Siev i§l
Današnja številka stane 2 Din.
v nosljani, v nedelo dne 3, ^epieni&ra 1922.
LeloL
Naročnina - ■....."
za državo SHS:
ia oalo leto nap raj Din. 120-— ti pol leta „ .. „ 80"— m četrt leta „ .. m 30-— M en maseo „ .. » 10'—
za inozemstro:
Mioletao.....Din. 2»»'—
mesečna • « • • • ■■ 18'—
B Sobotna Izdala: s v Jugoslaviji. . . Din. 15 — Tlnoiematvv ... „ 35'-«
Fosamna Slev.
mr Orednlšhro ]e v Kopitarjevi ullol Itev. 8/ltt Bokoptsi m ne vrača]«; netrenktrana pisma se ne sprejemajo. Urada, telet štv. 50, spran. it*. 328.
r
• Ravnatelj Julij SI a p g a k :
Dh Kržičevem spomeniku.
Dva svetova sta.
Prvi raja okrog zlatega teleta, njegov Bog je trebuh, njegova vera pesimizem, njegov oče Schoppenhauer. Pa ta svet je ; zavrgel očeta in nienrov nauk. Pesimizem, ■ kakor vemo, uči, da je svet ničev, da življenje, ki je ir> neprošen dar temne moči in veljave, ni redno življenja, zato se Iah-jko odvrže. Toda tudi plesalcem okrog zla-j tega teleta se hoče živeti in uživati srečo. In tako je prvo zlo — pesimizem — rodilo druga zla: materializem, egoizem, veriž-ništvo, oderuštvo... >Da le sam živim in uživam srečo, kaj mi mar drugi,« je geslo teh sebičnikov; zato vidijo le sebe, strežejo le sebi, uživajo le sami, bližnji jim je deveta briga. Ampak ko se izživijo, uvidijo, da je njih življenje brez smisla, brez vsebine, mrtvo; in to spoznanje vodi v. ; obup.
Drugi svet je svet alfruistov, ki vidi-, jo v bližnjem svojega brata, sočustvujejo Iz njim, mu pomagajo, se žrtvujejo zanj. in že zato jim je življenje lepo, neprecenljivi ' dar iz Stvarnikovih rok; vse stvarstvo sama ljubezen božja; sami uživajo srečo, ali srečni niso, ako je ne uživa tudi njih bližnji; zato je njih življenje ena sama velika žrtev ljubezni do bližujega. Ti so idealisti v pravem pomenu besede.
Mislim, da ni treba ugibati, v katerem svetu je živel in deloval pokojni gospod kanonik Kržič: idealist, kakor je bil, se je vse življenje boril le za vzore. , Življenje Kržičevo je ena sama dolga veriga dela.
V	dijaških letih je kot marljiva mravlja zbiral in zbiral in naposled zbral kupe duševnih zakladov; kot duhovnik pa je nastopil kakor usmiljeni Samaritan in delil milijonsko bogastvo svoje duše na vse strani. Poleg svojih obilih in težkih stanovskih dolžnosti, ki jih je opravljal s priznano odličnimi uspehi, je dal mladini časopis »Angelček«, lci ga je ustanovil, pisal vanj in urejeval do smrti; za Tomšičem je prevzel tudi >Vrtec« in ga z zgledno mar-
! Ijivostjo urejeval. Za vzgojitelje in učiteljo je ustanovil, pisal in urejeval pedagoški zbornik »Detoljub«, svojim sobratom je dal >Duhovnega pastirjac, pobožnim dušam je spisal >Osmero blagrovc in jim prevel sv. Frančiška Filotejo, za podeželske odre je pisal igre itd. itd. To so cele skladovnice knjig, to je milijonsko duševno premoženje, ki ga je zapustil blagopo-kojni kot dedščino svojemu narodu.
Pa kje je črpal moč in voljo za to velikansko delo?
V	ljubezni do bližnjega. Po zgledu idealistov-ultristov je bilo tudi Kržičevo življenje in delovanje ena sama velika žrtev ljubezni do bližnjega.
Pokojni Kržič je bil več let katehet na uršulinski šoli v Ljubljani in 22 let je vzgajal in vodil učiteljski naraščaj na ljublj. moškem in ženskem učiteljišču.
»Le dober človek more biti dober učite],« pravi Stritar. Slava, ki se poje Sokratu, je izvirala iz njegove ljubezni do mladine. Nimbus, ki obdaja Pestalozzija, je vznikel iz hvaležnega spomina na njegovo očetovsko in materinsko vzgajanje zapuščene in zanemarjene mladine! In glorija, ki obdaja Kržiča kot učitelja, tudi ta ima izhodišče v plemenitem srcu njegovem. Ljubezen in hvaležnost bivših učencev in učenk do Antona Kržiča je potekla iz njegovega srca. Osnovni ton njegove osebnosti je bila ljubezen do mladine, idealni naš Kržič je bil ljubezen sama. Ni čuda torej, da je odpirala mladina naj-skritejše kotičke svojega srca njegovi besedi, kakor odpirajo nežne cvetke svoje popke toplim žarkom pomladanskega solnca.
In to solnce ljubezni je zašlo v temni grob k večnemu počitku in ne ogreva nas več osebno s svojimi toplimi žarki. Kot mr.la priča, not skromen znak, kako vroče ano te ljubili, naš dobri nekdanji vzgojitelj in učitelj, naj ti bo spomenik, okrog katerega se danes oh 4. uri popoldne zberemo na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani. Postavilo ga je učiteljstvo svojemu učitelju.
se Cena inseratomrsa
Enostolpna petttna vrsta mali oglaal po K 4 — In K 8 —, TellH oglati nad 45 mm <r£ ilue po K 8 —, poslana itC po K 12 —.
Pri večjem naročilo popust.
Izhaja v tak dan IsvremM ponedeljka ln ilaeva po pral« niku ob 5. ari zjnbra).
Mesečna priloga: Vesbvtk SKST.
Političen list za slovenski narod.
Oprava Je t Kopitarjevi nI. B. — Bačnn poštne bran. lJaMjantka it. 690 za naročnino In ftt. 349 za oglaae, zagreb 39.011, sarajev. 7563, prašiče in dnnaj. 24.787
Slovesna otvoritev II. LlublJansRep velesejma.
Živahno vrvenje je vladalo zadnje dni v Ljubljani- Po ulicah je imel vsakdo priliko poslušati najrazličnejše govorice: v nemškem, češkem, poljskem, francoskem, angleškem, celo v mažarskem in bolgarskem jeziku so se pogovarjali pasanti in si ogledovali zanimivosti naše preslolice. Take mednarodne, mešane družbe- Ljubljana in nje prebivalstvo ni vajeno, vendar je vsakdo skušal, da tujim gostom ustreže po svojih močeh. Stara slovenska gostoljubnost in prijaznost je oživela v polni meri v zadovoljstvo vseh gostov, ki so jih poslovne stvari pripeljale v Ljubljano. Do danes nismo slišali pritožbe od strani dobrodošlih gostov in prepričani smo, da bo tako ostalo tudi v bodoče.
Vsi ti številni gosti, ki polnijo ulice naše prestolice, so prišli deloma kot prodajalci, deloma kot kunci na II, ljubljanski semenj, ki se je včeraj slovesno otvo-ril.
Otvoritev II. ljubljanskega sejma se je izvršila — kakor je to pač navada —; na slovesen način- Povabljenih je bilo mnogo zastopnikov državnih in civilnih uradov, uglednih oseb iz T.iubljane, Slovenije, ostalih delov naše države in izven njenih meja. Odziv iz vseh teh krajev je bil nenavadno številen in je jasen dokaz velikega zanimanja za to našo prireditev.
Oh 10. uri je bila napovedana otvoritev, vendar se je že dosti pred to uro zlra-la večina povabljenih na sejmskem prostoru in izrabila ugodno priložnost, da si ogleda razstavni prostor.
Na razstavnem prostoru, ki je napravil na vse navzoče najboljši vtis, so se zbrali med drugimi: minister trgovine in industrije Omer V i 1 o v i č, ljubljanski škof dr. Jeglič, zastopnik vojnega ministra general D o k i č , znani prijatelj Jugoslovanov Herman W e n d e 1, berlinski dopisnik londonskega »Manchester Guardian : Jakob Altmaier, rektor univerze dr. Gojmir Krek, načelnik oddelka za pravosodje dr. Janko B a h n i k , predsednik dež- sodišča dr. Oton Papež, drž. pravdnik dr. R o g i n a , glavni ravnatelj južne železnice Bračič, nadzornik drž. železnice Negovetič, poštni ravnatelj dr. De beljak, general Majster, načelnik oddelka"ministrstva trgovine za Slovenijo dr. Mar n, odlični zastopniki Hrvatov itd.
Predsednik Ljubljanskega velesejma g. Franc B o n a č je pozdravil navzoče z naslednjimi besedami:
GOVOR PREDSEDNIKA VELESEJMA.
Imemom predsedstva celokupnega odbora ljubljanskega velesejma si Štejem v prijetno dolžnost, Vas, velecenjena gospoda, ob otvoritvi druge naše prireditve kar najprisrčneje pozdraviti,
Uspeh, ki ga je imol pokazati naš lanski velesejem, prvi v naši osvobojeni domovini, je bil nad vse sijajen, tako v moralnem kakor tudi v gospodarskem oziru. V moralnem, ker se je izkazal velesejem kot najučinkovitejša propaganda za medsebojno zbližanje in spoznavanje odtujenih si delov naše kraljevine, v gospodarskem, ker so na svoj račun prišli v enaki meri tako razstavljalci, kakor tudi kupci. Sklenile so se številne kupčije in navezali mnogobrojni trajni trgovski stiki." Zlasti poživljajoče je vplival I. ljubljanski veliki sejem na našo industrijo, ki se je baš nahajala v precejšnji stagnaciji. Sejem je odprl nova tržišča njenim izdelkom in jo tako zaposlil za mesece,
Dasi je naša domača trgovina, industrija in obrt že s svojim prvim nastopom vzbudila vseobčo pozornost in nedcljeno priznanje, bo letošnja razstava, kakor se nadejam, pokazala na našem gospodarskem polju nadaljnji, razveseljivi napredek, ki bo obenem dal najlepše spričevalo tudi naravni inteligenci in marljivosti našega jugoslovenskega delavca, Specielnc Slovenci smo bili že od nekdaj pri-morani, ker nam zemlja ni nudila zadostne prehrane, udejstvovati se v najraznovrslnejših pridobitvenih panogah. Po najbolj skritih in od premeta najbolj oddaljenih kotičkih naše ožje domovine je poganjale, domača obrt krepke korenine. V mestih se je kljub vsem oviram od strani tujega gospodarja, ki ni i prijaznim
očesom motril našega gospodarskega pokreta, lepo razvijala slovenska trgovina. Najtežje stališče je imela naša industrija, ker se ie morala boriti proti nadmočnemu tujemu kapitalu. V razmeroma kratkem razdobju treh let od prevrata sem je pa tudi ona — osvobojena tujih spon — izredno napredovala, tako da smemo zreti z neomajenim zaupanjem v bodočnost. Od smotrenega našega dela za po-vzdig domače industrije, trgovine in obrti bo imela največjo korist država sama, ker se gospodarske potrebe posameznih pokrajin tako zelo razlikujejo med seboj. Potrebno je torej kar najživahnejše izmenjavanje produktov in izdelkov, kojo zamenjavo pa zopet najbolj pospešuje institucija velesejmov.
Letošnji naš velesejem si je nadel šc specialno novo zadačo: zainteresirati inozemsko industrijo, da razstavi na ogled in nakup vred-vsem ono blago, ki se pri nas še ne proizvaja. Povabilu so se inozemske tvrdke odzvale v prav častnem številu. Jasno je, da se napram inozemstvu ne moremo hermetično zapreti in se zadovoljiti s tem, kar sami productramo, Udeležba tuje industrije bo predvsem blagodejno vplivala na našo industrijo, ki ne bo samo skušala se vsestransko izpopolniti in zadostiti naidalekosežnejšim domačim potrebam, temveč bo tudi napela vse sile, da čimprej stopi na. svetovni trg vsaj z onimi izdelki, za katere nam nudi lastna zemlja surovine.
Ker si gospodarskega razvoja vzporednega napredka ni. polju znanosti in lepih umetnosti ne moremo misliti, prišli so naši vrli v.metniki na srečno misel: naj bi se hkratu z velesejmom priredila historična razstava slovenskega slikarstva. Ta razstava bo nudila splhžen informativen pregled o rarvojn naše domače umetnosti in bo tako pripomogla k pobližnemu spoznavanju našega splošnega kulturnega napredka.
Kakor sem že prej omenil, je naše delo eminentno državotvorno, vsled česar smo a priori računali na popolno razumevanje naših teženj od strani merodajnih mest. Z veseljem ugotavljamo, da naša nada ni bila neopravičena in da nam je nudila naša vlada, v kolikor je pač v sedanjih razmerah to mogoče, vsestransko podporo. Nadalje mi je dolžnost se posebej zahvaliti mestni občini, ki nam je šla izredno na roko. S hvaležnostjo pa se moram tudi spominjati vprav državne in južne železnice za naklonjene nam dragocene ugodnosti, Vsem tem izrekam v imenu celokupnega odbora kar najiskrenejšo zahvalo. Iskreno pa se zahvaljujem tudi onemu činite-lju, brez katerega bi bil vsak uspeh nemogoč, to je našemu časopisju, ki z vnemo in razumevanjem podpira itak ne lahko delo,
Vaša prisotnost, odlična gospoda, nam je porok, da se lahko zanašamo tudi nadalje na najizdatnejšo podporo odločujočih faktorjev, kar bo v bodrilo bodočemu našemu delu.
Med odobravanjem navzočih je predsednik Fran Bonač končal svoj govor:
*Čast mi je osobito pozdraviti g. ministra trgovine in industrije Omerja Viloviča, ki se mu znova udano zahvaljujem, da je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo našega sejma. Prisrčno dalje pozdravljam g. ministra za socialno politiko dr. Žerjava.
Pozdravljam zastopnika ministra vojne in mornarice generala Dokiča, pozdravljam zastopnika ministra notranjih zadev, načelnika političnega oddelka za Slovenijo dr. F. Svetka, pozdravijam zastopnika ministra poljedelstva in vode, šefa kabinetne pisarne Miloša Stib-lerja.
Iskren pozdrav in zahvala našemu častnemu članu predsedniku ministru in pokrajinskemu namestniku g. Ivanu Hribarju, ki nam je kot znan prijatelj slovenske industrije šel vedno in povsod z dragocenimi nasveti in dejanji na roko. Žalibog je radi bolezni zadržan.
