Reeistro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 315759 BUENOS AIRES, Ano (Leto) VIII (3) No. (štev.) 28 13. JULIJA (JULIO) “E SL O VliEUNIA LIBRE” REVOLUCIJA IN REVOLUCIJE Te dni (14. julija) bo francoski na¬ rod spet slavil obletnico svoje revolu¬ cije. Sestradani in goli meščani pariš¬ kih predmestij so 14. julija 1789 na¬ padli na trgu Bastille starodavno fran¬ cosko ječo in jo zažgali in podrli' kot znak konca vladarskega absolutizma. Ubogi meščani seveda takrat niso vede¬ li, da so izvedli tako važno zgodovinsko dejanje; malo bolj so se zavedli vsega tega, ko so pod Robespierrejem morali nato prenašati nekaj let teror komite¬ ja ”za narodno rešitev”. Pa tudi to ni bilo razmeroma tako hudo, kajti v vseh sidrnih letih terorja je giljotina posnela glave nekaj nad 3.000 francoskim držav¬ ljanom. Toda pot do zmage idealov o svobodi, enakosti in bratstvu je bila še dolga in trda. Prvi revoluciji so sledile še druge, več ali manj pomembne. Toda pot vse Evrope se odraža ob po¬ ti teh revolucij, ki imajo prvo v 1. 1789 za svoj izvor in nosilko. Toda evropski j človek je bil še v svojih pravih vezeh in j ni iztiril iz okvira tistih,vrlin, ki so v bi- j st.vu vsake zdrave človeške nature. Ko so v dobi Karla X (1825 — 1830). poeti | in pisatelji ugotavljali, da so zatemni- ; li ideali prve. francoske revolucije, so j v vročih julijskih dneh 1830 uprizorili | revolucijo, ki je trajala tri dni ir. ti tri- j je dnevi so šli v zgodovino 1 kot “les trois ! glorieuses — trije dnevi slave.” Tragi- I ke je bilo v teh dneh kaj malo, le bles¬ ka in luči obilo. In ta luč je sijala iz | odra vodilnega gledališča v Parizu, kjer ! je romantika vojskovala prve boje za j zmago svojih nazorov. Victor Hugo je na- j pisal svojo tiramo Kernani” in v verzih krenil v preostro izražanje .Ko je dra¬ matik iste dobe omenil, da se je “španski kralj vseknil brez robca,” je nastalo v dvorani pravo vojskovanje, ki se je na¬ to razširilo na ulice in trge v okolici gledališča. Vlada kralja Karla X je od¬ stopila in, zavladal je Ludvik Filip, kralj “buržujev in liberalcev.” Daši je vsak dan hodil na sprehod po pariških uli¬ cah z dežnikom pod pazduho, je njegov režim .odnesel vihar v februarskih dneh leta 1848. Novemu režimu je dal nje¬ govo vsebino pesnik Lamartine, ki je na prvi seji parlamenta kot zunanji minister druge republike pozdravil vse evropske narode kot bratske zaveznike v službi skupnih idealov. Prišla je tre¬ tja revolucija in tretja republika v le¬ tih 1870 in 1875 in njen glavni glasnik za Evropo je bil tedaj že osiveli pesnik Victor Hugo, ki je v svojem prvem- go¬ voru v senatu povdaril, da mora Fran¬ cija postati zibelka organizacije za Združeno Evropo, ako hoče ostati zve¬ sta svojim idealom iz prve revolucije. Vse te lepe vsebine so bili zlasti srednjeevropski narodi v letu 1918 tako j polni, da so obenem s Francijo zadiha¬ li s polnimi pljuči v veri, da je nastopil čas prave svobode, bratstva in enakos¬ ti. Hudobije prve svetovne vojne iz let 1914—1918 je bilo dovolj, nikdo sko¬ raj- — da ni opazil, da se posoda hudo¬ bij ni izpraznila, ampak samo prevrni¬ la in razlila na drugo stran. V oktobru 1917 je boljševizem začel novo dobo šte¬ tja s socialistično ali komunistično rev. in njena pot je bila bistveno drugačna ort one, ki jo je prehodila francoska v vseh svojih izdajah. Kajti tudi komunistična revolucija ima svoje odstavke in svoje herojske dneve; teror Robespiera je bil krvav, komuna leta 1870 v Fjarizu je‘ bila tudi krvava, toda kri tistih dni ni niti kaplja v morju krvi, ki jo je prelila komuni¬ stična revolucija in jo še preliva. I’o 1. 1945 je ta revolucija pobrala sadove druge svetovne vojne in natresla v sred¬ njeevropske države režime, ki se merijo z gorami poklanih žrtev in rekami pre¬ točene krvi. V Rusiji je plačalo njeno zmago v prvih letih po 1. 1917 nad pet miljonov ljudi, danes ječi v ruskih tabo¬ riščih na prisilnem delu vsaj sedem, miljonov sužnjev; Titova revolucija je stala slovenski narod 170.000 žrtev in to po številkah, ki so jih v Beogradu sami priznali. Carlyje je v svoji zgodovini franco¬ ske revolucije s prezirom do prelite krvi in do tistih, ki so jo prelivali, napisal v vsej žgoči ironiji prizor, ko se pariš¬ ka. množica po naskoku na Bastillo vali proti mestni hiši, na čelu sprevoda noseč odsekano glavo poveljnika Bastille. Viso¬ ko nad množico plava na sulici nabode¬ na krvava glava ene žrtve, ki naj bi zadostovala za zmago revolucije. — V Kremlju pa vlada mož, ki se je v času proslulih moskovskih procesov, ko je stkal glave svojih nasprotnikov, izrazil napram Kamenjevu takole: “Najbolj uživam tedaj, ko greni zvečer spat in lahko ugotovim, da sem taisti dan odbil glave tolikim in tolikim svojim nasprot¬ nikom.” Slika se torej spremeni in to temeljito: danes korakajo množice, ka¬ kor da so jim odsekane glave, nad nji¬ mi pa plava ciničen izraz brkate glave, ki se skriva za devetimi zidovi kremelj¬ ske trdnjave. — Pa še v enem je slika j prav obratna: na Koreji se odigrava najnovejše dejanje te komunistične re¬ volucije, ko se enemu delu prebivalstva z orežjem in z.očinom vsiljuje režim, kakor je t o v računih moskovskega dik- I tatorja. Na drugi strani sveta, prav v j v Parizu, pa se vrača v svojo domovino grof Henry de Pariš, pretendent na francoski kraljevski prestol, ker mu je to velikodušno dovolila vlada republi¬ ke, ki meni, da je dovolj vsebine in mo¬ či v tistih demokratskih svoboščinah, ki veljajo enako za vse. Med revolucijo in revolucijami^ je te¬ daj zareza, enaka oni, ki gre sedaj sko¬ zi vso Evropo in ki loči vdolž železne zavese svobodne narode od narodov pod kom; d.ktaturo. Kakor v letu 1789, ta¬ ko so tudi danes v Evropi množice, ki so sestradane in gole. Toda vsakdo ve, da so te tam, kjer vladajo Stalin, Tito in njih tovariši. Revolucija in revoluci¬ je imajo zanje pravi smisel, ker iim ch ranjajo prave pojme o resnični svobodi, enakosti in bratstvu. ORGANIZACION Y DISCIPLINA Con motivo de cumplirse el 96? aniversario de la Bclsa de Comercio de Buenos Aires, hablo el Presidente de la Nacion, GENERAL JUAN PE¬ RON ante las fuerzas vivas del Pais. En primer termino subrayo el Gene¬ ral Peron la importancia de la armonia de todos los intereses en la or¬ ganizacion economica de la Republica. Dijo el General Peron que la Ar¬ gentina es un pais nuevo, pero carece de la organizacion aplicada co- mo ciencia y como sistema. No debe haber argentino, que no tenga por lo menos los rudimientos de esa ciencia, tan importante y lan fundamen- tal para la vida economica de la Republica. Para aplicar despues esos fundamentos de la organizacion, tenemos que tener conocimiento total de cual es la situacion del Pais. La tarea argentina es organizarse: organizar en forma conjunta las fuerzas economicas del Pais. En primer termino la produccion y despues la industrializacion, y en tercer lugar la comercializacion. Dijo el Gene- Peron que es necesario crear un estado social mas que politico. Cuando se propugna la organizacion, se propugna tambien la defensa de los in¬ tereses de los industriales, de los produetores y comerciantes. En este ti- po de organizacion todos deben sacrificar muchas cosas, pero discipli- nados en este sentido vamos a crear riquezas estabilizadas, porque no sabemos que nos ofrece el mundo para dentro de dos, tres, cinco o diez: anos. Haciendo la Argentina una comunidad organizada todos van a ga- nar algo, sea de caracter material o de caracter ešpiritual, en bien de todos. SLOVESNA PROSLAVA DNEVA NEODVISNOSTI Vsa Argentina je v nedeljo 9. julija, slavila ISA. obletnico svoje politične neodvisnosti in triletnico svoje gospodarske neodvisnosti, ki jo je v isti hiši, v kateri je 9. julija 1816 leta zasedal narodni kongres v Tucumanu, proglasil sedanji predsednik republike general Juan D. Peron. Največji obseg so dosegle pro¬ slave v prestolnici, ki je bila vsa v narodnih zastavah. Prostor na Pla¬ za de Mapo so zavzeli oddelki voj¬ ske ter napravili špalir od vladne palače do katedrale ter so izkazali čast predsedniku generalu Peronu, ko je stopal iz vladne palače v ka¬ tedralo v spremstvu ministrov, po¬ veljnikov argentinskih oboroženih sil in članov diplomatskega zbora. Na stopnišču katedrale je gospoda predsednika pričakovala duhovšči¬ na in ga nato povedla v notranjost svetišča. V katedrali je imel slovesno za¬ hvalno