Celoletna naroinlna znaša K 2'— .s\@\^<6\...>■ . .. ., ■ ■ .1.«^»—.» ■ ■ II. občni zbor Z. T. O. dne 15. novembra 1908 / v Ljubljani. (Velika dvorana „Union".) Otvoritev in pozdrav. Predsednik Z. T. O. dr. Lovro Pogačnik otvori zborovanje ob pol desetih predpoldne s sledečim nagovorom : Dragi bratje! Otvarjam drugi občni zbor Zveze telovadnih odsekov ter konstatiram, da je zastopanih že sedaj 24 odsekov; nekaj pa jih še pride s prihodnjimi vlaki. Ta obila udeležba je veselo znamenje. Danes leto, ko smo prvikrat zborovali, je bilo naše število še majhno; danes pa vidimo, da je naša sila izrasla v mogočno četo in naše zborovanje, tako upam, pokaže, da je ta četa vzrasla tudi po notranji, čedalje krepkejši moči. V tem znamenju Vas iskreno pozdravljam. Preidimo takoj k posameznim točkam dnevnega reda. Temelj našemu delu. (Predsednik Z. T. O. d r. L o v r o Pogačnik.) Dragi bratje! Resen je dan. resno razpoloženje, v katerega znamenju srno se danes zbrali. Kot prvi sem poklican jaz, da dam račun o svojem delu v preteklem letu. Nisem mnogo naredil, ampak potrudil sem se, da sem izpolnoval svojo dolžnost kot predsednik. Ako sem kaj zagrešil, prosim, da mi oprostite. Kar sem storil, storil sem pod čutom, da sem to storiti dolžan slovenski mladini, slovenskemu ljudstvu, dolžan svoji vesti in svojemu Bogu. Pač nisem mnogo delal, ampak to, da sem sc udeleževal sej predsedstva Zveze vedno, kakor tudi vsi drugi tovariši, ki so v predsedstvu in v odboru, to lahko naglašam. In to je znamenje našega življenja. Dokler, je glava zdrava, je zdravo tudi telo. Podrobno poročilo o vsem, kar se je v sejah predsedstva ukrenilo, Vam poda brat tajnik; jaz Vam podajem le nekaj posameznih točk, ki jih moram povdariti. 'Zc preje sem omenil, kako resno je danes življenje. Po celi državi, po celem sveta sc vzbuja socialna zavest, ki je tudi nas danes tukaj zbrala. Vsi čutimo, kako je potrebno, da zavest, da človek živi v družbi, raste in se širi, kajti prejšnja doba, doba individualnega liberalizma nam ni prinesla drugega, kakor da je razbila vse lepe organizacije, ki jih je bilo ustvarilo prejšnje človeštvo. Sedaj pa je tem močnejše buk-Pila na dan zavest, da nimamo samo dolžnosti do samega sebe, ampak da imamo dolžnosti do družbe. In 'takoj nastane za vsakega mislečega človeka vprašanje, 'v katero družbo bo šel. Pač v ono, ki je po njegovih mislih najboljša, najpopolnejša. Mislim, da smo si začrtali pravo pot, ko smo takoj pri vstopu v organizacijo izjavili, da smatramo katoliško cerkev za najpopolnejšo družbo, da stojimo na krščanskem stališču. S tem pa smo prevzeli tudi gotove dolžnosti. Naša dolžnost je, 'zavedati se katoliških načel, naša dolžnost, da jih priznavamo napram drugim, da se pokažemo v javnosti, 'da smo katoliki. Kaj pomaga, če se doma držimo načel 'katoliške cerkve, če jih pa pustimo blatiti v javnosti. 'Če me kdo žali v zasebnem življenju, takoj vstanem in 'se branim. Ako pa kdo napade moje versko prepričanje, ali bom tiho? Moja dolžnost je, da branim svoje prepričanje; s tem branim podstavo svojega življenja, s tem branim sebe! Ako pa spoznavamo načela' katoliške cerkve in ako tudi na zunaj pokažemo, da se jih ne bojimo zagovarjati, to še ni vse. Glavna stvar je, da živimo po teh 'načelih. To je temeljna točko naše orga-'ii 1 z a c 1 j e. Ni naša naloga, da si vzgojimo fante, ki hi se znali prepirati z nasprotniki za naša načela; poglavitna reč je, da si vzgojimo mladino, ki bo po teh načelih živela. Zavedajmo sc, da so nauki katoliške cerkve pravi, da so njene zapovedi prave in da smo dolžni po njih živeti in cerkev poslušati. Ako človek natančneje premisli, da je svet ustvarjen za srečo v tem in onem življenju, mora priti do prepričanja, da mora živeti po morali, po načelih katoliške cerkve in se posluževati pripomočkov, katere mu 'cerkev nudi. To je prvo, da se ne sramujemo posluževati se svetih zakramentov, ne sme nas biti sram stopiti 'pred spovednico in obhajilno mizo. Tam je edino mesto, kjer dobimo v skrbeli in težavah miru in zadostila; tam je izvir prave sreče. In teh misli se ne bodemo sramovali, ampak nasprotno, bodimo pridni pri prejemanju svetih zakramentov. Mislim, da je prav, da povdarim 'to na občnem zboru. Mi smo prvi dan, ko smo sc sešli 'pod praporom naše organizacije, naglašali, da je prva 'točka našega programa verska misel. Na tem stališču stojimo in ostati hočemo pred vsem zvesti katoličani. Kdor hoče z nami, mora živeti po načelih katoliške cerkve in sc mora posluževati pripomočkov, ki \mu jih nudijo sveti zakramenti. Dalje pa se mi zdi potrebno povdariti še eno točko. Zakaj pa naj se poslužujemo v svojem življenju teh pripomočkov? Zato, da sc izobrazimo v res trdne, značajne može! Današnje življenje zahteva mnogo od nas. Treba je, da gredo naši fantje, ko postanejo možje, na gospodarsko polje. Iz naše organizacije morajo iziti bodeči občinski odborniki, župani, bodoči voditelji naše politiške. gospodarske in izobraževalne organizacije. To je eno. Glavno pa je, da iz. naše organizacije izidejo izobraženi gospodarji, možje, ki bodo znali voditi svojo družino, ki bodo znali stati kot možje na pravem mestu. To je, kar hočemo doseči z našo organizacijo, in Bog daj, da dosežemo svoje cilje! Mislim, da je v teh navedenih načelih tudi ž.c samo ob sebi podano in obseženo tudi to, kar sem istotako hotel povdariti, namreč, da, bomo le takrat pravi narodnjaki in demokrati, ako se bomo zavedali načel, ki sem jih naglašal, in ako bomo živeli po teh načelih. Kajti mislim, da hi že davno ne bilo nikogar, ki bi sc zavedal, da je Slovenec, ako ne hi imeli katoliške cer-'kve. To vidimo pri Ircih, ki so jih Angleži tako preganjali, da hi ne obstali, če hi se ne zavedali, da so katoličani in da je katoliška cerkev popolnejša družba kakor družba anglikanske državne cerkve. Ravno isto je pri nas. In s tem končam. Zavedajmo se, da živimo v najpopolnejši družbi, v katoliški cerkvi, katera nam nalaga, da ljubimo svoj narod, da delamo zanj, da živimo sami med seboj v ljubezni s svojimi sobrati in svojimi nasprotniki. Njena načela so popolna, ona sama je najpopolnejša družba. Zato smo si zapisali njena načela na svoj prapor, katera načela bomo znali braniti do svoje poslednje kaplje krvi! (Burno odobravanje.) Telovadba. (Načelnik Z. T. O. V. Jeločnik.) .lavnih nastopov je bilo skupaj 26. Od teh je bilo 19 javnih telovadb, od katerih je na prvem mestu omeniti zvezno javno telovadbo v Škofji Loki, katere se je udeležilo 25 odsekov, in je od teh nastopilo 19 odsekov. Drugih javnih telovadb je bilo 18 in