najenergicneje, naj so na Daljnem vzhodu ^drži kmli .ri korake, da se odstranijo.fe nasdi Fmncije ter naj se prepreči vmešava* pristanišč italijanske vojne ladje, ki so nje politike v finančne zadevo in tudi vzrok vseh nemirov Resolucija odkla- vmešavanje finančnih zadev v politiko nja v W0tom slučaju vsvfr odgo- s tem, da se članom parlamenta urad^ vornos • Vlada naj izpluje odstrani- nikom in ministrom prepove, pripadati tev italijanskih ladij ali z lastnim na- upravnim svetom kreditnih’ družb oib-stopom ali Pa potom Zveze narodov■ - no ali po pravnih’ zastopnikih' o«, drugih' Sprejet je bil tudi pozdrav šubeniškim osebah'.	a
meščanom ter izjava solidarnosti Splita	'	,	,
s Sibenilcom.	Položaj po vsfaji v Egiptu-	'	T~
Sestanek v Cannes. ^	Vrf	2^
A7-' deo'..Mm‘st,_skl aeltt5° kakor navadno, Izvzemši nadzo-predsednik Briand je povabil vlado Ve- rovalnir departement. Malenkostno de-
čna svetovna revolucija izbruhnila še le čez dvajset let. Radikalni elementi pa rujejo že nadalje proti tej Lenjinovf politiki, ker se boje, da pride potem njihov konec.
Iz tega izhaja, da stoji Rusija na svojem križpotju in Evropa se nahaja pred rosnim vprašanjem, ali je že čas,j da nastopi proti Rusiji z aktivno politi-; ko, ali pa, da še počaka na razvoj do-*' godkov.
Posledice tega položaja kažejo v Evropi raznovrstne oblike. Dan na 'dan prihajajo vesti, da so bile osnovane dražbe za eksploatacijo Rusije, da nemški kapitalisti pripravljajo vHusiji raznovrstna podjetja, da se Nemci, Angleži in Amerikanci pogajajo za skupno gospodarsko akcijo v Rusiji itd. Vse te vesti nam pričajo, da vlada precejšnja nervoznost in_ negotovost v vprašanju, kakšna politika naj se pravzaprav vodi napram Rusiji.
V nadaljnjem označuje 'dr. Beneš po* jfet, j]K je Sodila, n jelove politika Mi
ruskem vprašanju: Češkoslovaška bila že od začetka proti vojaški inte. venci ji in prati temu, da se tuje države vmešavajo v notranje zadeve Rusije. [Vedno je naglašala potrebo, da se Ru siji pomaga z velikopotezno gospodar sko intervencijo. Češkoslovaška jo ve dno imela pred očmi le rusko ljudstvo, kar je pokazala najlepše njena najno vejša akcija za stradajoče rusko prebi valstvo. Bila pa je prepričana o tem, da je edini možni pot k rekonstrukciji Ru sije kontrola ruskega gospodarstva, ruske politike, ruske sovjetske armade ruske erezvičajke ter ruskega terorja sploh, ki naj sledi vzporedno gospodarskemu prodiranju v Rusijo-
Danes je notranji razvoj v Rusiji privedel tako daleč, da v celoti ne ob sto j njo niti tam ovire proti takemu načinu reševanja ruskega gospodarskega problema, dasi-ravno pomeni ta politika izpremembo sovjetskega režima v normalni režim, pri katerem bi sodelovali-posamezni politični, gospodarski in socijalni činitelji in razredi. ^
Resnega opazovalca ruskih' razmer ne zanima toliko, ali bo sovjetski režim padel ali ne, ali bosta Lenjin in Trockij ostala na krmilu ali ne, ali se bodo dogodki razvijali hitreje ali počasneje na desno; danes skušamo v interesu milijo* nov trpečih ljudi j preiti ta vprašanja in postaviti celo Rusijo v okvir svetovne politike in svetovno-gospodarske obnove. Od trenutka, ko gremo na skupno delo, se bodo vsa ta sporna, vprašanja o režimu in osebah reševala sama od sebe mirnim potom.
Bilo bi v interesu Rusije, če bi bilo to razumevanje mednarodne situacije splošnejše, in če bi posamezne države v tem smislu uravnale svojo praktično politiko. To ne pomeni, da bi š tem priznale ta ali on režim, ampak pomeni pripravo, da vsa mednarodna javnost aktivno poseže v gospodarski in politični razvoj Rusije; pomeni, da se v prvi vreti skrajša trpljenje ruskega ljudstva in ves ruski svet približa k normalnemu’ stanju, v katerem bodo zopet vsi sloji ruskega ljudstva zavzeli tisto stališče, ki jim gre.
Vinarski ravnatelj Puklavec:
Razmišijevanje o vinski trgatvi 1921.
Kakor že v večih številkah tako razpravlja g. ravnatelj Žmavc tudi v 279. št. »Tabora« z dne 11. dec. t. 1- pod gorenjim naslovom o raznih vprašanjih vinarstva in priporoča med drugim nadomeščati propadle trte v cepljenih vinogradih potom grobanja in pride do zaključka, »da' bodo te grobanice rodile celo vrsto let, predno jih trtna uš uniči, ali pa bodo celo preživele druge trte starega nasada«.
Ker tozadevna izvajanja g, kolega Žmavca niso povsem jasna, in bi jih lahko kdo napačno razumel in žnjili mogoče sklepal, da je zopet napočil zlati čas, ko so bo vinograde obnavljalo
brez cepljenja in rigolanja, naj bo tudi meni, ki se pečam z zadevo že nad 10 let, dovoljeno-objaviti v Vašem cenj. listu svoje tozadevne izkušnje, ki sem jih priobčil že lansko leto, povodom ene polemike z g- ravnateljem Kosijem v tuk. »Slov. Gospodarju« od 29. aprila v št, 17, in katere še z na-jnovejšAii številkami spopolnim.
