Leto ¥5.5 sten, 260 LJubljana, nedeija 8. novsmbra 1925 Poštnina pavšalirana. Cena 3 Dšn i faaja ob 4. »jirtral. ntteino Din aj—; M «sm»ivo Din 40'— ncobvean«. Ogasi po tarifa. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta št:v. «6/1. — Telefon Stev. 7». Nočna redakcija t od ig. ure naprej v Knaflovi ul. St. 5/L — Telefon tt. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravniitvo: Ljubljena, Prešernova ulica St. 54. — Telefon St. 36. Ineratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Teleion št. 49« Podružnici: Maribor, Barvarska ulica It. x* — Celje, Aleksandrova cesta. Rabin pri poštnem tek. zavodu t Ljubljana SC 11.84* - Praha čislo 78.18« Wien,Nr. 105.841. obžaluje tržaške dogodke Italijanski poslanik Bodrero je posetil dr. Nmčiča« kateremu je izrazil v imenu svoje vlade obsodbo tržaških izgredov. - Italijanska vlada bo popravila škodo in kaznovala krivce? - Razburjenje v Beogradu in Zagrsi Ljubljana. 7. novembra. Glede zadnjih dogodkov v Italiji stojimo še vedno na stališču, da so notranja italijanska razračunavanja stvar državljanov Italije. To mnenje smo po-vdarili prvi dan. ko smo izvedeli za nameravani atentat na Mussolinija in za represaliie italijanskih fašistov. To notranje razračunavanja na ima svoje meje tudi za na.ihladnokrvnejšega soseda Italije, ki dopušča Italijanom, da si sami urejujejo svojo usodo. Atentat na predsednika laške vlade je hotel baje izvršiti Italijan, socijalist Zaniboni. v zaroto zapleten je po vladnih poročilih zopet Italijan, prostozidar in general Ca-pcllo. Maščevali pa so se laški fašisti nele nad rramasoni in socijalisti - uni-tarci. ampak tudi nad primorskimi Ju-Kosloveni. ki bržkone niso prej zvedeli za atentat, kot mi v Jugoslaviji Fašisti v Trstu in drugod so ob priliki svojih demonstracij za srečno rešitev svojega »vojvode® vzklikali: »Doli Francija! Doli Jugoslavija!« Ali so bili Jugoslove-ni a!! so bili Francozi tisti, k! «o stregli po živtienju gospodu Mussoliniju? Mi Jugosloveni nimamo tiste vroče krvi, kot jc Imajo naš; sosedje onstran Jadrana Ml Imamo celo potrpežljivo kožo. Nas se ne da tako hitro navdušiti in ne tako hitro preplašiti. Mi pa si marsikaj zapomnimo in zapišemo v kn.fi go obračuna. Brez lastne hvale se da trditi, da Jugosloveni niso med tistimi, ki kionijo v odločilnem času. Hrabrost, vztrajnost m prezir smrti naših ljudi pezna m priznava svet. KomedHanstvo pa nam ie tuje in zoperno. Viteški duši našega naroda je odvratno znašame nad slabotnim, nad neobroženim. Ml nimamo tudi nobenega veselja za upore, za državljansko vojno. Jugoslavija je preživljala razne notranje nevarnosti imela fe svojo komunistično opasnost. Imela ie proroke ^hrvatske človečan.ske republike®. Imela je leoo vrsto separatistov in drugili nezatfovoljnežev. Splošna bolezen Evrope ni šla mimo nas. In s kako lahkoto smo prebredll vse težave! Navzlic strankarskim orepirom mora vsak objektiven Človek potrditi, da smo rešili vse te probleme brez diktature in brez orelivanla krvi Pa poglejmo k sosedom: na Madžarsko. v Bolgarijo, v Grčilo in Albanijo! Poglejmo v Italijo! Potoki krvi so tekli na apeninskem nolutoku. še teko ln bodo še tekli Golob miru z ollčno vejico v kliunu še nI v obližju Italije. In vendar isti fašisti, ki znaio strahovati neob-oroženc. ki se sooznaio siiaino na Pož!g ln razdejanje. ki so si osvojil! noloiok v znameniu krvi in nasiPa. vedo ob vsaki Priliki govoriti o «jugoslovenskih barbarih.« Zdi se. aa tudi sama italijanska vlada ne odobrava nalnovelšega nasilja nad primorskimi Jugosloveni. Poslanik Bodrero ▼ Beograd« le Iziavil naš? vladi obž?!ovj»«-s- ' vandafizml. Poučen? od bridkih Izkušeni vseh let, od''ar s? ie Italija z nas^iem prilastila naše de*e!e. zahtevamo od rimske vlade ponolro poravnavo vse škode, ki so fih divjaki v Trstu In Poštnin? storili našim bratom. Mi smo skromni ljudte. Italiia nai ravna s stotisočiml Jugosto-venov v Primorlu tako. kot ravnamo mi s peščico Italiianov v Jugoslaviji! Za to ceno more navzlic neštetim izbruhom barbarizma še vedno dobiti dobre sosedne odnošaie z nami. Mislimo, da mora biti Mussolinijevi Italiji vsaj toliko ležeče na znosnem razmerjn z nami kot Jugoslaviji z Italijo. Mi imamo težave z nekaterimi sosedi, vendar se to stanje vidno zbolj-šuje. Na notranio, državljansko vojno pa naj pri nas razsoden človek ne računa. Zadnji dogodki so. upamo, v tej zadevi tudi fantastom odprli oči. AH pa se da v Italiji govoriti o složnem, zadovoljnem narodu? Fašizem vodi boi na iztrebitev s prostozidarji, s socijalisti z demokrati, s komunisti, da celo z delom katoličanov. Kot oriča slučaj generala Capella. ima močne nasprotnike v sami armadi. In ob isti priložnosti vpijejo vladni pristaši: »Doli s Francijo! Doli z Jugoslavijo!« Kje je tu preudarnost, kje je ta smisel za realnost? Jugoslavija ve, da se more Evropa rešiti gospodarskega kaosa in socijalne katastrofe samo z vztrajnim delom, mirom in zaupanjem med narodi. Zato tako brezobzirno zasleduje miroljubno politiko, da orl tem pogosto pušča v nemar svoje važne interese. Tudi Italijani se bodo morali navzlic svojemu temperamentu sčasoma privaditi evro-pejski disciplini in navadam. To zahteva ne-Ie spas Evrope, ampak tudi živ-ljenska korist Italije. Ce tega ae bodo hote!! storiti Mtuso- Beograd, 7. novembra, p. Na današnjem sestanku z zastopniki HSS. je izjavil zunanji minister dr Ninčič, da po PoročiMh. ki iih ie prejela vlada o poslednjih dogodkih v Italiji, ni razvidno, da bi bili Italijani nastopali neprijatelj-sko proti našim narodnim manjšinam, temveč samo proti oristašem opoziclf radi poskušenega atentata na ministrskega predsednika Mussolinija. Danes je posetil zunanjega ministra dr. Nlnčlča italijanski poslanik general Bodrero ln z njim delj časa konferlrai o zadnjih dogodkih v Trstu. General ie prepričeval dr. Nhičlča. da zadnji dogodki. k! iih Itsfnanska vlada ostro obsoja ln obžaluje ln ki so se pripetili proti MtisscHnljevi zapovedi, niso bili mišljeni kot napad na Jugoslovensko manjšino, temveč so bil? le izgred' proti celokupni opozlc'5?, o kateri so fašist? takoi po odkritju zarote proti .Mussoliniju mislili. da le zao'etena v zaroto. Doznava se, da se le italijanska vlada Izjavila pripravljen o, povrniti vso škodo. ki so Io storil! krivci ori demonstracijah v uredništvu >n tiskarni « Edinosti* v Trstu. Zanimanje za dogodke v Trstu in za vse ostalo, kar !e s tem v zvez', je v diplomatskih krogih izredno veliko. Tekom današnjega dne so posetili zunanje ministrstvo skoraj vsi zastopniki tuj'h držav rn se živahno zanimali za stališče. ki ca namerava zavzeti naša vla- Posledice izjalovljenega atentata na Mussolinija Rimska vlada zvrača krivdo na tržaških dogodkih na »nedisciplinirane elemente«. — Nadaljne aretacije in ustavitve opo- zicijonalnih listov. Rim, 7. novvmbra. e. Tiskovni urad ministrskega predsednišrva objavlja: Spričo Izjalovljenega atentata na ministrskega pred sednlka Mussolinija so se vršile po vsej Ita- da spričo barbarstva fašistov. Povsod se naša javnost zgraža nad vandalizmom, ki so ga zagrešili fašisti nad našim življem v Italiji. To razpoloženje javnosti se zrcali tudi v časopisju, ki ostro obsoja fašistovski vandalizem. Beograjska Orjuna je sklicala za jutri ob 10. dopoldne zborovanje, za katero ie izdala ta-!e poziv: « Beograjčani! Jugosloveni! Črne vesti prihaiaio iz krajev. ki jih ie zasedla Italija. Naše zasužnjene brate šikanira zadnji čas z vsem nezaslišanim teroriem in zapostavl>"a-njem službena Italiia, še bolj pa fašistovske razbojnike tolpe. Na ta način hočejo uničiti sledove našega jugosloven skega življa v Italiji. Beograičani! Mi ne smemo ostati ravnodušni! Potrebno je, da se sliši v tem trenotkn naš glas. da nudimo s tem našim bratom možnost za močnejšo odoomost in samoore-magovanje v teh težkih dneh. Italiji pa dainro na znanje, da z budn'm očesom zasledujemo vse ntihove krivice ter jih opominiamo, da iim v usodnem trenotkn vse to povrnemo. Oko za oko, zob za zob!s Zagreb, 7. novembra, n. Za jutri dopoldne ob 10. ie sklicala akademska mla dina pred univerzo velik protestni shod proti fašistovskemu nasilju v Trstu in Puli. Pričakujejo, da bodo po shodu demonstracije po mestu. Policiia ie že da nes zastralila italiianski konzulat. lijl veličastne manifestacije. Fašizem ie pov sod podal lep dokaz svoje disciplinarne sile. Neznatni incldcnti, ki niso povzročili osebam nobene škode, so se dogodili v Bresclji in v Trstn. Uprizorili so jih nedisciplinirani elementi, k! niso vpisani v fašlstovsko stranko. Varnostne oblasil zasledn ejo krivce, da ,';!) tako] Izroče sodišču. Prefektura je asta-ffila list >Risorg5mento« ter z;:tvorila njegove uredniške in tlskarnl-ške prostore. Prenehal Je izhajati Ust »Voce Republicana«. Tajnik bivšega poslanca Zanibonlja Qua-glta bivši uradnik katoliškega lista .11 Popolo«, Je bil danes po daljšem zaslišanju izpuščen na svobodo. Bivši voditelj razpuščene-ga republikanskega udruženja sltalia libera« Duci ie bil danes aretiran. Kakor poročajo Usti iz Genove, so bili redakcijski prostori socialističnega lista >11 Lavoro* ter vse uro stozidarske lože zasedene po vojaštvu. Glav ni urednik Usta »II Lavoro« ter več znanih protifašistovsklb oseb Je bilo aretiranih. Rim, 7. novembra, e. Minister javnih del Glurattl je v navzočnosti uradnikov svojega kabineta danes popoldne izročil Mussoliniju častno sabljo. Zbornica se bo sestala najbrže 1. decembra ter bo pričela razpravljati o zakonskem uačrtu za reformo državne uprave. Glede sklicanja zbornice se je ministrski predsednik Mussolinl že dogovoril z zborničnim predsednikom Casertanom, ki le včeraj prosil Tilnistrskega predsednika, naj ga sprejme v fašistovsko stranka Genova, 7. novembra e. To se neprestano nadaljujejo hišne preiskave ln ai-etacl'e. O uspehih preiskav ne objavlja policija nika-kih poročil. Med aretiranimi se nahaiaio zelo ugledne osebe. V Savniccu pri Bergamu so neznani elementi napadli in pretepli prefekturskega ko.nlsarja Aleksandra mar-chese Salso. Llvorno, 7. novembra e. Radi odkritega atentata na Mussolinija je policija Izvedla hišne preiskave pri socialističnih pristaših In osebah, ki pripadata opozlcljonalnlm stran ka.n. Zaplenila ie mnogo socialističnega In komunističnega propagandnega gradiva. Are tirala ie okoli 50 oseb, med temi tudi maksi-malističnega poslanca Capocchfja. Videm. 7. novembra e. Po nalogu notranjega ministrstva so varnostni organi Izvršili v mestu In po deželi nebroj hišnih preiskav, ki pa niso Imele nikakega uspeha. Policiia je preiskala prostore socllaltstlčnega tednika >11 Lavoratore Priulano«. ki Jc mo-ral danes po naredbl prefekture prenehati linijevi fašisti, bodo pa prevzeli to nalogo njihovi — dediči Kar se nas Jugoslovenov tiče, pa bomo odslej še bolj kot doslej poudarjali današnjim In prihodnjim zastopnikom Italije, da svojih bratov v Primorju v nobenem slučaju ne zapuščamo. In da bomo po njenem postopanju napram njim sodili kakšne odnošaje želi imeti t nami Izhajali. Nadalje je preiskala policiia stanovanje In pisarno odvetnika Costantiniia, poslanca ia voditelja frV-skIh socialistov. Benetke, 7. novcmfc.Ja. e. Danes dopoldne so sklicali dijaki višje trgovske šole zboro« vanje, na katerem so sprejeli resolucijo, ki zahteva, naj podajo framazonski profesorji ostavko na državno službo. Po zborovanju Je odbor dijakov odšel k ravnatelju ome. njene šole prof. Luzzatiju in ga pozval, naj takoj odstopi. Prof. Luzzati je pristaš unita* ristične socijalistične stranke ter framazon, kar je tudi večina profesorjev omenjenega zavoda. Po beneških ulicah so dijaki na» lepili letake, ki zahtevajo ostavko vseh fra. mazonskih profesorjev v državi. V tem srni« slu so poslali tudi brzojavko ministrskemu podtajnikn Balbu. Snoči je policija izvršila hišno preiskavo pri framazonskih in socija« lističnih dijakih. Razpuščeni sta pokrajinska unitaristična socijalistična zveza ter mladina ska socijalistična predstraža. Napoll, 7. novembra, e. Ponoči ie policiia aretirala brata generala Capella. O izidu zasliševanja nI objavila ničesar. Današnje številke »Corriere della Sera«, »Avantia«, ili Monda« fn komunističnega glasila »Unita« so bile zanlenjene. Manfova, 7. novembra, e. Občinski svet je sklenil zbrisati bivšega poslanca Zanibonlja iz seznama mantovansklh meščanov. London. 7. noverrbra r. *Dai!y Herald«, organ delavske stranke objavlja članek, v katerem trdi, da je atentat na Mussolinf.Ia organiziral Musscllni sa/n, ki je hote! na ta način dobiti povod za preganjanje socijalistov. Razen tega mu je bilo to potrebno, ker se v kratkem času prične Matteottijev proces. Neresnične vesti o balkanskem pakta Ženeva, 7. novembra, k. Časopisna vest, da Je tajništvo Zveze narodov dobilo na« črt balkanskega garancijskega pakta po na. činu locarnske pogodbe je, kakor javlja švi. carska brzojavna agentura neresnična. Tu« di vest, da je predsednik mednarodnega stal nega sodišča v Haagu odgodil pogajanja o mosulskem vprašanju, je netočna. Novi japonski ooslanik v Beograda Beograd. 7. novembra p. Semkaj Je dospel novi Japonski poslanik na našem dvom, vi-komt Mušakučl, ki izroči v par dneh kralju v svečani avdijencl svoje poverilnlce. Prometna konferenca Male antante Beograd, 7. novembra, p. Konferenca delegatov držav Male antante za tranzitna vprašanja Je sklicana sa 12. do 17. t ra. v Beograd. Ponarejeni kolki zopet v prometa Beoarad. 7. novembra, p. Uprava državnih monopolov ugotavlja, da obstojalo ponarejeni kolki po 10 In 25 dinarjev. Falzifikati so zelo slabi in Hb nI težko spoznati. Oblastva so uvedla preiskavo, da Izslede krivce. Politična situacija v Beogradu Izjava italijanske vlade vpliva pomirjevalno. — Oblastne volitve v janaarja? — Vest o deimsiji ministra vojne. Beograd, 7. novembra, p. Tudi danes je bila vsa politična pozornost koncentrirana na poslednje dogodke v Trstu. Zelo pomirjevalno je vplivala izjava poslanika Bodrera, da italijanska vlada obžaluje incident v Trstu. Iz vladnih krogov se doznava, da se je ministrski svet odločil po želji radikalskega kluba razpisati oblastne volitve za prihodnjo pomlad, morda že za mesec januar 1926. Takoj nato bi se vršile volitve v srezke skupščine. Današnje «Novosti» prinašajo značilno politično beležko, da namerava vojni minister general Trifunovič podati ostavko in da se kot njegov namestnik imenuje general Mirkovič. Kakor se doznava na pristojnih mestih. ta vest ni čisto brez podlage. V političnih krogih opozarja na dejstvo, da je za Davidovičeve vlade baš ostavka takratnega vojnega ministra otvorila krizo kabineta. Mislijo, da ni izključeno, da se to zgodi tudi sedaj. Na drugi stra. ni se ostavka vojnega ministra od nje^a samega demantira. Popoldne je bil namreč vojni minister general Dušan Trifunovič na dvoru, pa je po avdijenci izjavil novinarjem, da ni res, da name- rava podati ostavko kot minister za vojsko in mornarico. Za ministrom vojne je bii pri kralju sprejet poljedelski minister Krsta Mi-letič. ki mu je poroča! o načrtu zakona za izkoriščanje vodnih sil. Kralj ie podpisal ukaz. s katerim ga pooblašča, da predloži Narodni skupščini ta zakonski predlog. Kralj je tudi podpisal ukaz, s katerim pooblašča finančnega ministra, da predloži Narodni skupščini zakonski predlog o splošni carinski tarifi iti načrt zakona o izenačenju neposrednih davkov. Za danes Je bila sklicana seja radikalskega kluba, da razpravlja o vprašanju agrarnih odnošajev v Vojvodini. Rad-pičle udeležbe poslancev je bila seja preložena. Današnje «Vreme» prinaša vest, da fe došlo do spora med veletrgovcem Milanom Prpičem, ki financira Radičeve stranko, in ministrom za šume in rudnike dr. Nikičem. Prpič se le menda vme. šaval v Nikšičeve resortne zadeve, čemur se je minister uprl. Radičevski poslanski klub je ostro obsodil Prpičevo postopanje in mu odločno prepovedal, da se vmešava v stvari ki ne spadajo v njegov delokrog. Seja Narodne skupščine Invalidski zakon včeraj še ni bil izglasovan. — Zato se fe tudi vprašanje Radipevega vstopa v vlado zavleklo. Beograd. 7. novembra, r. Današnja eja Narodne skupščine se je pričel? ob pol 10. uri dopoldne. Predsednik dr. Subotič je v početkn seje sporočil da je umrl radikalni poslanec dr. Mihajlo Ilič. Poslanec dr. Bazala je predložil interpelacijo o imenovanju dr. Marija Ki-seljaka za prof. na zagrebški univerzi. Dr. Šečerov je vložil interpelacijo o občinskih volitvah v Vojvodini. Nato se je prečitalo vprašanje poslanca dr. Ra-dosavljeviča o nujnosti njegove interpelacije glede srezkih in občinskih volitev. Dr. Subotič je odgovoril, da bo interpelacija prišla na dnevni red v četrtkovi seji skupščine. Nato se je pričela podrobna debata o invalidskem zakonu. Govoril je muslimanski poslanec Ethem Mulabdič, ki je kritiziral načrt zakona, minister socijalne politike Si-monovič pa je predložil nekoliko amen-dementov. tako za člen IX., da se priznava invalidom prvenstveno pravo pri izdajanju raznih ugodnosti za železniške restavracije, trafike Itd., in čl. X., da imajo pravico do brezplačnega zdravljenja tudi družine popolnih in težkih invalidov ter ostali Invalidi in sirote, ki plačajo letno neposrednega dav ka manj kot 30 Din. Finančne amende-mente ni mogel predložiti, ker ni došlo do sporazuma s finančnim ministrom. Pri glasovanju je bilo sprejeto drugo poglavje. Prihodnja seja bo v pondeljek ob 10. uri dopoldne. Beograd, 7. novembra, p. Veliko pozornost je v političnih krogih zbudHo dejstvo, da je pričel minister za socijalno politiko Simonovič popuščati pri la-validskem zakonu, o katerem so trdiH. da bo izglasovan še danes, jutri pa da bo sankcijoniran. Vlada je danes sklenila postaviti na dnevni red četrtkove seje zbornice interpelacijo posl. Miloša Radosavlieviča, tako da ni izključena da bo invalidski zakon izglasovati šele prihodnjo soboto. Vsled tega se je tudt rešitev vprašanja Radičevega vstopa v vlado zopet zaviekla za teden dni Vsa opozicija obsoja zavlačevanje invalidskega zakona. Interpelacije poslancev SDS. Beograd, 7. novembra, r. Poslane! Sv. Pribičevič, dr. Prvislav Grisogono in Keomanovič so vložili v skupščini vprašanje na prometnega ministra, v katerem zahtevajo, naj se posveti ve& la pozornost unski železnici. Zahtevajo, naj se zagotovi večji kredit za zgraditev odseka unske proge od Bihača proti Knrnu. To potrebo utemeljujejo z veliko oddaljenostjo od centra, kar preprečuje normalni gospodarski razvoj našega življa. Madžarske priprave za povratek Habsburžanov Naša vlada je prejela potrdilo vesti o akciji madžarskih legitimi-stov. — Mala antanta za obrambo svojih interesov. Beograd, 7. novembra, p. Vlada je prejela potrdilo vesti, da se vrše na Madžarskem velike priprave za povratek Habsburžanov na prestol In proglasitev Karlovega najstarejšega sina Otona za madžarskega kralja. Gibanje zavzema vedno večji obseg In se vrši popolnoma sistematično. Splošno sodijo, da se stvar ne bo razvila brez večSfa pretresljajev. Z akcijo madžarskih kgitlml-sto v se je bavlla tudi že Mala antanta, ki bo v tem slučaju nastopila popolnoma kompaktno ln odločno, da brani svoje interese. Painlevejevi finančni načrti Painlevejevi finančni predlogi za proračunsko ravnovesje, za zvišanje bankovcev in dohodninskega davka. Pariz, 7. novembra, s. Ministrski predsed. nik Painlevš je na današnji seji ministrskega sveta, kateremu je predsedoval prezident Doumcrgue predložil svoje finančne načrte, čijih glavne smcrnicc so nastopne: Ravnovesje v proračunu se mora brezpo. gojno vzpostaviti. V to svrho se mora v prvi vrsti ustanoviti amortizacijska blagaj. na za izplačilo vseh kratkoročnih dolgov. Denar za to blagajno, ki bo popolnoma loče. na od državne blagajne, se bo dobil z dav« kom, ki ga bodo plačali vsi državljanu Painlevd predlaga poleg tega za dotacijo te blagajne zvišanje obtoka bankovcev za tri milijarde. Minister se je pri tem postavi] na stališče, da neg re za inflacijo, ker se mo. re obtok bankovcev z ozirom na zadnji sklep zbornice zvišati od 45 na 51 ter pre» dujem Francoske narodne bank« od 26 na 32 milijard. Po zadnjem poročilu Francoske narodne banke znaša obtok bankovcev le 38 milijard, tako da obstoji ie rezerve 2 in pol milijarde. Glede davka predlaga Patn. levč v prvi vrsti zvišanje dohodninskega davka, in sicer za november in december, po 10 odst. in za leto 1926. po 20 odst Radi« kalni socijalisti ao predlagali uvedbo davka oa kapitaL Ministrski »vet je odobril Par. levčjevo predlog«. Načrt je til popoldne izročen zbor niči. Ministrski predsednik Painlcvč bo zs» prosil wnat, naj se 11. t m. vrši seja, da bo mogla biti razprava o načrtu 12. t. m. kotu čana v obeh zbornicah. Spansko-nemška carinska vojna Trgovinska pogajanja med Špansko in Nemčijo prekinjena. Berlin, 7. novembra, r. Nemika vlada je prejela uradno obvestilo, da je španska vla. da prekinila trgov, pogajanja >n otvorila ca* rinsko vojno. Nem.«španska trgov, pogajanja so bila zaključena pred meseci po daljših po svetovanjih in je stal sklenjeni dogovor ne« posredno pred ratifikacijo. Nemški naeijo« nalci, ki so bili takrat še vladna stranka, so izsilili na inicijativo nekaterih agrarnih sku. pin odpoved pogodbe, ki bi jo morala vla. da izvesti. Nemški nacijonalisti so dosegli, da ao bile pri novih trgovinskih pogajanjih odpovedane koncesije, ki jih je nemška vla« da ie priznala v korist uvoza španskih vlit in južnega sadja. Nemški delegati pri trgo« vinskib pogajanjih v Madridu niso imeli na ta način nobene možnosti, da bi mogli pri. zniti kakšne koncesije. Ker nemška vlada zaradi nemških nacionalistov ni hotela p«, pustiti, je došlo do prekinjenja trgovinskih odnošajev med Nemčijo in Španijo. Madrid, 7. novembra, r. Vlada je nemške mu poslaniku sporočila prek in jen jc trgovin, skih pogajanj v posebni izjavi, ki pomenja formelno carinsko vojno. Tozadevni kralje« vi ukaz je bil podpisan v Četrtek Najnovejša faza fašizma Italijanski fašizem je sedaj izvršil svoj drugi sunek. Generalni naskok fašizma velja to pot dvema izredno močnima institucijama, framasonstvu in socijaliz-mu, oziroma organizacijama, katerih no-sitelj sta imenovani idejni stremljenji. Da se obrača fašizem zoper prostozidarje s tako temeljito bojevitostjo, priča o njegovi popolni idejni in praktični absolutističnostl Ker pri nas fra-masonstvo ni igralo nikdar važnejše vloge v kulturi ali politiki, je z našeea stališča ta afrorit precej težko umljiv. Toda kdor pozna zgodovino framason-stva v romanskih državah, temu bo stvar mnogo bolj razumljiva. Med juž-njaškimi Italijani je imelo framasonstvo s svojimi skrivnostnimi organizacijami in institucijami, s svojimi tajnimi društvi in obredi vedno zelo mnogo privlačnega. Vrh tega je vodilo borbo v papeževi državi in zoper Avstrijo, ki sta bili obe močni postojanki katoliškega klerusa. Vse to je ugled framasonstva, ki ie z osvobojenjem in ujedinjenjem Italije leta 1360., oziroma 1. 1870. triumfiralo v polnem obsegu, silno dvignilo. Najodlič-neiše može italijanskega javnega dela so štele lože med svoje člane in brez-dvomno je baš ta fakt glavni vzrok, da jim je fašizem napovedal boj na uničenje. Kakor se da presoditi iz poročil', so bili osobito številni člani vojaške gene-ralitete in socijalističnih intelektualcev včlanjeni v framasonskih organizacijah. Lažje razumljiv, ali združen z mnogo večjo odgovornostjo je afront fašizma proti socijalistom, ki jim je istotako kratkomalo napovedano uničenje. Brezobzirni iašistični nastop proti komunistom je bil povsem prirodna akcija na teroristične načrte komunistične diktature, ki je imela spraviti v svojo oblast Italijo in popolna zmaga fašizma v tej borbi pomeni osnovni kapital fašizma za nadaljno zmagoslavno napredovanje. Po tej zmagi ie siedil fašistični poskus organizirati delavstvo v lastnih vrstah in s konstruktivnim delom pokazati plo-dovitost svoje nove socijalne organizacije. Očividno jim je bila pri tem soci-jalistična stranka, kljub skrajni zmernosti, neprijeten tekmec, ki ga je treba odstraniti za vsako ceno. Stranka ali skupina ljudi, ki z diktatu ri podobno taktiko zatre svobodo političnega in družabnega združevanja, nre-vzame nase zelo veliko odgovornost. Zakaj fašizem mora vršiti odslej vse delo, ki so ga vršile razpuščene in zatrte organizacije, mora biti sposoben izpolniti vrzeli, nastale z uničenjem tako močnih organizacij. Ako ne bodo sposobni izvršiti dovolj veliko konstruktivno delo. mora prej ali slej slediti strašna reakcija, ki bo toliko večja, kolikor dosledneje bodo fašisti zapirali ventile, po katerih bi si mogla daiati duška nezadovoljna opozicijonalnost. Dosedanje delo fašizma je v glavnem uničevanje nasprotnikov in grajenje ter osiguravanje lastne vladajoče pozicije. Ustvarjajočega je izvršil fašizem doslej še malo; toda to je brezdvomno najvažnejše od vsega kar bo odločilo usodo fašizma in Italije. Iz dosedanjega de. Ia in ideologije fašizma se jasno vidi, da se njega vodilni možje zavedajo, v čem tiči njihova glavna naloga, ako hočejo uspešno nadaljevati in zaključiti velikopotezno zasnovo. Če oa bodo niihove sile za to dovolj velike, to je dru^o vprašanje, aktualno baš danes, ko fašizem s tako lahkomiselnostjo uničuje ce lo zmerne nasprotnike ter z brezobzirnim pritiskom sili v svoje vrste tako divergentne elemente. Mussolini nas da^e« nrezira 'n basra-telizira. drugače ne b? nle^ovi lsndje tako barbarsko nastonali zoper naš živelj v Trstu in v Priborit str'oh Tisdi v *em pogledu sprejema nase ogromno odgovornost. zakai pred nam' in nred vsem svetom dokumentira na ves s'as svojo voljo: uničiti naš živelj. ki ga je slučaj' zgodovinskega razvoia pustil onstran državnih mejnikov. Fašizem s tem ve-doma poglablja nasprotje med obema Kaj mislt zdravnik o mazilu „ 77/%". Jaz mislim, po vseh svojih izkušnjah, da ie mazilo ,laky najboljše sredstvo, ki danes vobče obstoja, da odstrani dlako in kocinice. Ono prodre do korerinic, jih uniči tako, da popolnoma izginejo. Taky mazilo ima zelo prijeten vonj in je njeno uporabljanje zelo lahko. Uporablja se tako, kot prihaja iz tube. 7aky mazilo je v vsakem pogledu boljše od britev, pri katerih se more dobiti različne mozolje in dlaka še bujnejše raste: ravno-tako tudi od drugih mazil, ki neprijetno dišijo in morejo povzročiti celo koine bolezni Mazilo . 7aky namazano na zdravo kožo, po predpisanih navodilih, je popolnoma ne-škodl/ivo in ga zaradi tega uporabljajo zdravniki v vseh slučajih, kjer je potrebna odstranitev dlake. Vsi so s tem mazilom izredno zadovoljni. Doktor C..... na pariški univerzi Pariško mazilo .7aky° (francoski patent) se dobiva v vseh drogerijah in par/umerijah. Generalno zastopstvo in skladišče za vso Jugoslavijo : M1R1C & KOMP; BEOGRAD, Rralja Milana al. 44. Telefon 18—69. narodoma, ustvarja zavestno in hotč mržnjo zoper italijanstvo med nami in to v času, ko se v vsej Evropi opaža stremljenje k pomirjenju ia omiljenjn oacijonalnih nasprotij. Fašizem se v svoji megalomaniji pač ne zaveda opasnosti svojega početja, toda naj bi ne pozabil velike odgovornosti, ki jo prevzema s svojo prepoten-co. Mi se zavedamo, da smo še mladi; mi danes stiskamo pesti in si grizemo ustnice, toda ne obupujemo. Mi vemo, da postajalo naSe sBe močnejše in večje, a ni naša krivda, ako so volja. Id gospoduje nad njimi, obrača vedno bolj proti sosedu, ki Izziva našo občutljivost in potrpežljivost S fašističnimi nasilji si italijanstvo nakopava odgovornost, za katero bo treba prej ali slej dajati računa. A ta račun bo šel na njihov, ne na naš strošek. Fašistovska nasilja v Trstu in odmevi v Ljubljani Barbarska nasilja fašistovskih tolp proti nedolžnemu in mirnemu slovenskemu življu v Trstu in okolici so našla v Ljubljani primeren odmev. Že dolgo ni bilo med prebivalstvom v mestu, posebno med mladino takega razburjenja, kakor ravno te dni. Italijanski generalni konzulat je močno zastražen in od včeraj popoldne je policija, ojačena z oddelki orožnikov, zaprla vse dohode h konzulatu. Vedno znova so se zbirale včeraj ves dan v Šelenburgovi ulici skupine demonstrantov, izražajoč glasno svoje ogorčenje nad nečuvenim barbarstvom fašistov. Policija je postopala zlasti dopoldne brezobzirno, kar je vzbudilo še boli vročo kri. Pol. nadz. Pavlovčič je vihtel nad glavami demonstrirajoče mladine celo z golo sab-ljo. Nekega demonstranta je redar potiš nil v izložbeno okno Bajtove cvetličarne, da se je izložbena šipa vsa razbila. Pred Kaiserjevo trgovino je neki mladenič spodrsnil, nakar se je pri umikanju spodtaknilo še več drugih in se je napravila kopica. Čeprav so ljudje ležali na tleh, so stražniki prav udrihali po njih. Ob pol 15. uri popoldne se je pripeljal skozi Gradišče mimo demonstrantov avtomobil z vihrajočo italijansko zastavo. demonstracije so se nadaljevale \ večjem ali manjšem obsegu popoldne in še pozno zvečer. Kolikor smo informirani, so bile tekom dneva aretirane štiri osebe, pri katerih so našli boksarje in kamenje. Izročene bodo baje sodišču. Ostali aretiranci so bili takoj izpuščeni. Protestni zbor akademikov na univerzi Ob 11. dopoldne so se zbrali visoko-šolci v avli univerze, da dajo duška svojemu ogorčenju nad divjaškim postopanjem napram jugoslovenski manjšini v Italiji. Ze dolgo ni bila akademska mladina tako složna in tako mnogobroj-no zbrana na svojih skupščinah, kakor včerai. Govorili so visokošolci Likovič, Primus, Kermavner in Vatovec. poudar. jajoč neznosno stanje Slovencev in Hrvatov v Italiji, ki jim fašistovska diktatura ne pusti svobodnega razvoja. Izjavili so, da ne predlagajo nikake resolucije ali kaj podobnega, kar vse se na merodajnih mestih itak kmalu in dosledno pozabi, oziroma zgubi. Zato na je celokupni zbor akademikov sklenil, da se v bodoče vrže na intenzivno narod-noobrambno delo. skušajoč nadoknaditi, kar so študentje v tem oziru dosedaj zanemarjali. Ves narod jugoslovenski mora občutiti krivice, ki se gode v Pri-morju našim rojakom, prav tako kot bi bile storjene na njegovi lastni koži. Onstran Da naj slišijo in si zapomnijo, da ne bomo nikdar in nikjer pozabili našega najboljšega dela narodnega telesa; kadarkoli bomo mogli zastaviti svojo silo, duševno ali fizično, v korist zasužnjenemu narodu, bomo to storili brez pomišljanja. Po zborovanju so se podali visokošolci v smeri proti italijanskemu konzulatu. Množica je klicala: «Doli fašizem! Živel slovenski Trst« itd. Še predno je dospela pred konzulat, so se pojavile vrste policijskih stražnikov, ki so brez povoda pričeli neusmiljeno biti s pendreki po študentih. Ni čuda, če se po takem nastopu varnostnih organov naperi demonstracija ogorčene množice tudi proti sami policiji. Poslevodeči podpredsednik JDS. M. Dinko Puc je zvečer vložil pri velikem županu protest proti surovemu obnašanju policije. Danes ob lt. dopoldne se vrši pred magistratom, v slučaju slabega vremena pa v veliki dvorani Uniona manifestacijsko protestno zborovanje vseh strank. Onečaščenje Vilharjevega spomenika v Postojni. V noči od srede na četrtek so Italijani oskrunili spomenik, ki so ga no-stavili Notranjci skoro pred četrt stoletjem svojemu slavljenemu rojaku, notranjskemu pesniku Miroslavu Vilharju. Zlikovci so z ostrim železnim predmetom popolnoma raztolkli napis, vsekan na kamenitem podstavku. Vilharjeve-mu doprsnemu kipu so obesili okrog vratu razcefrano laško trikoloro, ki so jo bili strgali z neke slovenske hiše v bližini. Govori se, da se je vse to zgodilo pred očmi patrulirajočih karabinjer-jev. Dopoldne drugega dne so na ukaz občinskega komisara oprostili Vilharja nepotrebnega pogrinjala. pač pa je ostal napis poškodovan da le s trudom pre-čitaš: Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo! Ljudstvo je razžaljeno in ogorčeno, a za enkrat si ne zna pomoči. To je zločin, ki sramoti ves ju?osloven-ski narod. Združimo vsa svoja čustva v najenergičnejši protest proti italijanskim tiranom! Protestno zborovanje v Kranju. Kranj. 