Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 207. Izven Ljubljane 8 vin. V LJllDIM V M, 10. SepMra 1912. Leto XI. 5 Velja po pošti: as Za otlo leto naprej . K 26'— M pol leta „ . „ 13 — >a četrt leta „ . „ 8'fiO n en meieo „ . „ 2'20 sa Kemčljo oeloletno „ 29'— sa oatalo lnosemstvo „ 38'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . S 24 — sa pol lete „ . „ 12— sa četrt leta „ , „ 6 — sa en meieo „ . „ 2 — V spravi prajeiu ■ntdni K 1*70 ilnserati: Enostolpna petltTrsta (72 mm): aa enkrat . , . . po 15 v za dvakrat , . . . „ 13 „ aa trikrat . . . . ,, 10 „ sa večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. vsak dan, isvzemšl nedelje ln prasnlke, ob 5. url popoldne. gar Uredništvo je t Kopitarjevi nllol itev. fl/in. Bokoplsl se ne vračajo; netrankirana pisma se ne mm sprejemajo. — Uredniškega telefona štev« 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. "ta Avstr. poštno bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št.26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. fraze in puhlice o nadčloveku. To jc odgovor na vse tiste začudene obraze, odkod uspehi in neprodirnost krščanskih čet na naših tleh. Evharistični kongres na Dunaju je nekaj svetovnega, nekaj epohalnega za celo človeštvo. Krščanski narodi so se borili nekdaj za sveto deželo in pošiljali stotisoče broječe čete na vzhod branit svete kraje z mečem v roki proti oskrunjevalcu in teptalcu krščanske kulture. Danes tega ni več treba. Danes imamo v svoji sredi sovražnika sicer ne več tako brutalnega, pač pa šc bolj nevarnega. ki vliva v ljudsko dušo polagoma kapljo za kapljo strup nevere in materializma. Evharistični kongresi so sijajna manifestacija vere nad svetom, zmaga večnega, duhovnega, nadnaravnega, božjega, nad počutnostjo, nad duhom sveta. In ravno tu, v velikih mestih, odkoder se izliva cinizem in korupcija, v narodovo dušo, kjer strast kraljuje in je zgubil človek zvezo z od-rešenikom sveta, kjer sc pišejo ljudstvu novi evangeliji in vstajajo novi preroki, ravno na teh tleh se hoče meriti sila krščanske dogme s človeško oholostjo, ki je zavrgla stvarnika in začetnika vsega življenja in postavila na oltar boginjo zmote in uživanja. Časi križarskih vojsk so minuli, pa. vojska je ostala; le način boja sc je spremenil, postal je duhoven. V velikih mestih, kjer beži meščan mimo cerkve, kjer koraka državnik hladnokrvno mimo cerkvenega praga, kjer iščejo modrijani rešitve uganjke življenja v svetni modrosti 111 ljudstvo sreče v vrtincu življenja, tani stopa Kristus sam iz cerkve v sv. cv-haristij med pozabljene in zgubljene mase in vleče nase s silo oči in srca ljudi. Evharistični kongres bo pa na Dunaju pokazal zopet edinost in univerzalnost katoliškega sveta. Koliko različnih narodov in jezikov, koliko razlike v socialnem oziru, v kulturni izobrazbi, koliko različnih stanov in vendar vse te razlike se izgube popolnoma v krščanski veri in ljubezni. Pred evharističnim Kristusom padejo vse časti, vsi oziri, vse vezi, tukaj je vsak samo član božjega kraljevstva na zemlji. Ko bi le hotela človeška družba to fundamentalno resnico in načelo praktično izpeljati. Potem ne bi imeli anarhije in soc. demokraške zmote! V nedeljo nam bo nudil Dunaj zares impozantno sliko. Za sv. Rešnjini Telesom bodo korakali v7si avstrijski narodi s svojim cesarjem in zastopnikom glavarja katoliške cerkve. Že div-fiii Dante jc tako lepo opeval eno vero, eno cerkev in enega cesarja. Vsak bo govoril svoj jezik, a srca vseh bodo govorila isto. Ta prizor nam ponuja rešitev avstrijskih narodnih, socialnih in političnih vprašanj, v katerih zgubljamo avstrijski narodi svojo moč in sile. Vsakemu svoje ali vsi skupa j edini v veri in edini s cesarjem! Vera v sv. Evharistijo je središče cerkvenega življenja in središče vse cerkvene kulture. Brez tc dogme jc pravo krščansko življenje nemogoče. Kar je cvetov in sadov na drevesu cerkve, je sad evharističnega Kristusa. Zgodovina to govori. Kjer ni vere v pričujoč-liost Kristusa v sv. Evharistiji, tam so krščanske resnice brez vpliva in krščansko življenje propada in narod so zgubi. Zato jc v resnici silno značilno, da so žc stari pisatelji primerjali evharističnega Kristusa s solnccm. Kakor vpliva moč solnca na zemljo, jo dela rodovitno in izvablja njene moči, tako vpliva tucli sv. Evharistija na krščanske narode. Kakor objema solnce ves svet in se nc more njegovemu žaru nobena stvar ustavljati, tako prešine ogenj Kristusa pod podobo kruha srca vseh narodov. Naj hi dunajski kongres s svojo močjo in navdušen jem postavil mejnik v zgodovini avstrijskih narodov, jih poklical k prerojenemu verskemu življenju in uredil njihove čete za boj za naše krščanske kulturne svetinjo. »Chri-stum, regem adoremus dominanten! gentibus, qui se manducantibus dat — sempiternam gioriam!« Kristusa, molimo kralja, ki gospoduje narodom in daje njim, ki ga vživajo, večno slavo! veliKe vaje no Oorskem. V soboto so zasedli vojaki, ki se udeležujejo letošnjih velikih vaj na Ogrskem, kraje, kjer prično vaditi. Načelnik generalnega štaba, podmaršal Sehemua, biva že od 6. t. m. v Mezohe-gyesu. Častnikom generalnega štaba poveljnikom obeh armad so v Mcroheg-gesu izročili pisana povelja v zaprtih pismih. 7. t. m. so že vojaki zasedli odkazane jim postojanke, 8. t. m. so počivali. Na severnem bregu reke Maroš je zbrana armada generalnega nadzornika, generala pehote Schodlerja, ki je sestavljen iz dveh armaclnili zborov, na južnem bregu reke pa armada zbornei ga poveljnika generala pehote pl. vessa, ki obsega le en armadni zbor, Vodstvo vaj ima pa pripravljenih še več lionvednih divizij, ki pomnože najbrže, ko se prične boj, južno armado. Vadili bodo ob reki Maroš in bodo cen-< zurirali vsa poročila, določena za časo^ pisje, da poveljniki ne bodo poučeni iz časopisov, kaj da dela sovražnik. Včeraj, 9. t. m., se jc pričelo vojno stanje, in sicer s poizvedovalno službo. Obe ari madi sta oddaljeni ena od druge pri« bližno 80 km. Prvi dan je pač morala imeti kavalerija, vsaki armadi sta pri-deljeni dve do tri kavalerijski brigadi, veliko posla, ker ju loči reka. Pred vsem sta pač obe armadi poizkušali dobiti prehode čez reko v roke, da si omogočita prehod čez reko. Mostovi se nahajajo le trije pri Lipi, Rabi in Apat-falvi, za katere so sc najbrže že bili prvi boji. Veliko pričakujejo od aero-planov, ki nastopijo letos prvič v večjem obsegu pri naših velikih vajah, katerih gore, doline in reke ne ovirajo. Nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand se jo pripeljal v Mako ob 6. uri ,56 minut zjutraj, v Mez6-Hegycs pa ob osmih. Nadvojvodo prestolonaslednika je občinstvo burno pozdravljalo. Sprejel ga je ogrski poljedelski minister grof Serenyi. »Neues Wr. Tagbl.« poroča, da bodo radi nestalnega vremena velike vajo na južnem Ogrskem najbrže okrajšane. mm\M shod na nunah. »Slovenec« na Dunaju. Za časa ev« bsrističnega kongresa se bo prodajal »Slovenec« tudi v knjigarni Golti-scbmiedt, L, Wollzeile 11, blizu cerkve sv. Štefana. Skupna stanovanja za udeležcnce s Kranjskega preskrbljena! Poroča se nam z Dunaja sledeče: Za moške bodo prenočišča v X. olu\ 1'hlaiidgasse štev. 1 (vsa hiša) , 511 postelj, v X. okraju, Kepplergasse št. 11, kjer bo 119 postelj. Za ženske: X. okraj, Antoniusplatz št. 11 in 12, oboje ena hiša (100 postelj), dalje X. okraj, (Juellenstrasse št. 52 in 54 (100 postelj); X. okraj, Eugengassc st. 32 (50 postelj); X. okraj, Herzgasse s t. 87 (50 postelj). Deseti okraj je takoj za južnim kolodvorom. Današnja številka obsega 6 stran!. Kraljestvo, kjer solnce ne zaide. Jutri zjutraj se odpeljejo zastopniki našega naroda v cesarsko prestolnico, da se poklonijo evliarističnemu Kristusu in vpričo zastopnikov vseh narodov dokumentirajo živo vero in iskreno ljubezen slovenskega naroda do Kristusa, pričujočega v sveti evharistiji. Slovensko ljudstvo si šteje v čast in v dolžnost proslaviti to svetovtno slavnost, na katero je poklicalo cesarsko mesto narode vsega sveta: Pridite, molimo kralja kraljev ... in zato jc zaplamtel tudi ob tem klicu tisti plamen, ki gori tu doli v duši našega ljudstva v ljubezni do kralja neba in zemlje. Naš narod jc močan, zdrav in pogumen. Tri lastnosti, ki jih mora imeti vsako življenja polno telo. Brez kruha pa ni ne moči, ne zdravja, ne poguma. Kdo je dal našim ljudem moči in sile, da se bore že nekaj desetletij s takim ognjem in vztrajnostjo brez prestanka kakor levi za svojo krščansko vero in krščansko kulturo. Sv. evharistija! Zakaj polagajo nasprotniki Kristusovega imena med nami z resignacijo svojo bojno kopje in se umikajo iz bojnih vrst? Ker vidijo, da je parola, v katere imenu stoji naš narod v boju, dih iz večnosti in da je pogum, ki si ga naš narod zajemlje iz studenca sv. evhari-stije, nezlomljiv. Naš narod je zdrav, čvrst in vesel življenja. Njegovega organizma ni še zastrupil dvom, nevera, njegove krvi še ni otroval strup lasciv-nosti. Zato so tisti, ki prihajajo k njemu in mu ponujajo čašo opojnosti, zanj neumljivi in so zanj kakor tujci v domači deželi. Priznajmo! To velikansko delo v naši domovini, ta reformacija ljudske duše in cerkvenega življenja, ta renesansa slovenskega naroda je v veliki meri posledica češčenja sv. evharistije in prejemanja sv. zakramentov. Kdor razmotriva in opazuje evharistično gibanje in češčenje Srca Jezusovega med otroci, mladino, sploh med našim ljudstvom, temu bo kmalu jasno, kje jemlje naš narod sile, moči, telesno in moralno energijo v sedanjih bojih. Naš narod si je postavil svojo stavbo na trden in nerazrušljiv fundament, na resnične krščanske ideale in ne na prazne LISTEK. Moja deseifeinlca v Boiiju. Slike z jezera. Spisal Silvin Sardenko. (Dalje.) 