p6$tn'n* plaSsna v e>olovW
IVSariber, ponedeljek 4 marca 1935
Stev 52
Lelo IX (XVI.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
VradnlStvo In upravni Maribor, Gosposka id. 11 / Tnlafon uraOnlttva 3440, uprava 34*4 lahaja raaan nadalja In praznikov vaak dan ob 16. url / Valja msssSno projaman v upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 13 Oln / Oglasi pa oanlku t Oglas« •pra|«ma tudi oglasni oddelok Jutro" v Ljubljani t Poitail Čekovni ra Sun iL 11406
99
JUTRA
99
Državljanska vojna v Grčiji
Cirške notranje razmere — Vesti o zmagi vlade so bife preuranfene -Venizelos gospodar Krete in otočja — Ukrepi vlade — Ostri boii na
severu - V ozadju Italija!
Maribor, 4. februarja. ^
Nemirna Grčija preživlja zopet revolucijo, ki jo hoče vlada s svojimi zvestimi četami zatreti skoraj v kali, preden bi mogli zarotniki razviti svojo akcijo v nevarne dimenzije. Kakor pri vseh povojnih grških revolucijah, posrečenih in ponesrečenih, igra seve glavno vlogo tudi tokrat vojska, ki je na Grškem sploh element neprestanih političnih per-turbacij. Po uradnih poročilih stoji politično za revolucionarnim poizkusom sta ri, oblasti željni in trmasti V e n z e 1 o s, ki se kljub svoji visoki starosti ne more sprijazniti z dejstvom, da je svojo življenjsko nalogo že dovršil in je čas tak, da stopajo na nekdanje njegovo mesto novi, mlajši, prožnejši ljudje. Vojaško se je pa pokazala iz ozadja senca že davno v politični emigraciji živečega generala P1 a s t i r a s a. Kdor pa pozna grške notranje razmere, ve prav dobro, da namen obeh zakulisnih voditeljev revolucionarnega poizkusa ni čisto isti! Venizelosuje prav malo do Plastirasa, Plastirasu pa še manj do Venizelosa. Pa tudi idejne razlike so tu čisto brez vsakega pomena, saj jih prav za prav sploh ni, Caldaris ali Venizelos, Kondylis ali Plastiras, vse Je eno in isto, razlika je 'le želja po ohranitvi ali pa pridobitvi oblasti.
Tako so grške revolucije, skupaj s sedanjo zelo nevarno, pojavi, ki so v političnem življenju držav in narodov najbolj žalostni. Rodi jih gola egoistična oblastiželjnost, pri tem pa so strankarske razlike, ki tudi ne temelje na idejah, programih in ciljih, le gola dekoracija za boj meti skupinami grške generalitete in ostalega častniškega zbora. Venizelosa in njegovo opozicionalstvo je izkoristil general Plastiras samo zato, da bi pritegnil na svojo stran okoli Venizelosa strankarsko opozicijo, da bi se na ta način lažje dokopal do oblasti v Grčiji, kjer bi potem vladal ne s pomočjo Venizelosa in njegove opozicije, ampak s Pomočjo svoje skupine častnikov, ki so nasproti sedanji vladi Caldarisa in vojnega ministra generala Kondylisa samo 2aradi tega, ker oni ne vladajo in so kot nasprotni sedanji vladi Caldarisa in voj-v ozadje, na nižja in manj donosna me-&ta in jim mimo tega še grozi vsak dan Upokojitev. Plastirasovi pristaši, ki so bili po Kondylisu upokojeni ali celo enostavno odstranjeni, dosegajo že sedaj nrecej visoko število.
Da so se Kondylisovi pristaši postavili
za Caldarisovo vlado, je pa spet nasprotna igra enakih ciljev. Zavedajo Se> da bi v primeru zmage revolucije 1°d režimom Venizelosa in Plastirasa doletela njih usoda, ki so jo sedaj deležni hnistaši teh dveh. V resnici pa je Ca'’da-d.s Prav tako orodje generala K o n d y -
'Sa, kot je Venizelos orodje generala
• a s t i r a s a in bi bil to tudi, ako bi _e spet vrnil na položaj ministrskega
redseduika Grčije. Demokracija, parlamentarizem in kar je še takega in podob-
via ne more razvijati normalno, kot bi bilo v interesu grškega naroda, njegovega gospodarstva, kulture, uprave itd., ni treba še dokazovati. Ta boj med generalskimi klikami, ki se je razvil do ne-ženiranih ekstremov zlasti po odpravi mo narhije in uvedbi republike, je za grški narod veliko zlo.
Kako daleč gredo tu strankarske in klikarske strasti, nam dokazujejo zlasti zunanjepolitični cilji pri revoluciji udeleženega Venizelosa in generala Plastirasa Ker je skupina sedaj v Grčiji vladajočih
niških in nezanesljivih častnikov. Vsi ti so postavljeni pred nagla sodišča in bodo nekateri obsojeni na smrt ter takoj justiiicirani. Venizelos in ostali glavni voditelji vstaje, ki so na Kreti in drugod, so postavljeni izven zakona, kar pomeni, da jih lahko vsakdo ubije, ne da bi bil zato klican na kakršnokoli odgovornost.
ATENE, 4. marca. Vstaja venizelistov zavzema od ure do ure večji obseg. Via da doslej vstašev še ni nikjer dokončno premagala. Sedaj ni nobenega dvoma več, da je vodja vstaje Venizelos, ki je,
ljudi za balkansko sodelovanje proti in- kakor znano sovražnik balkanske zveze trigantskim namenom Italije, so Ve- i in zastopnik italofilske smeri v grški zu-
nizelos, Plastiras (ki živi v emigraciji v Italiji!) in njuni ljudje iz gole strankarske in klikarske zagrizenosti proti balkanskemu sodelovanju za — Italijo; Ako bi bil Caldaris z Italijo, bi pa bil Venizelos sedaj gotovo proti njej! Italija seveda izkorišča ta položaj, opozicija pa izkorišča Italijo, od katere iščejo podpore za svoj legalni in ilegalni boj. V toliko bi bila zmaga sedanje vlade nad revolucionarnim poizkusom Venizelosa in Plastirasa sedaj tudi zmaga splošne balkanske in s tem naše stvari, zmaga nad težnjama Rima za stvar Balkana. To bi bila tu tudi edina svetla točka.
ATENE, 4. marca. Dasi je vlada že v soboto in včeraj ponovno razglasila po Grčiji in ostalem svetu, da je vstaja, ki sta jo pripravila bivši ministrski predsednik in vodia sedanje opozicije Venizelos in v emigraciji živeči general Plastiras že popolnoma zadušena, je položaj vendarle še vedno zelo resen. V Atenah in v stari Grčiji je vlada zares gospodarica položaja, njena avtoriteta v severni Grčiji, t. j. v Macedoniji in Traciji pa vendarle ni tako sigurna. Popolnoma v oblasti vstašev je pa veliki otok Kreta. Ugotovljeno je, da je Venizelos na Kreti, kjer se koncentrirajo vse sile vstašev, kj so se polastili bojnih in drugih ladij ter se odpeljali tja. Vstaši so se polastili Krete popolnoma in prevzeli vso oblast na otoku v svoje roke. Venizelos je tam tudi že sestavil svojo novo revolucionar- ! no vlado, od koder razvija svojo akcijo ! dalje, in je osvojil zlasti že nekaj otokov v Egejskem morju. Tudi v Macedoniji in Traciji imajo vstaši mnogo pristašev in mora zato vlada nastopati z največjo previdnostjo in energijo. Vstaši na Kreti so bili pozvani, da se vdajo, kar pa še niso 'storili, in se zato pričakuje, da bo morala atenska vlada nastopiti proti njim z odkrito oboroženo akcijo. Vendar bo njeno delo težavno, ker imajo vstaši baje v svojih rokah večino mornarice. Vlada je posiala nad vstaško brodovje svoja le-‘ tala, ki pa doslej še niso dosegla Bog ve kakšnega uspeha.