Sigurno je, da jo v starejših nasadih zelo težko in večkrat skoraj nemogoče nadomestiti posamezne propadle trte z novo cepljenko; — sosede ji ne privoščijo potrebne hrane in svetlobe* kateri raje same posrebajo. Zaradi tega se je priporočalo in so še priporoča v takih slučajih,' da prostor ne ostane prazen in neizrabljen, pogrobati od sosednega tr sp. eno ®ozgo, ozir. narediti vlačenko oc njega na mesto izostale trte. Ker ta vlačenka dobiva hrano od starega trsa in se redi tudi potom svojih lastnih korenin, ki jih požene, navadno zelo buj* no raste in donose ob enem tudi bogato trgatev Da pa ne uničimo starega trsa, od katerega smo speljali vlačenko, je neobliodno potrebno, da vlačenko v jeseni leta po grobanju odrežemo od starega trsa tet rozgo položimo celo v zemljo. Drugo leto bo vlačenka, navezana sedaj na lastne korenine, sicer manj bujno rasti a in manj rodila, pač pa se ohrani in da (pa ne brezizjemno) pozneje, ko se je bolje vkoreninila, v največjih slučajih primerno močen trs, ki kljubuje pod ugodnimi razmerami po več let trtni uši. Toda ne sme se misliti, da to velja za vse pogrobano vla-čenke. Pri enem tozadevnem poskusu je odpadlo od sto vlačenk do vštovši 5. leta 54 trsov, do vštevši 7- nadaljnih 22, lansko leto in letos 15, torej v 9. letih skupaj 91 trsov, kot hirajočih, ki so se, ozir. se bodo morali znova nadomestiti Torej potom grobanja vlačenk ne pridemo do stanovitnega treja. Pri tem se vodno gre le za začasni nadomestek posameznih trt, ozir. izkoriščanje prostora, ki bi sicer ostal neizrabljen, in za h> je naveden način grobanja tembolj priporočljiv, ker se iz vlačeuke vzgojeni trs vodno lahko znovega nadomesti.
Nikakor se pa ne more in ne sfne priporočati grobanja kar celega trsja in žrtvovanja, ameriške podloge, pri čomuKbi vinograd postal v najkrajšem času — sigurno v štirih do petih letih’ — tako luknjičast, da se nebi izplačalo ga obdelovati. Zatorej se vinogradniki svarijo pred takim nepremišljenim počenjanjem.
Politične vesti.
ŠoBstvo in prosveta v Jugoslavija,
V češki reviji »Naše doba«, ki izhaja v založništvu češkoslovaško - jugoslovanske lige v Pragi, je izšla študija znanega češkega slavista, dr. Pate o šolstvu in prosveti v Jugoslaviji.
Dr. Pata jo že večkrat prepotoval Jugoslav. in Bolgarijo in je na podlagi svojih proučevanj spisal omenjeno študijo, v kateri skuša prikazati današnje stanje prosvete na, slovanskem jugu. — Jugoslovenska praška komisija pod vodstvom svojih prčdsed. , dra. Dane-ša in dr a. Dvorskega se je zavzemala za to, da bi z Jugoslavijo dosegla glede Šolstva slično konvencijo, kakor s Francijo v času takozvane frankomanije. S pomočjo ministrstva za prosveto se je nameraval urediti poseben' slovanski oddčlek, Iti bi. imel proučiti, šolstvo in 'prosveto Jugoslavije. Zato pa je bilo potrebno, da so izda poseben priročnik za Čohe, kakor ga jo izdal profesor dr. Drtina o češki kulturi in prosveti za Jugoslovene. To pa nikakor ni lahki posel, ker je šolstvo v Jugoslaviji razde* Ijeno na več oblasti, tako so n. pr- Srbija, Vojvodina, ih Črna gora podrejena ministrstvu v Beogradu, med tem ko se nahakmo 35 Zagrebu, Splitu, Sa-
* Konferenca nasledstvenih držav.
Na inicijativo avstrijske republiko bi se imela meseca junija vršiti konferenca nasledstvenih držav bivše avstro-ogreke monarhije, nekateri bi se naj rešilo vprašanje avstroogrske banke.
* Organizacija male antante. Kakor se govori v beograjskih diplomatskih krogih, je pred kratkim predlagal ru-mpnski ministrski predsednik Pašiču,
rajevu in v Ljubljani posebna oddele-nja za prosveto in vero.
Da zbore vse to, se je dr. Pata poslu-žil službenih podatkov, ki mu jih je dala jugoslovanska komisija v Pragi, katere je potem dopolnil z lastnimi raziskovanji v naših krajih. V glavnem segajo ii podatki do leta 1920., kar bo tudi za nas važno, ker smo bili dosedaj o prosvetnih razmerah naših krvnih bratov dovolj slabo informirani, Če tudi se jo v zadnjem času marsikaj spremenilo na bolje.
V Srbiji so šolo podrejerio ministrstvu prosvete, a vsaka panoga ima svoje odolenje s svojim načelnikom. Kot posvetovalni organ za šolstvo obstoja v Beogradu vrhovni šolski svet, čegar člani so odlični pjedagogi visokih, srednjih in ljudskih šol. Na čelu ljudskih šol stoji šest nadzornikov pri ministrstvu in 95 okrožnih šolskih nadzornikov. Ljudskih šol je skupno 2.164, podružnic 4.041, in 7 višjih ljudskih (meščanskih) šol- Analfabetskih tečajov je 76 in 18 otroških vrtcev. Ljud. šole obiskuje 154.976 učencev, katere poučuje 3.867 učiteljev raznih kategorij. Učiteljišč ima Srbija 7, in sicer 4 moška, 2 ženski in 1 bogoslovno. Proračun za šolstvo je zngšai 1,1220,-	40 milikKUov
dinarjev
naj se v začetku prihodnjega leta skliče konferenca državnikov male antante, katere naj bi se udeležila tudi Poljska. Na tej konferenci naj bi se dosegel nekak sporazum glede skupne zunanje politike. Mala antanta naj bi v vseh vprašanjih, tudi če bi se tikalo samo enega člana male antante, nastopila skupno. Če pa bo Jonescova vlada padla, se ta konferenca bržkone ne bode vršila.
* Lenjin in kapitalizem* Iz Rige po roča jo: Lenjin je dne 23. decembra o tvoril v Moskvi 9. boljševiški kongres. V svojem govoru je izjavil med dru gim, da se komunisti niso mogli osvo boditi popolnoma kapitalizma jn da se ne morejo več v tej formi boriti proti njeanu. Danes ne gre več za to, da bi se kapitalizem uničil, marveč ga je treba polagoma izpremenit-i v državni kapitalizem.
so jih zaprli, drugi pa so s primerno globo zadostili trdemu in neizprosnemu zakonu.
Zanimivosti.
Zločinec plagijator. — Lov na pijance — Kuga in kolera leta 1929.