6. Do profundis. »Počasi, »Črtomir«! Prispel sem mimo vile oziroma slikarskega paviljona nekega nemškega umetnika. Postavil je svoj umetniški hram na skalo, visoko nad krajem, kjer jc jezero, kakor pravijo, najgloblje. Temne sence se izprehajajo po globini, kakor duhovi nesrečnih bitij, ki jim je jezero ugrabilo življenje. Ko sem videl te smrtne silhuete, sem se spomnil svojih duhovnih tova-rišev-sošolccv — ki so umrli: Ivan Klemene kot kapelan v Borovnici: Vzoren duhovnik in dober pevec. Ivan Berce kot kapelan v Dobrničah: ponižna gorenjska duša. Riharcl Smolej: Navdušen prijatelj naše mladinske organizacije. Pacem piis animis! Spomnil sem se še drugih. Vsi župniki mojemu rodnemu kraju sosednih župnij so so tokom desetih let. umeknili svojim sedanjim nasled- nikom, 10, naš skrbni oče Simon Zupan še čvrsto pastiruje na svojem nekdanjem — dvajsetletnem mestu. Pri sv. Petru v Ljubljani se je Ma-lenšek umeknil Pavliču in Pavlič Pe-triču; v Št. Vidu Malovrh Zabretu; v Šmartnem Strupi Lesarju; na Črnučah pa je Kobilica napravil mesto Me-kincu in Mekinec Stazinskemu; pač en sosedni župnik je ostal še vedno isti: P. H. Sattner pri Frančiškanih. »Lepo je,« poreko moji še živi sva I je, »čc se spomniš tudi svojih sedaj žc pokojnih novomašnih svatov.« A s tem spominom ste ranili moje srce. Kdor jc res ljubil svoje drage pokojne, ali se jih more spominjati brez tihe bolesti? Pesem sicer poje: »Slovan povsod brate ima«; pa, odkar sem izgubil svojega brata Ivana, šc lc vidim, kako manjka svetu prave bratske ljubezni. Bratska imena so poceni, a bratska srca so draga; prvih je celo knjige, a drugih le malo, kot lastovic v zgodnji jeseni. Za bratom mi jc umrl bratranec Janez Oblak. Ob smrti je Podgoro v Št. Vidu pri Ljubljani zapustil lepo urejeno posestvo, a še lepše urejene račune za večnost. Kadar govorim o dobrotnikih, nc pozabim svoje pred petimi leti umrle Čamrove botre. I11 ravno danes, ko pišem te vrstice, je v oni botrovi hiši, kjer so mi napravili novomašno svatbo, zbranih mnogo mojih tedanjih svatov in svatinj. V Črno so oblečeni in plakajo. Vsak čas jim odneso iz hiše mrliča in meni je usojeno, da pojdem pred krsto in pokopljem ono dekle, ki jc bila prod desetimi leti najvoselojša družica na moji novomašni slovesnosti. Pa tudi najnedolžnejše med tedanjimi družicami ni več. Povejte, posavske hiše in vrtovi: imate li še mnogo takih rož, kakor je bila pokojna Leniča Pečnikova? »Nc več mnogo.« »Ne več?« »Ne več, čc položimo njih modrost na, najfinejšo tehtnico.« »In drugod po slovanskih krajinah?« »So, ali redke kakor cedre na Libanonu?« — Mirno plava »Črtomir« po jezeru in ostavlja za seboj kolobarjeve razore. Kolobarji rastejo in se širijo; največji in najhitrejši pohiti do peščene jezerske obali, s tihim objemom jo objame in izgine, in nc veš, odkod, lic kam je šel. Pcnica v grmovju drobi svojo drobno pesem, šc nič ne misli na hude čase, ko bo morala čez široko morje, ki ga ne bo mogla prolcteti tako brez nevarnosti, kakor preleti Bohinjsko jezero. Rumenokljuni kos hodi ogloda-vat »prejšnjega, življenja mesto«, kjer jc pomladi praznoval svoje ženitova-njc. Sedaj nima več družice in tudi njegov mladi rod ga jc že zapustil. Družica jc odhitela na drugo letovišče, kjer je ne motijo več nobeni oziri na prejšnje razmere. Mladi rod pa polcta-va od grma do grma in se zabava po svojo Obširna šuma za Lazi jim skoraj postane pretesna. Stari kos jim včasih še. zažvižga ono prijazno pesem, katero jim je peval ob domačem gnezdu; na dokler jim je iz njegovega kljuna padel tudi kak grižljaj, so mladički radi poslušali njegov glas: sedaj baje sami lepše pojo. To so ptiči ti kosi! Pa kaj bi mogel kos odpeti? »Taki ptiči ste večkrat tudi vi, nehvaležni ljudje.« Zaveslal sem na sredo jezera. Pred mano je ležala Bohinjska dolina v okviru zelenih vrhov. Pred leti sem šel prvikrat skozi Studorsko, Fužinarsko in Srednjo vas v Bohinju, « J ob sedmi uri zvečer. Pozdravil ga jc v imenu sprejemnega odbora grof Ja-roslav Thun sledeče: >Z veselim srcem pozdravljamo odposlanca sv. očela v imenu vseh sotrudnikov kongresa s prošnjo, da naj se izporoči naša otroška udanost njegovi svetosti papežu Piju X. Pred vojsko na Balkanu? \' Belgradu so radi prepovedi o izvažanju žita in krme iz Srbije zelo razburjeni. Prepoved razlagajo splošno, da so jo povzročili vojaški razlogi. Vrednost zlata se je dvignila, narodna banka je znatno omejila kredit. Druge srbske banke ji slede. Vpoklicanje rezervistov i« rekviracija konj za pripre-go se splošno smatra za priče tek mobilizacije. Ob bolgarski meji se je pa pripetil dogodek, ki je gotovo strašno podnetil in razjaril Bolgare. Dne 8. t., m. sta se namreč vračala s patrulje dva bolgarska desetnika, ki so ju turški vojaki zahrbtno napadli in usmrtili. Enega po Turkih umorjenega Bolgara niso mogli dobiti, ker so ga Turki najbrže odnesli s seboj. Bolgarska vlada je naročila svojemu poslaniku v Carigradu, da mora odločno nastopiti, da ne bodo turški vojaki napadali Bolgarov iu da se morajo morilci ostro kaznovati. Turški ministrski svet.je sklenil, da izvede Albancem zagotovljene p r e o s n o v e v celi državi. Albansko vprašanje v toliko še ni rešeno, če se dovoli nositi orožje. Vladi se je dovolil lodnevni rok, da reši vprašanje. Če se Albancem ne dovoli nositi orožje, si pridrže proste roke za svoje nadaljnje postopanje. MIR MED ITALIJO IN TUR&IJO ŽE SKLENJEN? Kar tiče mirovnih pogajanj med Turčijo In Italijo, zelo ugodno napredujejo. »N. Fr. Pr.« poroča celo, da je mirovna pogodba že podpisana, a mirovne pogodbe toliko časa nc razglase, dokler se ne otvori novi turški državni zbor. Izgnani Italijani se res vračajo v Turčijo, a dopuščajo vhod le tistim Lahom, ki so ob izgnanstvu si prisvojili državljanstvo kake nelaške države. Dnevne novice. -f Zasedanje deželnih zborov. Od 18. septembra dalje se snide več deželnih zborov za okoli štiritedensko zborovanje. Kakor čujemo iz zanesljivega vira, se deželni zbor kranjski n e skliče, ker je deželni zbor rešil vse nujne zadeve že meseca julija in je deželni glavar izjavil, da je jesensko zasedanje nepotrebno. Redno zasedanje kranjskega deželnega zbora se bo vršilo šele po zimi, med Božičem in Svečnico. Če bi pa delegacije končale hitro svoje delo, ni izključeno, da se naš deželni zbor vendarle še skliče na kako štirinajstdnevno zasedanje meseca oktobra, ako bo do takrat gotov deželni proračun za leto 1913. Visoko odlikovanje poslanca S. L. S. Uradni brzojav poroča: Podpredsedniku poslaniške zbornice poslancu Jožefu Pogačniku je podeljen viteški stan. •f Moči pekla, čimbolj se bliža ev-haristični kongres, tembolj se peni svobodomiselna kompanija. Na čelu je listi zoprni Zenker, kojega predniki so še nedavno na Ogrskem jedli čebuljo, in ki živi od samega sovraštva proti katoliški veri. Toda jud je jud in izbruhi Zcnkcrjeve nature bi se že kako prenesli, saj so jih ljudje že dolgo vajeni. Ampak tisti, ki v tem zboru najbolj kriči in tuli, je socialna demokracija. Samonasebi je seveda tudi lo zelo umevno. Socialna demokracija je svojčas nastopala kot izveličarica človeštva, kot nekaka nova vesoljna cerkev, ki bo po izreku juda Heineja ustvarila človeštvu nebesa na zemlji. Smatrala se je za konkurentinjo katoliške Cerkve in bila zmage gotova. Prišlo je pa drugače. in izpolnila se jc obljuba onega, ki je dejal, da Cerkve nobetna sila ne bo premagala. Materializem, ki tvori miselno podlago socialne demokracije, je preminul in nionizem čaka ista usoda. Nadnaravna vera korenini tako v ljudstvu, da je noben drug nauk nc more nadomestiti in izpodriniti. Trpečemu človeštvu socialna demokracija ni nič posebnega prinesla, kar se je socialno dobrega ustvarilo, se je dostikrat brez nje, dostikrat celo proti nji, pač pa je povzročila veliko gorjA s tem, da je s svojo demagogijo vzbudila v masah veliko neizpolnljivih upov in podrla mnogo dobrih tradicij. Vera ljubezni, edinstva in bratstva pa je slejkoprej ostala katoliška vera in zato se je kljub vsem silovitim bojem .iudi še danes ohranila v svoji prvotni moči. In zato bo evharistični kongres združil veliko več ljudstva kakor katerakoli socialnodemokraška prireditev in bo jasen dokaz, da je katoliška Cerkev slejkoprej univerzalna, da je up milijonov in milijonov, da ohranja le ona najlepše ideale vsega izobraženega človeštva. , Torej ni čuda, da se socialna demokracija zdaj togoti in bruha iz sebe sovraštvo in psovke. Značilno je to le zategadelj, ker socialna demokracija, kadar lovi nezavedno ljudi v svoje mreže, vedno pudarja, da ni protiver-ska stranka. Če je vera res privatna stvar, čemu socialna demokracija sedaj tako renči? Ali nimajo katoličani svobodo, cla časte osrednji mistei-ij svoje vere, svojega Izveličarja, svojo fundamentalno dogmo? Socialnih demokratov ni nihče na kongres vabil in kdor v Evharistijo ne veruje, lahko doma ostane. Vnebovpijoča nesramnost je torej, če socialna demokracija ruje proti prireditvi, ki jo bo posetila tolika množica avstrijskega katoliškega ljudstva, ki ima menda še pravico svojo vero dostojno manifestirati v stolnem mestu cesarstva. Saj katoličani gotovo ne bodo metali kamenjev v javna poslopja in trgovine in ne bodo demolirali kandelabrov in ljudskih šol, kakor so to storili socialni demokratje septembra meseca lanskega leta. Zato je tem grše, da so ravno socialnodemokraški poslanci Leuthner, Schuhmeier, Winter in Glockel zmazali nesramen pamflet »Josefsblatter«, ki pobalinsko sramoti vero v Evharistijo." Če ti gospodje verjamejo v opičje pokoljcnje človeštva in v to, da se je življenje samo iz sebe razvilo iz Arrheniusevega kozmičnega