sicer v Ljubljani, na .Jesenicah, v Trbovljah, na Vrhniki, pri D. M. v Polju, na Viču, v Št. Vidu nad Ljubljano, v Mirnu pri Gorici, v Mengšu, v Cerknem na Goriškem in v Kamniku; poleg teh Krajevnih telovadb je nastopil devic-marijapoljski telovadni odsek v Šmihelu na Notranjskem, logaški in vrhniški v Cerknici in vrhniški v Borovnici. Vaditeljski zbor ljubljanskega odseka je imel dva vzorna nastopa in sicer v Št. Vidu nad Ljubljano, in na Jesenicah, istotako je nastopil dvakrat ljubljanski naraščaj v Ljubljani, Izletov je bilo poleg drugih manjših šest, in sicer: na Šmarno goro, v Gorje, v Mekinje pri Kamniku, v Križe pri Tržiču, k Peričniku in na Brezje. Z. T. O. se je udeležila tudi pogreba žrtev septem-berskih dogodkov, h kateremu šo poslali do malega skoro vsi odseki svoje zastopnike. Sej Z. T. O. je bilo šest in sicer: v Ljubljani, Št. Vidu nad Ljubljano, Jesenicah, Tržiču, Škofji Loki in Kamniku. Zvezin vaditeljski zbor je v tekočem poslovnem letu redno pošiljal svoje učitelje drugim odsekom v pomoč, in sicer na Jesenice, Vrhniko, Tržič, Škofjo Loko, Radoljico, Celje, D. M. Polje, Št. Vid, Vič, Logatec, Idrijo, Cerkno in Miren na Goriškem. Pozneje pa so že nekateri drugi odseki prevzeli poučevanje odsekov, kakor Št. Vid, Jesenice, Vrhnika in Radoljica. Od zvezinih nadzornikov so bili nadzorovani do malega vsi odseki. Ako torej pogledamo račun delovanja zvezinega vaditeljskega zbora v prvem poslovnem letu, kateri kaže 26 javnih nastopov, torei povrprečno več kot dva na mesec, tedaj moramo priznati, da je isti s pomočjo vaditeljskega zbora ljubljanskega telovadnega odseka, v vsakem oziru rešil svojo nalogo. Ker so bile nekatere teh prireditev vsled prepoznih in nejasnih poroči! od, strani odsekov združene tudi s težavami, predlagam. , občnemu zboru, da sklene, da vsak odsek, kateri potrebuje od Zveze pomoči, najkasneje svojo prireditev en mesec preje naznani Zvezi telovadnih odsekov, kateri bo s tem delo gotovo olajšano. Na zdar! Zborovalci pozdravljajo poročilo z glasnimi na-zdar klici. V na to otvorjeni debati izpregovori brat 'Podlesnik: Mislim, da boste mojemu nasvetu vsi 'pritrdili, ako si dovoljujem, zveznemu vaditeljskemu zboru izreči iskreno zahvalo. Naše delovanje bi ne doseglo niti polovice sedanjih uspehov, ako bi predsed-stvu ne stal na strani tako požrtvovalen, tako vzorno delaven vaditeljski zbor, ki mu načeluje brat Jeločnik. 'Vi tudi veste, da se ta vaditeljski zbor ne trudi samo. 'da povzdigne, svoje lastno delovanje, ampak pomagal je pri vseh telovadnih odsekih. Nedeljo za nedeljo pošilja zbor svoje vaditelje k odsekom, ki potrebujejo pomoči. Vaditeljski zbor, je prevzemal vso skrb ne le za zvezno telovadbo, ampak tudi tehnično delo za druge prireditve, je določeval spored itd. Naša dolžnost je, da se iskreno zahvalimo vaditeljskemu zboru in vsem 'posameznim načelnikom, ki slede navodilom vaditeljskega zbora. Usojam si v imenu predsedstva izreči jim to zahvalo z željo, da bi ohranili to požrtvovalnost in vztrajnost tudi za naprej. Bog jih živi! Glasno pritrjevanje je pričalo, da je br. Podlesnik govoril zborovalcem 'z dna duše. Predsednik dr. Pogačnik daje na glasovanje predlog brata načelnika, da naj vsak odsek, ki potrebuje pomoči od strani zveze, to naznani zvezi vsaj en mesec pred javnim nastopom ter naznači namen in približni načrt. , , Predsednik) podpira predlog, naštevale več dogodkov iz zadnjega časa, ki nujno govore za ta predlog. Pravi: Mi moramo nastopiti povsod enotno. Mi moramo z vsakim nastopom pokazati, da smo organizirana četa, da je vsak odsek le drobec skupne organizacije. To pokažemo, ako hodimo vsi enaka pota. Zato pa je treba, da se načelniku vaditeljskega zbora vsaka nameravana prireditev pravočasno naznani. Potem lahko 'nastopamo enotnejše; s tem drugim imponiramo. Ako pa nastopamo desorganizirano, nazadujemo. 'lega pa ne sme biti. Mi moramo naprej in naprej v izpolnjevanju postavljenih si nalog. Predlog br.'.Močnika je bil nato soglasno sprejet, poročilo odobrenp. , r Delo Z. T. O. (Tajnik Z. T. O. Fr. Puc.) Z. T. O. obstaja šele eno leto. Ustanovila sc je Z. T. O. lani 10. novembra, ko je obstajalo samo 11 telovadnih odsekov naših različnih izobraževalnih društev. Danes po enem letu pa je združenih v Z. T. O. 37 telovadnih odsekov iz vseh okrajev Kranjske, solnčuc Goriške in zelene Štajerske. To kaže prav lep napredek dela, urejenega po naši' telovadski zvezi.'- Odbor Z. T. '0. je imel v poslovnem letu 5 sej in sicer eno v Ljubljani, v Št. Vidu nad Ljubljano, na Jesenicah, v Tržiču in Kamniku. Poleg tega pa je imelo predsedstvo Z. T. (D. 31 sej, ki so se vršile v drugi poli vici poslovnega leta redno vsak teden. Predsedstvo je sklepalo v svojih sejah samo o upravi Zveze in delu po telovadnih odsekih; o vseh važnejših sklepih je poročalo pri odbo-rovih sejah ter izvajalp sklepe odb.orovih sej. Povdar-jati moram, da se jo potom Zveze takoj izpočetka rešilo vprašanje glede uniform in imajo naše telovadske kroje upeljane po vseh telovadnih odsekih razen nanovousta-novljenih. Omeniti moram, da nam je uredništvo »Domoljuba« prepustilo v svojem listu, spočetka ko še nismo imeli svojega glasila »Mladosti«, v vsaki številki po- seben , oddelek, namenjen našim, telovadcem in poročilom Z. T. O., zakar moramo izreči temu uredništvu najiskrenejšo zahvalo. — Poročati moram, da se je v odborovi seji na Jesenicah sklehifd; da se ustanovi zvezni pevski zbor, ki bi po potrebi nastopal pri zveznih prireditvah. Ta sklep se ni mogel izpeljati, ker se ni nikjer pokazala ravno potreba, da bi se moralo to izvršiti in bi bilo to tudi težko, kar ’bo vsakdo pripoznal. —^ Letošnjo pomlad je delo začelo'vedno bolj naraščati, ker so se začeli ustanavljati novi Itelovadni odseki. Nastala je nujna potreba, da si preskrbimo za našo organizacijo svoje glasilo in zato. se je sestavil konzorcij, ki je začel izdajati naše glasilo »Mladost«. S tem je bil narejen velik korak v naši organizaciji. Koncem meseca maja se je začelo pripravljalno delo za veliko zvezno telovadbo, ki se je priredila vsled sklepa Zvezne odborove seje v Tržiču dne 29. julija v Škofji Loki. Zvezna prireditev v Škofji Loki je pokazala, koliko vrednosti ima naša telovadsko - mladeniška organizacija in koliko moči ima v sebi. Bila je to prva zvezna prireditev in nihče nam je ne more odrekati, da je bila sijajna. Po tej prireditvi so se začeli lahko rečemo z nekako naglico ustanavljati po izobraževalnih društvih telovadni odseki, kar nam je jasen dokaz, da bodo Zvezne prireditve vedno sijajnejše in večje. Ob