službo božjo kardinal dr. I Copello ob številni asistenci. Po končanem cerkvenem opravi- i lu v katedrali se je predsednik ge- ral Peron podal z vsem odličnim spremstvom pred vladno palačo. Pred njim so nato korakali vsi vo¬ jaški oddelki, ki so bili določeni za to vojaško parado. Majski trg so pa preletele eskadrile letal. Zvečer je bila v gledališču Co- lon slavnostma predstava, na kate¬ ro so bile povabljene najodličnejše osebnosti Buenos Airesa. Navzoči so bili vsi ministri, generaliteta in člani diplomatskega zbora. Pred¬ sednik general Peron je prišel na proslavo v spremstvu gospe sopro¬ ge. Pred gledališčem ga. je sprejel in pozdravil oddelek San Martino¬ vih grenadirjev, ob vstopu v ložo, jima je pa občinstvo priredilo na¬ vdušene ovacije. Vedno bolj srditi in krvavi boji na Koreji Ameriški suhozemski oddelki, ki jih prevažajo iz Japonske v Južno Korejo, so 4. julija ob štirih popoldne po kra¬ jevnem času prvič prišli v borbeni stik s komunisti s severa. Amerikanci so v prvih dneh v 600 zračnih prevozih s prevoznimi letali C-46 in C-47 prepelja- Li nekaj manj kakor eno divizijo (amer. divizija — ok. 16.000 vojakov) do Pu- sana, južnokorejskega pristanišča, kjer istočasno izkrcujejo noč in dan tanke, protiletalsko in poljsko topništvoi in vse vrste orožja, od tam pa jih po najhit¬ rejši poti prevažajo deloma na bojišče, deloma pa do določenega področja, ki ga US Glavni stan ne izda, da bodo tam pripravili obrambno črto čez katero po njihovih računih ne bo mogoč komunis¬ tičen prodor. PRVI PROTINAPADI AMERIŠKIH ČET V preteklem tednu so kom. čete pro¬ dirale naprej kljub prvim protinapadom ameriške vojske. Na številnih sektorjih bojišča je bila kom. premoč 10:1 Južno- korejska vojska trenutno nikjer ne po¬ sega odločilno v boj, ker je po prvih dneh hudih izgub še niso reorganizirali. Kom. čete so zavzele želežniško križi¬ šče Suwon, 25 km južno od Seula ter zahodno pristanišče Inchon. KOMUNISTIČNA GVERILA Na področju severno od Pusana se je V preteklih dneh pojavila tudi kom. gve¬ rila, ki pa so jo ameriške čete uničile. HUDE BITKE že takoj naslednji dan po prvih obo¬ roženih praskah, so se ameriške čete 5. julija zapletle v hudo bitko z večjimi oddelki kom. vojske. Ameriške čete so se borile do zadnje kroglje in so se morale umakniti, ker niso bile oborože¬ ne s tanki in topništvom, s katerim so severni Korejci navalili na ameriške po¬ stojanke s hudim zaletom. Amerikanci j so utrpeli v tem spopadu nad 20% iz¬ gub. S kom. prodorom se: je fronta pomak- ! nila dalje proti jugu do mesta Osana na eni strani na drugi pa do Chonana, ki leži 35 milj severno od začasne pre¬ stolnice južnokorejske vlade Taejona. Kljub umikom se morala ameriških čet ni zmanjšala. SOVJETSKE PODMORNICE? Istega dne so se ob korejski obali, ki jo stražijo ameriške in britanske bojne ladje, pojavile štiri podmornice nezna¬ ne narodnosti, ki so jih ameriške B-29 takoj napadle. MacArthur je izdal poro¬ čilo, da so bile lahko samo sovjetske, ker niti severni niti južni Korejci podmor¬ nic nimajo. Istočasno so plule blizu ja¬ ponske tudi tri sovjetske vojne ladje ter je MacArthur iz glavnega stana v Tokiju izdal povelje za splošen alarm vzdolž cele japonske obale. AMERIŠKA NADjVIOČ V ZRAKU 8. julija se je ameriški glavni stan na Koreji preselil v Pusan, kjer izkrcava¬ jo ameriško vojsko. Ameriške zračne si¬ te so tega dne pričele s strahovitimi na¬ padi na kom. premike' čet in postojanke ter tankovske edinice. Z veletrdnjavami so začasno ustavili premike kom. čet in s tom tudi nadaljnje prodiranje na jug. S silovitim bombardiranjem bojišča od v zhodne do zahodne obale so Amerikan¬ ci nadaljevali tudi naslednja dva dni ter so prvič uporabili tudi zažigalne bombe. S temi napadi so prešli iz samo strateškega bombardiranja ozadja v ak¬ cijo za podporo suhozemskih čet, ki so jih te dni Amerikanci zbirali v bližini glavnih bojnih žarišč. Ameriške zračne sile izvajajo dnevno nad 200 napadov na kom. čete in na strateško važne po¬ ložaje severne! Koreje. Samo na zračne akcije se je ameriš¬ ka vojska omejila tudi naslednje dni ter so v nizkih poletih i bombami, raketni¬ ORGAMIZACIJA IN DISCIPLINA Proslave 96. obletnice ustanovitve Trgovinske borze v Buenos Aire¬ su se je udeležil tudi predsednik republike GENERAL PERON. V svojem govoru je poudarjal važnost harmonije med interesi v gospodarski or¬ ganizaciji republike. Argentina je nova država, ki pa še nima znanstve¬ no in sistematično izvedene organizacije. Zato ne bi smelo biti nobene¬ ga Argentinca, ki ne bi imel vsaj osnovnih pojmov o teh znanostih, ta¬ ko važnih, osnovnih za gospodarsko življenje države. Ko bo ta organiza¬ cija temeljito in v celoti izvedena, bo šele povsem jasen gospodarski po¬ ložaj države. Naloga Argentincev je, da se organizirajo: To se pravi združiti in or¬ ganizirati vse gospodarske sile dežele. V prvi vrsti proizvodnjo, v drugi industrializacijo in v tretji komercializacijo. Bolj kot politično je treba ustvariti ssciaino državo. Napor za organizacijo je istočasne tudi napor za obrambo koristi industrialcev, proizvajalcev in trgovcev. Za dosego tega cilja mora vsak doprinesti svoj delež. Toda disciplinirani v tem smislu, bomo ustvarili stalno bogastvo, ker ne vemo, kaj nam bo prine¬ sel svet v'prihodnjih dveh, treh, petih ali desetih letih. Ko bo Argentina postala organizirana skupnost, bodo od tega ime¬ li vsi korist, bodisi materialno ali pa duhovno. SLOVENCI. SLOVENKE! DRUŠTVO SLOVENCEV VAS VABI, DA PO¬ ČASTITE SPOMIN OSVOBODITELJA ARGENTINE GENERALA SAN MAR¬ TINA! UDELEŽITE SE PROSLAVE V NEDELJO 30. JULIJA 1950. V DVO¬ RANI SALEZIJANSKEGA ZAVODA NA BELGRANO. PROSLAVA BO TA¬ KOJ PO SLOVENSKI MAŠI. mi izstrelki in strojničnim ognjem za¬ drževali kom. oddelke. Ameriške zračne sile niso utrpele nobenih izgub, ker ima¬ jo absolutno nadmoč na nebu. AMERIŠKI BATALJON V NEVARNOSTI V ponedeljek se je kom. oddelkom posrečilo kljub neprestanim zračnim na¬ padom zbrati severno od Taejona 3 divi- I zije, ki so pričele v zgodnjih jutranjih urah močan napad na ameriške spred¬ nje postojanke ter so v prvem navalu zajele en ameriški bataljon (1000 mož). Ta bataljon, ki so ga v uradnem poro¬ čilu Amerikanci smatrali že za izgublje¬ nega, se je prebil skozi kom. obroč ter go pretolkel do lastnih oddelkov. Drugi bataljon pa je skupaj z lahkimi tanki ostal v kom. obroču ter ga s hudim pri¬ tiskom od vseh strani kom. čete skušajo uničiti. AMERIŠKA NEPRODORNA OBRAMBNA ČRTA Ameriški glavni stan v Pusanu je iz¬ dal poročilo, v katerem pravi, da ame¬ riška vojska gradi sedaj na določenem področju južno od sedanjega bojišča (področje ni omenjeno) močno obram¬ bno črto, preko katere kom. čete v no¬ benem slučaju ne bodo pustili prekora¬ čiti. Umiki ameriških čet da so taktič¬ nega značaja ter predstavljajo spopa¬ di v preteklih dneh le zadrževanje pro¬ diranja severnih čet za pridobitev časa. VOJNI MATERIJAL PRIHAJA Ameriška vojska gradi z vso naglico tudi številna zasilna letališča na Kore¬ ji, da se bombnikom in lovcem ne bo treba več vračati na oporišča na japon¬ skem. Dan in noč ladje izkrcavajo v Pu¬ sanu vse vrste orožja, težke' in lahke bombe ter je skozi to pristanišče plulo v zadnjih dneh več ladij, kakor v pretek¬ lih šestih mesecih skupaj. I KOMUNISTIČNA TAKTIKA ! Severne kom. čete so v zadnjih dneh ; dobilo na bojišče tudi tež 40 tonske tanke sovjetske izvora. Sploh so oborožene samo s sovjetskim orožjem najnovejše- ga tipa ter tudi organizirane in izvež- bana po sovjetskem načinu. Tudi vojaš¬ ke akcije izvajajo popolnoma po sovjet¬ skem vzorcu obkoljevanja in uničeva¬ nja obkoljenega sovražnika. Med kom. ujetniki so Amerikanci zasledili števil¬ ne veterane iz kitajske državljanske vojne. Karakteristike kom. zapadov in obkoljevahiih manevrov so naslednje: priprave za napad in zbiranje čet in tankov kljub neprestanemu ognju ame¬ riških lovcev in bombnikov; (na žrtve kom.poveljstvo ne gleda), nepričako¬ vani napadi v zgodnjih jutranjih urah v mraku, če le mogoče v meglenem in deževnem vremenu, ko je deloma one- I mogočena ameriška zračna protiakcija; obkoljevalni manever in uničenje sov¬ ražnika, brez možnosti predaje. ZA KOREJO SE SKRIVAJO NOVI SOVJETSKI NAČRTI Ameriški vojaški opazovalci tr¬ dijo, da predstavlja vojna na Ko¬ reji sovjetski poskus obračanja svetovne pozornosti od dogodkov, ki naj bi se v bližnji bodočnosti pričeli odigravati na Bližnjem vzhodu in v Sredozemskem podro¬ čju. Eden od prvih sovjetskih ci¬ ljev naj bi bila Perzija in Turčija , za njima pa sredozemsko področje. Značilno je namreč, da so sovjeti iz Turčije in Perzije že pred dve¬ ma mesecama odpoklicali svoje po¬ slanike, ki se niso vrnili. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 13. VI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin Ob smrti Poldeta Kemperia Polde Kemperle je mrtev. Še za le¬ tošnje novo leto je slovenska Primors¬ ka slavila njegov 40. letni časnikarski jubilej. Niti pol leta nato so mu pri¬ morski slovenski listi pisali nekrologe. Ko bi naša domovina danes bila svobod¬ na bi se ga bili bodisi ob jubileju bodi¬ si ob smrti morali hvaležno spominjati vsi slovenski listi od Maribora do Go¬ rice in Trsta. Toda od onstran železne¬ ga zastora ne.smemo pričakovati javnih izjav hvaležnosti možu, ki je ves živel za idejo katoliškega slovenstva. Rajni Polde je bil sin goriških gora. Rojen 15. oktobra 1886 v Hudi južni v Baški dolini na Tolminskem je kot na¬ darjen sin ugledne in premožne hiše šel študirat, končal goriško gimnazijo 1. 1906 ter se še istega leta vpisal na prav¬ no fakulteto na Dunaju. Tu je takoj stopil v kat. slov. akad. društvo “Da¬ nica”. Kemperle je po 12 letih “Daničinega” obstoja za dr. Pavletičem, ki je bil med ustanovitelji “Danice” bil prvi “Dani- čar” z Goriškega. Orr je bil, ki je kot akademik začel zbirati srednješolce go- riške gimnazije in jih seznajal z novi¬ mi idejami, ki jih je širil dr. Mahnič. Njegova zasluga je, da je s pomočjo gimnazijskega kateheta Ivana Rejca, bcgoslov. prof. dr. Josipa Srebrniča, sed. krškega škofa, in drugih že 1. 1908 or¬ ganiziral prvi sestanek slov. kat. dijašt- va v Gorici. To je bila veličastna mani¬ festacija kat. slovenske misli na Go¬ riškem, ki se je je udeležil sam nad¬ škof dr. Sedej, iz Ljubljane pa je pri¬ hitel predavat dr. Janez Evangelist Krek. To je bil res .mejnik v duhovnem raz¬ voju goriške dežele, katera je kasneje Slovencem dala več velikih mož, med njimi zlasti dr. Jankota Kralja, moža voditeljskega formata, ki pa je-žal-med drugo svet. vojno umrl v Rimu kot be¬ gunec. Polde Kemperle in Janko Kralj sta bila v najbolj kritičnih časih od 1920—1943 osrednji postavi na Go¬ riškem. Ta dva moža, med seboj trdno povezana po istih idejah, sta ostala med svojim ljudstvom ves čas fašističnih na¬ silij, trpela zapore, preganjanja, ječe, taborišča in vse, s čemer je laški faši¬ zem hotel ukloniti slovenski živelj na Goriškem. Svetovali so jima, naj zbe¬ žita na varno v Jugoslavijo, kjer ju ča¬ ka dobro plačana služba. Toda ta dva sta vztrajala in nista sledila mikavnim vzgledom toliko drugih, ki so prihajali v Jugoslavijo v dobre službe kot “mu¬ čeniki”. Kakor Janko Kralj je tudi Polde Kemperle rajši ko dobro službo v svobodni Jugoslaviji prevzel doma de¬ lež preganjanja in uboštva, samo, da je mogel svojemu narodu ostati tolažnik in svetovalec. In ko je med drugo svetovno vojno goriške Slovence pod firmo “osvobodil¬ nega boja” začel mamiti komunizem, je bil Polde poleg dr. Kralja prvi, ki se je moško uprl tej nevarnosti. Nista se plašila nobene nevarnosti in nobene smrtne grožnje. Šele potem, ko so bili nanju poskusili komunisti morilske na¬ pade, sta se umaknila. Dr. Janko Kralj je umrl v begunstvu, Polde Kemperle pa se je takoj vrnil v Gorico na svoje mesto, kamor ga je klicala zavest dolž¬ nosti do krvavečega in razočaranega na- rooda. Tu je urejal goriški “Katoliški glas” in sodeloval pri tržaški “Demo- ■ kraciji”. Pri zadnjih občinskih volitvah so ga Slovenci izvolili na slovenski de¬ mokratski listi za mestnega občinskega svetovalca v Gorici. To odgovorno in v teh razmerah težko mesto je vestno op¬ ravljal vse dotlej, dokler Bog od njega ni terjal zadnje žrtve. Po svoji naravi se je zdel Polde Kem¬ perle kakor ustvarjen za mirno življenje. Menda ga nisi videl zlepa razburjenega, kar je sicer pri časnikarju prava redkost. Bil je hladne krvi v najtežjih okoliščinah. Vendar pa ga je vsa bit vlekla v nemir¬ no časnikarsko življenje, čeprav bi bil kot dober jurist in bister človek lahko mirno in udobno živel. Zato je 1. 1910 navdušeno sprejel uredništvo maribors¬ ke “Straže”, kjer je skoro 5 let deloval v najožjem stiku z dr. Korošcem. Tu je prvič občutil vso težo časnikarskega stanu, ko je kakor je bilo v stari Avst¬ riji, zaradi časnikarskega boja bil kot zločinec postavljen pred poroto. Ves čas svojega časnikarskega delovanja od 1. 1910 pa do 1. 1945 je bil zvest poročeva¬ lec “Slovencu”. Prva svetovna vojna je prekinila njegovo čansnikarsko delo¬ vanje. Takoj po prevratu se je brž vrnil v do¬ movino, kjer pa so ga že 1. 1920 italijan¬ ske oblasti zaprle, češ, da je “slavoko- munist”. Ko je kmalu nato prevzel uredništvo ‘‘Goriške Straže”, katero so IZ TEDNA V TEDEN Is svobodnega sveta USA: NEWYORŠKI ŽUPAN DEWEY je na tiskovni konferenci, izjavil, da “USA po petih letih načrtno izgublja mrzlo vojno. To je strašna resnica’’. V zvezi z današnjim vojaškim položajem na Koreji je dejal, da je USA poslala za manj kot 500 dolarjev vojnega materi- jala na Korejo, kljub temu, da je kon¬ gres odobril 10 milijonov dolarjev za obrambo polotoka. “To je vzrok, za¬ kaj južnokorejska vojska, ki so jo iz- vežbali Amerikanci, nima tankov niti letalstva in topništva in to je vzrok, za¬ kaj se danes bore in umirajo na Kore¬ ji tudi ameriški vojaki”. Pozval je vla¬ do, da naj čim bolj pospeši produkcijo vojnega materijala in pošiljke orožja na Korejo in v druge ogrožene države. AMERIŠKO ZUN. MINISTRSTVO je izdalo vsem ameriškim petrolejskim družbam prepoved pošiljanja petroleja na Kitajsko, v severno Korejo, v bri¬ tanski Hong Kong in v portugalsko ko¬ lonijo Macao. * * ❖ KOLUMBIJA: V KOLUMBIJI je bil v noči od 8. na 9. t. m. močan potres, ki je popolnoma razdejal 5 mest, 7 pa delno uničil. Zahteval je ok. 300 smrt¬ nih žrtev in več sto ranjenih. * ❖ * ❖ ANGLIJA; V parlamentu so imeli precejšnjo debato o vladni politiki v ko¬ rejskem vprašanju ter so vladni zastop¬ niki poudarjali v vseh svojih govorih, da jo Anglija tudi to pot ravnala ne samo po svojih interesih, pač pa tudi pokaza¬ la složnost z vsem dem. svetom, zlasti z USA. To vladno politiko je tudi Chur¬ chill odobril ter zahteval javno izjavo vsega parlamenta o odobritvi odn. ne- odobritvi vladne politike; parlament je politiko vlade enoglasno odobril. V debato je posegel tudi Eden, ki je navedel stavek iz razgovorov s Stalinom leta 1941; tedaj je Stalin dejal: ‘‘Hit¬ lerja ne smerno podcenjevati, ker je ze¬ lo sposoben; naredil pa je eno samo na- • pakc, da nr.mrč ne ve, kdaj raj se v | svojih akcijah ustavi”. Ko se je Eden ■ pri teh besedah nasmehnil, je Stalin na- i daj j aval: “Vem, zakaj sg smejete, ker mislita, da tudi jaz ne bom vedel, kdaj naj rečem zapik! Pa se motite: jaz bom svoje akcije znal pravočasno usta¬ viti!” Na te zadnje Stalinove besede j se je skliceval Eden, ko je dejal, naj se j Stalin sedaj spomni, da je prišel tisti čas, ko mora svoje akcije ustaviti, ako noče izzvati novega nasprotstva v svetu. ATOMSKEGA ŠPIJONA FUCHSA so — po kom. vesteh — prepeljali v poseb¬ ne ječo, kjer mu bo omogočeno, počasi spet pričeti z delom v svojem področju. H« AVTSRIJA: DUNAJSKI ZAVEZNIŠ¬ KI DNEVNIK “KURIER” poroča, da so sovjeti zbrali na jugoslovanskih mejah 6 divizij, in sicer: oklepni 211. in 214. na jugoslov. madžarski meji in tri pe¬ hotne ter 99. oklepno na romunski me¬ ji. Vse ceste, ki vodijo iz obeh držav pro¬ ti Jugoslaviji, so strogo zastražene in pri¬ pravljene za tanke. Tudi madžarska in romunska meja napram Jugoslaviji je neprehodno zastražena . Poganjanja za avstr. mir. pogodbo, sklicana za 10. julija, so bila spet od¬ ložena za nedoločen čas. * ❖ * „ * ZAH. NEMČIJA: ADENAUER je zav. oblasti zaprosil, naj bi mu' dovolile organizacijo enotne policijske sile v svr- ho obrambe nemških interesov; Ade¬ nauer je časnikarjem, dejal, da ta proš¬ nja nikakor ne izvira iz položaja v Ko¬ reji. * * ❖ * ITALIJA: VSA TEKSTILNA INDU¬ STRIJA je stopila v 48 urni protestni štrajk zaradi vladnega sporočila o mo¬ ralni pomoči Južnim Korejcem. V ITAL. KP je prišlo do razkola, ker j - 15 vodilnih članov kom. sindikatov pristalo na povabilo titove kom. stran¬ ke za obisk novourejenih “pridobitev so¬ cialističnega reda v FLRJ”. NENNI je v parlamentu izjavil, da se je s prvo USA bombo