Vlada Caldarisa, ki se je na hitro rekonstruirala in pritegnila še nekatere sku pine je poverila vsa polnomočja vojnemu ministru Kondylisu, ki je odredil zaenkrat delno mobilizacijo mornarice in tudi pehote v ozemlju stare Grčije. Ako bo po-neSa. je le epa d e ko raci fa. Resnični \ trebno. bo poklicanih pod orožje še več
nanji politiki. Na Kreti je ustanovil svoj revolucionarni triumvirat. S Krete obvlada vse otočje Egejskega morja. Pa tudi v severni in vzhodni Grčiji je vstaja v popolnem razmahu. Mnogi kraji so v oblasti vstašev. Vlada je postavila na
čelo svojih čet vojnega ministra gene-rada Kondylisa, ki je že odpotoval na sever. Mobilizacija, ki jo je odredil, se pa precej duši v splošnem kaosu. Včeraj so se razvili ostri boji, pri katerih je dosegla vlada le neznatne uspehe.
Proti Kreti odposlana letala so se morala vrnit! brez uspehov, ker so zašla v krivni ogenj uporniških ladij. Davi so bile poslane tja nove eskadrile letal, ki so pričele obmetavati z bombami kraje na otokih, ki so v rokah vstašev. Odločitev se pričakuje šele v nekaj dneh. Odločitev pa ni več na otokih, ki so trenutno za vlado izgubljeni, ampak v severni Grčiji. Tam se bo odločilo, kdo bo zmagal.
ATENE, 4. marca. Vladni listi — vsi drugi so ustavljeni — očitajo Venizelosu, da stoji v službi Italije in hoče tudi obnoviti monarhijo in se poslužuje onega Konstantinovega sina, ki je v sorodstvu z angleško vladarsko hišo.
PARIZ, 4. marca. Po zadnjih vesteh iz Grčije se bijejo v severni Grčiji srditi boji med vstaši in vladnimi četami. Vladne čete so si priborile v Seresu sicer neke položaje, povsod drugod so pa bile ali odbite ali celo poražene. Državljanska vojna divja dalje.
Br**stvo Francije Im Itallie
VELIK L A VALOV GOVOR O PRILIKI OBISKA IN PARAD GARIBAL
D1NCEV V PARIZU.
PARIZ, 4. marca. Včeraj je bil tu sprejem garibaldincev, ki so se za časa svetovne vojne borili na strani Francije v Argonnih, ki se je razvil v velike minifestacije francosko-ltalijan skega prijateljstva. Govoril je tudi zunanji minister Laval. ki je slavil sodelovanje Italije in Francije, doseženo ob priliki zadnjega sestanka v Rimu. Laval je dejal, da je mir v Evropi še vedno v nevarnosti, dasi ga vsi zagovarjajo in želijo. Da se rešimo sedanje depresije, morajo imeti vsi, ki so odgovorni za nadaljnji razvoj, poguin Izpolniti svoje naloge. Evropska varnost se mora organizirati. Pogajanja za podonavski in vzhodni pakt se morajo nadaljevati. Po sestanku v Rimu in Londonu vstajajo nova upanja.
Da se prepreči katastrofa, mora biti Francija močna in spoštovana. Pri vseh pogajanjih mora biti zavarovan njen prestiž. Francija nima nobenih ambicij in tajnih namenov. Njena skrb je le ohraniti mir in ustvariti mednarodno solidarnost. Laval upa, da bo letošnje leto veliko leto miru, za katerega je pa treba še veliko dela. Francija bo storila vse, da doseže veliko spoprijateljenje in pobratenje vseh onih, ki so dobre volje. Odpraviti se mora nezaupanje in uvesti novo politično kakor tudi gospodarsko sodelovanje v korist človeštva ‘m ustvaritev nove civilizacije. Lava! bo delal za Francijo, Mussolini pa za Italijo, toda oba v istem duhu in v namene istih ciljev.
j^ločevalci v notranji grški politiki so J rezervistov, iz česar se da sklepati, da aktorji, kj jih ni niti v parlamentu niti; W se utegnila razviti resnična državljan-^ vladi, ker so tudi sami ministri le nji- i ska vojna. Nad vso državo je proglašeno '°vi eksponenti, odvisni od njih ne samo j obsedno stanje in uveilena so nagi® so-^ velikih, marveč celo v malih vpraša- ' dišča, ki že poslujejo. Aretirano je ogrom Edini boj se bije med generalskimi J no število vidnejših voditeljev opozicije, ‘kami. Da se v takih razmerah drža- I ki so zapleteni v vstajo, kakor tudi upor
Odstop Hombdseve
??lade
BUDIMPEŠTA, 4. marca. Akcija grofa Bethlena proti Gombosu se je razvila v zadnjem času v dimenzije, ki so ogrozile obstoj sedanje vlade.
Notranji minister Keresztes-Fischer, ki je že ponovno hotel izstopiti iz vlade, je sedaj dokončno demisijoniral. Danes se je sestala Gbmboseva vlada k odločilni seji, ki se je razvila zelo dramatično in končala s sklepom, da odstopi Gombds skupaj z vsem kabinetom. Spor sc je razvil okoli reform, naperjenih proti aristokratom in njihovim interesnim. Gombos se je podal takoj nato k regentu Horthyju ter mu sporočil demisijo, ki je bila sprejeta. Kdo bo Gombdsev naslednik, trenutno še ni znano, največ izgledov pa ima nedvomno bivši ministrski predsednik grof Štefan Bethlen.
SMRTNE OBSODBE V AVSTRIJI-DUNAJ, 4. marca. V soboto je bil
LAVAL NAMESTO SIMONA.
LONDON, 4. marca. Tu so se razširile vesti, da sir Simon ne bo v nobenem primeru potoval v Moskvo, pa tudi lord Eden ne bo šel tja. Namesto njiju naj bi odpotoval francoski zunanji minister Laval obenem v Moskvo, Varšavo in Prago. V Parizu se ta vest niti ne potrjuje niti ne zanika.
NOVO ANGLEŠKO MINISTRSTVO.
LONDON, 4. marca. Minister pošte, brzojava in telefona sir Kindsley Wood, je imenovan za šefa vladnega oddelka za propagando. To je prvi angleški propagandni minister, ako se ne upošteva svoječasni izredni položaj lorda Northcliffea.
ROMUNIJA SE HOČE OSAMOSVOJITI.
BUKAREŠTA, 4. marca. V zbornici je dovršena velika debata o oboroževanju. Mnogi poslanci so ostro nastopili proti nakupovanju vojnega materiala v tujini in zahtevali, da se da večja pomoč domači industriji in naj bi se Romunija na ta način osvobodi-
v Solnogradu zaključen proces proti 20 narodnim socialistom iz Pinzgaua, j!a uvoza vojnega materiala, ki so bili obtoženi vtihotapljanja oro-i SIAMSKI KRALJ ODSTOPIL.
žja in razstrelil iz Nemčije. Sedemnajst obtožencev je bilo obsojenih na smrt, 3 pa na večletno ječo.
PARIZ, 4. marca. Siamski kralj Prajandhipok je včeraj podpisal svojo abdikacijo.
Strani	MarfSorstl	»V	e	2	er	a	It«	Jaira.
Dnevne vesti
Grozno dejanje zblaznelega človeka
BLAZNI KARAŠ IZ KROGA POBIL MURSKOSOBOŠKEGA TRGOVCA LEOPOLDA HIRSCHLA.
Dogodek, ki se je odigral preteklo soboto popoldne v Murski Soboti, je silno razburil vse mesto. Iz bližnje vasi je prišel v mesto zblazneli mlajši moški, ki je napadel najprej trgovca Hirschla in ga smrtno nevarno pobil na tla. V afektu pa je grozil, da mora pobiti 100 Židov in 100 Kranjcev.
Omenjenega dne popoldne so pokopali v Krogu pri Murski Soboti prevžitkar-ja Karaša. Karaš je izročil svoje posestvo hčerki, pri kateri je stanoval tudi njen 24-letni brat Edo, ki se mu je že pred teti omračil um. Zadnja 3 leta je bil zdrav, toda ne popolnoma, vendar pa ljudem ni bi! nevaren. Očetov pogreb je silno vplival na njegove strte živce. Odšel je, ko so pokopali očeta, v Mursko Soboto in se tam napil. Kolovratil je po Lendavski cesti m zavi! v Hirschlovo trgovino z mešanim blagom ter zahteval cigarete. Trgovec Leopold Hirschl mu je postregel s cigaretami, ko pa je zahteval od njega denar, ni hotel zblazneli človek o tem ničesar vedeti. Ker mn je tr-
VČeraj dopoldne je bil v Narodnem uomu občni zbor mariborskega Društva Jugoslovanskih upokojencev. Občnega zbora se je udeležila tudi delegacija upokojencev iz Ptuja. Zborovanje je vodil predsednik, upokojeni dvorni svetnik Kronvogel. Iz njegovega poročila je razvidno, da se je društvo v pretekli poslovni dobi zelo trudilo in si mnogo prizadevalo za izboljšanje državnih upokojencev. Poslalo je več resolucij na mnoga merodajna mesta. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal upokojeni nadučitelj g. Anton Ogorelc je razvidno, da šteje društvo 1167 članov.