7. novembra. Nocoj se je vršil tu sestanek zastopnikov vseh naprednih društev v Kranju, ki so protestirala proti italijanskemu terorju nad slovenskim življem v Trstu in sploh v Italiji. Zastopanih je bilo 16 naprednih organizacij v Kranju. Sprejeta ie bila resolucija. ki protestira proti italijanskemu barbarstvu in ki se bo odposlala našemu zunanjemu ministrstvu v Beogradu. Udeležba na tem zborovanju je bila nadvse častna. Rumunska zunanja politika Zunanji minister Duca o odnoša'!h z Madžarsko in sovjetsko Rusijo. Bukarešta, 6. novembra Zunanji minister Duca je poda! v senatu izjavo v zunanji politiki. Med drugim je izvajal: Ruska meja ie zavarovana s pogodbo s Poljsko, madžarska s pogodbami s Češkoslovaško in Jugoslavijo, bolgarska pa s pogodbo z JugoslavFo. Te pogodbe odgovarjajo popolnoma novemu mišljenju Evrope in pri zadnjem zasedanju Zveze narodov se je moglo z zadoščenjem ugotoviti, da je ta sistem najboljše jamstvo za mir. Zunanji minister Duca ie naglašal, da je vedno skuša! vzdržati dobre odnošaje z velesilami, kakor tudi zboljšati razmere napram premaganim državam. Kljub temu pa še vedno ne smatra splošnega položaja za razjasnjenega. Rumunijo zanimata predvsem rusko vprašanje in miselnost neke premagane države. Rusija ie še nadalje uganka glede njenega stališča napram Evropi in ie ostala skrajno aktivna v svojih podjetjih. Miselnost premagane države taji še danes ustvarjeni položaj. Zaradi te miselnosti se širijo tamkaj ideje, ki so usodne za konsolidacijo miru. kakor n. pr. ideja maščevalnosti in hujskanje sosednih narodov. Nadalie ie zunanji minister naglašal, da so nerazjasnjeni odnošaji med Rumunijo in sovjetsko Rusijo še vedno isti, kakor teta 1919. Rusija je edina država, s katero Rumunija nI v normalnih odnošajih. Vendar pa ie Ru-mcnlia pripravljena stopiti v normalne odnošaje z Rusijo pod edinim pogojem, da se ne razpravlja o vprašanj besarabske meje. Ncbena rumimska vlada ne more stopiti v normalne odnošaje z državo, ki ne priznava njenih mej. Rumunija stoji na stališču, da se tuje države ne smejo vmešavati v njene no tranje zadave. Kakor hitro bo Rusija priznala to stališče, bo Rumunija stopila z njo v diplomatske zveze. Rumunija je pred štirimi leti predlagala Rusiji permanentno ne-agresivno pogodbo in je ta predlog tudi ponovila pred Zvezo narodov. Kar se tiče miselnosti premagane države, ie treba ugotoviti, da v tej državi ne vpošteva;o, da je svetovna vojna temeljito izpremenila zemljevid in da se to ni zgodilo vsled osebnih želja zmagovalcev, temveč na podlagi daljšega zgodovinskega razvoja. Država, ki zahteva revizijo mirovnih pogodb in operira z nacijonalnim vprašanjem podvzema brezuspešno podjetje, ker ie nemogoče zavrniti reko k njenemu izvoru. Pred dnevi so v parlamentu neke sosedne države ostro nauadali Zvezo narodov radi liubljana ---Mestni trg nitnega stališča v vprašanju narodnih manjšin. Ti napadi so jasno označili razliko stališč v manjšinskem vprašanju med Rumunijo ln ono državo. Za Rumunijo je vprašanje manjšin vprašanje humanosti in konsolidacije razmer med na.odl. za to sosecno državo pa ie vprašanje maščevalnosti in agitacije. Gotovo je, da Zveza narodov ne bo sledila temu pojmovanju manjšinskega vprašanja. Sv, Pribičevic o „preganja-nju hrvatskih učiteljev" Beograd, 7. novembra. Z ozirom na razsodbo zagrebškega sodišča v stvari Stojanovič - Cihlar ;e sprejel danes minister n. r. Svetozai Pribičevič novinarje in jim izjavil, da jc nezaslišano in brez primera v zgodovini našega šolstva, da sodišče ocenjuje politično dejovanie in zakonitost postopanja enega ali drugega ministra, ki je za svoje delo odgovoren edinole Narodni skupščini. Minister ie nadalje iz-iavil. da danes ori nas ni več «hrvat-skih» ali »srbskih* učiteljev, ampak da so Ie »državni učitelji kralievine Srbov. Hrvatov in Slovencev*. Navadna nomenklatura se sme rabiti le v zasebnih razgovorih ali v listih, nikakor pa ne v sodnih spisih. Značilno je. je dejal gosp. Pribičevlč, da ie prišlo sod:šče do svojega prepričanja o «preganianju hrvatskih učiteljev * na podlagi izjave prič in ne morda iz vpogleda v arhivu prosvetnega ministrstva ali na temelju listin, oziroma pristojnih činiteljev v ministrstvu za Drosveto. Na sodišče so vplivali strankarsko prononsirani nasprotniki. Minister ne veruje, kar ie čital v beograjskih listih, da se namreč zagrebško sodišče sklicuje pri svoji razsodbi na drzno laž priče, češ da za njegovega ministrovanja noben učitelj, ki je v stanovskem izkazu napisal, da je Hrvat ni bil preveden po novem zakonu. Gosp. Pribičevič dvomi, da bi moglo sodišče razsoditi na temelju takih obrekovanj in laži. Minister izjavjl.a. da vse to. kar se mu očita, ni res Sodišče vendar ne sme ocenjevati delovanja 'm odlokov ministrov. ker je za to tu Državni svet. O tej stvari bo še govoril, ko dobi razsodbo zagrebškega sodišča v roke. Politične beležke + Politika zmagovalcev. Zadnji •Kmetski list*, ki je glasilo vladne stran ke. piše. da poznajo v Beogradu le politiko zmagovalcev in premagancev in da smo Slovenci in Hrvati v srbskih očeh sicer »bratje«, ampak premagani bratje, v vojni premagani bratje. Nadalie piše. da se na tej podlagi dela vsa politika v Beogradu, iz česar izhaja, da so Hrvati naši prirodni zavezniki v tej politiki. Zato je imel rosi. Pucelj čisto prav. piše »Kmetski list*, če se ie pridružil Hrvatom. da s skupno močjo vpliva na zmagovalno srbsko DoR:ko v bratskem smislu in da se počasi (silno počasi H zmagovalska preš.*rnost 'zpremeni v bratsko sodelovanje v državni upravi. Gosp. Pucel.i je poslanec vladne stranke in bil je že tudi minister v Beogradu. Kot zastopnik svoje stranke ni v Beogradu niti kot min;ster in niti kot član vladne stranke podal doslej izjave, kakor io oblavlia sedai njegov list Ali pa se morebiti nosi. Pucelj smatra spričo svojih političnih »uspehov* za premaganca? Ako ie zadnje res. ootern seveda tudi ni čudno, če piše «Kmetski list* da se moramo Slovenci nač zadovoljiti s tem. kar nam da vlada, četudi so to samo drobtine. Dobro bi bilo. ako bi nam Puclievo g'asilo povedalo, v čem obstoji pravzaprav »delovanje* posl. Puc!;a v vladni stranki. -r Nov poslanski mandat SDS. Kakor doznava «Riječ* iz Beograda, se namerava narodni poslanec Ljuba Nešič povrniti zopet na poslaniško mesto v Pragi, ki mu ie ostalo rezervirano. V tem slučaju pride v banialuškem okrožju na njegovo mesto za poslanca samostojni demokrat. V tem okrožju je namreč obstojala skuona lista Narodnega bloka -f »Kmetski Hst* o napredni ironti. Zadnji »Kmetski list* prinaša članek v katerem trdi. da ie boj proti klerikaliz-mu nepotreben, češ. da so klerikalci danes v naši državi itak brez moči. Kakor se vidi. se zdi glasilu Pucljeve stranke popolnoma v redu, da imajo klerika^l v Sloveniji 20 poslanskih mandatov in da grozi liublianski škof s cerkvenimi kaznimi duhovnikom, ki bi hoteli sodelovati v drugi politični stranki in ne ravno v SLS. Ali je »Kmetski lista že pozabil na slučaj župnika Barleta? Ravno tako smešna je trditev »Kmetskega lista*. da je boj proti klerikalizmu preostanek iz Avstrije in da ga nikjer dru-god na svetu ne poznajo več. Bržkone mu ni znano, da bijejo boje proti klerikalizmu ne samo pri nas ali pa v Av-i striji, ampak tudi v Nemčiji, Franciji in ! Italiji, kjer se skuša klerikalizem na enak način uveljavljati kakor pri na>. Nesramna pa je trditev »Kmetskega lista*. da se je slovenska inteligenca v tujini navzela čifutskega duha. torej tista inteligenca, ki jo tudi «Kmetskl list* j vabi v vrste cinikov Pucljeve strantce. Za «Kmetski list* in stranko, ki jo zastopa. ie značilna njegova izjava, da je narodnost samo plašč za gospodarsKo izkoriščanje. Tako Piše glasilo Puclie-ve stranka istočasno, ko so v Trstu italijanski fašisti uničevali slovensko imetje in ko izraža vsa jugoslovenska javnost nad tem barbarstvom svoje ogor-| čenje. V čudnih vodah plava danes j »Kmetski list*. Kar se Pa tiče zaključ-; ka njegovih izvajanj, v katerem pravi. da nam ni treba ne napredne in ne kle-. rikalne fronte, ampak pameti, pameti !»< zopet pameti, pa pristavljamo samo, da je zlasti potrebna in sicer v izredno veliki meri »Kmetskemu listu* in ljudem, ki se zb:rni:> okoli njega. -f O Pašiču In Jovanoviču razorov. Ija »Politični glasnik* v članku, v katerem poudarja potrebo končne sprave med obema voditeljema radikalne stranke. Dosedanji spor je med njima obstojal zato, ker se je Pašič ves izročil enemu cilju, da svoji stranki zasigu-ra absolutno večino v parlamentu, dočim je Jovanovič postal najizrazitejši predstavnik one skupine, ki je smatrala koalicijsko vlado plemenskih predstavnikov z radikalno stranko na čelu za edino zdravo politično formulo. Preden je Pašič po padcu Davidovičeve vlade dobil volilni mandat, je Jovanovič skušal sestaviti tak koalicijski kabinet, a je svojo smelost plačal z izgubo odličnega položaja v stranki. S seslavo vlade RR pa sta se Pašič in Jovanovič znašla na isti poti. Med njima je padla načelna razlika, ki jih je doslej ločila v pogledu vodstva strankinih poslov. Vendar pa je Ljuba Jovanovič še nadalje v ozadju in zdi se, da na njem še vedno leži Paši-čev gniev. Taka situacija ni v interesu radikalne stranke niti uspešnega vodstva politike, za katero s'.i doslej oba zastavila svoje sile. Sele popolna sprava obeh prvakov bi za radikale značila končno odločitev opasnosti. ki je pretila enotnosti njihove stranke, a javnosti bi bilo dano še eno jamstvo, da bo radikalna stranka trajni čuvar plemenskega miru v državi. Izkazalo se je da Ima, najkrasnejše modele damskih plaščev, moderne novosti v zalogi po neverjetno nizkih cenah samo tvrdka Fran Lnklč, Pred ško!i}o 19 Iz okrožnega tajništva SDS za Notranjsko: Danes, dne 8. novembra sc vršita na No> tranjskem dva občna zbora krajevnih or= ganizacij in siccr: Cerknica: občni zbor k. o. SDS ob 1. uri v gostilni g. Homovca — sedaj g. Leopolda Turšiča. Rakek: občni zbor k. o. SDS ob 3. uri v gostilni g. župana Stržaja. Na Rakeku sc dalje vrši srezka seja ob 3. uri v gostilni g. župana Stržaja ter naprošamo vse kra« jevne organizacije, da pošljejo dultgate. — Občnih zborov kakor tudi srezke seje se udeleži oblastni tajnik g. dr. Rape Dve novi ediciji Tiskovne Jos, Jurčič, Zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. rV. zvezek. Izdala in založila Tiskovna za« druga v Ljubljani, 1925. XXI. 453 strani. Cena broš. knjigi 72 Din, v cclo platno ve« zani 86 Din, v pol franc. vezavi 92 Din, poštnina 4 Din več. Zbirka »Slovenski pisatelji*, ki jo izdaja Tiskovna zadruga pod uredništvom odlične« ga literarnega historika univ. prof. dr. Pri« jatelja, se odlikuje po splošno priznanih prednostih: tekst, sicer prilagoden sedanje« mu pravopisu, skrbno čuva pisateljevo in« dividualnost sloga, literarno historičen uvod duhovito analizira v zvezku obsežene spise, dodane urednikove opombe pojasnjujejo postanek spisov in tolmačijo njih temnejše odstavke s često novim, zanimivim gradi« vom. Pravkar izdani 4. zvezek Jurčičevih zbra« nih del vsebuje devetero raznolikih spisov izza dobe njegovega dunajskega univerzitet nega šolanja v letih 1S66. — 1868.. sad buj« nosplodovitega talenta in pisateljevih gmot« nih neprilik, ko je pisal zaradi denarja za Mohorjevo družbo ljudske povestice z nrav nopoučno tendenco (Golida. Dva brata, Sin kmetskega cesarja). Izrazita zgodovinska povest njegovega romantično»realist;čnega pripovedništva je »Hči mestnega sodnika*. drastično«humoristična v ljudskem jeziku napisana je »Kozlovska sodba v Višnji go« ri*. V dosedai prvič med spisi priobčenom »Božidaru Tirtlju* ironizira Jurčič prvi med slovenskimi pisatelji puhloglave-'- »rodo« ljuba*. Beračeva pripoved »Nemški valpet* opisuje drastičen »original* na kmetih, hus moristično koncipirana «Črta U življenja političnega agitatorja*, priobčena v novo; ustanovljenem »Slovenskem Narodu*, je feljtonistična enodnevnica. V »Sosedovem sinu* nam je vpodobil dejansko vsakdanje življenje nekdanje dolenjske vasi v pristni domači govorici. Ko smo si osvežili vsebi« no pričujočega zvezka, moramo pritrditi urednikovi sodbi, ki pravi: »Ako gledamo na Jurčičevo delo literarno«zgodovinsko, iz perspektiv tedanje naše literature, moramo reči, da ga takrat in še dolgo pozneje ni« smo imeli Slovenci beletrista. ki bi bil tako mnogostranski in takšen mojster v neprisi« ijeno didaktični »ljudski povesti*, v roman« tično zaobločeni zgodovinski ter etnografski noveli in realistični »vaški povesti*. Pričujoči zvezek spada med najboljše li* terarne proizvode letošnjega leta. Janez Žagar: »Vrtinec*. Drama v treh dejanjih. Izdala Zveza kub turnih društev, založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1925. (»Oder*, 12. zvezek). Cena s poštnino vred 18.75 Din. Realistična povojna slika nesrečnega za« konskega življenja na kmetih. Dekle je pri izbiranju Ijubimccv hladno računalo in bili so ji travniki, njive, hiša bolj všeč kakor srce. In tako je, ker sta bila dn.g drugega naveličana, v desetih letih zakonske pokore postala vsaka beseda zbadljivka, vsaka kret nja grožnja. Mož, v bistvu siccr pošten in skrben gospodar, postane ob njeni strani skoraj zločincc nad lastnim otrokom, tašča« mučenica skuša pomiriti sovražne duhove in v trpljenju preizkušeni svak, ki se je s tež« ko prislužcnim denarjem vrnil iz črnih amc« riških rovov k bratu, se komaj iztrga nje« nim mrežam. Bogato dejanje, ostra oznaka oseb, priprosta scenerija, krepek dialog bo« do uspelemu prvencu mladega domačega dramatika zasigurali trajno in hvaležno me« sto na naših podeželskih odrih. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Po svetu — Registracija novih pogodb pri Zvezi narodov. Litvanska vlada je predložila glav« nemu tajništvu Zveze narodov tri konven« cije v svrho registracije in objave. Prva konvcncija vsebuje dne 17. januarja t. 1. sklenjeno razsodiščno pogodbo med Litvan« sko, Estonsko, Finsko in Poljsko. Druga konvencija ureja pravne odnošaje med Lit« vansko in Finsko, tretja pa po;tni promet med Litvansko in Zedmjenimi državami.. — Pomilostitev na smrt obsojenih komui nlstov v Nemčiji. Ker je sovjetska vlada spremenila smrtno kazen obeh na smrt ob« sojenih nemških dijakov Kindermannn in VVolfa v desetletno ječo, je državno sodišče v Lipskem pomilostilo na smrt obsojene ko« muniste Skobelevskega, Neumanna in Zol« gerja na dosmrtno ječo. — Vatikanski institut za rusko duhovščh no. Kakor poročajo iz Rima. je kupil Vati« kan za 8 milijonov lir samostan sv. Antona, kjer bo nameščen novoustanovljeni institut za rusko duhovščino. — Konferenca za mednarodno zračno prit vatno pravo se vrši v Parizu. Na konferenci je zastopanih 40 držav. Prvič po vojni sta zastopani tudi Nemčija in Avstrija. Za pred sednika je bil izvoljen bivši francoski mini« ster Flandin. X Odprava potnih vimmov za obiskoval» ce dunajskih vzorčnih sejmov. Avstrijsko zun. ministrstvo je sporočilo vodstvu dti« najskega vzorčnega sejma, da je od sedaj naprej odpravljen potni vizv-i za inozem« ske obiskovalce dunajskih sejmov. t Baron Andrej Winkler (».-XI. tSJS. - 9.-XI. I Jutri 9. t. m. bo minulo sto let. odkar se je rodi! prvi in zadnji slovenski predsednik Mvše vojvodine Kranjske, edini Slovenec, kl je Izven vojaške karljere dosegel pod Avstriio baronstvo. VVlnklerjevi pradedje so bili Nemci Iz Dunajskega gozda. od koder ie vlada pod Marijo Terezijo leta i7č>A. povabila par rodbin na gozdno Trnovsko planoto pri Gorici, da to ln razširijo lesno obrt. Vlada je odražala priseljencem sredi gozdov nek*1 zemljišča za kmetovanje. Nova naselbina j« dt-blla ime »Pri Nemcih«. Leta 1891. * bilo 7 hiš. kl so Imele sicer nemška Imena kakor VVInkler. Strassser Itd., toda nemško U zdavno nI nihče več razumel, ker so se naseljenci sredi Slovencev ie v drugem rodu poslovenili. O ie Andreja VVlnklerja ie ime! 8 sinov, med katerimi je bil Andrej prv,>r> jenec. Ker ie bil deček Izredno nadarjen, se le odločil oče, da sta pnšlie za par lel na goriško normalko, če*, da bo vsaj eden iz Nemške vasi znal nemško. Tako je začel VVinkler študirati. pre!>odll ie vso trnjevo pot neprerrožnega slovenskega dijaka, dokler nI stopil v sodno sIjž-bo pri deželni sodni!i v Gorici. L. 1861. le bil Izvoljen v goriški deželni zbor. v katerem ie ostal do I. 1880. Med tem Č3som je prestopil v politično službo, bil komisar In 2'avar pri raznih okr. glavarstvih na Goriškem, naposled pa je prišel k namestništvu v Trst Od tam je bil prestavljen k up-av-aemu sodišču na Dunaju. Ves čas se je jdej-stvoval tudi politično in bil leta 1871 In iS/9. izvoljen tud! v državni zbo-. Spomladi 1. 1880. je bi! Winkler 'menovan za deželnega predsednika na Kranjskem. Vest so sprejeli Slovenci z ogromnim navdušenjem. kranjski Nemci z nič manjši n ogorčenjem. Saj je Nemštvo v oni dobi še neomejeno vladalo nad Kranjsko; .lenško večino ie Imel deželni zbor, nemško večino magistrat, trgovska zbornica; samo nemški 2 bfl učni iezik na srednjih šolah, samo nemški uradni jezik oblastev. VVInkler sicer ni mogel izpolniti vseh optimističnih nad. kl so iih gojili slovenski krogi, storil pa ie za narodno stvar vendar izredno m-nogo. Izfil-stil ie urade nemškutarske zalege ter napravil ko*iec nasilnostim in sleparstvom pri volitvah. Naravna posledica je bila. da je prišla slovenska večina do vlade v deželnem aboru in odboru, na magistratu, v deželnem 5olske:n svetu, trgovski zbornici itd Nato je dosegel, da so se odprle na ljubljanski gimnaziji slovenske paralelke. da se ie upehal v učiteljišče slovenski učni jezik, v uradih ie dobila slovenščina ravnopravnosu Tudi za gospodarski napredek kranjskega prebivalstva se je VVInkler vsestransko trudil. tzde'al ie nov cestni red. zakon o razdelitvi skupnih zemljišč (občinski pašniki), zakon o pogozdovanju Krasa, zdravstveni zakon, ki so ga prevzele tudi druge dežele i. t. d. Leta 1883. je dobil VVInkler baronstvo Najlepša odllkovanla pa je doživel ob 10-letnici deželnega predsedovanja leta 1890. Celokupno prebivalstvo Kranjske mu je iz-rfžalo svojo hvaležnost poleg Ljubljane so Sa tudi skoraj vse ostale občine imenovale za častnega občana. To pa dunajski kamu-riil ni hilo prav. Začela mu je sistematično greniti življenle, na vsak korak mu je dela-ia ovire, tako da je utrujen od neprestanih šikan dne 11. oktobra 1892 leta odstopil ter .tapravii prosto pot zopet Nemcem. Preselil se je v Gorico. k;er ie kot 90tet-ni starček moral izkusiti vse gorje vojne. Zapustiti je moral svojo solnčno domovino ter se preseliti v mrzli Gradec, kjer je umrl 16 .narca 1916. v 91. letu življenja. Švedski list o kralja Aleksandru Veliki švedski list «Stockbolm Tidnin-gen» ie nred kratkim obiavil interesan-ten članek iz Deresa urednika Ch. P. Bachmana. ki ie že parkrat obiskal Ju-goslaviio ter ie poseti! meseca septembra našo nrestoiico Beograd G. Bach-ma.i ie lani Dišal v švedskih listih o Dubrovniku ter o Palmaciii. ietos pa je posvetil naivečio pažnio Črni gori in življenju kralievske obitelji. Tako - le opi-suie g. Bachman svoje letošnie vtise: Krali Aleksander ie rojen na Cetinju v Črni gori leta 1888 Zanima se za vse in ima lem zasebno kniiž.iico. v kateri ie zastopana vsa moderna evropska literatura. posebno pa socijologija in narodna ekonomija. Nairaie bere francoske Disatelie. Zanimivo ie to. da ie jugo-siovenski krali prav doher arheolog in num:zmatik. Poleg arheolog:ie mu re naibolj pri srcu glasba. Učenjaki, umetniki in pevci so takorekoč stalni gosti na dvoru. Jugoslovenski vladar pa ie tudi velik športnik, strasten iahač in se rad vnzi Z vozom in aviomobMom. Njegova zelo priliubliena igra ie tenis, je pa tudi iz-boren lovec. Poleg tega se zanima žeto za zdravilstvo, m sicer za kirurgiško stroko Invalidi so takisto velika niego-va skrb. Kralj podpira iz svojih lastnih sredstev mnnge revne dijake in dijakinje. Kralj živi natančno po urniku. Ze ob 8. zjutrai čita liste, spreiema vojaške raporte. se razgovaria z ministri in državniki ter ob 1. uri kosi. večkrat v družbi dvorianov. službuiočih častnikov in gostov. Po kosilu se bavi s športom do štirih, nato sprejema do 6. čestokrat tudi zvečer. Po avdiiencah se napoti v mesto ali v dvorni park na šetnio. Ob 8. večeria. ob M. Pa gre v svoie sobane, kier rešnie zasebr> korespondenco tn čita kniige. Poleg tega simpatičnega prikaza v besedah objavlja švedski list tudi sliko kralja Aleksandra in kraljice Marije, fotografijo starega in novega dvora ter prestolonaslednika Petra v narodni noši. Načelnik Blažič o svojih doživljajih v Albaniji Ohridski srezki načelnik Blažič. pro-ta Miloševič in njihov šofer so se. kakor smo že poročali, po 10 dnevnem ujetništvu med albanskimi kačaki. v sredo zvečer, strašno duševno in telesno izčrpani. zopet vrnili v Ohrid. O svojih doživljaiih ie izjavil načelnik Blažič novinarjem sledeče: Usodnega večera, ko so kačaki ustavili naš avtomobil, ie bil napad izvršen tako nepričakovano, da se sploh nismo mogli ganiti. Kačaki so pričeli takoj streljati, ubili orožnika, ki nas je spremljal in onesposobili stroj. Nato so skočili na nas. nas razorožili ter zvezali. Odvedli so nas takoj v smeri proti albanski meji. Vso noč in še naslednje iutro smo neprestano hodili, čeprav smo Mi zvezani. Nato so nas pričeli pleniti. Od. vzeli so nam vse dragocenosti, meni plašč, obleko, čevi.ie in kapo. šoferju čevlje in klobuk. Gnali so nas brez usmiljenja. Stari prota Miloševič je kmalu opešal in padel ponovno na tla. Toda razbojniki so bili neusmiljeni in so nas gnali neprestano naprei. Hodili smo tako v nepoznani smeri tri dni in tri noči. Nato so proti Miloševiču dovolili, da gre svobodno, mene in šoferia pa so zvezali skupno za roke. Končno smo prišli v neko peč'no. Fden izmed kača-kov. ki ie zna' srbski, ie zahteval od mene. da napišem pismo svoii dni7;ni. nai jim pošlje za vse tri nemudoma 2000 napoleonov odknpnine. Odgovoril sem jim. da nimam denarja in da nai me raje ubiieio. Nato so me prisilili, da sem svoieročno napisal pismo na srezke^a načelnika v Strugi, naj izplača za naše glave naikasneie do 8. t. m. 1500 mno-leonov. Privolil sem v to samo radi tega. ker sem vedel, da si na ta način sigurno podališamo živlienje vsai za 10 dni. Prenočili smo v neki zapuščeni ko-čici. nakar smo ziutrai krenili zopet naprej. Dolgo smo hodili do številnih pečinah in prispeli potem v malo vas. ne da bi vedeli, kie se nahaiamo. Odvedli so nas v neko kočo in nas zaprli v klet. kjer je spala živina. Tu so nas zvezali Fran Milčinski popularen slovenski pisatelj ln humorist. znan našim čitatel.iem pod imenom Fridolina Žolne, čigar vesela historija v štirih dejanjih »Krpan mlaiši» se 'e prvič igrala sredi prošlega tedna v ljubljanskem dramskem gledališču. in pustili potem dva dni in dve noči brez hrane in pijače, ootem pa odpeljali zopet v hribe. Počivali smo le podnevi v neprehodnih gozdovih. Šele čez pet dni smo prispeli v bližino nekega kra'a. o katerem smo kasneie zvedeli, da je Librište. Kačaki so nas tamkaj razve-zali, zaprli v neki klev ter nam ukazali, da se ne smemo premakniti z mesta. Pustili so nas same ter odšli visoko v hribe. 2e čez nekai ur nato smo zaslišali močno streljanje. Nad 200 strelov je šlo čez naše glave. Niti sanialo se nam ni. kaj to pomeni. V tem trenutku pa so tudi že obkolili hlev. v katerem smo bili zaprti, albanski vojaki Dod vodstvom oficirja, ki nam ie takoj sporočil, da smo rešeni. Morali bi sicer takoj v Flbasan. toda bili smo tako izčrpani in izmučeni, da se sploh nismo mogli premakniti z mesta. Sele naslednjega dne smo krenili potem v spremstvu albanskih vojakov v Kukus. kjer nas je že pričakoval naš konzul iz Korče z avtomobilom. Kai so oravzaprav kačaki nameravali z nami. nam še vedno ni jasno. Zdi pa se mi, da so nas prvotno hoteli samo oceniti. Kasneje pa se je položaj izpre-meuil. Zakaj, ne vem. Iz njihovih razgovorov sem posnel, da smo bili ponovno v nevarnosti, da nas vse tri ubijejo. Ob 3QIetnici trboveljskega „Zvona" Trbovlje, 7. novembra. Med kulturnimi društvi na deželi so bila v predvojni dobi. posebno pa v času našega narodnega prebujenja poleg čitalnic, gotovo naša pevska društva, odločilnega pomena. V Trbovliah se je ustanovilo na občnem in ustanovnem zboru dne 4. junija 1893. pevsko društvo «Zvon». ki ie bilo ves čas svoiega obstoja ognjišče in žarišče narodnega dela. Seveda je bil namen društva tedaj vse kaj drugi nego je danes. Navdušeni pevci so se shajali od kraja kar nri svojemu pevovodij g. Ličarju, očetu znanega slovenskega pianista, naučili so se vžiga.iočih pesmi, s katerimi so bodrili in navduševali k narodni samozavesti. Mi smo mi. Mi vstajamo. V boj. Jadransko morie. Mladini itd. so bili žarki, ki so vžigali srca ob vsaki priliki. Leta 1894. je «Zvon» štel že lepo število pod. pornih članov, med katerimi najdemo imena izven Trbovelj živečih oseb. kot so bili dr. Jos. Vošnjak. Mil a Vošmnk. Dragotin Hribar in drugi, aktivni člani pa so pridno prireiali pevske nastope in družabne sestanke. Z dobo okoli I. 19(19. dalje je v ozki zvezi agilni in dolgoletni pevovod'a Oskar Moli. ž njim pa tudi skladatelj Fmil Adamič. Prvi simbol delavnosti in vztrajnosti, drugi dobrohotni mecen, ki pokloni društvu že ob niegovi 15 letnici slavnostno pesem, se pokaže oh vsaki pril'ki društvu naklonjenega in zloži za Zvonovo tridesetletnico liuhko «Kreso-vale tri devoike», ki jo bo mešani zbor jutri prednašal. Povojni čas zahteva druge smeri in drugih ciljev. Borbenost stopi v ozadje. kot smoter se pokn?e stremlieme po čisti glasbeni in pevski umetnosti. «Zvon» pristopi k Zvezi slovenskih pev skih zborov, sodeluie pri vseh zvezinih prireditvah in z veseliem pozdravba ustvarianie Jugoslovenskega pevskega saveza. Gojijo se redno mešani, ženski in moški zbori, kot resno društveno delo. zraven pa poie društvo ob raznih prilikah med narodom in za narod. Letos praznuje trboveljski «Zvon» 30 letnico svoiega obstoja. Na preteklo dobo zre društvo z zadovoljstvom, bodočnost pa ie jasna. Pevovodia Oskar Moli ljubi zbor. kakor litibi zbor metra, drug drugemu sta si živlienska potreba. Vrt :, vaška šala v III. dejanjih. — Upamo, da naš prvi nastop najde odmev pri vseh prijateljih naše misli. Dokaižimo, da nastopamo solidarno z našo mladino tn pojdimo danes zvečer vsi v Sokolski dom. kjer se — za male novce — naužijemo tud! dosti smeha, ki ga igra nudi gledalcu. Predprodaja vstopnic do poldneva v glavni trafik', zvečer se od pol 8. naprej dobe vstopnice pri glavni blagajni. ŽUŽEMBERK. Delo za predelavo dekanijskega posiapja v Žužemberku se ie oddalo nekemu ponudniku za 594.000 Din, čeprav je bilo več cenejših, zanesljivih m vrh tega domačih ponudnikov. Tvrdka, katere ponudba je bila sprejeta, obstoja komaj par let in r,e izhaja iz Slovenije, dočim so vse druge že starejše tn tudi zanesljive. Razlika med to ponudbo in najcenejšo znaša okoli 122.000 Din. Davkoplačevalci zahtevamo na vsak način, da nam g. dekan pojasni, zakaj ie sprejel stavbeni odbor dražjo ponudbo. SLOVENSKA BISTRICA. V noči od 3 na 4. t. m. so neznani tatovi skoraj popolnoma izpraznili trgovino konzumnega društva v Makolah. Škoda znaša baje okrog 35.000 Din. To je v kratkem času že četrti slučaj izropanja trgovin v mestu, oziroma okoliških krajih. V vseh slučajih so storilci ostali še neodkriti. — V četrtek se Je začelo za-priseganje vojaških obvezancev, ki bo trajalo do vštevši 7. t m. Zapriseganje Slo-venjebrstričanov in sosednih občanov le v sredo izvršil kaplan g. Soline, ki Je po zaprisegi v lepo zamišljenem govoru na kratko razložil zbranim zgodovino našega trpljenja in osvobojenja to jih pozval, da ne le z orožjem, ampak posebno tudi z mirnim delom in s podučita) besedo onim, ki samo zabavljajo, pomagajo pri dograditvi naše lepe domovine. Svoj govor je končal z ži-vio - vzklikom kralju Aleksandru, ki so se mu pridružili enedušno vsi zbrani ln navdušeno vzklikali svojemu vojnemu poglavarju. SLATINA RADENCI. Dramatično društvo, katero so ustanovili tukajšnji narodno - zavedni krogi, je pred meseci sklenilo, da si napravi svoj oder ter je apeliralo tozadevno na vse zavedne prebivalce za pomoč. Javnost se je drage volje odzvala, v prvi-vrsti posebno uprava zdravilišča, ki je šla dramatičnemu društvu v vsakem oziru zelo na roko. Tako je bio mogoče že 19. julija prirediti v restavracijskem salonu g. Vujcca, ki je dal brezplačno na razpolago dvorano in razsvetljavo, igro es demi — vierges" Film francoske produkcije v 6 dejanjih, poln elegance, pikantnosti. — Najlepša vsebina — V glavnih vlogah največje pariške lepotice. Film od najboljših — najboljši. Predstave vsak dan pop. ob H 5., 6, H 8. in 9. uri. V nedeljah tudi ob H 11. dop. Kino «IdeaL>. točkah pevskega društva, se bo vršila po predavanju prosta zabava. Sosedna br. so-kolska dTUštva, predvsem pa Ptujčani. kt sokolsko mislijo, ne smejo ta večer manjkati na prireditvi, ki prične ob poi osm h zvečer. ŠT. RUPERT PRI GOMILSKEM. Umrla je dne 6. novembra po kratki mučni bolezni ga. Anica Cizej, roj. Brišnik, učiteljica v Orli vasi. Pokojnica je bila vzorna učiteljica, vzgled požrtvovalnosti in nesebičnosti ter neutrudljiva delavka na narodnem polju. Blag Ji spomin, prizadetim naše sožalje. MALA NEDELJA. Žrebanje efektne loterije Narodno - kulturnega društva se vrši v nedeljo dne 15. novembra ob 4. uri popoldne v društvenem domu. Sodeluje društvena godba ter se vrši po žrebanju prosta zabava s plesom. Vsak, kdor še nima srečk, naj si jih čimprej in čim več nabav , tembolj sigurno bo zadel. Ker je čisti dob -ček namenjen za izpopolnitev društvenega doma in po možnosti za dr. Razlagov sp«>-menik, pričakujemo, da bo tudi domače občinstvo pridno segalo po srečkah. Šport Današnje prvenstvene tekme Od današnjih prvenstvenih tekem bosta najbolj zanimivi oni med SK. Ilirijo . 