priliki Zvezne prireditve v Škofji Loki se je vršil tamkaj tudi velik mladeniški tečaj, na katerem so poleg govornikov naše organizacije tudi predavali g. dr. Krek, g. dr. Aleš Ušeničnik in akademik Dolenec, za kar jim izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Predsedstvo Z. T, O. je uvidelo, da so mladeniški tečaji velikega pomena za našo organizacijo, in poslalo pozneje svoje predavatelje na mladeniška tečaja, ki sta se vršila v Logatcu in Mirnu pri Gorici. Nikjer uspehi nišo izostali. Poleg tega je pa 6 članov predsedstva zastopalo Z. T. O. na raznih telo-Vadskih prireditvah in drugod nad stokrat. Od zadnje odborove seje v Kamniku moram še opozarjati na sklep, da se priredi začetkom februarja prihodnjega leta v Ljubljani sistematični tečaj za vaditelje, kar bel za našo telovadsko organizacijo velikega pomena. Tajništvo Z. T. O. je o vseh važnih sklepih predsedstva in odbora obveščalo telovadne odseke po okrožnicah, katerih je odposlalo dostikrat tudi po več na en mesec. Na zdar! Zborovalci izražajo svoje odobravanje z nazdar-klici in ploskanjem. Naša statistika. (Podpredsednik Z. T. O. Ivan Podlesnik.) »Številke same govore.« Kajti številke govore ^veliko, več nego je kdaj komu ljubo. Številke, ki so same zase mrtve, oživijo, govorijo, dokazujejo in prepri-čavajo. kakor hitro so v zvezi z določenim dejstvom. S. Premrou. Malokaterega dela sem se lotil s toliko navdušenostjo in ljubeznijo, kakor sem se sestave statistike, bilance o našem delu. Vsak dan, odkar smo razposlali na odseke vprašalne px>le. mi je prinesla pošta ta ali oni odgovor v obliki izpolnjene vprašalne pole in vsakega odgovora ie moral biti človek vesel, ker je bil dokaz odsekovega dela. Številke v skupni zbiralni poli so se od dne do dne množile. Poslušajmo sedaj, kaj nam povedo te številke. (Po številkah v tabeli, ki je objavljena): I., II. Vseh odsekov je do danes, kakor smo že slišali, 37. Porazdelimo jih po delih naše slovenske domovine Kranjska: Gorenjsko 15, Dolenjsko 2, Notranjsko 13: Štajerska: 3; Go r i š k a : 4. Vsi ti odseki, razim dveh, delajo prav živahno, kakor bomo pozneje videli. III. Ustanavljali so se odseki sledeče: 1. 1906. 2; 1907 8; 1908 27 IV. , V; O d b o r i i n vaditeljski z b o r i so pri večini odsekov sestavljeni v smislu naših poslovnikov. Da pri nekaterih odsekih vaditeljski zbori še niso popolni, je vzrok ta, da so odseki še mladi in ni dovolj izvežbanih moči za vaditeljski zbor. VI. Koliko je telovadcev? Statistika nam pove, da jih je v vseh odsekih 816. Pripomniti pa moramo, da so to' samo telovadci, v odsekih pa je organi-zih še ‘A več mladeničev, ki pa niso telovadci, temveč samo odsekovi člani, ki sodelujejo ali pri tamburaških zborih, igrah, veselicah, sestankih itd. VII. Povprečni obisk na uro 557. Vsekakor lepa številka, ki daje neprijeten odgovor onim, ki so trdili, da so naši odseki samo za politiko in da jim je telovadba postranska stvar. VIII. Podpornih članov je 269. Vsi odseki nimajo podpornih članov. Priporočati pa je, da jih ua-hero, ker je v vsakem kraju gotovo nekaj mož ali mladeničev, ki bi radi vsaj materijelno podpirali naše delo. ^ IX. Naraščaj. Vsi odseki imajo 501 naraščaja. 2e večkrat smo povdarjali važnost naraščajske telovadbe. Zato ponovno priporočamo, da naj se v vsakem odseku vpelje telovadba paraščaja, kar bo tem lažje, ker se je deželni šolski svet na Kranjskem postavil na stališče, da imajo samo stariši odločevati, kam naj hodijo telovadit njihovi otroci. Telovadcev je torej z naraščajem vred 1314. X. Kje telovadi odsek? Statistika nam pove, da ima 25 lastne telovadnice oziroma v društvenem domu. V šolah telovadijo 4 odseki, na prostem 8 odsekov. XI. K a t ero o r o d j e ima odsek? Vsi odseki skupaj imajo 23 drogov, 17 bradelj, 4 konje, 5 koz, 4 plezala, pri 13 odsekih imajo palice, pri 11 ročke, pri 2 kije, pri 8 kroge, 3 viseče drogove, 16 skokov in še nekaj drugega orodja. 7 odsekov še nima nobenega orodja, deloma ker so to mladi odseki, deloma pa za to, ker nimajo prostora za telovadbo. XII. Katere dni v tednu se telovadi? Ako pregledujemo statistiko, najdemo, da se pri vseh odsekih povprečno vzeto telovadi vsak dan v tednu. Največ odsekov dobimo, ki telovadijo po dvakrat ali trikrat na teden. XIII. Koliko »Mladosti« prihaja na odseke? 569. Pri tem moramo pripomniti, da je to že lepo število, toda zahtevamo, da se drže vsi odseki sklepa, da mora biti vsak telovadec naročnik našega glasila »Mladost«. XIV. »Čebelice. 8 odsekov ima lastne »Čebelice«. 11 odsekov se poslužuje društvene »Čebelice«. 12 odsekov pa še nima te koristne naprave. XV. Javnih telovadb so priredili vsi odseki 15. XVI. Izletov so imeli odseki 90. XVII. Predavanj 94 K temu pa niso šteta ona predavanja, ki jih imajo nekateri odseki vsak teden. XVIII. I. Koliko je trobentačev? 47. XVIII. 2. K o 1 i k o je uniform? 258. To so suhe številke, ki nam govore in povedo mnogo. To je naša bilanca enoletnega dela, s katere uspehom smo lahko zadovoljni. Končujem z željo, da bi se vse te številke v prihodnjem letu vsaj podvojile in da bi nam tako povedale še več. Na zdar! XIX. Opombe odsek ima telovadbo elanov, ; naraščaja, starejših gospodov, žensk, , žen. naraščaja, atletski klub, v „Marijanišču“ odsek ima svoj tamburaški zbor XVIII. O £ lujojjim !- - i Aa)Biuaqoj| io ! m j ^ 1 o\ ! vo CM | - VO CM 5T I '-i j | R 1 - 1 'IIAX ■|AX "AX Koliko je priredil odsek £ [UBAB|)djd ćA013|ZI tiMPBA -0|3| qjUABi '2 'S 'H "S A 0\ ojiapau ; . uapai qBSA oubsa i m to er to - *■ 1 - 3 2 1 6 12 - 1 1 "AIX •«odh -dqd)» >idspo Bini \\\f OU)SB[ t)t[)Sfi| "AUCtUP i nA'rP : 1 OII|SB| | ■iiix (j >|aspO BU B(ei{jjd «lisopB[w» 0M!i0M S i S £ S j S ! 