Blagajnik upokojeni okrajni tajnik g. Ivan Koudelka, pa je poročal, da je imelo društvo v pretekli poslovni dobi 13.319 Din dohodkov in 12.131 izdatkov ter da znaša društvena imovina nekaj nad 7000 Din. Po podanih poročilih je bilo na dnevnem redu vprašanje morebitne združitve mariborskega društva z ljubljanskim. Razvila se je dolgotrajna debata in je bil sprejet sklep, da bo ostalo mariborsko društvo samostojno, da
Pozdravni večer za g. ravna* tel a Sedlarja
Povodom imenovanja g. Sedlarja za finančnega ravnatelja, je Gospodarsko predstavništvo novemu šefu našega najvišjega davčnega oblastva v banovini, ki se je mudil v Mariboru zaradi zasedanja reklamacijskega odbora, priredilo dne 27. m. m. pozdravni večer v ožjem Krogu, na katerem so se poleg članov reklamacijskega odbora zbrali predstavniki obrta, trgovine iti industrije.
Na sestanku, ki ga je počastil s svojo navzočnostjo tudi zastopnik mestnega poglavarstva, in ki je po obsegu in vsebini bil izraz odkritega veselja nad imenovanjem novega ravnatelja in prijateljske prisrčnosti, so po pozdravu predsednika Gospodarskega predstavništva g. Andreja Oseta mnogoštevilni govorniki neprikrito dali duška svojemu radostnemu razpoloženju. Govorili so med drugimi naš nestor pridobitnikov g. Zadravec, zastopnika obrtnikov gg. Bureš in Vah-lar, zastopnika trgovine gg. Oset Miloš hi Pinter, zastopnik gostilničarstva g. Valjak, zastopnik industrije g. Roglič, zastopnik mesta g. ravnatelj Rodošek.
Vsem se je v iskrenih besedah zahvalil g. finančni ravnatelj, ki je tudi pri tej priliki dokazal, da poleg službenih dolžnosti prav dobro pozna tudi gospodarski položaj svojega področja. Večer je potekel v najprijetnejšem razpoloženju in priča o vdanosti in spoštovanju, ki ga gojijo gospodarski sloji naprani oblastvenim organom, če naslonijo izvrševa-
govec skušal cigarete odvzeti, je planil na trgovca in se pričel z njim prerivati. Pograbil je stol in pričel z njim neusmiljeno tolči po trgovcu. Lotil se je tudi trgovčeve žene, ki je prišla na pomoč svojemu možu. Ko je blaznež opazil kri na trgovčevi giavi, ga je to Še bolj razburilo. Vzel je s štedilnika v trgovini železni obroč in ga z njim tako silno udaril po glavi, da mu je razbil lobanjo. Trgovec se je zgrudil na tla in omedlel. Blaznež pa ni odnehal. Razmetal je vse po trgovini in divje kričal, da mora še tekom popoldneva usmrtiti najmanj 100 Židov in 100 Kranjcev. Le z največjo težavo se je posrečilo ljudem obvladati blaznega človeka in rešiti iz njegovih rok prestrašeno trgovčevo ženo.
Trgovca Hirschla s smrtnonevarno ranjenega prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki operirali. Imajo pa silno male upanja, da bi ostal živ. Iz razpoke na lobanji so mu pogledali možgani. Blazneža so odgnali orožniki v zapor.
pa bo delovalo vselej v najtesnejših stikih z vsemi ostalimi organizacijami državnih upokojencev.
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika upokojeni dvorni svetnik g. dr. Kronvogel, za I. podpredsednika višji poštni svetnik Matej Vrbnjak, za II. podpredsednika upokojeni prof. doktor Žmavc, za tajnika nadučitelj Anton Ogorelec, za tajnikovega namestnika upokojeni carinski uradnik Franjo Ber-ložnik, za blagajnika upokojeni okrajni tajnik Ivan Koudelka, za njegovega namestnika upokojeni šolski upravitelj Jože Purkhardt, za odbornike pa upokojeni dvorni svetnik dr. Franc Peitler, upokojeni orožniški narednik Jakob Sinko, upokojeni polkovnik Jakob Razlag, upokojeni podpolkovnik Hinko Lopanj, upokojeni višji železniški kontrolor Josip Smerdu, upokojeni poštni ravnatelj Ivan Kramer, upokojena učiteljica Emica Kra-merjeva, upokojeni preglednik finančne kontrole Ludvik Znederl; za namestnike pa Anton Fabjan, Mihael Bobek, Marko Vogrinc, Josep Masten in Ivan Jug.
nje javne službe na osebno poznavanje gospodarskega in socialnega položaja svo jega področja.
Masaryfeova proslava
je bila včeraj v nedeljo dopoldne ob 10. v gornji dvorani Narodnega doma. Proslava, ki jo je organiziraj tukajšnji češki klub, je bila namenjena počastitvi 85-let-nice prezidenta češkoslovaške republike T. G. Masaryka. Uvodno pozdravno besedo je imel češki učitelj g. Drly, ki je v nadaljnjih izvajanjih orisal pomen proslave enega največjih mož sodobne Evrope. Slavnostno besedo je govoril klubov predsednik g. F. Bureš, ki je v toplem zanosu prikazal uspehe vztrajnega dela prezidenta Masaryka za svojo domovino. Uvodoma se je slavnostni g> vornik g. F. Bureš spomnil tudi našega velikega kralja Zedinitelja, čigar muče-niška smrt je povzročila tudi v čeških srcih globoko bol. Na sporedu proslave je bil dalje nastop solistinje prof. Vedra-love, ki je ponovno pokazala vse odlike koncertne pevke, razen tega deklamacije čeških dečkov in deklic. Vojaška godba je s svojim sode'ovanjem povzdignila potek proslave. Poleg nekaterih izbranih čeških skladb je odsvirala tudi češkoslovaško in jugoslovansko himno. Včerajšnja proslava je bila lepo spričevalo zvestobe in ljubezni, ki jo gojijo mariborski Čehi do svojega velikega prezidenta in voditelja.
Najveselejše prebijete pustni torek v »Veliki kavarni«. V sredo pojedina slanikov in nastop Svongalija.
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri ka-tari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spo'ov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nov poveljnik dravske divizije. Za poveljnika dravske divizije v Ljubljani je imenovan divizijski general Pater Nedelj-kovič.
Tujski promet. V februarju je bilo pri policiji priglašenih 1418 oseb. Od teh je bilo 445 tujcev, in sicer 64 z Dunaja, 21 iz Gradca. 360 pa izdrugih tujih mest.
Din 10.000 za spomenik blagopokoj-nemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju prispevajo uradniki in nameščenci mestne občine mariborske v smislu sklepa društva magistratnih uslužbencev.
Dar. Namesto venca na grob ge. Apolonije Skuškove je daroval Protituberku-lozni ligi g. Maks Kert 50 Din. Denar naj dvigne PTL v upravi našega lista.
Občutna globa. Vsakdo, ki si namera va nabaviti radio aparat si mora še pred instalacijo preskrbeti potrdilo od pošte, da je plačal odrejeno takso za radio aparat. Kdor bi tega potrdila ne imel in bi kljub temu instaliral aparat bo kaznovan z občutno globo 900 Din. Opozarjamo na to vsakogar, ki si namerava nabaviti radio.
Rekrutacija mladeničev tujcev, ki bivajo v Mariboru. Naborniki obvezniki roj. letnik 1908—1915, ki stanujejo v Mariboru, niso pa v Maribor pristojni, ve.i-dar se želijo udeležiti nabora v Mariboru, se pozivajo, da se po spodaj označenem redu zglase v mestnem vojaškem u-radu, Slomškov trg 11, desno, soba št. 4 med uradnim časom: r. 1. 1908 in 1909 4. in 5. marca, r. 1. 1910 in 1911 dne 6. in
7. marca, r. 1. 1912 in 1913 dne 8. in 9. marca, r. 1. 1914 in 1915 dne 11. in 12. marca. S seboj morajo imeti krstni in do movinski list ali potrdilo o začasni nesposobnosti ter 5 in 20 Din ko'ek za prošnjo, da se od pristojnih voj. okrožij priskrbi dovoljenje. Naborni obvezniki, ki stanujejo v Mariboru in so pristojni v najbližnje okoliške občine, naj teh prošenj ne vlagajo, ker se morajo udeležiti nabora s pristojnimi občinami, za katere bo rekrutna komisija tudi poslovala v Mariboru.