prahu, svobodno jim; ravnotako pa je katoličanom svobodno verjeti v to, da jc človek od Boga ustvarjen in od Jezusa izveličan in da sc t,o izveličavno delo potom Evharistije nadaljuje. Kdaj Zajutrek bo v kavarnah, kosilo na rotovžu, večerja na skupnih stanovanjih. Vse informacije, ki so še potrebne, bodo dobili udeleženci deloma v vlaku, deloma na kolodvoru na Dunaju, pozneje pa v zakrisliji frančiškanske cerkve pred in po božji službi. čkd^ posameznih stanovanj velja splošno to, kar smo včeraj objavili. Odločene so tri hiše v III. okraju, lo mesto Schrottgasse št. -1 je odločena hiša Baumgasse št. 32, torej skupno Baum-gasse 20, 28, 32, ki so druga poleg druge. Prest olonasled nik si je v nedeljo ogledal priprave za evharistični kongres, se zanimal za raz-vrstbo posameznih narodnih skupin in se sploh za vsako malenkost zanimal. V razstavi za cerkveno umetnost — najlepše delo izvršil Slovenec. Splošna sodba dunajskih listov je, da je v razstavi za cerkveno umetnost najlepše delo oltar in oltarske stene za cerkev sv. Duha v Otakringu na Dunaju, za katero jc načrte napravil arhitekt J. P 1 e č n i k v Pragi in ki so skupna kompozicija J. Plečnika in Ferdinanda Andri. Podli svobodomiselni napadi proti evharističnemu kongresu. Društvo »Svobodna šola«, ki je vodijo socialnodemokraški in liberalni judje, hoče izrabiti evharistični kongres za to, cla bi svet govoril o njih. V nedeljo so delili socialnodemokraški agitatorji pred cerkvami na Dunaju in drugod brošuro, ki so jo nazvali »Josefsblatter«, da prevarajo katoličane, ki naj bi sodili, da se deli pošten spis. Naslov in naslovna Kristusova podoba sta tako izbrani, da bi ljudje mislili, da so dobili katoliški časopis. Spisali so to brošuro znani sovražniki cerkve socialni demokrati in svobodomiselci Ludo Hartmann, soc. dem. posl. Leuthner, svobodomislec baron Ilock, poslanec dr. Ofner, posl. Schuhmeier, znani Lurya-Zenker, dr. Bernhard, posl. Win-ter, posl. Glockel in tajnik »Svobodne šole« Speiser. Teh nesramnih letakov so svobodomiselci 8. t. m. v 1800 krajih nameravali razdeliti 1,855.000. Kako da se je godilo raznašalcem teh grdih pamfletov, je »Slovenec« že med brzojavkami včeraj poročal. Policija je na Dunaju aretirala do 200 soc. demo-kraških agitatorjev. Policija je večkrat opozorila na nepostavno razdeljevanje poslance Widholza, Forstnerja, Glo-ckelna in Severja ter nemškega svobodomiselnega dunajskega občinskega svetnika Moiszla. Aretirani so bili tudi dr. Bemhart. Christof in tajnik Svobodne šole Pavel Speiser. A r e t i r a n je bil tudi policijski zdravnik D a. s c h, ki je razdeljeval pamf-lete. V Pragi je bil aretiran vseučiliški profesor dr. Raunitz, v Leobersdorfu inženir Hillebrand. V Dunajskem Novem Mestu so soc. demokrati bili celo tako drzni, da so hoteli vsiliti pamflet stolnemu proštu grofu Ortenburgu, ki jih je pa krepko zavrnil. Soc. demokratke nesramneže je policija razpodila. Med tem, ko se svoboclomiselstvo proti evharističnemu kongresu z umazanim papirjem bori, so včeraj otvorili slovesno na Dunaju cerkveno umetniško razstavo. V Pontablju je pa bil včeraj slovesno sprejet papežev zastopnik, kardinal pl. Rossum, ki sc je pripeljal 7. Intermezzo. To je bilo v oknih nageljnov in ro-Sedic, rožmarina in belargonij. Komisija za olepšavanje hišnih oken in pomolov bi jim morala priznati lepo nagrado. Letos sem šel zopet tam mimo, na Koprivnik k svojemu prijatelju Fr. Ks. Steržaju. Ali letos nisem videl toliko rož. Dekleta! Ali ni dehnila pomlad v vaša okna? Ali so zlobne roke potrgale, ali nerodne noge pohodile prejšnji cvet ? Gledam po gredicah, gledam po oknih, gledam po hodnikih z okusno, srčasto rczljanimi ogradami — a lo malokje me pozdravijo bujni cvetovi. In vaših pesmi, ali jih ni? Ali so vam jih mrzle sape zamorile v grlu, ali se jih je srce naveličalo peti? Pa sem rekel svoji duši: V Bohinj pojdeš, pa zaslišiš veselo dekliško pesem; postaneš za vasjo ali za poljem in zapoješ nove pesmi »z dekliških gredic«: pa sem se zmotil — vaših pesmi ni. Zanjica na polju: srp poje jekleno pesem o zlatem zrnu. a dekle molči. Pastirka na pašniku: nema postaja za čredo, in ne ljubi sc ji, da bi pela: Pastirica kravce pase, ^ ona ima svoje špase; pastir pa prav': Juhcj, juhej! poslu Sam--— A odnikoder ne iekne vesel klic: »Juhej, juhej!« Le čreda zvonklja z na vratnimi zvonci; zamolklo zvoni, kakor da so zvonci oviti. Sedaj pozvon-klja tam za smreko, sedaj ondi za skalovjem, v tem trenotku se skloni belka, v onem trenotku se zgane liska, pa tudi mlada breza nc more biti pri miru. zvonci zvonkljajo, pastir pa molči. In vi fantje-korenjaki? Kaj je prevzelo vaša lica, da so tako nekam otožna in boječa? Zakaj jc tako nezaupen vaš pogled ? .Včasih sc jo reklo: Fantje po polj" gredo, vriskajo in pojo . . . Vi pa ne vriskate in ne pojete. Drugi so prišli in so jo vzeli in pojo vašo pesem; a njim se ne prilega tako lepo, kakor bi se prilegala vam. »Odkod možje?« sem vprašal še-storico vhož, ki sva jih srečala z mojim sopotnikom Evgcnom. Vsak mož je nesel sekiro ob rami. »Holcali smo!« je bil odgovor. Na delopust so šli in niso bili veseli; pa tudi njih žene so pozabile na radost in smeh. Najzgovornejša med njimi je še ,Gašperinka' v Fužinah. In otroci? V zibeli plakajo. Vsi: Tinca, Manica in Tinčc nosijo v očeh zapisano: »Nikoli ne bomo srečni.« Saj vem, verni Bohinjci, zakaj ni več toliko pesmi v vaših selili in zakaj ni več toliko smeha v vaših ustih. Videl sem Bohinjsko polovko: gu-basto starko Skrb, od hiše do hiše je šla in z žuljavo roko vam je položila na mizo hleb kruha rekoč: »Odreži in jej!« »A nož ne mara v skorjo!« pomiš-Ija mati. »Pa odlomi!« »Imam celo kopo majhnih otrok. Ali ni kruh pretrd ?« »Saj imajo dobre zobe.« »A kaj bo z nami: Stari in slabotni smo.« »Stradajte, če ga ne morete jesti.« Skrb je odšla. Otroci je niso spoznali, vzeli so kruh in so ga pozobali, kakor zajci mehko deteljo. Oče in mati pa sta jih gledala: »Blagor vam, ki še ne veste, kaj je skrb!« Saj vem, dobri Bohinjci, kaj je ranilo vaše srce. Druge vidite, kako prihajajo mimo vaših hiš iz udobnih bohinjskih in blejskih hotelov, z veselimi obrazi se bližajo vašim goram. Onim so gore — nebesa, vam pa — vice. A nič zavisti in nevolje. Lani je stala tam še borna bajta, letos se dviga ponosna vila; lani je ondi še rastel košati mccesen, letos usiha, kakor hotel, ki so ga zapustili gostje. Nič nevolje, Bohinjci! Pride dan, ko Vsevidni in neskončno Modri zamenja vloge svojih otrok. (Dalje.) so še katoličani izdali take umazane pamflete ob priliki kakega socialno-demokraškega internacionalnega kbn-gresa? Res, veliko bo pomagano delavstvu s temi pamfleti! Meso bo bolj poceni postalo, karteli sc bodo odpravili in vsak delavec bo imel zdaj v nedeljo piško v loncu . . . Sicer pa je za nas le dobro in koristno, da socialni demokrati tako očito kažejo svoje brezver« stvo. Avstrijski katoličani se bodo še bolj zavedli, kako jim je treba močne skupne organizacije za boj proti močem pekla, proti judu in socialnemu demokratu. -f Slovenski soc. demokraški gent< lemani. Soc. demokraški slovenski pi-satelji so postali učitelji lepega tona med nami. Z ošabnostjo in neskončno vzvišenostjo razlagajo svoje nauke kakor največjo modrost življenja in gle-kakor kavalirji na »plitvo in du-Ševnorcvno gibanje meščan, strank«. Da bi kdo tega viteštva za resno ne jemal, zato pa izdajajo »Zarjo«, ki roban-ti kakor star šnopsar v jarku. O evha-rističnem kongresu piše današnja »Zarja« da pomeni »sramotno rimsko jerobstvo«, kongres sam je »evharistični direndaj«, »klerikalna po vodenj«, ki bo »pustila blata za seboj«. Vsa priredba jc »komendiantovstvo« in udeleženci so »uniformirani klerikalni demonstranti«. Zelo čgdna pisava! Ko smo pa mi napisali sdmo par besed, v katerih smo obsodili tiste znane soc. demo-kraške pocestne kravale na Dunaju, smo pa bili v očeh »Zarje« takoj »katoliški lopovi«! Da, tako se vrti svet v glavah slovenske soc: demokracije. -j- Resnica o Aškerčevem pogrebu« Vedno večji je krog, ki ponavlja isto, zakar je bil ob Aškerčevi smrti »Slovenec« opsovan od ljudi ozkega obzorja, majhne duše in praznega srca. Sedaj pišejo tudi drugi, da je ves pomp ob Aškerčevem pogrebu hotel zakriti le tisto, kar so na Aškercu s svojim postopanjem zakrivili — sami liberalci. Prav odkrito razkrinkava sedaj to v »Novih Akordih« g. dr. Gojmir Krek, ki piše o tem tako-le: »A vendar vzhajajo ob spominu na Aškerčevo zadnjo pot neznosno trpke misli in čuvstva! Tihi delavec pri nas le za posmrtno življenje. Onkraj groba! Ah, to je kaj drugega! Tedaj dobijo ljudje šele pravo »distanco«! In tedaj počaste svoje može na vse plebejcem dostojne načine! Zlasti en dan, na dan pogreba! Kako ostudna tragikomedija se je odigrala ob Aškerčevi smrti za pazljivega opazovalca! Ne govorim tu o njegovih nasprotnikih, ki so ostali tudi po smrti tega moža dosledni. A neopaženi, zaničevani, zasmehovani, zavračam in duševno umorjeni pesnik je bil, kakor hitro je bil mrtev in nikomur ni bil več na poti, »predmet srčnih ovacij«, bi pisali žurnalistje. Post festum seveda! Aškerc ni kričal urbi et orbi: Poglejte me! Tak sem jaz in tako jo moje delo! . . . Grdo so postopali z živim človekom. Ali mislite res, da ste s cvetlicami, črnimi zavesami in preprogami, razsvetljenimi ulicami, lovorimi venci itd., s katerimi ste počastili mrtvo truplo, poravnali ves svoj neizmerno veliki duševni dolg; poplačali tisoč ur preganjanja, zatiranja, preziranja, žalenja? . . . Se-zite po evangelij sv. Matevža in berite poglavje 23. verz 29. do 33. ter premišljujte resno o njem: »Gorje vam, pis-marji in farizeji, hinavci! da zidate prorokom grobe in lepšate pravičnim nagrobne spomenike in pravite: Da smo živeli v dneh očetov svojih, ne bi ko pričate sami zoper sebe, da ste šibi li ž njim deležni krvi prorokov. Ta« novi teh. ki so morili proroke. Napolnite le tudi vi niuio očetov svojih!