Poštnina *','*čana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
Uredništvo v Murski Soboti
Rokopise ne vrača
Izhaja vsako soboto in stane s poštnino vred za celo leto 40Din, za pol leta 20 Din, za četrt leta 10 Din
Harodno-sociiašisficen tednik
Upravništvo v
Murski Soboti
• •••
Oglasi:
□ cm stane 1 Din Oglasi za celo stran, za y2 in za Vr strani stanejo 75 para za 1 Qcm Pri večkratni objavi primeren popust
16. štev.	Murska Sobota, dne 7. julija 1923.	I. leto.
*
Zbor obrtnibou v Beltincih.
Strasti političnega boja so med obrtniki kakor tudi med ostalimi stanovi uničili stanovsko zavest. V par „maticah se druži pičlo število ljudi, ki pa skorej ne prestopijo kroga ožjih somišljenikov. V kakih dveh sokolskih in orlovskih društvih se goji nekaj telovadbe, nekaj petja, kakšna igra, deklamacija in kaj malega godbe. V sicer precej številnih gasilnih društvih se ne goji ničesar, vendar se ta društva vsako leto zglase s kako prireditvijo, z veselico, na kateri je povsod isti pusti dnevni red z običajno muziko. Navadno se končajo njih prireditve s pretepi, povzročenimi po raznih dečkih, ki jim vino prenaglo škoduje. To je vsebina raznih društvenih prireditev v Prekmurju. Daleč res še nismo prišli sedaj ob koncu 4. leta osvobojenja Prekmurja.
In to je slabo spričevalo za nas.
V tem splošnem mrtvilu pa se je pojavila ena svetla točka in to je Stanovsko obrtno društvo v Beltincih. Ni jih mnogo. Kakih 40—50 članov. Toda trdni so, odločni. Vedo, kaj hočejo. Po začrtani poti idejo naprej do cilja, ki so si ga postavili: stanovsko organizirati obrtniški stan in ustanoviti obrtno-nadaljevalno šolo v Beltincih. Dobro izvežban tamburaški zbor spravlja v to sicer le resno društvo tudi nekaj zabave in veselja.
Minolo nedeljo so imeli svoj občni zbor. Udeležila sta se ga obrtni komisar g. Založnik iz Celja in odposlanec trg. obrtne zbornice g. dr. Pretnar iz Ljubljane, g. Suhic iz Murske Sobote kot načelnik Skupne obrtne zadruge v Murski Soboti in še več drugih povabljenih gostov. Domačini so bili menda vsi navzoči, da s tem obenem pokažejo, da so jim njih cilji preresni, kakor da je malovažijo in da prezirajo same sebe.
Govorilo se je resno, zelo poučno in to brez izjeme. In stvarno! V današnji dobi splošnega demagoštva in igračkanja z nacijo in narodnostjo je potrebno, da se to povdarja in všteje v dobro stanovskemu obrtnemu društvu beltinskemu. Nič blebetanja, nič tistih puhlih fraz o narodnosti in naciji, tistega „vinskega" živijo-kričanja. Zgolj resnosti, treznosti, ki bi delalo vso čast tudi kakemu drugemu društvu, ki zdržuje v svojih vrstah študirane. In to je zasluga srečno izbranega odbora.
Stanovsko obrtno društvo v Beltincih bi naj ne ostalo osamljeno v Prekmurju.
V zapadni Murski Soboti, v Dolnji Lendavi, v Turnišču in v Gornji Lendavi so taka društva zelo potrebna. Organizacija bo dvignila stanovsko zavest ki ne bo v škodo obrtništva. Pa ne le stanovska! Tudi narodna in državna zavest bosta imeli pri tem svoj delež. Pot, ki so si jo izbrali beltinski obrtniki, je edino prava. Zato Vam kličemo iz srca: le naprej po ! začrtani poti!
Vinska razstava na letošnji „Indistrijsko-obrtno vzorčni izložbi“ v Mariboru.
Kakor na lanski „Pokrajinski obrtni razstavi" se vrši tudi na letošnji „Indu-strijsko-obrtno vzorčni izložbi“, ki se vrši v času od 15. do 26. avgusta 1923. v Mariboru, razstava naših domačih vin. Lanska udeležba na razstavi je bila v čast vsem našim vinogradnikom. Saj so pokazali, kako dobro kapljico rode naše sve-tovnoznane gorice ob skrbni in strokovni obdelavi. Res da lansko vino, ki prihaja v prvi vrsti v poštev za razstavo, po svoji kakovosti ne dosega predlanskega pridelka, vendar pa bi bila sramota, če bi naši vinogradniki letos izostali na razstavi. Kljub slabši kakovosti napram predlanskemu pridelku naša vina še vedno prednačijo.
