Trst, v sredo 2. avgusta 1305 Tečaj /XX. m- TBtkl ndJ od dmeiian in t>rmzmkih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob i. un ziutraj. '•■aallne it^vllke se pn>aaiajo po 3 novč. (6 stotink) * moocic toMkunu ▼ Trnu in okolici. Ljubljani, Gorici, J i ji. £ru|u. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petra, Butani, Sabrefini. Novemmeatu iui. >fla*e Is aaroebe st>re»ema uprava lis trn .Edinoet". mile« ;i«rtio Galattl it. iS. — l rada« are to o« 2. pep. 4m L rreeer. — Cene oriaaom 16 st na rmo petit; poslanice, Martniee. ;avue tacvaie in domaći oeiaai po pogodbi. TELEFON it*t. 1167. Edinost Gtasito pdltičMH društva „EJiMst" za Pnntrsk«. i« »Od/ larofinlaa zn&ia ca vse leto K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — N« aaročbe brez doDoaiane naročnine ae uprava ne ozira. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef ran koran« pisma se ae sprejemajo ln rokopisi se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo tinta UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galattl 18. (Narodni dom.) ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost**. — Natisnila tiskarna konsorcija 1«»t» „Kdin^st** v Trstu, ulica Gior^io Galatti it. iS. Poltao-hraallnlčni račun št. 652.841. Brzojavne vesti. Ministri se Tratijo na Dunaj. D! NAJ 1. Ministerski predsedn k barca !r. Gautich se je danes zjutraj povrnil is na jesen eskadro v baltiške vode, nima nobene pod'.age. Mednarodna marokanska konferenca. LONDON 1. »Timas« poročajo is Taa- ' . . „ * \ K gerja: Zvezne države so vaprejele povabilo ^arlovih varov ; minister fiaanc dr. K osel se - . . i* a . .. . _ za maročansko kotlareaco. Siri se govorica. e povrnil pa iz Gastema. TOPLICE GASTEIN 1. Ministra dr. ^^ Hartel in dr. P, en ta k sta danes odpotovala , tak da so bile maročaaske vladne čate pri Udjedi .a Dunaj. GASTEIN 1. M meter za trgoriao ba ju Ciil je odpotoval dsnes na Dunaj. t Profesor letnitc. TANGER 1. Maročanskemu sultanu je bilo sporočeno, da ae portngalaka vlada udeleži nameravane konference. Ancrleika eskadra t Baltiškem morja. LONDON 1. »Times« pitajo : Aagkika DUNAJ 1. V.eučiliščni prt fesor dr. .dmiraliteta je bila ie pred ve« m>aec: sile mp v»L Mttaitz, predstojnik zobozdravni- nilm odposl,ti Mk.dro kanala La Maaeba v cega oddelka epicšae poliklinike je danes v baiti4ko vodovje. To ni nič nenavadnega ia >4. letu staroati um i v s?ojem rodnem m«stn i£redliegm ter niinll ve5ega mednarodnega po > e burgu. ____ ___i_______ _ ibaiga Nemško-bolearska trgovinska pogodba podpisana BEROLIN 1. Novo nemško-bolgarsko t-govinsko pogodbo iti danea podpisala pod-ržavni tajiik vnanjih stvari dr. Muhlberg in blgareki delegat. Atentat na sultana. CARIGRAD 1. Zločinca, ki je vrgel K>mbo, niso se doeedsj nasl:. V soboto so aretovali tudi nekega Franccza. Danea so ob z< ncaiarni az atecci preiskali njegovo hišo, la brez v*pi po njem? zraz.l svojo radost na tem. da zamore v zgc^ Japonci — narod potuhnjen in 1 came-iovinskem grada Bern 89 j«klenili v medsebo n' borbi -tarejega in cajplem^nitejega vladarja v E j in fcrutih vojcah a Korejo ia Kitnem. Prer- zetnost in čut hrabrosti nista jim dala, da BEROLIN 1. »Beri ner Tageblat*. po- bi hladnokivno gledali, kako ae na obalik r^ča ie Kodanja, da je cesarja vsprejela v pristan š5u velika množica naroda, toda vapre- jem je bil očivrdno hltd=n. KODANJ 1. Cesar Vilj em, kralj Kri- njegovega morja utrjuje bolj močan tekmec, apoacban v to, da moralno in materijalno nadvlada v predelih ki so bili predmetom , večnih borb Japoncev. Na odpor so se pri- -i.jan, preatolonas edtik s aoprrgj ixa drugi i pruvljali pota ni mnogo let in končno eo eni kraljeve obitelji eo se peljali na itprehod ijkavo iB jZQenada napadli nepripravljenega v eremiužo ter so ie potem povrnili v Berne- gUpoatata. To je narav divjih narodov. Atenci in R mljani ao zapofeajali vojne le po sloveani napovedi. L?kavi Japonci pa so icvršili svoj napad z navideznim vspehom. Zmagovali so. Ali njihovi resarzi ae bližajo h kraju. dorff. Španski infant Ferdinand. SAN SEBA9TIAN 1. Stanje itfinta Ferdinanda se je zboljšalo. Bemeatl. PARIZ 1. (Ag enca Hava*^ G »vorica. j č«s, da je francczka v Uda sklenila odpoelati PODLISTEK. Zaklad ljudij je izcrpljen, blagajne se praznijo. Državni dohodki so zastavljeni kredi- torjem: mir bi bil torej sedaj nebesna mana za — Japonce! Angležem je na£a utrdba na obalih Kitajskih voda ša bolj akeleč trn v peti, nego li Japonctm. Nahujska i ao Japonce na nas, hrepeneči, da bi nas Ae boij odtisnili od aebe — Angleži so mojstereki izvršili t) avojo najogo: po nesrečni zasedi pri Hnln ao skrbno spremljali našo floto od Kaleškedo Korejske ceate. Njihovi ogledu h: so sledili vsakemu gibanju Roždeatvenakega in so tako omogočili novo zssedo v Korejskem prelivu, ki je imela popola vepeb. Pripcmaite ta dve obstoječi dejstvi: Japoncem ao Angleži bres vsacega oporekanja dovoljevali lov na trgovske ladije, tudi angleike, ki so k^ vozile v Vladivostok ; na drugi strani pa i eo Angleži radi VBake angleike ladije, ki jo je zajela s kontrebando kaka ruska kiižarka, a iumom in hrupom zahtevali odškodnino. Na Fraccijo ao Angleži aoglesao s Japonci zaganjali krik, ko ae je Roždestvenski ustavljal v fiaccozkih vodah. Namen Anglije je dosežen, mir bi bil tortj všečen. Amerika je pod roko in brea ovire preskrhljala Japonsko z vsemi za vojno potrebnimi živili, z denarjem, z orožjem, podvodnimi ladij am i ter je v veliki meri omogočila vapeb anglo-japon-ske zasede v Korejskem prelivu! A i Amerika ve prav dobro, da je ameriške kapitale na Japonskem možno zavarovati samo z mirom, ki bi se sklenil sedaj, ped utisom navideznih japonskih zmag !! Amerika ve to. Skrbi ca neizmerne ka-j pitale ameriikr, ki eo jih dajali Japoncem j na razpolaga, je vzrok, da je predsednik j Z edinjenih dižav, Roosevelt, zapričel svojo j mirovno afccjo in da si toli intenzivno trud', da bi prišlo do sklepa miru med Rusijo in Japoasko. S)bičoo3t jih je gonila, ko so netili plamen, in sebičnost je zopet, ki jih sili, da skušajo pogasiti ogen;. Trgovina in industrija Trsta — in Čehi. Čehi res bita. Njim je čas denar. Njihovo tvornidko proizvajanje ž, papirja, rokavi?, obuvala, gumbov, igrač, klobukov, svinčnikov, črnila, barv, umetaeg* gnojiva, mila sveč, ž /eplene