Mizarski risarski tečaj. Mizarji, ki so se priglasili za risarski tečaj, se naj sestanejo v sredo 6. marca 1935 v restavraciji Gračner na Koroški cesti — nasproti restavraciji Čeligi — in sicer ob
8. uri zvečer. S seboj naj prinesejo priprave za risarski tečaj. Pri tej priliki se lahko sprejmejo še nove prijave. Tečaj izpitnih predavanj se ne more še pričeti, ker še ni dovolj udeležencev priglašenih. Prijavni rok se podaljša do 10. t. m. in se bo tečaj odložil, če dotlej ne bo dovolj prijav.
»Službeni list« dravske banovine objavlja v letošnji 18 številki: zakon o konvenciji odškodnine delavcem za nezgode pri delu med Jugoslavijo in Argentino: tolmačenje k členu 18. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov; uredbo o spremembi uredbe, po kateri so veljali predpisi o krošnjarjenju; pravilnik o dopo'nitvi pravilnika o opravljanj"« državnega strokovnega izpita v kmetijski stroki za uradniške pripravnike s fakultetno izobrazbo; popravek v uredbi o olajšavi glede zemljarine za davčno leto 1935.; delitev dosedanje katastrske občine Mali Brebrovnik in ustanovitev nove katastrske občine Mali Brebrovnik; objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letošnjem letu; objavo o razpisu izpitov za graditelje visokih in nizkih zgradb in za elektrotehnike v pomladanskem terminu ter razne objave iz »Službenih novin«.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek 4. marca ob 20.15 je »Japonski večer« s skioptičnimi slikami, predvajanjem japonskih plesov in petjem japonskih pesmi. Priredita ga Tsuncko-Kondo-Skušek in gdč. Erika Skušek 'T Ljubljane.
Narodno g>eaaiisce
REPERTOAR.
Ponedeljek, 4. marca: Zaprto.
Torek, 5. marca ob 15. uri: »Janko in Metka«. Otroš'.:^ predstava Znižane cene.
Sreda, 6. marca ob 20. uri: »Veseli kmetič.« Red A.
Otroška predstava na pustni torek popoldne. Na pustni torek ponove ob 15. uri priljubljeno bajno igro s petjem, plesom in godbo »Janko in Metka«. Igra je prirejena po znani pravljici in. jo je deca sprejela z velikim veseljem. Veljajo zri’ žane cene.
Abonentje reda A prejmejo v sredo 6. t. m. najprivlačnejšo letošnjo opereto »Veseli kmetič«.
Premiera Šorlijevih »Blodnjih ognjev« bo v kratkem. Redko je ljubljansko občinstvo sprejelo kako domačo novost s tako toplo simpatijo, kot so je bili »Blodnji ognji« deležni ob nedavni krstni pred stavi. Pisatelj je bil ponovno klican pred zastor ter so ga burno aklaimirali. Igro samo približuje sodobnemu gledalcu njena snov, vzeta prav iz dejanja in nehanja naših dni. Mariborsko uprizorite^ režira VI. Skrbinšek.
Zlatko Balokovič koncertira v petek
8.	t. m. v mariborskem gledališču. Slavni virtuoz na goslih, se je pravkar povrnil s triumfalne turneje po Rusiji, kjer je absolviral nešteto koncertov. O višini njegove umetnosti govoriti je odiveč. Kritike svetovnega tiska ga ne morejo prehvaliti. Umetnik odsvira svoj zanimivi spored na originalnih Stradivarijevifa gosjih, ki so ga stale v naši valuti pet milijonov dinarjev. Pri glasovirju njegov stal ni spremljevalec Hellmut Baernard. Za koncert veljajo operne cene. Bloki ne veljajo.
_______________________KINO________________________________
GRAMM(INO
Ponedeljek Silly-Miklcy miške.
Od pustnega torka dalje sijajna veseloigra
Charliieva tetka
Smeh, zabava, veselje, v glavni vlogi p*
Paul Kemp.
— ■    ■ —•
Kino Union. Do vključno torka pusto-Iovni film »Roman noči«:. Liane Haid. Gustav Diessel.
Pri bolezni želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, ki preidejo v kri.
Stoletnico rojstva znamenitega skladatelja Modesta Musorgskega proslavi G'as bena Matica na koncertu v sredo 13. maf ca v Unionski dvorani z izvedbo njegove skladbe »Poraz Senaheriba« za zbor in orkester. Dejstvo, da je to prv*1 izvedba tega dela v Mariboru, bo gotovo privabilo veliko število posluša'cev-Vstopnice so v predprodaji pri ge. 2* Brišnikovi in g. Hoferju.
Na pustni torek koncert pri Renčijo«' Vstop prost.
Radio Ljubljana. Spored za torek 5. *■ m. Ob 11: šolska ura; 12: plošče; 12.50: poročila; 13: čas, plošče; 18: otroški kotiček; 18.20: narodne popevke; 18.40; nemščina; 19.10: pravna ura; 19.30: na' cionalna ura; 20: čas, jedilni list, Pr°' gram za sredo; 20.10: pestri večer.
Roparski napad na dravski brvi. se je sinoči okrog 8. ure vračal po dravski brvi proti domu v Studence 14-Iettf; trgovski vajenec St. Ledinek v družb1 dveh tovarišev, ga je sredi brvi napad0 neznan mlajši moški. Zagrabil ga je glavo in mu vrgel v oči paprike poWe' šane s soljo. Nato mu je s silo odvz®1 denarnico, v kateri je imel 6 Din. Po -,a' padu je zbežal ob bregu Drave in iz2ifl brez sledu.
Vremensko poročilo mariborske I1,etei orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaz?1 toplomer 1.2 stopinjo C nad ničlo: n««1: malna temperatura je znaša'a 0.8 stopi^ C nad ničlo; barometer je kazal Pr> stopinjah 738.9, reduciran na ničlo P 736.8; relativna vlaga 88; vreme je °	_
no in sneži; vremenska napoved nap^ vedli je padec temperature in poslabša nje vremena.
Občni zbor Društva iuooslovanskih
upokojencev
Mariboru, dne 4. Til. 1935.
Aariborskl »Večerni lf« Jutra,
Stran 3.
Gias obrtništva severne Slovenije
GOSPODARSKA KONFERENCA ZVEZE OBRTNIH DRUŠTEV V MARIBORU. OBŠIRNA RESOLUCIJA Z ZAHTEVAMI OBRTNIŠTVA.
V nedeljo dopoldne je bila v spodnji naravnost nezaslišana konkurenca vek
dvorani pri »Orlu« gospodarska konfe renca, ki jo je sklicala Zveza obrtniških društev za dravsko banovino. Zborovanja so se udeležili delegati treh avtonomnih mest in 13 srezov. Na zborovanju so se obravnavaa za obrtništvo pereča gospodarska, socialna in politična vprašanja ter so se zadevni sklepi strnili v resolucijo. Po otvoritvi zborovanja po g. Vahtarju je sledil najprej referat podpred sednika zbornice za TOI g. Josipa Rebeka. V izčrpnih izvajanjih je poudarial težkoče in nadloge, s katerimi se mora danes boriti obrtniški stan ter prizadevanja Zveze obrtniških društev dravske banovine, da se težak položaj, v katerem je naše obrtništvo, izčisti in izboljša. Volilni proglas Jevtičeve kraljeve vlade je prinese! obrtništvu iskre novega upanja in novih nad v boljšo bodočnost. Referent je ob zaključku naglašal okonost, da naj bi imelo obrtništvo v parlamentu zastopnike iz svojega stanu. Drugi re-
podjetij, ki notorično delajo s tujim kapitalom. Dolgovi obrtništ. znašajo samo v denarnih zavodih v dravski banovini okroglo 150 milijonov dinarjev, blagovni in drugi dolgovi pa najmanj še enkrat toliko. Obrt zato propada.