Vinski trg je skrajno slab. Zato ga moramo skušati z vsemi sredstvi zopet dvigniti in ga spraviti na ono višino, ki odgovarja našim potrebam in ki bo vzdrževala vinske cene na primerni višini. Kot najuspešnejše sredstvo so se doslej v vseh takih slučajih izkazali velesejmi in razstave, ki jih obiščejo kupci iz cele države in inozemstva. Tu je mogoče pokazati pridelek širšemu krogu interesentov in tako dvigniti zanimanja za naša vina. Letos se nam obeta zopet bogat pridelek. Če se vinski trg do nove trgatve ne bo odprl, bodo cene vinu še naprej padale in to bodo morali utrpeti predvsem producenti to so vinogradniki. — Zato je nujno potrebno, da skušamo to, kar bo pomenilo za naš naravnost katastrofo, preprečiti. Najugodnejša prilika zato se nam nudi na razstavi, ki je zvezana z razmeroma malimi stroški in kolikor-tolikim uspehom. Zato poživljamo vse vinogradnike, da se udeleže letošnje razstave. Vsa pojasnila daje vinarski oddelek kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru. Razstavni odbor si bo prizadeval, da privabi čim več kupcev in tako ustreže vsestranski potrebi in želji. Najavljen je že obisk iz Češke in Poljske, ter zlasti tudi iz južnih delov naše države. Ker je pogodba glede izvoza naših vin v Češkoslovaško razveljavljena, je nujno priporočljivo, da na razstavi pokažemo, kaj pridelamo in tako neposredno vplivamo na merodajne činitelje, da nas pri sklepanju trgovinskih pogodb upoštevajo po naši želji in potrebah. Zato še enkrat: Vsi vinogradniki, udeležite se polnoštevilno vinske razstave!
Slovenija.
Ozri se na snežnikov velikane, ko jih naj mlajši žarek zore zlate pozdravi k’ iztoka posflje vstane; daleč okrog poglej ravni bogate, visokih žit na njih poglej valove, nje reke breg, okrog zelene trate; poglej nje čvrste, bistrih glav sinove, ki vnema v srcih se jim želja sveta, obrnit v doma čast vseh zgod osnove; in zvestovične nje poglej dekleta, lic rajski zor, oči poglej nebesa, in sramežljivost, ki je varh njih cveta; obrni na nje mestvjane očesa, kak ljubijo poštenost in pravico, veselje v prsih ti srce pretresa.
Dr. France Prešeren.
Domače vesti.
Sokolsko društvo v M. Soboti.
V nedeljo, 8. t. m. se vrši v Murski Soboti velika sokolska slavnost s ljudsko veselico v parku graščine „Saparv“. Tega dne vozi poseben vlak iz Ljutomera v Radince. Iz Ljutomera ob pol 1. uri popoldne. V Radincih čakajo vozovi. Vzpored, javljen na plakatih, se spreminja v toliko, da se vrši ob 15. uri popoldne obhod po mestu, nakar sledi javna telovadba. Po telovadbi velika veselica s plesom, srečolovom itd. Vsi hišni posestniki v Murski Soboti se naprošajo, da razobesijo zastave s svojih hiš.
Murska Sobota. Nocoj se vrši zaključni venček plesne šole gosp. Pečnika. Dvorana: j)ri Kemeny-ju. Vstopnina 15 Din za osebo.
Murska Sobota. Te dni nas zapusti g. Anton Mlinar, župnik i. s., koroški begunec. Obilo sreče na novem mestu — želi skromnemu rojaku številen krog njegovih sobočkih prijateljev.
V	Fokovcih je za gerenta imenovan g. Josip Lipič.
V	Sotini je imenovan za gerenta g. Miha Rogan.
Jezikovni tečaj v Murski Soboti.
G. M. Šijanec, profesor na učiteljišču v Mariboru, član izpraševalne komisije za usposob. preizkušnje in sodni tolmač za slovenski, nemški in italijanski jezik priredi v M. Soboti jezikovni tečaj tudi za mladino in odrasle: iz slovenščine, nemščine, francoščine in italijanščine, za katerega teh jezikov se priglasi pač največ udeležencev. Pouk obsega konverzacijo, slovnico, čitanje in spisovanje ter se vrši od 7. julija pa do 7. septembra 1923 vsak torek od 3.-6. ure; ure se lahko izpre-meiiijo po željah interesentov. Honorar se ravna po številu udeležencev; za 10 oseb po 50 Din mesečnih, ki se vplačajo v naprej, da se obstanek tečaja zasigura. Priglasitev sprejema iz prijaznosti upravništvo „Našega doma" v Murski Soboti.
Požar v Dolnji Lendavi. V soboto, 16. p. m. zvečer po nekako po 9. uri je pri trgovcu in hiš. posestniku Ivanu Toplak izbruhnil požar. Na podstrešju gospodarske shrambe se je nahajala suha detelja in seno. Kako je ogenj nastal, še ni znano. Seno je zgorelo in detelja tudi; sploh vse vse, kar je bilo lesenega. Vrhu tega je zgorel tudi en voz. Škoda se ceni nad 50.000 Din. Požarna bramba je še precej dobro delovala, vendar pa se je videlo, da ji manjka vežba. Imeti bi morala vsaj po enkrat na mesec vaje, kajti le dobro iz* vežbani gasilci zamorejo v nevarnem trenutku res kaj uspešnega doseči. Tudi bi bilo umestno, da čim več mladih močij pristopi gasilskemu društvu.