kisline, voččila, žveplenk, patronov, smodnika: vse to napreduje velikanska Kako je danes razvito češko knjigo-tiskarstvo, svetlopiaje in poleg tega češki kamenet tek — to vedo najbolje nemški ao-sedje Cehov sami, pik ae tudi oni sami čudijo ogromnemu in rapidnemu razvoju češke obrti in češke industrije. Nu, taj bi delala ta marljiva poljedelska aadjaraka, obrtna in iodustrijalna produkcija naših bratov Čehov, ako ne bi tudi njihova trgovina šla praktičnim, usornim in prometnim potom ? In zares, ako se isti Nemci farni, Francozi, Angleži in drugi eki nomno moČneji in industrijalno atareji narodi divijo češki narodno gospodarski delavnosti, sposobnosti in energiji, tedaj se moramo tudi mi Hrvatje, Slovenci, Srbi in Bolgari ugledati v ž vi izgled naših bratov Čehov, pak jib posnemati in jim slediti. A v kolikor je naša laatna industrija nedostatna — tu nam je češka industrija ! Podpirajmo jo, poBlužujmo se je, s tem bomo jačili njih in — sebe! Čemu iskati tega, Česar nam trebs, pri ne-slovanskih industrijalcih, k> moremo vse to dobiti in biti solidno poslužem pri Bvojih lastnih bratih ! V kak namen smo začetkom tega članka vsporedili število prebivalstva Češke s prebivalstvom Trata ? Zato, kar še danes obstoji v Trat u nepovoljno dejatvo, da češka trgovina ne preds avlja na tržaškem tržišču tistega intenzivnega in za naB Jugoslovane jako potrebnega narodnogo?podarskrga in politično-narodnega faktorje, ki ga potrebujemo mi Hrvatje in Slovenci v prvi, a Srbi v drugi liniji. V Trst so padle in padajo neprestano nove nemške t v r d k e, ki odpirajo širom vrata nemškemu uvozu in izvozu, nemški trgovini, nemški industriji. Ni dovolj, da nemški uvoz v Trstu narašča z vsakim dnem. A kar je še nevarneje in ta nas Hrvate in Slovence še bolj ubijalno, to je premoč lokalnih industrij v Trstu, ki ae, ali že nahajajo deloma v nemških kapitalističnih rokab, ali pa bodo po gotovem času z ostalim delom e9kamotirane popolnoma pod nemški vpliv in pod nemško last. To dejBtvo pa vleče zopet za seboj import nemških delavcev z "njihovimi rodbinami v Trst. In da jih je v Trstu že prccej, vidimo najbolje p) tem, da 89 je v slovenskem kraju, v Skednju, začela graditi žs nemška ljudska šola za otroke nemških delavcev v Trstu. A spekulacija nemškega kapitala, da absorbira niš> trgovinsko mornarico na Jadranskem morju, lotila se je se svojo močjo naj intenzivneje kapitaliBtifne propagande, ki meri na to, da z absorpcijo naša trgo7in?ke mornarica in eskamotažo uprav VBeb paro-brodnih društev ra Jadranskem morju iz-podreže vsako nadaljnjo gospodarsko-po-morsko m^č našega naroda na naših jadranskih obalih. Žalibog, mi Hrvatje, Slovanci in Srbi nimamo velikih kapitalov. Mi ne- moremo, izlesti v TrBtu, ustvariti Bvoje lastne indu-Btrije. Pa, ker mi ne moremo tega, naj store 262 Kaj vem jaz ! je krenil Paviša s ra- menom. Prokletstvo. S(Cdovta«Ki roman AffuU >a dovršil X. E. Tomić. — Nadaljeval erdito, ne veš, Frevel M. O—O. Sredi ženskega kr< ga blizu cerkve je sedeia na kamenu branjevka Guska. Baba se je penila, at.skala pesti, trepalnica ao se jej trts e; žugala je konjenikom in cvilila kakor p« prepeličarji, kadar čujejo godbo. Okolo nje so se motale zve«te tovarišice, vrtele z glavo, prear.žavale se po trikrat, sklepale — Eh ! je rekel učitelj aicer pa vae veš. — Kaj naj vem jaz ! Giej ga ! je p3-novil Gonč, saj nisem av. Peter na mestni hiši, niti ne zahajam tja. Saj ves, da so mi mestna go>spoda prodali ono malo dedščine. — Mari ao oni krivi ? Saj je bilo za dolg. Z d; se mi, da te glava nekoliko boli. Vedno si poln denarja, malokedaj trszen. Ali ti vrag kuje denarje ? — Bo ž a tako, je zatrgail Gonč obraz. — Ali, samo da bi vedel, kaj se kuha pred me stao hiš j? — Idi ! Vprsšaj ! — Vraga ! Jac nosim sem? eno kožo, a tam je, vidiš, sto ražajev za sto zajcev. Ali roke ter pokale z jezikom. Joj, joj ! airoti <*uski je zelo slabo. Ob strani je stal poleg nekaj važnega bo na vsaki način, ko je prišel - trnka Paviša GjnČ. Sklenil je roki, nagnil zlotvor Prišlin. Zato asm takoj odpustil otroke g avo na levo ; smehljal se je malopridnež in iz š^le. poe.ušal na levo uho, kaj brbljajo babe, a na — Prav si storil, učitelj, vsaj ostanejo deeao uho mu je silil vpraševaje Jakob pametaeji. Ali, glej, glej, tu se ziblje semkaj Kuzmič. — Hm! Kg« ? Vrtgs! Pav sa! Kaj b> tvoj prijatelj zdravnik. Ta be vedel, kaj se iz meša, modra glava je. 1 In res. Tresoči se in poten sa je pomikal zdravnik Cavagnoli podobno prepeličarju. Visoko je dvigal oči in uata, da vidi in čuje — od daleč, seveda. Zato ni krenil naravnost proti mestni hiši, ampak se je umaknil proti vhodu v cerkev. Ali le za hip. Kajti, čim Be je sirota pokazal, zalotile «o ga starke, Gos kine tovar š ce. — Ziravnik! Zdravnik! V pravi hip si prišel ! mu je zaklicala jedna, zagrabivša ga za rokav, joj ! joj ! Mogla bi umrsti. — Ban! Ben! je zamrmral ziravnik, gledaje proti meetni hiši. — Ako ai ni zlomila hrbtnice, pa ne bo manje od treh reber, je zaklicala druga. — Bilo tudi štiri, je pokimal zdravnik. Ben ! Ben ! — Razbojniki! Šla eo jajd ! Šli so piščanci. Mleko je šlo. — In roki in nogi sta jej šli v vis, da je sramota. Mati božja, obvaruj nas. — Popolnoma zatemnilo se jej je, kakor da se je nspila fganjs. Ne vem, so jej li možgani še celi. — Ben! Ben! Ben ! se je razljutil zdravnik, da se mu je podbradek tresel, kakor so ga babe natssale, ma per amor d i dio ! Kdo je ta, ki si je zlomil hrbtenico in rebra, komu so se razbila jajca in glava, kdo se je napil žganja ? — Ma, Jala Guska, Bog te vidtl. — Di, Jela Guska, odpusti ti Bog grehe. Idi in vidi. Pomagaj! Zato Bi zdravnik, zato te tudi plačujemo. — Ma da, ma da! Kje je? je mahnil zdravnik z roko, da se je starka Btreela. Dovlekle so ga do klopca, eredi katerega je sedela Guska. Zazrša zdravnika je začela zvračati oči, omahovati sem in tja ter udarjati z dlanjo po kolenih, kričaje: —- Joj ! Joj ! Joj ! Hudo ! Hudo ! — Kje je hudo ? Kje ce boli ? je vprašal zdravnik. — Ah joj ! Joj! Tu in tu in tu ! je težila branjevka, pokaeavši s prstom na glavo, roke i a noge. — Pazi, učitelj, kakovo bolezen iemodruje tvoj prijatelj, je šepnil Paviša KuzmiČu. — Ne dotikaj Be Jakoba ! Učena glava je, Be je razBrdil učitelj, ti pa si neopran jezik. (Pride še.) naA. bratje Cehi, ki bo krepki, močni in žilavi