4. Da se izboljša položaj obrtništva, smatra zbor za potrebno, da se čimprej izvedejo ukrepi za poživitev gospodarske delavnosti, ki jih je napovedala in deloma tudi pričela izvajati kraljevska vlada. Oso bito pa smatramo, da je treba omogočiti zaposlitev obrtništva in nje govega pomožnega delavstva z javnimi deli, s popono ukinitvijo režijskih del državnih in samoupravnih institucij ter z opustitvijo delavnic raznih državnih zavodov in oddajanjem teh del čim širšemu krogu obrtništva; v ta namen naj se izpremenijo določbe zakona o državnem računovodstvu tako, da bo omogočena uspešna konkurenca tudi malemu obrtniku. Z najenergičnejšimi ukrepi je
ferat, ki ga je imel g. Iglič iz Ljubljane, ; treba zaščititi obrtnika	pred nelegalno
pa je vseboval važne socialno obrtniške j konkurenco. Glede	davčnih	Olajšav	vztra
zadeve. V zvezi z obema referatoma se j jamo na_predlogu,	ki ga je	stavila	Zbor-
je razvia živahna debata, ki so se je med drugim udeležili Vahtar, Sojč, No-
nica za TOI v Ljutnani po svojem obrtnem odseku in si ga je osvojila tudi kon-
vak, Podgoršek in Kancler iz Ptuja in drugi. Ob zaključku se je sprejela sledeča resolucija:
1. Obrtništvo stoji neomajno na načelu nacionalnega edinstva, ki ga je svečano proglasi! pokojni kralj Aleksander I. Zedinitelj, obenem pa v tem okviru tudi na načelu popolne dekoncentracije držav ne uprave po banovinah kot upravnih in samoupravnih edinicah. Zahteva taito preureditev uprave, da bo zajamčeno spo štovanje, pa tudi točno, enako in nepristransko izvrševanje zakonov.
2. Z zadovoljstvom jemlje na znanje zlasti oni del deklaracije vlade g. Bogoljuba Jevtiča, ki posveča svojo pažnjo napredku obrtništva in gospodarstva sploh.
3. Zbor opozarja, da so številčna moč obrtništva, njegova vloga v socialni in gospodarski strukturi naroda in tudi njegov vpliv na politično gibanje v narodu tako močni, važni in odločilni, da predstavlja obrtništvo poleg kmeta enega glavnih slojev naroda. To obrtništvo, ki je najvažnejši faktor naše gospodarske osamosvojitve, je danes v naravnost obupnem gospodarskem položaju, ker je padla njegova zaposlitev v teku samo zadnjih dveh let za 50—80%. Cene sil-0" vinam so ostale ali se deloma dvignile, izdelkom pa so rapidno padle. Na drugi strani pa so se pojavile nove in višje obremenitve z javnimi dajatvami, obenem pa osobito v oblačilnih strokah
nih organizacij iz vsega sreza polnoštevilno. Prisotnih je bilo 125 delegatov. Zborovanje se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma, ki je bila natlačeno polna. Zbor je otvoril in vodil predsednik, banovinski svetovalec in notar g. Rado Jereb, ki je uvodoma pozdravil prisotnega sreskega načelnika g. dr. Mateja S u h a č a in zastopnika glavnega odbora JNS iz Maribora g. dr. Rapotca. Ci. predsednik je podal kratek političen pregled o situaciji, ki je nastala po spremembi vlade. Pojasnil je, iz katerih razlogov se je JNS odločila, da bo pri skupščinskih volitvah podprla Jevticevo li-■sto. Zborovalci so pazljivo sledili govornikovim izvajanjem in soglasno odobravali sklep, da se tudi JNS v konjiškem srezu pridruži listi ministrskega predsednika.
Glavna točka zborovanja je bila določitev kandidata za skupščinske volitve. Kandidatov je bilo imenovanih že pred zborovanjem več. kar je povsem razumljivo, kajti vsak kraj, vsaka občina ima svoje interese in potrebe. Toda vsi zastopniki so si bili edini, da je treba vse nacionalne in napredne sile v srezu združiti in preprečiti vsako cepljenje. Po krajši debati so se vsi govorniki zedinili za najsposobnejšega kandidata, moža, ki uživa zaupanje vsega sreza, notarja g.
Rada Jereba. Vsi ostali kandidati so umaknili svoje kandidature in je bil z veliko večino glasov izvoljen g. Jereb, ki je kandidaturo tudi sprejel. Za namestnika pa je bi! soglasno izvoljen g. Berce, gostilničar in posestnik iz Špitaliča.
Kandidaturo g. Rada Jereba pozdravljajo vsi zavedni volilci konjiškega sreza, ker vidijo v njegovi osebi popolno garancijo za uresničenje njihovih želja in potreb, obenem pa obžalujejo, da se umakne iz politične arene konjiškega sre za dosedanji poslanec g. Gajšek, ki si je za srez pridobil ogromnih zaslug.
Čevlje sta kradla. V četrtek je v Slovenskih Konjicah uradni dan in je ves trg poln ljudi. To priliko sta hotela izkoristiti dva brezposelna postopača. Šla sta prosit miloščine v farovž, pa sta plačala dobroto s krajo novih moških čevljev. Trški redar, ki sta se mu zdela sumljiva, ju je ustavil in odvedel na orožniško postajo, kjer so jima pretipali obisti. Po kratkem tajenju sta priznala, da sta ukradla čevlje v farovžu. Sta to dva rrfada postopača, 23-letni Konrad Kapun, pekovski pomočnik iz Male Nedelje, in 22-letni Albert Vinčec, zidarski delavec iz Čentibe. Oba sta bila izročena v sodne zapore, kjer sedaj lahko premišljujeta o svoji »podjetnosti«.
ferenca zbornic v Beogradu. Obrtniku naj se s primernimi ukrepi omogoči, da bo svoje plačilne obveznosti mogel izpolnjevati tako, da pri tem ne bosta ogro žen njegov obstoj in gospodarska delavnost. V ta namen je potrebno, da se obrestna mera še nadalje zniža, obrtr.i-ku-zado'žniku pa da možnost zakonito urejenega obročnega odplačila dolga, da se s tem oimogoči na pravičen način nje gova razdožitev.
5. Obrtništvo ugotavlja, da obstoječi trgovinski odnošaji napram tujini v veliki meri povzročajo nerentabilnost kmetijskega gospodarstva in propadanje kme ta, neurejene razmere v zaposlitvi in zaslužku pa popolno oslabitev kupne moči delavstva in uradništva. Zato zahteva, da se s primerno zunanjetrgovinsko in agrarno politiko izboljša položaj kmeta, z ureditvijo uradniških odnošajev in mezdnih vprašanj pa dvigne kupna moč uradnika in delavca.
6. Obrtništvo kot važen političen čdr.i-telj zahteva, da se mu v narodnem predstavništvu zajamči primerno zastopstvo in v ta namen v parlamentarni delegaciji dravske banovine da vsaj 6 mest, kar bi ustrezalo tako njegovi gospodarski in socialni važnosti kot tudi številčni moči.
7. Predsedstvo Zveze obrtnih društev za dravsko banovino se pooblašča in se mu naroča, da te naše zahteve na primeren način brez odloga sporoči merodajnim činiteljem.
Muke na električnem stolu
KAKO ŽIVI NA SMRT OBSOJENI HAU PTMANN V SVOJI CELICI. CEREMONIJE USMRTITVE. LJUDSKI NAPRED EK OD DOBE INKVIZICIJE DO DANES
Humanitarne akciie
DRUŠTVO ZA PODPORO REVNIH UČENCEV V MARIBORU.
Društvo je imelo pretekli teden svoj občni zbor, ki je nudil vsem dobrotnikom in prijateljem ubogih otrok vpogled v delovanje preteklega društvenega leta. Obdarovanih je bilo 740 otrok, in sicer 317 dečkov in 423 deklic. Razdelilo se je: 344 parov čevljav, 145 deških, 195 dekliških oblek, 19 deških hlač, 226 kom. deškega in 230 kom. dekliškega perila, 315 rutic, 64 kom. volnenih izdelkov, 28 zavojev volne, 5 kg testenin, 100 kom. zvezkov, svinčnikov, peres in radirk.