Iskreno pozdravljam našega vladiko ljubljanskega knezoškofa dr. Antona Bonaventuro Jegliča,
Pozdravljam ostale zastopnike vlade in armade, dalje reprezentanta inozemskih vlad: Zastopnike avstrijske republike dr, W. . aja, avstrijskega konzula dr. Kohlrussa, koinerci-alnoga atašeja pri belgijskem poslaništvu An-dree Moltea, generalnega konzula francoske republike De Berne Lagarde in francoskega vclekonzuJa v Ljubljani Flacha, italijanskega delegata Come"ija, dalje angleškega konzula Hanvcya, ameriškega konzula Mereva, svl-
crrskega konzula in generalnega konzula naše* Češkoslovaške republike dr. O. Beneša.
Pozdravljam dalje zastopnike inozemskega časopisja, našega prijatelja Hermana Wen-dla in dopisnika »Manchesler Guardiana« Altmaierja.
Pozdravljam dalje narodne poslance: ministra n. r. Vekoslava Kukovca. nar. posl, Sa-doviča in nar. posl. Kušarja.
Pozdravljam dalje zastopnika mestne občine ljubljanske dv. svet. dr. Bogomila Senc-koviča, zastopnika Trgovske in obrtne zbornice, kakor tudi zastopstvo bratskega našega zagrebškega zbora.
In sedaj si dovoljujem prositi g. pokrovitelja ministra trgovine in industrije, da blagovoli otvoriti I. ljubljanski velesejem.
MINISTER TRGOVINE OTVORI SEJEM,
Pokrovitelj ljubljanskega velesejma mini-, ster trgovine in industrije Osman V i 1 o v i č je otvoril velesejem z naslednjim govorom;
Poštovani zbore! Veseo sam i sretan, da sam doživi« ovaj radosni moment, da mogu kao ministar trgovine i industrije prisustvovati vašoj i našoj trgovačkoj manifestaciji, u ime kraljevske vlade i u ime svoga ministarstva, Ovaj sajam ustvario je potrebe trgovine, koja nosi u sebi izraziti karakter medjunarodnosti. Još u davno vrijeme, za razvitak jednoga naroda, stvorene su ovakove institucije. Neke su se od srednjega doba zadržale do dana današnjega i baš te institucije igraju važnu ulo-gu u trgovačkom i gospodarskom napretk« ovakovog naroda. Sve države favoriziraju ovakove institucije. Ta se je potreba dobnih sajmova osječala u doba pomanjkanja kulture, gospodarske i saobračajne sredjenosti. Koncentracijom robe omogučeno je trgovačko »bliža nje prodavacu i kupcu. Taj način trgovine zadržavao se je u Europi i na ostalim kontinentima izvan Evrope. U danaSnje doba kulture, napretka i razvijenog saobračaja, potrebno je, da ovakovi sajmovi i dalje postoje, Daljem čitave naše prostrane njedinjene do-' movine priredjeno je nakon oslobodjenja više značajnih i važnih izložbi i velikih sajmova. Prošlogodišnja prioredna izložba u Sarajevu uspjela je vanredtvo. Nedavna priredba veli-kog sajma po Zagrcbačkom Zboru, donijela jc divnih rezultata. Isto je tako i vaša lanjska izložba vanredno uspjela u trgovačkom pogledu. Moramo »voju trgovinu i industrijo bolje razviti, no, da to postignemo, moramo takodjer i odstraniti sve zaprijeke.
Grad Ljubljana sa svojim kulturnim i patriotskim gradjanstvom stvara, radi i po-očuje divne tispjehe. Za našu mladu ujedinjeno kraljevimi Srba, Hrvata i Slovenaca ova je priredba od ogromne važnosti — dati če svim granama trgovine i industrije još zamašnijr polet, Ova institucija nosi u sebi momenat so-cijalne i političke naravi. Okuplja sve jedinice,' da izmjenom misli i sredstva za dobrobit naše privrede. Ovo je važan faktor upoznavanja i kontakta i jedino na taj način možemo sa ušpjehom proraditi na putti privrednog sredji-vanja. Svi glavni gradovi naše kraljevine za-dojeni su sa idejama provadjanja ovakovih. sajmova. Ovaj sajam donijeti fre bezuvjetno velike uspjehe. Ja kao ministar trgovine i industrije veseo sam, što upriličujete i što mogu da otvorim vaš napredni velesejam. Veseo, sam, da idete socijalnim, kulturnim i patriotskim putem, Svaki gradjanin, bez razlike, mora poči u susret ovakoj instituciji. Ja u ime svog ministarstva i u ime kraljevske vlade poči ču vam do zadnjih granica u susret. Ja vam čestitam i od srca želim, da vam trud donese uspeh, kako za vas, za Sloveniju, tako i za čitavu kraljevinu. Zahvaljujem brači Sloven-cima, zahvaljujem vrijednom predsjedniku go-upodinu Bonaču, zahvaljam svima faktoriina, koji su omogočili ovo naše zajedničku slavljc Otvarajuči sajam, kličem:
Živili Slovencil
ZASTOPNIKI TUJIH DRŽAV ČESTITAJO,
V imenu ljubljanskega konzularnega zbora je doyen generalni konzul Češkoslovaške republike dr. 0. R e n e š čestital predsedstvu velesejma na krasno uspelem sejmu z bese-' dami:
»V imenu konzularnega zbora v Ljubljani si dovoljujem ko doyen tega zbora izreči Vam g, predsednik in Vam gg. odborniki najtoplejšo zahvalo 7a povabilo in izrekam hccpde priznanja. Že lansko leto smo se prepričali o sijajnih uspehih jugoslovanske industrije in trgovine, Smo prepričani, da bo tudi letos sejem
sijajen dokaz jugoslovenske marljivosti, jugoslovenske energije in jugoslovenske pridnosti. Radi tega si dovoljujem v imenu zastopnikov inozemskih držav t Ljubljani izreči Vam g. predsednik in Vam gg. odborniki najtoplejše čestitke h krasno uspelemu sejmu ter Vam vzklikam: »Jugoslovenska trgovina in industrija vivat, floreat, crescat!«
Po tem govoru je g. Bona? stavil predlog, da 9e pošlje kralju Aleksandru naslednja
UDANOSTNA BRZOJAVKA:
>0d vseh delov naše lepe kraljevine k otvoritvi II. ljubljanskega velesejma do-šli zastopniki industrije, trgovine in obrti pošiljajo Vašemu Veličnnstvu iskrene pozdrave in Vas zagotavljajo svoje neomejene zvestobe in vdanosti-«
Ta predlog je bil z navdušenjem sprejet in so navzoči temu navdušenju dali duška tudi s tem, da so v čast kralju Aleksandru vzklikali večkratni »Živiot.
Svečanost tega trenutka je dvignila godba, ki je takoj nato zaigrala vse tri jugoslovanske himne.
Vabljeni zastopniki so si nato ogledali posamezne objekte in se potem zadovoljni razšli.
Četudi nas površen pregled sejmskih prostorov ne opravičuje, da bi izrekli o njih končno veljavno sodbo, vendar moramo izraziti zadovoljstvo nad vzorno organizacijo. Kdor ima količkaj vpogleda v tako ogromno in težavno delo in če upošteva, da je bilo vse to ogromno delo koncentrirano v malenkostnem številu mar-centriramo v malenkostnem številu marljivih in požrtvovalnih oseb, se mora dovršenosti in že sedanjemu uspehu čuditi-
Nimamo navade deliti pretirane hvale, vendar ne bo odveč, če omenimo, da so se predvsem potrudili člani urada velikega sejma: gg. ravnatelj Dular, tajnik baron Egon Zois in Pintar. Njim so vedno stali ob strani z nasvetom in izdatno pomočjo gg. Bonač, Majdič, Detela in drugi.
Janko Jovan:
Valovale cen in prehrana.
Žitne cene so dosegle na naših tržiščih ob nastopu žetve višjo stopnjo, kakor smo jih sploh doživeli v preteklem letu. Pri določevanju cen so bili merodajni trije faktorji: Cenitev letine, zahteve produ-centov ter ponudbe mlinarske industrije in trgovine.
Kot sem že večkrat povdarjal, je velika hiba v našem narodnem gospodarstvu ta, da še danes nimamo nikake vsaj približne statistike o poljedelski produkciji. Kmetijska statistika spada po svojem bistvu v resort poljedelskega ministra, a to ministrstvo tolaži, da je šele v preddelih za tako važen činitelj narodnega gospodarstva agrarne države, kar je pretežno Jugoslavija. Nekam smešno se čuje, da šele sedaj, ko so se vršile že protirlraginjske konference in se je prepustila ocena letine dnevnemu časopisju razpošilja minister za notranje zadeve svojim podrejenim oblastem okrožnice, da zbere skup podatke o letošnji letini. Če je že hotel razne utemeljene ocene kontrolirati na ta način, bi bolje storil, da svoje podjetnosti ne obeloda-nuje v časopisju, ker taki eksperimenti ne morejo dvigniti našega ugleda, še manj pa morejo biti sredstvo zoper draginjo.
Kavno na konferenci zoper draginjo se je pokazalo, kako je v naši državi nujno potrebno dobiti pravočasno jasno sliko o domači produkciji. Pri razmotrivanju vprašanja, kje tiči glavni vzrok draginje, so zastopniki mlinske industrije kazali s prstom na beogradsko časopisje kot glavnega krivca, ker je označeval letino celo za nezadostno, da pokrije lastno potrebščino v državi. Taka poročila so vzbudila naravnost panično razpoloženje. Ker se je javnosti kazala letina v tako pesimističnih obrisih, je popolnoma razumljivo, da je drugi faktor, ki ima odločilno besedo pri določanju ceu, namreč producent iz takega opisovanja letine izvajal logične posledice. Njegova sodba je bila: Če primanjkuje hrane že ob nastopu žetve in domača produkcija ne bode mogla kriti potrebščine v pasivnih krajih, k jer je letošnja letina notorično slabo izpadla, potem bode treba uvoza od zunaj. Ker pa je domače blago zaščiteno z uvozno carino, potem moramo v notranjem prometu doseči vsaj cene, kakor jih zahteva inozemstvo prištevsi uvozno carino. Ker pa so žito in še bolj mlinski izdelki še vedno konvenirali za izvoz in so se Taktično izvažali vsaj na Češko, kjer je v času nastopa žetve ravno nastopilo stalno dviganje valut, je bilo producentu jasno, da višek dosegljivih cen še ni nastopil. To tolmačenje ni ostalo samo idealno, temveč se je faktično izvajalo tudi v praksi. Dočim so bile navadno po mlačvi najživahnojše ponudbe in dovozi na tržišča, je postal producent do cela reserviran. Vsak je prodal le toliko, kolikor je nujno gotovine potreboval, z ostalim blagom pa je h3tel počakati ugodnejšega trenotka. Ker kmet v Vojvodini nima prostora za vskladiščenje vsega pridelka, speljal je žito v mlin ter se pogo-
dil, da fiksira ceno šele v roku treh mesecev. Tako so bili posamezni mlini z žitom prenapolnjeni, dasi večji del žita ni bila njihova last.
Tretji faktor, to je mlinska industrija in trgovina sla se morala prilagoditi nastalim razmeram. Mlini s svojimi velikimi režijskimi stroški niso mogli ostati nezaposleni, vsled česar so morali plačevati vsako zahtevano ceno. Trgovina je bila sprva popolnoma desorijentirana. Prvih ponudb na bazi K 13—15 za kg pšenice ni sprejela, sprejemati pa je morala blago, ko se je cena povspela na K 18, K 19 in celo K 20 za kg. V trgovini so dajali smer Avstrija in Čehi. Zlasti letos se je zgodilo, da so se trgovine v veliki meri polastili Avstrijci, ki so vsled nesrečnega finančnega stanja doma, prenesli svoja obratovališča pod firmo vojvodinskih trgovcev k nam, ter v nasprotju x domačo trgovino razpolagali z velikimi ka-pitalijami. Njih namen je bil v ugodnem slučaju eksportirati v Avstrijo, ako pa jim eksport ne vspe, trgovati na naših žitnih trgih.
Tako vidimo, da so vsi činitelji, ki pridejo v poštev pri določanju cen, na iste neugodno vplivali. Ta vpliv se je na zunaj pokazal tako, da je cena banaške pšenice v Sloveniji dosegla najvišjo mero K 23.— za kg. Vse stopnjevanje cen pa se je odigralo v trdni tendenci vse dotlej, ko se je zaznalo, da je ministrski svet v svoji ljubljanski seji sredi avgusta sklenil, proti naraščujoči draginji poslužiti se energičnejših sredstev, kot jih je dovoljevala znana protidraginjska naredba. Sklepu ministrskega sveta je sledila po ministru za soc. politiko sklicana enketa v finančnem ministrstvu, katere posledica je bilo ukinjenje uvozne carine in prohibitivna izvozna carina na žito in mlev-ske izdelke. Vladni ukrepi niso mogli ostati brez posledic in če bi ne bilo doseženega drugega kot ustavitev naraščanja cen, morali bi priznati, da je zaznamovati vsaj delni uspeh. V resnici pa so cene padle, tako, da se je cena za banatsko in laško pšenico postavno v Slovenijo prilično stabilizirala na bazi K 20.50 do K 20.80 za kg. Vsled padca dinarja kljub ukinjenju uvozne carine uvoz amerikanske pšenice ne bonvenira, ker notira pšenica Hard Winter •5. dol cif Trst, plačljivo naprej v Londonu.
Kaj nam prinese prihodnost, bo pokazal kurz našega denarja. Vsekako pa smemo računati s tem, da se cene v našem notranjem prometu vsled odprtja uvoza ne bodo dvignile več nad svetsko pariteto, kakor se je to zgodilo v času nastalega dviganja češke valute in kar so pričakovali producentje v Vojvodini še naprej, zapeljani po pesimistični oceni letošnje žetve.
Dasi imamo v Sloveniji zelo slabo letino, vendar moremo z gotovostjo trditi, da je letina v Vojvodini kljub slabi kakovosti kvantitativno tolika, da prehrana saina po sebi ne bi mogla biti ogrožena, če bi dobro funkcijoniralo vse, kar je za vzdrževanje nemoteno prehrane neobhodno potrebno. Neobhodno potrebno pa je reden železniški promet in dovolj gotovine. Ker pa je že-lezn. promet pod vsako kritiko in je treba čakati več tednov predno dobi trgovec vagone in so ti vagoni potem na poti cel mesec in še več, predno dospejo iz Vojvodine v Slovenijo, zato noben trgovec, nobena aprovizačna ne občinska ne zadružna ali katera koli organizacija ne razpolaga s tolikimi denarnimi sredstvi, da bi vsled tri in še večkrat podaljšanega roka med uto-vorom in prispelostjo mogel zadostiti plačilnim zahtevam. Da bi se prometne razmere zboljšale v kratkem, ni nikakega upanja. Če pa ni mogoče spraviti v red prometa, potem je nujno potrebno vsem institucijam, ki se bavijo z aprovizacijskimi posli, dati možnost premagati povišane denarne zahteve. Avstro-ogrska banka je v sezoni žitne trgovine stavila žitni trgovini proti dobremu jamstvu neomejene kredite pod ugodnimi pogoji na razpolago in, kakor se čuje, dela to tudi naša Narodna banka v Beogradu, dočim smo mi daleč in naših razmer ne poznajo in ne razumejo. Toda, kjer je potreba neodložljiva in ta potreba po gotovini je danes v žitni trgovini gotovo, tam je treba odpomoči. Ako Narodna banka tej potrebi ne od pomore, potem moramo z gotovostjo računati, da bodemo pri nezboljšanih prometnih razmerah vsled pomanjkanja gotovine imeli še hujše pomanjkanje žita in moke kakor se danes povsod, v Sloveniji že občuti. Kjer pa je pomanjkanje, tam je draginja, dasi so uporabljena vsa sredstva, ki bi v normalnih razmerah mogla isto preprečiti. Ako Narodna banka svojih tresorov ne odpre, potem bodo ilu-zorični vsi ukrepi naše vlade.