odvrženo nad Korejo pričela že III. svetovna vojna. Pozval je vlado, naj se ne vmešava v j stvari, kjer ne more ničesar pridobiti, [ pač pa samo ital. ljudstvo spraviti v v I nove nesreče. * FRANCIJA: ZA QUEILLEM je me¬ si o prezidentovega posredovalca pri j sestavljanju nove vlade prevzel socia- i lir t Guy Mollet, kateremu je po nekaj dneh uspelo pridobiti Rene Pleven-a, ! enega izmed vodij Demokratske unije, da se je lotil sestavljanja vlade. Soc. stranka je sklicala kongres, na katerem bodo sklenili, ali podpro Ple- vena ali ne in pa, ali dobo sploh še sode¬ lovali v kateri koli koalicijski vladi zmerne desnice in centra. tje IZRAEL: Vlada se je odločila, da se v korejskem sporu ne postavi na nobe¬ no stran. • * * ❖ ❖ INDIJA: Indija, katere predsednik je ponudil svoje sodelovanje pri ureditvi korejskega spora med ZSSR in USA — je po vladnem mnenju nezadostno obo¬ rožena’ in se zato aktivno ne more ude¬ ležiti nikakih akcij. * * * KITAJSKA: V ČISTKI kontunističnih GR v vrstah nacionalistov je bil tedni usmrčen prvi poslanec Liu Ši Sing; us¬ mrtitev je bila izvršena na Formozi po tamošnjem vojnem pravu. V boju s kom. Kitajci so nacionalisti potopili 20 njihovih izkrcevalnih čolnov. Izkrcanje na Formozo pričakujejo vsak čas. 15.000 nac. Kitajcev, ki so se iz Kitaj¬ ske ra begu umaknili v Burmo in tam¬ kaj nočejo oddati orožjt, se bori z bur¬ manskimi četami. TRUMAN OBJAVIL MOBILIZACIJO Truman je izdal ukaz o obvezni vojaški službi v USA. Pod orožje so vpoklicali letnike 1924 — 1931. Ukaz je globoko odjeknil. V USA so se Amerikanci zavedli, da pos¬ taja vojna na Koreji važna za USA in ostale demokracije. Vlad¬ ni in vojaški krogi so prepričani, da se bo vojna na Koreji lahko za¬ vlekla v mesece in da bodo morali poslati tja iz USA do 100.000 mož. Trenutno ima ali pa bo v prihod¬ njih dneh imel na bojišču MacAr- thur 30.000 do 40.000 mož. V ne¬ deljo je bil izdan v Kaliforniji u- kaz o pripravah za odhod čez Tihi Ocean na Korejo nadaljnih 15.000 do 20.000 mož. Celotna ameriška oborožena sila znaša brez novih vpoklicev 1.370.000 mož in sicer vojska 593.000, mornarica 427.000 in letalstvo 350.000 mož. URAN V JUGOSLAVIJI Takoj po končani drugi svetovni voj¬ ni je začel Tito pošiljati velike suženj¬ ske kolone tkzv. reakcionarjev in voj¬ nih ujetnikov v bogate, toda močno po¬ škodovane rudnike na obnovitveno de¬ lo. že tedaj so prišle v inozemstvo prve novice, da so pri vseh teh rudnikih bi¬ le pridno na delu komisije sovjetskih znanstvenikov in strokovnjakov. Že te¬ daj so namigavali, da preučujejo nemške arhive, po katerih naj bi se v jugoslo¬ vanskem podzemlju nahajala bogata le¬ žišča urana in drugih radioaktivnih rudnin. Dve leti pozneje so res v Beograda začeli zatrjevati, da se jim je posrečilo najti bogata ležišča urana na Kopaoni- ku in skromnejša v Mežici v Sloveni¬ ji. Angleški pristojni krogi so take no¬ vice najodločnejše pobijali, češ, da so to izmišljotine beguncev. V resnici pa so bili Angleži tedaj že v pogajanjih s Titom glede odškidnine za svoje rudnike 1. 1928 fašisti ukinili, in dopisništvo za ljubljanskega “Slovenca”, je zanj na¬ stopila navo doba zaporov: 1. 1924 je bil obsojen na 8 dni, 1. 1925 je dobil dvakrat po 5 mesecev, 1. 1927 je bil spet zaprt, 1. 1928 pa je prišel celo v zlo¬ glasno rimsko ječo “Regina coeli”. Na¬ to je 1. 1932 sedel 6 mesecev, 1. 1934 spet, 1. 1935 je bil zaprt le 14 dni, 1. 1936 in 1937 je bil pod stogim policijskim nadzorstvom, 1. 1941 je bil zaprt, ker je bi! osumljen vohunstva, prav tako je iz istega razloga sedel 40 dni 1. 1942: Taka je bila usoda slovenskega časni¬ karja Poldeta Kemperia, ki pa zaradi tega nikdar ni klonil. Bil je sicer po svojem srcu mehak in dober človek, to¬ da načelno trden ko kremen. Da se je mogel ves in vsega posveti¬ ti svojim idejam in svojemu narodu, se je odpovedal vsemu, celo družinskemu življenju. Velike so bile Tvoje žrtve, dragi Pol¬ de, za sveto stvar. Zato upravičeno upamo, da so Ti prav te žrtve pred sto¬ lom božje Pravice pridobile večno zma¬ go. Počivaj v miru, dragi Polde! v Trepči, ki se nahajajo ravno v osrčju Kopaonika in bi morebitna intervenci¬ ja zahodnjakov glede ležišč urana samo še bolj zapletla angl. - jugoslov. od¬ škodninsko poravnavo. Med tem pa je prišlo do spora med Moskvo in Titom. Sovjetski znanstve¬ niki in strokovnjaki so odšli. Nekateri ljudje so se tedaj tudi vpraševali, če ni bil morda ravno odkriti uran tudi eden od razlogov za ta spor. Dejstvo je, da so namesto sovjetske pomoči pričeli pri¬ hajati v Jugoslavijo amerikanski stro¬ ji- Veliko pozornost v zahodnem svetu je pa sedaj vzbudil obširen članek v švi¬ carskem listu “Neues Europa” v začet¬ ku junija t. 1. V njem je prebegli sloven¬ ski inženir Boris Kalan, ki je bil v ti- tovini član komisije za razizkavanje rudnikov, objavil članek pod naslovom “Uran, Titova usoda”. V članku pod svojim polnim podpisom navaja, da so Rusi vse do spora s Ti¬ tom najvestnejše razizkovali jugoslo¬ vanske rudnike v upanju, da bodo v njih zasledili tudi uransko rudo. Skupno z njimi so imeli isto nalogo tudi jugo¬ slovanski strokovnjaki. Čeprav so ime¬ li prvi, kakor drugi, v rokah že precej dokazov za obstoj -uranske rude, so si v medsebojnem občevanju zatrjevali, da v Jugoslaviji urana ni. Po odhodu sovje¬ tov pa so Jugoslovani prišli z barvo na dan. S posebnimi novimi metodami so dokazali, da se nahajajo na Kopaoniku najbogatejša ležišča urana na svetu, ki po obsegu in kakovosti prekaša naj- večje dosedaj odprte rudnike v belgij¬ skem Kongu in v Kanadi. Skromnejša ležišča so odkrili tudi v Mežici pri Guštajnu v Sloveniji. To je zelo verjet- jetno, ker uranska ruda navadno sprem¬ lja svinčeno in te je veliko v Trepči in nekaj tudi v Mežici. Manj znana je bila prej v Srbiji Jo- šanička banja, ne daleč vstran od Raške, ki ie bila visoko radioaktivna. Zaradi oddaljenosti je bila v prejšnjih letih precej zanemarjena. Tako ima danes Tito v rokah ogrom¬ ni mrtvi kapitai, ki ga bo treba izko¬ ristiti. Toda, kako? Iz zgodovine vemo, kako srdite in ostre ter brezobzirne so bile vojne za le¬ žišča nafte. Poleg nafte je danes naj- dragocentjša ruda uran. Tito uranskih rudnikov nikdar ne bo mogel sani iz¬ koriščati in jih bo moral prodati in to ali Vzhodu ali pa Zahodu. Sedaj je Tito navidez nevtralen, toda s prodajo uranske rude se bo nehote- nagnil na eno ali drugo stran in že s samim tem povzročil še večjo sovraštvo odbitega klienta. Kdo bo to? Kakor trenutno kaže, je Tito ponudil svojo rudo bogatejšim Amerikancem, za kar je že prejel strojev za 20 milijo¬ nov dolarjev in tudi posojilo v približ¬ no- enaki višini. S to kupčijo se je pre¬ pad med njim in Moskvo še poglobil in ta Titov korak predstavlja v očeh So¬ vjetov vsekakor tudi že zadosten “ca- sus belli”. Planinski masiv Kopaonika leži pre¬ težno v Makedoniji in samo s sever¬ nim obrobjem v Srbiji. Makedonija se že dolgo bori za svojo samostojnost, precej tudi po navodilih iz Moskve. Trenutno je pa tudi Albanija zaradi sed. Titovega zadržanja kot edino sovjetsko izhodišče na Sredozemsko morje odre¬ zana od ostalih satelitov. Z ustanovit¬ vijo samostojne Makedonije bi bile- ubite z enim udarcem kar tri muhe: Sovjeti bi vzpostavili zvezo med Bolgarijo in Albanijo, dobili sigurno bariero proti Grčiji in se končno polastili uranskih ležišč v Makedoniji in pri vsem tem dogajanju bi verjetno ta spor ostal lo¬ kaliziran samo na malo pokrajino Ma¬ kedonijo. Ruskim strokovnjakom ne bo težko — po nekaterih vesteh to že pripravlja¬ jo — nekje v Šar planini proglasiti “demokratsko vlado Makedonije”, iz¬ zvati upore v dolini Vardarja in pokli¬ cati sovjetske in bolgarske čete na po¬ moč, medtem, ko Tito verjetno ne bi prosil za pomoč Amerikancev, ki bi pa bila najuspešnejša iz Grčije, katero so pa že izpraznili. Tako bi bili. izgledi Sovjetov na popolen uspeh precej ver¬ jetni. Morebiti bi bil tak podvig’ samo malo sovjetskega maščevanja za Korejo, to¬ da z velikim dobičkom! V. V. ARGENTINA Vsakoletna tovariška večerja čast¬ niškega zbora s predsednikom' re¬ publike pred praznikom narodne ne¬ odvisnosti je bila letos v sredo 5. ju¬ lija v hotelu “Les Ambassadeurs”. Ob tej priliki je imel gJneral Peron daljši govor o pomenu zgodovinske odločitve narodnega kongresa v Tu- cumanu leta 1816 in proglasitve gos¬ podarske neodvisnosti pred tremi le¬ ti. Omenjal je vlogo narodne vojske v graditvi