« •—• Krek.« — Hudo je to očitanje: Farizeji in hinavci so uprizorili ob Aškerčevem pogrebu ostudno tragikomedijol f Prvega mednarodnega kongresa za krščansko vzgojo, ki se je otvoril v nedeljo na Dunaju ob navzočnosti okoli 500 odličnih šolnikov s celega sveta, se je od strani Slovencev udeležil ravnatelj P ož a r iz Ljubljane. Pri otvoritveni seji je imel naučni minister Hus-sarek krasen nagovor. Na katehetiČ-nem kongresu jc v debati govoril tudi g. S m reka r. -f Podržavljenje zdravniškega sta* nu. Na Angleškem je predlagal Robert Rcntoul podržavljenje zdravnikov. Prebivalstvo naj bi plačevalo percentualno po svojih dohodkih poseben davek, kakor se že sedaj plačujejo prispevki za bolniške blagajne. Angleški finančni kancler je sicer ugovarjal, da bi projektirani davek daleč ne zadostoval za plače zdravnikov, Rentoul je pa kazal na vedno večjo porabo alkohola na Angleškem, češ, lam naj se naloži višji davek in eventualni primanjkljaj se bode lahko pokril. Tudi naj bi sc odpravila nepotrebna potrata pri pogrebih s tem, da mosta prevzamejo pogrebe in jih enostavno ceneje urede. Za mrtvega po nepotrebnem izdani denar bi prišel v dobro živim, če bi bili pogrebi ceneji in bi se davčna moč vsled teh prihrankov povečala. V resnici pomeni smrtni slučaj v kaki rodbini skoraj katastrofo vsled visokih izdatkov za pogreb. Zborovalci so v obče pritrdili govorniku in se je sklenilo poizvedovati natančno, kako stoje te razmere v Nemčiji, v Avstriji in na Francoskem. -j- Na osebne napade od strani nasprotnikov najboljše odgovorite, če pošljete svoj prispevek za »Ljudski sklad«. Prezentiran je za župnijo Bela cerkev č. g. J a n e z K 1 c m e n, župnik v Lozicah. — Prepovedani kinematograiski dimi. Deželna vlada na Kranjskem je prepovedala, sledeče kinematografske predstave: Policijska agentka, Sam se obsodil, Prisiljena poroka, Bratovska ljubezen, Rešen po telefonu, Vohunka. y filmu Dekle od jezera se mora izpustiti ples apašev. Sledeči filmi se nc smejo igrati pred šolsko mladino: Veseli pomorski kadeti, Tudi snubač, Kvari lepote, Igra jc končana, Skrivnost Monte Carla, Dr. Gar cl Ilama, Srce in umetnost, Družinska čast, Lačni psi. Pot k zlu. Smrt žrtve, Begun, Dvorni moreč, Prstan smrti, Skrivnost gospe Audlcy, Kreuzcrsonata Tolstega, Prekrižani načrti. Carinska postaja st. 12, Stran od poti. — Tudi županstva naj pazijo, da sc te predstave ne bodo vtihotapile na program kinematografov. Soglasna je zahteva, naj deželna vlada najstrožje cenzurira kinematografske predstave! — Nova iznajdba na polju izdelave godal. Avstrijskemu učenjaku dr. Fr. Tomastiku sc je posrečila zanimiva iznajdba, do katere ga jc privedlo dejstvo, da so doslej pihala po iakosti glasu znatno prekašala godala. Dr. Fr. Tomastik pravi, da bi moralo biti ravno narobe, ker je mogoče roki povzročiti večji dinamični učinek kot pa pljučam. Dr. Tomastik je preložil na goslih odprtine, napel nekoliko drugače strune ter dosegel, da se pokrov kakor tudi spodnji del gosli trese pri igranju v večji meri, vsled česar sc okrepi glas do trojne jakosti. Avstrijsko ministrstvo za javna dela je dalo na razpolago iznajditelju veliko delavnico in delavce. V jesen sc bo na Dunaju že vršil javen koncert z novimi instrumenti. —• Šolske vesti. Krški okrajni Šolski svet je imenoval bivšo začasno učiteljico v Novem mestu, Avgusto Arli, za začasno učiteljico v Št. Jerneju; kandidata Leopolda Namorša pa za začasnega učitelja istotam. — Jamska raziskovanja. V Kočevju sc je vršilo od 1. do 8. t. ni. ogledovanje ondotnih podzemskih jam od strani več avstrijskih jamskih raziskovalcev. — Umrl je v Dravljah dne S. I. m. posestnik in železniški čuvaj v pokoju Ivan Schvveiger. Naj v miru počiva! — Na železniški postaji v Medvodah je železniški stroj zagrabil železniškega mojstra .P o d p a c a in ga s tako silo vrgel ob tla, da sc je g. Podpac onesvestil. G. Podpac ima težko rano na glavi. — Na Brezovici pri Ljubljani priredi v nedeljo, dne 15. septembra telovadni odsek Orel javno telovadbo in veliko vrtno veselico pri g. Franc Vclka-vrhu z obširnim in bogatim sporedom. Sodeluje društvena godba z Viča. Zadetek ob pol dveh popoldne. Brezovica je nekaj nad eno uro oddaljena od Ljubljane in nudi ta veselica Ljubljančanom lep pešizlet. Vlaki imajo dobro svežo popoldne in zvečer. Kdor hoče, pride lahko z vlakom. Zato Ljubljančani in okoličani, prihitite v obilnem številu na prijazno Brezovico! Odbor. — »Učiteljski žepni zapisnik« se razpošilja, kakor lani, iz »Katoliške Bukvarno«. Cenjeni naročniki naj ga blagovolijo zahtevati, ko naročajo tiskovine za šolo. — Učitelji in prijatelji »Slomškove zveze«, sezite po knjižici, ki je izšla v naši zalogi! — Dela za nadaljevanje Belokranjske železnice od Metlike do Karlovca je dobila tvrdka Grumvald & Schiffrer iz Budimpešte. — Cena za špirit sc je za triplo znižala za 8, za clcnaturiran špirit pa za 3 krone. Dalmatinsko vino. Iz Dalmacije poročajo, da je letošnje vino ob dobrih cenah že vse prodano, izvzemši ono kakšnih manjših vinogradnikov, ki so pričakovali višjih cen, pa so se opekli. Trgatev bo dala dobro in zdravo vino, vendar pa o cenah ni mogoče podati še končne sodbe, ker se bodo to ravnale po onih v drugih vinorodnih krajih v Avstriji in na Ogrskem. — Nesreča na železniškem tiru. Ko je včeraj vračal posestnik Josip Seme iz Žalne z nekeaa semnja domov, ga jo pri nekom tunelu pri Žalni zagrabil železniški stroj in mu zlomil desno nogo. Ponesrečenca so prepeljali v deželno bolnišnico. — Svarilo pred sp-;kulativnlmi prodajalci razglednic ob priliki evha-rističnega kongresa. Kot, sc v enakih slučajih vedno godi, bodo tudi evharistični kongres skušali spekulativni trgovci izrabiti, da napravijo kupčijo z verskim mišljenjem prebivalstva. Tako n. pr. razpečava nek takozvani »Katho-liseher Postkartenverlag« povodom ev-harističnega kongresa serijo razglednic, iz katerih se pa more z ozirom na zunanjost in vsebino sklepati, da ima dotična založba zelo malo pojma o katoliški veri. Tako ima na primer v enem slučaju slika nekega kardinala popolnoma napačen podpis, ne glede na to tudi, da je izdelava slike sama na sebi tudi ničvredna. Ker si agenti radi izbirajo zlasti župnišča za razpe-čavanjc takega blaga, opozarja osrednja pisarna evharističnoga kongresa, da velja za oficielno slavnostno razglednico cvharističnega kongresa samo ona, ki jo bo vodstvo kongresa samo izdalo. Vsekakor se pa svari pred nakupom omenjenih razglednic, ker nimajo s kongresom ničesar opraviti, temveč so le gola špekulacija zasebnega trgovca z razglednicami. Loč z zapada. Lizbonski z m c r n o 1 i b e r a 1 n i list »Republika« se z ogorčenjem obrača proti barbarskemu načinu, kako postopajo portugalski svobodomiselni mogotci proti političnim vjetni-kom. O mukah, katerim je izpostavljen v ječi rojalist Juan d'Almeida, piše imenovani list dobesedno: »Vjeli so moža, ki se je z orožjem v roki bojeval za monarhijo, torej je časten nasprotnik, ga ostrigli, mu vžgali številko na hrbet in mu dali čez glavo kapuco s tremi luknjami za oči in usta. Tako niso svojčas monarhisti postopali z republičani! V ječah pod zemljo umirajo naši politični nasprotniki kakor bestije v brezzračnih luknjah! Iz teh grobov ne pridejo vjetniki živi.« Torej poročila o portugiških ječah niso bila, pretirana. Kje so zdaj listi liberalci, svobodomiselci in socialni demokrati, ki so se zgražali, ko so na Španskem anarhista Ferrera po rednem sodišču obsodili, da protestirajo v imenu humanifete? Tako bi se godilo katoličanom, ako bi zavladala ta divja svobodomiselna družba po Evropi! In ti ljudje imajo drzno čelo hujskati proti evharističnemu kongresu, češ da je manifestacija »klerikalnega re&kcio-narstva«! Reakčionarstvo je pri svobo-domisolcih, ki tako bestialno postopajo proti onim, ki niso njihovega mišljenja! Novice s flrvoskeoo. h Umrl jc v Vinici v starosti 54 let grof Marko B o m b e 11 c s, eden naj-veljavnejših hrvatskih velikašev. Pred štirimi dnevi je bil v avdijenci pri prestolonasledniku, nato sc je deset ur neprenehoma vozil domov, kar jc njegovo bolezen še poslabšalo. Rajni je bil prestolonaslednikov sošdlec in jc prestolo-naslednik večkrat prišel k njemu na lov. Bil je večkrat kandidat za bansko čast. Svojega sina jo dal vzgojiti čisto v hrvatskem duhu na varaždinski gimnaziji. Posestvo rajnika — Opeka — je štelo 3000 juter zemlje. Bombelles je bil izvrsten gospodar, ni z ljudstvom prihajal nikoli v konflikt in jc bil tudi predsednik »Prve hrvatske štedionice«. h Perutninarsko razstavo priredi v Osjeku od 19. do 22. oktobra t. 1. perut-ninarski odsek »Hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva« kot osrednje zadruge v Osjeku., h Stiriclsetlotnico v tiskarski stroki praznuje v Zagrebu stavec Rok Pi-škulič. b. Neznlih češpelj se je najedel in nato napil vode Dušan Manigoda v Do-brigašču v Bosni in nato v silnih mukah umrl v bolnišnici v Sarajevu. b Utonila sta v Donavi pri Dalju Toma S Savič in Gletni Sava Radanče-vic, ko sta so v čolnu hotela prepeljati na ogrsko stran. h Hudi kvartačl. V kavarni k »Sidru« v Zagrebu se je neka kvartopir-ska družba stopla in pobila za 100 K imovine. Dva kvartača, Stepana Grbav-ca in Marka Šimunjaka je policija zaprla. ČEŠKI NAMESTNIK PROTI HOGHEN-BURGERJU. Dr. Hochenburger je izdal 17. avgusta odlok, s katerim jo bolel po svoje urediti enako pravosodje pri čeških sodiščih. Njegov odlok jo