se svojimi velikimi denarnimi sredstvi, ki eo oboroženi močnejim in icdatnejim narodno gospodarskim znanjem in umevanjem, ki eo energičaeji od nas in trši v ustvarjanju in poep« ševanju industrijalnib, trgovinskih in denarnih podjetij. Kompetentni češki narodno goepodareki činitelji naj bi primerno in pazno proučili smisel tega mojega članka. Naj primerno cbranim mislim ustvarijo ta* misli ! Naj prihajajo v Trst in naj prouča-vajo tukajšnje pomorske industrijalne, obrtne, trgovske in prometne razrcere ! Naj primerno zadobljecemu iskustvu -tore hitrih, praktičnih in zvedijivib sklepov. Mi vas, bratje ( ehl, trebamo ▼ Trstu. Pridite! Skrajni čas je, da se slovanski kap.tal začne koncentrirati v tem Jedi nem na^sm emporiju ! Na delo, doklsr je čas. Mi bi storili narjdno-goapo-darsko, a eo ipeo tudi polit čao samoubojstvo na naš. vsokupni slovansk. bodočaott , ako bi vso industrijo, vso trgovino, vse pomorstvo v Trstu in na Jadranskem morju prepustili Nemcem in Italijanom. Bog ob vari pred ten ... . Adriaticns. atrelivo. Na potu v Mandžurijo je tudi več težkih možnarjev. Rusi, ki etoje nasproti japonski armadi, imajo velikaaeke zaloge, ki so jih nakupili od Kitajcev. Husi eo rabili prej zs prevažanje enega armadnega abora ia Raeije ▼ Mandžurijo itirinajst dni, eedaj rabijo le dvanajst dni. Vesti, ki prihajajo iz ruskih virov — izlasti v francoskih listih — potrjajo, kako prav imajo oni, ki ostajajo na etalidfiu skepticizma ozirom na sedanja mirovna pogajanja. »Matin« javlja n. pr. iz Petrograda, da se tam bolj in bolj širi prepričanje, da bi bil sklep miru ob sedanjih okolnostib gorostasna pogreška. Tega mnenja da niso samo eni, ki ae nadejajo zmage Lrneviča, ampak tudi oni, ki so pripravljeni na nadaljnje umikanje. To pa sosebno radi milijard, ki jih zahteva Japonske. S temi milijardami da mor« Rnsija Še dolgo nadaljevati vojno. Dogodki.na Ruskem. Buliginov ustavni načrt. Iz Petrograda javljajo, da se čim prej oficijelno objavi, da bedo Buliginov ustavni načrt popolnoma predelali. To obljubo, ki je bila pred nekoliko dnevi dana stranki za reforme, so držali v reservi. Ako se bo vojna nadaljevala, se obljuba izpolni, ako se pa sklene m r, tedaj umakne vlada to obljubo ter se bo poskušal neizprosen boj proti r^vclucji. V nekoliko dneh bo o tem znano kaj stalnege. Zagotovlja se celo, da se bodo dogodki vrš li z veliko nagle?. Oni, ki ne m a ijo na možnost miru — in teh je večina —, :er8žajo Dado, da bo Japonska takoj v začetku pogajanj stavila take pogoje, da bodo vsaka oadaljna pogajanja nemogoča. Težkoča prvega dne bo dvojne vret;. Japonci bodo pred veem zahteval', da Rusi v principu vsprejmejo njih zahteve. Toda \Vitte ne bo zamf gel odgovoriti, ker nima popolnega pooblastila. To je najnevarneja točka. Japonci so zahtevali, naj imajo mirovni komisarji obeh strank popolna pooblastila, tjda \Vitte nima takega pooblastila, zato se je isti nasproti nekemu prijatelju izraz.1 : Pogajanja b:do trajala pet ali šest dni. Nadejajmo se, da ne boćo prekinjena po prvi seji. Manifest carjev. Iz Petrograda javljajo, da pripravljajo sedaj man fest, ki ga car priobči dte 12. avgu-ta t. 1., na dan rojstva cesarjevičc-vega. Položaj v Odesi. Iz O lese javljaj ">, da Ee promet po m r^u zjpet dv ga, in tudi trgovina z žitom da gre dobro. Velika množica delavcev popravlja skedo, ki so jo dne 28. junija t. 1. provzrcčili nt miri v prietjniš5u. Tekom eaega meseca bodo vsa dela v pristanišču dovršena. Tuli v okel ci odcšsi vlada pri-l.čno m r. Komisija za vojno mornarico. U Berol ina javljaj}: »Agencija L tian« je prejela iz Petrograda poročilo, da je car :menovsl komisijo, ki bo preiskovala vzroke upora med bt 1 t ek mi in črnomorakimi pomorščaki. Predsednik komisije je minister vrjne mornarica Birilev. * * Angležko japonska areza. Londonski »Globe« je prejel iz Wae-hingtona vest, da se tamkaj govori, da ;e bila že obnovljena angležke-japonska zveza. Pogoji se objavijo po sklepu miru. in naj tam poprima inicijativo ea daleko-gledne reforma. Izlasti pa da je cssar Vi-ljelm isjavil svoje zadovoljstvo na tem, da ee car ai dal preslepiti od predsednika Zje-dinjenih držav, ki j« poprijel inicijativo za mirovna pogajanja v hipu, ko financijelni položaj Japonske sili to poslednjo, da želi aklep miru. Će ee j« cesar Viljeim res tako odločno izrekel za nadaljevanje vojne in dajal carju takih vspodbudljivih zagotovil, potem je eno prav neprijetao nakuhal svojim nemškim oboževalcem, ki so zajedno japonofilom in sovražnikom Rusije. Kaj naj »tore sedaj, ko jim je prižel »uneer kaiser« tako v navskrižje ? ! MIROVNA POGAJANJA. HM mirom in vojno. PaiHžki »Matin« je prejel od svojega petrograjskega dopisnika nastopno poročilo : Na glavnem štaba, v političnih salonih, v krogih, ki hečejo biti dobro informirani in ki so to že o raznih prilikah dokazali, se slišijo samo dokazovanja, da bi v sedanjih __ odnošajih bil sklep mirn velikanska napaka. Tega ne verujejo le oni, ki ee nadejajo zmage I/neviča, ampak tudi tisti, ki pred-vidjajo poraz, ofironaa,. trajno umikanje. Ta dokazovanja imajo svoj temelj na milijardah, Dogodki na Ogrskem. Splošma volilna pravica na Ogrskem. Budimpeštanski listi javljajo, da pred-Joži minister za notranje stvari, Kriste tfy, dne 15. septembra v zbornici zakonski načrt glede splošne volilne pravic«. Ogrska ministra v IJlu. Iz Budimpešta javljajo, da se te dni ministra Gjorgjr in Voros podasta v Iš, kjer ju vsprejme cesar v avdijenci. Romunski glas o Ogrski. Bivši odposlanec ia ministerski predsednik Carp, eden najuglednejih mož R«aaumske, se je o maojarskih željah« po ločitvi od Avstrije izrasil zelo karakteristično. Carp je menil, da bi Romunsba ničeBar ne izgubila, ako se Velita-Madjaraka konstituira eamo-jstojno. Velika-M*djarska o-tala bi vedno le relativno mala država. Ta država ne bi kila na višem stališču in ne bi bik močneja., nego so balkanske države, a bila bi v slab-jem položaju, nego so iste, ker balkanske države imajo samo po eno narodnost. Odrska in specijalno madjeistvo bilo bi v re-misi izgubljeno v fcrenotku, ko bi se ločilo od ki bi jih Rusija morala plačati Japonski in lu ee ),h pridobi tudi^ v siučajuj ^o ^^odo j Avštrvje^ Mac^arBka država ima vtj* eks stenco zahvali Ti le avstrijskim bajonetom. Jfcko bi ne bilo avstrijske ar- Rusko-japonska