Napredek muslimanskih avto-nomistov v Bosni.
Ilelgrud, 2. septembra. (Izv.) Včeraj je prispel v Belgrad predsednik kluba pc>-si; "sv dr. Spahove grupe poslanec Hadži Kau..; in izjavil časnikarjem, da je položaj njegove stranke vsepovsod zelo ugoden. 6- septembra bo imela njihova stranka v Sarajevu svoje zborovanje, na katerem se bo sklenilo vse potrebno glede na-daljnega političnega delovanja in taktike.
Dr. V. Šarabon:
Razvoj trgovine v najnovejšem času.
Pred poldrugim stoletjem so bile vse države za merkantilizem: zaprtje proti tujim industrijskim izdelkom in prepoved izvoza domačih pridelkov — ne izdelkov —, nasprotno pa izvoz domačih izdelkov in znižanje carine na uvoz tujih si-rovin. Začel se je merkantilizem na Francoskem in Angleškem; francoska država n. pr. je pospeševala industrijo v vsakem oziru, s premijami, podporami itd. Zato so tudi prepovedali izvoz francoskega žita, da bi ga doma bilo dosti in ga je delavec lahko poceni kupil, zato je pa tudi lahko ceneje delal in s tem zopet okrepil gospo-darja-industrialca. Kmetje so sicer godrnjali, a ni dosti pomagalo. Središče francoske industrije je postal v še večjem ob- i segn nego prej Pariz, zlasti kar se tiče modnih izdelkov; cvetela so vsa industrijska podjetja in razvila se je živahna trgovina, zlasti proti zanemarjenemu središču Evrope, proti Nemčiji.
Tudi Angleži so monopolizirali, kakor že prej vsi narodi, a zadeli so na velik odpor v Severni Ameriki. Izguba Zedinje-nih držav ali Unije jih je pa spametovalo, oprijeli so se drugo trgovske politik«, nastopili so za prosto trgovino; njihova trgovina je tedaj še bolj cvetela in to je dvignilo tudi trgovino drugih narodov. Nemci so Uniji še danes hvaležni za njen boj proti Angliji in resnica je, kar pravi Schmidt: Unija je oprostila nemško trgovino angle-ško-holandskega varuštva in nadzorstva in pomeni začetek njenega velikanskega razvoja v modernem času.
Akoravno je bila Anglija v severo-ameriški vojski pravzaprav premagana, ji to ni nič škodovalo, gospodarsko se je okrepila; in četudi jo je hotel pozneje Napoleon uničiti s kontinentalno zaporo, tudi to ni nič izdalo: začelo se je tihotapstvo največjega obsega. Vrhtega so si poiskali Angleži novih potov po vesoljnem morju, kjer so nemoteno brodarili sem in tja in so ocean takorekoč očistili tujih ladij. Anglija je postala prva trgovska moč 19. stoletja. Tako pridemo do najnovejših časov, do dobe proizvajanja, trgovine in prometa v najširšem obsegu.
Ta preobrat je povzročila v prvi vrsti para, ki je šele omogočila velikansko produkcijo modernega časa. Francoska revolucija je osvobodila kmeta, vedel je odslej naprej, zakaj dela, zase namreč, ne za druge, dobil je veselje do dela in bogastvo Francije računamo od tega časa. Po drugih državah ni šlo tako hitro kakor na Francoskem, a tekom 19. stoletja se je vendar povsod obrnilo na bolje. Značilno za to stoletje je dejstvo, da je potegnilo ves svet v trgovino in promet, in če mislimo pri izrazu »svetoven« na vso našo zemljo, smemo imenovati svetovno trgovino le ono najnovejših časov. V teh se je pa toliko iz-premenilo, da moramo kar strmeti. V sto letih n. pr. se je dvignila angleška zunanja trgovina od 1 milijarde in 200 milijonov kron na 24 milijard! Leta 1829. so kupili Angleži za 84 milijonov kron pšenice, leta 1911. pa za 780 milijonov. Sicer je tudi prebivalstvo medtom zelo narastlo, a vendar ne v tem razmerju. Dočim je kupil in prodal pred 90 leti vsak Anglež za 86 kron blaga na leto, ga je kupil in prodal pred sedanjo vojsko za 540 kron, Francoz 27 in 310, Avstrijec 13 in 106 itd. Seveda mislimo vselej na predvojno kupno vrednost krone.
Kako se bodo sedaj razmere izpreme-nile, še ne vemo. Pred vojsko so bile države ali za merkantilizem ali pa za prosto trgovino. Merkantilizem smo videli na Angleškem, vrhunec je domalega dosegel z navigacijsko akto; videli smo ga na Francoskem, oprijela se ga je potem Prusija (Friderik II.) in Rusija (Peter I., Katarina II.), nadalje Avstrija (že Marija Terezija, potem pa Jožef II.). Angleži so se potem oprijeli proste trgovine, kar so zlasti lahko storili že zaradi absolutne premoči na polju industrije pred sto leti. Po Napoleonovih vojskah so Evropo z industrijskimi izdelki kar zasuli — ker jih med vojsko niso mogli tako prodajati —, povzročili so s tem silno padanje cen na kontinentu, zadušili tukaj industrijo za dolgo časa in na ta način svoji še bolj pomagali. Šele pozneje si je kontinent opomogel. Za prosto trgovino je zlasti nastopal Richard Cobden v Manchestru, pozneje praktično Robert Peel, zlasti pa znani Gladstone, ki je odpravil vse carine za varstvo industrije, tudi navigacijsko akto i. dr.
V zadnjih letih pred vojsko se je hotela Anglija s svojimi kolonijami zopet združiti v gospodarsko celoto proti ostalemu svetu, to je njen politično-gospodar-ski imperializem. To bi pomenilo seveda za ostali svet velikansko nevarnost, zlasti za one države, ki nimajo kolonij, kt>r bi ne mogle neovirano dobivati dosti sirovin in tudi ne prodajati svojih industrijskih izdelkov. Angleži so z izvršitvijo svojih daleko-sežnih načrtov že deloma začoli, kolonije so dovolilo Britaniji večje ali manjše ca-
rinske ugodnosti, In nevarnost je, da bo šlo v tej smeri naprej.
Prednosti proste trgovine označuje Ludvvig na kratko s temi-le potezami:
Narodnostno pravo ie zadobilo milejSe oblike, tuji trgovci imajo iste pravice kot domači. Morje postane prosto, ker se smejo ladje gibati brez vseh ovir — 1857 odpra-vijo carino skozi Sund, Črno morje je do. stopno vsem —. Trgovinske razmere lahko uredimo in uvedemo marsikako olajšavo kolonije niso več samo predmet izkorišča, nja, ampak pokrajine lastnih gospodarski interesov. In zato so misli: svetovna trgo. vina in svetovni promet nastale Se le po politiki proste trgovine. — Seveda se pa ta politika ne more vedno in povsod enako uveljaviti, ker so dežele po svoji produk ciji različne in ker hoče vsak kolikor to liko zadostiti svojim potrebam z lastnim delom, lastno produkcijo. Varstvene carino imajo namen, ustvariti nove vrste produk. cije, večinoma indiistrialne, pa tudi agrarne, ščititi potrebno, a stalno neugodno pro dukcijo, večinoma agrarno, in dati delav cem večji zaslužek v razliki s državami, kjer zaslužek vsled naseljevanja tujih do lavcev stalno pada — tako se branijo Am& rikanci Kitajcev in Japoncev, Avstralci Kitajcev, Papuancev in Kanakov.
Oprijela se je politike proste trgovine Holandija 1.1877., Nemčija 1.1879. in 1885. Avstro-Ogrska 1878 in poostrila določbe 1882 in 1887, te so obveljale tudi L 1904 Francija L 1881. in nazadnje tudi Švica in Belgija, četudi ne tako izrazito. Najdalje so šle Rusija, Unija in Japonska t oziron na razvijajočo se industrijo in zavarovan izvoz agrarnih pridelkov.
Kakor na eni strani merkantilizem je imela na drugi tudi ta politika svoje dobre posledice: industrialna in agrarna produk cija je v nekaterih državah čudovito na predovala (Unija, Nemčija, Avstro-Ogrska, Japonska itd.) in videti je bilo stremljenje, združiti nasproti velikim gospodarskih enotam — Veliki Britaniji s kolonijami Uniji, Rusiji — manjše enote v večje sku pine. Isti pojav opažamo v politični areni tako n. pr. so se združile južnoameriško države Brazilija, Argentinija in Chile (Čile), vsaka zase preslaba, v politično enoto nasproti zunanjosti, v takozvani južnoameriški ABC. Taki pojavi se bodo morali ponavljati, posebno še če gledamo na nove tvorbe, nastale po vojski. Nobena skupina na teritoriju stare avstro-ogrske monarhije n. pr. ne more biti gospodarste samostojna, prej ali slej se bodo združile, četudi le narahlo.
V tej družbi pa bo imela Jugoslavija1 Češkoslovaško vred prvo besedo. Za to sm bo pa treba pripraviti in zato moramo i veseljem pozdraviti vsak pokret, ki nam zagotavlja večjo gospodarsko in s tem vred tudi večjo politično moč. Tudi s tega vi' dika moramo poskuse gospodarskega udej stvovanja, kakor nam jih n. pr. kažejo n. pr. velesejmi, še prav posebno pazljivo zasledovati in tudi z veliko vnemo sodelovati, tako ali tako.
Veličastno zaključno zborovanje 62. nemškega katoliškega shoda.
Monakovo, 30. avgusta.
Tretji dan katoliškega shoda se lahko imenuje politični dan. Razen mnogobroj-nih postranskih zborovanj, katerih je bilo v celem 90, se je namreč vse koncentriralo v zadnje slavnostno zborovanje. To je bilo tako sijijno, tako veličastno, da se je opazovalcu zdelo: tu je katoliški areopag resnih mislecev, ki hočejo s svojimi idejami vplivati na tok svetovne zgodovine. S tem shodom se je nemški narod pokazal zopet kot narod mislecev.
Kot prvi slovesni govornik je nastopil res pesnik Peter D 8 r f 1 e r, ki je govoril v pesniški obliki o verskih silah v nemškem narodu. Kot višek političnih razmo trivanj pa je imel obravnavati slavni pro fesor moralke Jos. Mansbach o predmetu »Krščanski državni red in krščansko državno mišljenje«. Vprašanje je jako kočljivo, ker so nemški katoliki needini glede državne oblike. Bavarski katoličani so odpadli od cenlruma in imajo svojo katoliško] ljudsko stranko. Skoro gotovo je, da je 95% Bavarcev monarhističnega mišljenja. Prejšnji kraljevi princi so se udeleževali katoliškega shoda kot navadni civilisti. Saksonski kraljevi princ je sedel z dijaško kapo kot akademik katoliškega akade; mičnega društva med dijaki. Drugi princi so si iskali prostora med drugim občinstvom, seveda vedno v navadni civilni obleki. Toda bavarskim princem je ljudstvo vedno burno ploskalo, kjerkoli jih je akla-miral kak govornik. Večina centruma, zlasti v Porenju, pa je republikanska. Kako naj tedaj govornik reši svojo nalogo v tem vrvenju različnih mnenj? Postavil se Te na stališče, da noče govoriti o dnevni politiki) ampak le o katoliških načelih v krščanskem državnem redu. Pri tem so dobile vse struje svoje smernice. Nekaj markant-nih stavkov naj bo omenjenih 1 Govornik
je obsodil tako socializem in komunizem ter revolucionarnost od spodaj kakor od zgoraj, L j. nasilno aneksijo. Krivica ne more postati pravica. Vendar pa je Leon X1L. svetoval francoskim katoličanom, naj priznajo francosko republiko radi občne blaginje, ki je največji zakon (Salus populi suprema lex). Windliorst tudi ni bil navdušen za Bismarckovo državno obliko L 1871; toda priznal jo je, ker bi drugače nastal kaos, nesreča naroda- Prof. Mans-bach je zato zahteval, naj nemški katoličani sodelujejo s sedanjo državno obliko radi občne blaginje. Voditelji ne smejo iti v kot, ker lahko dosti dobrega storijo, če aktivno sodelujejo pri državni upravi. (Kdo ne misli pri tem na kvarno in leno abstinenco hrvatskega radičevizmal) Državno obliko moramo spoštovati,, če ne ljubiti. Ljubiti pa moramo ljudstvo, ki bi trpelo škodo, če se najboljši odtegnejo delu pri državni upravi. Brez državnega reda ni narodne blaginje.