Argentine do najnovej¬ ših dni, ki je tesno povezana z na¬ rodom ter tudi ona dela z narodom za narod. Poudarjal je tudi razliko med prejšnjimi vladami in sedanjo, ki se je častno vključila v amerikan- sko skupnost z ratifikacijo listin med¬ narodne pogodbe iz Rio de Janeira. To je storila, iz lastnega nagiba v službi svojemu narodu in Ameriki kot suverena država. Ayuda Social Maria Eva Peron je v Peruju priskočila na pomoč 15.000 družinam, ki so bile prizadete po zadnji potresni katastrofi. Odposlan¬ stvo te ustanove, ki je v Peruju raz¬ deljevalo to pomoč, se- je že vrnilo v Buenos Aires, škof v Cuzco je imel v katedrali mašo za argentinske dob¬ rotnike, peruanska vlada je pa po¬ delili Mariji Evi Peron najvišje od¬ likovanje te države in jo je proglasi¬ la za prvo damo Amerike. Predsednik republike Paraguay Federico Chaves bo avgusta meseca obiskal Buenos Aires, kjer bo 17. avgusta purisostvoval velikim slav¬ nostim ob stoletnici smrti generala San Martina. Na praznik neodvisnosti, v ne¬ deljo 9. julija, so v Barilochah izro¬ čili prometu žično železnico, s ka¬ tero se bodo lahko turisti, predvsem pa športniki dvigali z 1050 nadmor¬ ske višine na višino 1900 m v plani¬ ni Cerro Catedral. Žično železnico je zgradila Glavna uprava narodnih parkov stala je pa 4.481.981 pesov. Ameriški časnikarji, ki so prišli prejšnji teden na obisk v Bs. Aires z velikim dvonadstropnim štirimo- tornim letalom “Frienship-Amistad” , so si pred odhodom letala iz Capitala ogledali v Bs. Airesu razne mestne zanimivosti, predvsem pa številne sociale ustanove. Med drugim so biskali tudi mesto otrok. Na letališ¬ ču se je od njih poslovil v imenu predsednika republike zakladni mini¬ ster dr. Cfrcijo. Vsakemu je izročil darilo gospoda predsednika: kopijo sablje generala San Martina in osebno‘sliko predsednikovo. Novo trolejbusno linijo C so v Bs. As. izročili prometu prejšnjo, nedel¬ jo. Po tej liniji vozijo trolejbusi iz Plaza Italia na Plaza 25 de Mayo pred vladno palačo. S pristanišča pa vozijo sedaj omnibusi na Plaza 25 de Mayo, Miserere in na Postajo Constitucion. Aerclincas Argentinas so uvrstile dve novi moderni letali tipa Douglas DC 6 med velika letala, s katerimi . vzdržujejo mednarodni letalski promet. Letali sta pri krstu dobili imena Presidente Peron in Eva Pe¬ ron. Vzdrževali bosta let. promet s čilsko prestolnico Santiago de Chile. Vlada je določila 20. avgust za dan rezervistov. Tega dne bo v Bs. Airesu velika vojaška parada vseh rezervistov. V mestu Santa Rosa je prejšnjo nedeljo začela z oddajami nova dr¬ žavna radijska postaja. Prosvetni minister dr. Armar.do Mendez San Martin je podpisal dek¬ ret, s katerim je določil zimske po¬ čitnice na vseh ljudskih, srednjih in visokih šolah od 10. — 20. julija za¬ ključno. Površina žitnih posevkov se je v državi zvišala od 10— 30 odstotkov. V nekaterih krajih tudi za 40%., V Bs. Airesu so 5. julija slovesno praznovali 143. obletnico ponovne zasedbe mesta, ko so bili premaga¬ ni angleški vojaški oddelki. Nova železnica Gallegos—Rio Turbio bo stala 30.350.000. Krediti so že odobreni. Nadškof v Rosario, kardinal Cag- giano je pred dnevi obiskal pred¬ sednika republike in ga povabil na 5. narodni evharistični kongres, ki bo v Rosario 26., 27., 28. in 29. ok¬ tobra t. 1. John Balfour, angl. veleposlanik je obiskal Rosario in imel tam preda¬ vanje o “San Martinu in njegovih angleških prijateljih”. Buenos Aires, 13. VI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. tflmice it Ljubljansko komunistično časopisje je pred časom objavilo slavospeve dr. Antonu Kržišniku, ministru za soc. skrb¬ stvo, za njegovo 60. letnico. Kakor zna¬ no je bil dr. Kržišnik leta 1943 predsed¬ nik komunističnega krvavega sodišča v Kočevju, ki je po strahotnem predhod¬ nem mučenju obsodilo na smrt več ju¬ nakov iz Turjaka in Grčaric. Kom .tisk mu vodstvo tega procesa šteje poseb¬ no v hvalo in navaja o njem. naslednje: “V decembru 1943 je kot predsednik iz¬ rednega vojaškega sodišča vodil kazen¬ sko razpravo proti voditeljem bele in plave garde, ki so bili po kapitulaciji Italije ujeti na Turjaku in v Grčaricah. V tem procesu je bila pred svetovno javnostjo odločilno razkrinkana izdajal¬ ska vloga slovenske reakcionarne buržo- azije iz klerikalnega ter nacionalistične¬ ga tabora. “Slov. Poročevalec”, iz ka¬ terega povzemamo te podatke, tudi na¬ vaja, da je dr. Kržišnik postal član ko- munističke stranke leta 1942. V par¬ tizane je odšel po it. kapftaulaeiji, po¬ stal kmalu “predsednik izrednega vo¬ jaškega sodišča. Pri komunističnih “vo¬ litvah” leta 1943 je bil v Kočevju “iz¬ voljen” za člana plenuma OF, za čla¬ na SNOS in za delegata za zase danje AVNOJA. Na drugem zase¬ danju AVNOJA v Jajcu je bil kot do¬ ber partijec postavljen za člana AVNOJA in za člana N KO J in sicer za poverjenika za soc. politiko. Leta 1944 je odšel na Vis, kjer je bil tedaj sedež AVNOJA nato pa v Srbijo in Beograd, kjer je bil imenovan za zveznega min. za soc. politiko. Ko je bilo leta 1946 to min .odpravljeno je bil irrfenovan za soc. min v slov. kom. vladi. Za svoje ^“zasluge” je bil odlikovan z redom na¬ rodne osvoboditvo in z redom za zaslu¬ ge za narod. Umrli so: Miha Kolbezen v Črnomlju, Ivana Oman, roj. Edvart na Jesenicah, Jura j Ofujac v Škofji Loki, Franc Moč¬ nik v L.jb., Jože Ključevšek v Zagorju ob Savi, Terezija Urh v Kamniku, Alojz Vengar, fotograf v Radovljici, Marija Pleško, roj. Marn, pos. v Šmartnem ob Savi, Franc Ralj, revident drž. trošari¬ ne v p. v Dravljah, Martin Križaj v Ljb., Flora Vedernjak, roj. Hehl v Ljb., Vida Trenz roj. Pfeifer v Celju, Stan¬ ko Žagar, rud. uslužb. v Kočevju, Filip Maček v Ljb., Anton Paučnik v Ljb., dr. Alojzij Krautberger v Celju, Rupert Borko, sedlar v Središču ob Dravi, Leo Kožar v Ljb., dr. Josip Malerič, v. zdrav- stv. svetnik v p. v Vojni vasi, Marija Lombar v Ljb., Ivanka Tomažin in Pav¬ la Čeferin, uslužb. v tovarni nogavic v Lescah, Marija Kožar v Ljb., Ivanka Remec v Ljb., France Osole, geometer v p. v Ljb., - Franc Sodnikar, Sonja Cvikl v Celju, Ivana Kalan, roj. Fer¬ linc, Milka Manfreda v Češnjici, Ana Grilce, roj. Okorn v Celju, Ivan Pance v Ljb., Karolina Podobnik, Leopold Zi¬ ma, Melhior Košenina v Zagorju ob Sa¬ vi, Ivan Rupnik, mornariški častnik v p. v Ljb., Janika Dobovšek v Novem mestu, Ferdinand Khermayer v Ljb., Marija Gabršek v Ljb. in Rozi Goli, roj. Gruden v Idriji. Na žel. postaji Videm-Krško so skle¬ nili postaviti 10 tonsko tehtnico, da bi pospešili odkup sena in raznih poljskih prideljkov. Tehtnico je poslala tovarna iz Celja. Naročili so pa in tudi dobili 1 tono cementa. Ko so začeli tehtnico postavljati, se je pa izkazalo, da po¬ trebujejo 5 ton cementa. Začela se je pisarija na vse “instance’’, ki sedaj tra¬ ja že dva meseca. Dela pri postavitvi tehtnice pa seveda stoje... Nova uredba o odkupu fižola. Mini¬ strstvo za državne nabave je izdalo no¬ va določila o obveznem odkupu fižola. Po tej odločbi se razdeli Slovenija gle¬ de na gojitev fižola in na donosnost žemljd na tri okoliše, in to: 1 okoliš, ki obsega okraje Krško, Lendava, Ljuto¬ mer, Maribor, okolica, Murska Sobota, Poljčane, Ptuj in Radgona; II. okoliš, ki cbsega okraje Celje-okolica, Črno¬ melj, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Kranj, Ljubljana-okolica, Novo mesto, Trbovlje in Trebnje; III. okoliš, ki obse¬ ga okraje (oziroma mesta): Dravograd, Gorica, Idrija, Ilirska Bistrica, Jesenice, Postojna, Sežana, Šoštanj, Celje mesto, Mariboi'-mesto in glavno mesto Ljub¬ ljana. Glede na velikostno skupino gospadar- stva se določa obvezna prodaja fižola v posameznih okoliših po obdelovalni zemlji takole: delane zemlje in mnogo nerazvoženega gnoja. Z eno besedo: splošen nered. Po¬ sestvo ima 16 ha travnikov, lani so jih pokosili le del, umetno gnojilo so zvo¬ zili na travnike, niso ga pa raztrosili, ampak ga pustlili v kupih, tako, da so še danes vidne velike rjave lise, ker je gnoj razjedel travnike. Prvovrstna na¬ mizna jabolka so delavci obrali, potem so pa ležala kar na prostem, kjer jih je polovica segnila, polovico pa so jih sprtšali. Komisija ni mogla prav nič ugotoviti, kam so izginili prejšnji šte¬ vilni kmetijski stroji in ostalo orodje... Komunisti so veliki strokovnjaki tu¬ di v pospeševanju tujskega prometa. Tako so nedavno poslali iz “okrajnega skupnega podjetja” v Rogaško Slatino 47 kg že črvivega in sploh neužitnega