vojna. Trst, dne 1. avgusta 1905. Iz Mandžurije. »Dailv Te!egraph« je izvedel iz Niuč-vanga, da so b:li zastonj poskusi Rusov, da bi b li zažgali japonske zaloge v Sinmint ngu in Kolitungu. Rusi so se nedavno pojavili devet milj severno od teh krajev. V kratkem da se pričakuje velike bitke ob vsej črt:. Pripravljeno je za bitko že vee. Is Moji je prejel >Dailv Telegreph« poreč, le, da je neki izvedene c, ki je nedavno pr - si iz Mandžur.je, pripovedoval, da je general Linevič dobil že čete ia notranje Rusije. Sedaj ima 50.000 do 70.000 morali Rosi aa več čaaa umakniti. Parola, j ki sa danes ponavlja po vsej dižavi, je ona, ki jo je izdal car. Rusijo ne sili nič, da sklene sramoten mir. Toda, kje pričenja in kje nehuje sramota za deželo, k: se je ob najtežavnejih pogojih borila proti tako boja-željnemu sovražniku, kakor so Japonci ? Tu se ne more govoriti o sramoti, ker čaet ja rešena. Ni sramotno, ako se Pori Artur prepusti v japonskih r >kah, čeravno se je i*ti nahajal v ruskih rokab. Rssnižno je, da je vojna stranka dobila prevlado in ta stranica zatrjuje sedaj, da bi bil sklep miru sramota za Rusijo. Japonci ne verujejo v sklep miru. Is Nt\v-Yorka javljajo : Neki urednik tokijskega dnevnika »Hohi Simbun«, ki spremlja japonske mirovne komisarje, je nasproti drugim časnikarjem, ki so tudi dospeli semkai, izjavil, da njegovi rojaki sploh ne verujejo, da pride ša do sklepa miru. Mi moramo, je rekel čaamkar, prej zasesti Har-bin in Vladivobtjk. Japonska bo potem imela popolno pravico, da zahteva od Rusije popolno vojno odškodnino. made, bi ograki poljedelci, bi Hrvatje, Slovaki, Srbi in Romuni lekom 4*4 ar napravili konec madjarskemu strašilu. Toda treba strašilo smatrati le za strašilo ter ae ga ne baii. Ako ima Človek pred njim strah, je že poražen, predno je pričel boj. Sestanek med carjem Nikolajem in cesarjem Vitjelmom. Par ž*i list »La Journal« prinaša jako karakterističnih podatkov o tem sestanku. Rečeni list zatrja, da je ts podatke dobil od jako zanesljive osebe. (Jmeje se, da jim ne gre absolutna vera, vendar pa ni kar od- ' služila ea klanjati njihove verjetnoet:, izlasti zato ne, ker imamo pcsla z Viljelmom, ki kaj rad poseza v dogodke nečinom, ki kaže na njegovo izrazito individualnost. Ali če ti podatki parižlfga »Journala« odgovarjajo resnici, bili bi v budnem poli žaju tisti nemški Drobne politične vesti. Kongres društva Dante Alighier?. 1« R ma javljajo, da se bo šestcajBti kongres društva »D-inte Alighieri« vršil v Paleimu od 24 do 2*v. septembra. Angležka eskadra, kiae poda v Bait ško morje, kjer bo manevrirala, sestoji ir 12 oklopajaČ in 3 križark. Eskadra bo razdeljena v tri divizije. Na eskadri je ukrcanih 1-4 500 mcž. E^kadro bodo spremljali tu ii izveatiteljni križarji in torpe-dovke. Dvainpedeseti shod katolikov v Nencčiji re bo vrš 1 od doe 20. do 24. avgUBta v Strasaburgu. Umirovljeni železničarji. Iz Budimpešte poročajo, da bo minister za železnice tekom meeeca avgusta umirovil 180 železnrčarjev starih nad (JO let. Iatodobao bo avanziralo 120 železničarjev. Cesar Viljem in Norvežka. Parižki listi poročajo, da namerava ccsir Viljem vzeti v zakup veS pristan šS, ki naj bi ofcracijsko bazo nemškemu bro-dovju, ker da vojno pristanišče v Kielu ne zadostuje več potrebam nemškega l r jdovja. Anglija je zato sklenila odposlati svojo eBkadro v Severno nemško morje, da na ta način proteBtuje proti nakani nemškega cesarja. Novi dalmatinski namest-n i k. Časniki različno ugibajo, kdo da po- Neki hrvatski krogi, ki sa navdušujejo za svojega kaiserja in se ponašajo žojim, a ki ob enem sovražijo stane namestnik v Dalmaciji. Rusijo. Dočim se namreč ti poslednji nav- listi so prinesli vest, da foitane dalmatin-dušujejo za japonsko zmago in hrepene po!ekim namestnikom dc sidanji upravitelj dalma popolnem porazu Rusije, pa pripoveduje »Li tinskega namestništva Nardelli, podnamestni-Journal« : kom pa Ton S6, sadanjt okrajni glavar v Z;- Car se je povrnil s sestanka tako vesei, | dru. Od druge strani se pa javlja, da postane kakor ga že dolgo niso videli. To pa zato, namestnikom baron Pitner, okrožai predsednik ker mu je nemški ceear govoril kakor je car v Mostaru. želel čuti. Cesar je namreč mneuja, da ]e vojno nadaljevati a vso energijo in ob enem da je zagotovil carju, da more brez vsecaga mcž več, nego jih je bilo pri Mukdenu. Ve-I pomisleka porabiti vso evojo vojsko za vojno liko zaslugo ima knez Hilkov, minister za v Mandžuriji. Nemčija da bo že akrbela, da promet, da se je prevažanje čet in municije ee v Evropi ohrani mir. Tudi je ce3ar V i-»a sibirski železnici vršilo popolnoma v redu. I ijelm rtgotovil Rusiji, da jej Nemčija odpre Kniz Hilkov je uvedel na železnici razne svej denarni trg. — Glede narodnega giba-reforme. Zgradjenih je bilo mnogo novih po- nja v Rusiji pa da je oesar Viljeim naave- Domače vesti. Umrl je v Bazovici tamošnji posestnik g. Miha Ražem pok. Andreja, oče Hra broslava Rsžma. Pokojnik je bil 43 let cerkovnik, vedno vceel pevcc in zveat na rodnjak. Služil je tudi 14 let v nekdanjem okoličaoekem bataliionu kakor podčastnik. ■tej- Sedaj prevažajo ia Rusije topove ia toval carju, naj se sprijazni a tem gibanjem Pogreb bo danea ob 8. uri ijutraj. »Slovenski Narod« piše v Bvoji Številki od minole sobote : »Kar je rekel dr. Rvbđf (v pogovoru z dopisnikom praških »Narodnih listove namreS) je vee resnično, resnično j« pa tudi, da »Edinost« ne postopa tako, ka. kor bi bilo po tej izjavi dra. Rvbrfra po trebno. Uvidevamo, da slovenski poslanci v tržaškem deželnem zboru ne smejo nastopati izziva-joče, ker bi se s tem izpostavljali laški brutalni sili, lahko bi pa vendar kritiko-vali in v primerni obliki vojevali proti Italijanom I« Na to odgovarjamo — in če kdo ae veruje nam, ga opozarjamo na stenogrhfiSne zapisnike tržaškega mestnega sveta, orirorej deželnega zbora —, da niBO naši poslane: opijali nobene prilike, da ne bi bili z vb c3trostjo kritikovali poB stavili vladnega komisarja na če!o uprave. V dejstvu, da je naše komunalno parla mentarno življenje suspendirano, pa ni vzfok le temu, da naši — bivši zastopniki ne »kritikujejo« in bb ne »vojujejo«, ampak ima tudi to konsek ver oo, da bj naša lokalna pcl;tičr:i vprfcšinja stopila v czidje in da ne dajajo listom povodov za javne razprave. Zadpje čaBe ee tudi reB