Kaj je z vinom v dolnjelendavskem okraju. Vinski kraji v dolnjelendavskem okraju so še vedno bogato založeni z vinom. Vinski trgovci, gostilničarji itd. imajo lepo priliko in v vsaki množini vino na razpolago. Cena je od 14—18 kron za liter. Največ vina imajo vesnice: Čentiba,
Dolina in Pince. Kakor se vidi, letošnje leto ne bode nič kaj ugodno vinarstvu. Zatorej interesentje vina, le na noge, dokler je še kaj lanskega vina!
Iz dolnjelendavskega okraja. Letos nam ni pričakovati kaj prav posebne letine. Žito je zelo poleženo in tudi klasje je majhno. K najboljšemu pridelku je prištevati krompir, koruzo, fižol itd. ki prenesejo tudi mokroto. Posestniki vinogradov, osobito še tisti, kateri se pečajo samo z vinogradi, nimajo pričakovati nič dobrega. Dež povzroča precejšnjo škodo goricam. Nekateri vremenski proroki nam naznanjajo, da bode še 10 tednov takšno vreme.
Okrajno glavarstvo v Murski Soboti nam je poslalo sledeče sporočilo: Uredništvu „Našega doma“, Murska Sobota. Glasom odloka ministarstva pravde, sekcije za sekvestre v Ljubljani z dne 23. junija 1923, štev. 9616/20-123 odprodaja sveta sekvestrirane imovine grofa Szapa-ryja v Mlajtincih, Puconcih in na Vaneči od kompetentnega ministarstva pravde v Beogradu ni odobrena in se ne sme izvršiti do izdanja takega dovoljenja. Vse tozadevne pogodbe bi bile po čl. 4 uredbe o imovini neprijateljskih podanikov z dne 21. junija 1920 „Uradni list“ št. 284, koje člen 21. prepoveduje odtujitev sekvestri-ranih imovin brez ministrove odobritve nične in neveljavne.
Tedenske vesti.
Za invalide. Več služb davčnih izvrševalcev (eksekutorjev) je razpisanih v okolišu delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Prošnje je vložiti takoj. Prosilci ne smejo biti mlajši od 24 let, a ne starejši od 30 let. Dobrovoljci in invalidi imajo prednost.
Novi kolki po 1 Din so prišli v promet 5. maja. Barve so rjave. Stari kolki se smejo uporabljati še do 31. avgusta 1923. Do 29. novembra 1923 pa se potem taki kolki še vedno lahko zamenjavajo, vendar se ne smejo več uporabljati.
150 miljonov dolarjev je podedovalo kakih 30 dedičev iz bivše Madžarske po nekem svojem sorodniku Ciglarju, ki se je pred 80 leti izselil v Ameriko in je nedavno umrl v New Yorku. Ker je tudi v Prekmurju nekaj ljudi enakega priimka, ni izključeno, da so v sorodstvu z bogatim amerikanskim stricem. Naj se zanimajo za dedščino, kajti, kakor poročajo novine, se še doslej niso prijavili vsi dediči in jih utegne biti še kakih 50 med živimi.
Ministarstvo za socijalno politiko hočejo odpraviti. Radikalna velesrbska vlada hoče odpraviti ministarstvo za socijalno politiko. Pravijo, da ga pred vojno ni bilo in ga sedaj tudi ni treba. Hočejo
štediti. Štedenje je lepa reč. Samo štediti bi morali tam, kjer je to potrebno. Skrčijo naj število vojaštva! Kaj nam treba 150.000 vojakov? In čemu je potrebno, da služijo poldrugo leto, Eno leto bi docela zadostovalo. In čemu kličejo k vojakom tiste, ki so že po več let služili in so izvežbani v orožju?
Skupščina deluje, toda za Slovenijo in Prekmurje ni pričakovati iz Beograda ničesar dobrega. Dokazano dejstvo je, da plača Slovenija razmeroma več davkov kakor ostale pokrajine. In kaj dobimo nazaj od miljonov, ki jih vplačujemo na davkih? Le malo! Proračun naknadnih in izrednih kreditov kaže, da zahteva minister za gradbe za Srbijo kar 21 miljonov 800 tisoč Din. za Bosno 6 miljonov 327 tisoč, za Dalmacijo 2 miljona, za Hrvaško 3 mi-Ijone 637 tisoč, za Vojvodino 360 tisoč Din kredita, za Slovenijo pa nič. V celem torej se zahteva 34 miljonov Din kredita. Od teh 34 miljonov bodo naložili Sloveniji kakih 6 miljonov Din, nazaj pa ne dobimo niti filerja. Potem se pač ne smejo čuditi gg. radikalci, da jih Slovenci črtijo od pete do glave in če se pri nas vedno bolj in bolj oglašajo glasovi, ki so proti centralizmu in za avtonomijo Slovenije.
Vojaki dobijo žetvene dopuste. Stariši, ki želijo imeti za žetveni čas svoje sine doma, naj vložijo prošnjo na komando. Prošenj ni treba kolkovati.