V nekem avstrijskem zaporu je »pre peval« nedavno nek zločinec, ki je bi. obsojen na večletno težko ječo ter pre* dal nekega dne kaznilniškemu spoved niku neko legendo o Kristusu, češ, da je to njegovo delo. Spovednik je bil tako navdušen, da je obelodanil ta umotvor v nekem katoliškem časopisu s primernim predgovorom, ki je končal z bese dami: »Človek s takim zna,njem in s tako nežnimi čuti ne spada v ječo. Četudi je kaj zagrešil, se je tega svojega dejanja že davno skesal in moralo bi se ga pomilostiti ter spustiti na svobodo...« Legenda je bila natisnjena v 3000 izvodih ter celo prevedena na poljski jezik. Na ta način je prišla tudi v roke znane* ga pesnika Pavla Kellera s sledečo o pombo: To je legenda jz Vaše knjige »Brod sv. Miklavža!« In tako je tudi res bilo. »Pobožni« zločinec je besedo za besedo prepisal a založnik, ki je to delo vsled posredovanja kaznilniškega spo vodnika izdal, je moral celo izdajo ustaviti. Keller je o tem pisal v nekem listu ter pristavil: »Nimam nič zoper to, da se ta človek izpusti iz zapora, sicer bo še itak prepisal celo kaznilniško knjižnico in spravil vse nemške založnike v zadrego.«
Elegantni parčki, ki so se po končani predstavi.v gledališču razšli po new-yorškm rasfavracijah in hotelih, so zapazili, da se v teh lokalih nahaja nenavadno veliko avtomobilskih šoferjev in drugih voznikov. Še. bol j pa so se začu dili, ko se je krog polnoči zaslišal po vseh lokalih oster žvižg, nakar so ti navidezni šoferji in vozniki segli v žep ;er privlekli na dan — legitimacije policijskih agentov- Potem je bil kratek proces. Skoraj od vsake mize so povabili vsaj po en parček v svoje avtomo-ile ter jih prepeljali na policijo, kjer so se morati zagovarjati radi tako strogo prepovedanega pijančevanja. Nekaj
V Vojvodini je 858 ljudskih, a skupno po raznih kategorijah 1.704 šol. Od teh je 320 srbohrvatskih, 16 slovaških, 6 niških, 1 češka, 191 nemških, 40 rumunskih, 256 madjarskih in 28 židovskih. Iz tega je razvidno, kakšen narodni konglomerat obstoja v Vojvodini. Učiteljev je skupno 2873 iz raznih kategorij. Srednjih šol jo 13, učiteljišč 5 in trgovskih šol 10. Učiteljišča se nahajajo v Vojvodini v Baji, Sombo.ru 2, Subotici 2, Novem Sadu 2 in v Bečke-reku 1, a v Srbiji: v Jagodini, Skoplju, Aleksincu, Negotinu, Danilovem Gradu, Beranu, bogoslovna učiteljišča v Prizrenu in Cetinju. Zensko učiteljišče se nahaja v Beogradu in Kragujevcu. Obrtnih šol je v Srbiji 25 s 2753 učenci. Srednjih šol je v Srbiji, Črni gori in Vvojvodim krog 70 in sicer: v Aleksincu, Arandjelovcu, v Beogradu (4 moške, 3 ženske gimnazije in 1 realka) v Bjeli Crkvi, (v srbskem in nemškem učnem. jeziku) v Bitolju, Valjevu, Bera-nali, Velesu, Vranju Velikom, v Gra-clištu, Velikem Bečkercku, (s srbskim in mddžairakim učnim jezikom, v Vršcu (s srbskim in nemškim učnim jezikom), v Milanovcu, Danilovem Gradu, Gilja* ni, Gjevgjeliji, Zomboljl (s srliskim in nemškim učnim jezikom), v Zaječaru, »Jagodami, Kavadaru.,, ^olašinu, Kru-
Iz neke berlinske statistike o nalezljivih boleznih je razvidno, da je imela I. 1920. kuga in kolera svo je glavno ognjišče v angleški Vzhodni Indiji, kjer je v tem letu obolelo 154.000 oseb, od katerih jih je 113.000 umrlo. V nizozemski Indiji je umrlo za kolero 8S00 oseb. Epidemija je bila tudi v Indokini in Hongkongu zelo razširjena. V Bangkongu, prestolnici Sijama, jo umrlo 67 ljudi za kugo in kolero. Tudi v drugih pristaniških mestih je bilo mnogo smrtnih slučajev, tako samo v Carigradu blizu 70. Na Grškem je bila epidemija najbolj razširjena v mescu aprilu, a tud! Italiji ni prizanašala. Celo na Reki in v Trstu je obolelo in umrlo več oseb- Na Francoskem je bilo 30 smrtnih slučajev v Parizu in 17 v Marseillu. V Londonu, Li ver polu in Dublinu so je pojavil pov-sod samo po joden slučaj kuge, ki je razširjena že po vsem svetu.
Dnevna kronika.
— Smrtna kosa. V Ljutomeru je u* mrla vdova davčnega nadpreglednika in posestnica ga. Karolina Maurič, roj, Prager- Blag ji spomin!
— Kralj na lovu v Kamniških planinah. Nj. Vel. kralj je dospel včeraj ob 11.25 z dvornim vlakom in številnim spremstvom v Ljubljano,, kjer ga je pozdravil pokrajinski namestnik gosp, Ivan Hribar, komandant Dravsko Divizije general Dokič in minister za soc, politiko dr. Žerjav. Po polurnem odmoru se je odpeljal vlak proti Kamniku, Kralj je prenočil v lovski koči v Kamniški Bistrici, odkoder gre na lov nffl divje kože v Turkovic-Gorupovom lovišču. Vest o kraljevem prihodu so je bliskoma razširila po Ljubljani. Ob železnici je številna množica pričakovala dvorni vlak in spoštljivo pozdravljala vladarja, ki si je že pri svojem posetn Slovenije pridobil vsa srca.
— Prenapolnjeni vlaki. Prazniki spominjajo marsikaterega potnika na vojni čas, ko se je moral pehati in bonffV' 1 za prostorček v vagonu. Kakor vedno, je tudi letos ob praznikih zavladal velik železniški promet in vsi vlaki, posebno pa D-vlajki proti Dunaju in Zagrebu, oziroma Ljubljani so bili tako prena*i polnjeni, da je moralo po več sto potnikov čakati po cele ure na prihodnji vlak. Vsled tega je železniška uprava sklenila, da izda za te vlake le toliko voznih listkov, kolikor jo prostora v vlaku, da potnikom no bo treba zaman čakati.
— Ambulatorij za kožne in spolna bolezni otvori okrajna bolniška blagajna v Ljubljani pod vodstvom g. dra, Franca Viranta. Ambulatorij bo ob enem posvetovalnica za spolno bolne, Ambulatorij je dostopen vsem blagaj« ničnim članom.
ševcu, Kunmnovu, Knjaževcu, Mitroviči, Kraljevu, v Kragujevcu (2 mošld in 1 žensko) v Leskovcu. Ložnici, Negotinu, Nikšiču, Novem Pazaru, Nišu moško in žensko) v Novem Sadu (s srbskim in nemškim učnim jezikom), V Ohridu, Požegi, Pirotu, Plevlju, Poči, Prijepolju, Prilipu, Prištini, Požarevcu, Podgorici, Prokuplju, Paračinu, Pančevu, (s srbskim in nemškim učnim jezikom) Petrovou, Skoplju, Smederevu, Strumici, Svilajncu, Subotici (s srbskim in madžarskim učnim jezikom) v Somboru (s srbskim in madž. učnim jezikom), v Senti (s srbskim in madžarskim učnim jezikam), v Srbo|>ranu (a srbskim in nemškim učnim jezikom), v Tetovom, fiupriji, UžlcaJi, Učilju, Cetinju in čačku.