italijanski listi v svoji rubriki določeni domaČi politiki, bavijo skoro izključno 7/ veeučilišSnim vprasanjen:. Iz mestnega sveta oziroma deželjega zbora so pr liajtli malone vsi impulzi za va-lovenje našega donu čega političnega življen a. Ti impulzi bo izostali in naravno je, da se to pozna tudi v predalih »Edinosti«- V kolikor se pa našemu človeku rekli bi ca ulici v£akdanjega življen>, godi kr -vica ali ee ga žali, Etno elovenski javnosti vaikdar na razpolago za kritiko v »primerni obliki« in — če je potrebno — tuli najostreje kritikovanje. Krčenje slovenskih mej na učnih pripomočkih Slavno uredništvo ! Pred nekimi dnevi sem pregledoval dva Kozenn ova atlanta, kakor ju rabijo v srednjih šjlah. In sem zapazil v iz loji od leta 1900, da so na zemljevidu stran št. 29 t. atl. meje Slovencev vrisane jako krivo in v škodo Slovencev, vendar pa segajo ša ra Ogrsko na severno stran Mure. V istem atlantu na strani št. 50 pa so tako skrčene, da bi človek mislil, ria □a Ogrskem ni nič Slovencev več, dočim eo v izdaji iz leta 1896. str. št. 57 in 58 meje še popo noma pravilno vrisane. Pa ne samo no^a na ogrski strani, temveč tudi nseja od Radgone proti zapadu (posebno pri in nad Mariborom) je popol noma kriva, tako, da po t>?m zemljevidu iz leta 1900. med Mariborom in Spieifaldom ni več Slovencev ! Vprašanje je, kako je nastalo to: paSenje mej ? V šolski knjigi, odobreni po C. kr, ministerstvu sa pouk, mislim, vendar ne bi smelo biti takih pogreakov, ko merilo še ni premajhno, da bi ee lahko reklo, da iz7ira pogrešek iz premajhnega merila. Ca ee nahajajo taki pogreški v takih učnih pripomočkih, potem ni čuda, da ee po nemških šolah govori eplošno, da v tem in tem kraju ni Slovencev. Naši prof Borji zemljepisja naj bi tudi časih pogledal* v take učne pripomočke in naj bi takoj b čal< vsako kršenje naiih mej, ter silili na to, da ee popravijo ti pogreški. _ To ni malenkost. Kozennovi atlanti Ee rabijo skoro po vsej Avstriji, a cd nemške ali t grške etrani gotovo ne opomni nihče kartografi5nega zavoda na te pigrešie. žalostno je te za nas, da ae tudi aa taks stvari moramo ie boriti. In vendar ni edine st med nami! Da bi Be vendar enkrat ie vsi res r.aroini krogi poprijeti reraega narodnega dela, namesto morečega preganjanja poliučni h nasprotnikov! B »di l.beralec, b^ klerikalec, prva skrb bodi vsakomur narodov blagor, narodova omika! In potem, ko bo nt rod dozorel do samostojnega političnega mišljenja, tsdaj bo on ssm znal ločiti plere od traja. Tov, ki so brez dvorna č. n druž e tepozoanih tatov, ki že toliko ca* i nem >tjen i kradejo pc n šem mestu. Titz sa je omenjeni dan nahajal se svojimi tgacti na t brei u, odkoier odhaja paru k v Milje. V d l je, da se j", mej drugimi, ukrcala na paro t družba 5 njemu že znin h l e, a edv, ki so minoli teden okrnil'" s*la lieče tvrdke Paulinovič v ulici Ciii^tza, kakor je l> lo dokazano ranil z re-v.Iverjem v met nec leve ro ;f. »Da ni ta tisti tat!* ei ;e dejal, a da e* prepriča ješsltidi on t-e svojimi ageat v M lje z on m parni-k- m. V Miij»h ;e nekaj fina opazoval ono pttorico, a s'e ln;ič jih je fcret">vtl vBeh pet. T. so: 25 letni težek Jmt Kaisel, 27-letni jetn. Čolcar Josip S.monc'cb, 26 lttii J sip C veri z:a — «£i je pod posebnim policijskem nadz«irrt-om —, znani izeraaocc Peter Bet io in pol c j i ter eod Sču d jhro znsn'" Ivan M:-lich. C »verlizza ;e bil oni, ki je :rnel obvezao r >ko. Priše š v Tr?f, j,h je T U najprej cd vedel v sv< j urad n» pilicijc, kjer jih za-.iši1. Začel je s Cjverlirzetn io ga vpraša', taka da ma obvezano rjko. Cjverl zza jj siuš.-l lagati, a Ti-t: mu je naravntst: poved.1, pri kateri priliki da ee je ranil, nemr č pri oni tatvini v ul ci Caiorza. O ji je nekoliko čtea tajil, » slednjič je vendar pr z:al, da ee dobri nos Titsov ni zmotil. Sledn ič je še pr zaal, da s« je udeležil tudi tatvine na škodo gospe G^rofalo v ulici Cavar zsd*. Seveda je djai Titz vseh pet ptičkov v kletko, ki se n&haja v ulici T-gor. Kcledar in vreme. l>aues: Porcijankula. Jntri: Avguštin, -kof z«gre-ki; > ra>imir. Temperatura: ob 2. uri popoludne — 31*t*. Celsiup. Vreme : lepo, vroče, tu pa tam oblačno. Društvene vesti in zabave. Oledalt^Jil večer s petjem, ki ga pr rede nekateri členi gledališča :m I>;ubl sne dne 45. avgusta pri sv. Ivano, je vsbudil zanimanje. Saj ss predstavijo ta večer zopet dobri in simpatični znanci, kakor priljubljena gospa ^Danilova in vedno dobro razpoloženi nje soprog g. Danilo. V družbi žnjimi je tudi živahna Bubretka, g.čna Vida Kočevarjeva, ki si je pridobila že zdatao pr hvalo na raznih njenih nastopih, pred časom tudi že v Trstu in sedaj na turneju po bližnjem slovanskem jugu. Jutri priobčimo natančneji vspored za omenjeni večer. Kolikor nam je že znano, obsega isli razun raznega resnega in šalji? vega solo-petja in duetov, ki jih bo vodil kapelnik slovenske opere, g. Hitarij Bsnišsk, tudi dve šaljivi igri, v katerih imata po sebno gospod in gospa Danilo njima primerne in od njiju ustvarjene uloge. Podrobnosti torej jutri! »Tržaški Sokol« se udeleži, kakor je bilo priobčeno že včeraj, dne fi. t. m. izleta na Jesenice. Oficijelni odhod \z TrBta, katerega i^j se udeleže po možnosti vsi bratje izletniki, bo v noči od eobote na nedeljo ob 11. in pol uri z južno železnico. Kedor bi ee ne mcgel udeležiti cficijelnega # odhoda in bi morda odpotoval že v foboto zvečer ali pa iele v nedtljo zjutraj, ta saj se priključi izletnikom na južnem kolodvoru v Ljubljani najpozneje ob 11. in pol uri v nedeljo pred-polurtnem, kajti ob 11. uri 44 mio. bo skupno z LjnbljsnFani odhod z vlakcm do Javornika. Povratak iz Jesenic Bkupno z Ljubljančani z večernim vlakom, si pa a prvim brzDvlakom ob 1. uri 27. minut ali z drugim brzovlak^m ob 3. uri 59 minut popolunoči. Kedor se vrne f» tem zadnjim brzoviakom, dospe v Trst ob 9. uri 25 min. v j;onedtljek z utraj, vsi drugi vlaki pa pridejo, naravno, prej v Trst. PomaĆa ljudska veselica. Prihodnjo nedalio, t. j. dne 6. avgusts, t. )., ee bo vršila pri g. županu obširne občine Naklo, Ivanu Dujc, ljudska veselica s plenom. Ker je kraj zelo romantičen, poleg reke in lep h gozdičev, postrežba izborna, , v na najfinejša je pričakovati velike udeležba ter dobre z*bave. Kdor re hoč6 dobro zabavat', naj ne zamuli te prilike ! »Delavsko podporno drnštvo v Trata« I vati na obletnico blagoelovljenja drt.