Dohodkov je imelo društvo 65.631 Din, ki so bili vsi v prilog domačim čevljarjem, krojačem, šiviljam in tvrdkam. Pred vsem se je odbor oziral na brezposelne, da jih podpre s stalnim zaslužkom med letom. Največja podpora dobrodelne usta nove je bila mestna občina, ki je z zneskom 50.000 Din omogočila božično obdarovanje in banska uprava z blagom. Nadalje Mestna hranilnica s 500 Din, Posojilnica s 300 Din in dobrotniki: Woge-rer. gg. državnega sodišča, Plemelj, Der-^uschek, Podp. dr. žel. delavcev, Vzajemnost, AŠič, Kovina, Ljubljanska kreditna banka, Pinter & Lenart, Kiffmann senator Ploj. Platzer, Scherbanm Gustav, Ussar Maks, Stlckter Ida, Nassim-beni, Prva hrvatska štedionica, Lininger, ^albarth-Reiser, Unio družba, Heinz,
Thur. Dr. B. Ipavic, Hausmaninger, dr. Kartin, dr. Leskovar, Sternad, Mr. Aiba-r.eže, Jaš-Lesjak, Savos, Schmiderer, Pi ckel, Bernhard in tvrdke: Freund, Berg, Kosi, Hutter, Lah, Szinitz, Suppančič, Ludv. Franz, Turad, Jančič, Puche Weixl, Zadruga državnih nameščencev, Kormann nas!., Šegula, Dolček in Marini, Bata, Tivar in dve neimenovani.
Društveni odbor se vsem iskreno za hvaljuje, posebno tudi pivovarni Union za dvorano, Pomladku Rdečega križa tukajšnjim tiskarnam in uredništvom listov za pomoč in naklonjenost, kakor tudi mariborskemu občinstvu za poset naših prireditev. V odbor so bili imenovani gg.: Bračič, Jesih, Pinter, Pfrimer, Ramšak, Rode, Scheligo, Skušek, Štup-ca, Wogerer. Zastopnik občine g. Brand tner, pregledovalca računov: gg. špar' in Hatarman.
Konjice
JNS v konjiškem srezu za levtičevo listo
Sreska organizacija JNS v konjiškem srezu je sklicala v Četrtek 28. februarja
Strokovnjaki so že mnogokrat razprav ljali o vprašanju, ali bi ne bilo bolj humano, če že obstoja smrtna kazen, da bi na smrt obsojeni človek sam zadostil pra vici in bi izvršil samomor. Stara Grčija, domovina filozofov, je sicer poznala tak način smrtne kazni. Sokrat je moral izpiti strup v ječi, ki je bila kakor jo opi-uiejo, zelo udobna. Težko je ugotoviti, v koliko je bil strup ugodnejši in bolečine smrti manjše ter se je prav zaradi tega tudi težko odločiti za to ali drugo mišljenja. Vprašanje je, če bi bil prisilni samomor v resnici bolj človeški od nasilno izvršene smrtne kazni? Zgodovina nam pove. da je prisilni samomor, ki ga je poznala kot smrtno kazen stara Grčija, odpravila krščanska vera, ki smatra samomor za smrtni greh Nastane pa drugo vprašanje, če bi bil človek, ki je na smrt obsojen, voljan izvršiti samomor? če bi ne bil, bi bila taco smrtna kazen še bolj nečloveška, ker bi bil obsojenec izpostavljen trpljenju mdega strahu pred samomorom in končno še trpljenju justifikacije. Mnenje je, da bi več\na obsojencev ne bila pripravljena storiti te usluge rablju. Neki angleški na smrt obsojeni zločinec je cinično odgovoril, ko so ga vprašali, če bi mu bil samomor lažji, da nikakor noče vršiti posla krvnika, ki je za to plačan. Oblasti pa menijo, da bi večina zločincev ime la smelost za samomor, ker niso redki primeri, ko se je zločinec v zadnjih trenutkih s silo obotavljal iti pod vešala, giljotino ali električni stol. Zato je v vseh državah navada, da so na smrt obsojeni zločinci strogo zastraženi, ko jim je bila prečitana smrtna obsodba.
Dan in noč je močno zastražen tudi na smrt obsojeni zločinec Hauptmann, ki je umoril Lindberghovega otroka. Stražniki ga bodo nadzirali vse do smrti. Ponekod je sicer strogo prepovedano paz nikom pogovarjati se z na smrt obsojenim zločincem, vendar je to težko preprečiti. Dva človeka, ki sta blizu drug drugega v tako mučnem razpoloženju, prav ne moreta neprestano molčati. Tak razgovor pride sam od sebe.
Hauptmann pa je izpostavljen dvojnemu trpljenju. Žena, ki ga obišče vsak dan, ga muči s svojo žalostjo, njegov zagovor nik pa z neprestanimi nadami. Pastor mu vsak dan pravi, kako ga Bog pričakuje. Med tem pa ga v resnici čaka prosektura kot predmet za zanimivo avtopsijo. Reporterji najrazličnejših listov vsak dan obiskujejo Hauptmannovo celico in sproti zabeležijo, četudi en sam Hauptmannov vzdih. Obiskali so ga v celici celo založniki in mu ponujali ogromne vsote, naj bi napisal svoje spomine. Moralno -'trpljenje na smrt obsojenega Hauptman-
izredno skupščino, katere so se udele  --------------------------------     _	 r...
žili zastopniki vseh občinskih in krajev- i na pa bo trajalo še precej dolga ker se
je njegov zagovornik pritožil zoper smrtno obsodbo in čaka na odločitev višje instance. Obsojenec sam pa je že nestrpen in nima upanja, da bo ušel električnemu stolu. Čestokrat izrazi na dan željo, da bi najrajši videl, če bi se vse to čimpreje izvršilo. Najstrašnejše je čakanje v takem položaju.
Ameriška sodišča dopuščajo, da smejo na smrt obsojenega zločinca obiisko* vati vsak dan njegovi sorodniki. V njegovo celico sicer ne smejo, pogovarjajo se pa lahko skozi linico na vratih. Spati sme kolikor se mu zljubi, izbirati pa sme tudi jedi za kosilo in večerjo.
Justifikacija na električnem stolu se mora v Ameriki izvršiti vselej ob 9. url dopoldne. Pred usmrtitvijo pride v celi-* co sodnik, ki mu našteje vse njegove greh.3 ter ga opozori, da je prišla zadnja ura. Takoj nato obišče obsojenca duhov-* nik, ki ostane pri njem vse do njegove smrti. Za zajtrk si sme izbrati pečene piške, salato, slaščice, sadje, kavo in cigarete. Po zajtrku ga obiščejo rabljevi pomočniki, ki mu obrijejo glavo, da more električni tok bolj učinkovati.
Zločincu zvežejo roke na hrbtu. Ko se odpro vrata celice, mora obsojenec V spremstvu do sobe, v kateri je električni stol. Soba je tako močno razsvetljena, da večina obsojencev napol oslepi. Električni stol je postavljen na vzvišenem kraju. Na bolj slabo razsvetljenem prostoru se zbero sodniki, duhovnik in osta* le oseba, ki morajo prisostvovati po zakonu justifikaciji. V sobi mora biti absolutna tišina. Nikdo ne sme po zakonu spregovoriti niti besedice in sliši se samo prasketanje novinarskih peres. Dokler niso končane vse priprave, mora stati obsojenec pri zidu, njemu ob strani stoji duhovnik, ki mu bere citate iz svetega pisma. Okrog električtKga stola stoje oboroženi stražniki, v njihovi bližini pa pro-sektor v belem plašču.
Ko sede obsojenec na stol, ga rabljevi pomočniki privežejo z jermeni. Na glavo mu poveznejo jekleno čelado, na roke in na vrat pa mu pritrde elektrode. K6 se pomočniki odstranijo, pritisne krvnik na gumb in električni tok napetosti 2.000 voltov kroži po obsojenčevem telesu polni dve in pol minuti. Ko ugotovi zdravnik smrt, izgovori sodnikom naslednje ritualne besede: »Izjavljam, da je ta človelf mrtev.«
Smrtno kazen na električnem stolu so Američani uvedli pred 35 leti.
Darufte za spomenik Viteškega kralia Aleksandra I. Zedlnitelia v Maribora s
Stran 4.
Mariborski »V e Č er n IS« Jutra
V Mar ib or u ,
dne 4. III.
MBgffMBH
1935.