Visoko šolo so nastalo v Srbiji ia čragujovačkega liceja 1. 1838., ki se jo 1841. premostil v Beograd- Visoka šo-a je bila v začetku tekočega stoletja proglašena za vseučilišče ter ima filozofsko, pravno, tehnično in medicinsko fakulteto. Na čelu vseučilišča je rektor, apoedinim sokultetam načeluje dekan. Lansko leto so jo otvorila v Skoplju modroslovna, a v Subotici pravna fa-culteta. Drugih kulturnih zavodov je v Srbiji in Vojvodini zelo malo.
Šolstvo na Hrvatskem. v Sla
— Zdravnikom mariborskega okoliša. Vodstvo mariborske bolnice nam piše: Vseučiljški profesor dr. N. Jagič je po naročilu medicinske fakultete na Dunaja naprosil- vodstvo tukajšnje splošne bolnice da opozori vse zdravnike mariborskega okoliša na nadaljevalni tečaj (obolelosti prebavnih organov), ki se vrši od 13. do 25. febr. 1921. na du-
najski medicinski fakulteti. Ti tečaji so brezplačni, le vpisnina znaša za Jugo- j slovane 5.000 n. a. K. Kdor se jih hoče j udeležiti, naj pismeno naznani svoje, ime in naslov na: Dr. A. Kronfeld, Wien IX. Porzellangasse 22 in sporoči svoje morebitne želje glede stanovanja. Glede tečajev samih pa izjavlja prof. dr. Jagič (Wien VIII., Schlosselgasse 22), da je radevolje pripravljen vsakemu zdravniku dati vso podatke m na* vodila.
— Dinarsko računovodstvo pri Jnž-h' železnici. Obratno ravnatelj estvo Južne železnice objavlja: Južna železnica uvede s 1. januarjem 1922. pri ce* loku pni računski službi v območju obratnega ravnateljstva v Ljubljani dinarsko vrednost. Vsa podjetja, zavo-di, dobavitelji, trgovci in dr., ki se poslužujejo Južne železnice, se prosijo, da polagajo od navedenega dne dalje vse račune v dinarski vrednosti.
— Roparski napad v Postojni. V to-
/ek med 2. in 3. uro zjutraj sta vdrla dva zakrinkana lopova v znano gostilno pri Rauberkomandl Eden je nadzoroval v predsobi obe hčerki, drugi pa
i jo šel v spalnico, nastavil gostilničarki Ivančič samokres na prsi ter zahteval denar, nakar mu je gostilničarka izročila 3600 lir. Nato sta ropapa odšla, a čez nekaj časa sta se zopet vrnila ter zahtevala ponovno denarja. Ker jima gostilničarka ni mogla dati več denarja, sta pobrala vso zlatnino in nato po* pihala preko meje. Z njima pn jo izginil tudi hlapec, 21-lefcni Rudolf Povle iz Krškega, ki je svojčas pobegnil ob mobilizaciji iz Jugoslavije v Italijo.
— Slov. Bistrica. V soboto, dne 17.
Jn v nedeljo dno 18. t. m. so vprizorili člani »Čitalnice« v Slov. Bistrici (love- j kfttj.cvo narodno igro »Rokovnjači« v gledališki dvorani tukajšnjega hotela-
h-Beograd«. Čeprav so bile dosedanje prireditve »Čitalnice« vedno dobro, smo se tokrat vfendar bali, da se ji uprizoritev te težke igre ponesreči z ozirom na to, da je imela na razpolago le majhen oder, ki ni pripravljen za nastope večjih skupin. Pri predstavi pa smo bili Prav prijetno presenečeni, kp smo videli, da so znali naši Čitalniearji vse težkoče, ki so zvezane s to igro, na spreten način odstraniti ter so nam s svojo igro nudili pravi užitek. To je najbolje- pokazal pogled na gledalce, ki so pri obeh predstavah napolnili dvorano do zadnjega kota. Ne da bi hvalisali, moramo povdariti, da so nekateri igralci in igralke pokazali s svojo igro sposobnosti in dosegli uspehe, ki daleč presega jo diletantizem. Pri igri 'so so-
delovale sledeče gospe in 'gospodične; ge. Kolenc in Janžekovič, g.pioe Novak, Krulc, Vehovar, Žuraj Alba in Terezija, Skaza, Leskovar in Pristovnik ter sledeči gospodje: Janžekovič, Rovšek, Sajko, KnieivaM, Kar bas, Metlika, Lorger, Logar, Orthaber, Čeh, Roner, Železnik, Škofič, Kosi, Kopriva, Žuraj, Špan, Dom in Ojsinger. Petje je vodil g. M. Vavda in Laporja, na klavirju je , spremljala gdč. Koki. Da je igra ta- j ko lepo uspela, se ima v izdatni meri j zahvaliti članu mariborskega gledali- j šča, g. Gromu, ki je posetil generalno vajo in šel z največjo požrtvovalnostjo in vnemo na roko povsod, kjer je l^lo treba. Tudi razsvetljave ne smemo tokrat pozabiti, ki je po zaslugi gosp. Kreuza, binopodjetnika v Slov. Bistrici, veliko pripomogla k uspešni igri o-sobito v Črnem grabnu. — Slišimo, da nameravajo čitalničarji to igro ponoviti popoldne na dan sv. Treh kraljev, katero namero pozdravljamo. Izrekamo našim čitalničarjem vse priznanje za to njihort) delo ter želimo, da vztrajajo vkljub težkočam na svoji poti in širijo na ta način narodno kulturo in narodno zavest pod našim zelenim Pohorjem.
— Iz Ormoža. Pred meseci so naperili naši klerikalci najhujšo gonjo proti domačemu dimnikarju, agitirali proti njemu po celem okraju od moža do moža, iskali drugega dimnikarja ter hoteli na ta način uničiti obstoj domačinu. Ponujali so mesto človeku, ki niti slovenščine ni obvladal ter mu je moral pl. g. Rojs svetovati, da se naj poskuša privaditi slovenščini. Ljubši jim je bil najstrastnejši nemškutar, kakor pa rojen Ormožan. Kaj jim je neki zadal naš Ivan Rakuša? Nič, popolnoma nič. Mož je jeden najbolj nedolžnih Ijudij pod milim nebom, saj niti svojih misli ne pove. samo da bi nikomur ne storil 'nič, žalega. Jedino napako je storil, da je bil nosilec napredne liste ter da je pred-sodnik obrtnega društva. Da še eno napako ima, da je značajen. To pa klerikalce tako peče, da hočejo po vsej sili spraviti v Ormož največjega neznačajnega, da bo družba večja. Poglejmo si pa drugo plat zvopa. Lesjak Muki, naš knjigovez se baje brati s temi ljudmi, Lesjak Prane naš ljubi brijač, .zahaja, bajk v njihovi družbi v/gostilne ter je živ in mrtev njihov. In vpndar ne pod-vzamejo napredni ljudje v Ormožu-nič, da bi jim otežkočili življenje. In kako lahko^ bi jim to bilo! Ponujal se je že brijac, hotel je po vsej sili v Ormož, parkrat jo bil v Ormožu že knjigovez-Varaždinec tor prosil in prosil, da mu naj Sokol brat*bratu priskrbi prostore.