Atentat na Pašiča. Baš na Vidov dan 28. t. m. je Milutin Rajič v Beogradu 4 krat ustrelil proti Pašiču, ki se je v avtomobilu vračal iz skupščine domov. Pašič je ostal živ. Atentator ni zadel dobro. Pri-zadjal mu je le poškodbe na licu in na roki. Pašič je prejel od raznih strani častilke, da je srečno ušel zločinski roki. Rajiča so seve zgrabili in ga zaprli. Atentat ima politično ozadje. Prvoto je bilo zaradi tega atentata precej razburjenja v Beogradu. Kmalu pa se je vihar polegel. Atentati so bili in bodo. Kdor se preveč boji za svoje uboge kosti, ta se naj ne postavlja v ospredje. Kdor pa hoče biti na eksponiranem mestu in kdor hoče voditi politiko močne roke, ta se ne sme čuditi, ako se trenotno kdo znajde, ki na politiko močne roke odgovori s patrono. Zato se pač gotovo nikdo ne bo čudil, če bo kakega dne čital v časopisih, da se je v Zagrebu izvršil atentat na Radiča, v Beogradu na kralja ali pa na Pribičeviča, v Pešti na Hortyja, v Italiji na Mussolinija itd. Sedanja doba je burna, ljudje so v dolgoletnih vojnah pozabili spoštovati življenje bližnjega. Prezirati pa so začeli tudi lastno življenje. Eno kakor drugo je nečastno, toda zabraniti tega ne more nikdo. In tudi uspešno ubraniti se človek ne more takih trenotnih napadov, kajti nikdar se ne ve, li prijatelj ali sovražnik. Saj je baje Stambolijskega ubil pop, ki ga je sprem-
ljal in ki ga je Stambolijski smatral za udanega prijatelja.
Kuluk. Zakon, kakoršnega v Sloveniji še doslej nismo poznali, dobimo v kratkem. Namreč nekako vrste prisilno delo, tlako na jaynih cestah. Ta zakon je morda umeten v Srbiji in se ga tam ne branijo, ker so mu že vajeni, toda pri nas bo vzbudil hud odpor in to po pravici. Saj je to ravno tako, kakor če bi nam Slovencem opanke vsiljevali. Če dobimo s kulukom vred tudi „grajske valpte“, tega zakon sicer ne pravi, mislimo, pa da!
Obrti! vestnüi za Prekmurje.
Obrtnik in stanovska organizacija. Mi vsi obrtniki čutimo, da se nas obrtnike skorej nikjer ne upošteva. Pri sestavljanju zakonov nas sploh ne pitajo, ali se naj kak zakon uveljavi ali pa ne. Naših pravic nikdo ne zastopa. Ako nas gospoda, ki so na vladi nič ne upoštovajo, če mi nikake veljave nimamo, to smo mi sami temu krivi. Eden sam nič ne more. Le organizirani nekaj zmoramo. Ker pa nismo organizirani, zato tudi nikjer ne pridemo do besede in naša reč (beseda) nikaj (nič) ne velja. Imeti moramo toraj svojo močno organizacijo, potem lahko pridemo do veljave. Danes se hočemo dotakniti samo enega pitanja, ki je za nas meštre važno. To so nejušni meštri ali pa „šušmarji", kak jim po slovenski pravimo. Nejušni meštri so tisti, ki se svoje obrti (meštrije) nikdar učili niso, svoje meštrije tudi dobro ne razumejo, pa denok (vendar) obrt izvršujejo. Delajo včasih nekoliko cenejše (fa-lejše) kakor pa izučeni „jušni meštri“, zato mnogi, ki gledajo na krajcar, rajši njim dajo delo, kakor pa izučenim obrtnikom, ki seveda z ozirom na svojo učno dobo znanje ne morejo delati po enako nizki ceni. Mnogo pa so krivi tudi kolektivne obrtne zadruge, ker se ne držijo določil obrtnega reda in spregledajo usposobljenost. Tudi obrtna oblastva so v marsičem kriva na nedostatkih. Pred vojno ni bilo toliko neizučenih in nezmožnih mojstrov. Vojna pa je napravila vse polno ljudi, ki imajo danes obrt, jo izvršujejo, pa se je nikoli izučili niso in jo po veliki večini v resnici tudi ne razumejo in ne znajo izvrševati. Mi nismo proti temu, da se tistim, ki so bili v vojni in se niso mogli toliko časa in tako dobro vse naučiti kakor pa tisti, ki so se že pred vojno izučili obrti in postali mojstri, ne bi nekaj spregledalo. Zahtevati pa moramo, da se pri tem v prvi vrsti pita stanovske obrtne organizacije za njihovo mišljenje. To je eden vzrok, zavoljo katerega je nam vsem pravim meštrom potrebna stanovska organizacija. Mi nočemo, da bi obrt nazadovala. Hočemo,
Hamburg.*)
Veliko se govori o novoustanovljeni inter-nacijonali v Hamburgu. Posebno naši socijalni demokrati raznih struj poskušajo z novo inter-nacijonalo nakititi svojo pozabljenosti prepuščeno stranko. Slovenski proletarijat pa obstaja hladen vspričo vseh slavospevov hamburški internacijo-nali; hladen iz enostavnega razloga, ker dobro ve, da od germanskih irternacijonal nima ničesar pričakovati.