Alpbome Dattdet-
GUEH Z£iV£
ROMAsč
Pozneje sem izvedel, da ji je očital koketiranje z nekim glasbenikom v zdraviliški dvorani, ker bil je ljubosumen, ljubosumen do zlobe in pripravljen jo tudi pretepsti. V njegovih očitkih je pa bilo glavno to, da je prevarala svojega moža. In ko sem slišal to tiho, nervozno, zadirčno in enolično ječanje žene, ki sem jo tako ljubil in sem čutil, da trpi tu tik poleg mene in so njene solze izvabile tudi meni mokroto v oči. tem si očital podlost in strahopetnost in sem se vrgel v joku in kriku na posteljo, da bi v blazinah zadušil svojo sramotnost. O, kako temno je v naših revnih dušah, kadar jih ne razsvetljuje molitev! Tedaj še nisem znal moliti.
Rano zjutraj je odšel Irenin ljubimec iz hotela sam s svoj’m stojalom in škatlo.
Odšel je slikat gore. Moja žena je menda še spala, ker v sobi je bilo vse čisto tiho. Odprl sem vrhta in vstopil v sobo, nič ne vem več. ali kot morilec ali kot mož, da jo ubijem ali objamem. Naenkrat sem stal pred njo. Ropot, ki sem ga napravil s svojim prihodom, jo je napol pre budil, ker se je obrnila, a z globokim in tenkim vzdihom snet zaspa’a v trudno
24
jutranje spanje. To slabo prebito noč je menda sama ležala v postelji in je spal on na divanu, ker so bile po njem razmetane odeje, kar je še povečalo neurejenost te ozke sobe, polno kovčegov in oblek, razsvetljeno z dvojno svetlobo ju-tmjega neba in bližnjega jezera. Kako sem bil ginjen, ko sem znova videl svojo ljubljeno na tej popotni hotelski postelji v istem koketnem položaju, v katerem sem jo nekoč tako često obožujoče opazoval: eno roko je spodvila pod lase, drugo pa vrgla po odeji. In te roke so me s svojo golo poltjo čisto zaslepile. Da, tisti hip sem bil trdno prepričan, da jo ubijem in tako onemogočim, da bi še kdaj pripadala onemu človeku; ko pa sem se s tem namenom sklonil k njej, jo je vso pretresel jecljaj otroka, ki je zaspal preplašen in ihtav. Opazil sem tedaj, da ima krvave oči in na trepalnicah še ostanke solz, in obšlo me je tako silno usmiljenje do nje, da se je ves moj srd razbil pred to neodgovornostjo in slabostjo v popolni nič. Ah. naj govori kar hoče oni drugi, oni prodajalec fraz, ko nam z lepo teatralno gesto ukazuje: »Ubij jo!« Kdor to stori, mora imeti v
sebi nagon ubijalca, dušo podleža in roko krvnika... In odšel sem, ne da bi se še obrnil; uro pozneje sem že odpotoval.
Ko sem se vrnil v Pariz, nisem bil več sposoben za svoj posel; zatekel sem se semkaj, kjer sem se čutil tako osamljenega in nesrečnega, da sem naposled segel po samokresu, in to tokrat proti samemu sebi... Ta mala rdeča brazgotina, ki sem si jo izvrtal v glavo — stari Merivet je razgrnil lase, da pokaže vdr-tino — ta vdorina krogle me je držala dva meseca na robu življenja in smrti: bil sem kakor brez uma. Ko se je moj razum zopet prebudil, sem našel poleg sebe sijajnega človeka, uprav svetnika, ki je zdravil mojo dušo, in ko jo je ozdra vil, so se moje roke po zakonu usmiljenja in odpuščanja same razklenile, da objamejo njo, ki sem jo še vedno ljubil in je imela eno samo željo, vrniti se k meni. Uboga mala reva, kakšna je bila ta vrnitev! Mršava in vsa spremenjena, z rdečimi pegami na licih, podobnih bolnemu bukovemu listju, je v tistih šestih mesecih svobodne ljubezni tako propadla, ko da se je vrnila iz bolnišnice. Upal sem, da ji bo ta lepi zeleni kraj, ki leži tako ugodno med gozdom in reko, spet vrnil izgubljeno zdravje. A ona je še dalje propadala, propadala še celo tedaj, ko j*3 preživela zimo v svojem rojstnem kraju pri Blidahu, sredi gozdička oranž. In često mi je z divnim smehljajem svo-———E
Bo za oč^e se ?e pr’čel...
OTVORITEV POMLADANSKE PRVENSTVENE SEZONE. SK SVOBODA SI JE V OGORČENI BORBI PRIBORILA DVE TOČKI. ČASTEN PORAZ SK ŽELEZNIČARJA V LJUBLJANI.
V Mariboru se je včeraj pričelo tekmovanje za prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze. Prizorišče je bilo igrišče SK Svobode, in sicer sta se tamkaj v boju za točke srečali enajstorici ISSK Maribora in SK Svobode. Zanimanje za tekmo je bilo precejšnje in okrog 600 gle dalcev je sledilo posameznim fazaim te težke in do zadnjega ogorčene bitke za številke v tabeli. Težka in dolgotrajna bo bitka za placement, trajala bo 19 nedelj — mesto odločilnih bojev pa bo tudi razumljivo, da je prisostvovalo otvoritvi prvenstvene sezone veliko število gleda cev. Zaradi stavke zveznih nogometnih sodnikov so bili naši klubi prav za prav v veliki zadregi. No, pri nas stavka ni imela kvarnih posledic, kajti »z materni« sodniki so rešili svojo nalogo prav dobro. Povdariti moramo, da se je včerajšnja prvenstvena nedelja končala brez najmanjših incidentov tako, da lahko mirno pričakujemo nadaljuje borbe tudi brez »dipomiranih« sodnikov. Do prihodnje nedelje, ki nam bo prinesla tekmo med SK Celjem in SK Rapidom, izgleda prvenstvena tabela takole:
na in nekoristna. Nekateri igralci, predvsem Konič, Jurgec in Miloš so se res potrudili, toda zaman in moštvo je moralo po ogorčeni borbi zapustiti igrišče poraženo in prepustiti dve dragoceni točki nasprotniku.
Svoboda si je zmago zaslužila, o tem ni dvoma. Kot ceota pa enajsterica ni
SK Svobode in SK Slovana iz Ljub'jane. Svoboda je po sobotnem nastopu ponovno dokazala, da silno napreduje. Dvorana je bila nabito polna gledalcev, dokaz, da se naše občinstvo zelo zanima za tež-koatletski šport, ki pa se ga je v zadnjih letih precej zanemarjalo. Sobotna borba je prinesa mariborskemu športu nove la-vorike, saj so požrtvovalni Svobodaši premagali odlične zastopnike bele Ljubljane.
Boksarski večer so otvorili subjunior-ji SK Svobode, in sicer je Fajdiga premagal po točkah Petka, Ribar je v tret-
povsem zadovoljila. Predvsem manjka j jem kolu s knoch-autom zmagal nad Pac-skupna igra, ki bo proti močnejšemu na- ; kom, Gojznik pa je premagal v tretjem sprotniku neobhodno potrebna. Pač pa \ kolu Kaiserja.
Ilirija
ČSK
Železničar
Rapid
ISSK Maribor SK Celje Svoboda Hermes
7 5 1 1 30:9 7 4 3 0 21:8 7 4 1 2 20:17
7 4 0 3 20:10
8 3 14 12:20
7 2 14 11:14
8 2 15 16:43 7 10 6 12:21
V tabeli je upoštevan rezultat jesenske prvenstvene tekme med I irijo in Hermesom, ki se je predčasno zaključila z rezultatom 2:1 za Ilirijo.
SK Svoboda : ISSK Maribor 4:2 (2:1).
Novinec v podzvezni ligi — SK Svoboda — se je za letošnjo prvenstveno sezono temeljito pripravil. Vidi se, da ie enajsterica vzela svojo prvenstveno nalogo z najresnejše strani in jo je treba zaradi tega smatrati za tekmeca, s katerim bo imel vsak nasprotnik vsaj na igrišču SK Svobode — veliko opravka, tako, da si s pomočjo Svobode ne bo mogel fabriclrati kollčn ka kot si je na primer lansko leto ČSK na domačih tleh. Prvi nasprotnik, ki je moral to verjeti, je bil včeraj ISSK Maribor. Res je sicer, da je moralo moštvo nastopiti včeraj brez nekaterih »k-nonovj, toda moštvo je predvajalo tako slabo igro, da si tudi morebitne zmage ne bi zaslužilo. Glavna hiba je bi a včeraj pomanjkanje elana in ambicije, s katerimi vrlinami se je prav odlikovala enajsterica Svobode. Tudi je bila igra ISSK Maribora precej raztrga-
imajo igralci odl čen start, kar je pripomoglo do tega, da so se nevarni napadi nasprotnika razbili.