foni ji in Medjumurju spada pod Poverjeništvo za prosveto in vero v Zagrebu, ki je razdeljeno na pet oddel* kov: 1. verski, 2. pravni in disciplinarni, 3. gospodarsko-administrativni, 1 visokošolski, znanstveni in umetniški, 5. oddelek za ljudske, strokovne, srednje in enake šole, ter za strokovne šole- Ta oddelek se razdeli zopet na: 1. oddelek za’ srednje šole, 2. za strokovne, 3. za nčite-Disča, 4. ljudske šole, 5. za štipendije in vojaške zadeve, 6. za zdravstvo in telesno vzgojo, 7. za ljudsko prosveto. Na ,elu posameznih oddelkov stoje nadzorniki, katerim so dodeljeni posebni referenti. Bil je izvoljen tudi šolski svet, ki pa že dalje časa ne posluje več. Po zadnji statistiki je skupno 1042 ljudskih šol s 3.300 učitelji in 279-033 učenci. — Budsko šolstvo znaša letno
ci-7,; £°nov kron- Meščanskih šol je skupno 30 s 236 učitelji in 4750 učenci. Sicdnje šolo so v sledečih mestih: gimnazije: Zagreb 3, Osijek, Požega, Vinkovci, Senj, Srijcmski Karlovci in Gospič; realne gimnazije: Zagreb 2, Osijek, Zemun, Karlovac, Varaždin,’ Bjelovar, Mitroviča, Sušak, Vukovar! Ruma, Petrinja, Koprivnica, Brod, Krapina, Virovitica, Daru var, Bale ar, Nova Gradiška, Ilolc, Sisak, Ogulin, ICo-renica, Grnčac in Krk; ženske realne Cimnazije: Zagreb 2, Osijek in Sušak;
In vendar se ib zgodilo. Pač, ker so naprednjaki boljši verniki kakor sami klerikalci ter se ravnajo po reku: Če te
udari za eno uho podrži mu še drugo________
iz same krščanske ljubezni do bližnjega.-Koliko lepega bi se pač ormoški klerikalci lahko naučili pri naprednji-kih! No, upanja da bo tudi tem zmanjkalo enkrat krščanskega potrpljenja in da bodo vračali milo za drago; v novem
preparan d i je: Zagreb 2, Osijek', Petrinje. Gospič, Čakovac, Pakrae, Karlovac in Kastav. Trgovske akademijo so v Zagrebu, Osijeku, Zemunu in na Suša* kn; pomorska akademija jo v Bakru. Obrtna in srednja tehnična šola je v Zagrebu, a glasbene#.šole so v Varaždinu, Osijeku, Karlovcu in Virovitici. Zagrebško. vseučilišče je .najstarejše na. jugu ter je ustanovljeno 1.1874. in ima danes sledeče fakultete: bogoslovno (ka-toliškb in pravoslavno), modroslovno, pra vno, medicinsko in gozdarsko. Razen tega je v Zagrebu tehnična visoka šola in veterinarska šola, nadalje trgovska visoka šola in ekspertna akademija.
Šolstvo v Bosni in Hercegovini spada pod odelenjo za prosveto deželne vlade v Sarajevu, katero ima tri oddelke in to: za verouk, za ljudske in enako šole, ter za srednjb šole, znanost in umetnost. Ljudskih šol jo skupno 480 s 1130 učitelji, kar jo še vedno mnogo premalo, ker 80 odstotkov za' šolo sposobnih ne obiskuje šole. Pomaga se s analfabetskimi tečaji, katerih je bilo 70, in katere je posečalo 2250 učencev. Deželna vlada jo izdala posebne annlfabotske začetnice tor razpisala za točaje nagrada
'Konec prili.)
letu jih' vsaj naj sreča pamet, katere nikdar ne znajo porabiti.
— Strahoviti glad v Rusiji traja dalje. Položaj postaja v stradajočih pokrajinah vedno hujši. Cele naselbine so izumrle. Mrtveci leže kar na grmade, ker ni nikogar več, da bi jih zakopal. Po cestah leže mrtvi konji in kočijaži. Največja beda je v tatarski republiki.
— Tajni telefon budimpeštanskih bank- Budimpeštanska policija je prišla na sled tajnim telefonskim zvezam, ki jih imajo nekatere banke z zakotnimi borzami, s čemur je pojasnjeno nena vadno vzajemno delo teh »borz« z bankami. Lastniki bank, kakor tudi podjetniki, Ivi so izvršili napeljavo telefona, so zaprti.
2000 šoferov je v Berlinu brezposelnih. Vsled zvišanja davka na avtomobile so lastniki odpustili vse šofere, dokler se ne ustreže njihovi zahtevi, da se davek zniža in pavšalira.
— Davek na — lenobo. Na to idejo je prišel gouvemer na Madagaskaru. Zapazil je, da so tainošnji domačini, kakor tudi priseljenci nenavadno leni. Da temu odpomore, je razpisal davek na lenobo. Vsak meški prebivalec oto* ka, ki ne more dokazati, da izvršuje kak poklic, je brez usmiljenja obsojen na ta davek, ki je precej visoko odmerjen. Mogoče bi tudi pri nas tak davek mnogo zalegel.
 ; mi---------------—
Božična razstava v „Vesni“.
V času, ko vsak »poznavalec« mariborskih razmer, poklican ali nepoklican, govori o »Vesni«, ne razločujoč zavoda kot takega od več ali manj dobrega gospodarstva, za. katero p,a zavod ni odgovoren, ne bo škodilo, če se malo pomudimo pri razstavi, ki jo je priredil ta zavod dne 22. t. m.
Razstavljena so bila kuharska in ročna dela, ki so jih gojenke naredile od početka šolskega lota, toraj v pičlih treh mesecih pod vodstvom svojih učiteljic: Sekirnikove, Medičeve, Ašičeve in Klobčičeve. Lepo dekorirana dvorana nudi pestro živo sliko. Takoj na levi od vhoda so razstavljena kuharska de* la. Zelo okusen aranžma nam kaže pecivo vsake vrsjo, od najpriprostejega do najfinejšega; tu so torte, pudingi, štruce, ča-jno pecivo itd-, po receptih dunajske kakor tudi češke kuhinje, vmes pa so raztresene številne gobice najlepših barv. Kar pa bo naše stavbenike najbolj zanimalo in je vzbujalo velike pozornosti, to so bile lične hišice iz testenine po sistemu »Hitrozidovom«. Kuharska dela, vsa fina in okusna, so bila na prodaj za po izdatkih natančno preračunane cene in so se tudi vsa razprodala. Učiteljica je lahko z uspehom Zadovoljna.