zelo razburil Cehe. Kakor poroča »Narodna Politika« je pravosodni minister s svojim odlo- kom najbolj presenetil in razjaril češkega namestnika kneza Thuna, ki z vsem svojim vplivom deluje na spravo med Čehi in Nemci. Nasproti nekemu članu spravnega odbora jo namestnik izjavil, da ga o izdaji odloka niso niti obvestili, kar ga jo zelo bolelo in da smatra tako postopanje za nelojalno, ker se član vlade nekorektno in netak-tično vmešava v spravna pogajanja. Thun se je zaradi Ilochenburgerjevega nastopa peljal na Dunaj, kjer ie izrazil grofu Sturgkhu željo, da naj v bodoče vse opuste, kar lahko razburi češko ali pa, nemško javnost. Nasproti Sturgkhu je izjavil, da je sicer sprava med Čehi in Nemci dosegljiva, a vlada mora vse opustiti, kar lahko povzroči nedosegljive posledice. Ni izključeno, da Hochenburger jev nastop onemogoči na-daljna spravna pogajanja Čehov in' Nemcev. KDO POSTANE TRGOVINSKI MINISTER ? Kot kandidat za trgovinskega ministra se zelo imenuje vpokojeni sekčni načelnik dr. Stibral, ki se jo tudi pripeljal na Dunaj, kjer je o zadevi konforiral z merodajuimi osebami, a pri konferencah se še ni sklenilo, čc res postane trgovinski minister. — »Reichspost« poroča, da. je princ Friderik Sch\varzenberg odklonil sprejem poljedelskega ministrstva. FRANCOZI V MAROKU. »Malin« poroča, da so Francozi pod vodstvom majorja Mangina zavzeli Marakeš. Maroški pretendent E1 Iliba je zbežal. Primorske vesli. p Bankir Leopold Winzbach je bil na Reki zaradi goljufive kride in de-fravdacije obsojen na 2 leti in 7 mesecev ječe. p Zapuščina za Lego. Iz Trsta: Nek Herman Gentili je zapustil za Lego nazionale 50.000 kron. p Neumno razkošje. Ob priliki slavja v Kninu v Dalmaciji jo nosil ženski svet obleke od 500 do 600 kron vredne. Pa pišejo, da jc ljudstvo potrebno! p Kriv dvekronski denar so zaplenili v Trstu. Novci so zelo dobro ponarejeni. p Hudo se je poškodoval v pulj-skem arzenalu delavec Rudolf Grun-berger, katerega je dvigalnik zagrabil in ob tla treščil. p Roparja sta napadla pri Daili t Istri nekega Viktorja Pellegrinija, ga težko ranila in oropala 21 kron. p Obsodili so v R o vin ju pred porotniki nekega Viktorja Fronne, kateri je pri tvrdki Exner v Pulju več denarja potneveril, na dve in pol leta težko. ječe. — Ista porota jo obsodila Petra Jermana iz SoVinjaka v buzetskem okraju, kor je napadel neko Ivano Franca, jo telesno ranil in oropal 49 kron, na tri leta ječo. p Malarija zelo razsaja v Dalmaciji. V eni vasi zadrskega glavarstva je od 218 oseb 208 bolnih! p Oproščeni so bili v Trstu mladeniči Henrik Calin, Ivan Pavlin, Karel Kabler in Ivan Zei, kateri so se 1. avgusta t. 1. hoteli podati v Albanijo v pbmoč Albancem pro'ti Turkom in o katerih je državno pravdništvo trdilo, da so storili to vsled agitacije nekega tajnega laškega društva, kojega centrala je v Rimu. p Novi poslanec Boke. V Kotoru je bil izvoljen poslancem v državnem zboru Srb Jovo Bučina. Dr. B. Vukotič ni hotel sprejeti kandidature. p Roparski napad v Trstu. Včeraj je neznanec v bližini »Lovca« pri Trstu napadel poštnega uradnika Henrika Rossi in ga ranil, k sreči lahko. Roparju se namera ropa ni posrečila. Zaprli so več osumljenih oseb. p Odmevi puljskih škandalov. Pred rovinjskim sodiščem je bil voznik Ivan Milanovich, ki jo glede goljufij inženirja puljske mestne plinarno, Lebana, pred sodiščem krivo izpovedal, obsojen na deset dni ječe. LjumiansKe novice. lj Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v četrtek, dno 12. septembra 1912 ob šestih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: naznanila predsedstva; odobrenje zapisnikov zadnjih dveh soj; personalnega in pravnega odseka poročila: o izvolitvi dveh občinskih svetovalcev v glavno volilno komisijo za bodočo deželnozborsko volitev; o dopisu županovem glode odločbe županstva na Ježici v zadevi mrtvašnico na pokopališču pri .Sv. Križu; o dopisu županovem glede razsodbe deželnega Odbora v zadevi prodajalcev zelja V. Marenko in K. hačarja. Finančnega odseka poročila; o računskem sklepu mestnega loterijskega" posojila ter amortizačnega zaklada tega posojila za leto 1911; o reviziji psov za leto 1911 ter dovolitvi nagrad za revizijo; o po* nudbi Frana Jemca za odkup mestne parcele št. 99/'6 kat. občine Gradišče; o ponudbi kiparja A. Dolinarju za nakup njegovega kipa A. Aškei-ca; o do* pisu upravne komisije realčnega za-< klada glede pokritja troškov za napravo brezžične brzojavne postaje; n prošnji »Slovensko Filharmonije« za izredno podporo. Finančnega in šoli skee.a odseka poročilo o prošnji društva »Mladike« glede prevzetja društvene vadnice v mestno upravo, šolskega odseka poročilo o računih o porabi dotacije na raznih mestnih šolah za leto 1911/12. Stavbnega odseka poročila: o pritožbi Frana Poljšaka proti odločbi mostnega magistrata glede betonsko terase na dvorišču njegove hiše na Martinovi cesti; o dopisu stavbnega vodstva za osuševanje barja glede dohodov k Grubarjevem kanalu in k re-gulovani Ljubljanici; o prošnji deželnega muzeja »Rudolfina« za določitev pogojev za raziskavanje in prekopava-nje mestnega sveta; o oddaji dobave raznih kamenitnastih izdelkov in dre-nažnih cevij za zgradbo kanalov zbiralnikov; o dopisu mestnega magistrata glede nasvetovane delne regulacije Karunove ulice; o dopisu mestnega magistrata glede pogajanj v svrho del-, ne regulacije Kolezijske ulice; o samo-stalnem predlogu občinskega svetnika Marinka, glede kanalizacije Martinove ceste; o samostalnem pi-edlogu občin-, skega svetnika Tomaža Novaka, glede naprave javnega stranišča pri tobačni tovarni; o samostalnem predlogu obč. svetnika Tomaža Novaka glede tlako* vanja Tržaške ceste; o samostalnem predlogu občinskega svetnika Smoleta glede naprave betonskih mostičev v trnovskem okraju; o samostalnem predlogu občinskega svetnika Jerneja Šer-jaka ter prošnji več interesentov glede premostitve potoka Galjevca. Klavnic* nega ravnateljstva poročilo o računskem sklepu mestno klavnice za leto 1911. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročili:, o računskem sklepu mestnega vodovoda za 1. 1911; o računskem sklepu mestne elektrarno za leto 1911. Samostalni predlogi: obč. svetovalca A. Rojine glede zvišanja do-klade mestni policijski straži; občinskega svetovalca E. Kristana glede ustanovitve bolniške blagajne za posle; občinskega svetovalca Iv. Štefeta glede naprave vodovoda v Ilradeckega vasi; občinskega svetovalca Brandta glede imenovanja, ceste za, novim nemškim jubilejnim gledališčem. — Tajne seje: Personalnega in pravnega odseka poročila, o prošnjah v raznih personalnih zadevah magistralnih uradnikov. Finančnega odseka poročila: o dopisu županovem glede dovolitve neke stavb, doklade; o prošnji J. Viclit.za za podporo povodom smrti vdove mag. tajnika A. Viditz; o prošnji strežnice na mestni nemški dekliški šoli M. Zupan za stalno nameščenje; o prošnji bivše šolske strežnico M. Čertanc za zvišanje miloščino. Obrtnega, odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije. lj Nadvojvode Friderika cesta se pogrezuje vsled napačnega tehničnega gradbenega vodstva pri delih v Gruberjevem prekopu. Zopetni vzrok, kot smo že svoječasno poudarjali, jo to, da so se ob levem bregu Gruberjevega prekopa zgradili preslabi oporni zidovi. Na istem mestu kot že spomladi se nanovo regulirani breg pod novo Nadvojvode. Friderika cesto pogrezuje v narastli Gruberjev prekop. V razpoki na bregu, ki je že svoječasno povzročila pogreza-nje stare Gruberjeve cesto, se je namreč pri regulaciji prst premalo odstranila, tako da, je sedaj zamok vsled deževja, povzročil zopetno pogrezanje. Na istem mestu se je odstranila stara škarpa v strugi, breg se jc napravil pri novi regulaciji prestrm in kar bi moral vedeti vsak lajik, jo to, da je pri taki strmini naravni teren nevzdržljiv, vsled česar bi bilo potreba tehničnih pripomočkov. Škarpa, ki se je odstranila, bi se morala nad staro višino dozidati še tri metre visoko, breg bi postal vslod nadzidka položnejši in vsaka enaka, nezgoda bi bila izključena. To smo žo grajali, dajali nasvete, toda svojeglavnost stavbnega vodstva jc bila neupogljiva, kar dokazuje to, da je postal nanovo regulirani breg vpogljiv. Menda je z ozirom na to prekrasno i'e-gulacijo pustil liberalni občinski svet žo na opornem zidu nad novo cesto malo vdolbino, v kateri bi se naj vzidala spominska, plošča z napisom: »Tako sc novo ceste grade leta. 1912., ko je bil ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar.« lj Gostoljubni napredni Ljubljančani. V soboto se jo končal pedagoški tečaj, ki ga jo priredila »Slovensk-Šolska Malica«. I deležeiicc učitelje z. dežele, ki po deželi zVesto služijo liberalizmu, je napredna Ljubljana silno gostoljubno sprejela. Kakor čujcmo, so učitelji morali prenočevati v deški ljudski šoli na Ledini, dasi v tem času ni bilo v Ljubljani kakih velikih narodnih slavnosti in bi napredna gospoda te svoje politične trpine vendar lahko sprejela pod svoje strehe. Včasih je liberalno časopisje neprenehoma za-sramovalo udeležence na naših slavno-stih, ki so spali vsled pomanjkanja prostora po skupnih velikih stanovanjih, no, zdaj jc celo »častito napredno« učiteljstvo prišlo na kavalete in soldaške prične. lj Umrl je danes opoldne po kratki fcelo mučni bolezni g. Josip Ravnahrib, uslužbenec »Katoliške tiskarne«, v dobi 33 let. Pred par dnevi ga je zadela kap na možgane. Tej bolezni je sedaj podlegel. Pogreb se vrši v četrtek, 12. t. m. ob 4. uri popoldne na Viču. Marljivemu, zvestemu služabniku svetila večna luč! lj Kontreadmlral Dell'Adami jc dospel včeraj iz Trsta v Ljubljano. — Nadporočnlk Franc Hadwlger jc iz Ljubljane kot poveljnik orožniškega oddelka št. 4 prestavljen v Kočevje. lj Nova kavarna v Ljubljani. Nekateri gospodje na magistratu se silno navdušujejo za novo kavarno, ki naj bi bila v hiši g. Kokalja ob vogalu Škofje ulice. Iz te kavarne bi se kmalu skoro gotovo razvila nočna kavarna in vendar imamo že sedaj v Ljubljani preveč dnevnih in nočnih kavarn. V Vodmatu je že izredno veliko gostiln, tudi ena kavarna. Ali ni v Vodmatu že dovolj revščine, ali hočete z novo kavarno socialno revščino še bolj razširiti? lj Pokradena kolesa. Včeraj popoldne je bilo pleskarskemu mojstru g. Franu Črrietu iz veže v Kopitarjevi ulici št. i ukradeno še dobro ohranjeno kolo »Waffenrad«, katero je bilo črno emailirano, imelo prosti tek in tovarniško številko 109.155 ter je bilo vredno 100 kron. — V nedeljo je bilo ukradeno na Glincah na dopustu se nahajajočemu tržaškemu stražniku Mandiču kolo. — Istotako je bilo v nedeljo na Dobrovi ukradeno »Dia-mant«-kolo delavcu Tomažu Štreklju. Le-to je rdečkasto emailirano, ima tovarniško številko 144.603 ter je vredno 150 kron. lj Koncesijo za prenočišča in točenje likerja dobi g. Ivan Dachs v Flori-janski ulici. lj Poštena najditeljica. Posestnica Ivana Tomšič iz Pristave^ri Polhovem Gradcu je našla denarnico z večjo vsoto denarja in jo oddala na magistratu. lj Iz gledališke pisarne »Dramatičnega društva«. Z ozirom na bližajočo se letošnjo sezono vabimo in prosimo cenjene svoje dosedanje in nove abonente sedežev in lož, da se čimprej priglase in izrazijo svoje želje. Priglase sprejema in pojasnila daje dnevna bla-gajničarka g. Amalija Češarkova, tra-fikantka v Šelenburgovi ulici, oziroma neposredno blagajništvo Slovenskega gledališča v Ljubljani. lj Umrli so v Ljubljani: Anton Pezdir, delavec, 49 let. — Ana Zabotov, pomožna usmiljenka, 26 let. — Marija Mandelc, hči perice, 5 dni. — Karolina Kandare, žena odvetniškega uradnika, 66 let. — Fran Cenar, kočar, 27 let. — Stana Šturm, hči c. kr. profesorja, 3 mesece. — Alojzija Grdadolnik, hči posestnika, 3 mesece. Merske novice. š Za Slomšekov sklad »Slovenske Straže« jc darovala zasebnica Ana Vimpolšek v Brežicah 50 K. Lep zgled vsem zavednim Slovencem! Koliko jih je pri nas, ki bi tudi morali biti člani podružnice »Slovenske Straže«, pa niti ne vedo, da jo v Brežicah imamo; ali nočejo vedeti? š Slovenska poštenost povsod veljavna. V letih 1850—1860 je odšel iz Štajerskega Pavel Ramšak (Drumšak) v Ameriko. Tam je delal pri nekem bogatem usnjarju in je rešil hčerko svojega gospodarja, katero je napadla služkinja-zamorka, gotovo smrti. Kot nagrado za to je dobil veliko vsoto denarja. S tem denarjem je začel kupovati živino in jo prodajati nekemu bo-sratemu tovarnarju mesnega izvlečka. Zopet je dobil priložnost, da je rešil tega svojega gospodarja gotove smrti pred roparji. V zahvalo za to ga je sprejel milijonar za svojega društvenika, kjer si jc pridobil veliko premoženje; dne 7. decembra 1911 je umrl Pavel Ramšak brez oporoke in postavnih dedičev. v mestu Agnila v državi Colo-rado (Severna Amerika) in zapustil premoženja po našem okrog 13,000.000 kron. Zdaj se iščejo sorodniki kot dediči. š Ponesrečena štajerska deklica. Pri Dubrovniku so našli v morju truplo J61etne služkinje Franicc ilijaš iz Štajerske. Pri neki rodbini je bila v službi samo šest dni. š Cena sadja na Spodnjem štajerskem. Trgovci s sadjem plačujejo za jabolka po 10, 12 do 20 vinarjev kilogram. Hruške, češplje in breskve so dražje. Pozna jabolka bodo veljala gotovo polovico več kot rana. Tudi za prešno sadje se že sedaj obljubuje po 8 do 10 vin. za kilogram, a svetujemo sadjarjem, naj se ne prenaglijo s prodajo, ker bo cena gotovo poskočila, ker so zaloge sadjevca izčrpane. Do nameravanega kartela sadnih trgovcev na Spodnjem štajerskem vendar ni prišlo, kar bo gotovo ugodno vplivalo na razvoj sadnih cen. š Občinske volitve v mestu Maribor so razpisane. Vršijo se koncem leta 1912. — Tudi v Studencih pri Mariboru so volilni imeniki že razpoloženi. š Umrl je v Št. Vidu pri Ptuju A. Duler, trgovski poslovodja. Rojen je bil leta 1881 v Novem mestu na Dolenjskem. --- V Sevnici ob Savi je umrla gostilničarka in kavarnarica Amalija K r a m a r v starosti 75 let. š Iz sodne službe. Deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Rogatcu dr. Franc Zangger je prestavljen kot deželnosodni svetnik v Celovec. š Otvoritev »Planinke«. Včeraj se je vršila pri Sv. Arehu na Pohorju slovesna otvoritev in blagoslovljenje nove planinske stavbe »Planinke«. Lepa stavba, ki je namenjena za prenočevanje tujcev, ima deset udobnih soli s kopalnico in tušem. Urejena je prav praktično. Nebo je bilo skoro cel dan oblačno, vendar se je zbralo veliko domačega ljudstva in mnogo turistov. Slovesno sv. mašo s krasno pridigo je služil dr. Medved, ki je po svetem opravilu izvršil blagoslovljenje novega poslopja. Primeren nagovor je imel predsednik ruške podružnice, Lesjalc. Nato se je razvila na prijetni trati prav živahna planinska veselica. Seja kluba ljubljanskih občinskih svetnikov S L. S. se vrši danes ob pol 9. uri zvečer. Telefonska in brzojavna poročila. VELIČASTEN SPREJEM PAPEŽEVEGA LEGATA NA DUNAJU. Dnnaj, 10. septembra. Dunaj je papeževega legata kardinala van Rossu-ma sijajno in veličastno sprejel. Kardinal je dospel na zahodni kolodvor s cesarskim dvornim vlakom. Trg pred kolodvorom je bil poln množice. Potem se je peljal v dvornih ekvipažah s svojim spremstvom po Marialiilfski cesti, na kateri je bilo tisoče in tisoče občinstva po celi dolžini. Ljudstvo je prirejalo le-gatu najprisrčnejše in navdušene ova-cije, katerim se je kardinal zahvaljeval .Ob vhodu Karntnerske ceste sta legata pričakovala kardinal dr. Nagi in župan dr. Neumayer, katera sta se legatu zahvalila, da je papež odposlal zastopnika na kongres. Kardinal je naslovil na oba prisrčne besede zahvale za krasni sprejem, nakar so se vsi podali k sv. Štefanu adorirat Najsvetejše. Nato se je legat s spremstvom peljal po Grabnu in Kohlmarktu na dvor. Ljudstvo ga je burno aklamira-lo. Na dvoru je bil postavljen v čast legatu pešpolk št. 39., kateri je kardinalu kot, zastopniku suverena in enakove-ljavncmu princom vladarskih hiš izkazal vojaške časti. Na clvoru so bili dani legatu na razpolago takozvani Radeckvjevi appartementi. Danes zvečer ob 6. uri sprejme legata in spremstvo Njega Veličanstvo cesar Franc Jožef. STURGKH V AVDIJENCI. Dunaj, 10. septembra. Danes opoldne je cesar sprejel v avdijenci ministrskega predsednika grofa Sturgkha. ODLIKOVANJA. Budimpešta, 10. septembra. Cesar je podelil tudi zborničnemu predsedniku grofu Tiszi veliki križ Štefanovega reda. — Deželnobrambni minister Ilazai je postal baron. — Justični minister Szekely je dobil red železne krone 1. razreda. RLASCHKE RANJEN. Budimpešta, 10. septembra. Pri vojaških vajah na južem Ogrskem se je aparat znanega nadporočnika Blascli-keja pokvaril, Blasclike sam pa je lahko ranjen. 200 JURISTOV ZASTRUPLJENIH. Dunaj, 10. septembra. Veliki slavnostni banket, ki se je vršil ob priliki zborovanja juristov na Dunaju v sofijski dvorani, je bil povod zastrupljenju mnogih oseb. Od 150 do 200 udeležen- cev hanketa jc obolelo z znaki zastrup-ljenja, ker so menda jedli pokvarjene ribe. V ledu, v katerem so bile ribe shranjene, so se razvijale škodljive bakterije. Vsi oboleli so že izven resne nevarnosti. 50.000 LJUDI NA KITAJSKEM PONESREČILO. Šangaj, 10. septembra. Glasom ofi-cielnega poročila je vsled velikanskih povodnji porušenih veliko mest, med njimi Tsingtien, in jc okoli 50.000 ljudi mrtvih. NEZGODA PRI VAJAH. Pariz, 10. septembra. Pri vojaških vajah se je 200 konjenikov prevrnilo čez neko pobočje v globino; večji del konj je ubitih, veliko kavaleristov težko ranjenih. flli Imate že srečke »Slovenske Straže"? Narobe m več skupaj. Srečka samo 1 R. Vrednost glavna dobitka 5000 K. Vrednost vseh dobitkov 20 000 K. Razne sivari. Jaroslav Vrhlicky, sloveči češki pesnik, je 9. t. m. ob % 10. zvečer na svojem posestvu v Dobešlicah umrl. Plemenita opiroka. Nedavno tega je umrl v Mor. Ostravi javnosti skoro povsem neznani posestnik zemljišč An-tonin Podešva. Vse svoje premoženje, približno 50.000 K, je zapustil Matici ostravski z opomnjo, da bi iz te oporoke izplačala 200 K češkemu veteranskemu društvu, 4000 K sirotinskemu društvu »Ludmila«, 400 K društvu sv. Elizabete, 1000 Iv Malici ljudske omike ter 2200 K sorodnikom. — S tem človekoljubnim činom si je postavil v življenju skromen in neznan mož po smrti neminljiv spomenik. Spominjajte se ob oporokah »Slovenske Straže«. Sneg In povodnji. Na Scmeringu jc 8. t. m. dve uri snežilo. Temperatura je ponoči znašala 2 stopinji. Na Raxi sneži in je sneg na vrhu debel 6—8 cm. Tudi na Hoehschneebergu je sneg zapadel. — V čiškem komitatu na Ogrskem so nastopile povodnji. Mesto Deva je v nevarnosti. Reka Visso je izstopila in je taraezkoški in visski okraj v veliki nevarnosti. Sneg so imeli 8. t. m. tudi v Parizu. Padal je okoli deset minut. Viharji so se pojavili na Jadranskem morju. Pri Riminiju se je prevrnila jadrnica, štirje pomorščaki so utonili. V Benetkah se je prevrnilo veliko ribiških čolnov. — Tudi v severnem morju divjajo viharji. Na morju plavajo trupla. Štrajk šoferjev se napoveduje za danes na Dunaju. Za planince, planinke in izletnike. Naša inteligenca dosledno napačno na-zivlja ono lepo gorsko cvetlico, ki jej Nemec pravi »Edehveiss«. Nekateri jo imenujejo kar s tem nemškim imenom, drugi pa, ki so kedaj slišali slovenski imeni planika ali o č n i c a, imenujejo to cvetlico planinka. Ta jiaziv je jezikovna spaka. Cvetica se zove, kakor rečeno, planika ali pa očnica, planinka je pa tisto dekle, ki gre s planincem na goro. Spako radi