Kardinal F a u 1 h a b e r, ki je vse tri dni obiskoval razne seje in na njih vedno izborno govoril, je imel zadnji slovesni govor. Lapidarno in klasično kakor vedno je postavil krono katoliškemu shodu s svojim izvajanjem o katoliški cerkvi kot mirovni sili (Friedensmacht der Kir-che). V uvodu je omenjal evharistični shod v Rimu, kjer je Pij XI. pozdravil vse narode v očetovi hiši v Vatikanu. Potem je omenjal delo za mir papeža Benedikta XV. Vojska je sicer zlo in zlo je tudi zmaga kot sad zla. Vendar cerkev ni učila nikdar, da ne bo nikdar vojske. Toda po svojih naukih in po svojem poklicu je cerkev proti vojski in jo skuša tudi preprečiti ali vsaj omiliti. To je dokazal Benedikt XV. Takoj pri nastopu svojega papeževanja je poslal svojega golobčka miru v svet, a zastonj. Poskušal je večkrat ustaviti samomor evropske kulture, kakor je imenoval svetovno vojsko. V poletju 1917 je pozval narode, naj sklenejo mir. Toda leta 1917 ni hotela iti Nemčija v Canoso. Zato je pa šla leta 1922 v Genovo. V Genovi je Nemčija molila: Flectamua genua (Pripognimo kolena); toda nihče ji ni odgovoril »Leva-te< (Dvignite se), ni dobila odveze. Pravega miru ni, ako ne velja svetopisemska beseda: >Mir in pravičnost sta se objela.« Najprej mora biti pravičnost v posamezni državi. Božje pravo uniči državno pravo, ako je to proti 10 božjim zapovedim. Bolje je krivico trpeti, kakor krivico delati. Vsaka sprememba državne oblike (je rekel z ozirom na nemške razmere) se mora zgoditi mirnim potom. Političen umor je grvjusen zločin. Toda vsak je političen morilec, ki piše in hujska na nemoralni način proti nositeljem državne oblike. Ako potem kdo zgrabi za revolver in ustreli osebo, proti kateri so drugi hujskali v svojih listih, tedaj ni treba sodnije, ki bi naj Iskala morilca. (Ratlienau.) Morilec sedi v uredništvu dotičnih listov. H koncu je sloveči govornik poudarjal, da sedanje društvo narodov ne bo imelo uspehov, ker dela brez Boga, brez zastopnika rimske stolice, za kapitalizem zmagovitih narodov. Kardinal Faulhaber pa je obsodil tudi prenapet nacionalizem kot pregrešno oboževanje samega sebe. Cerkev je zoper to sa-mooboževanje naroda, kakor zoper vse tuje bogove. V Nemčiji so bili ljudje, ki so rekli: Rajše boljševizem kakor katolicizem. Miru pa ne bo ne iz Moskve, ne iz Versaja, ne iz Genove, ampak od zgoraj. H koncu je pozival kardinal, katoličane vsega sveta, naj delajo za pravico, naj zatirajo krivico, tudi krivico verzajskega
miru. Obsojal je dejstvo, da pošiljajo Francozi med katoliško nemško Porenje mo-ftamedance in pogane stražit krščansko kulturo. K sklepu je rekel, da je 62. katoliški shod po tem predmetu, ker se obrača na vse katoličane, nekak internacionalni shod, kakor tudi radi tega, ker je na tem shodu toliko izvennemških udeležencev, kakor jih dozdaj še ni bilo na nobenem nemškem katoliškem shodu. Z molitvijo: Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, daj
nam mir, je sklenil svoj sijajen govor.
K sklepu je pozival predsednik shoda, kolinski župan, k edinosti in aktivnemu sodelovanju pri državni upravi, ker sedanja ustava ni kriva sedanjega nemškega uboštva.
S kardinalovim blagoslovom in s pesmijo: ;>Tebe Bog vsi hvalimo« ter krščanskim pozdravom »Hvaljen bodi Jezus Kristuse se je zaključil 62. nemški katoliški shod.
Maribor, 2. (Izv.) Mešana komisija, ki urejuje obmejni promet, je sklenila razne ugodnosti, katerih bodo deležni prebivalo! 10 km to- in 10 km onstran meje. Vozili bodo lahko brez carine žito v mline, les na žago, opeko, gnoj, sveže sadje. Zdravniki, živinozdravniki, babice, obrtniki smejo izvrševati svoje posle na obe strani. Vi-ničarji in mlatiči smejo prenašati zasluže-
prometa m severu,
no žito in druga živila brez carine, čez mejo. Kmetje smejo goniti živino na pašo čez mejo. Komisija nadaljuje svoje delo v torek na Plaču ter obhodi mejo do Ščavnice, popoldne do Špičnika. V sredo dopoldne Sv. Jurij ob Pesnici, popoldne Sv. Duh na Ostrem vrhu. V četrtek gre komisija v Kapljo in slovenj egraški okraj.
Lakota v
Belgrad, 2. septembra. (Izv.) Gospodarski finančni komite ministrov je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o izvajanju agrarne reforme v Dalmaciji, od koder prihajajo naravnost obupne vesti glede lakote. Mali posestniki se protivijo, da bi oddajali del svojih pridelkov svojim gospodarjem. Sklenjeno je bilo, da se vse te stvari odstopijo sodišču, ki naj sklepa in odloči.
Belgrad, 2. septembra. (Izv.) Iz vseh krajev Bosne in Hercegovine dohajajo vsled skrajno slabe žetve vesti o lakoti. Vsled tega je poslanec Jugoslov. kluba dr. Simrak stavil na ministra za socialno politiko vprašanje, v katerem energično zahteva, da se takoj odredijo vse potrebne mere, da se prebivalstvu v tej stiski odpo-more.
Kočljiva točka
Belgrad, 2. septembra. (Izv.) Kakor poročajo iz Marijinih Lažen, je imel poljski delegat pooblastilo, da pri naših in čeških delegatih doseže, da se od strani naše države in češkoslovaške republike priznajo vse aspiracije Poljske na Vzhodno Gali-
cijo. To svojo misijo je tudi skušal izvršiti, vendar sta Pašic in dr. Beneš to odklonila z ozirom na interese Rusije na to ozemlje. (Iz tega je razvidno, kako pretirane so na-de, ki jih stavlja na vstop Poljske v malo antanto režimski tisk.)
Nečuveni vladni in fašistovski teror proti avtonomnim muslimanom.
Belgrad, 2. septembra. (Izv.) Včeraj je hotel prirediti dr. Spaho z drugimi voditelji muslimanskih opozicionalcev shod v Višegradu. Policija pa mu je to prepovedala, vsled česar je dr. Spaho sklical v ta-mošnjem hotelu samo zaupniški sestanek. V hotelu so se ob istem času zbrali tudi nasprotniki dr. Spaha in pričeli udeležence napadati. Prišlo je konečno vsled neprestanega izzivanja jugofašistov do izgredov in pretepa, tekom katerega se je tudi streljalo. Tri osebe so ranjene, med temi eden izmed napadalcev, ki bo na zadobljenih ranah skoraj gotovo umrl.
Proti vladnemu terorju na Hrvatskem.
Zagreb, 2. septembra. (Izv.) Današnji -Hrvat« je policija zaplenila radi uvodnika, ki ga je spisal podpredsednik Hrvatskega bloka poslanec dr. Mate Drinkovič. V uvodniku se peča s hišno preiskavo, ki jo je nedavno v njegovem stanovanju naredila policija in pri kateri priliki je našla 26 nerabnih pušk na podstrešju. Dr- Drinkovič izjavlja, da je te puške pri-
javil policiji že takoj po prevratu, da pa jih policija takrat ni prišla iskat in je on pozneje na nje popolnoma pozabil. V član-ku odločno pobija sistem današnjega režima in nravi, da je sedanje stanje nevzdrž-Ijivo brez revolucije vsled notranje in zu-nanje-političnih v/rokov. Poziva vse Hrvate, da se proti vsakemu terorju bore eventualno tudi s silo.
Zagreb, 2. septembra. (Izv.) V zadnjem času se zelo množi preganjanje hrvatskih učiteljev. Neprestano jih prestavljajo z njihovih dosedanjih bivališč v najbolj zakotne kraje Hrvatske. Današnje "Narodne No vin e" prinašajo že zopet ukaz o premeščenju cele vrste hrvatskih učiteljev.
POSLANEC STANOVNIK ZA KMETSKO PREBIVALSTVO SLOVENIJE.
Belgrad, 2. septembra. (Izv.) Poslanec Stanovnik je interpeliral ministra za socialno politiko radi pomoči občanom v Planini pri Rakeku, ki je vsled pomladne povodnji in pozneje vsled velike suše zelo trpela in je prebivalstvo v velikih stiskah. Ministrstvo je obljubilo izdatno pomoč. Isti poslanec je dalje interveniral pri ministrstvu za finance radi delovanja višje davčne uprave v Ljubljani, ki predpisuje obrtni in poslovni davek tudi kmečkim zadrugam, dasiravno so iste tega oproščene gla-
som zakona. Ministrstvo bo v tej zadevi takoj odredilo potrebno preiskava
SPOR MED FINANČNIM IN VOJNIM MINISTROM.
Belgrad, 2. septembra. (Izv.) Spor med finančnim in vojnim ministrom prihaja vse bolj do izraza. Kumanudi, ki se je pred par dnevi vrnil v Belgrad, odločno odklanja povišanje kredita vojnemu ministru. Ker se mu bo glede tega pridružila večina ministrskega sveta, se splošno govori da zna že v jeseni priti do znatnega znižanja našfl stalne armade.
DR. NINČIČ IN AVSTRIJA'.
Ženeva, 2. septembra. (Izv.) Danes je avstrijski zunanji minister dr. Griinberger obiskal jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Ninčiča. Dr. Ninčič je izjavil, da je Jugoslavija in mala antanta zelo interesi-rana na ugodni rešitvi težkega vprašanja avstrijske republike in da bo s svoje strani pripomogel, da se vprašanje ugodno resi.
še vedno neratificirana rapall-ska pogodba.
Belgrad, 2. septembra. (Izv.) Italijanski poslanik v Belgradu je danes ponovno posetil zunanje ministrstvo radi ureditve reškega vprašanja. V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da bo v kratkem ratificirana s strani Italije rapallska pogodba.
Nitti za carinsko unijo srednjeevropskih držav.
Trst, 2. septembra. (Izv.) Bivši italijanski ministrski predsednik Nitti je v pogovoru z zastopnikom lista »Piccolo« izjavil, da vsled sentžermenske in versajskei mirovne pogodbe zmanjšana Avstrija nikakor ne more živeti. Če bi bil on (Nitti) danes na vladi, bi z silo deloval na to, da bi se združile v carinsko enoto Italija, Jugoslavija, Avstrija, Češkoslovaška, Poljska, Madžarska in Rumunija. Ta carinska enota bi bila sila močna ker bi jo tvorilo 120 milijonov prebivalcev. Če ne pride do te ca-rimske enote, bodo morale Avstrija, Madžarska in Poljska poginiti, Rumunija bo pa obubožala. Tudi reško in tržaško pristanišče je izročeno poginu. Taka carinska unija bi temeljila na strogo gospodarskem stališču in bi bila v veliko korist omenjenim državam. To bi bila tudi edina rešitev, za Trst.
Dunaj, 2. (Izv.) V poučenih parlamentarnih krogih trdijo, da stoji kabinet dr. Seiplu pred padcem. Kot glavni vzrok navajajo odpor socialdemokratov proti ustanovitvi notne banke,. Govori se o pro-porčnem kabinetu, ki bi izvedel najvažnejša finančna vprašanja in volitve-
Vprašanje medzavezniških dolgov.
Pariz, 2. (Izv.) V odgovoru na noto Balfourja glede medzavezniških dolgov je izjavil ministrski predsednik Poincare, da se strinja z angleškim naziranjem. Da se uredijo ti dolgovi, bi bilo treba konference, katere bi se udeležile vse prizadete države. Medzavezniške dolgove primerjati z reparacijskimi dolgovi ni mogoče, ker so ti nastale vsled škode, ki je bila namenoma in nalašč povzročena. Kakor hitro bo Nemčija poravnala reparacijske dolgove,
Packa.
12
Francoski napisal Ren6 Bazin — Poslovenil A. B.
>To pa že, na primer mojega šefa, gospoda Boule-a. Čisto blizu je, če hočete iti 5 mano.«
»Mudi se mi sicer, pa toliko časa že imam. Prav lepo se vam zahvalim, gospod.«
In glejte, že hitim v spremstvu modist-ke, ki je zavita v plašček in nese škatljo sa vzorce. Prav dobro se še spominjam, kako sem bil vedno za korak spredaj iz strahu, da bi me ne srečal tovariš iz pisarne, kar bi gotovo škodovalo mojemu ugledu.
Na mestu sva, škatlja je zopet na tleh. Mala modistka mi dopoveduje, da je zaročena z gospodom Plumetom, ki dela okvirje. Prav dobro ve vse povedati: človek si je nekaj prihranil, ne res, po desetih letih pridnega dela; človek je sicer pameten, pa preveč zaupljiv, pa posodi vse prihranke bratranen rpi'a'\iu, ki hoče začeti na svoje. Sedaj pa bratranec noče slišati o povračilu, dota je v nevarnosti in poroka visi v zraku.
»Le brez skrbi bodite, gospodična l Poklicali bomo tega lumpa k sebi, potem pa na sodni jo; ne izpustimo ga preje, dokler ne bo vsega do pičice povrnil, in vi boste kmalu gospa Plumetova.«
Držal sem besedo: prej kot v dveh mesecih sem poskrbel, da je bila dota na var-"crn in mala inodislka je prišla zopet v mojo pisarno, takrat z gospodom Plumetom, ki je bil še bolj v zadregi kot ona.
—	Poglej, Anton, to je gospod Mouil-lard, ki se je zavzel za najino stvar. Bodite stokrat zahvaljeni, gospod, zares ste bili dobri. Kai sem vam dožna za vaš trud?
—	Vprašanje za račun pri gospodu odvetniku, <rocr>odična!
—	Že vem, ali kaj pa vi? Kako naj povrnem vam?
Vsa pisarna do zadnjega sluge ima upre oči vame. Jaz sem velikodušen, s stričevo resnostjo jima odgovorim:
—	Bodite srečni, gospodična, in no pozabite name-
Teden dni potem smo se še smejali na ta račun.
Ona pa je to stvar vzela bolj za res: po preteku osmih meseccv mi piše. Toda pozabila je na naslov, škoda. Kako rad bi ju videl oba! Tile novoporočenci so kot ptički: peti jih slišiš, ne veš pa, iz katerega gnezda.
Sedaj pridete vi na vrsto, stric!
Tukaj je torej to pismo, ki pride tako redno kot komet. Njegove vsebine ni tako težko določiti kakor snov repatice. Vsako leto pišem stricu 28. decembra, in stric mi odgovori 31., da dobim odgovor prvega januarja zjutraj. Točni ste, stric, celo dobri kajti v tej točnosti se skriva dobrota. Ali ne vem, čemu se pri vašem pismu ne ogrejera. Menda zato, ker je napisala vaša glava, ne vaše srce onih 18—25 vrstic, ki so vse preračnnjene. Zakaj mi ne pripovedujete o mojih starših, ki ste jih poznali? Zakaj ne o vasem vsakdan tem življenju, o vaši stari služkinji Magdaleni,
ki me je zibala. Zakaj molčite o angorski mački, ki je skoraj toliko stara kot ona, o svežem, bujnem vrtu, ki ga sami tako umetno obrezujete in ki se tako ljubo raz-cvita? Kako bi to dobro delo, stric, če bi bil malo bliže ...!
Poglejmo vendar, kaj piše!
Bourges, na 31. decembra 1884.
/Dragi stričnik, ob novem letu ni-kak nimam takih občutkov kakor ti. Zame začenja leto v juliju in zato mi je 31. december prav tak dan kakor vsak drugi v mesecu. Kar mi ti o tem pišeš, mi jasno priča, da si sanjač.
Toda čas je že, da se vendar enkrat vržeš na praktično stran življenja, saj ai vendar iz družine, kjer niso v navadi sanjači. Trije Mouillardi, lahko ti to povem, so častno izvrševali notarske posle v Bourges-u. Ti boš, upam, četrti.
Ko boš imel doktorat za seboj — in mislim, da se bo to prav kmalu zgodilo — pohiti sem takoj drugi, najpozneje tretji dan in jaz prevzamem vodstvo nad teboj.