Sam potek tekme je bil značilno prvenstveni. Bila je pač borba za točke.
Sod 1 je nače nik nogometnega odseka SK Rapida g. Krsper objektivno in tudi dobro.
V predtekmi sta igrali za prvenstvo »•ezervi ISSK Maribora in SK Svobode. Tekma se je končala neodločeno s 3:3 (1:2). Sodil je aktivni igralec SK Rapida g. Klipsteter.
ASK Prh.;orJe : SK Železničar 3:2 (0:1).
SK Železničar se je odzval povabi u ASK Primorja in odigral prijateljske tekme v Ljubljani ter včeraj nastopil proti liginemu moštvu. Težka in odgovorna je bila pot naših Železničarjev v Ljubljano, toda reči moramo, da so častno zastopa i mariborski nogomet. Zadnja leta smo kar navajeni, da mariborski klubi ne uspevajo proti Primorju in Iliriji, vsaj na ljubljanskih tleh ne. Zato je tembolj razveseljiva vest, da je SK Železničar podlegel 'e z razliko enega gola in še tega po lastni krivdi — saj je bil avtogol.
Ostale nogometne tekme.
Ljubljana: Ilirija : Slovan 8:0 (2:0).
Zagreb; Concordia : Gradjanski 1:1 (1:0).
Gradec: FC Graz : Wacker 5:1; Šport klub : Herta 3:0, GAK : Eggenberg 6:1, Hakoach : Bewegung 2:1, Gratkorn : Austria 2:1, Siidbahn : Eggenberg 2:1. Pokalne tekme.
Praga; Slavia : FC Plzen 2:2, Teplit-zer FC : Bohemians 3:0, Sparta : Ži-denice 6:1, FC Prostjejov : DFC 1:0, Viktoria Plzen : Čechie Karlin 1:0.
Uspela bo^saiska prireditev SK Svobode
Boksarji SK Svobode premagali SK Slovana iz Ljubljane s 4:2.
V spodnji kazinski dvorani je priredila preteklo soboto nadvse agilna težko-atletska sekcija SK Svobode boksarske borbe, pri katerih so nastopili boksarji
V dvoboju Slovan : Svoboda so bili rezultati naslednji:
Kategorija vvelter: Kaiser I (Svoboda) je premagal Seunigga (Slovan), in sicer v tretjem kolu.
Poltežka kategorija; Ipavec (Svoboda) je zmagal v 35. sek. s k. o. nad Zupanom (Slovan).
Srednja kategorija: Heller (Slovan) je premagal po petem kolu Štruk’ja (Svoboda).
Pluj
Učni tečaj za popravljanje tehtnic. Dne
7. t. m. (prihodnji četrtek) ob 8. uri se začne v Ptuju učni tečaj za popravljanje tehtnic. Tečaj ima namen, da za popravila vseh vrst tehtnic in meril, ki jih sedaj opravljajo le redki, takih popravil bolj ali manj vešči ključavničarski in mc-haniški podjetniki, usposobi večje število rokodelcev in s tem posebno podeželskim posestnikom meril zmanjša stroške za popravila pri preoddaljenih tvrd- let h.
jih lepih oči, ki so se vedno bolj širile,; tiho govorila: »— Ljubim te, srečna sem, pa vendar moram oditi... Kakšna usoda!«
Vendar sem upal v svojo strastno ljubezen in njeno mladost... In zares, naenkrat se ji je vrnilo življenje, ali vsaj videz življenja in želja po njem — to so storili na čudovit način Herscherjevi romani. Vse zadnje poletje svojega življenja je prebila na tem našem vrtu, ki ga vidite tam preko ceste, čitajoč neprenehoma nežne povesti ir. ljubezni tega ro-mancierja, največkrat pa »Zlato veziljo«, katero je zaradi pojava one lepe Yamine nad vse ljubila in oponašala celo njeno nošo, obleko iz svetlega baržuna in dolge pletenice. »Kaj bi rekel avtor,« me je večkrat vprašala, »ko bi me videl oblečeno tako, kakor je bila Yamina? Sem ji podobna?« Dasi tega nisem vede!, te m ji vendar odgovarjal: »Gotovo!« Pri tem sem pa mislil, kako bi tudi romancier, ko bi bil navzoč, videl ono, kar sem videl jaz: tam za naslanjačem te koketne Yamine lepih, a vročičnih oči njeno bolniško perilo, razvešeno po balkonu sobe, njene blazine in rjuhe, vse mokre od potu bolnice, ki nikoli ni mogla spati. Da jo razveselim in poživim, sem jo vprašal nekega dne, če bi jo veselilo seznaniti s Herscherjem. ker bi mu, ako želi, piša' naj naju obišče.
(Se bo nadalievate
——MS—1' HHPIIU.JW VJjSBESSl
kah. Da se udeleženci tečaja čim boli usposobijo za taka dela, bo tečaj trajal preko 3 tedne in bosta praktična dela poučevala 2 strokovnjaka tt. Rebek iz Celja, specialista za razne vrste tehtnic in za najrazličnejša popravila. Poučevala se bo tudi teorija, kolikor je to potrebno, ker taka dela zahtevajo tudi poznanje zakonitih predpisov glede meril. Predavanja bodo celodnevna in bodo trajala do 30. t. m. Prilika za temeljito izobrazbo je tem ugodnejša, ker se prav v tem času vrši v Ptuju tudi uradna kontrola mer in utežev, tako, da bodo popravljena merila takoj prišla tudi v uradni pregled in odobritev. Tečaj priredi zbornični obrtnopospeševalni zavod po svoji mariborski poslovalnici.
Povratek Byrda.
Znameniti polarni raziskovalec Byrd ie z več člani svoje polarne ekspedicije prispel na krčvu parnika »Jakob Rupert« v Kunedin na Novi Zelandiji. Ekspedicija je imela prav lepe uspehe, saj je odkrila 200.000 kvadratnih rnlj novega sveta v Antarktidi, Ki je postal last Zedinjenih držav. Čeprav so bili vedno v življenjski nevarnosti, ni imela ekspedicija nobenih človeških žrtev. Ostali del ekspedicije, ki je še ostal na krovu parnika »Bear of Ok'and«, bo skušal nadaljevati raziskovanje vzhodnega dela Dežele Edvarda VII. ter bo odpotoval potem v Valparaiso. Byrd je izjavil, da je bil glavni namen ekspedicije ugotoviti, če ie možna zveza med Deželo Mary Bryd in glavnim antarktičnim koti tinentom. Na podlagi opazovanj so ugotovili, da taka zveza res obstoja. Ekspedicija je opravila mnogo znanstvenega dela, ki ga bo proučevala v naslednji
Prodam
Stanovanle
HALO!	HALO!' BOLJŠEGA DELAVCA
Kurivo poceni! Premog, ko- sprejmejn na stanovanje
sovec, 100 kg 36 Din, bukova, žagana drva ms 105 Din, kolobarji, koinad 4.50 Din. Dostavlja vsako množino Fistor, lesna trgovina. Mlinska ul. 18 913
Kupim
OTROŠKI VOZIČEK
dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Večernika«. 908
Posest
HIŠA
na prodaj. Delavska 6.
Sobo odda
907
OPREMLJENO SOBO
oddam. Aleksandrova c. 14. 911
in
hrano. Frankonanova ulica 15 914
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih)
i« 8'-, lile 15*
Teden ročnih dei BUDEFELDf
^_________________________________
Zahvala
^ Za sočustvovanje ob izgubi mojega nepozabnega moža
Ivana Leskovarla
se tem potom zahvaljujem vsem darovalcem vencev, mariborskim posti eščkom, hišnim stanovalcem, godbi „Omladina“, Zenski zvezi in^ vsem drugim, ki so spremljali mojega pokojnega moža na zadnji poti.
Žalujoča soproga.
Izdaja konzorcll »tetra, v Liuhlfanl: prrrfctavnlk izdajatelja »rednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.