In res, do danes slovenski proletarijat še ni imel nobenega haska od raznih inlernacijonal. Internacijonale so doslej le drobile njegovo na-cijonalno in s tem socijalno odporno silo ter pod svojim geslom uvrščale našo zemljo v podrejeno socijalistično kolonijo, katero je lahko prosto izrabljal vsakdo, ki je iz zapada prihajal v imenu Marksa.
Vendar navzlic izdajstvu internacijonale v svetovni vojni, navzlic dosedanjemu izrabljanju
*) Posneto po „Novi pravdi“ ki izhaja v Ljubljani. Stane na leto 40 Din. List priporočamo svojim čitateljem.	Uredu.
internacijonale za germanski imperijalizem in militarizem, ne zanikamo, da bi internacijonala ne mogla biti predstavništvo za enotno vodstvo svetovnega proletarijata. Toda internacijonala bi se morala povspeti na resnično človečansko stališče socijalizma in bi morala v resnici ščititi revne pred mogočnimi, malega človeka pred velikim izkoriščevalcem in male narode pred velikimi narodi. Pa kaj se hoče? Zelja po taki internacijonali ostaja zaenkrat samo nedosegljiv ideal.
Zlo vseh internacijonal leži v tem, da so bik začete s komunističnim manifestom in se še do danes niso mogle oprostiti marksističnega materijalističnega zgodovinskega naziranja. Vse internacijonale so do danes podrejale etične sile materiji, mesto da bi se obe življenski činjenici medsebojno sporedile in izpopolnjevale. Vse to pa samo zato, da se uduši glas teptanih, socijalno, politično, gospodarsko in kulturno zapostavljenih malih narodov, na korist germanstva, ki si prisvaja hegemonijo nad svetom. Poleg tega je tudi brez dvorna, da se gerrnanstvo oblači v internacijonalno obleko samo zato, da uganja nacijonalno-zavojevalno politiko, prav
tako se despoti obdajajo z božjo milostjo, da vladajo tudi brezbožno.
Za nas ni boljša nova hamburška internacijonala od razpuščene prve, druge in pol internacijonale in nimamo prav nobenega povoda, da bi se ji priključili. Razumljivo je zato, da so češki narodni socijalisti s protestom zapustili hamburški kongres, ker niso mogli izdati narodnih interesov slovanskega proletarijata in ga prepustiti germanski hegemoniji. In to tem manj, ker bi se s tein odrekli vsem zaključkom svetovne vojne, ki so vsaj deloma prinesli svobodo slovanskim narodom.
Hamburško internacijonalo smatramo v tej sestavi prav tako za mrtvorojeno dete, kot so bile doslej vse internacijonale.
Razvoj slovanskega socijalizma bo šel preko hamburške internacijonale svojo pot naprej. Pot je jasna. Slovanske narode bo njihov lastni socijalizem združi! v vzajemen odpor proti do-mačernu in tujemu kapitalizmu. Ta odpor bo dovolj silen, da bo odrešil slovanske proletarce vsakega izkoriščanja in jim izvojeval Iružabni red pravice in dobrega življenja.	-aa-.
naj obrt napreduje. Posebno tu v Prekmurju. Pa še nekaj je važno: v stanovsko obrtno organizacijo politika ne spada. Za politiko se naj vsak sam briga za sebe. Da pa politikovanje obrtnikom dosta ne koristi, to vidimo vsaki dan. Le dobro, pošteno delo, to je tisto, kar obrtnika drži. Vse drugo ni nič ali pa le malo vredno. Zato, obrtniki v Prekmurju, ustanovite si povsod v vseh večjih krajih stanovska obrtna društva, kakor smo to včinili mi v Beltincih, ki imamo danes že razvito društvo, ki lepo procvita. Istina je, mnogo ima nasprotnikov, tu v Beltincih pa še drugod. Pa to nikaj ne škodi. To je le znamenje, da se nas bojijo, ker dobro vedo, da se z organiziranimi meštri ne da pometati. — Vekoslav Kralj, pekovski mešter v Beltincih.
Po svetu.
Jugoslavija in Rusija. Naša vlada se nič kaj ne more in noče sprijazniti z Rusijo, namreč s sedanjo boljševiško Rusijo. V naše vladne posle se vtikajo preveč razni srbski in menda še v večji meri ruski caristični generali, ki nimajo nobene druge brige, kakor da naš narod in našo državo preparirajo za neko bojno akcijo proti ruskim boljševikom. Jugoslovenski narod sam seve o takih bratomornih vojnah noče ničesar vedeti. Ako gospodje v vojnem ministarstvu mislijo, da bodejo mogli naš narod gnati na ruska bojišča potem se presneto motijo. Skrajni čas je že, da naša vlada prizna rusko državo in njeno vlado. Vendar smešno, da bi se Jugoslavija napram ruskemu velikanu vedla, kakor kaka užaljena nevesta. Boljševiki so v Rusiji vladarji že 5 let. Kar se o njih vse slabega piše, ni vse res. Tudi pri nas je mnogo gnilega, zato pa nikakor ni resnično vse to, kar o nas pišejo razni Angleški, madžarski in nemški listi, kot bi nas raje danes kakor pa jutri vtopili v žlici vode. V našem zunanjem ministrstvu je brez dvoma potrebna preorentracija. Le prijatelji boljševiške Rusije naj imajo besedo na odločilnih mestih, ne pa razno germano-, italo- in anglikantsko orientirane korifeje. Boljša bodočnost se obeta Jugoslaviji le iz Rusije. Zato obračajmo svoje oči tja proti slovanskemu vzhodu, a ne proti germanskemu zapadu.