2SK. Hcrir.es ter ASK. Primorje : SK. Slovan. Res, da sta oba prvoimenovaca kluba ta. vorita, vendar bosts tako Hermea kot Slo. van nudila trd odpor (tvojima nasprotniku, m a. Lahko staltiče bo imel Jadran, ki nastopi proti šibki Svobodi. Njegovi dve točki sta sigurni. Poleg prvih moštev nastopijo tudi rezerv, na moštva v medsebojnem tekmovanju. Vse tekme se vrše na igrišču SK.. Ilirije, in sicer v sledečem redu: predpoldne ob 9. Ilirija rez. : Hermes rez., ob 10.30 Jadran : Svobo* da, popoldne ob 13.15 ASK. Primorje : SK. Slovan, ob 14.45 SK. Ilirija : £SK. Hermes. Predpoldne ob 10.30 ni igrišču ASK. Pri. morje odigrata rezervi ASK. Primorje in SK. Slovana prv. tekmo. S. K. Ilirija v Murski Soboti. Danca po« poldne nastopi L družina S K. Ilirije v pri« jateljski revanžni tekmi proti S. K. Muri v Murski Soboti. Pri prvem srečanju obeh družin je Ilirija podlegla agiini družini Mu« re v razmerju 10 : 9, Ilirija nastopi topot v nekoliko jačji postavi, ker se hoče vse« kakor revanžirati za svoj poraz ter obdr. žati svoj renomi kot prvak Slovenije. Tek. ma bo nudila sigurno mnogo športnega užits ka, ker je družina Mure postala jako moč« na ter bo Iliriji prav resen tekmec. Naši nogometaši v Rimu. Vodijo se po« gajanja, da bi naša reprezentanca ni po« vratku iz Napolja igrala v Rimu. Ta tekma bi es igrala kot medmestna tekma Rim • Zagreb. NI izključeno, da bo jugoslovenska reprezentanca igrala tudi v Ljubljani preti reprezentanci Ljubljane. Jugoslavija : Južna Italija. Savezni ka« petan je za današnjo tekmo proti reprezen« tanci Južne Italijo v Napolju določil slede« čo postavo našega moštva: Fricdrich»Vrban. čič. Pažur.Hitrec, Premrl, Križ.Jovanovič, Benčič, Peržka, Petkovič, Sekulič. Sašk v Zagrebu. Sašk je včeraj gosto« val v Zagrebu proti Gradjanskemu. Zma« gal je Gradjanski z 8 : 2 (3 : 0). Službeno iz LLAP. V pondeljek. dne 9. t. m. ob 18. uri se vrši važna seja tehnič« nega odbora v kavarni Emona. Udeležba strogo obvezna za vse gg. odbornike. — Tajnik IL Seja upravnega odbora JZSS. sc vrši v pondeljek dne 9. novembra L I. oh 20. uri v damskem salonu kavarne Emona v Ljub« ljani. Udeležba obvezna. — Tajnik. Povsem na novo in udobno u: :era % restavrnclia .Zadružni na Glincah (Tržaška ccsta št. 10) se priporoča s svojo izvrstno ku; injo, dobro pristno pijačo ln solicmo postrežbo. Na novo došlo: Izbiren Seruzeletreo. Vsako soboto in nedeljo rioirače koHcc-. Prijeten s rehod in shajališče Ljubljančanov. K obilnemu obisku prijazno vabita e6oc-s Marija in ivan Seči53. m Pojasnilo Točim i-borno kapljico brez najemnika. Javne kinosklevete oskrbništva in povišek najemnine od 500 na 96.000 K značijo unU čevanje obrti. «Danes meni, juiri tebi.* BOLE, gostilničar. Sprejmem samostojno natakarico. 2099 Zahvala Hišo, ki mi jo je vpepelil plamen v noči na 19. m. m. sem imel delno zavarovano pri naši domači zavarovalnici banki »Sla« viji». Čutim se dolžnega, da se ji za njeno izredno kulantnost najsrčneje zahvalim ter jo vsem najtopleje priporočam. Ob isti pri« liki tudi iskrena zahvala naši vrli požarni brambi ter vsem, ki so mi na kakršenkoli način pomagali rešiti vsaj del mojega pre« mičnega imetka. Vsem in vsakemu posebej: Hvala! NADRAH IGNAC 2103 pos. Višnja gora 26. Domače vesti Športni klnb «Pendrek» Piše mi mlad prijatelj: »Sel sem si danes ogledat demonstracije m k sreči nisem dobil nobene no gr-bači s pendrekom. A ravno zaira pišem. Udrhnnie s pendrekom po naših štnden-tfb v ^reminja v pravcati športni tre-K"?kn enostavna je ta stvar! fn «!.-h..jfn}va so pravila: «Udri fejst! Po hrbtih! Lopn'n ga!» — A |e baje še cel rožni venec takih parol, ki Jih znajo že kar na pamet. Gleda! sem zdajle proti večera, kako se goji ta športna oanoga Mladina žvižga in daje duška svojim čustvom, naenkrat Pa se iz veže čuie povelje: »Lop po niih!» In se vsuje kakih 15 junakov ter biksaio mladino v siiainem kalopu tja do Zvezde ali pa še dalie. Nato se enak priaor "onovi po Prešernovi ulici ali na oo Duna»ski cesti — skratka, križišči' pr"d oršto se razvba v prvovrstno torišče novega športa. Liub'ianska orbPka. do skrajnosti razdražena nad pol-ntarl. se ne more na-čuditi naglemu usovrševanje s pendrekl. In bi rada poznala gosoode. ki diktirata in vodijo ta prvenstveni trening. Kajti tisto ie gotovo, da tokrat komande niso Iz Beograda: prvič, ker v Beogradu ne goie oendrekov. temveč kundake In drugič. ker ie gospod Ninčič radi naglega prehlaienta moral v posteljo ter se bo do pondetika iedva skuriral z grenkim interoelacijskim čaiem. A trening v Liubliani. kako popoln bo že dr> oondelj-ka. če pojde tako dalje! Posebno zato, ker orehaia že v presenetljivo produkcijo težkih telesnih poškodb. Dragi M. A. C.! Jaz mislim, da bi veljalo staviti predlog. Šport s pendrekom in batino se te dni naisijajneie razvlia v Italiji ln Ljubljani Ali ne bi kazalo, da se v kratkem, ko se poležejo mo-mentane homatiie. kajpak! — priredi mednarodni pendreški mateh med laško in Ijnbliansko reprezentanco? Pa nai b! se ta tekma vršila v Trstu ali LJubljani — ljubljanska publika bo «drukala» za obč .. .» --Prejel sem 5e nekaj takih prijateljskih pisem. Zaenkrat objavljam gornje bre« komentarja. M. A. C. * Izpremembe v državni službi. Imenovani so: Ivan Rajčič ni dežekto-sodnega svetnika in predsednika okrožnega sodiSča v Kastvu; Sumarskl referent v Hvaru Alojzij Rus za upravitelja pri šumski upravi na Bo-hlcjskl Bistrici, dr. Ludovik Rraune la dr. Igo Tavčar pa za zdravnlka-prlpravnika pri državni splošni bolnici v LJubljani. V po-dročlu višjega deželnega sodišča so Imenovani Ivan Mlinar, sodni sluga v Radečah, za pcduradnfka-zvanlčnlka pri okrajnem sodišču v Kočevju: Ivan KOsel, začasni sluga v državnem zavodu ta slepe v Kočevju, za sodnega slugo v Radečah; Jožef Mara, pomožni sluga okrajnega sodišča v Metliki, za definitlvnega slugo Istotam, In Janez Bizjak krojač In Invalid v Kostanjevici, za slugo pri okrajnem sodišču v Kostanjevici. Sodni sluga Franc Drame v Šoštanju Je odpuščen lz državne službe. * Iz »Uradnega lista«. »Uradni list* ljubljanske in mariborske oblasti obiavlia v včerajšnji številki pravilnik o fakultativnem odkupovanju agrarnega zemljišča velepose-stev in o pobiranju, vknjiževanlu la porabljanju 10% prispevka od kupnine ter razpis kako naj postopajo carinarnice, ko jemljejo deklaracije v delo. * Palača Narodne skupščine. Ministrski predsednik Pašič se Se predvčerajšnlm v spremstva nekaterih ministrov ogledal novo palačo Narodne skupščine. Inženjerjl so ministrom razkazal! zgradbe ln posamezne nje ne dele ter takoj pripomnili, da bo gradnja trajala še dve leti. predno se bo monumen-talna palača mogla deftnitivno izročiti svojemu namenu. Nadaljnl gradbeni troškl so proračunjeni še na 10 milijonov dlnarlev. * Velike svečanosti »Narodne Odbrane«. V Beogradu se bodo vršile 1. In 2. decembra velike svečanosti »Narodne Odbrane«, H se prlrede v zvezi s proslavo narodnega ujedinjenja v svrho, da se manifestira veliki čin osvobojen.ia, v katerem le »Narod. Odbrana« Igrala odlično vlogo. Pri tej priliki bo krajevni odbor beograjski- posveti! tudi svojo s slava ovenčano trofejo. Zato so povabljena vsa humanitarna, prosvetna in narodna udružon.ta Iz vse naše države, da se udeleže proslave. »Narodna Odbrana« bo organizirala za to priliko posebne vlake tudi za privatne udeležence, da bi mogei biti dostojno zastopan tudi hrvatski in slovenski del našega naroda. Vsi udeleženci Imajo pravico do polovične železniške vožnje v časn od 27. novembra do 5. decembra. * Kdaj Imajo Invalidi pravico do brezplačne vožn e. Uradno se razglaša, da Imajo v smislu čl. 105. In 106. predpisa o brezplačni In znižani vožnji na državnih železnicah vojni invalidi pravico do brezplačne vožnje v naslednjih slučajih: kadar se podalo k zdravniškemu pregledu, na zdravljenje v bclnlcl aH v zdravilišču in kadar gredo v ortopedsko bolnico ali delavnico In kadar Se od tamkaj vračajo domov. Vsak vojni invalid, ki se hoče poslužitl te ugodnosti, mora Imeti legitimacijo udruženla vojnih invalidov. * Elektrifikacija vzhodnega dela mariborske oblasti. Pri Faiski elektrarni v Mariboru se le vršilo te dni posvetovanje v zadevi napeljave falskeza električnega toka od Ptu ja čez Ormož do Cakovca ln Varaždina ter z odcepkom Ormož-Ljutomer-Murska Sobota. Zastopniki Fale so Izjavili, da bi bila dražba pripravljena zgraditi omenjeni daljnovod. Stroški bi tnašall približno deset milijonov dinarjev, pri čemer pa niso vStetl transformatorji In pa krajevna otnrela. Glavno je sedaj, da se krajevni činitelji odločijo za zgradbo, oziroma prearedHsv omrežij. Upali Je, da prida do ugodnega xa- FHA3 LUKEČ, Pred škofijo 19. Boli&h, cenejših in obenem najmodernejših drugje nI dobiti. ključka. Pogajanja z zastopniki iz omenjenih krajev se bodo vršila dne 23. novembra. * V gerentski sosvet občine Gornja Lendava v Prekmurju so Imenovani: Kazimir Klimek, državni komisar na Batthianyjevem vtleposestvu v Gornji Lendavi; dr. Albin Gregorec. okrajni zdravnik v Goreli Lendavi. ter posestnika Franc Horvat In Matija Grah — oba v Gornji Lendavi. * Aerodrom v Zagrebu. Razen kredita za aerodrom v Bežaniji je vojno ministrstvo odobrilo tudi 3.600.000 Din kredita ja gradnjo aerodroma v Borongaju pri Zagrebu. • Francoski narodni praznik. Ob priliki francoskega narodnega praznika (praznik premirja) v sredo dne 11. t. m. se na francoskem konzulatu v Ljbbljani za stranke ne bo uradovalo. * Pomoč »Rdečemu križu-;. Uprava društvo našega »Rdečega križa« se je te dni obrnila na vse velike župane, okrai. glavarje b občine v naši državi ponovno s prošnjo, naj bi v svoj proračun postavili tudi prispevek »Rdečemu križu«. Z neznatnim prispevkom b! te korporacije ne bile dosti obremenjene, društvu pa bi bilo mnogo po-magano pr! vršenju njegove človekoljubne naloge. ♦ Nova emisija poštnih znamk. Te dni sta se vrnila v Beograd načelnik Rista Janko-vlč in član uprave monopolov dr. Radoje Jovanovič, ki sta se dalj časa mudila na Dunaju, kjer sta nadzirala izdelavo klišejev z« novo emisijo poštnih znamk ter njihov prenos v Beograd. Novi klišeji so bili izgotov-Ijeni v dunajski državni tiskarni. Klišeji so bili Izgotovlieni za znamke po 1 Din, 50 par in 25 par. ter so že izročeni upravi državne markarnlce v Beogradu, ki bo že te dni pričela s tiskanjem novih znamk, ki pridejo po-četkom prihodnjega leta v promet * Preparandistke r uniformi. V Dubrovniku so se prošli pondeijek poavlle dijakinje tamkajšnjega učiteljišča v uniformi, kar je biia seveda velika senzacija za mesto. Uniforma je — kakor pravijo — še precej okusna, temnomodre barve ln Izvezena z na rodnim trakcem. Meščanstvo je novotarljo sprejelo z različnim mišljenjem: eni jo odobravajo. drugi pravijo, da js to komedija. Zanimivo Je, da to ni osami en primer uniformiranja, ker Je uniformiranje odrejeno tu di že za sarajevske srednje šole. ♦ Ureditev Pltlvlčkih Jezer. V ministrstvu šum in rudnikov je bil te dni dovršen načrt za ureditev Plltvičkih jezer. Delo Je bilo izvršeno v sporazumu z ministrstvom za narodno zdravje, ki namerava ob omenjenih jezerih zgraditi modem sanatorij. * Narodna obrana in prestolonaslednik. Kralj je sprejel v četrtek predsednika akcijskega odbora Narodne obrane Mrcajlovlča, ki ga Je pri tej priliki prosil, naj bi prestolonaslednik Peter prevzel povodom posvetitve prapora beograjske sekcije Narodne obrane, pokroviteljstvo. Kralj je sprejel prošnjo, da bo kraljevič Peter kum prapora, z zadovoljstvom na znanje. • Brzovlak na Koroško. K naši notici pod tem naslovom v nedeljski številki »Jutra« nam poročajo, da se namerava početko.n no vega voznega reda junija 1926 zopet uvesti ta brzovlak. Imel bi zvezo tako iz Budim pešte kakor Iz Trsta ln Duna a. Pri tem ie seveda v interesu našega potujočega občinstva želeti, da bi Imel na naših progah tudi postanek vsaj v Rušah, Dravogradu in Pre-valjah. Kolikor smo podučeni, je pa dvomljivo, da bi se ta vlak Izven potovalne sezone, to Je v zimskem času obdržal. Pomisliti Je treba, da pridejo k režijam za vlak sam, še drugI stroški, ki nastanejo vsled tega, ker koroška proga drugače nima nočnega Prometa. Rabi torej na postajah man; osobja ln materi.iala kot pri polnem nočnem obratu Rentabilnost vlaka zavisi tedaj v veliki meri od njega zasedbe. Izgleda tudi, da ta vtak ne koristi toliko našemu lastnemu tujskemu prometu, ampak je bolj v interesu letovišč in kopališč na nemškem In italijanskem ozeml u, t J. na nemškem Koroškem In južnem Tirolskem, kamor imajo potem inozemski gostje najlepše zveze. Sicer pa pritegnemo s tem vlakom v večji meri tuji tranzitni potniški promet na naše proge, ki je tudi donosen ln pomemben za ugled hi rentabilnost naših prog. • Berndorf, Jedači pribor najlepši je dar za domačicu. Dobije se u svim trgovinama kučnog pribora i kod zlatara. Pravi samo sa tvorničklm znakom »Medvjed«. 6186 * Vabim p. n. trgovce, da si ogledajo novo veliko zalogo modnega pisemskega pa pirja v mapah in kasetah od priproste do najfinejše vrste po brezkonkurenčni ceni. Priporočam tudi bogato izbero božičnih in novoletnih razglednic. — L Bonač, Liubliana. Šelenburgova ulica. 2071 • Pri zaprt a, motenju prebava in konge-stljah se vzame zjutraj na tešče kozarec Franc Jožefove grenčice. Po na klhilkab za notranje bolezni nabranih izkušnjah je Franc FERAODV prvak svetovnoznanega pariškega gledališča Comedle Francalse igra glavno vlogo v fzvaredaem Dima ...... 7 Od torka naprej v •*•••• f Prepričajte se tudi Vi, da so V OIK A čevlji ln nogavice nasproti Mestnega doma res najboljši ln najcenejši. ]Yaf je petek ali svetelc, »f tkatete" so brana, ki vsak dan prav pride! JJa razpoko je razen makaronov, špagetov še mnogo dragih vrst, ki se dobe v vseh trgovinah. Jožefova grenčica izredno prijetno odvajalno sredstvo. Dobi se v vsaki lekarni, dro-.jeriji in trgovini z mineralno vodo. * «Lnx» cbereau krema za čevlje je najboljša sedanjosti. Dobi se v vseh trgovinah. Prepričajte se! 2100 * Dobroznana tvrdka M. Arnbrožič ln drug, manufakturna trgovina na veliko v LJubljani na Starem trgu se Je preselita na Duna sko cesto št. 25. Glej tozadevni današnji oglas. 2097 * Tovarna »Globus« na Vrhniki nam z ozi rom na naš svoječasni članek o inozemskih delavcih v naših podjetjih sporoča, da ni res da bi imela korespondenta Nemca. Ker smo se overili, da ie bila naša informacija res napačna, svojo napako s tem lojalno popravljamo. * V vlnotočn (kleti) Viktorja Sedela, LJubljana, Kolodvorska ulica 26, se točijo naj-raznovrstneiša pristna vina po 11, 12 in 15 dinarjev. 2096 * Slovenski biografski leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj ali 90 Din za posamezni zvezek. Naročila sprejema In oddaja že prvi zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v LJubljani in njene podružnice. * Tiskovine za prijavo davka telesnih delavcev ima v založbi Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru. Te tiskovine so pa uporabne le za večja podjet;a. 2104 * Pri okrajnem sodišču v Šoštanja se odda mesto sodnega sluge. Prav tako se oddajo vsa druga mesta sodnih slug, k! bi se izpraznila tekom razpisa. Prošnje je do 15. decembra vložiti pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celju. Ker se oddajo tudi mesta, ki se morda izpraznijo po objavi natečaja ali po premestitvi, naj invalidi in do-brovoljci v svoiih prošnjah izrečno navedejo vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se Izpraznila. * Samomor 74 letne starke. V Brčkem v Bosni se je v torek obesila v svojem stanovanju 74 let stara vdova Regina I^apek. V smrt Jo Je gnala neozdravljiva bolezen — rak. učiteljišča. Na sporedu je reierat podpisanega o znani Vidovičevi šoli v Sarajevu. — Bajuk H., za predsednika. u— Simon Gregorčičeva lavna ljudska knjižnica se preseli prihodnji teden v svoje nove prostore v isti hiši na dvorišču (Vidovdanska cesta 2). Radi tega bo od 10. do 13. t m. zaprta. Knjižnica bo zopei odprta v nedeljo dne 15. novembra ob 10. uri ter bo poslovala vsak torek ln petek od 17. do 19. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure. V zadnjem času smo pomnožili knjižnico z novejšim; knjigami. Kdor hoče dobrega čti-va, naj pride ob gorenjih dneh v Simon Gregorčičevo knjižnico, Vidovdanska cesta št 2. na dvorišču. — OdboT. 2098 u— Prvi recitacijskl večer na šentjakobskem odru bo v pondeijek, dne 9. novembra. Program zaznamuje naslednje točke: Uvodno predavanje (Srečko Kosovel), Pesmi in odlomek lz romana (Silvester Škerl), Pesmi, črtic«, in odlomek tz drame (Ivo Gra-hot). Pesmi (Vinko Košak), Črtice (Janez Žagar), Pesmi in črtice (Srečko Kosovel). Začetek recitacij skega večera ob 20. uri konec ob 2Z. .Vstopnice se dobe v Matični knjigami in pri večerni blagajni« v Florijan-ski ulici. jugoslovenIT Protestno zborovanje proti italijanskemu barbarstvu in nasilju nad našimi brati v Trstu in Postojni priredi akademska mladina skupno z vsemi narodnimi društvi danes ob 11. uri dopoldne pred mestnim magistratom, v slučaju slabega vremena v veliki dvorani hotela «Union». Kdor izostane, je izdajalec naših zasužnjenih bratov! Akademska omladina in narodna društva. ♦ Postrežček: Ko v mraku čakam in stojim, na dom na gorko si želim Me čaka žena. »Buddha«- čaj, oboje zame pravi raj. Danes akademija Sokola II. ob 20. v Narodnem domu * Pozdrav naših vojakov iz Skoplja. Iskre ne pozdrave pošiljajo vsem slovenskim fantom In dekletom iz Skoplja: Narednika Iv. Brajkovič in Ivan Košir, podnarednika Stanko Petrovič iti Stanko Kastelic ter vojaki Stanko Stroj, Zupančič, Anton Polak, Martin Cerne, Ivan Zupan, Franc Arh, Jogip Rehar, Alojzij Sever in Franc Krošn:ar. * Tatvine na sejmu. Na živinskem sejmu v Višnjigori, ki se je vršil 2. t. m. so imeli žeparjl zopet dober plen. Uzmovlči so ukrad li posestnici Antona Jakoša iz Maie Dole 7750 Din, posestnikovemu sinu Janezu Javo miku iz Podgorice pa ruiavo usnjato listnico z vsebino 5080 Din. * Tnjl nameščenci Pod gornjim naslovom smo dne 28. p. m. objavili notico, v kateri je dopisnik med drugim tudi trdil, da je kmetski pristav Vetrinarskcga dvora v Mariboru (last samostana St Paul na Koroškem) Avstrijanec, Kakor pa nam z iniormi-rane strani poročajo, ima Vetrinarski dvor v Mariboru le 2 nameščenca pristava, ki sta pa obadva Jugoslovena In narodna človeka, kar s tem lojalno popravljamo. . Požar pri Sv. Lenartu. V petek zvečer Je izbruhnil pri posestniku Avgustu Frasu pri Sv. Lenartu požar. Domači gasilci so takoj prihiteli na kraj nesreče ter ogenj kmalu pogasili. Iz Ljubljane u— Akademski socijalno-pedagoški krožek na ljubljanski univerzi. Prejeli smo: Po dveh letih zunanjega dela se hoče krožek zopet posvetiti povsem svoji nalogi. Ustanovitelje krožka in njegovo sedanje vodstvo preveva želja, vzbudit' zanimanje za vzgojna vprašanja kot jih narekuje sodobno življenje ter jih proučevati predvsem z ozirom na njih praktični pomen. Za rešitev teh vprašanj Je predvsem potrebno poznavanje človeka ter njegovih globin; zato Je krožkovo geslo »Pravi študij ljudi Je človek*. Za akademike ln akademičarke smo že nabili vabilo na naši deski; sedaj se obračamo predvsem do kulturnih delavcev, ki se v Javnem življenju pečajo s temi problemi. Kulturni delavci, ki se trudijo za humanistično, glasbeno, socijalno vzgojo, Imajo tu, pred akademiki, najprimernejši lorum, da nam razkrijejo svoje hotenje in svoje delo ter bodo event našli v tem krogu tudi kakega sotrudnlka. Krožkovo dedovanje obsega razgovorne večere za člane krožka ln goste (ti razgovori se bodo vršili od 9. novembra vsak drugi dan); nadalje prireja krožek za člane ekskurzije v razne zavode in tvornice, ki Imajo namen ogledati si oblike življenja od blizu. Krožek le po svoiih ciljih vreden upoštevanja, zato prosim, da se kulturni delavci ozirajo nanj. Prvi večer bo v pondeijek dne 9. novembra ob XX15 v L nadstropja moškega u— Sokolski gledališki oder na VIčn uprizori danes, točno ob pol 8. uri zvečer v Sokolskem domu burko «Velika repatica. v režij brata Borštnika. K mnogoštevilni udeležbi vabi prosvetni odbor. ZdTavol u— V restavraciji «Kolezlji» danes zopet priznano izborite krvave, riževe ta pečece klobase. u— Ca a de Cologne znamke Snperbe, zelo prijetnega ta osvežujočega duha, se dobiva v lekarni Levstek, LJubljana, Reslje-va cesta št 1 In v vseh večjih trgovinah. u— Prvo slov. tamburaško društvo »Krimu priredi »Martinov večer, v nedeljo dne 8. novembra ob 7. url v gostilniških prostorih g. L. Breskvar, Velika čolnarska ulica 17. 2101 u— Plesna akademija ima vsako nedeljo cd 3. do 6. popoldne splošne plesne vaje v dvorani hotela »Tivoli*. 2102 u— I. mladinsko glasbeno predavanje se vrši danes dopoldne ob 11. uri v Filhar-monični dvorani. Na sporedu je .Glasba Rusov j, o kateri govori skladatelj Emil Adamič. Posamezne točke izvajajo operni tenorist Dimitrij Orlov, katerega spremlja na klavirju ga. Gerda Orlov. Instrumentalni del pa izvajalo: proi. Jeraj (vljolo), prof. Novlcky (flavto), kapelnik Štritof (klavir). Pri vhodu v dvorano se dobivajo sporedi po 2.50 Din. Predavanje Je namenjeno Izključno le mladini ljubljanskih srednjih in strokovnih šol. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 goljufija, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 najdba sumljivega blaga, I poškodba tuje lastnine, 5 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 prestopek obrtnega re- Prepričajte se o najcenejšem dobavnem viru zimske obleke pri Jos. Rojina, Ljubljana * podplutbe itd uggie, mozolje, zajedavce ^'ePj >Visa. Tdiuvo od mnogih ^ti onemo.očuje ,r.w»B M- S sssfeag-"8^: Zagreb, ba| Narveško ribje olje (Oorscft) in emulzijo garantirano pristno, medi-dnalno priporoča lekarna Bahovee, Ljubljana, (pri čevljarskem mostu). da. Aretacija Je tnlg fcrvriea« 1 to sicer n* di suma tatvine. a— Cestni žepar. Minki Primčevi je nepoznan iepar Izmaknil v sneči na Poljanski cesti lz ročne torbice 1650 Din gotovine. n— Umrli v Ljubljani. Zadnje tri dni so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Ignacij Slevec, branjevec, 63 let — .Antonija Hlebš, upokojena tobačna delavka, 62 let — Anton Padar, lesni manipulant. 28 let. — Herman Halbensteiuer, bivši trgovec in posestni, zasebnik, 89 let — Dežulk se je pozabil v ponedeljek popoldne v avto - omnibusu. ki je vozil od Figovca na pokopališče k Sv. Križu. Poi-ten najditelj naj ga odda upravi >SL Nar.