Pisarna nese dobro, verjemi mi. Star sem že, ali vendar imam še bislre oči in urno roko in to je glavno. Vse boš našel v najlepšem redu.
Zahvalim te za voščilo in želim tudi tebi vse najboliše
Tvoj udani stric
Brutus Mouiljard, notar.«
>P. S. — Družina Lorinetova me je pravkar obiskala. Gospodična Berta je zares zajemljiva. V zadnjem času so podedovali 715.351 frankov. Tudi jaz sem imel s tisto stvarjo opraviti.«
Da, da, ljubi striček, in pri tem ste računali na zvezo med menoj in med gospodično Berto Lorinetovo. Gospod Mouil-ard, notar, no, to bi še prenesel, toda gospod Moillard, ženin gospodične Lorineto-ve — tega nikoli! Težke dote je treba predrago plačati, stric! Gospodična Berta je za pol čevlja višja od mene, ki sem srednje postave in sorazmerno tudi širša. In kar je še več, pravijo, da je njena duhovitost v obratnem sorazmerju z njeno postavo. Videl sem jo sedemnajstletno v kratkem krilu lcričeče-modre barve; tedaj je bila zelo suha. Spremljal jo je njen brat, stisnjen v gimnazijski kroj. Oba sta bila prvič sama na promenadi, zardela, v zadregi. Ni je pomoči: zame bo imela vedno oni izraz in ono nerodnost in ono obleko. Tile spomini imajo v sebi nekaj takega kot trenotna fotografija: in jaz imam, stric, od nje prav žalosten kliše za vaše načrte.
Dnevi teko, moja dizertacija raste. Junijev Lntinec vstaja iz tiberske megle.
Treba se jo bilo vrniti v Narodno knjižnico. Prvič sem bil zelo razburjen. Vratar se mi je zdel neprijazen, varihi kakor da gledajo name nezaupno, detektivsko. Mislil se, da je najbolj pametno, če premenjam sedež. Tn sedaj pišem na levi omarici in sedim v lovi vrsti mizic.
(Dalje.)
se Francija ne bo več upirala regulaciji mednarodnih dolgov.
IZJALOVI,JEN ITALIJANSKI NAČRT.
Praga, 2. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih trdijo, da se je načrt italijansko-avstrijske carinske unije popolnoma izjalovil,
STAVKA TISKARJEV V AVSTRIJI.
Danaj, 2. (Izv.) V stavki tiskarjev je danes nastopil prevrat. Sodijo, da bo stavka v najkrajšem času končana.
INTERNACIONALIZACIJA JUŽNE ŽELEZNICE.
Budimpešta, 2. (Izv.) Mažarska flada Je povabila avstrijsko in jugoslovansko vlado na konferenco, na kateri se bo razpravljalo o internacionalizaciji južne železnice.
ZVIŠANJE TARIFOV JUŽNE ŽELEZNICE.
Danaj, 2. (Izv.) Južna železnica je Vsled padca valute povišala osebne tarife za 200%, tovorne pa za 250%. Povišanje velja od 8. septembra. (To zvišanje velja seveda samo za Avstrijske proge južne železnice.)
DEMENTI POSLANCA ŠVEHLE.
Praga, 2. (Izv.) Glasilo poslanca Šveh-le »Venkov« izjavlja, da so poročila nekaterih listov, ki označujejo poslanca Šveh-k> kot bodočega ministrskega predsednika, neutemeljena.
VPRAŠANJE MALE AZIJE.
London, 2. septembra. (Izv.) »Dailly Telegraph« poroča, da je odgovor angleške vlade na noto Poincaržja že odposlan v Pariz. V odgovoru se postavlja angleška vlada na stališče, da se konferenca glede maloazijskega vprašanja lahko prične že pred sklenjenim premirjem, ker nikako ne gre, da bi se Mala Azija brez potrebnih garancij izpraznila in prepustila Turčiji.
MESTO GDANSKO V BEDI.
Ženeva, 2. septembra. (Izv.) Na današnji seji Društva narodov je najpreje japonski zastopnik Ishi poročal o žalostnem finančnem stanju Gdanskega. Sklenjeno je bilo, da se to vprašanje prepusti v rešitev finančni komisiji, ki mora čimpreje izdelati tozadevno poročilo.
POVIŠANJE OBRESTNE MERE.
Dunaj, 2. septembra. (Izv.) Avstro-ogrska banka je sklenila povišati obrestno mero na 9 odstotkov.
Konkretne oBfožbe proti (ctr. žerjavu).
>Jugoslavija« je trdila, da je minister za socialno politiko dr. Gregor Žerjav, predsednik večinskega sindikata Slavenske banke in LSnderbanke, kateri je izvedel nacionalizacijo Trboveljske družbe in pri tem zaslužil 160 ali 170 milijonov K, ne da bi družbo res spravil v jugoslovanske roke.
To vest je najprej demontiralo »Jutro«, potem pa dr. Žerjav sam v »Jutru«, poslal pa je tudi »Jugoslaviji« po svojem pravnem zastopniku popravek, kateri se glasi: »Ni res, da je minister za socialno politiko dr. Žerjav predsednik večinskega sindikata, ki se je stvoril med zagrebško Slavensko banko in dunajsko Landerban-. ko in ki ima v rokah Trboveljsko premo-gokopno družbo, res pa je, da imenovani ni niti predsednik, niti sploh član tega Bindikata. V Ljubljani, dne 29. avgusta 1922. Dr. Josip Klepec, odvetnik v Ljubljani.«
Na to odgovarja »Jugoslavija« zopet zelo obširno in obtožuje dr. Žerjava konkretno takole: »Za fuzijo med Jugosloven-sko Union-banko in Slavensko banko v Zagrebu se je pogajal odbor, ki je bil sestavljen tako-le: za Jugosl. Union-banko dr. .Gregor Žerjav, dr. Albert Kramer, Avgust Praprotnik, dr. Lipold, dr. Brezigar in neki Pettauer, za Slavensko banko pa predsednik Janko Zimmermann, podpredsednik dr. Rudolf Rodanič in člani upravnega sveta dr. Branko Arko in Anton Kristan. Ta pogajanja so se vodila v Ljubljani v stanovanju dr. Žerjava in v stanovanju Praprotnika. Pri teh pogajanjih se je sklenila mariotetna sindikalna pogodba nove fuzionirane t. j. Slavenske banke in je v tej sindikatni pogodbi obvezno utrjeno, da se predsednikom vkupnega večinskega sindikata od 200.000 delnic fuzijonirane Slavenske banke imenuje dr. Gregor Žerjav, njegovim namestnikom pa g. Janko Zimmermann in da ta sindikatna pogodba velja za 6 let. To pogodbo je razven ostalih sopod pisal lastnoročno tudi dr. Gregor Ž2 e r j a v in je letos na temelju te pogodbe bila izvedena tudi fuzija. Ta pogodba je še do danes v veljavi ter vedo zanjo vsi člani upravnega sveta Slavenske banke.«
Potemtakem je torej minister dr. Žerjav predsednik večinskega sindikata fuzionirane »Slavenske banke«, kakor se zdaj obtožba v čisto določni obliki glasi, na kar bo seveda g. minister moral tudi določno
odgovoriti, če hoče še nadalje ostati slovenski Pitt, To tembolj, ker je poslanec Ivan D e r ž i č naslovil na ministrskega predsednika sledeče vprašanje:
>1. Ali je voljan takoj odrediti preiskavo o obtožbah, navedenih v »Jugoslaviji« od 24. avgusta t. 1.?
2. V slučaju, da preiskava potrdi te obtožbe, ali smatra, da se ujema z ugledom kraljeve vlade in javno moralo, da nastopa kot njen zaupnik v vprašanju Trboveljske družbe gospod minister za socialno politiko, ki je na zvišanju dohodkov te družbe interesiran kot član in predsednik majorinetnega sindikata Slavenske banke v Zagrebu?
8, Kaj misli ukreniti, da se onemogoči »nacionalizacija« naših rudnikov na tak način, kakor je izvedena pri Trboveljski družbi?
Prosim nujen pismen odgovor v roku, predpisanem v poslovniku.«
Kakor vse kaže, bosta vlada in demokratski klub imela zopet opravka z novo afero ministra za socialno politiko, šo preden je končana preiskava v demokratskem klubu v Belgradu zaradi svinca.
Novice te Ifasije.
(Po »Rus-kulti«.)
Monarhistična akcija jugoslovanskega gesta generala Wrangla.
Veliki knez Kiril Vladimirovič so je obrnil na generala Wrangla, naj mu pomaga uveljaviti njegove pravice na ruski prestol. Wrangel mu je odgovoril, da on slejkoprej veruje v to, da bo ruski narod zopet ponudil krono Romanovim kakor pred 300 leti, da pa velikega kneza ne more podpirati, ker se je proglasil za bodočega carja brez privoljenja ruskega naroda.) 21. avgusta se je general Wrangel podal v Turski-Bečej, kjer so mu emigranti priredili banket, na katerem je prof. Rabbe izrazil uverjenost, da bo kmalu imperatorska armada vkorakala v Moskvo. Wrangel je odgovoril, da si tudi on bodočo Rusijo misli pod moskovskim carjem.
Cerkvene razmere.
Tajnik »Žive cerkve« Vladimir Ljvov je izjavil, da je k novi cerkvi pristalo 37 škofov, od ostalih je 35 odločno proti temu razkolniškemu pojavu, drugi se drže baje nevtralno. Ljvov napoveduje energične odredbe proti »reakcionarnim« škofom in duhovnikom. (Ni verjetno, da bi se dala na tak način pod pati-ormnco sovjetske oblasti riova cerkev utrditi. — Op. uredn.)
Jaroslavski škof Agathangel, namestnik odstavljenega patriarha, je razposlal vsej pravoslavni cerkvi okrožnico, v kateri naznanja, da ga je patriarh naznačil za svojega namestnika, da mu pa oblast in uzurpatorji cerkve branijo svoje zvanje vršiti. On ne taji potrebe reform v cerkvi, toda te more izvršiti samo pravilno svobodno sklicani sobor, ki bo postopal soglasno z besedo božjo, vesoljnimi koncili in svetimi očeti. Zato bo on sklical cerkveni sobor, člani »Žive cerkve* pa so nelegalni uzurpatorji.
Cerkvena uprava, ki je v rokah »Žive cerkve«, pa namerava sklicati od svoje strani sobor leta 1923. Obrnila se je 'udi na sovjetsko oblast, da prizna cerkvenim občinam juridični značaj, duhovščini pa vsa državljanska prava.
Sovjetski organ »Nakanunje« toži da se zelo ojačuje interes za verska vprašanja, zlasti v Petrogradu, kjer so skoro vsa predavanja zadnii čas o verskih predme-tih.
»Times« piše, da dobiva ruska cerkev vedno večji vpliv med narodom, tako da se korak za korakom ruši protimoral-ni in protiverski temelj, na katerem je zgrajena sovjetska oblast.
Sovjetska ohlast je izgnala veliko ruskih inteligentov, ki so nastopili proti cerkveni oolitiki vlade. Med njimi se nahajajo znani krščanski miselci Berdjajev, laiez Trubeckoj, Ajhenvald, Ozerov, Kize-wetter, Mjakotin i. dr.
Bogoskrunstvo nad katoliškimi svetinjami.
Pri rekviziciji cerkvenih dragocenosti v Polocku so vladni organi pometali iz krste ostanke sv. Andreja Bobole, znanega katoliškega delavca v Ukrajini. Ko so začetkom avgusta ta dogodek kazali v nekem kinu v Moskvi, je navzoče občinstvo burno protestiralo in se je začel pretep s komunisti.' — Do sličnih dogodkov je došlo v samostanu, kjer je pokopan sloviti Joart Kronštatski. Ljudstvo se je ustavilo bogoskrunstvu, tako da je moral priti na lice mesta oboroženi oddelek rdeče vojske.
Evakuacija vzhodne Sibirije od strani Japoncev.
Japonske čete so začele 26. avgusta odhajati iz dalnjevzhodnih oblasti. Računa se, da 8. septembra ne bo več nobenega japonskega vojaka v sibirskem pri-morju. Vsled tega je prišel' kolčakovski general Dideriks, kateri vlada v Vladivo-
stoku, v zelo kritičen i>oIožaj, ker vlada V Čiti že odpravlja vojaške oddelke proti od njega okurupiranemu rajonu. Japonski delegati se bodo začeli pogajati s čitsko sovjetsko vlado v Dajrenu v svrho sklepa po-litično-trgoyinske pogodbe. Za enkrat se Japonska protivi lemu, da bi konferenci prisostvovul tudi odposlanec moskovske vlade, Joffe.
Ruska mornarica.
Te dni se je pojavila v vzhodnem delu finskega zaliva vojna mornarica, sesto-ječa iz vseh vrst ladij od drednotov do .podmorskih čolnov. Specialisti sodijo, da se nahaja ta mornarica v iako dobrem stanju.
Amerikanci in Nemci v Rusii.
V Petrogradu je za?"!* delovati nemške ameriško trrr	društvo, ki ima filijalko v Novorossijsku.
Novice iz Albanije.
(Iz oficielnega lista >Fletoria Zyrtare<.)
Dne 14. avgusta t. 1. se je v Tirani vršil v pravoslavni cerkvi parastos za pokojnim kraljem Petrom. Navzoč je bil poslanik Jugoslavije in vsa albanska vlada. Molitve so e pele v albanskem jeziku. Metropolit V. huvani je v imenu autokefalne albanske ravoslavne cerkve imel govor v francoskem jeziku.— Po celi Albaniji se vrši raz-oroževanje prebivalstva v popolnem redu, najbolj v skadrskem okraju. Tudi v be-ratskem okraju je razoroženje končano; oddanih je bilo 1734 pušk. — Dne 1. septembra se je sklical parlament. — Italijanska agencija piše, da v celi Albaniji vlada mir in red. Razmerje do Italije, ki je bilo dozdaj zelo napeto, se izboljšuje. — Albanska vlada vzdržuje na Dunaju po gimnazijah in na vseučilišču 250 dijakov. Vsake tri mesece jih nadzoruje odposlanec. Za vsakega dijaka plača vlada 600 tisoč kron mesečno. Turški žumal »Ikdam« piše o bodočem kulturnem napredku Albanije in pravi: »Tako bo Albanija nekega dne, ko se ustvari zveza balkan-skih držav, lahko igrala v njej važno vlogo.« — Ministrstvo za notranje zadeve snuje državno knjižnico.
Papeževa pomožna misija za Rusijo je bila prisiljena h kratkemu odmoru, ker je parnik »Galicija« pristal za tri dni v Carigradu. Papeževi delegati so bili povsod prijazno sprejeti. Nastanjeni so bili v raznih verskih zavodih ter so jih ob tej priliki posetile mnoge osebnosti raznih narodov in ver. »Journal d' Orient« prinaša razgovor s P. Capellom, S. J., ki nače-luje misiji, dokler se na ruskih tleh ne razdeli v razne skupine.