8 i ^ XII. Katere dni v tednu se telovadi? vsak dan v tednu popoldne in zvečer nedelja, pondeljek, sreda, petek nedelja, sreda, petek sreda, sobota nedelja, torek, četrtek nedelja, torek, četrtek, petek i nedelja S Katero orodje ima odsek? drog, 2 bradlji, konj, koza, plezala, palice, ročke, kiji, krogi, viseči drog, sablje, skok drog, bradlja, koza, ročke, palice drog, bradlja, krogi, skok, palice drog, bradlja drog, skok, palice, ročke drog, bradlja, koza, skok, krogi, plezala, ročke, palice >< Kje telovadi odsek? v telovadnici hotela „Union" v dvorani „Pri čebav" v društveni dvorani poleti na prostem, pozimi v društvenih prostorih v salonu hotela „BasteP v društveni dvorani v društvenem domu >< i BjeasojBu al ouhom 40 37 30 S 1 S 1 IIIA (1 AOUBp qiujodpod dl o>ii|o>i 00 1 CN 1 ^ CM 1 1 'IIA •OJtl BU 3qpBA -opi i(S|qo fu^ajdod 20 35 kO CN r— ch : - s st i AaapBAoia) aj on[|0>i S $ S kO CN IM CN s kO >- Vaditeljski zbor Jeločnik V., načelnik, Kržan P., podnačel., Pavlin L., LindtnerL., Bonač V., Poljanec R., Kranjec L, Pavšič Fr., vaditelji. Zavodnik Fr., načelnik, Rozman V., podnačel., Derganc, Zalokar, Erman, Medved, Arhar, Brolih, vaditelji. Gaber A., naželnik, Komelj J., podnač., Ravnikar J., Hafner P., Zajc J., vaditelji. Mežsk A., načelnik. Bogataj J., načelnik. Žen M., načelnik, Bernard N., Bertoncelj J., Bertoncelj Fr., Brezar A., Klinar J., vaditelji. Perko Fr., načelnik, £ Odbor Podlesnik L, pred,. Terseglav F., podpr., Puc Fr., tajnik, Poljanec A., blag., Bonač V., Kržan P., Pavlin L., odborniki. Belec A., č. pred., Zabret V., pred., Vidmajer L, podp., Erman Š„ tajnik, Rozman V., blag., Zalokar A., Komer L, odbornika. Šinkovec A., pred., Krašovec M., podp,, Pegam J., tajnik, Legat E., blag., Hafner P., Zajc J., odbornika. Papov L, pred., Pogačar R., podp., Rusnik L.,bla-gaj., Prijatelj L, tajnik, Kočevar Fr., Posnazni Pr., odbornika. Murnik J., pred., Gostiša J., tajnik. Zalokar M., blag., Bogataj j., odbor. Krivec J., pred., Čuk K., tajnik, Vidmar J., blag., Bernard N., Bertoncelj Fr., Bertoncelj j., Brezar A., Klinar J., odborniki. Perko Fr., pred., Gol-majer L, Golmajer A., odbornika. d £ |{A0UB;sn >tdspo d[ as [Bp>i 1906 18./11, 1906 9./12. 1907 15./9. 1907, 3./7. 1907 19./1. 1907 19. 3. 1908 8./6. d Kraj Ljnbljana Št. Vid nad Ljubljano Škofjaloka Tržič Badoljca U *5 1 Križe pri Tržiču -4 •A3is Bupajodez CN K) =t io 1 00 i • Vipava Št. Rupert Kamnik Mengeš od CTi d CN tn 5^ id VD g Opombe Odsek goji tudi žensko telovadbo 1 i 11 XVIII. O iuuojiun =5- h ^ (iAd3Biuaqo.il S CM ti- | : . oo I 1 1 1 1 j - ! 1 |' 'IIAX 'IAX 'AX Koliko je priredil odse>i i[UBABp3Jd (i A0}3|Z[ iqpBA -ojai q|UAB[ CN — ■ T- 10 . (O j to ; ^ | 1 1 1 ~ I i " 'AIX voan -aqa3» >{aspo buii iiy HAJStUP ud ! | 0U1SB[ OUJSBl 1 'IIIX ^aspo bu B(Bqiad »HsopB[w» 0M!l0M to S s CN XII. Katere dni v- tednu se telovadi ? nedelja, sreda, petek pondeljek, petek nedelja, pondeljek, sreda torek, petek sreda, petek S Katero orodje ima odsek ? drog, palice, skok, krogi drog, bradlja, palice, skok drog, bradlja, konj, skok, krogi, palice, ročke, koza drog, skok drog, skok, ročke, palice, krogi. X Kje telovadi odsek? v dvorani J. Budinha v salonu hotela „Central" v telovadnici deške ljudske šole v društveni dvorani poleti na prostem, pozimi v sobi X (i B(B3§dJBU aj OJJllOM S 1 O 1 1 'IIIA d A0UB13 piujodpod at o>ii|o>i - I 1 1 I to 'IIA •ojn bu aqpBA -Oja; >is|qo lusajdod s | CN O o > (t AaapBAOja} at o>nio>i in to CN VO 8 CN > Vaditeljski zbor Mravlje I., načelnik, Petrovčič L, podnč., Vuk R., Klančič L, Pelikan B., Butkovič C., vaditelji, Medveščeč J., nač.. Pegic J., podnač., Puhar Fr., vaditelj. Pintar M„ načelnik, Majcen M., Majcen A., voditelja. Peternel Fr., načel., Golob Fr., podnač., vsi drugi člani odbora so vaditelji. Černe L, načelnik, Jordan Av., podna-čelnik. > Odbor Marušič R., pred., Mr-dolja L, podp., Vuk A., tajnik, Batistič pl., blag., Spačapan L., taj. nam., Kampjut I., blag. nam., Vuk L, Mozetič R., odbornika. Dr. Dermastja., preds., Vodopivec I., podpred., Hvalič Fr., blagaj., Kremžar Fr., tajnik, Pučnik A., pred., Majcen M., podpr., Povh J., blag., Korošec M., tajnik, Mirnik A., Gorišek L, odbornika. Sedej C„ pred., Kos J., podp., Kenda J., tajnik, Peternel F., Golob F., Komar Fr., odborniki. Bupan L, pred., Černe L, tajnik, Lončarič Jos., blag., Germadnik Ivan, Katovec Jos., odborniki. d i [lAonnisn >13SpO 3( 3S lepH 1908 14./6. 1908 30./8. 1908 1./3. S £ 2 CM M 1907 22.19. d Kraj Šturije pri Hjdovčini Miren pri Gorici Gorica Celje Cerkno Metlika Trbovlje •A3}§ BUpSJodBZ GO 2 8 CN 8 | 8 Odsek ima tedenske sestanke z mladeniči ; V odseku se goji petje Odsek ima vsako nedeljo sestanek ^ 1 9 1 CN CN | CN 1 1 1 1 i r- 7— r- oo IO CN T-. tO !_ 5 | < Katero orodje ima odsek? drog, bradlja, skok, koza, konj i 1 1 1 X Kje telovadi odsek? v društveni dvorani v društveni dvorani v društveni dvorani 1 1 X i BjBJSBiBU a( OHMOM kO CN 1 ' 1 1 1 '<0 to nio>i 1 1 1 1 - $ C^l Ok kO CN ‘HA ‘OJTl BU aqpBA -0(31 >iS!qo ju^ajdod 8 1 SJ 1 1 47 510 S > i AaDpBAO[a) ai ohm°M S S S ! 1 1 88 728 kO 55 Vaditeljski zbor Modrijan Ivan, načelnik. Štercin L, načelnik. Kleindinst R„ načelnik. 1 1 Ikupna vsota . . . > Odbor Magajna A., pred., Kos J., blag., Telban L, ta j., Mavec J., Žrjav ]., odbornika. Smolej R„ pred., Strbic J., podp.. Sršen Fr., tajnik, Stele A.. blag., Stele P„ Sršen M., odbornika. Potočnik F., pred., P. Salezij Vodošek, tajnik, Škofič Fm tajnik, Bohinc L., Mihelič L, odbornika. 1 ' . 1 C/J = (i IjAouBisn >(3spo af as (epH 1908 11./10. 1808 11./10. 1908 25./10. 1908 8./11. 1908 8./11. d Kraj Borovnica Komenda pri Kamniku Brezje Trnovo * Preska * •Aais Bupajodez to to S S 8 1 t-' Odseka sta se ustanovila potem, ko so bile vprašalne pole za statistiko že razposli Burni nazdar-klici so sledili poročilu. Predsednik: Mislim, da vzamemo vsi z največjim veseljem poročilo o statistiki na znanje, kajti iz njega vidimo z zadovoljstvom, da smo delali, da nismo spali, marveč izpolnovali svoje dolžnosti. Lahko pa razvidijo iz naše statistike tudi nasprotniki, da nas morajo upoštevati kot enakorodne brate, kot take, ki gremo pri delu pri organizaciji na isti črti k napredku, če jih eelo visoko ne nadkriljujemo. Poročilo sc je vzelo soglasno na znanje. Br. Podlesnik izjavlja, da je blagajnik dr. Zabret zadržan, a je njega pooblastil, da pozdravi v njegovem imenu zborovalce ter poda blagajniško poročilo. Blagajniško stanje je sledeče: Denarno stanje Z. T. O. (Blagajnik Z. T. O. V a 1. Z a b r e t.) Račun o dohodkih in stroških Z. T. O. v I. poslovnem letu 1907/8. Dohodki: K h Članarina 30 odsekov 150 — Darila . . . . 270 — Skupno . . 420 — Stroški: Potnine prodavateljem in voditeljem . 125 86 Poštnine, znamke in brzojavke . . . 68 70 Venec na qrob žrtev 20. septembra . . 24 23 Stenografu v Kamniku 20 »Slovenčevo* upravništvo za inserat . 9 75 Avg Čadež za vzorne slike uniforme . 5 10 Katol. tiskarna na račun od 12. nov. . 60 56 Poslovne knjige in razno 1 37 Skupno . . 315 57 Od preostanka: V hranilnici naloženo 102 62 v blagajni...... 1 81 Aktiva . . 104 43 V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 14. novembra 1908. 