Pri nas mraz in večen dež, v Ameriki pa vlada tako strašna vročina, da je že mnogo ljudi umrlo za solnčarico. V Ohio jih je umrlo 20, v Chicago 15, v Bostonu 9. Že 40 let Amerikanci ne pomnijo take vročine. Suša je uničila cele poljane. Tovarne zvečina ne delajo radi prevelike vročine.
Teror na Bolgarskem. Nova vlada je dala zapreti več tisoč pristašev prejšnje vlade Stambolijskega. Naši časopisi poročajo, da se z zaprtniki (interniranci) surovo postopa. Kakor povsod! Tudi pri nas menda ravno ne božajo zaprtnikov in drugih aretirancev!
Na Dunaju se je kazal občinstvu neki Boljak Bleibart kot najmočnejši človek sveta. Konjsko podkev je zravnal in debele železne drogove je zvijal. Pozival je vedno občinstvo, kdo bi izmed njih to zmogel. Nihče mu ni bil kos. Te dni je prišel v Zagreb in tu je našel človeka, ki mu je napravil konec slave. Oglasil se je neki kovač, ki je železne droge in podkve ravnotako zvijal in zravnal, kot Bleibart. Zato se je mož razkačil, prijel kovača in ga vrgel z odra. Občinstvo je Bleibarta izžvižgalo. Konec je bil, da se mu je prepovedal vsak nastop v Zagrebu in Kovaču je moral plačati 500 Din odškodnine. Da ni ga na svetu moža tako močnega, da mu ne bi našel enakega!
Volitve v Avstriji bodo 14. oktobra. Pri zadnjih volitvah so oddali koroški Slovenci 10.000 glasov. Koroški Slovenci imajo svoje politično in gospodarsko društvo v Celovcu. To je trdna organizacija, ki drži naše koroške brate zavedne. Z najboljšim upanjem gredo naši bratje v novi volilni boj, ki jim bo prinesel še večjo zmago. Bratje, ne obupajte!
Madžari začenjajo spoštovati narodne manjšine. Grof Bethlen je predložil madžarski skupščini zakonski predlog ki dajo narodnim manjšinam nekaj pravic. Zakon pravi, da se morajo pri nižjih uradih v vseh krajih, ki imajo poleg Madžarov vsaj eno petino pripadnikov drugih narodnostij, nastaviti uradniki, ki razumejo jezik manjšine. Ako se jezika manjšine tekom dveh let ne nauče, se jih premesti drugam. Res čudno! Prej, ko je bilo na Madžarskem polovica ljudij, ki niso razumeli madžarščine, takrat ni bilo treba uradniku razumeti kakega drugega jezika, kakor le madžarski. Sedaj pa, ko na Madžarskem skoraj ni več nobenih Nemcev, ne Slovakov, Srbov in Rumunov, danes pa zahteva vlada, da se morajo uradniki učiti teh jezikov. Vse to je le pesek v oči, da bi Madžari svetu pokazali, kako pravični so napram drugim narodom. Pa jim ne bo nič pomagalo. Je že predobro poznajo. Tako farbajo in norijo svet tudi z napisi na svojih novih bankovcih. Prej je bilo na bankovcih na madžarski strani samo v madžarskem jeziku napisano. Takrat je bilo na Madžarskem 10 milijonov Slovanov, Rumunov in Nemcev, pa vendar se gospodom Madžarom ni zdelo potrebno da bi vsaj par besed slovanskih, nemških ali rumunskih djali na bankovce. Danes pa, ko na Madžarskem ni več kakor kvečjemu 1 milijon Nemadžarov, danes pa se ošabni Madžari klanjajo Nemcem, Rumu-nom, Slovakom in Srbom ter imajo na svojih bankovcih na eni strani madžarski napis, na drugi strani pa nemški, rumun-ski, hrvatski in srbski napis. Da, gospodje Madžari. Pametno je to, samo škoda, da ste se spametovali še le sedaj, ko Vam je tuji meč odsekal najlepše pokrajine.
Monarhisti na Madžarskem. Prošli teden je pretila revolucija Madžarski. Monarhisti so nameravali polastiti se vlade. Namen .pa se jim ni posrečil. Upali so, da pojde vse tako lahko, kakor je šlo revolucionarjem na Bolgarskem. Pa so se opetnajstili. Horthy, ki bi sam rad postal kralj Madžarske, je zvedel za nameravani puč in je dal mnogo „probujočih se Madžarov“ zapreti.
Nemškoavstrijske železnice bodo s 15. julijem 1923 podražile cene osebnim vlakom za 25%, brzovlakom za 100o/0. Pri tovornih vlakih ostanejo cene nespremenjene.