rabijo Štajerci, Gorenjci, Korošci in — Gori-čani in Tržačani. Dobro bi pa bilo, da bi se navadili pravilnega lepega slovenskega naziva, ker se naše ljudstvo uči teh imen od turistov. Planinke, pozor na planike! Sicer je pa goriški domači izraz »očnica« še najbolji in ga priporočamo v izključno rabo. Naj se razširi tudi po ostalem Slovenskem, da jne bo toliko jezikovnega pačenja. Vojak, ki je rešil 15 oseb. Z veliko duševno pričujočnostjo in nenavadno močjo je 27. avgusta rešil neki italijanski vojak 15 oseb grozna katastrofe. Na progi Savona—Sasselo se je namreč poškodoval na ojesu poštni voz, na katerem je bilo 15 oseb. Da bi popravil škodo, je moral postiljon izpreči konje. Pri tem pa ni pazil na to, da je pot prestrma in da sama zavora nc more obdržati voza na strmini. Voz se je tudi začel pomikati nazaj in je tudi žc prišel z enim kolesom Čez cestni rob, pod katerim je bil nad 100 metrov globok prepad. K sreči pa jc prišel na lice • mesta neki vojak, po imenu Ramorino, ki je splošno znan zaradi svoje herkul-ske rnoči. Ta jc zadržal toliko voz, da ni zdrknil v prepad in da so iz njega poskakali potniki, ki so potem skupno z vojaki potegnili poštni voz zopet na cesto. Tako je pogumni vojak rešil 15 oseb gotove smrti. Avtomobilske nezgode. Na Stilf-skem prelazu jc nekemu avtomobilu izpodrselo in je padel 80 metrov globoko. Voz je ves razbit, šofer težko ranjen. Lah dr. Galle, neki Arman ter dve dami so bili žc prejo iz avtomobila izstopili. —- Na potu iz Parija v Wies-badem se je avtomobil rentirja Alfreda Picka zaletel v drevo in se razbil. Rcn-tir in njegova žena sta težko j-anjena. — V bližini Toulona se je zgodila av-tomobilska nesreča. Arhitekt Ncnon je težko ranjen, njegova žena sc je pa ubila. Nov aeroplan? V Dijonu konstruira inženir Bourgvin aeroplan, ki bo povsem drugačnega tipa, kakor so dandanes v porabi. Njegov aeroplan bo zgrajen na temelju padala (Fall-scliirm), tako da bo ponesrečenje, ako slučajno motor odpove, docela nemogoče. V tem slučaju lahko pristane aviatik na ugodnem mestu. Cesar in ministri. V občevanju z umrlim japonskim cesarjem so bili ministri zelo boječi; izjemi sta bila le veliki državnik Ito in sedanji ministrski predsednik marquis Saiouji. Zlasti notranji minister, marquis Matsugata, je bil v cesarjevi navzočnosti zelo boječ in je na vsa njegova vprašanja odgovarjal: »Jaz bom zadevo najskrbnejše preiskal, Veličanstvo.« Nekoč ga je vprašal cesar s pomenljivim pogledom na ostale ministre: »Koliko imate pravzaprav otrok, marquis?« Nagovorjeni minister je kot navadno odgovoril: »Jaz bom zadevo najskrbnejše preiskal, Veličanstvo.« Cesar se je spustil nato v vesel smeh, pri katerem so pomagali tudi ostali ministri. Prošnja za smrt. Postavodajalna oblast ne\vyorške države je bila pred dnevi v veliki zadregi. 33 letna gospa Haria, ki boleha na neozdravljivem otrpnenju, je namreč vložila prošnjo, naj se dovoli zdravnikom, da povzročijo umetnim potom njeno smrt ter jo rešijo bolečin. Ko je bila prošnja vprvič predložena, niso vedeli, kaj naj bi odgovorili, vendar pa bodo prošnjo odklonili. Proti slabemu mleku v Chikagi. Na prošnjo čikaških ženskih klubov je čikaški zdravstveni urad započel energične korake proti prodaji slabega, nesnažnega mleka. Nadzorniki, ki pregledujejo mleko, se bodo pomnožili za 100 mož; ženska društva pa zbirajo denar za natisk plakatov, ki bodo občinstvo opozarjali na nevarnosti slabega in ne. snažnega mleka. Baltimorsko ženstvo proti kinematografom. Urednica uglednega ženskega lista v Baltimore je uprizorila veliko gibanje za uvedbo cenzure za kinematografske predstave. V kratkem sc v tej stvari skliče velik ženski kongres, ki se ga bodo udeležile tudi šolske oblasti. Najdaljši roman na svetu. Japonski pisatelj romanov Kiong te Bakin, ki je eden najploclovitejših pisateljev na Japonskem, je spisal najdaljši roman na svetu. Izdeloval je ta roman 40 let. Obsega nič manj kot 106 zvezkov, od katerih vsak ima okroglo po 1000 strani. Ima torej skupno 106 tisoč strani. Ker jc na vsaki strani 30 vrst, obsega roman 3,180.000 vrstic. Ako se računa na vsako vrsto samo deset besedi, mora potrpežljivi bralec preči-tati 30 mil. besedi. Ves roman tehta 60 kg. Žepno izdajo bi mogel nositi s seboj k večjemu kak atlet, vsakdo pa, kdor bi ga hotel Citati, bi storil prav, ako bi prej šel v kak sanatorij. Zverinski nmor. V pakraški okolici jc kmet Pctar Bjelič svojo ženo, s katero je živel v prepiru, okoli pasu zvezal z žarečo žico ter ji nato polomil kosti, cla je v strašnih bolečinah umrla. Bila je v blagoslovljenem stan.iu. Bjelii! pravi, da mu je žena kradla, denar. Milijonarji na Japonskem so sc od rusko-japonske vojne sem od 440 pomnožili na 1081. Po zadnjem štetju ima Japonska s Formoso 50 milijonov prebivalcev, pride torej na vsakih 50.000 duš en milijonar. Najbogatejši Japonec je Mičuji, ki ima za 1200 milijonov frankov premoženja. Društvo za nego zob med šolska mladino je v New-Yorku ustanovila mis Th. Carter. Društvo razdeljuje otrokom krtačice za zobe in jih poučujo o važnosti nege zoJi. Ženska župan. Za župana v Johannesburgu v Transvaalu je bila nedavno izvoljena gospa A. M. Ellis. Nenavadna oporoka obsojenca. Ne-navadna ponudba nekega na smrt obsojenega morilca v Dcuveru (Colorado) je zbudila med učenjaki mnogo zanimanja. Neki gotovi i. Wcichter, ki bo te dni usmrčen, je zapustil svoje oči zdravnikom, da mu jih takoj po usmr-čenju vzamejo iz glave in ustavijo nekemu slepcu, po imenu \V. Abrahame, da bi na la način dobil svoj vid nazaj. Ker zakon nc ugovarja takemu eksperimentu, razpravljajo zdravniki živahno, ali je taka operacija izvedljiva. Svatbeni sprovod na kolesih. 27. pr. m. so imeli v Bruslju ljudje priliko videti nenavaden svatbeni sprevod. Nevesta in ženin, priče in večje število povabljenih mostov v svatovskih oble- kab, gospodje v frakih In cilindrih, da- J me v belih oblekah, so sc vsi peljali k ' poroki na kolesih. Vsi udeleženci so bili člani kolesarskega društva »La Pedale«. Na čelu sprevoda je vozil s seboj starešina z belo rožo v gumbnici društveno zastavo. Temu so sledili na kolesih pari in na tandemu nevesta in Ženin, ki sta v enakomernem taktu dvigala in spuščala pedale, kakor se spodobi za vsak srečen zakon. Ker pa je imela nevesta na sebi kolesarske hlače, so smatrali gledalci to za slabo znamenje novemu paru. Srbska vlada in tisk. Srbska vlada Je sklenila, pozvati vse lastnike listov, da se z njimi posvetuje, kaj jc in kaj ni za javnost v sedanjih kočljivih časih. Nov srbski ilustrovani list. Dr. St. Stanojevič, profesor na belgrajski univerzi, ter knjigotržec Knjevič v Zemu-nu bosta pričela izdajati ilustrovan srbski tednik, ki bi se tiskal v Zemunu. Odvetnik — morilec. Iz Ne\v Yor-ka poročajo, da je odvetnik Gibson razen Dunajčanke Mentschikove umoril tudi neko gospo Kinnau ter njenega nečaka. Nekaj mesecev po umoru gospe Kinnau je bil odvetnik Gibson obtožen umora na podlagi neke izjave služkinje umorjenke. Ta je namreč izpovedala, da so bile zadnje besede Kinnauove: »Umoril me je odvetnik Gibson.« Mož služkinje je bil leto pozneje ubit ter so našli njegovo truplo v nekem močvirju. Zena njegova, ki se je bala za življenje, se je izselila iz New Yorka. Gibsona še niso aretovali, vendar ga strogo nadzirajo. Občina, ki odklanja proslavo svojega pisatelja. Občina Obersalzbrunn v nemški Šleziji, kjer je rojen sloviti nemški pisatelj Gerhart Hauptmann, je proslavo njegove petdesetletnice odklonila. Nekateri so predlagali, naj se pisatelju izroči dragocen album s slikami Obersalzbrunna. Občinski možje pa so ta predlog odklonili, češ da se ni nikdar brigal za svoj domači kraj. Kuhinja perzijskega šaha je opremljena tako dragoceno kakor nobena druga kuhinja na svetu. Kuhinjsko orodje, lonci, pokrovi, sklede, krožniki i. dr. so deloma iz masivnega čistega zlata in srebra, deloma močno pozlačeni; žlice, vilice in krožniki so iz samega zlata, kuhinjski noži imajo zlate ročaje, okrašene z najdražjimi dragulji. Šahov kuhar ne sme pri pripravi jedil rabiti nobene posode ali orodja, ki ni zlato ali vsaj srebrno. Celo solnica in sladkornica sta iz čistega srebra. Ša-hova kuhinjska posoda z orodjem predstavlja vrednost 10 milijonov!. Tržne ccne. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 10 septembra 1912. Pšenica za oktober 1912 ... 11*25 Pšenica za april 1913.....11*75 Rž za oktober 1912.....9 69 Rž za april 1913.......9*06 Oves za oktober 1912 .... 10 41 Oves za april 1913......10*59 Koruza za september 1912 . . 939 Koruza za maj 1913.....7*64 Zahvala. Za. vse obilne dokaze sočutja, osebno, brzojavno in pismeno tolažbo povodom bolezni in smrti naše priljubljene in nepozabne soproge, in niatere, gospe Marije Bon kakor tudi za mnogobrojno spremstvo predrage k večnemu počitku na pokopališče v Smihel pri Novem-mestu izrekamo tem potom vsem sorodnikom prijateljem, znancem in drugim vdeležencem ter darovalcem krasnih vencev prisrčno zahvalo. Osobito in posebej se zahvaljujemo milostljivemu gosp. proštu dr. Elbertu, gospodom kanonikom in vikarju, gospo, papež, komorniku in duh. svetniku šmi-helskemu ter njegovemu g. pomočniku, domačemu gosp. župniku in g. kaplanu Tomažu Vari za tolažbo in duševno pomoč, visokorodnemu gospodu dr. Galašu za preskrbno pomoč v dolgotrajni bolezni in gospej Otoničar za ljubeznivo tolažbo in pomoč v zadnjih zdihljajih Zahvaljujemo se vsem gospodom pevcem iz Krškega in Novega Mesta zaginljivena-grobnice, in vsem, ki so ranjki zadnjo čast izkazali. 