1 Računska dokazila so priložena ter se predsedstvo lahko prepriča o pravilnosti računov, i Članarino po 5 K je plačalo 30 odsekov; poročevalec prosi, naj tudi ostali odseki vpošljejo članarino za preteklo leto blagajniku br. Zabretu. Nekateri odseki so se ustanovili v zadnjem času; dobivali pa so tudi že pomoč, okrožnice in druga naznanila. Predsedstvo se je postavilo na stališče.da je tudi od teh odsekov pobirati članarino za preteklo leto. Ker poslovno leto konča z novembrom, se bo kmalu pričela pobirati nova članarina v Isti visokosti. Blagajniško poročilo se .soglasno odobri; sprejme se predlog predsedstva glede visokosti in načina pobiranja članarine. Predsednik konstatira, da so ravnokar še prišli zastopniki telovadnih odsekov Celje in Gorenji Logatec, tako da je vsega skupaj sedaj zastopanih 26 odsekov. „Mladost.” (Urednik Franc Terseglav.) Važnost »Mladosti« za telovadsko organizacijo ni treba posebič naglašati, ker se priznava povsod, da je list veliko pripomogel, da se je v zadnji dobi čimdalje več mladeničev zbralo okoli krščanskodemokratiške mladinske zveze. Organizacija ne more »Mladosti« pogrešati, »Mladost« pa tudi ne organizacije. Važnost »Mladosti« dokazuje predvsem to, da si je pridobila veliko naročnikov, dasi sc ima pri nas vsak novoustanovljeni list zaradi preobilice drugih boriti z velikimi težavami in dolgo ne zleze iz pasivnosti, če se sploh vzdrži. Da pa sega važnost »Mladosti« tudi črez ozkozačrtane meje telovadskega dela in drugih mladinskih prireditev, kaže dejstvo, da se naročajo na naše glasilo vsi stanovi, mlado In staro. Ne bomo se hvalili, ker to uredništvu najmenj pri-stoja, smemo pa povedati, kaj je vzrok temu napredku lista in sicer smemo brez pomislekov povedati, da v »Mladost« ne pišejo diletantje, temuč samo strokovnjaki. Sami ste opazili, da goji »Mladost« posebno tri stroke, to je, organizacijske zadeve, 1 j u d s k o apologetiko in socialna -gospodarsko, v kolikor to spada v delokrog in ne presega zmožnosti mladine. Kar se tiče organizacijske plati našega življenja, je »Mladost« edini list na Slovenskem. V vseh teh zadevah je listu osigurano sodelovanje najboljših slovenskih mož, ki so mu ostali od početka dozdaj zvesti in mu bodo še nadalje, kar trdno upamo. Zato »Mladost«, kamor pride, ne spada med neprerezane liste, temuč se rada bere in že čestokrat so jo navajali ter priporočali drugi naši listi, da ne omenimo nasprotnih, od katerih je eden že dvakrat na uvodnem mestu sko-i'oda ponatisnil naše članke, zakar mu gre hvala, drugi pa je izkušal ustvariti konkurenčen list za šoli odraslo mladino, pa se je porodila stvarca, ki je res zelo nedolžna in šoli komaj odrasla. Tretje je porabnost „Mladosti" ne samo za mladeniče in mladenke, marveč tudi za vse elane naše izobraževalne organizacije brez izjeme. Da je temu tako, dokazuje to, da je na naš list naročena skoroda vsa naša duhovščina in vsi katoliški laiki, katerim je mar delo za ljudstvo, nadalje malodane vsa izobraževalna društva, oziroma vsa tista, ki res delajo, nadalje veliko dijaštva. Ker pa nam je v prvi vrsti za mladino po deželi, opozarjamo, da bomo pri slučajnostih stavili predlog, ki bo meril med drugim tudi ■na to, da se članki »Mladosti« boljše vporabljajo. Osnujejo naj se namreč vsakomesečni predsedniški in n a č e 1 n i š k j sestanki > telovadskih odsekov enega okraja, ki bodo tudi to določali, kako bi se izvedla predavanja ali kurzi ali pa mehj formalni fantovski sestanki, na katerih bi se predavalo po člankih našega lista ali pa vršili celotni kurzi po 3 večere, zakar je v »Mladosti« preobilno tvarine (zlasti v škofjeloških šteVilkah). Na ta način naše fante prav nič ne bo treba biti skrb, kaj naj predavajo. Ra tudi člankov iz srede fantov samih si želim in zato se mi zdi, je nujno potrebno, da se predsedniki odsekov enega okraja na svojih vsakomesečnih sestankih pomenijo tudi glede na moralno, gospodarsko in kulturno stanje v lastnem okraju ter, če že ne izdelanih člankov, uredništvu »Mladosti« ali pa »Zvezi telovadnih odstekov« pošiljajo tozadevna poročila, nekako moralno, socialno in kulturno statistiko iz lastnega okraja, da se na podlagi tega more v »Mladosti« poskrbeti za aktualne članke, pomembne za vso našo domovino tako, da bo iz njih moral črpati ne samo prijatelj in somišljenik, marveč vsakdo, kdor se sploh bavi s slovenskimi razmerami. Opozarjamo, da bomo s prihodnjim letom uvedli tudi leposlovno prilogo in mislimo naše naročnike v tem oziru prijetno iznenaditi z neko vrsto leposlovja, katero zlasti naša društva po deželi občutno pogrešajo. Da pa bo to mogoče, je potrebna intenzivnejša agitacija za „Mladost". V tem oziru ni vse, kakor bi moralo biti. Več naročnikov moramo namreč dobiti pri mladeničih na deželi, to je pri tistih, ki sicer niso telovadci, pa bodo lahko kmalu ali pa pri tistih, ki telovadci z ozirom na osebne ali krajevne razmere ne morejo biti, pač pa so drugače naši ali vsaj toliko dobre Volje, da jim do nas manjka le enega odločnega koraka. Nekaj drugega pa moramo grajati, to namreč, da niso vsi telovadci obenem naročniki „Mladosti". Tako na primer ima Škofja Loka 40 članov, a ie 11 »Mladosti«; Jesenice 40 članov, »Mladosti« 20; Vrhnika 28 članov, »Mladosti« 12; Gorica 25 članov, »Mladosti« 14; oba Logatca 52 članov, »Mladosti« 19; Spodnja Idrija 9 članov, »Mladosti« I; Maribor 12 članov, »Mladosti« 3; Košana 30 članov, »Mladosti« 5; Šmartno 20 članov, »Mladosti« 2; Borovnica 39 članov, »Mladosti« 1. To vendar ne gre, da ima »Mladost« med svojimi naročniki fante, ki so člani v takem kraju, kjer ni telovadbe ali je ne more biti, nima pa naročnikov med vsemi fanti telovadci! Župnik v domačem kraju je naročen na »Mladost«, ta ali oni fant od odseka pa rti! Pri naročnini 2 K na leto bi to pač moralo biti izključeno. Tozadevni sklep »Zveze« se mora rešpektirati! Socialna demokracija ne smatra delavca, ki ne naroča strankinega časopisja in s tem ne podpira tiskovne organizacije, za pravega in enakovrednega pristaša in prav ima! Tako mora tudi pri nas biti, da bo vsak svojo zavednost pokazal tudi s tem, da naroča in bere naš list. Vsak član telovadskega odseka smatraj za syojo dolžnost agitirati za list med naraščajem, med mladinskimi prijatelji, v gostilni, kamor zahaja mladina, na izletih in vseh prireditvah. Priporočamo zlasti: 1. Na vsakomesečnih predsedniških sestankih okraja naj se ugiba, kterega izmed naročnikov »D o m o -ljuba« se more pridobiti tudi za »Mladost«. Dobri krščanski stariši, ki imajo »Domoljuba«, bodo za svoje sinove in hčere gotovo povečini radi naročili naš list. 2. Naproša naj se predsednike in odbornike »K m e č k i h zvez« v posameznih okrajih, da članom in zlasti mladini list priporočijo, kakor je to že takoj, ko je »Mladost« izšla storil odbor »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico oficielno v eni svojih sej in to tudi po listih razglasil. 