«. Iz Maribora a— Sokoisko letno telovadišče. V Mariboru Ima v bližini parka na bivšem Ljudskem vrtu, v uporabi krasen mestni prostor za igranle nemški športni klub «iRa-pid». Ker pa «Rap:d» nima nobene pr£tye pogodbe z mestom, je prosil za prostor mariborski Sokol, da priredi tam svojo letne telovadišče. Zadeva se vleče že skozi cek leto in so nastale težave za ugodno rešitev vsled toga, ker se Je med tem pogodfl za uporabo prostorov z Rapidom mariborski Orel. Prošnja Sokola je na dnevne®) redu prihodnje občinske seje. a— Mariborski občiaski svet ima redne sejo zopet v torek dne 10. novembra cb 17. uri. Razpravljali bodo med drugim tudi o prostoru za spomenik v svetovni vojni preminulim v mestnem parku, o elektrifikaciji iu drugi preureditvi mestnega kopališča, adaptaciji županove sobe, imenovanju nove ulice po umrlem dr. Verstovšku. popisu in cenitvi opuščenega mestnega pokopališča in onega v Pobrežju, raznih prošenj za podpore, za stavbene parcele in sprej.esHh v občinsko zvezo. a— Po prisegi. Včeraj se je vračal 23-letnl posestniški sin Franc Pignar iz Dobroti) a pri Maribora lz mesta, kjer je opravft svojo vojaško prisego. Na poti Je naletel dva pretepajoča se fanta, od katerih eneg£ je kot svojega znanca botel ubraniti pred drugim. To je tretjega pretepača, nekega Žižka tako razburilo, da je sumi Pignarja z nožem v hrbeL Težko ranjenega fanta so prepeljali v mariborsko bolnico. a— Zborovanje pridobitnih slojev. Mariborski trgovski gremij sklicuje za pondeijek, dne 9. novembra ob 20. uri v restavraciji hotela Kosovo na Grajskem trga sestanek trgovcev, obrtnikov in industrijcev. Razpravljali bodo o reviziji odstotne podlage za izračunavanje dohodnine, o okrožnici urada za zavarovanje delavcev rad; dosege blagajniškega ravnotežja brez povišanja sedanjih prejemkov in končno določitev kandidatov za nadomestne volitve v dohodninske davčne komisije, ki se voiijc 15. t m. a— Predavanja. V pondeijek, d»e 9. novembra predava v Ljudski univerzi profesor dr. Makso Kovačič o slovenski narodni epiki v zvezi s srbohrvatsko. — Anatomsko - fizijološko predavanje zdravnika dr. Marta ča prične 11. t m. ob 20. uri v Kazini. Pred predavanjem pa se Se sprejemajo prijave članov. aDruštvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico sklicuje za torek dne 10. novembra v Goetzovi dvorani velik javen shod s sledečim dnevnim redom; Naš splošen položaj, davek na najemnino, splošno štedecje, druge pereče zadeve. Ker se bodo na shodu razpravljala vprašanja največje važnosti in se bodo tudi ustvarjale smernice za naše nadaljne delovanje in postopanje, zato fe dolžnost vseh najemnikov in podnajemnikov, da se shod« sigurno udeleže. — Odbor. a— Gostilna v gledališču? Mariborsko proti alkoholno društvo «Sveta voj na, se poteguje za prostore v gledališkem poslopju, ki jih ima doslej uradniška menza, ker bi rado tam namestilo brezalkoholno gostH-no. Kakor bi bUa Maribora takšna gostila* dobrodošla, smatramo, da ista, ne spada v gledališko poslopje, ki naj služi izključno gledališču, da se bo moglo teto res neovirano razvijati v prospeh mariborske kultur re. O zadevi bodo sklepali že na prihodnji sej! mariborskega občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali pri tem še o premestitvi študijske knjižnice, ki se tudi nahaja v gledališču, katero Je last občine. Za društvom »Sveta vojna, je pa seveda gotovo kak zasebni podjetnik, ki bi rad eksploatt-ral lepe prostore. Iz Celja Kdor potuje preko Sofije v Dim ^^blja nesmiselno čas In denar. Ra-KIII1 vno isto stori reumatik, ki poskuša preje vsa draga zdravila kot pa edino sigurno zdravilo .Pstyanskl muli". Ta se dobiva v naravnih oblikah kot .Pi-Qua* in kot gotova kompresa Gama v vseh lekarnah. Zastopstvo io glavno skladišče: L. Schreiber, Zagreb Akazemičai trg 1/IL a— Iz .Lludske knjižnice^ Vslec želje naraščajskega odseka mariborskega učiteljskega društva bodo odslej prakticlrali v Ljudski knj žnici četrtoletniki moškega In ženskega učiteljišča ia sicer menjaje, ta':o da se bodo vsi Izvežbali za vodstvo m organizacijo Ljudskih knjižnic na deželi. Ti gojenci bodo obenem stregli predvsem nfii-teljstvu, ki si bo izposojevalo v Ljudski knjižnici Koristno idejo je mara>orsko ufl-teljstvo simpatično pozdravilo na svoj t« zborovanju minuli četrtek. e— Pouk na realni gimnaziji, ki je radi nedostatnosti učiteljskega zbora doslej zelo trpel, vendarle prihaja v gladek tir. Sedaj so že nastopile nove učne moči svojo službo in čim bo prišel še v Uubljaoo premeščeni verouatelj, bo vse v redu. e— Nemški otroški vrtec si baje nameravajo osnovati celjski Nemci v protestu-tovskem župnišču. Ce si bodo hoteli vzdrževati tak zavod, bodo morali pač silno agi-tiraU za nemško deco. ln ker takih otrok nI, bodo gledali, kako bi si nalovili drugih. Naloga oblasti bo pregledati nemštvo otrok ta ni misliti, da bi si dali vzgajati nove odpadnike. e— .Tabor — stari grad.. Sedaj sta minili te dve leti, odkar so podrli staro poslopje ob Ljubljanski cest, Id je v svojih boljših časih služilo za vojaško bolnico. Takrat Je bil nrčrt, da napravilo na mesto tega poslopja lep perivoj in mogoče igrišče za otroke. Nekateri so tudi trdao mislili. da bo Um naš novi glavni trg. Zoret drugi so bili mnenja, da bo tam stata nova lična pravoslavna cerkvica. In kaj Je iz vseh teh lepih nakan in onega grdega poslopja postalo? Nekaj razvalin so odpeljali, vse drugo pa je ostalo na licu mesta in čez raste trava in — pozabi j enje. Skoro bo menda tako, da se bo hodila v toplih solnč-nih dnevih na te razvaline ostudna kača gret. kakor pravi znana pesnitev. e— Olepšava mesta. Pred novim poslopjem Prve hrvatske Jtedionice delajo že dalje časa novo cesto in tnali park za železnico. Cesta bo široka in lepo izglajena, park pa bo imel ograjo, za katero so stolbci iz cementa že postavljeni. Med cesto ta parkom bo prilično širok obrobljen hodnik, ki bo vodil od platane do skladišča «Sloge«. Ta del mesta bo na pomlad zelo ličen in privlačen. Danes, soboto 7. otvoritveni koncert CELJSKEGA DOMA Svira polnoštevllna mariborska vojna muzika. Pričetek ob 8. zvečer. Vstop prost ^-——^^^——^^mmm^m^m^mmmmm^mmam^a^^mmmmmmm^mmmmmmmmmamrnam e— Predavanje o Slamu se bo vršilo v pondeljek dne 9. t m. na Ljudskem vseučilišču v Celju. Govoril bo inž. Ferdo Lupša, ki je sam preživel v deželi belega slona dolga leta. e— Zbor»vanie učiteljstva. V pondeljek dne 9. novembra se bo vršilo v mestni šoli v Celju skupijo zborovanje celjskega učiteljstva in učiteljstva iz Vranskega okraja. Na sporedu je predavanje o deških ročnih delih. Začetek zborovanja ob devetih dopoldne. e— Iz trgovskega sveta. Na Glavnem trgu posluje že nekaj dni na novo osnovana dražba z o. z, «Pri Amerikancus. Družba si je uredila konfekcijsko trgovino in ima za-jedrto lastno krojaško delavnico, ki ima namen nuditi lepo in ne drago delo. Občinstvo je radovedno, če so z družbo prišli novi časi. Srajce, somoveznlce za gospode, Izbrani vzorci Modna trgovina za dame in gospode F. & M. Rozman, Židovska nI. 4 Dol. Lendava. Dne 31. oktobra so vprizo« rili v hotelu aKronao igro »Mlinar in nje« gova hči». Izborno sta rešili svoji vlogi Ma« rica Černot in Konrad. Vse priznanje g. re« žiserju Pečniku, ki je dosegel tako zadovo« Ijiv uspeh. Le žal, da ne najde požrtvoval« nost igralcev večjega umevanja med našim občinstvom, ki v tako majhnem številu po« seča prireditev. Sokol Vabilo Iz Trbovelj Iz Primorja t_Sestanek Društva rudniških nameščen cev. Danes dopoldne se bo vršil pri For* teju na Vodi sestanek članstva Društva rud luških nameščencev. Poročal bo dr. Ober« snel z Jesenic o pokojninskem zavarovanju in o zavarovanju pri bratovskih skladnicah, Zvezni predsednik g. Urbančič o organiza« toričnem delu, osobito o konferenci privat« nih nameščencev cele države, ki se je vr> šila 18. oktobra v Beogradu. Ker je prav po« kojninsko vprašanje danes eno najbolj pe» rečih, je dolžnost vsakega člana, da se se« Stanka sigurno udeleži. t— Kako je z meščansko in vodensko šot lo. Proti proračunu krajnega šolskega sveta je vložila TPD. ugovor, v katerem pravi, da je principijelno za proračun, da pa se naj upošteva težavno stanje ter se naj odo« bri postavka za meščansko in vodensko šo» lo v obrokih, kar se naj bi stekalo v pose« ben fond. t— Premeščen je z zapadnega okrožja v Laško rudniški inženjer Tone Homan, iz Laškega v Trbovlje pa inž. Rogelj. t— Komisija za ureditev spora med ZSV. in UV1. Na odborovi seji ZSV. 4. t m. 60 sklenili pozvati iz Ljubljane od glavne« ga odbora Zveze slov. vojakov in od Udm« ženja vojnih invalidov posebno komisijo, ki naj bi uredila spore med tukajšnjima or« ganizacijama z ozirom na zadnje izpade v časopisju. * Šestmesečna vojaška služba za vojake s posebnimi družinskimi razmerami. Urad« ni list italijanske vlade je objavil odlok gle« de skrajšanja šestmesečne vojaške službe za one vojake, ki so edini sinovi živih oče« tov ali prvorojeni sinovi živih očetov, ki ni« majo drugih otrok moškega spola, starejših nad 16 let, ali edini vnuki dedov, ki nimajo moških potomcev, starejših nad 16 let ali ki so prvorojenci med sirotami po očetu in materi. Natančne predpise za izvrševanje tega odloka bo naknadno publiciralo vojno ministrstvo v Rimu. * Slovenski učitelji na tržaških šolah. Na ' tržaških šolah poučuje danes le še 35 slo« venskih učnih moči, medtem ko jih je bilo l 1918. še 113. Slovenci poučujejo po števi« lu takole: v Barkovljah dva, v Bazovici dva, v Gropadi eden, na Katinari štirje, na Op« činah štirje, na Proseku pet, v Rojanu pet, v Skednju sedem, v TrehJah dva, na Vrdcli pet in v Sv. Križu trije. * Rok za izmenjavo bakrenega drobiža starega kova je podaljšan zadnjič do 31. de ccmbra t. 1. Drobiž se lahko zamenja na poštnih in postajnih uradih, pri finančnem računovodstvu ali pokrajinski zakladnici. * Poskus samomora. V pisarn' ^rdke «AIimentare« v Trstu je poizkusil izvršiti samomor lSletni pisarniški sluga Marko Cer boli. V odsotnosti svojega šefa je segel po njegovem revolverju in si pognal kroglo v glavo. Nato je zaklenil pisarno in se pri« vlekel do veže, kjer se je zgrudil na tla. Mladenič je izvršil poskus samomora radi matere, ki živi v Benetkah ter mu je odteg« nila podporo, brez katere ne more živeti, ker je njegova mesečna plača premajhna. Vesti iz Prekmurja Agrarna reforma. Večina tukajšnjih vele« posestev že počenja z razprodajo zemlje, razdeljene med agrarne interesente. Proda« jo vrše banke ali pravni zastopniki velepo« sestev. Govori se, da je določena ccna od 5000 Din dalje. Razumeti pa nc moremo ocenjevanje zemlje. Ko je bilo treba pla« čati davek, so grofi spravili zemljo po ve« čini v šesti ali sedmi razred, danes pa ho« čejo stornacijo iz sedmega v prvi razred. Ljudstvo se upravičeno čudi, kako morejo posamezni gospodje spremeniti kvalifikaci« jo zemlje. Za taka ocenjevanja je merodaj« na edinole strokovna komisija. Vsa proda« ja gre polževo pot ker siromašno prebival« stvo nima denarja. Tu bi morala pristopiti na pomoč država s potrebnimi krediti. Si« cer pa ministrstvo za agrarno reformo do« sedai še ni izdalo nobene naredbe, kako naj se vrši razprodaja. Narodu se ne mudi z nakupom, pač pa grofom, ker vedo, da cene padajo. Prodaja srečk v prid «Sokolskemu domu na Taboriti, nima doslej povoljne-ga uspeha. Poživljamo vse članstvo Sokola I.. vso Sokolstvu naklonjeno javnost, da pomaga zadnje tedne z vso vnemo Sokolskemu Taboru do čim večjega gmotnega uspeha. Kupujte, razpro-davajte! Glavni dobitek je 50.000 Din. Tabor še ni dograjen. Besno sovraštvo nas je vrglo v vrtinec, kjer treba napeti vse moči. da se reši Taboru življenje. Za veliko delo je potrebno velikih, pogumnih ljudi, ki nai najdejo zvesto oporo v širokih nacijonalnih plasteh vsega naroda, ki mu bo Tabor služil. Zaman ie vsaka sentimentalnost, jadikovanje in kričavo reševanje narodnih interesov. Vsaka programsko zasnovana misel obrambe idejnih in gmotnih interesov naroda mora imeti gmotno zaščito — svoj Dom, ako nai traino uspeva. Apeliramo na gmotno požrtvovalnost, na delo! Napnite vse moči! Ljubljana. 6. novembra 1925. Loterijski odsek in Društvo za zgradbo. Slovanski sokolski list Z ustanovitvijo zveze »Slovansko Sokolstvo«, ki iormalno še ni izvršena, vendar pa s sklepi zastopnikov češkega, poljskega, jugoslovenskega in ruskega Sokolstva sredi avgusta letošnjega leta v Varšavi zagotovljena, se pojavljajo v sokolskih listih razni predlogi, ki merijo na praktično stran te nove sokolske organizacije. Da je zveza za slovansko sokolsko organizacijo potrebna in da jo vse obstoječe sokolske edinice, ki bodo v njej združene, z veseljem in v nadi velike koristi pozdravljajo, o tem smo si vsi edini in enih misli. Vzrok, da do formalne ustvaritve te zveze še ni prišlo tiči v tem, ker morajo sklepe, storjene v Varšavi, odobrili posamezne sokolske organizacije, ki pa nimajo tako pogosto svojih glavnih in za odobrenje dale-kos&žnih sklepov potrebnih skupščin ali zborovanj. Jugoslovensko Sokolstvo je varšavske sklepe že odobrilo, češkoslovaška obec sokolska bo to izvršila na prihodnji odborovi seji, enako tudi poljska sokolska zveza in savez ruskih Sokolov v emigraciji. Tako smemo pričakovati, da bo zveza »Slovansko Sokolstvo« prihodnje leto per-fektna ln da bo takrat izvoljen tudi njen odbor in določan sedež zvezi, ki bo najbrž v Pragi, ker je češko Sokolstvo vodilna in narboijša sokolska organizacija. Kakor rečeno pa se pojavljaio že sedaj v sokolskih listih predlogi, kako naj nova zveza deluje. Med temi predlogi je vsaj za začetek gotovo najvažnejša misel o ustanovitvi slovanskega sokolskega lista. Splošno se priznava potreba skupnega sokolskeja glasila. Vprašanje pa nastane, kako praktično rešiti zadevo urejevanja lista in v katerem slovanskem jeziku naj bi bil list ure-jevan. Da bi bili posamezni članki pisani v različnih jezikih, oziroma v istem jeziku, kakor je avtor članek napisal, bi ne imelo praktičnega pomena, ker od članstva ne moremo zahtevati, da bi poznalo vse slovanske jezike. Tudi izdajanje lista v enem jeziku, n. pr. v češkem, ni priporočljivo, ker tudi češkega ne znajo vsi in ne smemo pričakovati, da bi se ga vsi naučili. Pojavlja se misel, da bi bili vsi članki prevedeni na vse one slovanske jezike, katerih sokolske organizacije so včlanjene v zvezi »Slovansko Sokolstvo«. Ta predlog ie najsi.npatič-nejši. Res je, da bi bil list zaradi tega nekoliko dražji, toda uspeh bo gotovo najboljši in članstvu, ki se hoče priučiti slovanskih iezikov, bo dana prilika, da v listu najdejo za to primerno gradivo. Realizacija misli o slovanskem sokolskem listu še ni v bližnjih dneh, vendar je prav, da se tudi o tem razpravlja in razmišlja v sokolski javnosti. Izmenjava misli o tem predmetu bo koristna, ko pride čas, da se dogovorimo o praktičnem pomenu nove ic kol ske organizačne edinice. Pri tem ba mogoče potreba pokazala tudi druge naloge. ki jih ima izvršiti ta zveza in ki oodo za napredek vsega slovanskega Sokolstva posebne važnosti. Sokol Ljubljana II. priredi danes točno ol 20. uri v veliki dvorani Narodnega do« ma telovadno akademijo s sledečim spore« dom: 1. Sokolska koračnica, 2. Moška deca: ritmične proste vaje, 3. Ženski naraščaj: proste vaje za zlet v Pragi 1926., 4. Kon« certni komad dravske divizijske godbe. 5. moški naraščaj: proste vaje. Članice: proste vaje za zlet v Pragi 192.',, 7. Ženski narašči.j: vaje na gredi, 8. C .ii: proste va» je ra zlet v Prt^i 1926, 9. Jlani in članice skupne proste vaje. Po akademiji prosta zabava in ples. K mnogošte-ilni udeležbi vabi odbor. — Zdravo! Prosvetni odbor Sokola II. ima v pon« deljek, dne 9. t m. točno ob 20. uri na real« ki izredno sejo. Udeležba za vse odbornike obvezna! Pevski odsek Sokole II. bo imel v to« rek, dne 10. t m. ob 19. uri svoj prvi sesta« nek na realki, h kateremu se vabijo vsi pri« glašenci. Kakor tudi člani=pevci drugih so« kolskih društev. Na programu: volitev od« bora, potrditev pravilnika in poslovnika. Pripravljalni odbor. Sokolski koledar Izide začetkom decembra t L Opozarjamo članstvo, da si ne naroča drugih koledarjev, zakaj vsak Sokol in vsaka Sokolica naj ima sokolski koledar. Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Nedelja, 8.: ob 3. pop.: »Vdova Rošiinka«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ob 8. zvečer: »Krpan mlajši«. Izv. Pondeljek, 9.: Zaprto. Torek, 10.: Zaprto. (Generalka). Sreda, 11.: »Za narodov blagor®. A. Četrtek, 12.: «Krpan mlajši«. E. Petek, 13.: «Zimska pravljica«. B. Sobota, 14.: pop. ob 4.: »Ifigenija na Tavri« di«, dijaška p. dstava pri znižanih cenah. Nedelja, 15.: ob 3.: «Krp-an m'ajši». Mladin« ska predstava. Izven. Ob 8.: »Periferija«. Izv. P ndeljek, 16.: Zaprto. Torek, 17.: aZapeljivka«. Premijera (251et« niča ge. Polonce Juvanove). Izv. Ljubljanska opera Nedelja, 8.: ob 15.: «Mauon». Znižane cene. Pondeljek, 9.: Plesni večer (gdč. \Visjakova in g. VIček.) Izv. Torek, 10.: »Aida«. B. f -da, .1.: »Manon«. C. Četrtek, 12.: Zaprto. Petek, 13.: " e oči«. D. Sobota, 14.: «Povrateb>. F. Nedelja, 15.: ob 3. pop.: »Netopir«. Zni« žane cene. Izv. Pondeljek, 16.: »Don Juan«. A. Večer komornih plesov priredita v pondeljek zvečer gdč. Lidija Wisiiakova in g. Vaclav Vlček v ljubljanskem opernem gledališču. Plesalca sta znana kot prvovrstna umetnika svoie stroke ter sta žela kot solo-plesalca modernih plesov pri dosedanjih nastopih doma ter v inozemstvu splošno priznanje. Spored izvirnih plesnih produkcij za Ljubljano ie povsem nov ter obsega plese: IHesne zastopnike i putnike tražim za sve krajeve i varošl naše države, koji bi mo!'j kolekciju paprike sa sobom poneli. Ponude umoljavajn se pod oznaku .Visoka povizija* na oglasni zavod Schmolka, Nov:sad, Futoški put 2. 6685-a Knjlgovodkfufa z večletno piakso, zanesljiva, zmožna slovenskega in nemškega jezika v eovoru in pisavi, želi prem eni 11 sedanje mesto. Snrejme staino mesto nri pod etju v Ljubljani, najraje pa v Mariboru. Ponudbe pod znamko ,1. 1. 1926* na upravo a 6704-a Franjo Cvilak Slovenska Bistrica belilnlca voska, obrt medu in voščenin priporoča vsem blagohotnim trgovcem ter konsu« mentom svojo veliko zalogo voščenih sveč (lepo okrašenih in belih) vseh vrst svit« kov, lepe prave stearinske v njegovi hitrosti, ker lahko vozi na dobrem terenu po 30 na cesti Pa celo Po 40 kilometrov na uro. Angleški tehnik! pa niso ostali pri tem tipu tankov, ki zahteva še vedno tri do štiri može rusadke. Napravili so še manjši oklonni avtomobil, ki ga imenu-je'0 »individualni tank«, ker ie samo en vo*r~e ter iih prodala. Ber'in?anka pommer toži poleg tega Bothmerievo. da ii ie ukradla v kopališču Polznu več vsot denaria. Proces vzbuia naivečle zanimanie. Ko se ie danes ziutrni razprava pričela, ie 'iil naval občinstva v sodno dvorano tako ogromen, da ie morala liud^ke množice zadrževati no!ici:a. V sodni dvorani se ie znašla posebno polnoštevilno nntsdamska aristokrac'ia in elita ki st obeta od procesa velik;h in škandalozni odkritii. Na razoravo ip povahlie-nih 56 prič. od katerih ie 30 oseb na-V50oč'h. Obtoženka ie visoke postave, blondinka in se nervozno smeblia Med pričami se nahaiata tudi niena dva otroka. P^ed^dmk sodnega dvora 'e za uvod naznan'1. da se bo naiprei razpravliaL o tatvini v Po'z:nu. kier ie stanovala obtoženka pod isto streho kot okrad?-na gospa nonimerieva iz Berlina Grofica ie nr:51a v Polzin s po!:ciiskim stot-n:kom Hefteriem in se ie oeliala z Pom-merevn na skupen izlet v avtomobilu. Kmalu ie opazila da te med vožnio Izgubila ročno torbico v kater! ie imela sto mark gotovine. Pozneie se ie ročn* torbica naš'a. toda brez denaria Ko nato rVmmerievn odnr'a svoi kovčke, se ie si'no nrestrašila. Manikal ii ie denar To ie bila prva tatvina Čez nekat dni ie bila vnovič okradena. kar io te še boli razburilo. 7a*ela ie sumiti, da ie ni m^gel okra«ti n:hče drugI kakor grofica nothmerieva. Obtoženka ie b:1a s sntnil-om Hefteriem v priiateliskih odnošaiih. o kavem »razmeriu« Pa noče ničesar sl ^atl Prl-iatelistvo med oh.^ma. nravi Bofh-ner-icva. ie postalo intimno, ko ie Heftei nekoč zbolel in ga ie gmf;ca negovala Hrftor In Bntlirnerieva sta 'm^la sknnon avtomobil ln sta se v nlem vozila na sprehode. V korespondenci ie da ia! stotnik grofici različne prd^vke iz katerih se lahko sklepa, da sta bila več kot navadna oriiat°'h Vendar vzdržuie grr,fi-ca trditev, da nista poznala s Hefteriern nrav n>č. razen priiatelistva. ki ie pa? blVi prisrčno ampak brez značaia ta-kozvan^ea »razmeria«. Obtn7enV-i zTvm^a vse noskuse pr^d-sednika sodnega d\'ora da bi SP^Ha! nroces na tir galantn;h nreiskav o živ-!'«niu dnme iz ar'ct"VratsVe drnx*i» v Pnts^mn. in odgovarja na vnra^anta zeln hladno !n trezno Vse d"name ma-nim'tociv \'e p^dn^hno n^^asniti. in ko nnkl^pio gosno HomniPrievO Iz Berlina, se zdi. da ie nr^akovatl v procesu temeliitega nreokreta Dama le zelo nervozna, in ko io z^^n^sn^nik lz-nraš"vafi. ka1"" so sp nrin^tile tp*v:ne. po\-e. da ie z°1o vprietno da prvi? ko ii ie zmaniVal d^nar. hfž"as snt^b rii hila okradena rnsrvf se ii ie le tako zdelo Ver i" z^lo sta^^ga sn<-.-"!na. Tudi osta'e nr'!*e. V' b:!e znsVšin« pr^.M Hni n'so izpovedi'0 n'? obtež:'eorra Tavnt-^st le. v npčnkovanin narla'in'h »šVandalov«. radi tega nekoliko popar-iena. _ p_1---* nanuv om Dosp^ani! so\->e'sVi r>"s'an*k v Londonu PaVo^"-'''. Vi b:1 imeno\-an -rr>. postan"1'^ V Pa^lTT* «ro'*:f»tsVI rio«'*Tn'V V Pari"7H Kr*,sin na 'e bil nro- meščen v Lond n. Sprememba se je izvrši'? zato. ker se Rakovskemn n! posrečilo. da bi preprečil akcijo angleške vlade proti komunistom, dočim se Kra-sinu očita neuspeli Dri posraianiih glede ureditve ruskih predvojnih dolgov. tisoč dlnariev ter je bila last ge. Pav« lekovičeve. Ker stoii razstava dekorativnih umetnosti tik nred zatvoritviio. 'e nava! občinstva baš v za^niih dneh zelo ve!";. Posebno ob četrtkih, sobotah in ne-deliah. ko ie vstopnina zpatno znižana, ie poset ogromen. Tat ie moral vsekakor imeti dovoli časa. da ie preprogo sne! s stene in ie zavoi bržkone vrgel skozi okno na tla. kier so ga oobrall drugi, s katerimi je bil domenien. Cton Habsburški Žita Parmska ima konico otnok. m^S katerimi ie naistareiši sin Oton Habsbur š''; B'vSa cesarica vzgaia s;na ctr0gfl ločenega od sveta in bratje in sesire ga aazivaio samo «Vaše Veličanstvo«. Oton ie po dogo\ioru med madžarskimi veli-kaši in aristokrati ter Žito kot prvi potomec Karla baie nairesneiši pretendent na madžarski prestol Včerai smo poročali o spletkah madžarskih !"g:timistnv. ki napeniaio vse sile. da bi proe'asili Otona za svoiega kraiia če se iim bo to posrečilo, ie seveda drugo vprašan'e. Mala antanta se bo vsakemu posVuso restavracije mad/arskrga monarliizma v smislu habsburških tradicij odločno zoperstavila. Oto.iu Habsburškemu je sedaj 12 let. „Drajse" Navadne «draise». ki iim Nemec prav! «Pol!schuheT> katere si pritrd š na podplate in zdrčiš knkor z drsa'kami m tlaku, tudi v naš h mestih niso nikaka novost, osobito ne v Liubliani. odkar Tatvina v našem paviljonu na pariški razstavi Ni ie sreče brez nesreče. Ko so že bile razdeljene nagrade razstavlialcem na mednarodni razslavi dekorativnih umetnosti v Parizu, so se poiavili tudi tatovi in to baš v našem paviljonu. Dne 20. oktobra ie zman:ka'a v jugo-slovenskem oddelku iz prvega nad-strop;a 'epa preproga v velikosti 150 krat 120 cm. Tatvina ie bila izvršena med 10. in 11. uro dopoldne Preproga je bila pritriena na zid. Čudno, da ni nihče opazi! tega. ko sta vendar bila v istem času navzoča dve slugi, e'en v pritličiu. drugi v prvem nadstropni. Tatvino so opazili *e!e v popoldansk h urah. Preproga ie bila vredna 10 do 12 imamo par lepo zlikanih in tlakovanih ulic. Posebno odrasleiša deca se priče-nia uriti z niimi. Toda nemška tehnika ie zadnie čase tudi draise opremila s mod^rneišo pokretno pripravo, z acetilenskim motoriem ki vzdrži šest ur vožnie. Naša Prva slika predstavita kons'rukciio takega motornega drsalj, ki tehta 9 kg. druga Pa niegovo praktično uporabo na gladki, četudi vzbočeni cesti. Ivan Alb" !it: Ako bi še živeli Imam nriiatelia. ki 'ako rad filozofira. Nekdai za časa mukotrpnega šolnnia sicer ni hi! posebno vnet in ie tudi že v glmnaziii kar na vsem 'eo^m obesi! ka-riiero visoke učenosti na ko! ter s! poiskal slnžhe. pozne'e «e ie na čisto prelevil. Noč ln dan tuhta ln premišliuie !p eno dobro stran ima pri vsem tem da st namreč nikdar nobene reč' ne iem-?ie Preveč k srcu To moram povedat' v niegovo opravičilo in v megovo čast in slavo: ka>ti s'cer bi utegnil m's!iti da ga hočem blatiti ali sme?:ti ali ka; Podobnega Tega seveda nikakor nočem. ker zelo spotfuvm tiskovni zakon in se ga tudi boi;m. tako nekako, kako? tisti gospod urednik, ki ie hotel izda'af' satiričen Ust. oa ga za vr->anec ie hi! kratko povedano. Tudi bral ie CanVa>-'a 'n ie zp!o cenil M'l^no v »M"ann In Mileni« in vse potepvhe kar iih ie ime! Ivan Cankar v svoi'h reg;str:Vi Mileno ie to!;kani sTv>5to\,nt. da i° crp^a' ro-^e^ dnevno v«nl po deset deklet VitorTi vsaVn 'e b"n »Srr^z rt\>orr-a Can'-"»rrv vzor Milene. ''O Ip ničli to Vn"(;n « Po. temihe ie pa č:s'n! taVo visoko. d-> if ^oj V«;p|pi V^^ar i^ i^^l no\ro o^i^^o v grmovie in med trnie ter se to'V^ 'asa tam bor'1 'n "a strani dokler ni vse viselo ž ni^f^a Ko le po*"rr oriš"l domov ie mati loVa'a. z^^r-ala tarnala 'n kma'a. on na le bi! Ver ie bil prpor;čan. da mvj snri^n t'' Vr^nlrp (>,.4-^1.(1 pJ-ff^rP TV1VO oVl^-V' vsakdo spoznati v niem pravega in re ^ni^neea nroletarca Tak ie b'! moi nrii->tcH "n nrav res ne morem reči. da bi b'la f;1oznfi'a ''riva n'eeov.-fra pVctn-M^-a vai VaVor '"'»nn. t'stp da' snlof) ':Vi7oflra1. K">ko na *rm se nofpm začudil. ko ga zan-^^am nr»»'1 ''""vi, n— zonet PO vomi Postoien z':kan in Z!r'3-ien. skoro e!"g°nfpn ip itmerieno l-o-a ''a! proti |t>rw' in se tlVno cr>«Vlt:a1 Ha Tli ni re''p1 Po vns'« bi ga go»o,,n ne b'! poznnl T:sf "ekdanil sloVi f^tovpc le sta' n-ed menoj tako masiven, kakor sedež Pre- šernove Muze Noge — stebri, roke. da me ie kar zazeblo, ko sem mu moral seči v roko. Nisem se rTv-iije! otresti mi-sti. kai hi bilo. če bi zdai. zdaile malo stisnil. Potem vse ostalo, hoj. brade kar tri. vrat na (oprostitp') čisto p:no^avski Mo. kai takega res še ne vem. dasi sem vid°l že mars:katero m^tamorfozo. Morda ie moi nrliateli opaz'1 znču-denip v motih očeh: k n iti zelo široko se ie zaVtnh'ia! in me notr^lia! taVo nriašk.' oriiateliskio no rami da sem se tako* r>on:ža' na tisti strani za nekai nalcev • Koliko let se že nisva videla!« se le zavzel laz sem kolikor mogoče diskretno skršal zravnati pon:žiuo rano in kar naibuli iuna?Vo prenašati bolečine, ven dar ni bil glas čisto normalen, ko sem odvrnil: » !oi. res že cela večnost ie vmes.« »Kako pa sicer?« Ker nisem vedel kai ohsega ta »sicer«. sem iel praviti, kar mi ie ravno orišlo na iez'k. Ker pa sem uradnik sem moral hiti seve zelo previden: kal-ti to ie silno Vočliivo. Kl«nečrš klepe-češ. pa blekn-š katero, ki ti kar tako mimo7rc(je zdfVne z ieziVa. in io žt imaš. — polomiio namreč Zatn ie bilo to moie pripoveck>vanie menda boli suho. ali prav gotovo samo zaradi strahu rred uradno tainostio. !n 5^'e todit. kr se mu ie obraz tako mdališal da se tretji podbradek zbog počneea pritiska brade začel gubati in dobivati četrtega tovariša sem se zavedel, da klobasau. neumnosti in da nriiatelia s tem d t1sr>-časim Rilo mi ie močno žal. a kai. ko nisem mogel več pomagati Izbral sem si ed:no mogočo Dot. zanrl usta in molčal. Tedai sem opazil Pri priiateliu spet tisto sumlitvo kretnVv pom"ovaie tpe e oriak hotel snet nntrepliati po rami na spm se mu še pravočasno spretno umaknil. »Ali greš malo z m^noi?« je dejal po-tlei »bova katero rekla. »O, pnosim prosim « ln sva šla nn^asi. umerieno ln dosto. ianstveno to se prav!- on ie korakal taVo. iaz Pa ki mVaVor n'mam smisla nt Vroia za dostoianstvenost. sem caolia' Vrai niega kakor sv Valmtina ubošček »Kie na si pravzanrav?« Povedal sem mu kje sem. »Kako na ie kai?« Hui, smola, da ti mora človek priti s tem vprašaniem. Kako na' govorim o uradu?! Tehtno sem premisli! in se na zadnte !e odločil Po to!:Vih le,:h !e nt mtorem biti neprijazen, ali ne?! !n sen> res začel: »Veš naša univerza ima Pet fakultet nekdai smo bili vaienl na univerz« s št! rimi Kar ie na e:mnaz:i! ravnaM' to ip na fakulteti dekan a za vso univerzo rektor. Rektor ie hI! nekdai agn;P cus« in so mu rekli »magnificenca«, da- nes ie pa samo še gospod in mu reko •gospod rektor« Če Pa kateri ne more Pozabiti, da bi bil nred leti lahko v enakem Doložaiu »magn;ficus« in bi mu rekli »magfiificenca«. —« O ti zlodei kam me ie zaneslo! Kar sredi stavka sem nrekmi! in polož" nr;t na usta kakor moi patron. lanez Nepo-muški! Ta mo: nesrečni iez'k hi me bil kmalu 7anel;a! Boeve. zoper ka^-Sen paragraf hi se bi' lahko pregreš'1 če ne W bi! o pravem času zadržal iez:ka. »Oprosti « sem deial. »kar hoč^š tj povem samo o uradu me ne vprašuj?« »7akai ne?« »Roe nebeški. a!i ti nisi uradmk?!« »Sem.« nravi in se hahlia. Jaz oa vei razMirien: »Nio a" notem ne veš kal !»» uradna tainost?! fn spošrovanie ln po<1reienost in paragraf Da da paragraf In paragraf0 Pa. da paragraf' Liubi noi. H nima? niti poima ka' ip na-agra" Kar -lašo iunste \'nra'al kol:Vo iih ie In kakšni so! le ni kretnie. da ne b! bilo na-rag",fa za nio in zoner nio To ie ^C vse huiše nego tavžentrofa jp zoper vse holezni moi drag" Mpne ie vsele) nosohet strah kadar can':am m'mo hi-rid:čne fakultete. V'd š. tako ie. zato oa np irovoriva o uradu « Tako sem mu nag'o poiasr'eval Da ga ne bi snet premaga'a nova «k''*nia-va. sem h'te1 z drugim pripovedovanjem. Frišla mi je namreč besedica »tf- Krvava bitka med dvema občinama Na Rumunskem deluje zadnje Čase Več agrarnih komisij, ki merijo zemljišča m jih dodeiujejo drugim občinam, ako so prevelika. To se je zgodilo pretekli teden tudi pri vaseh Gigheri in Co-mosteni v okraju Dolje. Agrarna komisija je na podlagi ugotovitve obsežnosti zemljišč odvzela Gigheri oknog 160 hektarjev zemlje in jo dodelila občini Comosteni. Gigherča-ni Pa niso bili s tem zadovoljni in so se strašno razburili, češ da jih hočejo ugonobiti. Vse je kazalo, da se stvar ne bo mino iztekla, ker so kmetje pretili celo 2 orožjem. Par dni do tej dodelitvi so prišli Co-mostenčani na niive in travnike, ki jim jih je dodelila agrarna komisija, čeprav so vedeli, da je 160 hektarjev zemlje zanje preveč in da ie Gighera prehuda oškodovana. Prišli so na nova zemljišča in jih začeli obdelovati. S tem pa prejšnji lastniki niso bili zadovoljil. Pograbili so razno orodje in tudi orožje, lopate, motike. vile. kose. puške, samokrese in celo bombe in šli nad Como-stenčane. ki so jih pregnali. Novi lastniki so tekli domov in spravili vso občina pokoncu, nakar je vsa vas šla lad sosednjo občino. Razvila se ie krvava bitka, kjer se je streljalo kot na fronti. Comostenčani so morali, kot po številu šibkejši, končno odnehati in se umakniti. Ko so prišli orožniki, je bila bitka že končaia. Dva kmeta iz Comosienija sta ležala v zadnjih zdihljajih na njivi. Vse polno na .ie bilo na obeh straneh raniencev. ki se Imajo za polomljene ude in druge rane in bunke zahvalrti igrani komisiji, ki je teko imenitno rešila svo.io nalogo. Koliko je stala svetovna vojna? 247.13 milijard dolarjev *I1 nad 13'A bilijonov dln^rlev. Statistični centralni urad v VVashing-lonu je objavil prilično zanesljive številke. ki kažejo, koliko vrednot, izraženih v doiariih, je pogoltnila svetovna vojna. Celotna vsota, do katere je prišel omenjeni urad. znaša nič manj kakor 247 milijard in 129 milijonov dolarjev. to je v naših dinarjih po današnjem kurzu 13 bilijonov in 840 milijard. Svota je tako gorostasna. da si jo moremo le težko ponazoriti. Da si bodo naši čitatelji vsaj približno mogli predstavljati njeno višino, evo dveh primerov: če bi razdelili vsoto med vse prebivalstvo na svetu, tako da bi vsakdo izmed 1800 milijonov ljudi, ki jih šteje zemlja, dobil enako, bi prišlo na vsakogar 7690 dinarjev: če pa bi hoteli ž njo oblagodariti le prebivalce Jugoslavije. bi vsakdo izmed nas dobil nad 1 milijon in 100 tisoč dinarjev. Glasom računov washingtonskega urada se razdeli gornja svota na oba nasprotnika takole: na aliirance pride 163 milijard in 782 milijonov, na centralne države pa 83 milijard in 347 milijonov. V dinarjih: 9 bilijonov na zaveznike. 4.8 bilijonov na Nemčiio. Avstrijo, Turčijo in Bolgarijo. Na podlagi teh splošnih številk je priobčila neka severoameriška revija podrobnejše podatke, ki jih je zbral R. F. Harlovv. in po njej prinašajo natančnejše izvlečke — v katerih žal Srbijo, matico naše Jugoslavije, le premalo omenjajo — tudi nekateri londonski listi. Pod orožje so poklicale posamezne države: Rusija 12.000.000 vojakov Nemčija 11,000.000 » Anglija 8,905.467 » Francija 8,410.000 » Avstro-Ogrska 7,800.000 » Italija 5,615.000 » Zedinj. države 4.800.000 » Turčija 2,850.000 » Bolgarija 1,200.000 » Rumunija 750.000 » Srbija 707.343 » Belgija 267.000 » Grška 230.000 » Portugalska 100.000 » Črna gora 50.000 » Zavezniki (Rusija, Anglija. Francija, Italija. Zedinjene države, Rumunija, Srbija. Črna gora, Belgija, Portugalska in Grška) so torej vkupno mobilizirali Nova francoska vlada. 