P. Capello je izjavil med drugim: »Naša misija ima bistveno nepolitičen in nekonfesionalen značaj. Ko nas je sv. Oče odpustil, je označil našo nalogo za ekspe-dicijo dobrodelnosti. Mi imamo naročilo, da razdelimo našim ruskim bratom darove in da se vzdržimo vsake politične in verske propagande. To znači, da se naša misija omejuje na to, da se zagotovi potrebno za materijelni obstoj.«
Glede praktične izvedbe svoje naloge je izjavil P. Capello, da se bodo živila, ki se bodo delila; prejemala od ameriške pomožne družbe. »Naša naloga bo dvojna: nakupovati s sredstvi, ki nam prihajajo od Sv. Stolice, živila in nadzirati njihovo razdelitev. K temu bo sčasoma prišla še nadaljnja naloga, nastaniti v skupnem poslopju, sirotišnici ali azilu otroke, ki se bodo zbirali v svrho prehrane.« List »Stam-bouk poroča, da je bila sovjetska vlada sama, ki je želela zadnji način pomožne akcije, ter pristavlja: »Pripominjamo, da ne obstoji nobena zveza med Sv. Stolico in vlado v Moskvi, temveč samo dogovor glede dovoljenja za potovanje Vatikanovih poslanikov v Rusijo ter za svobodno izvrševanje njihove dobrodelne naloge.«
Med svojim tridnevnim bivanjem v Carigradu je stopila misija v zvezo tudi s sovjetsko trgovsko misijo, ki biva v turškem glavnem mestu, ter je prejela od nje popolno zagotovilo, da bodo njeno akcijo vse ruske oblasti v vsakem oziru podpirale in olajševale.
* * *
Nedavno je sprejel oficijelno pariškega nuncija msgr. Cerrettija anamski cesar Kaj Din, ki se mudi v Parizu. Dne 7. avgusta pa je prišel v Vatikan anamski notranji in finančni minister Nguyen Hi5 B8, ki je prinesel s seboj lastnoročno cesarjevo pismo. V njegovem sprenfstvu je bil p. Le-culier, delegat katoliške misije v Anamu in pastorek ministra, Anamit Thuo, ki študira v zavodu propagande. Minister je prišel v svoji svileni narodni noši ter je bil sprejet s primerno slovesnostjo. Pri po-setu je papežu izročil dragoceno darilo, ministru pa je papež podelil veliki križ Silvestrovega reda. Nato je anamski minister posetil kardinala državnega tajnika ter mu izročil najvišji anamski red velikega častnika anamskega zmaja. Minister poganske (budistične) države, ki jo katoličan, je šel tudi v cerkev sv. Petra, kjer jo
molil ob' groHu prvaka apostolov. Popold-ne je posetil v vili na Castelgandolfu sedem anamitov, ki študirajo v zavodu prej.
pagande' * , « "
Lloyd George je govoril na Banket« zastopnikov »protestantske svobodne oer-kve« med drugim tudi o papežu Piju XL in jo izjavil med drugim: »Veseli me, da morem priznati, da stoji na čelu največje cerkve krščanskega sveta v teh časih mož, ki globoko veruje v mir. Svoj vpliv na vest milijonov ljudi uporablja v prid mirovne stvari, kar me iskreno veseli.«
Friderik baron Lama.
in reforma
Vsak pravi rodoljub želi svojemu narodu dobre šolske vzgoje in potrebnega znanja za vsakdanje življenje. Zato vidimo* pri raznih narodih veselo tekmovanje na tem polju duševne kulture: povsod se razširja potom šol pismenost in izobrazba po dejanski potrebi in gospodarski moči. Vj tem oziru tudi naša država ne zaostaja: ko-der še ni šol, se take ustanavljajo, že otn stoječe se pa po potrebi razširjajo. To zahteva napredek in narodov dobrobit, o tem pač ni dvoma. Toda način, kako se naše šolstvo reformira in se hoče i v bodoče reformirati, nam vzbuja resne pomisleke. Že dosedanje novotarije kakor le dvakratno izdajanje šolskih naznanil v letu, reduciranje redov na 1 do 4, s čimur odpade nekako srednji red, upeljava neke osebne pole namesto katalogov, ne moremo označiti kot • čine napredka. Zdi se nam kot nepotrebno zastiralo, s katerim se hoče zakriti izvor naše dosedanje kulture,
V »Načrtu šolskega zakona« pa nahajamo pasus, ki celo. zahteva, da mora vsaka šola imeti najmanj 2 učitelja. Potemtakem bi morale izginiti vse enorazrednice, ki so v čislih celo pri bogatih in kulturnih narodih kakor Nemcih, Dancih, Švedih in drugih. Nemci imajo celo literaturo v eno-razredni šoli, ki ji poje ne mali broj šolnikov iz pedagoških in didaktičnih ozirov posebno hvalo. Na Švedskem, koder je, kekor znano, najmanj analfabetov, imajo prav obilo enorazrednic, na katerih se vrši poduk, menjajoče v dveh skupinah. Take šole so kakor nalašč za manj obljudene in manj premožne kraje. Da se pa zasigura uspeh na takih šolah, je treba namestiti na njih vestne, dobro kvalifikovane m praktično izobražene učitelje. Praktično strokovna izobrazba mora postati sploh glavni postu-lat vzgoje uciteljiščnikov. Kaj pomaga učitelju visokošolska le znanstvena izobrazba, ako pa ni vešč dobrih metod, kako vesti učenca v duševnem razvoju in k znanju? Učitelji na enorazrednicah bi morali uživati ob povoljnih uspehih posebne nagrade ter se naj povrhu njih službena leta za eno tretjino več računajo, ker je delovanje na tej kategoriji šol zelo naporno.
Uspehi na enorazrednicah niso takd slabi, kakor se obče misli, seveda mora učitelj biti cel mož, ki zasleduje cilj uka in vzgoje po najkrajših potih. Vzgojni uspehi pa so vtfbče boljši negO na večrazredni-cah in to vsled enotnega vpliva po le enem učitelju. Mimogrede pripominjamo, da imenujejo prej omenjeni narodi često učitelje, ki imajo prakso na nižje organiziranih šolah, za nadzflrnike.. Tako je nam n. pr. znano, da je na Koroškem več nadzornikov, ki imajo mnogoletno prakso na enorazrednicah za seboj.	»
Talco drugod 1 In pri nas? Ptujski šolski nadzornik g. P. Flere, ki ima v šolsko reformnih vprašanjih veliko besedo, je imenoval enorazrednice povodom poročila o načrtu šolskega zakona — ominozne! S to sodbo je sam sebe izdal, da nima prakse nižjih šol in tudi ne poznanja šolskih razmer drugod. Mož pač veliko čita, to vemo, piše in kritizira, kar drugi spišejo. Kar je pa od njega, n. pr. Šolski list, pa tudi ni nič posebnega, sicer bi se ohranil delj ko le 2 leti v rabi. Šolski list, osobito za II. in III. stopnjo je sploh prava skrpucanka, didaktični nestvor. Sedaj dobimo nove čitanke za osnovne šole. Ker pa bodo sestavljene od istih avtorjev kakor Šolski list, ne stavimo previsokih nad vanje. Drugod se dado taka važna vprašanja v diskusijo potom strokovnega lista, da se sliši več glasov in upoštevanja vrednih želja, toda našim de-mokraskim voditeljem učiteljstva in šolstva se tako postopanje ne zdi potrebno. Vse vodi, ukrene in diktira menda neka petorica nezmotljivih.
Posebno vnet za reformo šolstva je že omenjeni nadz. g. P. Flerč. V tem oziru se loti vsega, tudi srednje in visoke šole nni ne dado miru. V zadnji številki »Popotnika«, čigar urednik je sam, pledlra za nekrt višjo osnovno šolo namesto nižje srednje šole, češ. da se pred pubertetno dobo še ne morejo dognati sposobnosti in nagnjenja učencev do kakega poklica. Bilo bi gotovci idealno, postaviti vsakega človeka na mesto, za katero ima najboljšo sposobnost, toda jo praktično neizvedljivo, ker velja pri izbiri poklica važno vlogo mnogo drugih tehtnih faktorjev, ki stoje izven otroške idividual-
posti- Mislimo le na očetov poklic, na po-Ijebo dobro dotiranih poklicev in še na jjoige stvari, ki v pretežni meri določajo ,ot k izbranemu cilju. Sicer pa moramo lustiti prilagodljivosti in prožnosti člove-jcega duha tudi še nekaj pravice in prodora, saj človek vendar ni mrtva materija takor n. pr. kovine, ki imajo že od pamti--eka določena svojstva.
Še večjo učenost razvija imenovani iolnik, ko govori o učenju klasičnih jezi-;ov. Pravi, da se lOletni deček ne more z j8pehom lotiti latinščine, ker še ne pozna imske zgodovine, kulture in vsaj nekaj jterature. Recimo, da je lo stališče pravo, »otem pa mora veljati tudi za moderno je-ike in pa zakaj ne tudi za druge predme-e? N. pr. poštevanke ne bomo prej učili, ,redno dobe otroci nekaj pojma o kvadri-anju in Pitagorovenf izreku, kajti šele te-aj bo nastala v njih težnja >kot emocijo-lalaa komponenta*:, da prodre v misterije Kjgje matematike 1 Gospod Flere pa spet ne ,onia psihološkega dejstva, da se lOletnik eže uči 100 do 200 latinskih vokablov ter lekaj priprostih slovniških pravil, nego rompleks rimske zgodovine in kulture. Tsak psiholog ve, da ima človek pred 14. jvljenskiin letom najjačji mehanski spojin in da je treba to duševno silo v pra-em času vaditi in izrabiti. Sicer pa tudi iri tako mladih učencih ne manjka Flere-9ve emocijonalne ali volicijonalne kom-lonente za učenje tujih jezikov. Kdor gre tudirat, mora imeti nekaj nadarjenosti, jubezni do učenja, gladu po učenosti, ve-elja nad lepim jezikom, trdne volje, do-eči kdaj potom duševnega truda kako išjo socialno stopnjo ter gotovo tudi ne-jalo častiželja! Vse to so tehtne kompo-ente, g. Flere. Tudi ni resničen nazor, da o vsi poklici istovredni, kakor trdi ptuj-ki šolnik, sicer bi se nehalo stremljenje o višji naobrazbi, ki zahteva ogromne žr-re na času, denarju, naporu in cesto tudi a zdravju! Tudi tisto očitanje, da vrže di-ak po maturi vse grške in latinske knjige najtemnejši kot, je zelo cenena fraza, ker o pasira tudi drugim predmetom. Naj le loizveduje pri učiteljstvu svojega okraja, oliko jih je se ohranilo znanja iz pedago-ike (psihologije!), logike in zgodovine polka in vzgoje. Uspeh bo tak, da bo dejal, emu da se ti predmeti goje na učiteljišču!
Tudi iznajdljiv je g. Flere v didaktič-ih načelih: >Pouk moramo graditi na pontanost; zbudimo v učencu vedno glad a žejo po tem, kar mu hočemo nuditi! Ču-mo že nov, svež vetrič... Ko bo objel se šolstvo, se bodo oddahnili učenci, uči-
in starši!« Gospod Flere se je žal pre-ozno rodil, da bi nam mogel navedeno čno načelo nuditi kot novo. Zadnji vzdih a zbuja v nas nado, da bodo kancelijski olniki izumili kako originelno metodo, po-eben učni način ali pa kak psiho-fizikallni troj, da bo učenje sladko kakor bonbonč-i. Toda mi nepoboljšljivi starokopitneži ia ostanemo mnenja, da uk brez potrebne-a duševnega napora ne bi bil velike zgojne vrednosti! Sploh je smešno, gojiti ade, da se bodo potom izvestne učne obli-o dali kedaj iz povprečno nadarjenih trok vzgojiti sami talenti in ustvarjajoči eniji.
Gospod Flere pa naj enkrat praktično »okaže, kako se mora v njegovem smislu ičitil Do danes namreč še ni spisal nobe-lega navodila za katerikoli predmet ali le ekcijo, če tudi bi imel kot urednik »Po-lotnika« najlepšo priložnost za to. Piše ia5 prevode in izvlečke iz tujih knjig, kar >a ni prava pot k samopridobitnosti in ori-inalnosti, ki jo drugim tako vztrajno priporoča. Pred meseci je tožil, da se »Popotnik« tako malo čita. Žalibog, da ga čita edva 10 odstotkov naročnikov. In zakaj? ter ta časopis ni pisan za učitelje, ampak »ogve za koga! List ni domoroden in tudi ie pozna sedanjih realnih potreb. Pred in ned vojno je izhajal »Popotnik« na pro-irostovoljno naročbo, a danes, ko je mno-;o več slovenskega učiteljstva, nego prej, 'i imel težko več ko 100 naročnikov, toda lemokratski učit.- voditelji so si znali polagati: obvezali so vsakega člana svoje »rganizaclje, da mora biti tudi plačnik »menjenega lista. Povrhu pa učiteljstvo ni-na nobenega vpliva in pravice na preure-lifev lista, ker urednik odklanja vsak do-»rohotni nasvet.
Tudi o »Učiteljskem Tovarišu« bi ka-alo kaj več spregovoriti. Pred letom je za-rjeval, da se s politiko ne bo pečal, toda alibog le prehitro je pozabil svojo oblju-io. Presojati, katere organizacije (društva) io že a priori narodne in kulturne, druge ia narodu in državi škodljive, je pač gola bankarska politika. Lahko je postaviti se f pozo sodnika, na samem sebi pa spregledati grehe. List ima tudi še to nesrečo, da taa premladega urednika, ki ne pozna širšega narodovega življenja in le-tega po-keb. Podeželske razmere so mu čisto ne-aiaae.
Radovedni smo, kako daleč bodo do-^le nebotično zasnovane reforme naših Pfevnetih šolnikov. Mi vemo, da se skoko-- Re da nič doseči, ampak le polagoma, ^unajoč z razmerami, potrebami in fi-'ancami. Država že sedai ne more več do-
stojno plačati svojih uslužbencev, kaano li ako bi jih bilo še 3—4krat več! Za manj obljudene ali revne južne kraje bi zadostovale zaenkrat ekskurendne šole po švedskem vzorcu. Ne blepimo po duševni hiper-kulturi samo za parado, ampak glavno je sedaj, da odpravimo na hiter in vendar cenen način črno analfabetstvo v državi.
Šolnik.
Politi'£ne novice.