svinjskega mesa. V Murski Soboti so v začetku junija na tam. sodišču napovedali dražbo neke večje nepremičnine. V napovedi draž¬ be jee bilo izrecno poudarjeno, da se dražbe udeleži lahko samo tisti, “ki ima privolitev pristojnega okraj. ljud. od- ARGENTINA NAM JE DALA NOV DOM. ARGENTINA NAM JE OMO¬ GOČILA NOVO ŽIVLJENJE. ODDOLŽIMO SE JI, IZKAŽIMO JI SVOJO ZA¬ HVALO. PROSLAVIMO SPOMIN OSVOBODITELJA SAN MARTINA, KI GA V TEM ČASU PROSLAVLJA VSA ARGENTINA. UDELEŽIMO SE VSI SPOMINSKE PROSLAVE. Gospodarstva, ki imajo manj kakor 1 ha obdelovalne površine, so oproščena predaje fižola. “Vzorna” komunistična ekonomija. Sevniška graščina je seveda tudi posta¬ la “ljudska” last. Ekonomijo je vodil | upravni odbor v okviru kmetijske zad- i ruge. Letos jo je pa maja meseca pre- ; vzelo ministarstvo za ljudsko zdravstvo. Ob prevzemu so našli v hlevih 14 glav sestradane živine in 4 skrajno oslabele konje (v prejšnjih “reakcionarnih” ča¬ sih je graščina redila 50 glav živine in 'je imela lastno sirarno), nekaj polom¬ ljenega kmetijskega orodja, 5 ha neob- odbora za nakup nepremičnine, ki je na dražbi”. V Ljubljani je bil občni zbor Društva pravnikov LR Slovenije. Občni zbor je vodil predsednik dr. Marjan Brecelj. Na obenem zboru je pravosodni mini¬ ster dr. Helij Modic poročal “o pome¬ nu prava na sedanji stopnji graditve socializma. “Poudarjal je jugoslov. de¬ mokratično pojmovanje poti v sociali¬ zem, od dogmatičnega sovjetskega’’. Za novega predsednika je bil uzvoljen dr. Teodor Tominšek. Na Jesenicah nameravajo ustanoviti tehnični muzej in ga spraviti v Ruardo- vo graščino na Stari Savi. V Beogradu so ukinili zvezno min. za znanost in kulturo. Namesto njega so ustanovili “svet za znanost in kulturo”. Slovenci v Argentini Buenos Aires SODNIK JOSIP REZELJ UMRL Ob zaključku lista smo prejeli iz San Martina žalostno novico, da je včeraj, v sredo 12 t. m. na poti iz tovarne domov nenadoma preminul od srčne kapi zadet g. Josip Rezelj, biv. sodnik v Novem mestu. Iz tovarne, v kateri je bil v služ¬ bi pok. g. Rezelj, so takoj poslali avto in so ga prepeljali v sanatorij tov. pod¬ jetja, kjer so pa zdravniki ugotovili, da je smrt že nastopila. Pok. Josip Rezelj je bil Dolenjec. Ro¬ dil se je 23. februarja 1900. v Mirni pe¬ či pri Novem mestu. Po končani gimna¬ ziji se je vpisal na ljubljansko vseučili¬ šče in je študiral pravo, nato se je pa posvetil sodni službi ter je nazadnje služboval kot sodnik v Novem mestu. Kot akademik se je udejstvoval v kat. akad. društvu “Danica”. V Argentini zapušča žalujočo vdovo Alojzijo ter sinova Jožeta, Lojzeta in hčerko Milko. Naj počiva v miru, težko prizadeti družini pa naše iskreno, sožalje! Vse naročnike Svobodne Slovenije v Argentini, ki še nimajo plačane naroč¬ nine prosimo, da jp čimprej poravnajo vsaj za prvo polletje, t. j. 25 pesov. Kdor pa le more, naj plača celoletno naročnin d skupaj, t .j. 45 pesov. Ne ča¬ kajte, da bi Vas morali pismeno opomi¬ njati. Prihranite nam delo in stroške. Uprava Svobodne Slovenije NEKAJ MISLI O PONOVITVI HALBEJEVE REKE Na odru Salezijanske gimnazije na Bcdgranu smo gledali v nedeljo ponovitev Halbejeve drame Reka v izvedbi IDNA- VE. Kot literarno stvaritev jo je obde¬ lal že Gledališki list, zato se ne bom spuščal v oceno dela samega. Zasnova uprizoritve Reke je v režiji Janeza Perhariča kazala veliko kompo¬ zicijsko skladnost. Janez Perharič je v realističnem poudarku uprizoritve u- metnino pravilno zamislil in jo tudi skušal pravilno posredovati. Najboljše je t o tudi sam dokazal s svojo igro no¬ silca in povzročitelja tragike P e tra Doorna. Ostal je kot režiser in kot no¬ silec vloge pri Halbejevi zamisli, kakor je očituje drama sama. In to je vedno najboljše. Tako šele postaja uprizoritev prava posredovalka pisateljeve misli, če je treba k njegovi igri kaj pripomni¬ ti bi bilo to, da je mogoče sam največ trpel zaradi oblačila, ki ga je nosil. Po¬ nesrečena izbira kostuma mu je povsem očitno bila mnogokdaj v napotje, ko n. pr. ni vedel kam z rokami.. Toda nosil¬ ci drugih vlog so mu očitno ušli iz va¬ jeti, v čemer je drugi problem IDNA- VE. To pa seveda ni •njegova krivda. Petrov antipod brat Jakob Doorn je bil v rokah Jožeta Petriča. Pri IDNA- VINIH predstavah smo malokdaj vide¬ li tolikšno skladnost igre kot v tem pri¬ meru, med Perharičem in Petričem. Do¬ gajanje drame sta stopnjevala v ont> tragiko, ki predstavlja rdečo nit dra¬ me. Zakrknjeni Perharičev Peter Doorn in Petričev bolestno uporniški Jakob Doorn sta bila tudi pri predstavi nosil¬ ca tiste tragike, ki jo je Halbe ustva¬ ri) v svoji drami. Jože Petrič je ponov¬ no dokazal, da je oder njegova domena He samo v režijskem, ampak predvsem tudi v igralskem pogledu. Njegov Ja¬ kob Doorn bo ostal primer zrele umet¬ nosti, dasi bi po mojem mnenju manj ekspresionistični, pa bolj realistični poudarek Jakobove tragike bolj odgo¬ varjal duhu, pa tudi vsebini in zgradbi Reke. Halbe je namreč v Jakobu Door- nu s kušal Petru nasproti postaviti zagrenjenega borca, ne pa bolestnika, ki ga je v svojem ekspresionizmu pred¬ stavljal Petrič. To je seveda vprašanje interpretacije, ki si jo je Petrič zami¬ slil povsem osebno , svojsko, in v prav ničemer ne zmanjšuje zrelosti njegove umetnosti. V sredi med tema dvema usodama se je zadosti, dobro znašla Petrova že¬ na Renata. Marija Kutnar-Petričeva, ki se ji le za malenkost ni posrečilo posre¬ dovati one junaške tragičnosti žene med tokovi njene usode, kakor ji jo je namenil Halbe. Z nekoliko več sprošče¬ nosti v doživljanju drame bi lahko prav ga. Kutnai* - Petričeva že zaradi darov, ki ji jih je podarila narava sama za takšne vloge, zaključila tragični krog Doornove družine, če bi ji seveda stal ob strani odgovarjajoči Henrik. Doka¬ zala je, da ima sposobnosti za tako težke psihološke vloge, če je pripravlje¬ na posvetiti se resnemu študiju gleda¬ liške umetnosti. Narava ji je dala vse pogoje za to. Na njej je, da jih izkori¬ sti. Henrik iz družine Doornovih, ki ga ja predstavljal Maks Borštnik tragič¬ nega kroga ni zaključil tako; kot je na¬ kazal v prvih prizorih. Po velikih obe¬ tih prvih prizorov se je ravno v višku darme, ki bi ga moral povzročiti on, izgubil v vnanjskosti in se malodane povsem odtegnil skladnosti dogodkov. . Ravno nasprotno smo doživeli pri sta¬ rem prevžitkarju Reinholdu Ulrichsu Milana Križa. Iz prvih nesigurnih pri¬ zorov, kjer je kazal, da v svoji vlogi razpolaga z edinim, zelo diletantsko zaudarjajočim rekvizitom tresenja gla¬ ve, se je razvijal in končno razvil v lepo izoblikovano osebnost in dokazal, da je vlogi povsem dorasel. Babica Filipina Doornova Pavle Ma- čok je ponovno dokazala, da po mnogih poizkusih IDNAVE doslej še ni našla primerne igralke za vloge starih žensk. Hvala Bogu, da sam Halbe babici ni namenil prevelikega pomena. V tem bi gdč. Maček — s takšmo igro kot jo je pokazala, delala škodo svojim sposob¬ nostim. Mogoče bi bilo svetovati, da IDNAVI- NI režiserji tudi takšnim vlogam kot je čisto epizodni nastop služkinje Ha¬ ne, v bodoče posvečajo malo več pozor¬ nosti, da ne bo izpadajoči diletantizem motil prijetne skladnosti predstave. Ker je predstava sovpadla s prazno¬ vanjem državnega praznika Neodvisno, sti, se je tajnik IDNAVE Maks Nose pred pričetkom spomnil tega dne s pri¬ mernim nagovorom, ki mu je sledila ar¬ gentinska državna himna. S. K. Bariloche Bližajo se smučarske tekme; živimo v planinski koči brez vsake vešče roke, ki bi nam pripravljala obed. Kuhanje nas seveda ovira pri treningu. Na Vas se obračamo s prošnjo, da bi nam po¬ magali najti dekle, ki bi bilo pripravlje¬ no priti v naš smučarski raj in nam o- lajšati kuhinjske težave. Po možnosti naj bi dekle znalo smu¬ čati, ker bi bilo s tem rešenih več prob¬ lemov. Službena doba bi trajala 2 mese¬ ca. Ponudbe da Ski Hotel-Catedral Bariloche. J. Flere HUGO W A ST 27. IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM In on bi mu odgovoril: “Papež bo razveljavil prvo poroko.” . .