41,883.810 vojakov, centralne sile pa le 22,858.000. Ogromno premoč zaveznikov odtelita znatno dejstvo, da je bila baš v najkritičnejšem momentu izločena Rusija s svojo neizmerno armado. V nadaijnem skuša Harlovv odgovoriti na vprašanje: koliko vojakov je postalo tekom gigantskega boja nezmožnih za boj? In njegov odgovor se glasi: Povprečno je prišel na vsakih osem vojakov en mrtvec in na vsake tri po en ranjenec. Skupno torej 29 milijonov in 561.5.30 mrtvih in ranjenih. Najtežje izgube je imela Rumunija (?). Število njenih mrtvecev v svetovni vojni znaša 45%. — Na drugem mestu koraka Nemčija s 17 odstotki mrtvecev in 38.2% raniencev. Če pa govorimo absolutno, ie imela Nemčija več mrtvecev kakor katerikola druga država. namreč 1,773.000. Za njo se vrste: Rusija z 1.703.000. Francija z 1,357.000, Avstro-Ogrska z 1.200.000. Velika Britanija z 908.371, Italija z 650.000 itd. Poslednje mesto na tej črni listi zavzemajo Zedinjene države Severne Amerike. Čeprav so poklicale pod orožje 4 milijone 800.000 mož, so izgubile Ie 50.280 mrtvih, torej dober odstotek. Tudi na listi ranjencev so srečno odrezali: njihovih vojakov je bilo ranjenih 205.690, to je 4.3%. Največji odstotek ranjencev izkazuje Francija: 50.72%. Za njo sledi Avstro-Ogrska s 46.15%. Rusiia z 41.25 odstotki itd. Italija stoji v pogledu ranjencev na šestem mestu. — Srbije in Črne gore in niunih izgub na mrtvecih in ranjencih, kakor zgoraj zabeleženo, angleški listi ne omenjajo. Vsekakor pa stojita — žal — med najprvimi. Ptičji dvoboj 2e od pamtiveka živi kos po<' težko obdolžitvijo. da krade drugim ptičem mladiče iz gnezda in krmi ž niimi svoje mlade. No ta obdolžitev še do danes ni bila dokazana. Tem boli zanimiva pa je zato slika, ki jo prinaša neki prirodo-pisni list o boiu med kosom in vrabcem. Kos je hotel vrabcu ugrabiti njegove mladiče, tako pripoveduje očividec. vrabec pa se mu ie postavil po robu. in med obema se je vnel strašen boi, ki ie končal tragično za oba auelanta. Očividec slika prizor tako-le: Vrabec se je vračal v gnezdo, tedat Pa ie opazil kosa, ki mu je ugrabil mladiča in se je baš pripravljal, da s svoiim plenom odleti. Vrabcc se je silno razburil in videlo se mu ie, da ga ie roparsko počet'e kosovo strašno razka-čilo. Brez odlašanja je planil na roparja, ki je v strahu izpustil svoj plen in se obrnil proti sovražniku. Ko ie vrabec videl, da le kos popustil mladiča, se te takoj pomiril. Bilo mu je le do tega. da spravi mladiča na varno. Kosu pa to nI bilo po volji, zato je planil na vrabca. Začel se je hud boi. najprej v zraku, potem pa sc ie nadaljeval na zem1^. Sprva se je zdelo, da bo vrabec podlegel. k;vti kos ie bil videti močnejši in tudi njegovi udarci so bili hujši kakor vrabčevi. Toda vrabec ie bil okretnei-ši in boli prebrisan kakor njegov okorni sovražnik. Snlazil se ie kosu pod trebuh in ga od tam obdeloval s svojim kljunom. Kos pa je udarjal, kakor je vedel in znal. vrabca po hrbtu. Nasprotnika sta od časa do časa prenehala z bojem. da si odpočiieta, potem pa se ie dvoboj nadaljeval še z večjo ostrostjo. Končno ie bilo kosu dovoli in skušal se je umakniti pred razsrjenim vrabcem. Ali vrabca ni bilo več mogoče pomiriti. Zaganjal se je še dalie v kosa in udarjal s kljunom po niem kakor besen. Kos mu seveda ni ostal dolžan. Slednjič pa sta oba sovražnika onemogla obležala. Prizadela sta drug drugemu toliko ran. da sta na niih poginila. — Boj ie trajal nič manj kakor pol ure. Blaznež v letak Nekaj strašnega se je pripetilo zadnji dan oktobra na Češkoslovaškem. Govoriti moramo o grozni drami, ki se ie oripetila v zraku. Naravnost čudež je kako se je moglo zgoditi, da se ni zgodila strašna katastrofa. Med Košicami in Bratislavo vozi vsak dan letalo na državni zračni progi. Dne 31. oktobra je stopil v Košicah v letalo mož, namenjen v Bratislavo. Ko ie bilo letalo v zraku kakih 2000 m visoko, je skočil potnik, ki je bil razen pilota sam v aeroplanu, naenkrat pokoncu, zagrabil avijatika in ga začel daviti. Pilot Hrazdik ie takoj videl, da ima opraviti s človekom, ki se mu je hipoma omračil um. Avijatika se je polastil smrten strah, ker ie vedel, da je izgubljen, ako izgubi hladnokrvnost. Za to je Hrazdik napel vse sie, da je imel eno roko prosto, s katero je vodil letalo. Z drugo roko je sunil blazneža od sebe. vendar je navzlic nepopisnemu strahu in dasi je vedel, da gre za njegovo življenje, pazil, da mož ni padel iz aeroplana. Borba je trajala nad četrt u>-e. Vedno znova se je potnik pobral in se vrgel na pilota. Končno se je Hrazdiku posrečilo zagrabiti moža za vrat. tako da je moral opustiti nadaljne napade. Z eno roko na krmilu, drugo pa na vratu besno okrog sebe suvajočega blazneža se je spustil pilot iz višine 2000 metrov na tla in skušal kolikor mogoče gladko pristati, kar se mu je tudi posrečilo na velikem travniku. Letalo se mu je pri tem ie malo pokvarilo. Hrazdik je takoj skočil iz letala, za niim pa tudi potnik, ki se ga je znova lotil. Ker je imel avijatik sedaj obe roki prosti, je lahko premagal moža in ga zvezal. V prihodnji vasi ga je izročil orožnikom, ki so ga odvedli v blaznico. jzesova plošča - hlamaža nemškega učenjaka Pred dvema tednoma ie naše «Jutro» poročalo o senzacijonalnem odkritju profesorja Grimmeja, ki je v Berlinu predaval o plošči, katero ie baje prinesel Mojzes z gore Sinaj. Ploščo je našel angleški raziskovalec starožitnosti v Egiptu Flinders Petrie ter .io je na licu mesta fotografiral. Posnetki so prišli v roke evropskim semitoslovcem, med drugim tudi profesorju Grimmeju. ki je iz njihovih napisov razbral neko zahva- ženah" Elitni Kino Matica lo visokega duhovna faraonovi hčerki, katera mu je otela življenje v reki Nilu. Dr. Grimme je trdil, da izvira napis nedvomno od samega — Mojzesa. čim se je po svetu razširilo Grimme-jevo tolmačenje besedila na najdeni plošči, pa se je oglasil k stvari v angleškem listu «0bscrver» sir Flinders Petrie. ki velja za enega najboljših poznavalcev semltskih jezikov med sodobnimi svetovnimi učenjaki. Petrie pravi: «Odkril sem že pred dobrimi 20 leta na gori Sinaj v egiptovskem templju boginje Hatore par grobnih napisov, katerim pa ni mogoče ugotoviti izvora. Zname-nia se temeljito razlikujejo od pisave starih Egipčanov. Mnenja sem, da Ovirajo napisi od starih plemen, ki so nekoč živela v teh krajih. Učenjaki so ponovno skušali razčleniti napise in so tudi dognali pravi pomen nekaterih besed med njimi ime semitske boginje Tami-te. Prof. Grimme pa je napačno tolmačil napise, ki jih niti ni videl v originalu, marveč jih je proučeval le na podlagi fotografskih posnetkov. Skonstruiral je besedne zveze, ki se ne dajo dokazati in je zbudil splošno senzacijo. Njegova tozadevna naziranja. ki jih je že pred leti natisnil v knjigi, so učenjaki že zavrnili kot nemogoče dokaze«. Sir Petrie še dostavlja k temu. da je vse sklepanje na pomen starih besed zgolj domnevanje, ki se ne da podnreti z dejstvi. Radi tega stoje hipoteze nemškega učenjaka na lončenih nogah. Baika o Mojzesovi plošči se je rodila v možganih profesorja Grimmeja in ie plod njegove bujne domišlije. ne pa ek-saktnih dokazov, v katere bi mogli verjeti strokovnjaki. Draguljar tihotapec Pod tem naslovom smo se bavili v svoji petkovi številki z zadevo draguljarja Edvarda Henna na Dunaju, solastnica tvrdke z juveli Klement & Henn v Florjanski ulici, ki ga je policija pri-iela. ker so prišli na sled njegovemu ve iikopoteznemu tihotaplianju žlahtnih kamnov. Dosedanja preiskava je ugotovila. da je Henn oškodoval avstrijsko državo na prikrajšani carini za mnogo stotisočev v zlati valuti. Henn je vtihotapila! dragulje oa svojih neštetih potovanjih defcvma z železnico. še rajši Pa z avtomobili in celo letali. Vozil se je vedno v Nemčijo in tudi v skandinavske države, nakupil kolikor mogoče mnogo in lepih žlahtnih kaminov in jih potem brez carine spravil v Avstrijo. kar se mu je seveda izvrstno izplačalo. Ko so ga aretirali so našli pn njem kakih 60 izredno krasnih briljan-tov, ki iih ie imel raztresene v žepu. da ne bi zbudi! pozornosti. V preiskavi proti Hennu je prišel na dan nov zanimiv moment, ki utegne pojasniti še neko drugo zadevo, s katero si dunajska po1;cija še ni popolnoma na jasnem Draguljarja namreč dolže. da je iztihotapM iz Avstrije razne dragocene predmete, ki so bili pred par tedni odnešqni pri vlomu v samostan v Svetli na Nižjem Avstrijskem, in jih prodal v inozemstvu. Vlomilci so bili takrat aretirani, z njimi pa tudi dva pomagača, ki sta prevzela del plena. Nekaj ukradenih reči so kasneje našli v parku pod listjem. kier iih je bi! skril eden pomaga-čev. Dunajsko redarstvo je prejelo sedaj ovadbo, da ie Henn par dni po vlo- mu v samostan odpotoval z raznim nakitom v Nemčijo, kar se da dokazati. Popolnoma se Hennu še ni dala dokazati soudeležba pri pomagaštvu sve-tilskim vlomilcem. Mož siccr priz.iava. da ie tihotapil, zanika pa. da bi bil po-magač in pravi, da ne ve ničesar o vlomu v Svetil Ki.iub temu sc preiskava tudi v tej smeri nadaljuje. O Abrahami! Angleški eg ptolog Artur VVeigall. ki ie bil svoj čas generalni nadzornik egipčanskih starin, je objavil sedaj prvi zvezek svoiega velikega dela, v kaic-rem obravnava zgodovino faraonov. Prvi zvezek obsega prvih enajst dinastij. od leta 3407 do 2111. pred Kristusom. VVeigall misli, zlasti z razlago tako-zvanih Palermskih kamenitih plošč, da je našel zanesljivo kronologijo za vladanje poedinih dinastij faraonov. Odkritje na tem poliu potrjujejo v marsičem naistareiše sveto nismo. Iz raznih poglavij egipčanske zgodovine ugotaviia učenjak precej natnnčn > čas, kdaj je prišel očak Abraham v Egipt. «Sveto pismo pripoveduje piše VVeigall. «da ie šel Abraham v Egipt, ker ie trpel v deželi, kjer ie dotlej živel, pomanjkanje in glad. Iz starega egipčanskega napisa se sedaj razbere, da so se za padca enajste d:nasti.ie, leta 2112. pred Kristusom naselila azijska plemena v delti Nila. V te rodov'tne kraje so prišli, ker ie bilo v prejšnjih pokrajinah pomanjkanje živil. Egipčarr so jim dovolili, da se naselijo.« Sveto pismo poroča, da je tisti čas poslal Gospod nadloge nad faraona in niegov dom. Tudi egipčanski napis govori o nadlogah, ki so bile takrat v Egiptu. Končno pripoveduie sveto pismo. kako ,ie poslal faraon Abrahama in niegovo ženo in vse, ki so bili ž ntitr iz Egipta nazaj v staro domovino Egipčanski dokument pa ugotavlja, da ie ustanovitelj dvanajste dinastije z^pet poslal azijske naseljence iz dežele. Wei gall sklepa iz soglasnosti svetega pisma in starih egipčanskih napisov, da se nanaša biblija na zgodovinske dogodke. Po njegovem mneniu na; bi bilo s tem dokazano, da so Egipčani pri ustanovitvi dvanajste dinastije izgnali leta 2111. pred Kristusom Abrahama iz dežele. »Vsi ti podatki.* pravi VVeigall v svoji knjigi, »dokazujejo, da so dogodki, o katerih govori sveto pismo, in njihova časovna soglasnost zelo verjetni in da odgovariajo zgodovinskim dejstvom. P > tem datumu bi se dalo tudi ugotoviti, da ie faraon, kakor pripoveduje biblija, poklical Jožefa v deželo leta 1959. pred Kristusom. V tem letu je zasedel prestol Amanenes lil. iz dvanajste dina-ni-je. To se ie zgodilo v času, ko so biic izpremembe na egipčanskem prestolu zelo pogoste.____ X Vihar v Rokavskem zalivu. V Rokav« eketn zalivu na francoskem nabrežju je tc dni divjala velika nevihta. Valovi so bili tako visoki, tia so poplavili predmestji Cher bourg in Dieppe. Ribiči so se morali s svo; jimi čolni hitro vrniti v pristanišča, ker jim je sicer grozila smrtna nevarnost. Vihar je bil tako močan, da je morjeplovba med Francijo in Anglijo ter Ameriko oškodo« vana za težke vsote. X Zvesti sinovi matere Cerkve. Kakor poročajo ii Londona, je izšel v Mehiki des kret. ki ukazuje vsem katoliškim duhova nikom, da se morajo oženiti, če hočejo še zanaprej ostati v slfžbi ter izvrševati sve* čeniški poklic. Ta naredba je učinkovala na nekatere duhovnike tako porazno, da so jo pobrisali. Petnajst kaplanov je zbežalo iz prestolice, samo da se rešijo peklenske pogube in da ne pridejo v skušnjavo zakon« skega jarma. fra— da eden par nogavic t žigom ^ in inamko (rdečo, modro «!■ zlato) 63-a w raja kakor Štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste ve-rovaii. Nogavice brez žiga .ključ* so ponarejene. cer« na misei. pa sem se je oprijel, kakor človek, ki se potaplja, rešilne bilke: »Sicer je pa jako zanimivo. Imamo sporazum, cene padajo in naša kreditna zmožnost raste. Za svoio osebo tega sicer ne morem trditi, vendar gre tu !e bolj za splošnost. Tudi sicer je iako lepo. Šport gojimo, ulice tlakujemo in stanujemo po šest rodbin v enem stanovanju. Ulice so za reprezentacijo. tisto, kar ie za zidovjem. pa ni važno. Ljub-Ijančanie pravijo, da nihče ne vidi v že ■ lodec, in lahko žuliš samo ntožo. če se le elegantno ob!ač;š. Za'o tvdi tHkuie-mo ulice in ne zidamo hiš. V hišah se kapital ne rentira. na cesti pa. o ioj! Samo ^omisli, če pride kak Francoz, Pa vidi! Na Francoze imamo posebno piko. Če pride Francoz in vidi, kako skrbno urejujemo ulice, nam mora priznati, da smo kulturnejši od Srbov. Tam doli so ti iužn.iaki zidali po Beogradu. da je bilo groza, ceste so pa imeli take. da bi se človek polomil po tistih kotanjah! Mi v Ljubljani pa ceste, hej, prijatelj, greš kakor po parketn. Po hišah je res tesnoba in cvete jetika, ali to nič ne de! Komur ni všeč. naj se odpelje k Sv. Križu. Tam je še dosti prostora! Vidiš, tako zadenemo dve muhi z enim udarcem Svetu dokazujemo. da smo res kulturni, »pno domo« pa rešujemo zelo spretno stanovanjsko vprašanje.« Prijatelj me ie poslušal menda z zanimanjem. Povabil me je s seboj na dom. »Pridi ,bova malo pofibzofirala!« Seveda sem bil tako pripravljen. Povedal mi je. da zadnje čase. že par let skoraj, zelo rad filozofira. »Veš. pa tako: k srcu si ne jemljem nobene stvari preveč.« To so bile Čisto njegove besede, ki so mi tudi zelo ugaiale: kajti njegova vnan.iost je bila neovrgliiv dokaz, da je priiateli na pravi poti. Stanuje še vedno tam. kjer je stanoval pred leti: visoko v četrtem nadstropju. Stene v sobi so lomliene. sicei pa je soba prijazna in domača, kakor se pravi. Ko sedeva, mi ponudi cigareto, prinese črne kave (to je že menda plod jugoslovanske mentalitete) in si tudi sam na-žge cigareto. »Kaj pa z literaturo?« Spet smola! Literatura, kam bi ž nio?! Kaj nai mu rečem? Mislim, mislim, pa ne morem drugega, nego skomigniti z rameni. On vrta dalje: »Ali kaj bereš?« »Nič!« V tem ie seveda malo laži. Saj berem. Da nočem povedati, kaj. Kako bi me po- gledal, ako bi mu povedal, da prebiram tako-le literaturo: P. n. Ker na ponovne opomine niste storili svoje dolžnosti. Vam sporočamo danes tretjič in zadnjič, da . . . Ali: P. n. Ker je rok dne . . • minul. Vas tako vljudno kakor nnino opozarjamo, da . .. Ali: P. n. Poročamo Vam, da Vaši želji zaradi traine gospodarske krize, nismo mogli ugoditi in . Ali: P- n Da se izognete mnogim neprijetnostim, Vas prosimo, da v najkrajšem času . . . Vraga, taka ie danes literatura! Tudi glasba, slikarstvo in kiparstvo ie do pi-čice enako gorenjim vzorcem. Ie zneski so tam večji, zaradi dražje — režije! Ali naj govorim priiateliu po tolikih letih o taki literaturi? Saj bi me moralo biti v dno duše sram »v imenu celokupnega slovenskega naroda«. Seve, celokupni slovenski narod si misli: »Figo. če hočeš, hudič neumni! Kdo ho Pa davke olačai kai?! In ima prav; kaiti kadar je ves narod na bobnu, bi bilo krivično, če bi ravno literatje tvorili iziemo! Kai hudiča se pa tudi pečaio s tako bedarijo, ko ie vsa mila Slovenija ena sama meja, in zaslužek človeku leze v žep. Mesto da zalega pohaikuie po Ljubljani, bi šla na mejo in bi se tem sprehajala.. Bili bi vsi na dobrem zraku, pa še zaslužili bi. Tobak, saharin, svila, cigaretni papir. z'ato itd., izbere ie vedno dovolj in vsak bi si lahko izbral po svojem okusu. Tako pa — vrag vzemi literate in literaturo! Saj komaj človek odganja davčnega eksekutorja. pa ne da bi moral še Iiterata! S hudo naglico mi beže misli po glavi ko me prekine prijatelj: »Ali nič več ne pišeš?« Hm, kaj hočem! Če ni drugače, je najbolje. da mu povem kar naravnost in po pravici: »Žalibog. kakor sem se trudil, ne gre drugače! Spet sem moral začeti s pisanjem!« Oj. kako bridko je to priznanje po vsem tem. kar sem bil pravkar premišljal! Sledi neprijetna, moreča pavza. S silno strastjo uprav sesam cigareto, da bi izvlekel kako primerno modrost iz nje: zgodi se mi seveda obratno: samo o tem se ponovno prepričam, da tobak ai za nič in da cigareta smrdi, mesto da bi dišala. Končno me reši prijatelj sam. Je namreč le res. da so debeli ljudje dobrodušni in tako rekoč blagi. Tako sem bil v zadregi, pa me mož kar na vsem lepem reši! Še zdaj sem mu hvaležen! In po-gleite. kako lepo izvede! »Kaj bi neki biio ž njimi, pravi, če bi ti še živeli?« In jih našteie Po vrsti. Prvi je Aškerc. »Ta bi moral v samostan,« pravi. Jaz se začudim. »No. le pomisli,« pravi, »kam naj bi se sicer obmil. Bamberg mu danes ne bi zalagal pesmi, v mestni ubožniei tudi ne bi bilo nič ž niim. ko smo navadno brez mestnih očetov. In kadar iih ;mamo. ne vem, če so taki. da bi iim bi! Aškerc ori srcu. Torej edino v samostan! Frančiškan bi moral biti ali pa kapucinec « Jako lepo ie povedal; zato mu tudi vneto pritrjujem in sem vesel, da mi ni treba govoriti. Če pravi že Zupančič, da nusti »mrtle zmiram«. kai nai rečem šele jaz! Ko priiateli vidi da mi pripovedova-nie ueaia. na'"»litije: »In Kette? Ce h: ?!vel ta. bi se gotovo znal obrniti! Imel ie politično žilico in bi bil lahko m:n'ster ali poslanik Do-vtipen. kakor ie bil. hi soadal v Pariz! iraljestvo mode .Moda na lovu Ce govorimo o modi v zvezi z lovom, moramo takoj omeniti, da lovci moškega spola ne prihajajo v poštev. Da nam pa tudi moški ne bodo zamerili in da kdo ne poreče, da moške v modnih rubrikah zapostavliamo. se hočemo najprej kratko pomuditi pri higijeni lova. Na prvi pogled bi se morda marsikomu zdelo, da ima lov, ki se vrši vedno zuna.i v naravi, na lovce samo blagodejni vpliv. Splošno se govori, da je lov izredno zdrav šport, osobito za tiste. ki sede ves teden v pisarnah. Lov je namenjen v prvi vrsti zabavi in razvedrilu. Od drugih športov se razlikuje v tem. da hodijo na lo\ večinoma ljudje srednjih let in starejši gospodje, čijih telesni ustroj ni več tako prožen, kakor pri drugih športnikih. Pri lovu prihaja v poštev neobičajna, spremenljiva toplota zraka, čije vpliv lahko stopnjuje še premočena obleka in obutev. Če zaloti čioveka dež v mestu med sprehodom, se vrne dotični takoj domov, da se v zakurini sobi preobleče in Dreobuie. Lovec pa ne more prekiniti lova, četudi ga zaloti dež. Na lovu ne pride nikomur na misel, da bi se pre-obul. Vsak lovec smatra za samo ob sebi umevno dolžnost, da lovi dotlej, dokler se premočena obleka in obutev ne posuši na telesu. Lovci tudi ne hodijo po gladkih, shojenih stezicah, temveč zasledujejo zverjad čez drn in strn. Pri tem ie telo podvrženo neobičajnemu naporu, kar velja zlasti za srce in arterije. Arteriie pri ljudeh srednje starosti niso več tako prožne, da bi lahko brez posledic prenesle izredno napetost ali napor. Srce se navadno prilagodi takemu naporu, vendar se pa pojaviio v večini slučajev znaki dilatacije (razširjenja) in utrujenosti, ki traja po več dni. Lov se razlikuje od drugih športov tudi v tem. da lovci po končanem lovu ne gredo v prsno kopel in se tudi ne preoblečeio kakor drugi športniki, temveč sedejo takoj za mizo. da primerno proslave svoie uspehe ali pa zalijejo razočaranje. Ker lovci ob takih prilikah navadno mnogo jedo, pijeio in kade, ie jasno, da tudi zadnja faza lova ne pospešuje zdravja. S tem na seveda nočemo nikogar odvračati od lova kot ene najlepših zabav. Namen teh vrstic ie opozoriti lovce na to. da bi po zgledu drugih športnikov ne zanemarjali potrebnega treninga in da bi se po možnosti večkrat urili v hitri hoji. Zdai pa nekaj o modi na lovu. Pri nas se ženske za lov ne zanimajo. Zakaj ne in kie tiči pravi vzrok, je težko v vsem uganiti. Morda imamo premalo propagande za lov, morda so naše ženske preobložene z delom ali pa nimajo potrebnih sredstev, da bi si nabavile puško, lovsko torbo, obleko in vse drugo, kar spada k lovu. Gotovo je pa lov tudi za ženske zelo lepa in kratko-časna zabava. Zakaj ne bi smela ženska s puško na rami v prosto naravo? Ustreliti zajca ali jerebico ni koncem koncev nič slabše, nego zaklati gos. V drugih državah so se ženske že davno otresle predsodka, da je lov samo za moške. In če smo odkritosrčni, moramo tudi priznati da je ženska v lovski obleki sredi zelenega gaja ali pa zasnežene livade zelo mikavna. V Franciji igra poglavje o ženski lovski obleki v modi zeio važno vlogo. Tam hodijo ženske zelo rade na lov. Mnogo krvi najbrž res ne prelijejo, ker smatrajo šport za zabavo in razvedrilo. kakor vsak drugi soort. Razlika je samo v tem. da je treba imeti za lov posebno obleko. Damska lovska obleka obstoja iz žaketa in hlač, ali pa iz krila odnosno jupe-culotte. Prva obleka ie tudi moška, če ne računamo visokih čevljev iz švedske kože. mehkega klo-bučevinastega klobuka in dolge ovratnice. ki jo nosijo dame na lovu kot nekaj posebno elegantnega. Včasih na-domestu.ie hlače tudi krilo, ki pa mora biti krajše kakor navadno in nagubano ali plisirano. Obleka z jupe-culotte je za tiste ženske, ki so se že v praksi prepričale, da krilo za hojo skozi grmovje ni posebno primerno, pa se vendar ne morejo odločiti za obleko, ki je v bistvu podobna moški. Iznajdljivi krojači so si sicer izmislili vzorce hlač, ki se od krila prav malo razlikujejo, če stoji ženska mirno, vendar se pa mnoge ljubiteljice lova odločno upirajo modni zahtevi in nočejo nositi hlač. Damska lovska obleka ne more pogrešati dežnega plašča temne barve. Dežni plašči za lov so lahko Iz kavčuka ali kože, imeti pa morajo velike žepe. V mnogih slučajih lahko nosijo dame športne obleke tudi v mestu. Moda Je letos celo mnenja, da je to zelo elegantno. Lovska obutev h krilu ali jupe-culotte so čevlji Richelieu iz kože mor- sega volka ali gada. Imeti pa morajo nizke pete. K hlačam pa spadajo visoki. spredaj zavezani čevlji iz antilope, ali pa čevlji, čijih spodnji del je lz usnja, zgornji pa iz velurja ali sukna. Razložiti moramo še. kaj je jupe-culotte. To je precej ohlapno plisirano krilo z všitimi hlačami. Lovske obleke si seveda ne moremo misliti brez svitra. Dežni plašč lahko brez škode nadomestimo s kratkim usnjenim suknjičem. V ostalem glede posameznih modnih vzorcev lovske obleke opozarjamo na sliko, ki smo jo objavili pred tedni, sto-prav ob početku jesenske lovske sezone. Dvoje vzorcev Za razne manjše prilike. — Levo: tenak Rodierjev cibelin, pčtrol-modre barve, prikladen osobito za popoldanske opravke: — Desno: Kasha »bois de ro*e«. Modni kožuhi Dva modela povsem različnih fason. — Levi: raven, ozek plašč z izredno velikim ovratnikom, iz kouhovine «Bor4al». Desni: scalskin, krojen v zvončastl obliki. ----—--i--—----- Modni atelije M. Šare Vedno po zadnjih pariških direktivah Ljubljana, Kongresni trg 4/1. Celotne obleke Najvažnejši in napotrebnejši del jesenske in zimske garderobe so celotne obleke iz tenkega finega blaga in z dolgimi rokavi. Take obleke se nosijo pod plaščem m so prikladne za vse prilike Lahko jih nosimo pri popoldanskih družabnih posetih. pri čajankah, zvečer v gledališču, v šoli ali pisarni in sploh povsod, kjer veljajo v modi sicer strogi predpisi. In ko je že obnošena kot oromenadna obleka, se lahko porabi kot domača obleka. Blago se ravna po tem. kakšen je namen obleke. Za dnevne posete in sprehode so celotne obleke iz tenkega volnenega blaga, za razne svečane prireditve pa iz krepdešina svilenega popelina itd. Ker se nosijo te obleke pod plaščem, zahteva letošnja moda. da se po barvi ujemajo s plaščem tako, da tvorijo z njim okusno celoto ali, kakor pravijo Francozi — en-semble. Včasih, če je obleka svilena, pride pod plašč podloga iz enake svile. To velja zlasti za plašče iz kožuhovine. Ne moremo si misliti nič bolj praktičnega. nego so take promenadne obleke iz finega volnenega blaga in plašč v enaki barvi. Z obleko zlatoplave barve se zelo lepo ujema plašč iz blaga enake barve, okrašen z rjavimi vzorci S svetlo vijoličasto obleko harmonira črni plašč s svetlo vijoličasto podlogo. Taki ensembli so na prvi pogled podobni angleškim oblekam. Včasih je obleka enostavna, plašč pa kaže klasičen angleški moški kroj. Ali pa je en-semble v francoskem slogu. V tem primeru ie obleka svilena in okrašena, plašč pa strogo pariškega kroja. Angleški ensemble ie zelo eleganten za dnev-. ni čas. za potovanja in sploh za vse praktične slučaje. Francoski se pa nosi samo popoldne, pri oosetih, čajankah, v gledališču itd. Nositi ga v pisarni ali šoli bi bilo neokusno. Fnsembli so letos v pasu ožji kakor doslej. Nekateri se prilegajo kakor svi-ter. Rokavi so vedno ozki in všiti na normalen način. Izrezki pod vratom so večinoma koničasti in imajo obliko črke V. Najnovejša moda zahteva te koničaste izrezke brez ovratnikov. To je tudi praktično, ker se ovratnik pod plaščem zmečka. Ensembli v letošnji jesenski in zimski sezoni so kakor rečeno v telesu ožji, zato se pa razširijo spodaj. Nekatere obleke imajo pas, druge pa ne. Zakaj so večinoma vse še vedno gladke, brez vsakih okraskov. Pač pa vise od ramen pri mnogih dolgi. ozki trakovi, ki se poljubno zavežejo spredaj ali zadaj. Večkrat srečamo tudi damo, ki nosi te trakove ovite okrog vratu tako, da ji vise konci no hrbtu. Mnogi vzorci se sploh ne zapenjajo. Oblačijo se enostavno čez glavo Pri teh mora naravno biti izrezek precej velik. Drugi vzorci se zapenjajo in sicer običajno spredaj. Zapenjanie je v tem slučaju obenem okrasek. Namesto kravate se nosi pogosto kak olepševalni motiv. Elegantna silhueta Visoko moderna, bogato garnirana »lou-tre« - kožuhovina, kreacija parišk«; modne hiše Griinwaldt. Kožuhovinasta podveza jc najnovejša modna norost lepega spo« Ia, ki pa tokrat ne prihaja iz Amerike in tudi ne iz Pariza, ampak iz bolj treznega Londona, kjer dobiš ta intimni ženski toa« letni predmet že v vsaki večji modni trgo« vini. Podvez iz krzna niso niti lepe niti praktične, ampak samo moderne, zato pa tudi stanejo povprečno po 3000 do 4000 di« narjev par. Seveda so tudi imitacije, ki pa so dokaj ccnejše. Popoldanski plašč Veleur cordčcla, originalna kreacija pariške modne hiše Rodier. Akademično naebražene ženske in možitev V nemških listih beremo zanimivo razpravo o ženskah z akademično na-obrazbo. Neki J. E. razmotriva, kaj na-ganja ženske k temu, da se posvečajo univerzitetnemu študiju, ko je vendar jasno, da je njihov najnaravnejši poklic materinstvo. Leta 1919/20 je obiskovalo ter končalo študije na dunajski reaini gimnaziji 21 dam. Vse te so nadaljevale in dovršile univerzo, posvetile so se pro-fesuri, medicini, pravoznanstvu in umetnostni zgodovini. Vendar jih je komaj polovica ostala pri kruhu, katerega omogoča le akademični študij. Ostala polovica je spoznala, da je ženska v prvi vrsti rojena za materinstvo, in ie temu primerno postopala. Baje se redno ponavlja, da 50% akademično naobraženih žensk ne najde utehe v svojem poklicu. Poslužijo se priložnosti možitve, čim pride ugoden trenutek rn postanejo matere ker se jim vidi, da ie materinstvo edini naravni poklic žene. 'X Nesreča v sreči. Pred par dnevi so v Torontu v Ameriki operirali zdravniki 37« letnega moža, ki je bil že 20 let slep. Opera« cija se je izvrstno posrečila. Denarna s red; stva za operacijo so zbrali njegovi prija« telji in sorodniki. Ko je mož po operaciji naenkrat zadobil vid. se je tega tako raz* veselil, da je dobil živčni napad in bil v štirih urah mrtev. Piilfuhliena krema S moderne ženske. Simonova krema (Creme SIMON) __ :ti suha. niti motna. zagotovi ženskemu Licu lepoto poi:. ....... vol/nost, žametost in belino kože, kakršno sme po pravici pričakovati vsaka žena od dovršene higijenske kreme. Naprodai povsod. CREME. POIJDRF. & SA\>ON SIMON ■ .■i.....................i.......... ......................... Par'umcrie Simon. 59 Fg. Si. Martin, Pans. To bi se odrezali literatje!« Mikalo me je. da bi mu povedal svoie. Sai literatie. naš ceh ni tako na psu. Imeli smo že poslance v Jugoslaviji, aktivne ministre in tudi poslanike. Seve, Kette ni bil nobeden. Zato sem rajši molčal. On pa: »In Muren! Ta šele. ta! Pomisli, ko ja Imel toliko sm^la za narodno blago! On bi prodajal našo robo. Morda bi napravila »družbo z o. z.® s Koritnikom. kaj? Na vsak način bi bil na svojem mestu in ie ze!o škoda, da je prerano legel v grob.« Siiajno zna moj prijatelj! Kar usta m! lezeio narazen, ko občudujem njegovo praktično filozofijo. Kdo bi si bil nekdaj mislil, kašni talenti tiče v tem človeku! To ie dobro, da mu nisem bil nreie nič blevsknil r današnji pravi, resnični literaturi! Nato si izbere Gregorčiča. »Pomisli.