+ Škandal za škandalom. Po končani stavki rudarjev naznanja Trboveljska družba konsumentom veselo vest, da je od 1. septembra naprej zaradi zvišanja delavskih mezd zvišala ceno premoga pri toni za 70 kron. Poslanec Ivan Deržič pojasnjuje v »Jugoslaviji« z dne 2. septembra, kako bi bila morala Družba na zahtevo zastopnikov železniškega ministrstva priti direktno pod" državno kontrolo, kar bi bilo edino prav, in kako bi bilo moralo ministrstvo za šume in rude odposlati inter-ministerialno komisijo, da prouči delavsko razmere. Vsa ta akcija pa, ki bi bila ugotovila resnične produkcijske stroške, je padla seveda v vodo, ker jo g. A n t u 1 a , direktor v ministrstvu za šume in rude, očividno tudi pri Trboveljski družbi inte-resiran, kakor je minister dr. Žerjav. Poslanec Deržič namreč piše: >Povrh tega je ustanovila ta gospoda pri nas še prometni zavod za premog, ker ni hotela zaostati za čistokrvnim velesrbom Kaufmanom v Bro-du, svakom dr. An tule, ki jo v Brodu v prvem srbskem društvu monopoliziral prodajo celokupnega bosanskega premoga, in ta direktna izdaja državnih interesov se vrši pri nas v znaku državotvornosti pod patronanco aktivnih ministrov in drugih najvišjih funkcionarjev v posameznih ministrstvih.« — Riti svak veletrgovca seveda še ni greh, toda pri nas je že tako, da taka svaštva na visoke državne funkcionarje zelo kvarno vplivajo. Na vsak način bomo zdaj konsumenti plačevali vse te račune, dokler nas ne bodo ti državo-tvorci obrali do golih kosti.
4- Rusko zlato. Poročali smo že, da je naša vlada dovolila, da se proda velika zaloga zlata in srebra, ki je last neke ruske v Dalmacijo (Kotor) pobegle banke, iz naše države na Angleško in tja tudi prepelje. Zlata je baje nad 40.000 kilogramov, ki predstavlja silno vrednost. Vlada opravičuje svoj korak s tem, da bo dobila ruska banka zlato plačano v >zdravi valuti«-, to >zdravor valuto bo odstopila ruska banka državni Narodni banki in dobila od Narodne, banke zdravor. valuto plačano v dinarjih. Modrost naših finančnikov je res tako velika, da je naravnost svetovni čudež, da je naša krona sploh še kaj vredna. Vsak kmečki fant se bo vprašal: Če se hoče ruska banka iznebiti svojega zlata in ga zamenjati ravno v dinarje, zakaj se ruska banka ne obrne naravnosti v Bel-grad, ampak hoče pri'i do dinarjev preko Anglije?? Na to jako priprosto vprašanje nam daje belgrajsko >Videlo« še pripro-stejši odgovor: G. Nikola Pašič je dal dovoljenje za izvoz ruskega zlata iz naše države v Anglijo proti mastni proviziji, ki znaša 250 tisoč funtov šterlingov, kar znaša v našem denarju 340 milijonov kron. Pa reci kdo, da ni s. Nikola Pašič »jedan, ko j i zna!* Tako je v državi, kjer ministru-jejo sami »Pitti«.
Primorski! novice.
p Med delavci in brezposelnimi vlada veliko razburjenje. Vedno večja revščina in brezposelnost grozita. Lastniki ladjedelnic žugajo, da bodo zaprli svoja podjetja. Italijani so veliki v obljubah, a obljubam ne slede skoraj nikdar izpolnitve. Če bi bili izpolnili vse to, kar so obljubili Tržačaiiom njihovi >rešitelji« in novi gospodarji, bi bil Trst najsrečnejšo mesto ne samo v Italiji, ampak na celem božjem svetu. Tako smo pa srečno prijadrali do agonije. Tržačani so si že oblikovali prste, ker so jim obljubili, da jim prinese kralj ob svojem obisku p ros jo luko. Pa ni bilo takrat niti besede o prosti luki. V tolažbo je študiral na licu mesta razmsro minister De Vito. In rekli so, njegov študij nam reši našo morsko trgovino in industrijo. V tem upanju jo šlo naprej, dokler ni pred dnevi prišla vest, da so ludi ti nasveti, po katerih bi vlada podpirala brodograditelje, padli v vodo. Brodogradi-telji so promptno odgovorili z žuganjeni, da zapro svoje obrate. Zima se bliža, revščina je že zdaj neznosna, zato gleda delavec i skrbjo v bodočo dni. Kovinarji so sklenili nc svojem shodu, da pod nobenim pogojem no dovolijo, da se rbrati zapre. Hočejo, da sc da prilika vsem brezposelnim zaslužka in boriti sc hočejo /.a tako plačo, ki omogoča vsaj nago življenje. — Med tisoči brezposelnih pa se razburjenost še koniaj zadržava. da ne pri-kipi. Vsi poskusi nesrečnežev, da bi jim vlada izplačevala še brezposelno podporo po preteku 00 dni, s« bili dosodaj brezuspešni. Na guveniaturi zmirnj hitijo brzojavit v Rim, naj se kaj ukrene v prid brezposelnim, a Rim je brez čuta in brez denarja. Ko jo bila prolečeui teden zopet enkrat deputacija na guveniatoratu, sc jim je reklo, naj počakajo do protečenega ponedeljka, do tistega dne mora gotovo priti kak odgovor iz Rima. P011-deljek je prišel, brezposelni so prišli, a Ivini ni dal ne glasu ne uovcnv od sebe. To je razjarilo brezposelne, ko so videli, da sc jih vrhu vsega še za nos vleče. Hot ' > shodu, ki so ga imeli
v Delavskem domu, iti v demonstrativnem obhodu po mestu. Ali policija se jim je uprla in obhod za-branila. Delu množico sc jo vendar posrečilo priti na Korso. Trgovci so hiteli zapirat prodajalne. Vendar je bilo izpraznjenih par pekarij. Straža na konjih je razgnala lačne demonstrante. Brezposelni so na shodu sklenili, dati vladi ultimatura do co-bote. Če do tega dne ne bo ugodne rešitve, bo delavska organizacija izdala brezposelnim bone, glaseče se na 3.70 lir, s katerimi naj kupijo potrebnih živil. Trgovci naj pa zahtevajo od vlade plačilo teh -bonov«. S tem mislijo prisiliti vlado, da kaj ukrene, ker so brezposelni pripravljeni, čc bi jim trgovci ne hoteli dali blaga za '.ione, si istega vzeti s silo. Vnle-d fega je župan Pitaeco poslal na ministrskega predsednika jako resno brzojavko, kjer spominja ogorčenost prebivalstva radi tega, ker sc niso obnovile podpore brezposelnim in radi preteč« nevarnosti, da se ladjodelnice zapro-Naj se takoj kaj ukrene, da sc pomiri ljudstvo, ki potrebuje pomoči in dela. Prihodnji dnevi nam znajo torej prinesti nove nemire. To bi bila ravno prava reklama za tržaški — velesejem!
p Don Mirbcangelo Rubino, predstojnik sa-lezijanskega zavoda v Trstu, je zapustil to svoje mesto in ie šel v SniLrno, kamor ga je poklicala italijanska vlada za ravnatelja trgovske šole. >De mortuis nil nisi bene: pravi sicer star pregovor, tod« temu možu pa že moramo posvetiti bb njegovem odbodu par vrstic. Kdor pozna trZaške razmere in mu povemo, da kolikor se spominjamo, še ni bilo katoliškega duhovnika, kateremu bi fra-masonski »Piccolo* pel tako slavo, kakoršno je vedno pel Don Rubinu in mu je zapel še posebn6 sedaj ob iej priliki, da bo takoj vedel, kakšen mož je moral to biti., .Piccolot pravi, da je bil neutrud-ljiv italijanski propagator. Res je to. Italijanstvo mu je bilo nad vse. Zato je bil salezijansld zavod v šentjakobskem okraju, kjer je mnogo slovenskih delavskih družin in katerega predstojnik je bil don Rubino 11 let, prava raznarodovalnica naših slovenskih otrok. Don Rubino je prišel še pred vojno v Trst (v svoji mladosti jo bil bersaljerski častnik). iTakrat so bili za Italijane hudi časic, pravi .rPkcokK. Na Rubinovo propagandno delovanje je pazila avstrijska policija, dasi je bilo prikrito in izvrševano pod obliko športne vzgoje. Toda kljuh temu so mu je posrečilo v kratkem času s taktom in podjetnostjo si pridobiti toliko simpatij, da je odvrnil od sebe sumnje ono vlade, ki nas je tlačila*. V zavajanju je bil don Rubino tak mojster, da je dobil svoje zagovornike celo na dunajskem dvoru. Nadvojvod in j;i Jožefa jo vsakikrat, kadar je prišla v Trst, obiskala don Rubina ali pa ga je pozvala k sebi v Miramar. Da, preskrbela je celo avdijenco pri cesarju, njemu, ki je tako sovražil Avstrijo, da je v predvojnem času, ko so mu svetovali, naj postane avstrijski državljan, to odločno odklonil. Don Rubino je osebni prijatelj gen. Cadoma, s katerim je bil že pred vojsko v jako živahni in važni pisemski zvezi- V italijanski vojski io Rubino igral jako važno vlogo, bil je pomočnik armadnega, sedaj tržaškega škofa Bartolo-masija. Zato se ne motimo, če trdimo, da je bil Don Rubino tudi mod tistimi italijanskimi duhovniki, ki so po razsulu Avstrije delali v Rimu na to, da mora dr. Karlin zapustiti Trst, in njegovo me3to zasesti škof Bartoloraasi. V tržaški škofiji se jo tudi od začetka poznalo, da je bil škof Bartolomasi pod njegovim vplivom. Novi škof ni poinal ne oseb, ne krajev, razen tega je pa še zelo dobrega srca, zato ni bilo težko prefriganemu Rubinu, ga držati v svojih uzdah. Ker pa on ni mož globokega znanja, je pa napravil tudi razne nerodnosti. Ob prihodu Italijanov je mnogo naših duhovnikov moralo bežati, ali pa so bili internirani itd. Na take slovenske izpraznjene župnije so kar poslali italijanske vojaške duhovnike. In ti so opravljali brez vsake jurisdikcije cerkvena opravila. Rubino pa jih je upeljaval in utrjeval, sploh je imel prvo besedo. Seveda niso ostale te razmere neznano v Vatikanu, in pokojni papež se je nekoč z nevoljo izrazil proti ne Id osebi: i Ka j šo ne bodo poslali lega Rubina iz Trsta proč!-- V zadnjem času jo oči-vidno ujegov vpliv na škofijo padel. — Resnici na ljubo pa bodi povedano, da je šel v teh za nas Slo-veuee težkih časih posameznikom vendarle n« th ke in jo odvrnil kakšno škodo. V kolikor je dobro storil, bodi mu zahvala. — Ob zadnjem katoliškem shodu v Ljubljani je bil tudi tnra s svojo salezijan-sko godbo, ki je vzbujala občudovanje Ljubljančanov. — V ponedeljek, ko jo odhajal, so ga spremili gojenci^n pristaši z godbo in zastavo na kolodvor.
(Govor posl. Josipa Gostinčarja v nar. skupščini.)
(Dalje.)
Socialna statistika.
Dalje bi bila naloga ministrstva za socialno politiko, da se intenzivno bavi s socialno statistiko. Statistika jc podlaga zakonom, ki naj služijo našemu bodočemu gospodarstvu. Ako nimamo statistike, potem jc vsak zakon, ki ga napravimo, vsak predlog ki ga sprejmemo, nekij, kar visi v zraku, kar nima prave podlage. Radi tega je nujno potrebno, da imamo dobro socialno statistiko. Ta statistika naj bi predvsem obsegala vsa dela in podjetja, število delavcev, kako se dela, slučaje bolezni, slučaje nezgod i. t. d. Vse tc stvari so brez dvoma nujno potrebne.
Brez temeljite statistik« o delavstvu je tudi vsak zavarovalni zakon tako rekoč nemogoč, ker sc ne ve, koliko je ljudi, ki so podvrženi dotičnemu zavarovanju. Zaradi tega tudi zavarovanje dostikrat zgreši svoj cilj ne sicer popolnoma, vendar pa v mnogih ozirih. Zato je potrebno, da se
ustvari nekaj temeljitega, kar bo slonelo na pravem temelju, na temelju dokazane statistike.
Socializacija važnih podjetij.
V novejšem času se je pojavilo v Evropi mišljenje, da je Ireba delati na to, da se socializirajo podjetja, ki so za socializacijo zrela; pri nas n. pr. rudniki in nekatera večja podjetja. Meni vsaj se zdi, da bi bila tudi naloga ministrstva za socialno politiko, o tej stvari razmišljevati, nabirati material, skrbeti za to, da sp polagoma tudi pri nas pride do socializacije raznih podjetij. Saj ima socializacija razne forme; toda nekje sc mora pričeti. Ali naj se prične pri tem, da dobi delavstvo vpogled in soupravo posameznih podjetij in da je deloma soudeleženo na čistem dobičku posameznih podjetij, — io so stvari, o katerih' se da razpravljati; toda nek začetek v tem oziru sc mora nekje storiti. Dosedaj sc, kolikor je meni znano, v ministrstvu za socialno politiko s tem vprašanjem niso bavili.
Skrb za izncljencc.
Socialna politika sc mora brigati tudi za izseljence. Jaz poznam v tem oziru Slovenijo. Pred svetovno vojno se je izseljevalo ogromno število Slovencev v Ameriko in v druge dežele, da so si tam služili kruh. Ti ljudje niso imeli ob svojem prihodu v Ameriko nikake pomoči in nobene opore. Zato so se ustanovila posamezna privatna društva, ki so skrbela za izseljence na potu preko Oceana. V Ameriki so pa društva zopet skrbela za to, da so izseljenci prišli v mesta, kjer so dobili zaslužek. Kajti vedno postoji nevarnost, da padejo izseljenci v roke ljudem, ki jim vzamejo še to, kar so prinesli s seboj, in jibr na najrazličnejše načine izkoriščajo. Radi tega jc skrb za izseljence nujno potrebna. V njen delokrog pa ne spada samo to, o čemur sem sedaj govoril, ampak še marsikaj drugega, kar jc v zvezi z izseljemštvom. Zato je potrebno, da sc za te stvari bolj brigamo.
Zaščita dece.
Prav tako je pa tudi potrebno, varstvo dece, kar ministrstvo za socialno politiko tudi že sedaj izvršuje. Imamo raznovrstne sisteme, po katerih se to varstvo izvršuje. Jaz o sistemih nc bom rekel nobene besede. Samo to bi želel, da se za siromašno deco v resnici skrbi. Kajti kljub temu, da imamo zaščito dece, imamo ne-broj siromašnih otrok, ki se potikajo okoli in se izgubljajo; postoji nevarnost, da postanejo iz njih mesto poštenih državljanov manj vredni ljudje, morebiti ljudje, ki bodo ginili v jctnišnicah i. t. d. Zato je nujna potreba, da se stori vse, kar jc mogoče, da sc vzgoje sirote tako, da bodo iz njih postali.res dobri ljudje in dobri državljani.
Preskrba invalidov.