Dalje je bilo razstavljeno perilo. Kaže fin okus, dela še odlikujejo po lepoti vzorcev in natančnosti dela.
Zanimiva je bila razstava umetnih vezenin. Učiteljico že poznamo iz lanske razstave v »Vesni« in iz njene udeležbe pri 1. obrtni razstavi v Mariboru. Dela so bila razdeljena v tri dele. V prvem vidimo narodne vezenine, slovenske, hrvatske, srbske, in sicer po narodnih motivih od učenk prosto sestavljene, tako'glede vzorca kakor tudi glede barv; slovensko odlikujoče se po svoji priprostosti in prisrčnosti, hrvatske po svoji bujni ra-znobarvnosti, srbske po svojem finem tonu. Kot najkrasnejše in umetniško dovršeno delo sme veljati na finem batistu izdelan prtiček z motivi iz slovenske peče, delo učenke Pe-rišičeve. Zelo fino pa učinkuje tudi blazina, delo v križcih, s temeljno črno in vpletenimi pisanimi barvami. — V drugem delu se podaja najmodernejša dunajska šola. Tu zanimajo pred vsem dela na In-žunu ali suknu z velikimi vzorci, ki uplivajo ne toliko po svoji tehniki, kakor po predrzno nametanih prešernih barvah. Tudi batik-tehnika je zastopana. — V tretjem delu se nam kažejo antične tehnike, pred vsem kras* ni gobelini in mičpe silhuete. Pri vseh’ dolih opazujemo zelo fin okus, posebno v sestavah barv in veliko veselje do dela. Učiteljici je na velikem uspehu vsekakor čestitat!.
Zalibog radi obolelosti učiteljice Mladičeve, ki jo poznamo že iz I. obrtne razstave nismo imeli prilike videti risarskih m slikarskih del.
»Vesna« je s to razstavo pokazala/ da v polni meri odgovarja svojemu namenu. Ne bo odveč, če malo govorimaj o njenem ustroju. Deli se v enoletnef gospodinjsko in doletno obrtno šolo, ki postano s prihodnjim letom triletna. —< Obrtni šoli se je letos priključil kurz zai izšolanje učiteljic ročnih del. Zavod dajo naj popolnejšo izobrazbo v vseh strokah gospodinjstva, gojenke iz obrt ud šole pa so kvalificirane za samostojne poklice-
Če se govori o upravičenosti obstoja »Vesne«, potem treba pogledati, kaj šola nudi; In tu se more reči, da so uspehi povsem zadovoljivi, kar nam je najbolje
pokazala razstava.
....	wmmmmumMmbmmmommMBvra4
Mariborske vesli.
Maribor, 28 decembra 1921.
m Za Jugoslovensko Matico se je nabralo na godovanju g. Ivana Dopliharja v Lajteršperku 1040 kron. Vsem 'darovalcem iskrena hvala! Da bi našli mnogo posnemovalcev!
m Razpust društev. Tukajšnja »Orta< gruppe der Maler, Anstreichar, Lackie-rer und deren verwandter Berufe Oe-sterreichs« in društvo »Katolischer Ju-gendbuud« sita uradno razpuščeni, ke* sta prenehala delovati.	a
m »Drava«, železničarsko pevsko društvo v Mariboru priredi letos svoj prvi »Silvestrov večer« v Narodnem domu. Na sporedu je petje, godba, ples in razne druge zabave. Ker je to prva| prireditev tega mladega, lepo se razvijajočega pevskega društva, vabimo vsa ljubitelje lepe pesmi in dobre zabave K obilni udeležbi Vstopnice so dobe tud& pri upravi »Tabora«.	\
m Kakor vsako leto priredi tudi letos požarna bramba z rešilnim oddelkom dne 7. januarja 1922. v Gdtzovf dvorani svojo veselico, za katero vlada) povsod veliko zanimanje. Kakor vedno, bo nudila ta veselica mnogo izrednega) in lepega. Med drugimi bo izvajal gosp* Pečnik po Pavlu Miirichu sestavljen »pastirski ples«; s spremljevanjem železničarske godbe. Za dame se pripravlja posebno krasno darilo. Vabila set razpošiljajo še ta teden. Če bi se koga) pomotoma prezrlo, naj si vsak priskrbi vabilo pri požarni brambi na Koroški cesti, ker je vstop dovoljen samo z ve-bilom.
m »Krilato kolo« železničarsko pev-i slčo društvo v Mariboru priredi dne 311, dec. 1921. v gostilni Grosman, Mlinska) ulica 23. »Silvestrov večer« s petjem^ godbo in plesom. Začetek ob 8- uri zvečer,^ konec ob 2. uri zjutraj. Vstopnin* za člane ‘2 Din. za nečlane 4 Din. KJ obilni udeležbi vabi odbor.
m Plesna šola. Gospa Hribarjeva o-tvori dne 2. jan. 1922. v Gambrinovf dvorani plesno solo. Več v današnjem inseratu!
m Občni zbor Protituberlrulozne lige,
Pokrajinska uprava je potrdila pravil« Protituberkulozne lige v Mariboru. Občni zbor lige se vrši v petek, dne 13. jan. 1922. ob 20. (8.) uri zvečer v telovadnici meščanske šole, Krekova ulica štev. 3, Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika' pripravljalnega odbora. 2. Čitanje in sprejemanje pravil. 3. Volitev odbora in odsekov. 4. Slučajnosti. Člani se sprejemajo vsak dan od 9. do 12. ure nat okrajnem glavarstvu soba št. 1 (desno)! Članarina znaša 5 dinarjev.
m Požar v Kamnici. V torek zvečer je izbruhnil v prostorih sodarja Moako-na v Kamnici požar. Vsled velikega pomanjkanja vode je bila nevarnost, da! se vnamejo tudi sosedna poslopja. Z veliko požrtvovalnostjo se je kamniški ini mariborski požarni' brambi posrečila bgenj omejiti in pogasiti. Kljub temu pa je pogorelo poslopje do tal.