štveie zastave z z utre njo in popoludantko slavno- stjo, ki se bj vršila v ntdeljo, dna 13, avgust?. I. Dal : Zjutraj ob 7. uri in pol se zberejo udje in prijatelji društva v ulici G org o Ga^atti (Narodni dom) cd koder se odkoraka točno ob 8. uri z veteransko godbo in društveno zastavo na čelu pD trgu della Caseimi in u*. Caserma v cerke/ sv. Antona novega, kjer sa bo darovala s*", maša, pri kateri bo pel pevski zber »Bratovščine sv. Cirili in Metodijfc«. Po sv. opravilu se sprevod vrne istim potom pjd društvena prott^re od koder se ratide. II. D^l: Popoludne tb 5 uri bo vrtna veselica na vrtu »Narodceza come« pri sv. Ivanu. Na vescl ci bo peio »Slovansko pevsko društvo« in zbor »Bratovščne sv. Cirila in Metod ja< pod vodstvom pevovodje g. Kralja, ter shirala popolna veteranska godba pod vodstvom g. kapelnika Majcena. Priž gali se bodo krasni umetilni t gnji. Po davršenem v sporedu zsčne pie?, ki bo trajal do j-.o'uuoči. Vstopnina ca ve-eiieo 50 stot. za o ebo (otroci 83 vb opnine prosti). Vstopnina k plesu moške 1 K, za ženske 40 stot. Odbor. Hazne vesti. Nova ruska železnica. Ruska via ta je sklen'ln graditi aovu železnico med Omskom in Seroipalat nskem, da nsp a /i zvezo s za padnu mejo K.tajske. Pričeli so ža s pripravam'. Zapuščina stare skopuhinje. Iz Gradca pišejj : Dne 17. juhja t. 1. je umrla v bol-n šnici za siromake šestdesetletna starica, imenom VTincenc:ja Preitoer, ki je, predno je ob lela, bivala v podstrešni sobi neke hiše, ki je bila zelo siromršno opravljena. Sama je budila v gojed nebirat drv za ogenj. Tri tsdne pred smrtjo je starica oboleli in zato je vzela neko staro poitrežnic/>, ki je pa kmalo ubežala, ker jo je etara Pre tntr slabo plačala. Na to bo jo odvedli v balni-šnic, kjer je umrla. Seusj so našli v nja-' nem staaovanjn raznih državnih papirjev v znesku 460 000 kron. Ta denar pode- dujejo brat pokojnice in dve unukiaji umrla Preitner. Dunajski mesarji bo s prvim avgustom povišali ceno mesu in sicer pri vsaki kategoriji za 10 st. Predilnice in barvanje zaprli. Ie Lip- skega javljajo, da bo aa Saškam in Turin-škem zaprli vse predilnica in barvarije. 60.000 delavcev je brez dela, zsprtih je 2000 to varn. . Darila. Za moško podružnico dražbe sv. Cirila in Metodija je nabral pri nakupovanju krme g. Trnovec Vladko 1 K, ki jo je daroval g. Stojkovič. Ta slučaj nam kaže, da zavedni narodnjaki lahko izkoristijo vsako priliko v svrho narodne prosvets. Zadnje brzojavne vesli. Rusko-japonska vojna. Porodilo generala Lineviča. PETROGRAD 1. (Petr. brz. agentura). General Linevič je dne 31. julija brzojavil: Na fronti obeh armad ni nikake izpre-membe. I c Koreje so dne 25. ju!ija sporočili, da ao oddelki ruskih lovcev prodili do soteske Vuealong, aa pa potem umaknili do Ko-pungsana, pri čemer jih je nadlegoval sovražnik. J jponee, ki so zašle tb vali ruB ie lovce, je pregnal ogenj topn šfrva. . Srbija. BELIGRAD 1. Gdneral Gru d, ki je proti sklepu zmerno radikalnega glavnega odbora kandidirti v pozjvačkem okraju ter bil tudi iz/oljen, poživlja v nekem progUsu} ki ga je izdal na svoje volile?, naj bi se v in-tšreeu dežele in radikalne stranke združ li obe rad kalni skupini. Na naknadnih volitvah za skupščino mincla nedelje ao bili .izvoljeni trije samostalni radikalci, pet radikalcev in dva necijo-nalif-t-. Izvoljenih je torej v cdam 81 samostalnih radikalcev, 55 star.h radikaloav, 13 nec jenfilistov, 3 liberalci, 4 napredojnki, 2 socijalista in 1 pristaš kanetake stranke. Dne 6. t. m. bo izvoljen še en poslanec. Trgovina. Borzna poročila dne 1. avgustu Tržaška borza. Napoleoni K 1911— 19.15 anglalk* lire K —— do —.—. London kratek termin K £40 16—-'40 50 Francija K 95.45-95 65 Italija K 95 40-95.(50 italijanski bankovci K —.—--- Nemčijo K 117.20—117.50, nemški bankovof ^----- avstrijska ednotna rent« K' 100 50 100 75 ogrs* kronska renta K 96 SO v7 10 ItaliianUn rent v —.— —.— kreditne akcije K «6>.— — 168 — državne železnice K 67:3— — 74.-- ^oiaba'- j. K 87. _ 83.—, Lloydove akcij* 735 -- 7*0 Srečke: Tir a K 333 50 -342 50 uredit K 482 50 do 492.50 Bodtnkredit 1H*0 K *06.— 313.— H -danicreiit 18fc9 K 3u6 75 313 75 lurSke k .41.-do 143 - Srbake--<»n —.—. Dunajska borza ob 2. url pop. prrdvčeraj danea Državni de £ v papirju „ n n srebru Avstrijska rr ta v zlatu „ . n kronah 4 °/0 Avst. investic ska renta 3V,0., Ogrnka renta v zlatu 4°)0 „ „ „ kronah 4°„ Pariz. (Sklep.) Atatrljaks drfavss ieleznVe 719 — Lombardl 90.— nnifl^nuia tnrika renta 90 40 a7striiska zlata renta 101.35, ogrska 4'/, alat« renta 9725, Lindsrbank 483— tnr&ke arefke 132.75 pariika banka 14.36, itallianake mer d -ionalne akcij* —.—. akeJ'e Bio Tinto 16.94. Trdna London. (Sklem Konsolidiran do'- 90.«/* Lombardl 3 l/, «rebio 27l/4, Spaoaka r«.nta 90. V. lijanska renta 104.V4, tržni diskont. ls/4 men).ob a. Dunaj n 24.23 Stalna. TržnaparočUal. avgusta Budimpešta. Pšenica za okt. K 16.10 di K 16 12; rž sa okt. K 12.98 do K 13.— : oves e« okt. od K 11.58 do 11 60; koruza za avg. K 15 70 do K 1S 72. pšenica: jonudbe in povpraševanje dobro, tendenca vzdržana. Prodaja 32.000 inet. atotov, nespre menjeno, trdno. — Vreme : vroče. H a vre. (Sklep.) Kava riantos good i» • iage za tek. meaec po 50 kg 47.1/« sa sept 47. •/v New-York. (Otvori» Kava RIo z» dobave. Stalno, nes.remenjeno, do 5 at. /nižanja. — Prodaja: 27.O00 vred. Oktober za 5 stot. ni2je hamburg. tvavm đ»ui..j goo*4 average za september 38l/a dec. 39—, za marec 39.V, za ■» aj ±0— — Stalno. — Kavu lito DAvadc* loco 39-40 nav»dn» reeln<* 4J—43 n«vna . * dob- 44-45 Hamburg. (Sklep.) Sladkor za avguafc^i 20, za september 20.60. za oktober 18'65, za november 1815, za december 18.20. Mimo. — Vreme ; lepo. Sladkor tuzemski Centrifugal 5 promil, lled. K 74-— do 7 .*—, za mftj-avgu9t lv 73*— do 74 50 C ncassć in Melisitl promptno K 74--75, za juli-a' gust K 74 — do 75*—. London. Sladkor rope surov U):i(M S:. Trdoo. Parit. Rž za tekoči mesf 15 25 r* sept. 15.—, za sept.-deceriiber 15.25, za nov.-febra-var 1&.2V -stalno.) — t^e ^ ui aec 23.^0, za aept. 23 75, zr september d cepiber 22.65 za nrtv. februvar 22 20 (tnitn J, Moka sh t« koči mosec 30 40, za sept 30.25 sept- leodjnbjr 30.— , za i ov -februvar 30.25 (mirnj). Kepič «-Olje za tekoči me««? 