2869 Raka, dne 9. septembra 1912. O00000OO0BOOR0SB I f^r Ako še niste, ^ 9 J pošljite naročnino! { 0 o 0 i:) {•> 0 «000000000 ********** flli imate že Slomškove razgled' nlce »Slovenske Straže"? .', ^dSHBflHHHaHHHBHBMNMMl^ g Ravnokar došla velika izbira 1 oblek za šolsko mladino, S za deklice iti dečke. m jHj Najnovejše obleke, površnike in ra.gla.ni za gospode. Najmodernejša in .p najnovejša damska konfekcija, kakor paletoji, ragiani, kostumi, jopice, ^ krila in bluze po priznano najnižjih cenah priporoča ■ ,Angleško skladišče oblek' O. Bernatovič Mestni trg št. 5. 2807 U sSDPBEa^—1= Žalujoči ostali. Krojaškega pomočnika za boljša dela sprejme takoj Fr. Merkel krojač v Ajdovščini. 2868 na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih upeljane šolske knjige v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi v trgovini s knjigami in muzikalijami Kleinmayr & Bamberj Ljubljane*, Kongresni tri šf. 2. Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj. II .1. v najnovejših izdajah za ljudske, me ščanske, srednje in vse druge šole, se dobe v Katoliški kjer so tudi seznamki knjig za vse šole vedno brezplačno na razpolago. Brezplačno se dobe tudi sledeči najnovejši katalogi: mfflRtBnBHRMHMI A, I. Splošni katalog slovenskih knjig, ki obsega tudi najnovejše pojave na trgu. L Katalog molftvenikov in drugih nabožnih knjig. 3. Katalog glasbenih del (cerkvene in svetne glasbe). 4. Cenik šolskih tiskovin, užil in knjig. ® Dopis iz um. (Alfirevičev proces. — Potrjena zaplemba Juklčeve slike.) Prijatelj iz Zadra nam piše: Tukaj kot po celi Dalmaciji pričakujejo z veliko napetostjo procesa proti Jukičevim sokrivcem: učiteljiščniku Alfireviču ter pravnikoma Curini in Filipiču. Proces se tem željneje pričakuje, ker bi imel biti eden onih, s katerimi se namerava i v Dalmaciji začeti tako kot se je v banovini. Razprava proti Alfireviču bi se imela vršiti 2. t. m., češ, da je bil tudi on zapleten v zaroto proti Čuvaju. Medtem pa je bila razprava poslednji čas odgodena in sodni spisi vseh treh obtožencev poslani na Dunaj. Listi poročajo iz sodnijskih krogov, da je bila razprava odgodena zato, ker nimajo vladni krogi zaupanja v poroto, češ, da bi Alfireviča oprostila vsake krivde. Druga dva obtoženca, Filipiča in Curino, se namerava vsekakor postaviti pred redno sodišče in ne pred poroto. Zato sedaj državni pravdinik Ci-piko proučuje, kako bi spremenil kvalifikacijo v žaljenje Veličanstva, Svojedobno je izdal zadrski fotograf Jelušič neuspele .Tukičcve portrete. Državno pravdništvo pa je te slike zaplenilo, nakar je njihov avtor vložil priziv. Prizivno sodišče je 3. t. m. o zaplembi razpravljalo ter je z enim glasom večine potrdilo zaplembo, ker morejo Jukičevi portreti vzbujati revolu-cijonarni duh med narodom. »Slovensko Straža". Slomškov dar po 20 K: 103. Po nadžupnem uradu Sv. Križ lik Slatine, darovali fantje, zbrani na Slomškovi slavnosti dne 18. avgusta 1912 v Sv. Križu tik Slatine, 20 K. Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar: Nabrala Mici Javeršek na veselem gostovanju, ki ga je priredil novoizvoljeni župan g. Alojzij Trglav zavednim svojim občanom in somišljenikom, 11 K 10 vin.; Fran Herg, nadporočnik, Gradec, 1 K; Po Antonu Zakelj v Stari vasi, nabrano ob zaključku knjigovodskega tečaja v Zireh, 15 K; Šolske sestre, d. N. D. v Trnovem, Notranjsko, 5 K; Neža Ignoti, Cerklje, p. Krškavas, 1 K. Prispevek podruinic: Podružnica v Slovenski Bistrici, preostanek Slomškove slavnosti dne 25. avgusta 1912, 75 K; Moška podružnica v Trnovem, Notranjsko, nabrano na odhodnici č. g. Iv. Tomažič, 5 K 2i vin. Iz nabiralnika: Po Karolu Malajner, kaplanu, Sv. Urban pri Ptuju, iz nabiralnika v gostilni Antona Klemenčič. 6 K 50 vin. Cilinderski zakon v Kitajski. Nova kitajska državna zbornica, takozvani Tsanjijuan kaže vedno bolj, da svoji nalogi ni kos. Izza pet mesecev sedijo gospodje vsaki dan od 9. do 5. ure skupaj, kritizirajo vse, ne vstvar-jajo pa nič. Kitajska zbornica je doslej !e rušila, ni pa bila sposobna, predlagati kaj boljšega. Ljudstvo gleda to početje z rastočo nevoljo. Edino pozitivno delo, ki ga je dovršila zbornica ravnokar, jc — cilinderski zakon! Vprašanje obleke se je zdelo zbornici tako važno, da mu je posvetila nič manj nego deset sej, kar ji je pred sodbo javnosti največ škodovalo. Za časa teh sej se je bila spremenila seveda častitljiva zbornica v pravcati parižanski modni atelije. Razstavljene so bile vse mogoče in nemogoče noše in kakih deset klobukov vseh vrst je bilo nataknjenih na kole pred govornikovo tribuno. Več sej je bilo posvečenih važnemu vprašanju, je li sedanji kitajski jopič kitajskega ali mandžurskega izvora. V eni seji so poskušali samo klobuke. Celo o zavratnikih in kravatah so modri ljudski zastopniki važno razpravljali. Zapisniki teh sej obsegajo velike foli-jante z več sto strani. Sad teh globokih raziskovanj je zakon o noši, ki se v bistvu takole glasi: 1. Vsi kitajski uradniki, ne glede na razred, nosijo evropejsko obleko, ki sestoji iz črnega cilindra iz kitajske Žide, lakastih čevljev in črne vrline suknje. 2. Navadni Kitajec naj nosi ob sve-čanostnih prilikah isti visoki klobuk, črno evropejsko suknjo itd. 3. Vojaške osebe, policisti, sodniki in dijaki nosijo svojo uniformo. 4. Ženske nosijo evropejske klobuke (!), sicer pa obdržijo sedanjo obleko z malimi izpremembaml. V dveh zaključnih sejah je določila zbornica kot privesek statutov za nošo posebno etiketo pozdravljanja. Tu stoji dobesedno: Navadni pozdrav: klobuk doli, enkratni poklon. Oficijelni pozdrav: klobuk doli, trikratni poklon. Ženske ostanejo pokrite. Take ničevosti dajejo torej opravka kitajski zbornici v trenotku, ko sc odločuje usoda ogromne države! če je res, da imajo narodi tak ljudski za-stop, kakršnega so vredni, potem kitajski narod pač še ni zrel za parla-metarizem. Gospodarstvo. Cementni kartel. Poročila o podaljšanju cementnega kartela za leto 1913 se potrjujejo, kljub temu, da je slaba letošnja stavbena sezija tudi temelje cementnega kartela malo omajala. To je popolnoma naravno; karteii imajo dobre dobičke ob časih konjunkture, medtem ko ob letih krize nimajo pravega posla za izravnavanje cen in porazdelitev produkcije. O ietošnji seziji nam dovolj pričajo slabi posli južnih cementaren, bodisi dalmatinskih, bodisi drugih, kakor one v Dovjem. Skoro vse so prisiljene delati z manjšo delavno silo in je tudi dovška cementarna pomnožila letos svoj deficit za dobrih sto tisoč. Sanacija, ki je bila predlanskim nameravana z odpisom polovice glavnice in z izdajo novih delnic v višini odpisane glavnice, bo le malo pomagala ter se bo pokazal uspeh šele v poznejši dobi, ko bo minila sedanja napetost v vseh gospodarskih panogah in bodo prišli ugodnejši časi ti di za stav-binsko obrt. Delniške družbe. Na pravniškem dnevu na Dunaju, ki se vrši ta teden, bosta predavala obširnejše o delniških družbah prof. Landesberger in Griin-hut. Oba ta dva moža sta za preuredbo avstrijskega prava delniških družb po nemškem vzorcu ter se predvsem za to zavzema dr. S. C. Grunhut, ki je mnogo znamenitega spisal na polju meničnega prava in je bil eden glavnih kodi-fikatorjev šckovnega in zakona o družbah z omejenim jamstvom. + Vsak naj nnjno opozori svojega znanca in znanko na prvo veliko loterijo »Slovenske Straže«, ki nam nudi prekrasnih dobitkov v skupni vrednosti 20.000 K. Nagovorite znance in znanke, naj vam dajo denar za srečke (srečka samo 1 KI), nakar več srečk skupal naročite pri pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani! V vsakem kraju pridobite tudi prodajalne za srečke! Na j bi ne bilo slovenskega kraja, v katerem bi ne bilo več navdušeni h agitatoric in agitatorjev za prodajo srečk! .Sveta domovinska stvar, kateri je posvečena loterija »Slovenske Straže«, nas kliče vse na požrtvovalno delo! ProT. dr. Alfred pL Valuti se ie in tf^lckCrkvrST* izvrsten, malo rabljen UliiaUVlI (Mignon) j;87 T nrlAnnn zelo lep, za malo cerkev ali dvorano 7silll*7iitf> za okua' J!> cm velike, £135 Temnica ua razpolago! H Zunanja naročila z obratno pošto. !! : Zahtevajte cenike! : 2-3 dijaki se sprejmejo na stanovanje in dobro hrano pod vestnim nadzorstvom. Gla-sovir na razpolago. Vprašanja na učni zavod Josip Krištof v Ljubljani, Sodna ulica 2. 2809 Odda se takoj dobro vpeljana Kje, pove upravništvo Slovenca pod št. 2644. (Znamka)! 2644 i postni zavitek (3 kg netto) popolnoma naravnega sirupa iz malin pošlje franko po poštnem povzetju za K 5MiiiiNniii!iiiiiiiiiniiiMin Razpis službe vrtnarja. Išče se sposoben vrtnar, zmožen za upravo okrajnega vrta za zelenjavo in zgodnje rastlinstvo in za vodstvo okrajne drevesnice. Imeti mora izobrazbo, da bo lahko tudi poučeval oziroma navodila dajal in po potrebi poljudno predaval. Plača 1100 (entisočsto) kron. Službeno mesto v Črnomlju. Postranski dohodki zasiguranL Prošnje za to službo, ki se odda sporazumno s kranjskim deželnim odborom, so vložiti z dotičnimi prilogami vred do 20. septembra 1912 na c. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju. C. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju, dne 29. avgusta 1912. 2746 ...............................................................................n —m ■«■■■■ n iimiim, ui»»niwiiiwwwninm ______________________ ______________________j_____j.n m—1 Kranjska deželna banka o Ljubljani "J^ZTZV. \ Obrestuje hranilne > loge p« 474'/. brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Daje komnnalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopoin v 4'/,7. komunalnih zadolžnicah. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4 'A % Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska. Uradne ure za stranke oiak delaunik od pol S. ure dopoldne cu 1. ure popoldne. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Mlhn Moškerc-