m Nesreča ali samomor? K.noitioS pod gornjim naslovom v naši sobotni1 ?te^i' kJ‘er smo Poročali o nesreči na knziscu južne železnice, doznavamo še sledeče: Ponesrečeni je 38-letni mizarski pomočnik Jakob Mastnak iz Sv. Lucije pri Tolminu. Dne 19. decembra oh' 1-20 uri ponoči je prišel v tuk\ bolnica ter Prosil, da mu zavežejo rane, katera 30 dobil pri nekem nočnem napadu. —« Bolnica je ustregla njegovi prošnji Ker rane niso bile nevarne, je vodstvo bol< mce opustilo prijavo na policiji. Mast* nak je v bolnici izjavil, da ga je na ^obrezki cesti napadlo več fantov, pri1
gemer 30 zarobil M zabVdljaje v prsa. Dne 21. t. m. je bil na lastno prošn;jo odpuščen iz bolnice. Pripovedoval je, da je 'dne 17, t- m. prišel iz Sv. Lucije pri Tolminu, da si tukaj poišče dela. Prenočeval je v gostilni Holzkneclit y iVetrinjsld ulici. Dognalo se je, (la je foitičnega dne večkrat skušal priti brez vstopnice na peron na glavnem kolodvoru, kar pa mu je stražnik ponovno zabranil. Končno se mu je to le posrečilo; kupil je tam »Tabor« in »Marbur-ger Zeitung« ter povpraševal železni-Čarje, od katere strani pride prvi vlak. Okoli 10. ure ga je opazil železniški čuvaj na progi. Sumi se, da je hotel izvršiti samomor. Dozdevno se je nahajal v slabih gmotnih razmerah- V bolnici je še imel pri sebi srebrno žepno nrof> katere pa pozneje niso več našli pri njem ter jo je najbrže prodal. Ni pa izključeno, da je pri prehodu čez železniško progo vsled izgube krvi trenutno oslabel , in-tako prišel pod drveči vlak.
m Po zasluženju.... Bazni vinski bratci so v objemu svojih' sestric smatrali »tilio noč« najbolj primerno za pvo.ie kričanje, fiest teh' razgrajačev, smod katerimi so se celo tri dame borile za prvenstvo, je spravila policija ipod streho- Pri uradni »ocenitvi« so do* bile »dame« največjo nagrado.
m Neumestne šale. Razni pobalini in pijanci so na hožični večer motili po 'cerkvah cerkvene obrede in nadlegovali vernike. Prejeli-so za svoje neumestno početje zasluženo plačilo.
m Velika kavama. Danes zvečer koncert prvovrstne salonske godbe profesorja Kuhičeka.	j	1253
m Kavarna Central. Danes koncert sa-/onskega orkestra Perc-Comelli, začetek' Ob 8. uri.	1751'
Narodno gHedališče.
Repertoar:
četrtek 29.: ,,Za narodov blagor". Ab. B.
Petek 30.: »Oče«. Ab. C. .
, dramatična šola Nar. gledališča. Pouk dr3mst'čne šole se vrši danes, v sredo, dne 28. decembra točno ob 19. url.
Kino.
I. Mariborski bšoskop. I. Mariborski 'jbioskop predvaja danes v sredo in jutri v četrtek ob 1A7 uri (M 19.) VI. epoho
»Črne roke« ob J49. uri (J421.) pa Box match Dempsoy Carpentier. V petek se bode predvajal ob ’/-7- (K 19-) uri Boks* mater Dempsey Carpentier ob 8. (20. in K'10.	22.) uri pa Misterije Nevv-
yorka (Črna roka) 6. epoha. -
Božičen naše časopisje
Kljub visokim cenam časopisnega papirja in naraščajočim tiskovnim stroškom so tudi letos vsi naši dnevniki prinesli svojim čitateljem božično darilo v obliki božične priloge- To je stara tradicija zapadnoevropskih listov, ki so v prejšnjih časih živahno tekmovali med seboj, kateri bo prinesel lepše božično darilo. Ne samo, da so izdali božično številko v povečanem obsegu in bogato ilustrovano; tudi z knjižnimi darovi so si hoteli ohraniti zvestobo svojih naročnikov in se razširiti med širokimi masami. Danes je to iz čisto finančnih ozirov nemogoče. Zlasti naše časopisje se nahaja v težki krizi. Izdajateljski stroški vedno bolj rasejo, naročnina se viša, a g tem vzporedno se krči krog naročnikov. Uvedba inserat-nega davka bo situacijo silno poslabšala, Tako stoji naš tisk pred težkimi preizkušnjami, ki bodo marsikateri list zapisale smrti. Božične številke, ki leže pred nami, so razlikujejo od vsakda* njih. številk, ne samo po obsegu, ampak tudi'po vsebini. Praznična zunanjost sc naslanja na, praznične, članke, ki kažejo iskanje idej, plemenitosti in dostojnosti tudi v čisto vsakdanjih stvareh'.
Božične številke naših listov nas trdovratno vprašujejo: Ali bi ne bilo bolje, če bi se tudi v vsakdanjih številkah’ pokazala stvarnost, plemenitost in dostojnost, ki se kaže v božični številki1? Časopisje ima, tako pravijo, namen podajati dnevno sliko narodnega življenja, beležiti pojave in dogodke doma in na tujem, zastopati javno mnenje.
Ali je res potrebno, da časopisje regi- ljudskih' slojev. s strira vse anomalije, razvade, surovosti, laži in zločine, ki se pojavljajo v resničnem življenju? Ali je časonisje bližje svoji nalogi o Božiču, ko je iz tradicijonelnostf na dostojni višini. a!i pa vsak drugi dan, ko uganja — tudi iz tradicijonelnosti — kompromise z najrazličnejšimi željami občinstva, pri tem pa izgubi svojo,pravo perspektivo, raz katero bi bilo moralo promatrati vsak pojav, bodisi že vsakdanji ali pa jSenzacijonelni1!!
j Zdaj pa prelistajmo božične številko | naših večjih listov. ________
Ljubljanski dnevniki so pokazali j od 1. marca do 11- oktobra 1921. pa FrleŽ večjo skromnost nego zagrebški. »Slo*: trinajstim strankam ni dostavil obve-venski Narod« je izšel na 12 straneh; | stil, ampak je sam ponaredil pobotnico med prispevki so odlikuje »Visoka pe-J in dvignil denar po kaki tretji osebi, som o slovenskem plemenu« izpod pe- Na tak način je ogoljufal južno želez-resa niškega vladike in znanega srb- nico, ki jamči za svoje uslužbence in skega filozofa dr-Velimiroviča. »Jutro« mora strankam njim priznane zneske je izšlo na 16 straneh tor prinaša pestro še enkrat plačati, za skupni znesel« in zanimivo gradivo. »Jutro« je razpi- 15.843 kron- Goljufijam so je prišlo na salo plebiscit o vprašanju »Kaj je Ju-.sled čfsto slučajno. Natakarica Al.Ve-goslaviji najbolj potrebno1?« Taki plebi- berjeva je namreč zvedela po svojca sciti so že dolgo v navadi pri velikem bratu, ki je zaposlen v nišami na glav* zapadnoevropskem časopisju. »Jugo-;nem kolodvoru, da ji je bila priznana sl^vija« obsega 12 strani in prinaša ve- J odškodnina 1500 K. Pooblastila je bra-činoma politične prispevke. »Slovenec« j ta, naj ta znesek dvigne in pri tem sj> in »Naprej« imata božične priloge z je dognalo, da je bila vsota že dan po-raznovrstnim gradivom.	j	prej izplačana na pobotnico, na kateri
Zagrebški dnevniki se ponašajo po' se je*spoznala Frleževa pisava, svojem obsegu. Najlepše je opremljen1 Franc Frlež je goljufije priznal, p**. »Jutarnji list«, ki obsega 48 strani. Ima j tem pa je skušal pobegniti. Aretiran jo prilogo na boljšom papirju in z umet- ■ bil v Ljubljani, kjer je brez dela po-niškimi ilustracijami. Prinaša po vzor- j stopal po ulica,h’ in baje iskal novo služ-cu pariških listov tudi kompozicije. — j ho. Zagovarja se s tem, da. je potreboval »Jut. List« kaže, da hoče Zag&b tudi tu dosti denarja, ker je zahajal v ženske
posnemati zapadnoevropska mesta, »Novosti« so izšle na 36 straneh, »Kiječ« na 20 straneh. Gradivo je jako pestro in zanimivo. »Obzor« se peča večinoma s kulturno-literarnimi problemi »Agra-mer Tagblatt« je urejen sistematično: prinaša nekako bilanco letošnjega leta. Posamezni strokovnjaki so spisali Te* j ferate o gospodarski in o svetovno-poli-j tični situaciji, o notranji in zunanji politiki • Jugo« na« ima več jem znanem žanru.