3. Za »Mladost« se naj vname učitelja in učiteljico, kjer so našega mišljenja, da vplivajo na stariše ter mladino, da bero naše krščanske liste, v prvi vrsti mladinsko glasilo. 4. Dela se naj za »Mladost« zlasti med dekleti. Će se je one same ne nanoče, ker dozdaj ne more še posvetiti svojega skromnega prostora dekliškim zadevam, naj vsaj med fanti za list živahno agitirajo. 5. Na vsakem sestanku, shodu in javni telovadbi, kjer nastopi kak govornik, naj, ako je govornik iz srede telovadcev, ne pozabi opozoriti na »Mladost«, ako pa nastopijo drugi govorniki, naj se jih naprosi, da oni omenijo naše glasilo. 6. Kdor je izmed fantov član »Marijine družbe«, agitiraj med člani taiste za »Mladost«. To naj smatra za eno najvažnejših svojih dolžnosti. 7. Fantje telovadskega odseka naj si izberejo v svojem okraju, kjer lastnih prostorov nimajo ali pa vsaj ne lastnega zabavišča, take prostore, oziroma se hodijo razveselit, če je treba, le tam, kjer se nahaja tudi »Mladost«. 8. Nujno potrebno je, da so fantje naše organizacije v neprestani zvezi z vsemi faktorji v kraju, kateri pospešujejo krščansko - demokratiško gibanje sploh in naše mladeniško posebič, to so v prvi vrsti naši vele-zaslužni prvodelavci na narjodnem polju, -župniki in kaplani. S temi bodi telovadni odsek v najživahnejši zvezi, zlasti pa jih vedno in vedno naprošaj, da razširjajo med svojimi župljani »Mladost. Konkretne predloge, ki so s tem v zvezi, bom stavil pri slučajnostih. Ponavljamo: »Mladost« ima prijateljev povsod! celo v daljno Ameriko si je utrla pot. na Češkem ima pa posestrimo »Mladež«. Prvi prijatelji, najzvestejši pa naj ji bodo mladeniči po slovenski deželi, ki hodijo kakor naši kremen-očetje za plugom ali izvršujejo zlato rokodelsko obrt ali pa v mestu bistrijo svojega duha, da osvetlijo svojo domovino pred kulturnim svetom. Naj jim bo »Mladost« sestrica, budnica, lepših dni glasnica, naj ji ostanejo zvesti še dolgo, dolgo po mladosti! Debata o „Mladosti". V debato o »Mladosti« so posegli: B r. Kremžar, ki izvaja, da ga ni pripomočka za agitacijo, sredstva, ki bi na našo mladino tako vplivalo, kakor dobro premišljeni in vzorno sestavljeni članki v »Mladosti«. Ni ga med nami, ki bi bil nezadovoljen z »Mladostjo« in zato misli, da se bodo vsi z veseljem se odzvali, če predlaga, da naj se izreče iskrena zahvala uredništvu »Mladosti« in vsem, ki vanjo pišejo ter kakorsibodi ponmgajo, da je mladeniško glasilo takšno, kakršno je. (Živeli!) B r. Er m a n se pridružuje hvali glede vsebine lista, želi pa, naj bi se merodajni krogi žrtvovali, še v tem oziru, da bi imeli fantje »Mladost«, ki izhaja ob sobotah, že v nedeljo v rokah, kajti ob nedeljah imajo največ časa čitati, ne pa da jo dobijo še le prihodnji torek ali sredo. B r. Podlesnik pojasnjuje, da zamude ni krivo uredništvo in tudi ne upravništvo. Ako je zadnji čas bila kakšna nerednost y izhajanju, je vzrok ta, da se je tiskarna selila in ni mogla točno izvrševati svojega dela o pravem času. Odslej bo tudi v tem oziru boljše, kajti z novim letom prevzame »Katoliško tiskovno društvo« list v svojo last in svojo upravo ter bo z svojimi izvrstnimi napravami skrbelo, da bo se »Mladost« tudi pravočasno ekspedirala. Omenja, da bo predsedstvo Z. T. O. imelo tudi poslej enak vpliv na uredništvo in upravništvo. P r e d s e d Ji i k prisrčno pozdravlja baš vstopiv-šega kanonika Šiško (ploskanje) ter se mu zahvaljuje za požrtvovalno delovanje v prid slovenske mladine, zlasti tudi za to, da je danes za telovadce daroval sveto opravilo. Br. T uršič v nadaljevanju debate pojasnjuje, zakaj je ponekod med telovadci manj naročnikov »Mladosti«, nego telovadcev. Pravi, da starejših številk lista ni moči dobiti; za to marsikdo noče rad žrtvovati naročnine za preteklo dobo. Med letom je marsikomu težko se naročati. Splošno pa mora reči tudi on, da se mladina nobenega lista tako ne veseli, kakor »Mladosti«. Glede ženstva omenja, da so v nekaterih krajih baš dekleta razpredla veliko agitacijo za list, da so pa bila potem nekoliko razočarana, ko niso videla v »Mladosti« več člankov, ki bi jih lahko uporabila zase. Cc hočemo dobiti med ženstvom naročnic, moramo gledati, da bo »Mladost« prinašala več člankov za žensko mladino. Vzroka, da list neredno prihaja, časih pa 14 dni prepozno, je po njegovem mnenju največkrat iskati na poštah. B r. Podlesnik naglaša: Ce hočemo list; povzdigniti in da bo res pravo glasilo telovadnih odsekov, potem morajo odseki tudi skrbeti, da bo »Mladost« dobivala redna poročila o delovanju odsekov. Graja, da se je zadnji čas poročalo o treh odsekih v »Domoljub«, o katerih se v »Mladosti« še nikdar ni ničesar čitalo. Tudi v »Domoljub« se lahko poroča; kar se pa tiče izključno naše organizacije, to sodi v »Mladost«. Tudi člani predsedstva najprej pogledajo v »Mladosti« dopise odsekov, ker iz njih se dobi najložje vpogled v delovanje posameznih odsekov. Predsednika zelo veseli cela debata, posebno to, da je br. Erman tudi kritiziral. To je znamenje prepričanja, da je predsedstvo Z. T. O. in uredništvo »Mladosti« le v službi cele organizacije in njej odgovorno za svoje delo. Tudi, če se kje zgodi kakšna napaka, naj se takoj poroča, da se stvar popravi. Lahko smo veseli tudi, da pride administracija v roke K. T. D. Dotičnih pritožb po novem letu ne bo več. Takrat, ko stopi »Mladost« v nov letnik, bo dolžnost vsakega odseka, agitirati na celi črti, da postane »Mladost« najmočnejši list na Slovenskem. Vsak, ki pozna javno življenje, mora biti prepričan, da je časopisje velesila in najboljše orožje zlasti glede odbijanja napadov, občevanja z nasprotniki in podrobne organizacije. V tem oziru je časopisje velikanskega pomena; zato je naša najsvetejša dolžnost, da razširimo svoj list med vso slovensko mladino, v vsako slovensko hišo. Napredek ženske organizacije je nepopolen v prvi vrsti za to, ker naša dekliška organizacija nima glasila. Videli smo, kako velikega pomena je »Mladost« za telovadno mladino. Misli, da že v kratkem izide prva številka glasila ženske mladine. Takrat bo treba agitirati po vseh organizacijah, da se list razširi med žensko mladino. Se le potem bo mogla vzrasti primerna dekliška organizacija, primerna dekliškemu stanu. Misel, iniciativa za ženski list je izšla iz telo-vadskih vrst, kar je znamenje, da živimo in napredujemo. Poročilo sc vzame hvaležno na znanje. Volitve. B r. K r e m ž a r predlaga, da se voli per accla-mationem predsednikom Z. T. O. 