« pravi, »kako je šele tega škoda' On ie hi! kakor rojen za našega narodnega mučenika. kakor rojen, ti pravim! Sivolas starček bi bi! lahko zdai. častitliiv in betežen. Narod že ne bi dosti vede! o niem Pa bi prišli Lahi. fašisti, na Goriško! Ali se ti ne zdi. da je na Goriškem vedno nekaj manjkalo? — No. vidiš. Gregorčiča ai bilo. to je tisto! Fašisti bi pridrli. cele kolone bi jih bilo. pa bi ga izvlekli iz hiše, tuliti, rjuli, tepli, bili, streljali, rjoveli in besneli. Civilizacija in kultura bi praznovali svoj triurni, narod bi pretepal, Gregorčiču pa bi vstajala mučeniška g!orio!a nad glavo. Kar vidim ga ored seboi. kakšen bi bil. Razbičan. zapl.iuvan in krvav bi bil živ dokument našega prijateljstva na zapadu. Potem bi šli. v dolgih procesijah bi ga vlačili iz kraja v kraj. dokler ne bi kje — preminul. Ka-rabinke bi mu pomagale s kopiti in mu lajšale smrtne težave, a fašistovske oči bi nadomestovale sveče! Kaj, dragi moj, ali bi ne bilo to nekaj sijajnega in pomembnega za ves naš narod, kolikor ga je tu in kolikor ga je »tam preko«, kakor pravijo danes rodoljubi. O, vidiš to je večnt škoda! Ali mu je bilo treba umreti? Ali ni mogel počakati Lahov? Le pomisli, ko bi bilo vse pri kraju, bi mi protestirali. Dokler ne bi bil Gregorčič pod zemlio. merodajnim faktorjem uradno ne bi bilo nič znanega. Potem bi se razburilo časopisje, ves narod bi bil pokonci in bi se oglasil po ustih enega svojih zastonnikov v narodni skupščin?, če ne bi bila slučajno razpuščena. In pristojni minister bi odgovoril in vsi listi bi objavili ta odgovor in poslančevo pripombo, da se z iziavo gospoda mini- stra nikakor in pod nobenim pogojem ne more zadovoljiti. Potem bi protestirali. Bratje Hrvatje in Srbi bi nam složno prišli na pomoč. Začeli bi v Ljubljani: shod. govori, povorka in sijajen krok. Potlej v Zagrebu: shod, govori povorka in politična manifestacija. Nato v Beogradu: shod, govori, banket. Na banket bi prišel tudi laški poslanik in bi izrazil svoje obžalovanje in zatrdil neomajno lojalnost in prijateljstvo. Nazadnje bi se sklenila primerna kupčija. Spet bi poročali vsi listi, narod bi trepetal in vsa pokrajina bi odmevala v protestih. Po pokrajinskih mestih bi bilo še lepše: shod. protest, krok in — zaroka! Pomisli, koliko koristi bi imel ves narod! Akademska omladina. n. pr. Protest, pretep, štrajk ali z drugo besedo: izredne počitnice. In dekleta! Hej, prijatelj, to ni kar tako! In obrambna društva: razglednice, znaki, prstani! In končno: to bi neslo! Vsak količkaj dostojen človek bi prispeval svoj obo-!us! In Gregorčičev založnik! Kar Zd mdd bi šle knjige, kolikor bi jih še ležalo po policah in zabojih. Vidiš, tako bi bilo z Gregorčičem, da ni tako nerodno umrl. In leto za letom bi imeli ei dan več na razpolago za shod, orotest, povorko in krok! In narod »tam preko« bi črpal moč iz našega navduSenia ia U bil prepričan, da ga nikoli ne pozabimo. In če nam vse Primorce pomečejo v morje, mi jih ne bi pozabili, če bi le imeli Gregorčiča-mučenika!« Tako se ie junaško razvnel moj prijatelj. Samo strmel sem. ko sem čul. kako gladko mu teče beseda in kako temeljito pozna naš rod. Ni čudno, da si potem nobene stvari ne jemlje posebno k srcu! Nazadnje: Cankar. »Kaj misliš, kaj bi bilo ž njim, če bi še živel?« Tega ne vem in molčim, prijatelj pa ve in pove: »V začetku nič posebnega Polagoma bi prišel navzkriž z javnim mirom in redom in bi oriiadral v območje obzna-ne. In danes slavljeni Cankar bi ponižno ždel v ječi. In naibrž niti tega ne bi bilo, kar ie bilo nekoč, da bi ga obiskovala dekleta in mu nosila cvetja. Mogoče včasih, a malo bi jih bilo in redko bi prihajala. Potem bi prišla amnesti-ia rn Cankar bi prijadral spet na prosto. Ali tega ne bi bilo, da bi motovilil po shodih in razburjal mase. prav gotovo ne! En dan prostosti, dva dni pokore po S 104. Tako bi žtvel Cankar in noben hudič se ne bi menil zanj. Tudi politiki ga ne bi marali in ne stranke, ko je bil teko reskeca Jezik*. Iti odhornacj na- rodnih društev bi se zgražali ob njegovem imenu —« »Nehaj.« sem dejal prestrašen, »kaj vendar govoriš. O Cankariu. pa kaj takega. ali te ni groza? Ali ne veš. kako vse spoštuje in ceni njegov spomin?!« Prijateli se ie nasmehnil: »Ali misliš resno?« »Se vprašaš?« »Potem si bedak ali pa falot.« je de-ia! pri'ate!j. še vedno smehljaje. Ker ga nisem razumel, ie bil tako pri-iazen. da mi je takoi priskočil s pojas-nilno besedo na pomoč: »A!i veš. kaj častimo? Dejstvo, da Cankaria ni ver! To deistvo vsi obožujemo. ne pa Cankarievcga dela! Kar gleda! bi iih bi', kako so se gospodje oddahnili Bog iim daj dobro, s takim mirom. kakor že dolgo ne. so si ga privoščili tisti večer, ko so onemela njegova usta.« Nisem vedel, ali se prijatelj šali. ali govori resnioo. M>s1i so mi šv;gale križem kakor razbeliene ig'e. da me je iedko zabolelo v glavi. Sunkoma sem vsta! in se poslovi!. In še po stoonicah sem čul. kako se ie rogal prijatelj: »Tako bi bilo, če bi še živeli, tako in nič drugače!: Bog, kakšne misli imajo ljudje! . ». Dijamantna poroka viteza Petra Grasellija Obisk pri gosp. jubilantu. — Fragmenti iz zakladnice njegovih spominov. Z našimi nogometaši v Padovi Danet praznuje go*f. peter vitez Groselli in njegova so• • : proga gospa Marija roj. Krit tper/eva v krogu s\-vje obitelji redko družinsko slavje: 60-leh n/co poroke. Iz bogate zaklad; niče svojih spominov je gosp. jubilant, s\-ei in dovfipen, pot dal našemu uredniku, ki ga je poselil na domu, inleresunlnt podatke iz svojega življenja in javnega delovanja, ki jih v nai »topnem izročamo javnosti. — Kar od početka nai Vam pripovedujem? Sai mi boste verjeli brez krstnega lista, da sem se rodil 28. junija leta ls4l. v Kranju, kjer ie bil oče trgo-vec. Po dovršeni normalki me je Poslal na gimnazijo v Ljubljano. Dovršil sem jo leta 1859 in se nato lotil iuridič-nih študij, sprva v Oradcu. nato na Dunaju. Absolviral sem leta IS63. in se vrnil v Liubliano. To bi tako na kratko bila »generalia«. — Vesle. v Ljubljani sem se sprva bo-tel posvetiti advokaturi, toda takratno početno narodno gibanie me ie vsega odvrnilo od pravdnri.ie Ledina ie bila široka, delavcev malo. Oče Bleiweis k bil reprezentant vsega narodnega in političnega delovanja, mi mlajši pa smo kjerkoli zagrabili za Vipato. Ustanavljali smo društva, pevske zbore, čitalnice. Z mladostnim navdušenjem sem sodeloval povsod, kjer sem mogel Med najvažnejše zasnove pa vsekakor štejem ustanovitev Ljubljanskega Sokola (v letu 1863), kateremu sem bil poslevrj-deči podstarosta. in Dramatičnega dru-5tva. katerega predsedstvo je kmalj prešlo v moie roke za nekai let. — Ootovo Vas bo zanimalo, kako sem zašel med žurnaliste in kako sem prekuhal novinarska usodo. Ze po prihodu z Dunaia sem sodeloval pri takratnih slovenskih listih, dopisoval pa sem tudi v praško »Politiko« in io informiral o našem narodnem gibaniu. Leta 1867. pa sem na prigovarjanje voditeljev (B!eiweisa. Goste. Svetca) začel izdaia ti in ureiati nemško pisani tednik »Triglav«. Niegov glavni namen ie bil seznaniti tiste slovenske elemente, ki iim pismena slovenščina še ni gladko tekla. S tekočimi dogodki in iih držati v kon taktu z narodnim gbaniem. Saj si lahko predstavljate kako hudo ie e takrat bilo s slovenskim meščanstvom, ki >e vso šolsko znanost moralo črpati zgolj iz nemških kniig. dočim ie slovenščina bila strahovito neboglieia pastorka, dokler je prof Marn ni začel resno gojiti na ijublinnski gimnaziji. — Torei za te nemško vzgoiene Slovence. pa naravno tudi za Nemce, če so hoteli čitati. sem izdajal »Triglav«: menda v 40(1 izvodih. Ampak že koncem jeta 1S68. šo mi obesili na vrat tiskov ii procees zaradi članka, ki ga ie napisat France Levstik »o spopadu na .lanči<-*it nad Litijo, kier so kmečki fantie nakle-stili turnerie. Članek ie bil na tak. kako? je pač Levstik znal zalotiti. Pred sodiščem nisem hotel izdati pisca, dasi « Levstik sam tako želel No. pa sem moral zadostiti pravici! Prisodili so mi tri mesece, a deželno sodišče ie na priziv zmanišalo kazen na 5 tednov. Te na sem zares oresedel nri gostoljubnem P;čet-paši na Znbieku. No. oa postopanie z menoi ie bilo čisto dostojno, nekaka cu-Stodia honesta. Nudila so se mi zanimiva ■opazovanja. Pod klitičem ie hila tudi sloveča sleparica grofica \iche!burg in še znameniteiši ponareialec denarra Prelesnik. naiveč Pa 'e tudi takrat sedelo fantov nretepačev. Z lahnim smehom in fino ironijo pripoveduje g. Hranili ep'zode iz svoiegn novinarskega gostovania pri »Ričet-paši«. me gosti s črno kavo in cigaretami. in ves oživi v spominu na trzin ske fante-preteoače in na kolofaktorj? med niimi. ki za ie okrain« glavar dal tako temeljito nab:Vsati s mlico. da si ie moral na mravljišču hladiti vročo ko žo . . 'n nato nadaliuie: — Ko sem bil zooet na svitlo dan. ali kako bi rekel, ie moia žurnalistovska kari'era sicer bila končana, ker sem uredrdštvo »Triglava« nremistii Alešov-cu ali zato sem se še temperamentne-je lotil društvenega dela. Leta 1872 smo nrrnesli »Slovensfcl Narod« z Jurčičem I i ; f j j vred iz Maribora v Ljubljano. Prevzel sem preselitveno brigo ter nato eno leto . upravlial Narodno tiskarno. — V politično areno sem prvič stopil leta 1875., ko sem bil namesto umrlega dr. Coste izvoljen za deželnega poslanca notraniskih občin Posla tiče val sem do leta 1878.. ko ie potekel mandat, nakar s^tn se zahvalil na ponovni kandidaturi. be med volilno kampanjo pa so mi Novomiščani. ki se nikakor niso mogli zediniti zastran kandidatov, ponudili kandidaturo, ki sem io končno na obilno nrigovnrianie prevzel, toda pri volitvah podlegel nasproti mogočnemu dr. Hočevarju, nemškemu ustavovercu iz Krškega — In zdaj: kako sem končno postal župan liuhlianski? Radi pritiska vlade po spopadu na Jančiem in povodom demonstracij ori pozneiših volitvah se Slovenci od leta 1868. do 1882. nismo udeleževali volitev v občinski svet Končno smo Pa le uvideli, da ie pasivna resistenca le v našo škodo. zato smo se ob Donovnem razpisu zopet lotili agi-taciie in tako v letu 1882. dobili nadpo-lovično večino Mene so izvolili za žu-nana. se čemer sem 'po štirinajstletnem interimu) bil prvi slovenski župan ljubita nskj. — Zupanova! sem neprekinjeno od IS82. do 1896. Za prve županske brige mi je v letu 1883. bil na krožnik položen prihod Franca Jožefa v Ljubljano, odkoder smo ga na Drav srečno odpravili. Kakšne so bile glavne naloge takratnega občinskega sveta? Največ pozornosti smo posvečali razvoju šolstva, ki ie bilo dovolj pomanjkljivo v vsakeru pogledu. Gradili smo, 'na Ledini itd.), pooravliali šole. predvsem pa nameščali same zavedne slovenske učiteljt in porabliali vsako priliko za tirianje in uveliavlien.ie slovenskega učnega in uradnega iezika Razume se. da srno v Drvi vrsti na magistratu in v mestnih uradih udomačili slovenščino. — Ljubljana ie takrat štela do 40.000 prebivalcev, komunalne zadeve niso bile Preobsežne. Ali gradbeno gibanie le vrlo živo napredovalo, naglo ie bilo zazidano Maličevo posestvo (med današnjo Aleksandrovo in Knafljevo ulico), ampak glavni no vod prenovitvi Ljuhlia ne ie. kakor veste, dal šele nesrečni potres. Bil sem potresni župan in to ohranim v spominu vse žive dni. Lahko st mislite, da ie bilo skrbi in dela dovolj Zato sem naslednic leto (1896) upravičeno resicniral na ponovno izvolitev in orevzel ravnateljstvo Užitninskega na kuna. kateremu setn stal na čelu do leta 1922. Političnemu delovanju pa sem se' odtegnil leta 1908. ko že nisem veC kandidiral za deželni zbor. kateremu sem pripadal od leta l°02 S tem sem se otrese! »političnih žuljev«. — Da. res ie. obilo spominov čuvam, toda nriietnih ie malo med niimi. A kolikor iih ie. so spoieni s Sokolom. 2 njim sem hil novsod. ko se ie na taborih dramilo samorastlo. pristno narodno na-vdršt-nie Časi — davno <*? za menoi. vrstniki moii — koliko iih je že pod rušo! Sai me ie kar strah, če ogledujem fotografije tu na stenah . . Vprašate, če se bom loti! pisania spominov. Morda bom utegnil Toda sem nekoliko pednn-ta in ne bi žele! ob>aviti stvari, za katere ne bi bil ioro!< P:sem zapiskov, snovi imam. tx>da takšno delo zahteva časa i" notrplienia. Vederemo! — Kako sn počutim? Malce nrekar-no vnrašnnie. Zdravle ie zame uradna tainost Hvaliti se nočem, brez oridr*V-, oa Drinoznam da bi lahko bilo slabše. S srvnrogo ie enako. 5t;ri lota ie mlaišn od mene. ergo nosiva že oba nrecei težko butaro. Poročila sva se leta IW>.. iz česar s|f>di da obbainva W)letniCO sktmneen znVmskrga zasužnienia . . Z vedrim httmorem. ki ga ne ostav-lia nikoli. v g itdvlant kvitiral moio čestitko in odpravil sem se s temi naglo beležt-nimi spomini, ki našem nogo« metu v zunanjem svetu zlasti v zadnjem času niso imeli najboljšega mnenja. Treba jc bilo. da naša nogometna reprezentanca pokaže tako igro, da se nam ni bilo treba izgovarjati a — smolo, ki smo jo baje imeli I. 1920. v Anvcrci. ko smo mo -'' nastopiti proti češkoslovaškemu moštvu, ki je bilo takrat najmočnejše moštvo kontinenta, n«« dalje I. 1924. v Parizu, ko nam je tudi v spnrtn'^ rtrcT<,-:-.ieiia'i neizogibni hirot. a« tizem določil za nasprotnika do takrat še neznano urugiiajsko moštvo in letos, Vo smo bili občutno poraženi od tako močnega če« škoslovaškega moštva, ki hi hil brezdvom« no porazil vsako drugo reprezentanco. S tekmo Italija : Jugoslavija se je naš nogomet nekoliko rehabilitiral. Vsak. ki je prisostvoval tekmi v Padovi mora priznati, da imamo mi mnogo dobrega materijala in da bomo že v doglednem času postavili ta« ko reprezentanco, ki ne bo šla na tekme brez upa na zmage. Treba je le. da poka. Jemo mnogo ljubezni do skupne stvari, ki nam je dosedaj mnogokrat manjkala. Naši igrači v Padovi so brezdvomno storili svojo dolžnost, toda smelo trdim, da naša zmaga v Padovi ne bi bila izključena, ako Hi me« rodajni faktorji pokazali pri sestavi naše reprezentance pravi čut do skupnosti. To je bilo treba povdarjati z oeirom na igro. ki jo je nudila v Padovi naša krilska vrata. Težko ie očitati saveznemu kapetanu. ki nosi vso odgovornost enega ali drugega igra« la. Toda tekma v Padovi nas brezpogojno sili do trditve, da bi bilo slabo znamenje za naš nogomet, ako ne bi mogli postaviti boljše krilske vrste, te hrbtenice vsakega nogometnega moštva, kakor je bila vrsta Marjanovič, Premrl. Križ. Igra. ki jo je po« kazala ta vrsta, nam je vzela v Padovi zma. go. Ta krilska vrsta je zlasti ofenzivno do« cela odpovedala Večina lepih kombinacij, ki jih ie pred vrati lepo izpeljal naš no* tranji trio. je bila mogoča le radi trga. ker je notranji trio dobil Joge od hrandcev. ali pa — od vratarja. Krilska napadalca sta bila skoraj nezaposlena, ker ie krilska vrsta smatrala za potrebno, da jima nc sme da. jati nobenih žog. Kar se tiče defenzivne igre nsše krilske vrste, hočemo omeniti le levo krilo italijanskega moštva, izbornega Cevenini ia. Ta igrač, ki je bil za naše mo« štvo najbolj nevaren, je bil le redkokdaj pokrit ter ie izvedel svoje akcije skoraj neovirano. Naša krilska vrsta ga je pustil« pri miru. Tudi italijanski savezni kipetan je namesto dosedanje izkušene krilske vrste Rarbieri. Burlando. Alberti postavil novo krilsko vrsto Dugoni. Bernardini, Gandini, Res je, da je hila ta krilska vrsta najslabši del italijanskega moštva, toda pokazala je v svojih več ali mani posrefnih akcijah, da Ii vsaj niso neznane naloge krilske vrste. To je bilo potrebno, da podčrtamo v prvi vrsti glede sestave naše nogometne repre« zentance. Mašo napadalno vrsto je vodil Hajdukovec. Renčič. Vse napadalne akcije, ki so vsled izredne zmiselnosti zadivile pri« »otne gledalce, so bile plod njegovih taktič« nih zmožnosti. S tem pa nočem reči. da je Renčič igrač, ki spada na mesto srednjega napadalca. Renčič je izrazita zveza, ki bi bil na tem mestu brezdvomno pripomogel do tega. da hi se bil vsa i del napadov jug«, slovenske napadalne vrste končal z usne« hom. Da ie moral igrati srednjega napad nI. ca. ni njegova krivda. Poleg Friedrirha je bil Renčič najbolj*! naš igrač in ie prekosil, lahko rečem, skoraj vse itilii«nsVe igrače. Kar se tiče niegove tehnike, obvladani« žo. ge. si le želimo. da hi ga naši igrači posne« mali. lovanovič v desni zvezi mu ie dobro sekundiral. dočim ie Petlovič preeei odrto, vedal O oheh krilih Odeniču in Sekuliču «e r>o igri v Pasovi ne more izreči končno« veljavna sodba. Rila st« premalo Jtaposleni Vsekakor ie Sekuiič mnogo lep pravilno oeenili delo. ki ga ie napravil na! vratar Friedrieh Res je to d« streljajo Italijani sicer zelo ostro, toda ni;hovi »treli niso veH->o dohro plasirani. V tei formi, kakor ie bi' Frirrf. rieh v sredo hi hil rl-*«t tvd' lep« plnsir«ne »trele. kar je n pr. dokazal v dragem pol. čn* • tekme, ko te zahil * korner oster strel Ceveni-ilja. Ta strel je bil naravnost tak. da lahko služi za vzgled, kako se pravilno plasirajo streli na gol. Z eno beaedo, Fricd« rich ima veliko zaslugo na tem, d« je naši reprezentanca v Padovi tako čaittiio odre. zali. V prvi polovici sta zavzela mesti branilcev Vrhančič in Pažur. V drugi polovic-je na mesto Pažurja stopil Ivkovič. Vse trt je brezdvomno odlikovala velika požrtvi*. valnost. Vendar pa niso bili to branilci, ki bi bistveno olajšali vratarju njegovo delo. Vrbančič je bil še najboljši od vseh. Toliko ( naših igralcih. Kar se tiče Italijanov, smo od njih priča« kovali vsekakor več. Res je, da jc italijan« ski savezni kapetr.n imel precejšnje težko« če pri sestavi s oje rep-"zcntance. Težkoče mu delali posamezni igrači, ki so se javili br'-ie. in tudi lubi mu niso šli na roko, ka« k r bi bilo potreba To se je videlo že pri tekmi, ki jo je v nedeljo igrala italijanska reprezentanca v lenovi proti moštvu mad-iarsk- igralcev, ki se sedaj nahajajo v Ita. lijL Ze takrat se je lahko opazilo, da itali« je isko moštvo ne b- Imelo ravno tako lah. kega d. la proti Jugoslovcnom. Zmagali so sicer s 3 : 0, ■ ndur pa je vsa tgra poka. zala, da v italijanskem moštvu ni vse v re« du. Vsekakor se je pri sestavi italijanske re rentan"? videlo, di hoče italijanski sa. vezni kapetan spraviti v reprezentanco mla jše sile. Zaradi tega tudi ni postavil zna« nega, v trdih bojih osivelega nogometaša Dc Veechija in tudi v krilsko vrsto je, kakor sem že zgoraj omenil, postavil docela nove. mlajše moči. Najboljši del moštva je bila brezdvomno napadalna vrsta, ki 9e je odli« kovala s svojo hitrostjo. Ni pa pokazala zmiselnih kombinacij. Njena prednost je ležala v tem. da se je v prvi vrsti posluže« vala igre s krili. Na levem krilu je igral Ce« venini. Igrač izrednih sposobnosti, k1 je bi! duša vsega italijanskega moštva. Centri, ki sta jih Gajala oba krilska napadalca, so bili lepi, vendarle pa so bili plasirani preblizu gol«. Vsled tega je bilo omogočeno Fried> richu. da je ujel vse te centre, ker srednji napadalec italijanske napadalne vrste ni mogel pravočasno dospeti do žoge. da bi zabil gol. Italijanska krilska vrsta se ni izkazala na poseben način. Bil« je sicer boljša kot naša krilska vrsta, vendar pa jc zlai'' ofenzivno premalo hila v kontaktu z napadalno vrsto. Branilca skoraj nikoli ni« »ta mogla zadržal' napadalnih kom^'naeii naše napadalne vrste, ki pa je bila pred go« lom preveč neodločna, vsled česar tudi ita* lijinski vratar ni hil preveč zaposlen. Ako primerjamo na kratko našo in itali' jansko reprezentanco, najdemo vendarle ne« kak plus za Jugoslovene. Nogomet se ne igra samo z nogami, treba je mnogo pameti, mno- razumevania. hitrega pregleda, to« rej z eno bersedo tudi mno^o duševnega de« la. in zlasti v tem so naši zelo prekašali Italijane. Tudi v tehničnem oziru se je vi. d"'" nremoč jugosloven-'-«- reprezentance. Našim pač manjka še mnogo rutine, ki so si io '(aliiani pridobili v mnogoštevilnih tvžkih tekmah v inozemstvu in doma. Z do« seženim rezultatom moramo biti zadovoljni, ker nam ie tekma v Padovi pokazala, da se bo-lo naši nogometaši v doglednem času vzdignili na ono višino, katere si želimo. Padova, la sportiva. Ta prvi tekmi med našo in jugosloven« sko reprezentanco je, kakor je bilo priči« kovati, vzbudila po vsej Italiji precejšen interes. To se vidi že iz tega. da je prihitelo na tekmo 46 novinarjev, večinoma seveda iz Italije, deloma i* Jugoslavije. Rtimunije. Avstrije itd. Veliki plakati so v raznih me« stih vabili občinstvo na to prvo srečinje med Italijani in Jugosloveni. Za Padovo pa je imela ta tekma še poseben pomen. Šport« no gibanje je v Padovi zelo razvito. V me« stu so štirje nogometni klubi, med katerimi je najboljši A. C. Padova. Večkrat je mo« štvo tega klubi prišlo v finale za italijan. sko prvenstvo. Je pa še mnogo drugih klu« hov, ki nudijo svoiemu članstvu priliko, da se udejstvujejo tudi v drugih disciplinah športa. Imenovani klub si jc pred dvema letoma zgradil krasno nogometno igrišče, ki nosi ime pa enemu najboljših igračev tega kluha. Silviju Appian'iu. ki je v vojni žrtvo. val svoje življenje domovini. Staro igrišče, tik ob novem, je nekoliko zanemarjeno, vendar, pa ima lepo kolesarsko dirkališče. V zrdniih letih ie športno gibanje v Padovi zelo napredovalo. Italijanski nogometni sa. vez ie v priznanje športnih zaslug pndovan. skega prebivalstva sklenil, da se vrši med* narodna tekma Italija : Jugoslaviji v šport« nem centru treh Venecij. v Padovi. S tem je Padova stopila v vrsto onih mest, ki »o imela dosedaj čast. da so se v njih od;grale važne mednarodne tekme. Rila so to Milan. Turin. Genova. Bologna in Rim. Prebival, stvo Padove «e ie trdi tega zavedalo. Na» šim športnikom je priredilo prisrčen in »im. patičen sprejem, katerega so se udeležili tudi naši dijaki; z nestrpnostjo je pričako. valo izid tekme ter po tekmi objektivno in pravično ocenjevalo igro našega moštva ter iim v splošnem celo prisodilo pravico do "nage. Kot kuriozum moram omeniti še to. da imajo v Padovi celo organizacijo «dru. kerjev». ki sc imenuje «La rumorosa« Ti "drukerji» pa se niti najmanj ne sramujejo svoje naloge podžigati domače moštvo ter s tem pripomoči, da hi zmagalo. V izložbi hira. kjer imijo svoi sedež, so nekij dni pred tekmo razstavili svoje bojno orodje-megafonc, piščalke, trompete itd Toda njin nastop na igrišču ni bil oduren Hoteli so samo pomagati svojim igralcem, nisi pa vi» del kake od:o»nosti proti našir- igralcem. Publika na tekmi ie bil« prfcvičn« in d'w »tojni ter je v^ako lepo skeiio naših igral, cev pozdravila z burnimi aplavzi I.«hko re« čemo. da ie Friedrieh posta! Ijuhlienec oh. činstvi. Pri vsaki niegovi ohrimhi so se sliš.ila imen« r«zn:h slavnih internaciionai. nih vratarjev. nr>hv-'a. ki ie sieer nekoliko pretirani, ki p« vendarle V«že. da je oh. činstvo v Pfldovi snortskn zrelo in d« zn« ceniti športne uspehe svoicga nasprotnika. Italijanski novinarji »o nam bili t »»«» kera oviro poatrežljivi, ili so nam na roko, kolikor smo hoteli. Treba je povdarjati te •vmpatič&e poteze padovanakega prebivaj, ».tva. Tekma Čeprav ae je vršila tekma na dan italijan« skega narodnega praznika, je bilo zanima, nje prebivalstva vendarle osredotočeno na popoldunskr srečanje. Mnogohrojno občin« stvo na ulica1" je ugibalo šanse obeh mo« štev. Vsak druj' je imel v rokah «La Ga u ietta dello Spoiw ter pazno čital članke, ki ,-fh je prinašal ugledni športni list o našem n» {ometu. «La Festa della Vittoria* je sko. raj i topila v ozadje. Dun je bil precej megieu in h!».dan, vendarle pa zelo pripraven za odigranje take tekme. 2e ob 11. je za6 io občinstvo romati proti igrišču. Ob 1. po;»>l> dne so bili vsi prostori, razven numeriranih. popolnoma zasedeni. »Numeriranci« so pai prišli tik pred začetkom tekme, kateri j« prisostvovalo mnogo odličnih osebnosti Pa dove. Ob 14.30 je prihitela na igrišče na$a r« prezentanca, ki je bila oblečena v plave jO pice, bele hlačke in rdeče nogavice Buren aplavz jc sprejel naše igrače, ki »o imeli čast, da prvič zastopajo naš nogomet na italijanskih tleh. Kmalu nato so bili s še večjim aplavzom sprejeti Italijanski nogo« inetaši. Sledijo pozdravi, izročitev daril, fo« tografiranje. Moštvi sta se javili sodnik> Braunu z Dunaja v sledečih postavah: Jugoslavija: Friedrieh«Vrbančič, Pižur L« Marjanovič, Premrl, Križ.Grdenič, Jovano« vič, Benčič, Pctkovič. Sekulič. Italija: Bellini, AUcmandi. Dugoni, Ber« nardini, Gandini»Conti, Della Valle, Schia» vio, Magnozzi, Cevenini. Takoj so naši v fronti ter dospejo pred gol Italijanov. Petkovič zastrelja. Opaž« se premoč naših. Italijani zagrešijo korner, ki p« ostane neizrabhen. Sedaj dubi delo nai vratar. Težki napadi italijanske nipadnlne vrste, v kateri se zlasti odlikuje Cevenini t svojo prodorno silo. Dobro mu sekundira Magnozzi. Prosti strel proti Italiji radi roke n« prinese Jugoslovcnom zižcljcnega uspe« ha. Kmalu nato sledi drugi korner proti Italiji. Oster strel Schiavia zavije Friedrieh v korner, ki pa ostine, kikor tudi sledeči korner proti Italiji, neizrabljen. Italijani ostro pritiskajo, veodar pa dospejo tudi na« it z lepimi kombinacijami često pred na« sprotnikova vrata. Publika postaji nervoz« na, ker vidi. da so Jugosloveni moštvo, s katero ne bodo imeli ravno lahkega dela. Ze sedaj sc vidi, da naši v zmiselni igri zfc> lo nadkriljujejo italijansko reprezentanco. Sledi izredno lepa prizemna kombinacija Grdenič, Petkovič. Benčič, iz katere remi. tira po 29. minuti po Benčiču prvi gol za Jugoslavijo. Jugoslavija vodil Publike *e polašča izredna nervoznoat. Ta nepričako« vini uspeh Jugoslovenov le Kol j podžge Ita« lijane, ki z vsemi močmi pričnejo napadati. Toda v golu je Friedrieh. Italijani naravnost bombardirajo jugoslovenska vnta, tod« Friedrieh, ki se je odlikoval t izredno mir. nostjo, ulovi vse. V 40. minuti pa se Itali. janom vendarle posreči vsled pogreške naše obrambe izenačenje. Gol je zabil Sehiavio, veliki zaslugi pa gre pri tem Ceveniniju. ki ie v privem razumevanju situacije dal žogo Schiiviu naravnost na nogo. Cevenini se je sploh v prvi polovici izkiztl, kot izredno iltruistiien igralec. Dve minuti pred kon. cem prvega polčasi se posreči Itilijanom vsled izredne lahkomiselnosti Pižurja zabitj drugi gol. Namesto Pažurja vstopi v drugem polča« su lvkoHč. Takoj počet kom niši ne izra« bijo prostega strela proti Italiji. V izredni nevarni situaciji pred našimi vrati prekine sodnik tekmo radi off side. Friedrieh hoče spraviti žogo v polje, toda Cevenini ga pri tem ovira in z dobrega vratarja FriedrichK je postal približno za eno minuto dober ha« zena igrač, kar je povzročilo precej smeh« med občinstvom. V sredini polji doh: žogo od Friedrieha Benčič. ki dospe v lepi kom.-binaciji s Petkovičem in Jovanovičem preko oh rambe skoraj docela pred italijanski gol. Vendar pa zastrelja Sledijo lepi. dobro za« mišljeni napadi naše napadalne vrste in Jo« vanovič skuša z ostrim strelom doseči uspeh, kar mu prepreči italiiarrski vratar z robinzonado. Sedai mora sodnik Braun dHc« tirati celo vrsto kornerjev proti Jugoslaviji, ki jih p« Friedrieh vse s peatjo odbije Rilo je mnogo nevarnih situacij, tod« Friedrieh ni izgubil mirne krvi. Ze izgleda, da bodo mogli v 43. minuti naši i7en«čiti. Vendar p« drži Comhi oster strel Petkoviča še ;ad« nji napadi proti našim vratom in sodnik odžvižga. Pripomniti bi bilo treha še to d« je sodnik Brsun. ki ie vodil tekmo izvrstno, io moral v drugem polč««u šestkrat preki« niti rsdi off side Itilijinov. Polagoma sc izpnznjuje igrišče. Občin, stvo. ki je mšim igralcem, zlasti Fricdrichu, priredilo simpatične ovacije. odhaja domov nezadovoljno s svojimi igrači. Obiektivno pa komentira igro Jugoslovenov ter niti ne prikriva, aa bi bili naši zaslužili tudi neod« ločen rezultat. Nekaj mnenj« Sodnik Braun: Zaslužen« zmaga Italije. Najholjši mož na polju je bil jugoslovanski vratar Friedrieh. V jugoslovenskcm moštvu se je odlikoval tudi srednji napadalec Bvn« či. ki je pokazal mnogo tehničnih fines. Med Italijani je bil« nijboljšs napadalna vrs;a, zlasti leva str«n. Njen« napika pa je to. da streljijo napadalci večkrat iz docela ne« mogočih položajev. Obe moštvi sta igrali zelo fair in sta bili zelo disciplinirani. Predsednik JSS dr Upovitak: Nikoli Je nisem videl igrati naše reprezcntince tako nervozno Pri večji odločnosti bi mogli do« seči tudi neodločen rezultat, kar bi vseka, kor bolj odgtvirjilo. poteku igre. Med iti« liianskimi igralci je bil Cevenini naiholiSi. Niši so Italijane prekašali po razumnejši igri. Corrndo Cnrradlnl (znani it«lij«nski šport n> novinar): Morem le reči. d« se ho v ne« kgj letih pojavila na športnem obzorju Ev« rope nova zvezda, in to bodo jugoslovensld nogometašu T. Z. Po slovanskem svetu Frančišek Kvapil V Pragi je umrl Frančišek Kvapil, plodovit češki pesnik in marljiv prevajalec slovenskih del iz raznih slovanskih jezikov. Pokojnik je bil sedemdeset let star in je še nedavno obhajal svojo sedemdesetletnico. Kvapil ie posvetil vse svoje življenje literarnemu delu. katerega se je lotil že v svojih dijaških letih. Pozneje je bil profesor in tajnik kr. češkega muzeja. Sledniega ie v zadniem času tudi upravljal. Kot slušatelj filozofije v Pragi je pokazal agoromno iniciativo za prevajanje del slovanskih pesnikov. Posebno mnogo je prevajal iz poljščine. V 23. leta je izdal almanah »Maj« in v naslednjih letih je postal zvest sotrudnik praških literarnih časopisov. Poleg prevodov je objavljal Kvapil tudi originalna dela. Prva njegova zbirka z naslovom »Knež&vske pesmi« je prišla na svetlo 1883.. svoie pesniške prvence. med katerimi se nahaja tudi znana »Belogorska elegiia«, pa je Kvapil izdal šele 1. 