51 '/»• r>>). XU za septeuiber-deeember 50 za januvar - april tO.-' 4 (mirno). Špirit sa tekoči mest-- 49—, z» sept M»-V* z i september - december 41.za jauuv-april (stalno). — Sladkor surov 83' u«o 2 »*/4 -24--(miruo> bel za tekoči me^ec za sept i-oktober-januvar 25'/^. za januvar-april (trdno) raiinirat t4l;t—65. Vreme:. \reče...... ^prejemnjo se vsakovrstna dela in po -—^ ■ posebnih načrtih.: ■ mm- JiasiTo?aa csais DrezplaCna in fraaio. -mm - Tovarna pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava j:oA,iištva in tapstarij TRST--= ulica Malcanton štev. 1 />o zelo nizkih centih. a 0 1 Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 10(3 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 9 i bi italijanska renta 105.1% Španski erterieur 91 2». akcije otomanske banke 5^7—. Menjice na London 251.50. L 13f0 101.20 119.35 10 ) 60 92 90 1»6.— 96 95 87.4 1632.— 6t>7 5 ) 240 12l/, 117.27»/, 23 47 19.10 95,65 11 30 101.2 S 101125 1 1'MO JO0.60 92.90 116.— 96.95 ^7. i5 1632 — 66^.75 240.10 117.27» 23.47 19.10 95.50 11.30 Hermangild Trocca Barriera recchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških, predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov .vezanih z m«' deno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slik na porcelanasti! ploščati za spomenik Najnižje konkurenčne cene. V . i - i O i 1 O ' O i < O ' i O I i O i ' O I' o i I O ' I O I i O I o--- Tovarna pohištva ^ie!(san5er £evi pnzi ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiSa). < ZALOGA: PlRZZfl ROSRKIO (šolsko poslopje) Cene. da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. ILnetrov&n cenik br«zpl&5no ln frank o ___: lonoiioiiononoii oi-ohoiio.'oi MM Razom ni Andreja, ni Kristijana in pot Marije posestnik in vzgledni 4-3-letni cerkovnik rojen dne 22. avgusta 1835. leta, služil je pri tržaško-okoličanskemu ba-talijonu od 1. 1850—1864. kot podčastnik, umrl je nagle smrti previden v Gospodu, v ponedeljek, dne 31. julija 1905. Slovesni pogreb bo v sredo, dne 2. avgusta ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti v cerkev, kjer bo slovesna zadušnica in potem prenesejo se zemski ostanki na pokopališče v Bazovici. V BAZOVICI, dne 31. julija 1905. Katarina Ražem, soproga. Marija Gojča roj. Ražem. M r. Andrej Ražerp, sin. Antonija Česnik roj. Ražem, hčere. Roža Ražem roj. Pertot, nevesta. Jakob Gojda, Jakob Česnik, zeta. 8re£ko, Zora in Danica, unuki. Na prodaj Hišica je voz ali takozvana žardi ujera v <1 l>rem stanu in ]►<> nizki <•<•« pri K ranu Meden v Sv. Križu pri Na t »rezini. s 4 prostori S4>l>i parketi ran i), malim vrtom in vodnjakom se proda za ^ld. 33(H). Dobri plačilni pogoji. Naslov -e izve v »Gostilni Troštc nad rojansko cerkvijo. RnctilnS Pružena zalogo dalmatinskega UUOllllld vjna ^ proda. Obrniti do Babini Oaffć štela polare. piazza nuova. fiAQtill15l v M'žini mesta s hišo vred in HIIIO bogatim inventarjem je na prodaj. Pri hiši je velik vrt in lep razgled. — Hiša obstoji iz 1 dvorane, 3 sob. 1 sobice, 1 kuhinjo, 1 ]K>dzemsko kletjo z 2 uhodi, ter 3 malimi prostori za shrambo. — V vrtu je igrišče za kroglje. Voda, plin. Hiša z gostilno nese na leto K 7200, ter se proda za K 32.000. — Obrniti se do Babini CaffĆ etela polare, piazza nuova. posojilnica in hranilnica U|QO št. 24, na glavni eesti pri novem so-■ IlOd škem mostu pri Gorici (na Pevmo) z X prostori, malim vrtom je na proda j j>o nizki ceni. Hiša je pripravna za vsako obrt. Več se izve pri lastniku Ivanu Kianjo, Pevma št. 24 pri Goricu Čudo v ceno! 500 komadov samo za gold. 1*85. IH Ena krasna zajamčeno dobro idoča preci zijska ura na 36 urni tek s pozlačeno verižico 1 krasna špila s ponar. biseri, kravato, 1 pozlačen prstan s ponar. kamnom za gospode ali dame, 1 krasna garnitura gnmbov iz 3double zlata za mansete, ovratnik in prcta. »i platnenih žepnih rut, 1 jako tepa žepna pisalna oprava. 1 krasno žepno ogledalo v >katljici z glavnikom. 1 lepo diSeče toaletno milo, 1 vez. be-ležnica. 12 razglednic slavnih umetnikov zadnjega stoletja. 72 angl. pisalnih peres in 395 raznih reči, ki so v hi*i neobhodno potrebne. Vse skupaj z uro, ki je ««na toliko vredna, stane 1« gold. 1*16. PoMlja na povzetje ali predplačilu. H. SPINGARN. Krakov it. 43. Kdor naroči 2 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni nožič na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih &e priloži vsakemu po 1 tak nožič. Za kar ne ugaja ae denar takoj povrne. 1 i i \st m i m a -registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Cascrma šter. 2, I. n. — T K S T — V lastni hiši. Telefon št. 952. V Vhod po grlavnih stopnicah. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4 Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/,0!*, na menjice po 6°/ai na zastave po 51/,0/,. * Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.-4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Iaa najmoderaeje urejeno varnostno eelieo za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. - Poštno hranilalčnl radan 816.004. ^farodni kolek je pri opravi „Ciinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMI0 5 ■EEL07AMIE PO MAJMODERNElSlH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Odlikovana v Rima t zlato kolajno In — zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diplomo — IVAN ANGELI nlioa Vlnoenzo Belltal (nasproti cerkve sv. Antona novegau Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in sliknrskih eopičev; lastna špeeijaliteta copičev za barvanje s pokostjo. ■ Pleteni naslanjači francozkega sestava ia nedoseine kakovosti. ., Se ae boji aikake koakaraaee (lede zmernih oen kakor tudi iz vratnega Izdelka. Čuvati oo je dobro, da so no zaaeaja moja tvrdka o konkurenti jednakoga imena. n KONSTANTIN RUBINIK r^ »»rej Prodaj al niča mrežic, Ulica Stadion 3. bbb prekladanje In čiščenje svetilk na plin ob času selitve. NeprekosIJlfl , plinove nreilee. — Vsakovrstni pripndki za. razsvetljavo. ^ Nartčbe za popolno čiičenje stanovanj. naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten rarnn trgovino in avtorizovano krojačnico Ali a Gitta di Trieste v nI. Torrente Jt 40 (nasproti gledišču Goldoni). j If* Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše novosti. V novi prodajal niči uL Nuova št. 38 se vdobi bogato izbero perila in sicer kotealaa nuaeaa