Tako so tudi pri našem časopisja o-paža razvoj in vedno večjo posnemanje zapadnoevropskih vzorcev. Namenoma smo registrirali naše dnevno časopisje o Božiču. Njegova višina nas ne smo motiti da bi ne opazili, kako se nase časopisje vsebinsko razlikuje od zapadne-ga in koliko reform jo še treba v žur-nalistjki, prodno bo postalo to, kar bi .morala, biti: neprestana šola širokih'
družbe.
Ker je goljufijo priznal in še ni bil p red k a znova n. je bil Frlež obsojen sa<-mo na 4 mesece ječe.
Gospodarstvo.
Borza 28. decembra.
slavije«. »Sl obodna Tribu-„Z a* r.f b\,2/; Devize: Dunaj '4.6-
š zanimivih člankov v svo- j f,75’	**£T t ' ?ndlTrtp9*t® 43~44’
Italija 1170—1180, London’ izplačilo 1100--
Iliri, ček 1100—1165. Newyork izplačilo 260, ček 256—257.50, Pariz 2090-2100, Pra-sra 365-370. Švica 5000—5100. Valuto: Dolarji 25V-258, avstr, krone 5.50, rublji 20—28, angleški funti 1050, napoleondori 900—975. nem. marke 141—148, italijansko lire 1160-1170.
Dunaj, 27. dei*. marke 3J.47, Ura 11.975. franc, franki 24.990. slerlingi 45.380, dolarji 23.840, dinarji 5693, avstr.'krono 83.00, poljske marke 185, čsT. krone 70.27.
On r i K 27. dec. valute: marke 2.00. lire 53.70, franc, franki 40.90, Sterlinnri 21.48, dolarji 513, dinarji 2. avstr, krbrie 0.19, poljske marke 0.19, osi. krone 7.10.
lipred sodišča.
Dne 24. decembra 1921.
Goljufije kolodvorskega sluge.
Franc Frlež iz Žetal je bil zaposlen kot siuga pri postajnem načelstvu glavnega kolodvora v Maribora in je dostavljal strankam, katerim se je priznala odškodnina za izgubljeno ali poškodovano blago, obvestila, da naj se _ zglasijo pri glavni blagajni, kjer lahko i dvignejo priznane jim zneske. V času I
Podpirajte Jug. Matico!
t ‘
Glavni urednik: Radl.voJ Rehai Odpovornf urednik • Rudolf O 7 i n.
Snkno za smoking, iaket fn frak
Glavni t14&
nudi najceneje tvrdka
2089
Otvoritev plesne šole Hribar
2. januarja 1922 v Gambrinovi dvorani!
1. Tečaj za začetnike vsak pondeljek in sredo ob 17. (5.) uri;
r 2. Tečaj za moderne plese vsak pondeljek in sredo ob 19. (7.) uri;
3, Tečaj za otroke.
Privatne ure na domu in izven doma, tudi se prevzema vodstvo in pouk v privatnih družbah.
Kot učna moč je angažiran prvovrstni strokovnjak.
Vpisovanje: Razlagova ulica 21.	2096
Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru
■ ■	prevzame
vsako vrsto straženja v mestu, na kolodvorih’ kakor tudi spremljanje železniških vozov. — Po* jasnila v pisarni: Koroška cesta št. 15.
Mala oznanila.
Več gospodov sr sprejme na hrano. Krčevina 191, 1. nadstr., v bližini glavnega kolodvora.
2091
Iščo se velika vinska klet,
prazna ali s posodo, na prometnem kraju. Ponudbe pod .Veletrgovina vina“ na upravo lista.	2092
Meblifana soba z drema posteljama in hrano se takoj odda. Plinarniška ulica 17.
2097
Izgublfena sta bila na Aleksandrovi cesti dva zlata prstana in sicer poroSni prstan in avstrijski dukat za 10 kron. Pošten najditelj naj blagovoli oddati prstana proti nagradi 600 K v upravnifitvu „Ta-borau.	2091
Hiša v sredini mesta se takol proda in stanovanje takoj izprazni. Prečna ^1, 4. 2068 3-3
Pave! Nedogj
> čisti
in 1989 10—7
Dražili.
Dne- 29. t. ra. se vrši na sejmišču pri klavnfci v Mariboru javna dražba 97
pitanih svinj.
|	2098
barva,
obleke in blago vsake vrste v najkrajšem času.
MARIBOR
Gosposka ulica štev. 33.
Nogavice se nove pletejo in podpletajo stare po nizki ceni. Strojna pletama M. Vezjak, Vetrinjska ul. 17.	4S82	j
Najfinejši
kožuhi
S2
IH
se prodajajo po ceni pri
1 \ BLAZ ROGINA, Maribor ! 1
a ■	.	#	■	■
I : ...... Gosposka ulica štev. 26.	:	:
i m 2036	[alf	:
Podpirajte slovenske tvrdke!
1013
Lepa In praktična
novoletna darila
priporočata
Baloh & Rosina
MARIBOR, Grajski trg.
Ocarinlenfe §
Vse v to stroko spadajoče posle izvršuje točno in kulantno od trgovcev ustanovljena
„Orient“ d. d., Maribor
Telefon št. 90 Meljska c. 12 Telefon št. 90
in njena
1911
podružnica v Ljubljani, Sv, Petra cesta 27.
yUwtnik.in jzdaiateli> Konzorcli -Tabor". — Tiska: Mariborska tiskarna <L *