1918. Pokojnik je bil dober poznavalec slovanskih slovstev. Pisal je življenjepise in članke Iiteramo-historiČ-nega značaja ter je objavil spis »Zene in ljubimke slovanskih pesnikov«. Kot originalen pisatelj je bil Kvapil učenec arnasistovske šole Jaroslava Vrchlic-kega in je veljal za njegovega izrazite-epigona. V Kvapilu so imeli Cehi dolga desetletja resnega in zvestega tolmača poljske poezije posebno iz klasične dobe. Prevaial je Mickiewicza. Slovackega. Krasvnskega. Asnyka in Tetmajerja ter druge. Bil je kot prevajalec kos svoji nalogi in je tik do svoje smrti delal na drugem delu »Poljske moderne antologije«. S Kvapilom ie vsekakor izginil močan član češko-poljske kulturne vzajemnosti. ki mu ne bo zlahka najti idealnega namestnika. Mesto, ki umira Propadajoči PetrogradL V pariškem »Journalu« objavlja nje-sov dopisnik Henri Beraud, ki se že dlje časa mudi na študijskem potovanju po Rusiji, svoje dojme in vtise. V naslednjem prinašamo v prevodu zanimiv njegov članek: Petersburg — Ia ville qui meurt. v katerem podaja avtor tužno sliko nekdaj mogočne prestolice ruskega carstva. Mesto ie danes brez imena. Naj-li ga imenujemo Leningrad ali Petrograd? Rusija ga še vedno naziva Petersburg. To kar umira je res Petersburg, preteklost polna veličine, ki se utaplja in izgublja v blatu in razvalinah sedanjosti. Tudi mi ga imenujmo tako, otožno in pobožno ostanimo pri veličastnem, lepih spominov polnem imenu Petersburg ... Petersburg je danes mrtev in razdejan. Poslednji glas. kl je oživljal največje in najlepše avenije na svetu, je bil glas melinita. Osem let že obujajo kupi kamenja spominov na strahotne dneve, in iz njih poganja nebrzdano trava in plevel. Otožno zre Peter Veliki z visokega podstavka dol na mrzle valove Neve... Nemogoče je popisati pustoš. ki vlada v mestu. Velike palače so izginile, ostali so le še pusti in mrtvi razdejani zidovi. Z morja udarjajo viharji skozi razbita vrata in polnijo dvore s tegob-nimi skoraj človeškimi vzdihi. Kamen za kamenom se kruši in odpada s pročelja nekdaj toli mogočne palače admi-ralitete. Samotni potnik, ki šeta posred mrtvaške agonije, se zgrozi in odhiti. Zamolklo odmeva za njim šum njegovih lastnih korakov. Petersburga ni več. Nehote pomisliš na razvaline, ki so jih drugod ustvarile vojne in stoletja. Tu pa je le en dan besnela jeza, in osem let brezupja zre na njene brezkončne posledice. Dolgo sem begal po teh avenijah in nabrežjih. Dan se je nagibal h koncu. Strebrišča palač so se jela pogrezati v temo, in poslednji žarki večernega poletnega solnca so ožarjali v vsej goloti razdejane kapitele, okna brez šip in razdrte strehe. Nikjer na svetu ne občuti človek toliko melanholije kakor v Pe-tersburgu. Mesta, ki jih ie vojna razdejala, ne nudijo toli brezupne slike; vojna je pač vojna. Srce pa me boli, kadar gledam tole počasno umiranje in razpadanje tega. kar se je včasih ponosno zvaio Sankt Petersburg. V Moskvi je drugače; nova dežela, drzna, svojeglava, ki uklanja čelo in se pripravlja na boj. V Petersburgu Rusija umira. Palače je zadela ista usoda kakor ple. menitnike. ki so bivali v njih — nekoč, pred osmimi leti —: nekateri so bili postreljeni, drugi obsojeni na najkrutejšo smrt, zapuščeni od ljudi, druhali v posmeh. Druhali, pravim. Krivično je obtoževati ruske proletarce, ki znajo ljubiti. razumeti in braniti, kar se jim zdi vredno ljubezni... Osem let! Doba, ki je prekratka, da bi mladenič dozorel v moža. Ti-le paglavci, ki se kopajo nagi in blatni v Nevi, so še videli pročelja vseh teh palač na viškn njihovega bleska... In če pomislim. da bi se vse dalo popravi«, ko bi le bilo volje: neizmerno je število brezposelnih v državi Dela; rok ne manjka, niti volje za delo ... V katerem imenu se greši? Iščem odgovora. Manjka mi poguma. da bi povprašal tovariša Zinov-jeva. Bojim se njegovega odgovora. Ne daleč od nabrežij, en streljaj morda oddaljena od njih, se dviga temna silhueta »Evropejskaje gastinice«. Mu- zike godejo na njenih terasah, skrite pod cvetličnimi arkadami in električnimi girlandami. Zdi se, kakor da se je semkaj zateklo vesoljno po uživanju hrepeneče brezskrbno prebivalstvo iz cele Rusije. Plavolase lahkoživke plešejo razuzdano po divjih taktih čardaša. Od časa do časa udari vmes jaz?band in v zraku zaplava neznani fluid zapa-da... Histeričen smeh se brez prestan-ka preliva iz kota v kot. Prvič, kar sem v Rusiji, sem čul smeh... In to naj bo prerojenje? Ne vem, morda si ga današnji vlastodržci Rusije sami ne vedo predstavljati. O, kako daleč je Ljeninov grob, in kot slaboten odmev se čujejo njegove besede: «To-variši, kapitalisti ustvarjajo gospodstvo bogatašev, si razdeljujejo zemeljsko oblo med seboj in podjarmljajo stotine in stotine milijonov ljudi ter si prilaščajo boljši del plena...» Besede mrtveca... Noč se umika jutranji zarii, jaz ^a še vedno razmišljam o puhlosti doktrin, o revščini absolutizma v politiki. Meše-tarji v avtomobilih, došli iz Francije, Nemčije, Italije, ponujajo konjske sile pod vlado enakosti na novo pečenim bogatinom. Solnce se dviga iznad obzorja, življenje na terasah pa je mrtvo. Veseljaki so pospali. Od nekod se čuje ječeč glas vijoline. Lestenci polagoma medliio v luči porajajočega se dneva. Kakor plač pogorelca na razvalinah udarjajo glasovi gosli na moja ušesa. Petersburg umira ob zvokih godbe... Pravoslavni Sabor v Varšavi Varšava, v začetku novembra. Pravoslavna katedrala (»Sabor«) v Varšavi je izginila dne 2. novembra. Bila je to ogromna cerkev, široka in visoka, z mogočnimi kupolami. Podirali so jo vsaj že leto dni. Sneli so z njenih sten zelo obzirno vse mnogoštevilne umetnine, da bi se očuvalo vse, kar ima umetniško ali drugače zgodovinsko vrednost Delo te zato počasi napredovalo. Spodnje zidove, betonski utrjene, so 2. novembra razstrelili in Istega dne so na kraju Saškega trga, kjer ie stal Sabor, v kamenitem grobo pred palačo generalnega štaba svečano pokopali »neznanega junaka.« Saški trg je v sredini Varšave. Ni posebno velik. Zanj je bil kolosalni Sabor prevelik in premasiven, tako da je naravnost žalil umetniški pogled in kvaril vso perspektivo. Ta moment je med drugim soodločeval, ko ie šlo za načelno vprašanje, ali naj se Sabor ohrani ali podere. »Dokaz našega robstva,« so govorili drugi, »naj izgine«. Rusi so, to se mora priznati, svoj čas v Varšavi storili mnogo, kar je moglo žaliti poljsko dušo. V Varšavi domačega prebivalstva pravoslavnega ni. Za carske Rusije so bili pravoslavni tam samo vojaki in uradniki. In vendar so baš v sredini mesta postavili ogromno pravoslavno cerkev, ki je v vsakem oziru daleč presegala vse zgradbe in cerkve v mestu ter bila luksuriozno in umetniško bogato opremljena. Kar je bilo v Varšavi posebno hudo. je bilo to. da so Rusi v pokritje stno škov za zidanje luksurioznega Sabora Varšavi in vsej varšavski krajini nalo žili posebno kontribucijo... To je bila težka vojna okupacija. Bilo je med Poljaki takih, ki so govorili: »Simbol težkega našega robstva je Sabor. Ali baš zato naj ostane kot zgodovinski simbol težke naše zgodovine.« Ipak se .ie videlo primerneje. Sabor podreti tudi zato, ker je v nekaterih delih postaial trošen. Sploh pa so ga prvotnemu njegovemu namenu odvzeli že Nemci, ko so avgusta 1915. okupirali Varšavo. Odmenili so ga, če se ne motimo, za svojo voiaško cerkev ali v nekak drug namen. Vsekakor ga svobodna Poljska ni več našla kot pravoslavno katedralo. Danes ima Varšava pravoslavnega metropolita za vso Poljsko. Njegova rezidenca ie poleg pravoslavne cerkve na desni obali Visle v tako zvani Pragi. F. W.-- Kino Klic po kontingeniiranju filmskega importa Zakaj avstrijska filmska Industrija nazaduje. O filmskem kontingentiranju se v Evropi že dlje časa mnogo govori in nekaj teh glasov smo v našem listu že zabeležili. V poslednjem času se je začela proti importu ameriškega filma oglašati tudi Avstrija. Filmski nastavlienci so dvignili glas, naj se uvoz inozemskih filmov čim bolj omeji, to pa vočigled težkega položaja, v katerega je zašla avstrijska filmska industrija. Avstrijski film namreč že dolgo časa hira, pojavljajo se konktrrzi, insolvence in denarne težkoče. Vsemu temu je po mnenju gotovih filmskih krogov iskati vzrokov v vedno bolj naraščajoči ameriški filmski inflaciji. Dunajski Journa je pred nekai dnevi objavil razgovor svojega dopisnika z enim izmed najodličnejših predstavnikov avstrijske filmske industrije, kl je podal sledečo zanimivo izjavo: »Absolutno netočna je trditev, da je vzrok hirania našega filma import ameriškega blaga. Avstrijska filmska industrija propada iz povsem drugih vzrokov. Sklicevanje na ameriški film ie le prazen izgovor. Res je sicer, ameriški film je danes absolutni gospodar. Svetovni trg stoji docela pod vplivom Amerike, in 80 odstotkov vseh filmov, ki jih predvajamo v Evropi, je ameriškega izvora. Toda ta navidezna inflacija ie upravičena. Amerika je kinematografsko industrijo ustvarila, in produkti Hollywooda in Los Angelesa so tako vsebinsko, igralsko in tehnično na tisti višini, ki odgovarja kulturni stopnji današnje dobe. Ameriška filmska industrija je besedo »varčevanje« črtala iz svojega besedmaka. Na razpolago ji stoji skoraj neizčrpen kapital in zato se ji pri izvedbi njenih umetniških načrtov ni treba ozirati na denarno vprašanje, ki nas Evropejce zavira na slehernem koraku. Američani poznajo vrhu tega tajnost uspeha: cenenost. Njihova produkcija je toli obsežna, da si z lahkoto privošči luksus cenenosti. Dolarske cene za Evropo namenjenih kopij so tako zmerne, da se niti avstrijskemu kinopodjetniku, ki računa v šilingih, ne morejo zdeti previsoke. Vzrok cenenosti ameriških filmov pa leži v njihovem razširjenju. Film. ki ga n. pr. danes gledamo na Dunaju, gledajo istočasno milidni ljudi vseh plemen in kultur. Amerika proizvaja za vse dele sveta. Kadar je izgotovljen film, ki je stal toliko in toliko stotisočakov dolarjev, vedo Američani prav dobro, da ga ne bo predvajala samo Unija, nego tudi Kanada, Mehika, Južna Amerika, Avstralija in Evropa. Američani imajo poleg tega po vsem svetu sijajno organiziran sistem podružnic, ki jim omogoču.ie, da lahko znižajo obratne stroške na kar najmanjšo mero. S temi delovnimi metodami pa seveda evropska produkcija ne more konkurirati. Evropa svojih filmov ne more tako razpreči po vesoljnem svetu, in zato so njeni proizvodi dražji. Tako smo posredno prišli do vprašanja filmskega komingentiranja v Avstriji. Če bi hoteli uvoz filma zajeziti, kakor Predlagijo gotovi krogi, odkod pa naj bi potem vzeli filme, ki jib dežela konzjmtra? Nemška industrija našemu vprašanju ne more zadovoljiti. Na regeneracijo avstrijskega filma, ki bi mora! delati z najmanjšimi umetniškimi sredstvi, pa zaenkrat še ni mislitL Naši filmski industriji je izkopala grob gospodarska kriza in pomanjkanje velikopoteznih kapitalistov, in ne. kakor bi utegnil kdo napačio misliti, uvoz inozemskega blaga. Avstrija si ne more privoščiti, da bi vrgla milijarde v en sam film, ki bi tri dni tekel po Dunaju, potem pa Izginil v pozabUe- nju. Nam manjka krog odjemalcev. Primera z Nemčijo je zgrešena. Nemčija Ima velike podjetne filmske koncerne, film je v velikih mestih Nemčije cvetoča industrija, in zato popolnoma razumemo, da jo skušajo Nemci zaščititi pred inozemsko konkurenco z uvedbo kontingenta. V Avstriji bi se kaj takega ne dalo izvesti. Vrhutega pa je ameriški film zlasti na Dunaju silno priljubljen, in publika ga ne more pogrešati. To se najbolje vidi iz dejstva, da najbolje prospevajo tista kinogledališča, ki predvajajo ameriške filme. Zato zaključujem: dokler ne bomo v Avstriji imeli filmske industrije, Id bi krila vsaj 50 odstotkov našega letnega konzuma, se ne moremo odreči uvozu ameriškega in nemškega blaga. Kadar bomo dospeli tako daleč, takrat šele bo za nas postalo vprašanje kontingentiranja zaTes aktualno.« CfcapKnova poskusna predstava Noben režiser, noben avtor ne more prerokovati, da li bo njegov film našel milost v razvajenih očeh muhaste publike. Tega se prav dobro zaveda tudi največji filmski umetnik Charlie Chaplin, ki uporablja vse mogoče trike in spletke, predno odda kak svoj film v javnost. Ko Chaplin dogotovi film, se zapre za tri do štiri tedne v svojo sobo in projicira film na platno, sprva z običajno hitrostjo, potem pa vedno počasneje in počasneje. Trideset do štirideset-krat si da na ta način predvajati film in potem izreže iz njega vse, kar se mu v kateremkoli pogledu ne zdi posrečeno. S tem pa ni rečeno, da bi Chaplin ne revidiral svojih filmov že poprej, ko se šele porajajo. Nasprotno, Chaplin kontrolira vsak svoj film ves čas, ko snimajo posamezne prizore, od početka pa do konca, dejanje za dejanjem, striže, krči in modelira. Neredko se pripeti, da mu celo dejanje ni po godu in ga da vnovič igrati in posneti. Njegov recept za dober, učinkujoč komični film se glasi: Šale in komični prizori morajo slediti neposredno drug za drugim, brez presledkov, zakaj publika ni potrpežljiva dovolj, da bi strpela par minut do naslednje šale. Ko so vse te obsežne procedure končane in se Chaplinu zdi, da bi bil film goden za javnost, se odpelje ž njim v kako oddaljenejše mestece, kjer odda svoj film v tako-zvanem že biti veče od 75 god. (čl. 6); e) o rezervi u vodi i u matornoj snazi, koji treba pridržavati u korist državnih, oblasnih i opštinskih nadleštava i drugih lavnih ustanova I vodnih zadruga, ako tome ima mesta, stim, da ukupna rezerva u snazi ne može da bude veča od ene četvr-ttne energije, kojom centrala razpolaže pri raznim vodostanjima dotičnog vodenog dotoka. f) o stalnoj godLšnjoj administrativno) taksi od 1 Din po kilovatu maksimalne ustupljene snage 1 o taksi, koja se ima na-piačivati s razmernog proizvedenim kilo-vat-satma; g) o državnom učeatvovanju u dobiti preduzeča; h) o uslovlma za otkup dozvole od stra-ne države; I) o konstitulsanju akcionarskog društva, koje ima da zameni koncesionara, ako tome bilo mesta; j) o obavezi koncesionara, da če se sao-brazltl sporazumu, koji vlast bude namet-nula raznim koncesionarima na voden:m toknv-tma late doline ili Istog bazena, radi izvršenja zajedničkih radova (Spajanje raznih centrala, prenos struje u susedne sre-zove, podešavanje rezerve u vodi za regu-lisanje rečnog režima, uktanjanje šlianka Itd.). Radi eksploatac je centrale u cHJu bo-Ijeg iskotiščfvania električne energije i radi snabdevanla seoskih naselja vodom za Plče I domače potrebe. Cl. 10. Uslovi. pod kojima je data dozvnla preduzeč za Izkorlščlvanje vodene snage prve I druge kategorije moraju se objaviti u »Službenim Novinama* u Isto vreme, ka-da I Ukaz odnosno zakon o datoj dozvoll. Cl. ti. Preduzeča treče kategorije ne podleže plačan Ju taks« Ic tačk« e) 9 ovog zakona, niti država očes tvoje udobitj tih preduzeča po tač. f) istog člana. a. 12. Preduzeča, koja oval zakon bude zatekao, upravlja če se 1 dalje po propisima, koji su ran je za njih važili, u koliko ne podleže revizije po članu 139 Ustava. No ova se preduzeča mogu. po traženju sopstvenika I odobreniu viastl saobražitl propisima, koji su predvtdjeni ovtm zakonom za preduzeča onih kategorija, koja od-govaraju njihovim snazama ili ojihovom cilju (čl. 2.). Cl. 13. Ovlaščuje se mlnistar poljoprivrede i voda, da može propisati tip opštlh uslo-va za davanje dozvola za iskorlščivanje vodene snage kao i sve potrebne pravilnike 1 uputstva za 'zvršenje ovog zakona. Cl. 14. Ovaj zakon stupa u život, kad ga kralj potpiše, a obaveznu snagu dobio kad se obnaroduje u .Službenim Novlnama«. (Dalje.) Izvoz vina v Ministrstvo za kmetijstvo in vode. odde !ek za agrarno politiko in kooperacije, je po-sialo velikemu županu mariborske obiasti odlok naslednje vsebine: Po novi trgovinski pogodbi, sklenjeni med na.x3 kraljevino In avstrijsko republiko, ki le bila pred mesece-n podpisana na Dima'u In ki je deloma stopila avtonomnim potom v veljavo, je Avstrija docela ukinila prepoved uvoza vina Iz naše kraljevine. Od sedaj naprej se more naše vino uvažati v Avstrijo: dovoljcnia za uvoz izdaja avstrijsko ministrstvo trgovine ali ustanove, katere bo ono pcoblastilo z izdavanjem uvoznih dovoljeni. Saše ministrstvo bo zahtevalo od avstrijske vlade tozadevne podatke in Jih bo dalo naši Javnosti na znanje. Carina na vino znaša 30 zlatih kron do Izčrpan a kontingenta 40.000 hI belega in 40 tisoč hektolitrov črnega vina. Za vino, izvoženo nad ta kontingent, se plača carina 60 avstrijskih zlatih kron. t j. za vino Izpod 13% (prostornih) alkohola. Evidence o izčrpaniu kontingenta bo vodl-h avstrijska carina. Razdelitve kontingenta za sedai ne bo. t. j. prepušča se Izvoznim trgovcem, da v melah kontingenta Izvažalo vino. Trgovci In Izvozniki v mariborski oblasti srrejo participiratl na omenjenem kontingentu po znižani carinski tarifi. Veliki žtroan daje to zanimancem na znanje s pripombo, da ob enem predlaga ministrstvu za kmetijstvo ln vode nai se vodi v interesu našega vinogradništva evidenca izvoza vlr.a tudi z naš« stranL Ljubljanski trg Meso: goveje 15 — 19, telečje 17 — 20, svinjsko 20 — 27.50, slanina 22.50 — 29, mast 30 — 31, šunka 35 — 37, prekajeno meso 30 — 35, koštrunje meso 14 — 15. koz« ličevina 20, konjsko meso 7 — 9 Din kg. Perotnina: piščance 15 — 22, kokoš 25 — 30, petelin 35 — 45, raca 30 — 35, nepitana gos 60, pitana gos 80 — 100 Din komad. Mhini izdelki: mleko 2-50 — 3 Din liter, sirovo maslo 40, čajno 50 — 55. maslo 45. bohinjski sir 36 Din kg. Jajca: 1.75 — 2 Din komad. Sadje: luksuzna jabolka 8, jabolka l. 6. II. in IIL 3 — 5, luksuzne hruške 12, I. 10, II. in III. 4 — 8, navaden kostanj 5 — 7. maroni 10, suhe čcšplje 10 — 12. grozdie 10 — 16 Din ko. Špecerijsko blago: kava Portoriko 64 — 76, Santos 52 — 56. Rio 45 — 50. pražena kava I. SO — 92. II. 60 — 61, m. 52 — 56, sladkor kristalni 13. v kockah 15. riž 8 — 10, čaj 75 Din kg. Mlevskl iz. delki: pšenična moka «00» 5.25. »0» 4.75, kaša 7, ješprenj 7. koruzna moka 3 — 4, koruzni zdrob 4.50, pšcničnl zdrob 6.50 — 7. ajdova moka 7 — 9 Din kg. Žito: pšeni« ca 310 — 315, rž 250 — 2S0, ječmen 230 — 250, oves 220 — 260. proso 300. turščica 240, ajda 330, fižol 360, grah 400, leča 600 Din 100 kg. Kurivo: premog 40 — 46 D'n 100 kg, trda drva 150 — IfiO. mehka 100 Din kubič. ni meter. Krma: sladko seno 80. polsladko 60. kislo 50. slama 50 Din 100 kg. Zelenjavo: endivija 8 — 9, rdeče zelje 3 — 4, kislo zelje 3, ohrovt 2, karfiiola 12 — 16. kolera, be 4 — 5. Volerabe»po(l/errlilce 0.75 — I, paradižniki 9 — 10, čebula 2.50 — 3. česen 15, V-nmpir I 15 _ 1.50, kisla repa 230 Din za kij £!nriborski trg Včeraj so pripeljali slaninarji na trg 54 vozov z mesom in slanino po etni 12.50 — 30 Din kg po vrsti in kakovosti. Zaklanih svir: je bilo 150 po t5 — 18 Din kg. Krom« pirja so pripeljali 8 vozov in se je prodajal kg po 0.75 — 1J0 Din. Zelje, katerega je bilo 22 vozov, se je trgovalo po 030 — 0.75 Din kg. Ostale ccne: Perotnina: kokoši 30 — 40. piščanci 17.50 — 27.50, race 40 — 45, gosi 65 — 75, purani 57 — 100 Din komad. Do« mači zajci: 10 — 25 Din komad. Žito: pše. niča 2.50 — 2.75. rž 2.25. ječmen 2 — 2.25. turšvica 2.25 — 2.50. oves 1.50 — 1.75, pro. so 3.75. ajda 2.25 D:n liter. Fižol: 2 — 2.50 Din liter. Sočivje in zelenjava: karfijola 2 — 15. česen 15 — 20, čebula 1.50 — 3-50. kislo zelje 3. kisla repa 2 Din kg, ohrovt 0.50 — 1, endivija in glavnata solata 0.25 — 1 Din komad, špinača I Din kupček. Sadje: jabolka 5 — 7. hruške 6—10 Din kg. Mlečni izdelki: mleko 2.50 — 3, smetana 12 — 15 D'n liter, sirovo maslo 40, kuhano 60, čajno 45 — 60 Din kg. Jajca: 1.75 — 2 Din komad. Krme zaradi deževnega vremena ni bilo na trgu. Tržna poročila Novosadsba blagovna borza (7. t. m.) Pšenica: baška. 13 vagona 242.50: bašVa 5 vagonov 247.50; banatska, 4 vagoni 24230 baška. Begej, 10 vagonov 245. Turščica: baška. t vacon 170; banatska. aova, 10 vag. 106. Tendenca nespremenjena. s Davčni dohodki t avgusta L L V meseca avgusta t I. se Je pobralo v naši državi I27.362.2S! dinarjev neposrednih davkov in državnih pribitkov. Na posamezne pokrajine odpade od tega: na Hrvatsko In Slavonijo 50.62u.385. na Bosno ln Hercegovino 13 mi-•inov 183.487 na Vojvodino 43.118.789. na S 1 o v e n i' o 34.950.167, na Dalmacijo 2 mili iona 877.422 ter na Srbijo ln Črno goro 42 milijonov 432.577 dinarjev. V istem času se ie pobralo davka na poslovni promet za 20.770. 252 dinarjev, in^icer- v Hrvatski in Slavoniji 6.030.968. v Bosni L. Hercegovini !,428.568, v Vojvodini 2, S04.9%. v Sloveniji 6,703.857, v Dalmaciji 499.1,'12 ter v Srbiji in Črni gori 2,302.548 dinarjev. Kakor vi dimo, ie odštela Slovenija v primeri z drugimi pokrajinami izredno veliko davčno svo to. Predvsem svota davka na poslovni promet v Sloveniji ni v nikakem razmerju s svotanr -'ačanimi v drugih pokra inah. — C '-dkorhs povišana. Iz Beograda porou se Je zaradi čvrstejše tendence na s!c i tržiščih v Ne\vyorku. Mag-deburgi ragi tudi pri nas povišala cena za 25 p ' kg. = L'.! mlja Ujedinjene banke v Beogradu. Na izredni giavtii skrpščini banke se ie soglasno skleniia likvidacija poriietia. 1 rl-sotni so bili 104 delničarii. ki so zastopali 10.870.000 dinarjev nominale. Ministrstvo za trgovino In industrijo je likvidacijo potrdilo pod pogoji, ki se nanašajo na izpilnitcv sklepov sodišča v poravnalnem postopan u. = Izreden občni zbor imajo Združene mlekarne, d. d. v Ljubljani, 'ine 26. t. m. ob 17. v društveni posvetovalnici v Ljubljani. Dnevni red: dopolnilne volitve upravnega In nadzorstvenega sveta ter slučajnos'1. Konkun. ie razglašen o imovini Cirila Soštariča, trgovca z mešanim blagom v Vuzmetincih pri Sv. Nikcla'u pri Ormožu (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ormožu bo 21. t. m. ob 10.), In o imovini Frana Koželja, bivšega trgovca v Braslov-čah, sedaj pri tvrdki »Elita« v Skoplju (prvi zbor u-pnlkov pri okrajnem sodišču na Vran skem bo 26. t m. ob pol U.). = Nov narok. V konkurzni stvari Josipa Molka trgovca v Metliki, je odrejen nov narok za ugotavljanje terjatev na dan 12. decembra t. 1. ob 10. pri okrajnem sodišču v Metliki. — Računanje voznlne za krompir. Zaradi številnih pritožb glede nepravilnega tarifi-ranja pošilik svežega krompirja Je Izdalo prometno ministrstvo odredbo, da se moralo take pošil ke klasificirati po izjemni tarifi št. 10, odnosno po pooblaščeni vozarln-skl postavki št 1. ki je znatno cenejša kakor običajna klasifikacija po razredu C, — Sklic zbora upnikov. V zadevi Lesne eksportne In Industrijske d. d. v Mariboru se sklicuje na dan 23. t. m. ob 9. pri okrožnem sodišču v Mariboru zbor upnikov. Predmet razprave ie: a) sklepanje o priznanju zahtevkov Centralne banke; b) ugotovitev terjatve okrožnega urada za zavarovanje delavcev. = V zadružni register so se vpisale naslednje zadruge- Ljudska posojilnica v Hrast niku. r. z. z n. z.; Vinarska zadruga v Lluto meru, r. z. z o. z.; Tiskarna sv. Cirila v Maribora. r. z. z o. z.; Agrarna zajednlca na Marofu-Pincah, r. z. z n. z.; Mlekarska zadruga v Ratečah-Planica, r. z. z o. z.; Električna zadruga v Stepami vasi, r. z. z o. z. Izbrisala se ie: Zadružna zvonarr.a v Liubljani. r. z. z o. z. v likvidaciji (ker je likvidacija končana). 7. novembra; CURIH: Beograd 9.20, Berlin 123.55, New york 518.75, London 25.1525, Pariz 20.95, Mi. lan 20.55, Praga 15.375. Budimpešta 0.07270. Bukarerta 2.45, Sofija 3.775, Varšava 86, Du. naj 73.15. TRST: Obligacije Julijske Krajine 67.40. Zivnostenska 282, Assicurazzioni Generali 6600, Libera Triestina 488. Llovd 1070. Oce. ania 168, Split Cement 470, Krka 358; — devize: Dunaj 350 — 370, Budim« pešta 0.00348 — 0.0358. Praga 74.70 — 75.20. Bukarešta 11.75 — 12.25: valute: dinarji 44.25 — 45. 20 zlatih frankov 96 — 100, 20 zlatih lir 490.52. LONDON (opoldne): Beograd 274, Nev.= york 484.75, Italija 122.37 in pol, Dunaj 34.39 Švica 25.15. NEWYORK: (zaključno 6. t m.): Beo.! grad 1.77 in pol. London 4.84 in trinajst šesfnajstink, Italija 3.96, Dunaj 14. Švica 19.27 in pol. Zastoostvo H tsče agilen, samustoieu trgovec iž Beograda, ki je dobro vpeljan v Srbiii, Bački in Banatu ter potuje stalno z autom. Zeli zastopal uvedene predmete kakor: železninarsko-kolonijalno in steklarsko robo proti, proviziji. Cenjene ponudb? pod šifro „1313* na Aloma Čompany, Ljub-l;ana Kongresni irs: 3. e««., IV(izti/milo! Cen;, občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo pleskarsko delavnico z Dunajske ceste it. 19 na Gosposretsko cesto (dvorišče kavarne »Evropa Priporočam se v rtadaljno naklonjenost vsem naročnikom. IVAN BRtCEU, pleskarski in liiarski mojster. fa. filalftii h M«! Josef Inaslfl A. G. (Dlen preda alt odda Uceneo svojega jage-slovenskega patenta štev. 698 reflektor z prizmami Informacije daje Dr. Janko Olip, advo« žat. Beograd. Rolarčeva S*ev. 7. •cev^vii-s^osaaBaaaaaiaaaaaiiBaBa Orevesnlta „Gi;tiK MMm" i !elm (Slcv.) nudi za Jesensko in spomladansko saditev, prvovrstno lepo vzgo-eno 6205a sadno drevje, od vseh vobče znanih in priporočljivih vrst Cene zmerne, pri večjem odjemu popust Franc Sorvath, vrtnar in sadjar. aaaaaaaaaBBaaaaBaaaaaiiBit—aa i Trije pari prvovrstnih voznih konj dalje žreboi za pleme in konji za tovor so naprodaj iz prve roke pri E. VAJDA, Čakovec, Medjimurje, Jugoslavija. Brzojavni naslov: E- Vajda, Ca ovec, telefon interurb. št. 59, 60, 3, 4. IMMMUmmmMMMMUMMIMimMm 11 cene vsemu blagu dokler traja za oga gnatno »liane. — Len« Izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, dr. JSgerja perila, damskih reformnih hlač, ovratnikov, kravat, nogavic, svilenih biuz in šalov, trikotaže, tine parfumeri;e In drugega blaga. Stranka, ki kupi za preko SO Din blaga, dobi poleg znižan« cene ie v btagu 1O°/0 rabata. B. Veselinovži St Somp«, Maribor, Gosposka oslica 26. 469a = G 0 L 1 = Liubliana, levfetra n!. S tidehiit i wfletiin dnr.lrt« tHitao obleke oo n>ln iveiV» •"'T«*5™ In (nnco«Hem kro)n. v rennen^ko porodil«) Liubliana, 7 novembra 1925. Liubliana. 306 ai nad morjem Kra-on»zovan|a ob Zračni tlak Zrač.ia temperatura Veter OtJlarno 0- 10 fadannr mm ! Liutiliana . . . 7. 758 2 8-2 sev. zap. dež 42 LiuMjana . . . 14 753-2 83 obl. Ljubljana ... 21. 750-1 66 dež 4-6 Zagieb .... 7. 756-5 90 jug a Beograd . . . 7. 754 3 10 0 ». fetotam najbogatejša iaberi vsakovnt, ib godal, mojstrskih violin ln oajlinejfiih strun. NaJfrj.ynej4. tvrdka Jui't>slavlt.l »la Mali oglasi, kl slutijo v posredovalne in soclaln, namen« občinstva, vsaka beseda 50 par, N a J m • n J11 fncsek Din 5-—. Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaj«. vsaka besedi Din t - —. Najmanj ti inntli Din 10-^ Cfrrt Vulkanizira me vtste g o m i j r parna vulkantzacija P 8k«l«i t Ljubljani. Uitnaka eeela 11 27r Sode t* rino. tganj* olj«, m«, mast io petrolej kakor tude in bluze Popravila in mo lerniziranje Solidno deio, cene nnerne. 28200 Mesarija ■ priključnim Ptar.ovar.Jein ▼ promet nem kraju se vzame takoj v oajem. Ponn Ihe poslati (io IM m na up* * Jatra* po«! Jifro •Takojšnji najem*. 28164 Pozor, trgovc"! Za božično sezono nudi y»o konkurenčnih cenan cvetličarna »Palma* svoje lastne kakor: rutic*, cvetlično listje, cvetlice in vse v to stroko spadajoče predmete Zahtevajte hrezp'ačno cenik. Se priporoča Frane Stres, cvetličarna, Podčetrtek, Štajersko. 28000 Mesarija ca prometnem kraja se vzame v najem. Dopise prosim ca podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Mesar*. 27324 Damske *;!obuke Izvršuje ln preoblikuje naj-eeneje modistka Mila Hut-ter, Dunajska cesta št. 6'!1. 25462 Ključ. delavnica ee vsled bolezni odda v najem ali se (»prejme družabnik. Ponudbe pod šifro •Prometno* na unravništvo •Jutra*. ' 28247 ŠtampHjke *eoh vrst in vse potrebščine fadeluje in prodaja. — sprejmejo se tudi vsa graverska dela najceneje pri tvr po!noma italijanščino. Pto-t! bonorarin a'i konvorza-e?!i v slovenščini ali toem-fičir? Ponudbe prosi pod značko «Italiian«ka konver-sacija* na npravo «J«tr»* 28°?M Stro'eo?s?e fTčn« nra Din 8*75. fhrfsto-far učni zavoi, Domobr^n-aka cesta 7. 27742 Akndetr»k porčnie klnsjčne »o7ilce In matematiko. Naslove je oddati v Bora vi «.T»itra* pod značko •Inštrukcije*. 28225 Klavir Bf.ro? In natančen pouk dale nČiMiica. Naslov v opravi «Jutra». 2821? Klavir se porČMie po ws|wšnl metorff hi zmer ni cent. Naslov pove ur«r •Jutra*. 28257 VHof^nsk? poi?k po naibnlfšl. n«p^*n! metodi za začetnike In drage Po?a«ni!» «»aje Wl!l-Bian. Čopova tO/T- 28221 Dva čevljarska pomočnika za različno stalno delo l*če Knez Frnnc. čevlj«7 v Sevnici ob Savi. Hrana In stanovanje v hiSi, plača po dogovoru. 28010 Vrtnar, vajenca sprejme I. bir.ovičar. vrtnarsko podjetje, Trnovo. LJubljana. 27957 v Beograda. Terazlje St. 6 preskrbi najhitrejše «hiibe moškemn in ženskemu osob-j« v!»eh 'etrok. Izdaja sta-novania. lokale, delavnice, sprejema zastopstva, komi sije. kupuje in prodaja nepremičnine. daje vsakovrstne informaciie in hitro re-šaje posle pri administrativnih, vojaških te konzularnih oblastik. 37716 Domača uč?te???ca mlada in zdrava se išče za «e''rmletno deklico ra popoldanske u e Naslov pove uprava c.latra*. 2751 <5 Mizar, vajenca »prejme Goljar Josip, mizar, Kleče, pošta Jeiica S8251 Deklica 15—13 let stara, pošteno i* snažna. Že nekoliko vajen* dela. «e išče za p«mi»č v froupodinjstvu — Naslov v apavi «Jutra». 