po 15 av£. ateter. kotealaa ramena (ilroka) po 18 nv£. meter „ bela T, 20 „ „ „ bela (Airoka) „ 35 „ „ Velika zaloga kuhinjskih rut po 50 nove. meter naprej. Pogrinjala, prti po zmernih cenah. mr Postrežba točna Pošiljanje na dom. F. FertOt urar TRST - nI. Poste nuove št. 9 priporoča veliki izbor ur: Omega. SchafHiause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor nr za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. ssa želodcu Najlepša ljudska zabava je vsako nedeljo in praaaik v »Gostilni Trost« na«l rojaneko cerkvijo, kar dokazuje vsako nedeljo <»£Tomna množina ljudstva. Ples traja od 5. do 10. ure zvečer ter stane vsak plesni komad le 5 nč. (10 st.l. Pri plesu svira 14 mnz močna domaća godim na pihala. Zvečer se plesišre in veliki vrtovi razsvetlijo s 700 ^več močno, elektriki podobno svetilko. Toči I. vrste črno in belo domare vino, istran, ^►el rizling in teran ter »Gosbovo« pivo I. yr-te a kuh nja je bogato preskrbljena z gor-kimi in mrzlim jedili. Za obilen obisk se toplo priporoča svojim rojakom udani voditelj. Dr v bolnišnici sv. Roka v Budimpešti, je v vseh slučajih povraiujoče^a. telesnega zaprtja in slabotnega želodčnega iivčevega delovanja z presenetljivo ugodnim vspehom vpo rahljal želodčna tinktura G. PICCOLIJA. dvornega za-lagatelja Njega Svetosti in lekarja v Ljubljani. 1 -teklenica velja 20 stot. in se vnanja naročila točno m——m*m izvršujejo. \"c»k"niu. ksitt-ri »»siki-flj'- želodčne l*»tt->:ni * preliInienjeir. :ili s prenapolnenjem želodca, v* vii nj^ j«-i; si ii L |j i vili. t* vi.. |.n-l jivnili. prt-vročili »li |>icinrzlili jedil, z nereilniui življenjem k:ikor n pr. želodčni kat^r. zelcdčni krc. želodčne boltčme, težko prebavljanje ali zasliženje priporoiM -r ilohro «i«iii.ače z«!iavil«», k:iter(^ra izvr>lno zdravilno delovanje je že izza več let pre-"0 ak uletio. Tu nlruvili je Hubert Ulhich ovo zeliščno vino. To zelično vino je aestavjeco od izvrstnih, zdravinomočnih zelišč in dobrim vinom, jačl tn oživlja c prebavni sistem Čoeveka Zeliščno vino odstranjnje vse nerednostl ™ — v krvnih ceveh in dettje vspeino novo napravo zdrave krvi. — S? pra\očaMio poral o zeliM*Le£'a vinu ?nmore se oilpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne srn«mo tr-iljij po7»Wtti. «lati prednost porabi leg'« vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi rszjedljivimi fredstvi. Vs» pojavj ksikor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri «e f»ri dolgotrajnih 1 zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, oilstninjnjo se često že po enkratnem pitju tega vina 7anSronio rlnvpclrp nntrohp in nie DePrijetue iK)S,eiiice kakor: stiskanje, 4apll alljC tlUfCCIVC pUU CUC Ščipanje, bitje srca, nepanjein tudi strme- nje krvi v jetrah, vrsnici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se zeliščnim vinom hiiro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu tistemu povzdigo in odstranja iz želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, vadne posledice fhd e prebave. p» inanjkijntgn naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter 1'ri popolnem pomankanju voljo do jedi, pod nervoznem zbeganjem in otožnoitjo kakor tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno \ino daje oslabeli telesni moči sveži vspodbujo. fl^"" ZeliSčno vino podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi. povsp«*šuje in izboljšuje uarjenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo Življenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodajane v scekleni' ah po h 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu, £>»edn:u Miljah. Kopru, Sežani, Tržiču, Konkah, Ftumičelo, Ogleju, Giadežu. Izoli, Piranu, Pazmu, Buzetu, I'osiojr.i. Vipavi, Ajdovščini, Goric', Ciradi^ču ob tfoči, Koraiinu, Ki mansj, t_'am"lui«gu, Stavbinski materijal , kakor korce, vsakovrstno opeko, jtc-sek. apno. živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati kon-k u ren ee, pri t vrdki ======== Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). Leon Fano ulica >'uova 42' - zlatar in draguljar-- prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino, sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. Dne 24- avgusta t. L ar se preseli mt manifakturna trgovina ul. Barriera veccbia št. jj (Trst) provizorično nasproti fitv. 34 v skladišče, kjer je sedaj „kavarna Aurora". Pri tej priliki se prodaja vse blago z velikim odbitkom. Covarna s zalogo pohištva === svetlega in temnega 1=^= kakor tudi popolne kuhinje v najmodernejšem slogu po konkurenčnih cenah priporoča V. Doplicher L- ulica Chiozza št. e, Novi, Cirkveni :a. Ogulin, Vrbovsko, Karlovac, Jaška. Samobor, Brež ce, Kr^ko, Podčetrtek. Pregrada. Kogacec, Celje, Pli-t»erk. Rado? I lica, Tržič, Tiviž, Kigolato, Pie?e di Cadore, Sferarolo, LongaroDe, lieilutio, Co-negrano. Padovi, Chioggia. Kovigo. Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah v^eh drugih večjih ali manjših krajev Istre, Dalmacije, ceie Avstro-Ogrske in sosednjih deželah. Tudi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali već meklenic zeliščnega vina po originalni ceni v vse kraje Ava ro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! Zahteva naj se izrećno ^ W Hubert Ullrich-ovo Zelišeno vino. Zaloga izvozfio-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) r=z== pivo == v sodcekih in v boteljkah, kakor tudi = kvasa = iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. Zaloga Jtfattonijeve Qiesshubler vedno sveže kisle vode po smernih oenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degii Artisti štev. 10. < ..-1.AV1JA" sprejema zavarovanja člo-»»--iftra življenja po najraznovrstnejših »••uibiuncijan pod tako ugodnimi pogoji, k<> Dot*-u» druga zavarovalnica. Zlasti je uginiut, zavarovanje na doživetje in smrt t zmanjkuj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let jocorc prmneo oo dividende. „S I a v i j a ti Tzajemna zaiaroTalna banka t Prati. — Bezermi M 31,865.386 80 K, izplačane odSkodcine: 82,737.159 57 K. Po velikosti drugm vzajemna zavarovalnica naše države m vseskozi slovsnsko-narodno upravo. Geieralni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so y lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje. Dovoljuje is čistega dobička izdatne podpore t narodne ia občnokoristne t