'zopet br. dr. Lovro Pogačnik (živio!), ki mu gre poleg načelnika in ostalih činiteljev največja zasluga, da se je število telovadnih odsekov v enem letu več kakor podvojilo. Soglasno sprejeto. P r e d.s e d n i k se zahvaljuje. na zaupanju ter izjavlja, da bo tudi zanaprej vršil svojo dolžnost. Nato se izvolijo istotako na predlog br. Kremžarja z vzklikom: I. podpredsednik Ivan Podlesnik (Ljubljana); II. podpredsednik Leopold Turšič (Logatec); tajnik Srečko Pavlin (Ljubljana); ta j. nam. Franc Puc (Ljubljana); blagajnik Val. Zabret (Št. Vid); blag. nam. Ferdo Leskovar (Maribor). Za načelnika predlaga br. Podlesnik zasluženega br. Jeločnika. Sprejeto z velikanskim navdušenjem. Br. Jeločnik se v toplih besedah zahvaljuje ter predlaga za podna čelnika, ki sta izvolcna soglasno: prvin: br. Maks Zen, drugim br. Pavel Kržan. zapisnikarjem br. Pavel Kržan. Br. Kremžar predlaga nadalje in so soglasno izvoljeni: organi z atorični revizorji : Štercin Ivan (Komenda); Cuk Karol (Jesenice); Stanko Dostal (Metlika); Murnik Jurij (Radoljica); Zupan Ivan (Trbovlje). tehnični nadzorniki: Zavodnik Fr. (Šent Vid); Gogola Ivan (Trnovo); Kogej Ivan (Idrija); Kržan Pavel (Ljubljana); Cerar Anton (Kamnik); z v e z i n i nadzorniki: Gabrijel Bevk (Cerkno); Janko Juvan (Kamnik); 1. Pušnik (Celje), Avgust Šinkovec (Škofja Loka). Določitev kraja Zvezne telovadbe leta 1909. Določitev kraja zvezne telovadbe I. 1909. Po daljši debati, ki so se je udeležili bratje Jerič, Podlesnik, dr. Pogačnik, Kremžar, Turšič, Jeločnik in dr. sc sprejme soglasno nasvet predsedstva, da se bo prihodnja zvezna telovadba vršila v Kamnika Cas določi prihodnja odborova seja. Ostale prireditve. Sklene se, da se bodo večje prireditve vršile za Gorenjsko v R a d o 1 j i c i, za Dolenjsko v Metliki, za Notranjsko ena v Logatcu, druga, s pomočjo go-riških odsekov, v Vipavi. Poleg tega bo na Goriškem večja prireditev goriških odsekov, h kateri pobite tudi Vipavci. Namerava se prireditev, združena z izletom, na Koroškem. Štajerski odseki se naj sporazumejo glede pokrajinske prireditve. Priporoča se kot kraj Trbovlje, kot čas otvoritev društvenega doma. V drugi vrsti pride v poštev kot kraj Št. Jurij ob juž. železnici. Predsednik pozdravlja baš vfctopivšega državnega poslanca Gostinčarja, ki ga zborovalci sprej-meqo z glasnimi »Nazdar« klici. Predlogi. Fr. Terseglav predlaga: 1. »Zvezi telovadnih odsekov« se naroča, da naroči vsem podrejenim ji odsekom, da čim-preje osnujejo vsakomesečne predsedniške In načel-niške sestanke enega okraja. Ti okraji naj se osnujejo prostovoljno tako, da se združijo v to svrho sami skupaj odseki, ki so krajevno blizu drug drugemu in tudi sicer medseboj v ožjem stiku. 'Tako n. pr. spadajo naravno skupaj odseki šentviški, šmarski, preški in deviemariiapoljski in viški'. Več kot 5 odsekov naj bi se ne združilo skupaj za skupne predsedniške sestanke. Cim več bo nastalo odsekov, tem več takih skupin bo treba in treba bo tudi, da sc bodo nekatere take skupine tudi razdelile, ako bo n', pr. v takem okraju najmanj 6 odsekov. Odseki naj sami po dogovoru stopijo na ta način skupaj kakor se čutijo drug drugemu bolj skupne, v dvoumili slučajih naj se išče nasveta od »Zveze«. Naloga tem sestankom" bodi skupno posvetovanje in ukrepanje o stvareh, ki se tičejo lastne organizacije v dotičnem okraju. Nasproti »Zvezi« imajo sestanki seveda posvetovalen glas, odločitev je vedno v rokah »Zveze«, ki sc ravna po skupnih potrebah. O sestankih je zapisnikar istih strogo obvezan poročati ali Z. T. O. ali pa »Mladosti« ali pa obojim, kakor pač smatra za primerno. Razun lastnih organizacijskih zadev sc pa sestanek posvetuj o potrebah in razmerah dotičnega okraja v izobraževalnem, socialnem in moralnem oziru sploh ter sestavljaj od časa do časa .izobraževalno, socialno in moralno statistiko svojega okraja, vsaj kar se tiče mladine. 2. »Zvezi telovadnih odsekov« se nadalje naroča, da naroči podrejenim ji odsekom, da izvolijo poseben agitacijski odsek za »Mladost«, ki deluj po navodilih, podanih v točkah I, 2, 3, 4, 5, 6, 7, in 8 poročila o »Mladosti« na občnem zboru, na predsedniških sestankih pa naj sc o delovanju odsekovega agitacijskega odseka redno poroča in mu od strani predsednikov in načelnikov dajo potrebna navodila. 3. »Zvezi telovadnih odsekov« se nadalje naroča, da od odsekov, oziroma predsedniških sestankov po več medseboj združenih odsekov zahteva po potrebi pojasnila ne samo glede tega, koliko »Mladosti« prihaja na odseke, temveč tudi, kako sc čita, in nadalje naj primerja število odsekovih članov s številom odsekovlh naročnikov na »Mladost« ter naj postopa po potrebi in razmerah odločno proti tistim, ki se ne bodo držali sklepa Z. T. O., da mora biti vsak član telovadske organizacije naročen na lastno glasilo. Telovadnim odsekom se tudi priporoča, da bratom, ki so pri vojakih, pošiljajo »Mladost« na stroške odseka, vpoštevajoč skromno gmotno stanje bratov-vojakov. 4. »Zvezi telovadnih odsekov« so ko-nečno naroča, da poživlja vse podrejene ji odseke, naj vpeljejo ali fantovske sestanke ali predavanja ali pa celotne kurze, katere bodo oskrbeli fantje-člani sami kot predavatelji. Priporoča se toplo tudi, da pošiljajo odseki svoje fante k drugim odsekom predavat in si tako vsaj bližnji odseki izmenjavajo svoje fante predavatelje. Vsi ti predlogi so se z velikim odobravanjem enoglasno sprejeli. 5. Predsednik predlaga sklep, naj se, kjer pride več članov telovadcev skupaj, torej pri odborovih sejah, občnem zboru, k javnim telovadbam, principielno prihaja v uniformah, naj potem izide dotična direktiva od predsedstva izrecno ali pa ne. Tako javno pokažemo, koliko nas je in spravimo uniformo do boljše veljave. Sprejeto. 6. Predsednik predlaga zahvalo »Kat. tiskovnemu društvu«, ki je prepustilo Zvezi brezplačno sobo, kjer bo tajnik posloval vsak popoldan. Zahvala sprejeta z glasnimi živio-klici. 7. Predsednik predlaga, da se v proslavo jubileja papeža Pija X. vsi telovadci, vsak v svojem kraju, na Marijin praznik, dne 8. decembra t. !., korporativno udeleže sv. obhajila in s tem najlepše manifestirajo, da so zvesti sinovi katoliške cerkve. (Odobravanje.) 8. Br. Podlesnik dodaja temu predlogu dostavek, da bo predsedstvo pozvalo tudi vse druge mladeniče v naših izobraževalnih društvih, da na isti način praznujejo jubilej svetega očeta. Naj se pooblasti predsedstvo, da se imenovanega dne pokloni presvetlemu knezu in škofu in mu sporoči, na kak način je naša organizacija po inicijativi predsedstva Z. T. O. praznovala papežev jubilej. Sprejeto. 9. Zelja br. Kremžarja, da se urede poslovne knjige, sc bo upoštevala. 