Amerikanski bogateč. V Newyorku so pred kratkim imeli krojači shod. Na shodu so se pogovarjali o modi in o drugih za krojače važnih zadevah. Eden izmed govornikov pa je tudi poročal, koliko potroši bogat Amerikance za obleke in druga oblačila. Preračunal je, da stanejo obleke ki si jih nakupi bogat Amerikance, na leto okoli 4600 dolarjev, kar bi bilo v naših dinarjih približno 400.000. Ako preračunamo, da dobivajo naši uradniki povprečno 15.000 Din plače, vidimo, da potroši vsaki izmed premožnih Amerikancey na leto že samo za obleko več kakor pa dobi 30 naših uradnikov skupaj sploh plače na leto. Na tem krojaškem kongresu pa so tudi preračunih, da potroši siromašen amerikanski delavec za obleke na leto komaj 96 dolarjev. V našem denarju bi to bilo približno 8600 Din na ieto. Ako primerjamo tem številkam zneske, ki jih mi potrošimo na leto za oblačila, potem moramo pač vzklikniti! Evropa! Ti si prišla na beraško
palico. Kajti amerikanski berač se oblači, bolje kakor pa tvoja gospoda!
Kraljevi notar Ferdo Križan v Murski Soboti se 13. tega meseca preseli iz svojih sedanjih prostorov v Traut-manovi hiši v občinsko hišo v dosedanje pisarniške prostore odvetnika gospoda dr. Goljevščka.
Važno za naše žene in dekleta. Družba Singer priredi v kratkem tečaj (kurz) za vezanje (štikanje). Tečaj trpi 14 dni. Prijave sprejema trgovina „Brata Brumen“ v Murski Soboti, Cerkvena ulica. Žene in dekleta, ki si hočejo z vezanjem služiti svoj kruh ali pa za domače potrebe naučiti te koristne umetnosti, naj nikakor ne zamudijo ugodne prilike. Trgovina Brata Brumen ima za Prekmurje edino zastopstvo pravih amerikanskih „Singer“-ši-valnih strojev. Stroji se prodajajo tudi na obroke tako, da se 2 leti dolgo lahko odplačuje. Tako si lahko tudi revnejši ljudje lahko nabavijo prvovrstne Singerjeve šivalne stroje. (Glej oglas).
Smešnice.
Stražar (policaj) vpraša Jurčeta: „Kako ti je ime?“ „Imenujem se Jurče“. Kakšen Jurče? Jurče je lani že umrl“, reče stražar. „No, počakajte, da grem vprašat mater, če sem-li jaz oni Jurče“.
*	*
*
„Jurče, Jurče“ pokara mati Jurčeta. „Koliko si napravil računov, katere ti je dal g. učitelj kot nalogo?“ „Mati, glejte. Kadar rešim ta račun, ki sem ga ravnokar začel in še druge tri, imel bom vso nalogo končano“.
*	*
*
Sosed Martin vpraša nekega dne Jurčeta: „Peto leto hodiš že v šolo. Povej mi: „Koliko je 5 krat 6“. Jurče, kot bi stresel iz rokava, odgovori: „Pet krat šest je šestindvajset“.
„Jurče, da bi imel jaz tako bučo na vratu, kakršno imaš ti, utopil bi se že zdavnaj“.
„No, sosed Martin, to se že ne bi utopili, ker, kakor veste — buče plavajo na vodi“.
* *
*
Jurče je dobil v soboto nove hlače. Pa, joj nesreče, hlače so mu bile predolge. Prosil je mater, naj mu jih skrajša za 4 prste. Mati mu odgovori, da jih ne bo, ker bo Jurče še rastel in mu bodo tedaj ravnoprav. Jurče poprosi sestričino in sestro. Obe mu odbijeta prošnjo. In Jurče joče, joče bridko. Večerilo se je, po večerji se je odpravilo vse k odpočitku. Kmalu je bilo v koči (hiši) vse tiho in temno. Materi je postajalo žal, da ni izpolnila Jurčetovo željo. Zato vstane, prižge svečo in skrajša obe hlačnici za 4 prste. Uro pozneje privede isto kesanje tudi sestrično do tega, da skrajša Jurčetu hlače. Uro kasneje stori to tudi sestra. Ljudje božji, da bi videli drugi dan Jurčeta v onih kratkih, petelinčkovih hlačkah.
Listnica uredništva.
G. Št. L., kaplan v G. L. Na Vaše vprašanje, se-li v „Našem domu“ z dne 23. junija v notici, naslovljeni z: „Naši katoliški duhovniki“ na naslov nekega mlajšega duhovnika v neki gorski vasici naslovljene besede nanašajo na Vas, nam je čast izjaviti, da se vsebina dotične notice nikakor ne nanaša na Vašo čenjeno osebo. Uredništvo.
Slovo!
Pri svojem odhodu iz Murske Sobote želim vsem svojim prijateljem in znancem, od katerih se nisem mogel posebej posloviti prav prisrčni: Z Bogom!
Anton Mlinar.
Pohištvo
za eno spalno sobo je na prodaj. Pohištvo je iz mehkega lesa, belo pobarvano (lakirano), sko-raj popolnoma novo. Pohištvo je na ogled pri
g. Žaliku v gradu v Murski Soboti.
ffažno za bolnike! Sažno za deto!
Suhar (cvibah).