že računa, da bo njegov vnuk brez o- klevanja zapustil svojo pravo ženo, ki mu ni dala potomcev, in tudi, da bo že sam znal premagati papežev odpor. “In če bi kljub temu papež Pastor An- gelicus imel v srcu prav takšno trdno odločnost in nepremagljivo voljo kakor vsi papeži, ki so se uprli razporokam kraljev od Hikmarja, v času Lotarja, do Pija VII. v času Napoleona?” “Bila bi resda ovira,” je mislil cesar, “toda ne za dolgo let.” Pij XII. je imel sedaj že več kot sto let in bo vsak čas umrl, in tedaj bo mo¬ ral poskrbeti, da se bo vdrugič ponovila zgodovina nemškega kralja Otona III., ki je določil Bruna, sina Koroškega voj¬ vode, da je postal popež in si vzel ime Gregorja V. Bil je to prvi Nemec, ki se je vsedel na papeški prestol. V tedanjih časih sta se v volitve papeža vtikala ta¬ ko kralj, kakor ljudstvo. On bi že sto¬ ril, da bi se te navade, ki jih je poz¬ neje Cerkev odpravila, znova vpeljale. Če bi Pij XII. umrl, bi izbral nemš- j kega kardinala, in novi papež naj bi J razveljavil prvi zakon njegovega vnu¬ ka. Ko bi bil ta že nastanjen v Rimu kot mož rimske kraljičine, kje je sila, ki bi ga zopet izgnala iz Rima? Katera moč, človeška in nadnaravna, bi ga ovirala, da bi po smrti Carla Alberta obnovil Sveti rimsko-germanski imperij pod žezlom Otona V.? Carlo Alberto je bil sicer še mlad vladar in preden mu je nemški vladar vdahnil misel na osvobojenje zemelj, od koder izhaja italijansko sonce, je imel namen, vreči svojih 50 tisoč a avi- jcnov na zemlje vzhoda: Sofija! Bel-, grad! Atene!... Od Jadranskega morja do Azovskega, od Donave do Egejskega morja, ves vzhod je pal pod njegovo oblast, ne da bi se tamošnji vladarji mogli upirati. Carlo Alberto se je v nekaj mesecih povrnil v svojo prestolnico s trojno krčno Bolgarije, Rumunije in Grčije, pokrajin, ki so pred mnogimi stoletji pripadale rimskemu imperiju. Toda Alberte je imel še drugo željo, zadeve, ki mu je bila veliko bliže. Kaj naj mu pomaga njegov imperij, če, pa je sredi njegove prestolnice dru¬ go. kraljestvo prav tako pod vladarjem s trojno krono? ‘‘Zakaj jaz ne bi postal vladar duš, kakor je ta brezbrambni in umirajoči starec v Vatikanu?” Čas je že, da preštejejo natančno, koli¬ ko kardinalov je odvisno od nemškega vladarja in koliko od njega, da bi vi¬ del, če je že čas, izbrati drugega pape¬ ža, ki bi bil po njegovem okusu, name¬ sto da čaka na smrt tega večnega Pi¬ ja XII.! Njegova smrt ni prišla, pač pa smrt cbeh vladarjev. Tega leta 1993, sta umrla nenadoma cba imperatorja, prvi od starosti, dru¬ gi pa, mlad, za posledicami avijonske nesreče. Novi nemški imperator Oton V. je iz¬ razil sožalje trem princesam umrlega Carla Alberta in šel v Rim, stopil na Kvirinal v kraljevsko palačo in rekel Clotildi, najstarejši izmed njih: “Če hočeš postati moja žeja, boš kraljica največjega imperija na svetu!” “Ti si že oženjen”, mu je odgovorila. “Ni važno! Papež bo razveljavil moj zakon. Sem že naveličan te poljske mu¬ le, ki mi ne da otrok”. “In če ga papež ne bo hotel razvelja¬ viti?” “Se bom poročil vseeno...” “Jaz pa ne”, mu je odgovorila kral¬ jična in mu obrnila hrbet. Toda Oton. V. je bil že na Kvirinalu, ukazal je zapreti mladenko, in ves polo¬ tok je zasedel s svojimi četami. In je rekel Margareti, drugi izmed kraljičen: “Če hočeš postati moja žena, boš najslavnejša kraljica na svetu!” “Nočem”, je odločno odgovorila Mar¬ gareta, “ker imaš že drugo ženo”. Nato je Oton V. nagovoril tretjo kraljično, ki ni imela več kot petnajst let in je bila zelo zgovorna in slavo¬ hlepna: “Da, hočem!” je bil njen odgovor. In sta se poročila v Rimu z blagoslo¬ vom nekega luteranskega škofa, kajti papež ni hotel ločiti tega, kar je skle¬ nil Bog. To se je zgodilo, koncem leta, v času, ko je po pričevanju svetih in skrivnost¬ nih kabalskih knjig že živel na svetu mladenič, ki naj bi bil antikrist. Kje je živel? Nekateri so bili mnenja, da je prav ta Oton V., vladar Svetega Imperija germanskoromanskega s prestolnicama v Berlinu in Rimu tisti človek, ki naj bi bil antikrist; da celo on sam je čutil j v svojih žilah. Toda bil je grbav in šepav kakor volk. “Ne, on ne more biti Antikrist”, so tolmačili razlagalci skrivnostnih knjig, “kajti največji nasprotnik Kristusov bo mladenič takšne lepote, kot je še niso ■■ videle zvezde. Strastni razgovori so se začenjali na vseh koncih sveta o osebnosti Antikri¬ stovi in o možnosti, da so ta leta zad¬ nja v človeštvu. Mnogo jih je bilo, ki so živo verjeli v nov prihod Jezusa Kristusa, Našega Gospoda, v vsej slavi in veličastju; in kakor sadjar, ki bere v figovem brstju, da se že bliža pomlad, so ti opazovali zemljo in nebo in človeško dušo, da bi opazili znamenja, ki jih je sam Jezus prerokoval, da bodo napovedovala nje¬ gov drugi prihod. Radi bi bili priprav¬ ljeni nanj. Obnovitev Jeruzalema bi bilo eno teh znamenj, kajti pisano je, da ne bo ju¬ dovski, dokler se ne dopolnijo časi na¬ rodov. To se razlaga: če bo zopet ne¬ koč vzpostavljen tempelj in prestol Da¬ vidov, se bo to zgodilo tedaj, ko bo na človeštvo pala senca Apokalipse... Neki zvezdoslovec je razlagal (in ni¬ so mu verjeli), da se bo pojavila čudna konstelacija zvezda, podobna tisti, kot je bila tedaj, ko je v začetku naš planet nagnil svojo zemeljsko os in spremenil razmerje do vesoljstva. Ta sprememba, da bo nastopila okrog leta 2000. Zemlja bo dobila nazaj svojo prvotno lego, ker bo povzročila apoka¬ liptične spremembe v njeni zgradbi. Čeprav se je mnogo ljudi norčevalo iz tega, je vendarle mnogo številkarjev začelo računati, na kakšen način se bo Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 13. VI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin sr VI I PO SVETU Peru Po daljšem času se Vam oglašam tu¬ di jaz iz Peruja, Svobodno Slovenijo redno prejemam in jo tudi pridno pre¬ biram. Kako sem vesel vsake številke, kadar pride! Saj me seznanja z ostali¬ mi Slovenci po svetu in mi krajša čas s članki, ki so vedno bolj zanimivi. P>og' naj blagoslavlja Vaše žrtve, pa tu¬ di bralce Vašega lista. Novonaseljenih Slovencev v Peruju ni. Skoraj bo leto, kar sem V tej deželi, pa še nisem našel, ne srečal naših ljudi. Pač, slučajno sem spoznal sestro Mari¬ jo Kavčič, doma iz Negove pri Gornji Radgoni, ki je tu že dolga leta. Potem šem spoznal primorskega rojaka, no- vonaseljenca, ki živi v Limi. Vse dru¬ go je odšlo v Venezuelo ali v Argenti¬ no, ker je tu revščina in precejšnja brezposelnost. Lahko je še kdo kje, po- DOBER TEK! MEHANIČNA DELAVNICA ” St IJ E m A 99 Izključno slovensko podjetje Villa Libertad H. Almeyra 518, vogal 3 de Pebrero T. E. 755-1674, San Martin Izdeluje nove stroje po načrtih, po¬ pravlja stare in izdeluje nadomestne dele, vari električno in avtogenično. Strokovno osebje Vam jamči za so¬ lidno izdelavo po zmernih cenah. Razglednice slovenskih krajev, tu¬ di v nadaljnjo razprodajo, dobite pri Alojzu Novljanu MAIPU 450 Telef. 31-3531, Buenos Aires Razpošiljalnica standard paketov po 5 kg. v domovino. Cena sort. paketu pesov 35 —- 60. Komisijska prodaja blaga in posredovanja. DARIUA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. P AN E T H y Cia . DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 sebno v industrijskih središčih, ki so pa precej odmaknjeni v notranjost de¬ žele. Spoznal sem se pa z mnogimi Hrvati in črnogorei, ki imajo tu čedno urejen dom. Večina je staronaseljencev, lepo število je pa tudi novih, katere so stari lepo sprejeli in zaposlili v svojih podje¬ tjih. Iskrene pozdrave vsem Slovencem v Argentini in drugod po svetu! P. K. Avstralija Sprejel sem Svobodno Slovenijo. List je zelo zanimiv. S prijateljem Jožetom Golenkom imava tudi Ameriško Domo¬ vino. Ko smo bili še v Avstriji sta bi¬ la z nama še najina dobra prijatelja Jože Klenar, doma iz Gibine pri Ljuto¬ meru in Ivan Ažman, tudi od Ljutome¬ ra. Oba sta se izselila v Argentino. Če bi kdo kaj vedel o njima, naj bo tako deber in naj sporoči njuna naslova kar uredništvu Svobodne Slovenije. Prisrčne pozdrave pošiljava vsem bralcem Svobodne Slovenije, predvsem pa vsem znancem iz taborišča Asten, ki so danes vsi v glavnem v Argentini. Posebne pozdrave družini Malnar in ing. Ivanu Tavčarju in vsem ostalim. Midva sva daleč od vas vseh. V Av¬ straliji nama je dobro. Delo imava v svojih poklicih. Plačo imava dobro, sta¬ nujeva pa pri avstralski družini, pri ka¬ teri sva kot bi bila doma. Domačini nas imajo radi. Še enkrat: Iskrene pozdrave vsem iz dalnje Avstralije pošiljata. Jože in Stanko. ZADNJA POROČILA Korejski komunisti so vrgli na bojišče ! nove oklepne edinice, ki nastopajo tudi s 60 tonskimi sovjetskimi tanki. Na vsem bojišču se razvijajo srditi boji. Ameriški oddelki pripravljajo obram¬ bno črto pri Taejonu. Rene Pleven je sestavil novo franco¬ sko vlado, v kateri je Robert Sehuman še nadalje ostal zun. minister. “Borba”, glavno glasilo titovih komu- munistov, poroča, da so Bolgari začeli pošiljati tankovske oddelke proti jugo- slov. meji. NEDELJA: kosilo: Juha z jetrnim ri¬ žem, mrzla kuhana riba z majonezo, oc¬ vrti svinjski krmenateljci, zelena solata, pesa, jabolčna pogača, črna kava; ve¬ čerja: krmenateljci od opoldne, pesa, vinjski čaj. PONEDELJEK: kosilo: Zelenjavina juha, telečja rižota, solata, hruške; ve¬ čerja: krompirjevi svaljki, zeljnata so¬ lata, čaj. TOREK: kosilo: Rič^t s svinjino, za¬ beljen fižol, kompot; večerja: polenta z maslom in parmezanom, solata, čaj z mlekom, piškoti. SREDA: kosilo: Goveja juha z rezan¬ ci, govedina, dušen ohrovt, ocvrte bučke, krompir v kosih, ocvrte pomaranče; ve¬ čerja: Svinjski guljaž, krompirjev pure, j češpljev kompot. ČETRTEK: kosilo: telečja obara, kru¬ hovi cmoki, palačinke s sirovim nade¬ vom; večerja: mesene klobase, kislo ze¬ lje ,čaj. PETEK: kosilo: prežganova juha z jajčkom, makaroni s parmezanom, sola¬ ta; večerja: ocvrte ribe, fižol v solati, čaj. SOBOTA: kosilo: karfiolova juha, na¬ ravni zrezki, dušen riž, solata; večerja: pečena jetrca, krompir, čaj s pecivom. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Matevža Dolenc in njegove gospe Kati se je 5. t. m. rodil krepek sinček Ciril. Naše čestitke! TAR-NOV MAIPU 450 T. E. 31-3531, Buenos Aires Oskrbi Vaš taller, delavnice, tvor- nice s potrebnimi stroji proti delne¬ mu odplačilu. Načrti za prekomorska potovanja in pasaže! Špedicija. Dokumenti. EU St O P TATA POŠILJAMO PAKETE Z NAJPRIMERNEJŠIM BLAGOM Poz®s 129 - S. nadstropje - Buenos Aires ZAGREBŠKI KROJAŠKI SALON za dame in gospode I V A 'N' M O R I C Velika izbira vseh vrst blaga. Ga¬ rantirana prvorazredna izdelava. ■— Obiščite me in se prepričajte! IVAN MORIČ San Jose 1121 - Piso 1 - Dpto. A spremenila lega voda, če se bo zemlja zopet postavila pokoneu. Pisali so knjige o tem, kateri narodi ir. države bodo potopljene po novih po¬ topih morij, in kateri oceani se bodo dvignili kot suhi kontinenti; kateri ognjeniki bodo začeli z novim bruhan¬ jem lave in katere reke se bodo posu¬ šile kot brezvodni studenci v časih su¬ še... Začela so že deževati vprašanja, na katerih koncih zemlje bi bilo bolj var¬ no pričakovati teh časov... Toda še dvoje znamenj je, ki sta oz¬ načeni v svetih pismih kot dokaz, da so dopolnjuje čas: prvo: povezanje vseh Židov na svetu v eno stranko; in drugo: njihova množična spreobrnitev h Kristusu. Njihova sveta knjiga Talmud trdi na treh mestih, da svet ne bo trajal dalje ko 6000 let, kot vzporednost k šestim dnevom ustvarjanja; kajti tisoč let je v njegovih očeh en dan! Katoliški bogoslovci pa so razprav¬ ljali o tem, da ni jasno, ali bo spre¬ obrnitev zidov nastala pred prihodom Antikristovim, ali po njem /toda pred koncem sveta? Bila je postavljena trditev, ki se je oddaljevala od starih razlag svetega pisma, da se bodo spreobrnili šele po Antikristovem prihodu na svet, kajti prej ga bodo Judje še sprejeli kot Me¬ sijo in ga kot takega častili. Njihovo razočaranje in potem presto¬ panje v množicah h Kristusu bo nasto¬ pilo po teh‘razlagalcih šele potem, ko bo grešni človek premagan in uničen po Kristusu. Toda pisano pa je tudi, da bo kato¬ liška Cerkev, ki bo zmagovito izšla iz teh prevratov, morala pretrpeti svojo veliko brezupno stanje, bodisi kot po¬ sledico nekega velikega odpada, bodisi celo čaščenja Antikrista v cerkvah sa¬ mega Boga... To pa bo zadnje in najgotovejše zna¬ menje poslednjih časov. Takrat bo prestrašeno človeštvo vide¬ lo Križ Gospodov, ko se bo vžgal na ne¬ bu, in Sina Božjega stopati z oblakov na zemljo v veliki mogočnosti in veli¬ častvu, sodit žive in mrtve... ENAJSTO POGLAVJE PAPEŽEVA SMRT Nekega večera v drugem tednu vro¬ čega meseca “veadra”, trinajstega v mesecu (nekdanji februar), je v tisti žalostni uri, ko se cerkve napolnjujejo s sencami, stopil oče Plaeid na stopnji- ce iz opeke, da poišče priorja očeta Si¬ mona, ki se je zaprl na kor, da bi igral orgije. Predstojnik gregorijancev je bil odli¬ čen glasbenik, toda igral je s tako strastno silo kot v mrzlici, da so ga vsi motili, ki bi ga poslušali; zato je prepovedal vstop na kor, kadar bi igral. Toda danes je oče Plaeid čutil, da mo¬ ra prestopiti to prepoved. Ko se je približeval koru, je zaslišal žalostne akorde Beethovnove mrtvaške koračnice, ki so delali vtis med drugim šumom sveta, da udarjajo na pokrov krst za vstajenje.. Ni se obotavljal in je predrzno odpah- nil vrata. Vatikanski radio ie namreč pravkar začel širiti strahotno novico: papež Pij XII, Pastor Angelicus Angel¬ ski Pastir •- — , kakor ga je s tem imenom napovedal Sveti Malahija, je umrl v 116 letu življenja. Po teh prerokbah, ki jih imajo neka¬ teri za svete, drugi pa za apokrifne ne bo za Angelskim Pastirjem več pape¬ žev, kakor samo še šest, potem pa bo človeštvo stopilo v svoj najstrahotnej¬ ši konec za drugi prihod Kristusov na svet. Zdaj se je sestal konklave, da izvoli naslednika, kateremu ushreza naslov — po Malahiji — Pastor et Nauta — Pas¬ tir in Mornar. Ker pa ne ostaja mnogo let do leta 2000, v katerem nekateri vidijo prihod Antikristov pred ‘koncem sveta, lahko sklepamo, da bo naslednjih šest papežev km a M po izvolitvi umrlo. V cerkveni zgodovini je mnogo zgle¬ dov, da so papeži kmalu po izvolitvah umrli. Naj imenujem le nekaj teh, ki so umrli par dni po izvolitvi, ne. da bi bili posvečeni: Štefan II. v VIII. st.. Ja¬ nez XV. v X. veku, Celestin IV. v XIII. in Urban VIL v VII stoletju; potem, da jih 11 ni vladalo niti en mesec, a štiri- in štirideset niti eno leto. ■.t Odbor slovenskega katoliškega akademskega starešinstva sporo¬ ča, da je dne 12. julija umrl naš dolgoletni član, gospod OSIP HEZELJ sodnik Dragega tovariša bomo ohranili v najlepšem spominu. Naj počiva v miru! Buenos Aires, 13. julija 1950. Ano del Libertador General San Martin. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da nas j/ dne 12. julija t. 1. ob pol dveh popoldne nena¬ doma zapustil naš dobri mož in oče S&mP REMEEJ sodnik v Novem mestu K večnemu počitku smo ga spremili v četrtek, 13. julija t. 1. na pokopališče v San Martinu. Dragega pokojnika priporočamo v molitev! Žalujoči: Alojzija, žena; Jože in Lojze, sinova ter Milka, hčerka. Buenos Aires, Novo mesto, Mirna peč, Spittal, Bosna, Feldkirchen, 12. julija 1950. Ano del Libertador General San Martin. t Društvo Slovencev javlja, da je dne 12. julija umrl član društva gospod JOSIP REZEJLJ biv. sodnik v Novem mestu. Dragega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Naj počiva v miru! Buenos Aires, 13. julija 1950. Ano del Libertador General San Martin. S I © v e sr s k: S izseljenski oder vabi vse svoje prijatelje k Lipahovi veseloigri GLAVNI Sl O R I T E M V režiji J. Špeha Scenograf V. Petkovšek Vstopnice si rezervirajte že v prepprodaji na Alvarado 350 Ramos Mejia (Telef. 658-0827) Ne pozabite torej: V nedeljo 23. julija t. 1. Točno ob šestih v Ciudadeli! Trgovina z nabožnimi predmeti in papirjem SANTA J U L I A Victor Martinez 39 V Vašem stanovanju ne sme manjkati križa — svetih podob — kipa — kropilnika, Brezjanske ali Svetogorske podobe! Lepo izbiro teh predmetov imamo Vam -na razpolago! Kadar premišljuješ, kaj boš dal prijatelju za god, spomin, slovesnost, pridi k nam in si boš lahko izbral lepa darila. Razglednice- domačih krajev Slovenije in me¬ sta Buenos Aires imamo pri nas! Svoje spominske fotografije uredi v album, ki Ti bo delal veselje! Tudi za razvajen okus imamo lepe albume! Pridi in si oglej! Santeria y Papeleria “SANTA J U L I A ” Victor Martinez 39 CENENI PAKETI-PRVOVRSTNO BLAGO VSI PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI IZGUBI Zahtevajte naš novi cenik! T M A N SITO ENCOMIENDAS I NTERN A CI O N A LES URADNE URE: OD 9. DO 18. CANGALLO 439, Oficina 602 T. E. 34-9185 £6 99 "ČASA B 0 Y U " OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 76 - 9160 Prejeli smo moderne zapestne švicarske ure znamke “MENTOR”, anti- magnetične, s 15 rubini, laminirane z 18 krt. zlatom in jih nudimo po iz¬ redno ugodni ceni 245.— pesov; vse ure s pismeno garancijo. Lepa darila za dame in otroke — trajne vrednosti. Vsa popravila ur in zlatnine — vestno in točno. Trgovina je ob delavnikih odprta vsak dan do 20. ure, ob sobotah popoldne pa se lahko naše stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5. Imprenta ''Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644