10. Na željo zastopnika mariborskega telovadnega odseka se ponovno poživlja vse odseke in posameznike, da rabijo na uradu.h in zasebnih pismih in listinah narodni kolek, ki ga je izdala štajerska S. K. S. Z. v korist obmeznim Slovencem. Izda se dotična okrožnica. Kolke je naročati pri telovadnem odseku v Mariboru. 11. Br. Kremžar pospešuje določitev skupnega imena. Predsedstvo bo o tern razmišljalo ter poročalo v odborovi seji. 12. Br. Podlesnik priporoča, naj se odslej, ko bo urejena lastna pisarna Z. T. O., pošilja vse dopise na naslov: Zveza telovadnih odsekov, Ljubljana. 12. Br. Kremžar priporoča, naj bi pri predsedniških stestankih Goriška z Vipavo tvorili eno okrožje. Sprejeto. Nadalje pospešuje rešitev vprašanja o slovenskih kokardah. Podlesnik pojasnjuje; da je predsedstvo o tem že razmišljalo ter da se uvedejo kokarde pod orlom in slovenski znaki z napisom kraja na sur k ah. V kratkem izide tozadevna okrožnica. Na željo br. Puca poroča tudi, da sc bo v prihodnji odborovi seji rešilo vprašanje o manjših znakih (orlih), ki jih bo mogoče nositi tudi na civilni obleki. 14. Urednik Terseglav predlaga, naj predsedstvo razmišlja o primernosti uvedbe odlikovalnih znakov za one, ki se prav posebno odlikujejo kot telovadci, agitatorji za »Mladost«, pri kurzih, v organizaciji itd. Sprejeto z opazko, da sc uvedejo tudi tekmovalne telovadbe in se o drugih odlikovanjih premišlja, ali bi bila primerna ali ne. 15. Br. Žen predlaga posebne znake za vaditelje. Sprejeto, da bodo nosili vaditelji na levi rami zaponke kot znake. Uvedejo sc tudi skušnje za vaditelje. 16. Po inicijativi idrijskega odseka sc sklene, da se bo proste vaje fotografiralo in klišeje porabilo v »Mladosti«. Sklep. Govor poslanca Gostinčarja. Državni poslanec Gostinčar, navdušeno pozdravljen, slavi v daljšem govoru uspešno delovanje organizirane slovenske mladine, ki je naš up in naša bodočnost, jo bodri k nadaljnemu vztrajnemu delu, da pritegne vso slovensko mladino v svoj krog in priporoča dobro čtivo ter kliče prihodnjosti organizirane slovenske mladine: Na zdar! Zborovalci so zaslužnemu poslancu-delavcu prirejali burne ovacije. Po navodilih glede ostalega dne zaključi predsednik po običajni zahvali udeležencem ob pol eni uri popoldne občni zbor z geslom: Vse za vero sveto in domovino drago! Na zdar-klici mu odzdravljaju. Vzorni nastop. Ljubljanski telovadni odsek je preteklo nedeljo zopet pokazal, da pridno deluje in vidno napreduje. Vaditeljskemu zboru sc mora izreči priznanje, da poleg tega, da ima vedno mnogo posla z drugimi, zlasti manjšimi odseki, ni opustil svojih dolžnosti napram ljubljanskemu odseku, ampak jih vedno vestno izpolnjeval. Vsakdo, kdor je bil prisoten pri nedeljskem nastopu, ga je moral občudovati, kajti po vsej pravici se ta nastop sme imenovati »vzorni nastop«. Vendar pa oči strokovnjaka ne prezrti niti najmanjšega pogreška, ki je tudi pri najdovršenejših nastopih neizogiben. Na nekaj takih pogreškov hočemo tu opozoriti. Povsem nepravilno je bilo, da so telovadci prišli na telovadišče posamezno in so pred nastopom prosto telovadili na orodju. Kajti tak prihod na telovadišče ne napravi na gledalce nikakega dobrega vtisa. Na povelje podnačelnika ljubljanskega telovadnega odseka br. Kcržana so bili telovadci hitro po dosledno izvršenih redovnih vajah v štiristopih. Nato so se proizvajale proste vaje. Že same kot take, jako lepo sestavljene, so se izvajale, dasi ni bilo posebno godbe, ki je pri tako težkih vajah zelo potrebna, tako dovršeno, da kaj boljšega sploh nismo mogli pričakovati. Po prostih vajah telovadcev so prikorakale v štiristopih telovadk inje, katere je občinstvo pozdravilo z aplavzom. Vadile so sc vaje s palicami. C c se upošteva, da je nastopila slednja izmed njih prvič, sc jim mora izreči najboljša pohvala. Zlasti energični nastop načelnice gospodične Podlesnikove je gledalcem zelo imponirah Ko so ob sviranju sokolske koračnice odkorakale, je nastopil ljudskošolski naraščaj, ki je izvajal skupine. Skupine, ki jih je bilo precej po številu, so bile razun par izjem vse prav umetniško sestavljene in so sc tudi dosledno izvajale. Le žal, da jih občinstvo ni moglo natančneje opazovati! Kajti komaj je bila skupina sestavljena, se je takoj, brez najmanjšega presledka glasilo povelje »dosti«; tako da so gledalci od tega imeli prav malo ali pa celo prav nič užitka. Vsaka bi se morala kazati najmanj 5 do 10 sekund, tako da bi si mogli gledalci, zlasti telovadci, za katere je to velike važnosti, natančneje ogledati sestavo posamezne skupine. Nato so člani telovadili na orodju, in sicer: I. vrsta (vaditelji) na drogu in konju, 2. vrsta na konju in kozi. Občinstvo je s posebnim zanimanjem sledilo gibčnim telovadcem na drogu, ki so izvajali jako težke ko-lebne in tezne vaje z največjo eleganco. Vezane so bile te vaje iz vzklopnih nauporov, nauporov, premikov, vc-levzmikov, velepremikov, tezoporov, razovk spredaj in zadaj, prapornih nauporov, vzmetnih navporov itd. Dva telovadca sta delala tudi veletoče, eden naprej, eden nazaj (z nad- in podprijemom). IDri tem bi opozoril, naj sc veletoči ne delajo več kot tri- do štirikrat. Tudi vaje na konju so bile točno izvršene. Kakor že rečeno, je bil ta nastop, razun malih napak, popolnoma dosledno izvršen in ljubljanskemu telovadnemu odseku moramo častitati na tako krasnem uspehu! Na zdar! —x— Nov telovadni odsek. V Trnovem na Notranjskem sc je dne 8. t. mcs. ustanovil telovadni odsek ondotnega izobraževalnega društva. Na ustanovnem zboru je predaval brat podpredsednik Z. T. O. o namenih mladeniške organizacije in o pomenu telovadbe. K odseku je takoj pristopilo 37 vrlih fantov iz vseh koncev naše obsežne fare, in sicer 24 kot odraščeni, 13 pa kot naraščaj. Za predsednika in načelnika je bil izvoljen kaplan Gogala, podpredsednik je Fr. Šircelj, tajnik A. Logar, blagajnik A. Škrab in dva odbornika, J. Barbič in A. Potepam Po končani volitvi je kaplan Lovšin v krepkih besedah navduševal zbrane fante, posebno naj sc ne dajo oplašiti od nasprotnikov. Naročili smo si že drog in bradljo, kar je omogočil naš preč. dekan, ki je obljubil, da bo telovadno orodje plačal. Bodi mu za to velikodušno naklonjenost srčna zahvala! Telovadili bodemo v dvorani izobraževalnega društva; vendar bo zdaj po zimi najbrž mogoče samo ob nedeljah popoldne. Začeli smo torej z delom v prid mladeničem tudi na Notranjskem, treba le še trdne vztrajnosti. Na zdar! Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista „Mladost.1 Tisk „Katol. tiskarne1 v Ljubljani