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem začel v moji pekarni izdelovati tri vrste suharja (cvibaka) in sicer: vanili in cimet. Ta suhar je zelo priporočljiv za vse ki so bolni na želodcu. Uživa se z največjo slastjo in koristjo, ako se ga namoči v vinu. Otroški (dečji) se uživa z mlekom. Paket stane 4 dinarje in se dobi v vseh večjih krajih. S spoštovanjem
Krali Vekoslav,
pekarna Beltinci.
Podpirajte domačo obrt! Zahtevajte povsod Kraljev suhar.
Na prodaj je vinograd blizu Celja. Krasen razgled na mesto in planine. Lična hišica, nova klet, oboje na novo zidano in z opeko krito. 3000 trt na amerikanski podlagi, nov nasad. Nekaj malega je je njive in gozda. Cena 105.000 Din. Ponudbe na upravništvo „Naš dom“.
14 dnevni
tečaj za vezenje
(Strickkurs)
se bo obdržaval v Murski Soboti, kak hitro se priglasi dovolj udeleženk. Osebe, ki so kupile Singerjev šivalni stroj, imajo pouk brezplačen, one pa, ki imajo stari Singerjev stroj, bodo plačale mali prispevek. Tečaj posečajo lahko tudi osebe, ki nimajo ravno Singerjevega stroja. — Pojasnila se daje v trgovini Brata Brumen v Murski Soboti, Cerkvena ulica, kjer se tudi sprejemajo priglasi in^kjer je zaloga naših strojev
SINGER šivalni stroji Bourne & Co.
New York.
Amerikanci!
Gostilna z 2 oraloma posestva; kegljišče, 4 lokali, 4 sobe za stanovanje, še ena mala hišica, potem gospodarsko poslopje, priljubljeno izletišče; od glavnega trga v Mariboru 15 minut oddaljeno. Prodajaja lastnik Kranjčič v Krčevini štev. 70 za 1,900.000 K ozir. pooblaščenec Zagorski, Maribor, Barvarska ulice 3. Pogoji zelo ugodni.
7nnnncbi ima na prodaj več hiš (hramov), udyOPSnl posestev (verstev).
101 falejše hals hješteč!
Kose, žreblje (cveke), lopate, rasoje vsefele železnino, kuhinjske posode galico (galicijo) rafijo
svinjsko mast
sčista sveže (friško) tikvino olje vse fele melo (moko)
vsako špecerijsko blago dobite pri
ČEH in GSŠP9R
v MURSKI SOBOTI
na Lendavski cesti
vsikdar
107o falp hah hješteč!
Cie. Gle. Trartsatiantiaue
Francoska linija
Havre-New York
Nakrajša linija, samo
6 dni {rez morie
Glavno zastopstvo:
SlDveRsha Ha, d. d. v Zagrebu.
nožne listke in tozadevna pojaznila daje
zastopnik Ivan Her
Ljubljana, Kolodvorska ulica 41.
Stanovanje
s popolno oskrbo išče v M. Soboti uradnik. Ponudbe na upravništvo.
i€yg)im
Vz Pluga zemlje v bližini Murske Sobote. Ponudbe na upravništvo.
Ne pozabite plačati naročnino!
KAMENIT
tovarna umetnega
SKRIL JA IN ELEKTRARNA». DRUŽBA
LA SKO
Slovenija
Azbesfno-cementni Skrilj
KAMENIT
Najeenejša än najtripežnejša streha.
Zahtevajte proračune. Na zahtevo obiski brezplačno!
Zastopani: Samuel K@hn, Murska Sobota.
llpdiia pila!
Po nizkih cenah izdelujeta obleke po najnovejšem kroju
krojača Ičšn in Lajašček
v Murski Soboti, Cvetna ul. 92
Tinca (inaša)
sprejmem takoj ali malo pozneje za dimnikarsko obrt. Hrana in stan v hiši. Vpraša se pri Viktor Majzelj, dimnikarski mojster v ‘ Dolnji Lendavi.
lepo posestvo,
4 i/2 orala zemljišča z lepim sadovnjakom in novim poslopjem ter vinograd. — Cena 950.000 kron. Poizve se natančneje v pekarni Vekoslava Kralja v Beltincih.
Vsakojake glasbene inštrumente (godala) popravlja po nizki ceni
Ivan Horvat, kapelnik v Černelavcih pri Murski Soboti.
Priporoča se zlasti gg. učiteljem.
! Portland cement
■ Super fosfat £££>	J
i Štajnkol (premog) f	Vogelje
Drva Seno
Strešna lepenka (ttrpapiri I
j in ostale gospodarske potreb- | I seine in produkte prodaja | ! najbogše in najfalejše §
jCzipoth Viktor)
• trgovec z lesom, drvami in premogom •
1 v Murski Soboti	I
I	Slovenska ulica	g
Šparajte!
• • •
Prekinil posojilnico
r. z. z o. z.
v Murski Soboti
plača interes na hranilne vloge
01
o
brez odtegnenja rentnega in invalidskega davka.
Daje posojila po najugodnejši ceni!
Pisarna je v hiši fiškališa g. dr. Škeriaka pa tudi v židovskem župnišču (farofu).