28208 Slašč?čar. va?enec zdrav priden In pošten se sprejme. Poizve ee v Oo-sposki ulici 4. 28421 V?coVošo'ka In učitepie« telita v pe po^danskih nmh l«frnlr»t! BČ »nce (ke> ljnd«ke ali me-Jčanskc iole. r#atne eimna-»n'i «e v n*w»V«'n! a!i klaviriti Ponudbe nod tf'ro < Učiteljica* oa upr •Jatra*. 2000 Din mesečno in procente dobi p^rfektna frirerka in manikirka. — Dopise na rwi«1ov: Knmmev-kramer, Soiabor, Banat 2768P Gospo^čna dehra p4«amlska mot. ki zna dohro clritiro čitati ter ima režiisko karto, se takoj sprejme. Ponudbe pod «('irilica, 10. nov.* na npr. •Jutra*. 28152 Dobrega potn?ka sprejme takoj trgovina vina Prve mesece se plača le provizija. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro • Dobra eksistenca*. 28228 Postrečmca se išče za dopoldanske ure za po«pravljanje sob. — Celovška cesta 14, pritličje 28213 Za dimnikar, stroko na deželi se sprejme pomočnik in vajenec. N»sl«v pove upr. «Jutra». 28292 Kuharica dobra ia rnaiaa. ki razume v*a ffo*podinj«ka dela ln je dobra in »krbna eo*po dinja se sprejme takoj v bol i š o hišo k družini 5 oseb Starost do 35 let — Ozira se samo na dela zmožne in do««ojne osebe Plača Sm-400 Din. Na-lov v upravi «Jutra*. 2827« Pekovski pomočnik trezen ln zaneslijv. va?"a v«eh del v p»-kari»i pe »5Č» za takoj Pnnn-M*e na upr •Jntra* pod šifro «S'.-»'»>o mesto 14202*. 28277 D«*le zdravo in pošteno se sprei-me kot sob.irica pri manjši družini Plača 2W_^ Din Ponn 'be na naslov. 7«*ra dr. Ra lojčič, Zemun 28179 Perfekten vrtnar oženje«. «e Išče. Naslov v epmvl «Jvlra*. 88291 2 m?a;ši de'avki »e sprejmeta takoj Pojasnila v trgovini J. Plečnik. Kopitarjeva ulica Stev 1 88299 Vzgojiteljico iščem 2a G«»renj«ko k štiriletnemu itečl u. Naslov v upravi c Jutra*. 28233 Izdefovalnica š;amp"!5k sprelrne zanesljive pot-proti 30*5? ni p t o v i 7 i j i. Ponudbe na spravo «Jntr.-,> v Mariboru pod «8tamnn*-kas. 28312 Absolventka meščanske id dvorazredne državne trg. fols*, vešča slovenske ia nemške korespondence, stenografije in strojepisja, i§če pisarniške slnžbe v mestu al: na deželi. — Dof»ise pod značko • Eksistenca št. 1419"» na upravo «Jutra*. 282G5 Knjigovodja bilancist. z Uletna pisarniško prakso, debsr organizator in strojepisec, vešč slov., nemške in italijanske korespondence, želj dosedanje mesto tako; ali pozneje spremeniti. Cenjene ponudbe pod «Fo!io» na uoravništv«" •Jutra*. " 2S247 Postrezmca išče dela čez dan Naslov pustiti v upravi «Jutra> f>od Šifro cPostrežaica*. 28241 Postrežnica zanesljiva in vajena vse^a dela. ki zna tuli kuhiiti. išče službe Helena Kos. Ahacljcva eesta Stev 10. 282^8 Kot oskrbnik išče službo v Ljubljani starejši gospod. Ponudbe pod •Oskrbnik* aa upr. «Jutra» 282S2 Absolvent strojne delovodske šole t dot»rimj spričevali iSče svoji naobrazbj primerno mesio za takojšeu na*top. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Vesten 98». 28203 Kro?aški po?t:oči'k za majhne kose išče me?n?V Na<*op takoj n'i pozneje Ponn'be ea nor »Jn+ra* p©^ šifro •Zanesljiv 14228*. 28217 Mof:to skfad-ščnlka v mantšem prometu ali slusre iščem. Sem "3 let ■itar. treien in pošten. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Trezen I*. Šofer išče službe Gre tudi začasno k kakemu potniku. Cenjene ponudbe na npravo »Jutra* pod »Trezen* 28281 Absolventinja meščanske šole s šestmesečno pi«s.n. prak«o Išče we*ta stroleni*ke Ponudbe n?. unr. »Jutra* pod fifro •Vestna 14303*. 2830P Drž. rač. uradnik išče postran«ke«?a zaslužka Rfirejme vsako delo Cenj. ponudbe na unravo »Jutra* pod šifro »Marljiv 28315 Šofer išče služb" ra tovorni ali osebni avtomobil. Cenlene ponudbe na upravo »Jutra« pod Šifro »Trezen*. 2830? Mizarski pomočmk z dobrimi sju-ičevali iSče primerne službe. Naslov v upravi »Jutra* pod značko •Priden*. Uradnik vpokojenee. ve>Č vseh pisarniških del, zmožen slovenskega in nemškejra jezika, išče službe v pi-srni. Dopis« na upravo »Jutra* pod »Vpokojeoec*. Ižti295 Fant priden in ^o^ten. star let. želi primerne složh? v kakem skladišču. Gre tudi ta «lngo, hišnika ali kaj podobnega. — Ponudbe oa uf»ravo »Jutra* pod ojrlas-00 fitev. 28278. 28278 Mladenič kl Je dovršil kmetijsko Šolo išče službe. Poizve ee Malči Horjak. Rudnik st. 31, Ljubljana. 28288 Absolvent trgovske šole s prakso, poj»olnoma ve5č knjigovodstva, slov., »rbo-hrvatske in nemške kore-sjiouilence želi službe. — Dopise na upravo »Jutra* pod »Absolvent 14287». 28283 Dekle šivlja. staro 21 let. I5če službe. Gre tudi za vse. ker je vešča tudi nekaj kuhanja Dopise pod iifro »A. B.» na upr. »Jutra v 28277 Gospodična s 3 razredi meščanske šole in dvebtno prakso v trgovini želi še eno leto kot učenka vstopiti » kako tr-jrovino mešane stfoke. Ponudbe na npravo »Jutra* pod »Marljiva in poštena 14279». 28274 Korespondenc perfektm t nemškem, ital in francoskem jeriku želi premeniti mesto. Obvlada te Jezike po|ndnoma tudi v trovoru — Prija7ne po-nndbe na npravo «Jt»t*-a» pod značko »Resea 28275 Deklica s dežele. «taea 18 let. krepka in zdrava, vajena vseh domaČih del ter kuhanja želi taknjjijneea me*tn — Ponndbe na naslov Justina R o t i n — Trbovlje ? 28271 t e«m? strokovnjak prvovr»ter.. ve*č sloven-«keL»». brvat«ke;a in nem-škej« Jezika Uče nameftč»>. nja kot ža »ar-npr a vile! J. vodja aH prevzemnik. — Kavri?« 25 OOP proti va*-no«ri Ponu-H* pr»d rnačke »Prvovrstna moč 14221» na uprav« »Jutra*. Strojnik izučen ključavničarstva — trezen ie sanetdjiv strokovnjak išč« »lnžbe Ponudbe na upr »Jutra* pod šilro »Treznost*. 28296 Plačilna natakarica s kavcijo išče takoj službe Ponudbe oa upravo »Jutra* pod »M P. 1114*. 28^35 Iščem službe za ve* tesarska dela. ev grem tudi za poslovodjo Naslov pove uprava »Jutra* 28248 Krojaški pomočnik za majhne kose išče mesta Gre tudi na detelo. Naslov v upravi »Jutra*. 28199 8'nžbo kuharice išče pridna in poštena oseba Opravljalo bi tuli drujra hišna dela. Gre tudi k otrokom A. W., Pod sreda. Štajersko. 28207 Gospodična izobražena, išče zakoslenja v Ljubljani pri otrokih. ffospodinfstvu. trgrovini. pisarni ali karkoli, samo da ne preživi Dopise na upr. »Jutra* pod »Pošten zasln-tek*. 282S8 Fina š?v?Jta vajena vsera konfekcijfke-en dela išfe mesta pri boliši šivilji ali v trsrovini Cenjene ponudbe pod šifro •Pridna in poStena* na npr. •Jutra*. 28263 Strokovnjak lesne stroke in trgovine t deželnimi pridelki, trjrov-«ko naobražen. knjitrovod-ja. kore«pondent za slovenščino. nemščino in strojepisec Išče primerne službe Ponndh? pod «T>koj» na podružnico »Jutra» v Mariboru. 2825« Mlad tre. pomočnrk teH premeniti mesto v tr-Tovino mešane/ra blaira — Va»»tor»i lahko s 1. januarjem lf>-}fi. Cen*ene popudbe na npr. »Jutra* pod ?i'ro •A?ilen in pošten*. 28138 M!ada Intel. gdč. išče mei«ta vzsrojiteljlee. — Cenjene ponudbe na upr. •Jutra* pod »Gorenjka* 28210 Natakarica izurjena in zanesljiva išče •lnžbe v meptu. event crre tudi na deželo Naslov v upravi »Jutra*. 2S211 Postrežn?ca *a praaje. čiščenje in postrežbo Išče -lnžbe Naslov Sehisehej? Marija. On«po-svetska costa 7, prifb*8;e 2824-1 Akademik zmožen italijanščine, hrvaščine. slovenščine in »rro-jepisja isč». »lužbe. Dopi«r pod »Akademik* na upr •Jutra*. S8242 KOKS — ČEBIN WoHot» lfll. T.lefon- !W 481 III Dva bakr. lestenca t 4 .TPlill ln 9 p®.« mirnih hakrpnth .t.ril t» t*lo?t». tiroma Pok o irf i ca.oH . Ljnhl>n(, 0te.'»IUlt» aH-. 494 Radio aparate in sestavne dele 'ma v talotri Franc Bar. '.iiibljana. Ca^Varfevo na le 5. JO? Opreme za neveste •»tore. zaftore. je«tilne in spalne ffarnitnre namizna in po<=te'jna pregrinjala ter vse vrste vezenin veže ročno najeeneje M Zor Ježek Ljubljana. .Stritar ;ev» ulica 7 Prerzame vt«e kombinacije iz motivov — Predti«kan?e Največja iz bera načrtov. Električni motor oa enakomerni tek, 8'4 HP. 440 Voltov, v popolnoma dobrem »Unju h proda — Naslov pove uprava «Jutra* 2821« Salonska oprava kompletna, skoraj nova, i« mahapoui lee*. >« po aizki ceni proda Pojasoila daje F*aoe Oaet Junior, Vran»ko 18181 2elezna -'.agajna se no eelo o g e d e I cent {»roda. Naslov pove oprava •Jutra*. 22)149 Lepo zaprto utico • izložbenim oknom in pultom, pripravno ta trafiko branjevca ali mesarja, telo usrodno prodam. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko • Ptica*. 28135 Proda se: lahka enovprežna kočija. 1 mesarski vo* in 1 voz z Inetvami, vse enovprežuo ter l konjska prsna opre ma. Valentin Ačkun. Studence 35, Hrastnik. 28100 Tovora! avto Stiritonski Austro-Flat. generalno pof>ravljen in eno-tonski Ford. 1 leto rabljen proda tvornica konzerv •Globus, d. d. na Vrhniki 28085 Zlata ura dragocena, se po zelo ugodni ceni proda. Naslov pove uprava »Jntra*. 28076 Ugodno se proda 1 levoročni stroi znamke •Sineer* in 1 »Hove» star stroj za čerliarje Odeda »e- Prešeren. Celovška c št. 68 (dvorišče). 28016 Bencin motor ležeč. 4 HP, sistem Lan-?en & Wolf. v popolnoma dobrem stanju se radi razširjenja obrata ceno proda Dopise pod »bencin motor* na arravo »Jutra* 28007 Kondensator 25 cm v premeru » obvods (F&MUng) •• eelo poceui proUa v droaeriji Kane. 28284 Več žepnih ur srebrnih, moških se proda. Naeiov pove uormva »Juira* 28256 Benečansk? lestenec poceni ne nrodaj. Naslov v upravi »Jutra*. 27961 Žaket modne hlač*, polrlilnder — novo — se zelo u »rodno proda. Naslov pove eprava »Jutra*. 27937 Trgovci, pozor! V«led opustitve e«croe trgovine proda razno era lanterijsko ^ila«?o pod lastno feno. — R Kenda. Ljub-Ijana, Mestni trg Stev * 17 27501 Urarska obrt staro, zelo raz3?rieno pod •et je. se proda pod zeln urodnimi poboji z ali brez za'oce nrarvke^a blar.iv| •Jutra*. 28248 Pa?proda?a Rudi r.nu«tltve hMtel«ke obrti razproda iam ve* inventar za 25 ««h. Pro t» sknpno aH posamično — R»«ni reflektanti moreio dobiti ves inventar nod dobro •Taranefio Pi«mene ponudb« naslovite na Fvpen» Delfi na, hotel Krka, fiil-n"< 28129 Pozor! Pg-odno se proda r o i I č e (Karnhe) S 400 Din za 100 k c In «uhe fi?e S 575 Din za 100 kg franko posta'a Sušak Razpošilja se v«»ke množino. P?«mene ponudbe na naslov: Rafael Eenedetti Sušak. 28117 Mlinarji pozor! Vsakovrstne mlinske kamne na f boljše kakovosti Ima vedno v zaloirl Jakob Se liškar v Škof ji Loki 25287 Večji nož? za ribanje zelja naprodaj. Naelov pove npr •Jutra*. 28217 Zeleznato vino iz lekarne dr G PlwoH. f.jubDana, D»«najska e 6 krepča malokrvne. nervnr. ne ter oslabele odrasle in otroke Naročila se točno izvršujejo. 480'II Samotno opek za vse «vrhe, v najboljši kakovosti in po najnižjih conah nudi Ljubljanska ko-merciialna družha. LJubljana, Bleiweisova eeeta 18. 47B Baročni tabernakel (omara) krasno vložen, param i rano jtri^ten proda 8e-dej. Mala čolnarska št 5. Trnovo. S8222 Motorno kolo znamke »Pur h». 2 RP, * prestavi, le malo rabljene «e radi selitve ueodno in po zelo nizki ceni proda. Ponudbe na npravo »Jutra* f»od Šifro »Utroden nakup* 28099 Damska obleka temno-modra. zimski plašč za 16letno deklico in m«*-•kl eaU»ši ceno naprodaj Naslov pove unrava »Jutra* 28233 \Vertbeim blagajne »n Jeklene denarne omare za vzidanje prifniroča Ljub Ijanska komereijalna iruž ba Ljubljana B!eiwelsova St 18 219 Steklem trešna opeka je zopet v zaloirl pri Zdru Z«nih of»ekaruah, d. d v Ljubljani 433 Blagajna št. 2 se proda za 2800 Din. — Naslov pove uprava »Jutra* 28220 Železna peč dobro ohranjena se poeeni proda. — Istotam «e "prejmejo irospodj na dobro domačo hrano Izve se pri 2 Nežič, Gosposka ulica 3fl 28224 Dve knilgl •Die Frau als nau^Srrtln* novi se za 250 Din prodasta Naslov pove oprava »Jn*ra» 28285 Kofo mo«ko In žen«ke te proda »Jutra* 282C9 Naslov pove uprava S?vafnl stroj •Sinr»*r». nv»d«l Gfl za po-ereznHI. s 8 predali, še malo rabljen. S® popolnoma .»ol»ro ob ran len se po tmer-ni ceni proda Jvafi Ceme. Vrhnika Stev. 188, Stara cesta. 28301 Okasijske gramofonske plošče Foitrot. Shimmj, Bluea. 8himmy-Fo* in dru^e po tnatno znižanih cenah — dokler jt zalofa. A Rae-Uer^er. Ljubljana. Tavčarjeva (Sodna) 5. 28235 Moški zimski plašč se poceni proda. Satdov v upravi »Jutra*. Stelaže ln pult za manufakturno trtrovino. |io(Mjliioina nov«, pult i? trdejjj* lesa t politirano. javorjevo ploSčo. se po iz-redno nizki ceni proda. Naslov pove uprava »Jutra» 28231 Kompletna postelja se proda. Naslov v upravi •Jutra*. 28287 Hrastovih dog več vagonov za izvoz, po naročilu dimenzij. franko mej* se proda. Naalov v upravi »Jutra*. 28295 Prvovrstna peč (Dauerbrandofen) se poceni proda. Poizve se pri kjluč. mojstru Breskvarja na Sv. Petra nasipu. 28274 Otroške vozičke in dvokolesa prerenovira in shrani čez zimo najceneje Zemelrok, Glince Stev. 74 23279 Pletilnl stroj 8/36 — dobro ohranjen se poceni proda Naslov pove uprava »Jutra*. 28246 Motor skoraj nov. v brezhibnem stanju, prvovrstne italijanske znamke. 2*'« H P. športnega tipa. se orodno pro rrčasto blago, posebno pe jesenov ln orehov, kakor tudi kosianjev le» a* laidn ter bukovo ogljr In drva hrastove in bukov* prajrr kupuje it a! no ter prosi cenj. ponudbr franko va «ron nakladalna postaja Ru bdf D e i g m n, trgovce. Laško. -- Konvers. LexIkon Maverjev ali Rrorkhani»ov se kupi. Ponudbe t naved-ho cene na upravo »Jutra* pod »Lezikon*. 28298 Pisalni »troj rabljen, a dobro ohranjen «e takoj kupi. Ponudbe * navedbo cene in znamke na upr. »Jutra* pod šifro •Nepokvarjen stroj*. 2824*' Stare knjige hi 18. stoletja, slovenske, hrvatske, nemške, latinske, kakor tudi rokopise Vodnika. Prešerna. Janetiča Stritarja. Gregorčiča in Cankarja kupim. Ponudbe na npr »Jutra* pod šifro »AvtojramJ*. 2S278 Železen štedilnik kupim. Nesiov pove npr. »Jutra*. 18285 Gaber, lesen drva ln breze kupim. Plavam takoj. Ponudbe pod »Akreditiv* na podružoiro •Jutra* v Mariboru. 28311 Posestro 0 oralov, rn kulture. Up Inventar, poslopja, krasna lega ter trgovbko hišo novo. ob drtsvni cesti proda Cujet. Maribor. Barvarska attca 8. Zelo ugodna priložnost! H'ša v Mariboru 5 minut od plavnege kolodvora. lepa lega, s stanovanjem in lokalom se takoi proda. Pojasnila daje g. F. MicheUtsch. modne trg. v Mariboru. Gosposka a). 14 600 Nova vila vlsokopritlična t mansardnl-mi stanovanji in novim go-sy»edarskiro poslopjem — • prostim stanovanjem — se takoj proda v Kamniku na najlepši točki. «ončna lega s krasnim razgledom na pla nino. pripravno tudi za ljubitelje planin, letoviščarje in industrijalce, električna Inč. — Tik vile teč« voda. pripravna za golen je rac in zosi. Ker je pesek in voda v neposredni bližini, se na-hala pod vilo cementna industrija za izdelovaie strešnikov itd. V gospodarskem poslopju entojaraža. moderni hlevi ln pralnica. Cena radi odpotovaoja Izredno nizka Informacije daie i* prijaznosti H Prlvšek. Go sposvetska ceeta Itev. P 28263 Maifino posestvo prode m v Koši*ah. ure od Kamnika Prijazna hi-5lea. okoli zemlja, skedenj, kozolec. hl»-v za pno kravo in 2 prn'?8a. Pripravno «a vpokoience. Stanovanje prosto Cena 30.000 Din Pojasnila daje H. Privšek. Ljubljana, Gospoevetska e St 8. ---- Vita v Ptuju p 4 »obami. kuhinjo in prl-tiklinami. rrpe?p a ln moderna stavba, velik vrt — vse takoj pro«to — se pod nrodnimi poboji proda. — Pojasnila daje Fr. Werho-nig, Ptuj, Krekova ulica 8 28258 Zidana hiša z opeko krita. 2 sobi. ku-hin'a. klet. drvarnica, hlev. tri četrt orala vrta ln vod. niak. v vasi pri »1. cesti 10 minut od kolodvora se odda v najem, event tudi pro Ja Poirve se v trgovini M ftmid. Nova vas. Sv Jiv rij ob južni tel. 28^5 Nova h:ša v Llubliani z. lepim vrtom --<■9 ugodno proda. Naslov r upravi »Jutra*. 804 Lepa, vel?ka b?ša z. vsemi pritiklinaml in vr-•nni. v prav dobrem stanju in prav poeeni naprodaj. Stanovanje prosto. Ponudbr na of>r. »Jutra* pod Šifro • M. B.* 28273 Pnodn!7'nska Irša ne predaleč od mecfa «e kupi. Ponndbe na upravo »Jutra* pod šifro »Hiša 7» 28126 7 ora'ov zem''i*č-». v bi? lini me«i» Celja, se po nizki ceni proda. Naslov ▼ n pravi »Jutra*. 28206 Žasa in mlin « po«e«t vnm in ti oralov zemlje v prometnem km tu «e proda — Sp. Ročr fP pri Mariboru. 28207 Valičn? m'ln na vodo in t«arns lape obetoieča is l^nz lokomo-hfle 4fi H P. po'nojar- menlka 7^ em širokega {r dveh eirkul.tr jev, vse v dobrem »tanjn vejed bo-lezni pro''a po Izrecno nizki ceni Din fVi.noo Pod obratu le tU leta — Pol««? po«1op|a lep «adp. no*nlk nliva in travnik z f kozoleema V«e lefl ob okra'nI ee«H. H ure od f^ letniUte po«ta*e Poli^ane ?.a«»na elelrtHSna razsvet "ava. Ponudbe na upravo •Jutra* pod eValjčni mHn V PeljUaah*, 18293 Stavbna parcela v Dravi jat tik eoele sv proda. — Naslov v opravi »Jutra*. 28249 fffša v prometnem industrijskem trgu oe Gorenjskem t lobro vprijnno mesarijo, hlevom. lepimi sobami, kletjo, »lektrično razsvet-Ijavo tn lepim ijlenjadnirr vrtom «e takoj po ajrodnl ceni proravna za gostilno, trtrovino ali dmeo obrt. — Stanovanje takoj prosto Naslov pove oprava »Jutra» •8297 Kuplm hršo v Ljubljani ali okollel. -Ponudbe na uTTevo »Jutra» pod Iifro «8tanovanj*ka» 28261 Posestvo bllrn Ljubljane 1 uro proti Gorenjski, ob cesti na najlepšem mestu kraja, ob-stoteče iz hiše. gos^»odarsk poslopja >n 5 ha vrta. travnikov. ejiv ln cozda. se r>roda Razen eneea ffozda. ki obsega poldrue ha se »rži 7se ostalo s hišo vred •kapaj. Kraj Je priliubliena Izletne točka Naslov v upravi »Jutra*. 28263 Več lepih pisarniških sob v n. nadstropja odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulica. 905 Kavarna boljša ffostilna »e voa me v čajem Posredovalci izključeni Pismene ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Strokov ojak*. 467 Gostilna dobro idoča ee vzame na račun, event tudi v najem takoj aH pozneje. Ponn maojSa teka h odda. Ponudbe pod značka •Sredina mesta 14291* upravo »Jatra* Gostilna in lokal ea trgoviao »e odda takoj v najem t vsem InvetaTjra v Industrjskem kraju ' Gorenjskem dotifcnemn. t| f>o»odi nekaj denarja aH plača 8 leta najemuino n*-iTej. pod ugodnimi pogoji Event. »e tudi prod s hiši. Cenjene dopis* ne ujir»ro • Jutra* po«: eaačko »ugod. nost 14298* 28310 Gostilno in trafiko s kopališčem odda v najem ali na račun Io 15 aprila 1926 o*krb ništvo Smarjetsklh Toplic pri Novem mestu. Poletna sezija na razj>ola"o Posel»-oo tiTodno za obrtnik*, ker -o lokali na razpo'a?o. — Natančnejša pota^nila dale pi«meno ali ust meno 0*t-rb-ništvo Smnrjetnih Ton'ie 28151 Lokal s stanovanjem v sredini Ljubljane oddam Ponudbe na upravo »Jutra* pod Šifro »Po dogovoru* 28252 Lokal za speceriisko tr?ovino se odda v Ljubi?an|. Ponudb«-pod šifro »SpecerijsKa tr-?ovina 14264* ca upravo »Jutra*. 28259 Nagrado plačsm za od .-top lokala. Ponudbe na upravo »Jit»ra» pod »Ljubljana*. 28264 Iščem večjo ali manjšo sobo a" lo^al tudi na dvnrPču v bližin! rlavne po»te ze »prejemanje nar«Čd. Ponudbe direktno od hllnega po«po-daHa na upravo «Jut ra* •od »Cim proja. Prazna soba se iš^e Katera drntina bi bila taico dobra, da bi odstopila so^ • posebnim vhoe na apr. »Jutra* pod mačko »15». t&ti Uradnik ilče mesečno »obo • povS nim vhodom. — Naslov aa upravo »Jutra* pod tuacke »Šamee 14164*. 282^3 Gospodična jšie sebo s posebnim vh> dom i 1. decembrom N&> slov pod »Soba 1413S* ra upravo »Jutra*. 28131 1 ali 2 sobi prazni oziroma opremljeni, event. tudi celo stanovanje iSče zakonski par brez »tr.-* Ponudbe na opravo »Ju'r.o pod «Flačas> dobro 14118« 281G? 1000 Din najemnine plačam mesečno za stanovanje f »ob. kuhinje In pH-tiklin v stari tli novi hiši. Ponudbe na upravo »Jatra* pod «1000 Din najemnine*. 28133 Stanovanje obstoječ♦ It t sob in priti-klio t drvarnico in elektriko. najraje v pritličja v novi ali stari hiši se išč« za takoj aH pozneje, toda čim preje Ponudbe ea npr •Jutra* pod «8tanevanje 13940*. 279SS 5000 Din naerade ptačara za preskrbo aH ©<• stop ne«ašiit«nega t-tanov*. nja 2—8 sob • pritiklinaml. Po ir o« i ba za najmanj 2 l«tJ pogoi Event. ee da tndl posojilo, ali plača za 1 !*?o naprej Ponudbe z opi^oa leee stanovanja in otnačkd najemnine pod šifro »Samski dom* aa upr. «Jutrn» 277CT Dijak i« ngTedne hiše se sprejme j»rl boljši rodbini na hraro in stanovanje — Kje. pov® evangelijski župni ara ? t Ljubi iani, CoM»osvoi?ka e. St. 9/1. 27*91 Sobo ali kabinet z neoviranim vhodom ter elektr. razsvetljavo, v sredini mesta. Išče * 1 no vembrom soliden gospod. — Ponndbe na ai»ravo »Jutro ped »Mir hotji*. J7SeS Sostanovalec •e t|irej«e k telo solidnemu go-podn. event. t hrano. Naslov pove nprsvs »Jutra*. 282*27 Opremljena soba majhna, t električno raj-svet l Javo. na Poljanski r št. 54. pritličje s« odda samo boljši osebi. 23244 Stanovanje sofea in kuhtnja se odda takoj v eiredini mesta pro t? polletni najemnini 300$ Din. Ponudbe na upravi, »Jutra* pod .»3000* 28216 Soba elecrantno opremljena. sehen vhod elekttična luč. se odda pri boljši rodbini flnemn in solidnemu go-spo-'u. Naslov pove oprava »Jutra*. 2S22I Soba s kuhinjo se odda v novi vili stmnkl brez otrok Ponudbe pod •Takoj 14236* ca opravo »Jutra*. 28293 2 prazni sobi oz. ?oba ? k:ihinjo se odda v novj hiši. Ponndbe na upravo »Jutra* pod šifro »Nagrada 1(;"0». 282M Onrem!?ena soba s kuhinjo se odda mira! stranki 9 15. novembrom. Naslov pove nprava »Jutra* 2S293 Gospodična išče prazno alj opremljeno sobico — pr« tudi kot so--tanovalka Ponndbe pod • Ves dan odsotna* na npr. »Jutra*. 28314 I afl 2 sobi prazni, oziroma opremljen!, event tudi eelo »tanovanja ISče zakoniki p«»r brei otrok. — Ponu«'be na npr •Jutra* pod šifro »Plavam dobro 14118*. 281 »t Dva dijaka nit »ih razredov, naiboljše rodbine. «pee!m» profesor ea lepo »ta no vanje in dobre hrano Stroga vztroja. nemoč pri učenja, nemška, francoska konv*rzae|ta —. Naelov pove oprav* • Ju tras delati In pridobivati denarja moremo edino le s povsem zdravimi rokami in nogami. Ako se naših udov polote vstrajne bolečine ter začne trgati, zbadati, bosti in mučiti, tedaj je to velika zapreka pridobivanju. Kako blagodejno se izka- žejo v teh težkih urah drgnenje ia umivanje z nalim že skoz 27 let priljubljenim, bolečine olajžujočim domačim sredstvom Fdlerjevim blagodižečim .Elsaflojdom* t Zelo koristen je pri reumatičnih belečluah, pri glavobolu, zobo- bolu; krepi In osvežuje mišičevje in živce, pa prinese zdravo spanje i a novo moč za delo. Odznotraj in odzunaj močneJSI, Izdatnejši In in večjega dejstva kot francosko žganje In bolj! kosme tikam te vrste. 6 dvojnatih ali 2 veliki spec. steklenici 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 spec. steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 spec. za 250 Din, že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 245, Hrvatska. UUBUAIfA Orlovska cesta 4 Šivalni stroii za domačo rabo šivilj^ krojače ia čevljarje — po znatno znižanih cenah. Otoški vozički Mamice, tiu zamudite, prilike si ogleda'i velike izbire vsakovrstnih modelov po čudovito nizki! eenan. Pneumatika za dvokoltsa, motorje in otroške vozičke iz najboljših nemčkih, francoskih in angleSkib tovarn, na rtli-ko ia malo. Sprejema se popravila! Dvokolesa najceneje in najveija zaloga Mehanična delavnica Posebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, Šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje a ognjem — Stara dvokolesa se popolnoma prenove ln ■ hranijo C e s tirno. Igračal vozički in stolice za otroke tloiljive kot stolček in mizica a se nčltl hoditi. — Jgratoi vozički vej vrst v poljubni velikosti se dobijo po znatno znižani ceni. Holend^ni Motorji za uečke in deklico od 4 «Frera» ln drk. £8306 J Lepo stanovanje I, : -■■ i predmestni hiši se B-, oiajhni družini. Vse 1 -ti. C.-na 1100 Din IčeseSno. Poizve se v go-l"ihi Vidmar, Sv. Jakoba E 3- Sobo opremljeno, zraCno ln z električno razsvet-Ba^o. event. s hrano in T(i)urontx> kopalnice i 8 Č e U^o 1 za takoj. Strogo se-fariran vhod pogoj, parke-prHnost. Ponudbe pod fro z uporabo kuhinje v b!:iinl Tnbora. Naelov v crravi «Jutra>. 282-10 Stanovanje -—rs sob s pritiklinami se ?• s 1. deeerobrom v no-• vili ali stari hiši. Plačam dobro. Ponudbe na opravo «Jutra» pod značko ' čam dobro 17». 28214 Soinčno stanovanje 1 - velikima sobama, po-selsko sobico, lepo kuhinjo h pritiklinami v 3 leta toje^i vili, 10 minut od lavne pošte v Ljubljani ' odda s 1. tebruarjem za " asečno najemnino 1750 ■in. Ponudbe na npravo «Jutra» ped šifro «Zdrnvo» 25442 12.500 Din brezobrestnega posojila proti varnosti in tudi nekaj Dajemnine dam tistemu, ki mi odda stanovanje obstoječe iz 1 sobe, kuhinje in pritiklin Cenjene ponudbe pod »Stanovanje 12.500 Din» na upravo «Jutra». 27964 Družabnik ali pomočnik priden in po§ten, v starosti od 25—35 let. z majhnim kapitalom se sprejme takej do 10. t. m. v večje industrijsko podjetje na deželi. — Dopise pod cSreča* na upravo «Jutra*. 28008 Poročiti se želi Erofspodična šivilja srednjih let z Instnim stanovanjem in pohištvom z boljšim, starejšim gospodom. Dopise pod cResna ponudba* na npravo «Jutra». 28226 Gospod želi poročiti kmetsko dekle, ki bi imelo svoje premoženje, staro 20—30 let. Cenjeno dopise pod «Sre?na bodočnost* na upravo «Jutra>. 28299 Poduradnik v državn službi bi se rad poročil z gospodično z nekaj premoženja. Dopise e sliko in točnim naslovom na upr. «.Tutra» pod šifro c Ženitev 14156». 28208 31ietni veletrgovec in posestnik, dobro situ-irau. iz ugledne podeželske rodbine, resno želi spoznati damo primernih laotnosti Ponudbe na upravo <»»»♦♦»♦»«♦««« (T Priporoča se starcyr.ana solidna tvrdka Gričar 3Iejač konfekcija samo Selenburgova ulica 3. V Trgovci I zahtevajte cenik in vzorce, čudežnih sveč za božič, edini slovenski izdelek, najcenejši in najboljši, bengalične žveplenke, bengalične svečice. Bengalični ogenj v vseh barvah brez žvegla in smradu za mi-klavževe večere in gledal.ške odre. Lovske pa- trone vseh kalibrov v razi. bengal. barvah. Aparat proti vlomu, za vinograde in drugo. Cenik ognjemetnik predmetov pošlje se na zahtevo. Pvrnf3 Prva jugoslov. pyrotehnična rjIUla, tovarna w Celju. Zahtevajte povsod le JMiiHiiilo" Celjske milnrne i. z o. z. u Celju, pod znamko i Pozor pred nakupom kolesa! Kolo italijanskega izvora s polnim Grumijem, navzgor obrnjeno balaneo, rjavo ple-?kano je bilo ukradeno. — Kdor dobi kolo Da za j. dobi 100 Din nagrade. — Pavel Jeme. trostilničar, Breg 19, Ljubljana 28269 Je nafbolfše in najcenejše. V torek, 10. t. m. od 9. ure naprej prostovoljna dražba lepega pohištva v Groharjevi ulici 21 (Mirje). Vzkiicne cene zelo ugodne. 6686-a L Zdravnica ii;. mi Eleonora JeMroyerjeva naznanja, da se je preselila v poslopje Jadranske banke, MikMftn cnti H.IJ Ordlnlrs od 8. ar« ijntra) do t, ara popoldne «a »ploine boleraL 6648—a Silite na porcelanu rf zs iiosro&ne spomeniHe (t kakor tudi slikanje na porcelanu izvršuje f Josip Novotnl! BEOGRAD, Braničevska 13 & 6651—a i v vseh modnih barvah stanejo samo 31 Din pri tvrdki ■ ■ S H. Kenda, Ljubljana, i Mestni trg 17 6611-a ■■■■BIIBBiBingHaiBNUl 1 Snkno za moške obleke naj* močnejše, najfhiejše in najccnejše razpošilja veletrgovina B. Siermcukl Celje, št 20 in sicer: trnežno snkno 71 Din močan ševijot 78 Din fini kamram 90 Dia Iiusirovani cenik z čez 10C0 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna kam-garaa in razne manu-fakturne robe, pa samo za osem dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. (Naroči i a čei Din 500 poštnine prosto. Trgovci engios cene I flMseaHaBMRaaiaBi PODRUŽNICE: Maribor, Kamnik, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Konjice, Slovenjgradec. EKSPOZITURA: Prevalje. Brzojavke: TRGOVSKA Telefoni: 139, 146, 458 K H K TRGOVSKA BANKA, D. D., LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA št 4 (v lastni stavbi) IT KAPITAL in REZERVE preko Din 19,000.000 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. / Pozor! Samo 3G0 Din franko na dom! Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija snetno bela ln desetletja trpežna. Dobavlja se pruti predplačilu ali povzetja Za cenik priložite Din 1"— v znamkah. Inserat priložiti. Ako bi ne ugajalo, se .a zame tadevolte nazaj L t Ili u bi «. 1\ li» Kovinska indu;trij< IF1Z JtH.BE^ML.fldribor, SH.S ( r?tdthna*C3BC5 C vsakovrstna, po najugodnejši ceni kakor vsako leto ledno v zalogi Kupim tudi su avl in stopljeni loj in ga plačam po naivni dnevni ceni. Jas. SERfeMAN. L'nb!!ana, Poljanska c. 85 Cene konkoreainel Samo na debelo! Tužn:m srcem javljamo, da je niša nad"se ljubliena soproga, hči, vnukinja in nečakinja, gospa Anica Cizej roj. Brišnik učitelj ea v Orli vasi danes ob 4. ur> v 39 !etu starosti, po kratk zelo mučni bolezni, previden« t to aži!| sv. vere. izdihnila svoo blago du5o. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 8. t. m. ob 15. nri na pokopališče V Št. Rupertu. Priporočimo jo v blag spomin In molitev. SL Rup.rt pri Gomilskem, dne 6 novembra 1925. 6684-a Žalujoči ostali: Rudolf C zel, soprog. Llza Brišnik, mati. Ostali sorodniki. Novosti ri0V03t! Univerzalni BIX-e!ektro-apsrat za kuhanje, masažo, sušenie las, scgtp-,-an|e llkalnlkov, inhalitanje, ogrevanje sob, obsevanje i. t. d. — Uporaba toka minimalna! Aparat |e neobhodno potreben pri vsaki družini. (Hanto zastopstvo Ni ssmoortidaja z« Jlownljo Ivan Bogataj LJUBLJANA, Kongresni trg 1« poleg Nunske cerkve. 860! a Aparati In posamrzni deli vedno v zalogi. 53SHHPS&KI ffasrave za mM. t motorje M paro bencin .. (IOWDO olj* In Dffirf.ao.0"l I« dobavlja v oajirsjt^l i. Etf iu ffitn XVn. ftttjjts? 73-311 ukcjlnjo