Važno vprašanje je tudi vprašanje preskrbe invalidov. Imamo dvojne invalide; vojne invalide in civilne invalide. Vojna nam je v teku 4 let prinesla na tisoče in tisoče invalidov. Toda vojna dela nam je v teku časa prinesla mnogo več invalidov nego svetovna vojna. Boj, ki ga izvršuje delo v nevarnih krajih, ta boj je zahteval ogromnih žrtev na celi črti, smrtnih žrtev in tudi žrtev poškodb. Treba jc skrbeti tudi za to, da se bo skrbelo tako za civilne invalide kakor za vojne invalide.
Podjetja, kjer je delo manj nevarno, doslej niso bila dolžna zavarovati delavcev za slučaj nezgode. V takih podjetjih je odvisno od vsakega posameznega delavca, ali se je zavaroval zoper nezgode ali ne. Vzemimo slučaj — in taki slučaji niso redki, da sc je delavec ponesrečil v takem podjetju, ne da bi bil zavarovan. Sedaj je izročen na milost in nemilost ljudem ali — samemu sebi. Gotovo je, da tak človek ne more več živeti življenja, ki bi bilo vredno človeka. Sedaj se ustanavlja mnogo invalidskih šol in domov, ki so v prvi vrsti vrsti namenjeni vojnim invalidom. Prav bi bilo, da se pripustijo v take šole in v take domove v svrho šolanja tudi tisti invalidi, ki so se poškodovali v privatnih podjetjih. Potrebno je tudi, da so delavci zavarovani za slučaj nezgode pri vseh vrstah dela brez razlike. To bi bilo najnujnejše in najpotrebnejše.
Da bo pa moglo ministrstvo za socialno politiko izvrševati svoj nalogo v celoti, je nujno potrebno, da stopi v stik z inozemstvom in da ostane ž njim v stalni zvezi. Inozemstvo, ki ima morda boljšo socialno zakonodajo, bi bilo dobra šola za nas v tem oziru. S takimi državami, ki imajo boljšo socialno zakonodajo, naj stopi naše ministrstvo za socialno politiko v trajne stike nc samo radi tega, da zahteva kak ! zakon kot vzorec, ampak tudi da pošilja tja ljudi, ki imajo voljo, spretnost in sposobnost za to. da sc izvežbajo v stvareh,, ki so v tem oziru pri nas doma nujno potrebne.
Dobri uradniki.
Ne bom dalje govoril o nalogah ministrstva za socialno politiko, čeprav jih je še mnogo. Opozoriti pa moram na eno stvar, ki jc pri tem potrebna. Če hoče ministrstvo za socialno politiko vršili svojo nalogo tako, kakor jc treba, potem mora
Slrstt B«
STftVtftfTO, rlrtft 3. seplemEra T352.
Btev. 191
imeti nastavljene v ministrstvu ljudi, ki so za svoje delo sposobni in ki imajo tudi najboljšo voljo, da izvršujejo isto res v smislu socialne politike. Mi smo videli, da so v zadnjem času izstopili iz službe v ministrstvu za socialno politiko nekateri res sposobni uradniki in šli v privatno službo. Jaz ne bom govoril o tem, zakaj se je to zgodilo. V kolikor sem jaz izformiran, so mnogi dobri uradniki izstopili iz tega vzroka, ker jim ni mogoče v ministrstvu za socialno politiko izvrševati tega, kar oni spoznajo kot pravilno v socialnem oziru. V koliko je temu tako, tega jaz nočem in nc morem presojati. Gotovo je pa to, da se v ministrstvu za socialno politiko in sploh v socialnih uradih ne morejo nastavljati stari okrajni glavarji in stari profesorji, ampak samo ljudje, ki so se bavili s socialnim vprašnjem, ki so se bavili z vprašanji socialne politike in ki jim je ta stvar res pri srcu. Jaz ne verjamem, da bi mogel čevljar delati obleko; enako tudi krojač ne more delati čevljev. Tako je pa tudi pri socialni politiki. Kdor nima dobre volje, kdor nima v sebi socialnega mišljenja in kdor ni primerno verziran v socialnih vprašanjih, ta ni za to delo.
Tudi nekaj drugega sc mi zdi popolnoma neumestno, namreč to, da se hoče v ministrstvu za socialno politiko združiti več oddelkov v en sam oddelek; to je inšpekcija dela, zaščita delavcev, obenem tudi posredovalnica za delo, kakor se meni zdi, in morebiti navsezadnje celo zavarovalni oddelek. Ti oddelki so medseboj tako različni uj vsak odelek ima tako strogo določeno in odločeno nalogo, da je nemogoče, da bi se ti oddelki strnili v en sam oddelek, ki bi bil poleg tega morebiti še podrejen načelniku, ki o socialnem vprašanju nima niti pojma. Oprostite ta izraz, toda zdi se mi, da je tako.
Ako hoče biti kdo vodilni uradnik v ministrstvu za socialno politiko, mora brezpogojno imeti vse lastnosti, ki so za to potrebne. Predvsem mora imeti dobro voljo in poznanje socialnega vprašanja. Če nima tega, ga nc morete nikamor poslati, nc more o nobeni stvari odločevati, ne more sploh ničesar važnejšega delati in vsa stvar leži na tleh, mesto da bi napredovala. (Ivan Tokan: »Zgled imamo na Ribnikar-ju v Ljubljani!'* Anton Brandner: »Je jako kvalificiran.«)	(Dalje.)
Dnsvne mtfrn.
—	Odlikovani so z redom Sv. Save TU. razreda Andrej Kalan, stolni prost v Ljubljani in Miloš Štibler, šef kabineta poljedelskega ministrstva, Viljem R o h r m a n , kmetijski svetnik v Ljubljani in Ivan Bele, ravnatelj državne kmetijske šole v Št. Jurju; z redom Sv. Save •IV. vrste: dr. Anton Božič, odvetnik v Celju, Franjo R o b 1 e k, veleposestnik in predsednik Hmeljarskega društva v Žalcu, Alojzij Pavlin, veterinarski referent v Ljubljani, Martin H u m e k , višji sadjarski nadzornik v Ljubljani in Otmar Skale, veterinarski nadzornik v Novem mestu; z redom Sv. Save V. vrste: Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze, Rado Lah, tajnik Kmetijske dražbe, Franjo Zupančič, posestnik in predsednik konjerejskega odseka, vsi v Ljubljani, Janko L e s n i č a r, ravnatelj Zadružne zveze v Celju in Lovro P e t o v a r , veleposestnik v Ivanjkovcih.
—	Osebna vest. Minorit Vavpotič iz Ptuja, ki je bolehal že več časa ter bil nazadnje v W<5rishofenu, je zdaj hudo bolan v Nymphenburgu pri Monakovem. Odrezali so mu nogo pri kolenu, da se bolezen ne bi širila naprej. Slovenski udeleženci monakovskega katoliškega shoda so ga obiskali. Priporoča se v molitev, da bi kmalu mogel priti v domovino.
—	Poročila sta se dr. Zdravko Fister zdravnik v Kranju in Milena Fister roj. Matanič, učiteljica srbohrvaščine na Vrb-niku (otok Krk).
—	Kdo bo rešil valutno vprašanje? Da se rešitev tega važnega problema ne bo posrečila našemu slavnemu Kumanudiju, o tem ni dvoma. Tudi znani ameriški bankir in »večni študent< evropskih valutnih neprilik bankir Vanderlip ne bo imel sreče s svojimi dalekosežnimi načrti. Ostaneta torej le še Lloyd George in Poincare, toda ta dva sta se skregala na žive in mrtve. Po vsem tem soditi bi bila Evropa brez-dvomno obsojena na smrt v papirnati poplavi, da se ni znašel rešitelj v največji stiski To so črkostavci. Ti in nihče drugi nas ne bo rešil papirnatega potopa. Na Dunaju so namreč začeli črkostavci štrajkati, izvzemši one, ki delajo za časopise. Štraj-kali bodo torej tudi stavci v avstro-ogrski banki in bodo z ustavitvijo dela dosegli to, česar niso zmogli vsi evropski finančni ministri z našim Kumanudijem na čelu: ustavili bodo papirnati potop.
—	Tvrdka Stanko Zargi & Co., Ljubljana, Martinova cesta 15 je poleg pisalnih strojev svetovnoznane znamke >Torpedo-^proizvod tvrdke Weilwerke G. m. b- H., Frankfurt a/M) ter poleg potrebščin za kleparje itd. razstavila blagajne iz armiranega betona, sistema Th5rig, dosedaj pri Das se neznana nover-t, koja vsled svoje ienijalne In lične konstrukcije vzbuja
splošno pozornost ter občudovanje. Kakor čujemo, ima gorenja tvrdka za blagajne že večja naročila. Tvrdka Stanko Žnrgi & Co. je svoje predmete razstavila juko okusno v oddelku št. 844, paviljon H.
—	Jadranska železnica- V ameriškem >Glasu Narodu : z dne 17. avgusta čitamo:
Med potniki prvega razreda na parniku »Mauretania ki je odplul proti Cherbour-gu in Southamptonu, se jo nahajal tudi Villiam B. Poland, prejšnji glavni inženir Alaska Central železnice. Nahaja se na poti v Bel<?rad, da prevzame vodstvo nad graditvijo železniškega sistema, ki bo zvezal glavno mesto Jugoslavije s pristanišči ob Jadranskem morju. Podjetje bodo financirali ameriški interesi. Rekel je, da bo treba več let za dovršenje tega železniškega sistema, ki bo otvoril velike rudninske vire dežele ter tudi nudil bistveno potrebne izhode za jugoslovanske poljedelske proizvode. Ameriški izvedenci, ki so skrbno preštudirali vire, ki bodo postali dostopni z dvorjenjem železnice, izjavljajo, da nima nobena druga dežela v Evropi tako raznolikih, raznovrstnih mineralnih skladov kot jih je najti v Jugoslaviji, — je dostavil mr. Poland. Večino denarja, katerega so pred kratkim posodili ameriški bankirji Jugoslaviji, se bo porabilo za izvedenje tega načrta- Mr. Poland je bil konstrukcijski inženir dolgo vrsto let, tako v služhi privatnih želc~nio kot ameriške vlade. Kdor prečita to poročilo, temu bo jasno, da številne ameriške pomožne misije«, ki so takoj po vojni preplavile ves Balkan, niso otrokom samo bonbone delile in čokolado, ampak so tudi mnogo videle! Ameriški bonboni bodo še jako dragi!
—	Errata corrige! V drugi koloni članka g. I. Avseneka »Pomanjkanje gotovine in kredita« v včerajšnji številki našega lista (2. sept.), se je vrinila tiskovna pomota, ki kvari smisel. V 18. vrsti druge kolone je namreč napisano >rajši gotovino v čeknr, kar je pa nesmiselno, kajti glasiti bi se moralo >rajši gotovino v ž e p u.<
—	Falzificirani kolki. Radi številnih falzificiranih kolkov je minister za finance sklenil, da se v izvensrbskih pokrajinah potegnejo s 16. septembrom iz prometa vsi 10- in 30dinarski kolki.
—	0 shodu ministra Puclja v Horjulu. Pišejo nam: Nimam namena, da bi tem potom napadal samostojno stranko in njenega velezaslužnega člana, odličnega delavca za kmetske koristi, ministra Puclja, povdariti hočem samo zlobno zavijanje znanega dopisnika iz Horjulja. Omenja in našteva pod tekočimi številkami razna dejstva, katera je baje navajal posl. Sušnik na shodu SLS. Gosp. dopisnik bi moral priti nekoliko bližje in ne stati na šolskem vrtu, da bi natančno razumel. Naj omenim samo nekatere stvari. Tako glede veleposestva Belje. Sušnik ni trdil, da je pet mil. izgube, ampak da je samo pet mil. dobička, dočim bi jih moralo biti nad 50. Sušnik ni govoril o pšenici, pač pa o umetnih gnojilih, katera so samostojni dobivali po znižani ceni. Ni govoril o koruzi, ampak o denarju, ki je bil nakazan za revno ljudstvo in ki je izginil neznanokam. G. dopisnik bi se moral preje natančno informirati in ne dopisovati najpriprostejših laži. Sedaj pa še nekoliko o shodu g. Puclja. Pucelj se je pripeljal v Horjul z avtomobilom, da bi na ta način zbudil spoštovanje do svoje visoke osebe. Toda pripeljal se ni s svojim, ako-ravno bi si ga lahko kupil, ampak z državnim. Vedite, da ne plačujemo davkov radi tega, da bi se razni gospodje vozili na malce in samostojne shode na naš račun. G. minister pa je imel tudi nekoliko strahu, kar so nam pričali razni vozovi, ki so prihajali napolnjeni z mesarji, z mesarskimi pomočniki, s kmeti brez žuljev in pa sokoli, ki pričakujejo vsak po en orden. Prišli so celo iz Radovljice. Častno stražo pa so tvorili verni Ižanci in njim na čelu Babčarjev oče iz Polhovega gradca. Vsi dobro vemo, da ste s tem shodom hoteli malo razjeziti g. Stanovnika, a se vam žal ni posrečilo. Z veseljem je lahko konštatiral, da je prišlo na shod samo 10 horjulskih rojakov, za katerimi pa tudi g .Stanovnik ne bo jokal. G. dopisniku moramo tudi priznati, da je g. minister dolgo časa govoril, a zelo malo povedal. Pobijal je cel čas klerikalnega zmaja, ki je zadnji čas, odkar se potanlja samostojna barka njegovo največje strašilo. Da bi povedal, kje se bo pomagalo našim kmetom trpinom, kje se bo ceneje nakupilo seno za živino, katero morajo pod ceno prodajati, kakšno vzgojo bo prejemala naša mladina v šoli, o tem ni bilo ne duha ne sluha. Govorilo se je o slabi valuti, toda o vzroku slabe valute nič. Povedal je, da so klerikalni gospodje proti izvozu živine. To je resnica, a samo proti takemu, kakršnega žolijo ministrovi prijatelji mesarji. Oni pač dobro vedo, da je takrat slab zaslužek, kadar so cene živini visoke. Zato pa sme biti izvoz odprt samo tedaj, kadar je živina po ceni, kadar manjka krmil. Vsi vemo kdo je storil za kmeta veliko in kdo nič. To bi povedali g. minister in ne zabavljal čez ljudi ki so delali za druge in ne za svoj žep. Vedite pa tudi, da s svojim smešenjem niste dosegli drugega kot to, da se vam cel Horjul smeje, nc samo ženske in otroci,
katere ste zmerjali z nemi k i mi psovkami, ampak tudi moški. Kadar bodete vi za Horjul storili toliko kot naš alek Stanovnik, pa lahko pridete in radi Vas bomo sprejeli. Zabavljačev pa ne potrebujemo. Smešite tudi Aleša Stanovnika. On je v resnici najmlajši sin Stanovnikovega ata, a kljub mladosti vam je gospod minister tako izprašal vašo vest, da nfste vedeli odgovoriti drugega kot to, da ste hoteli z norčevanjem zabrisati vašo polomijado. Zapomnite si pa, da Horjulci nismo tako neumni, kot vaši slabostojni verniki. Edino ti so bili vaša opora in še te ste morali od daleč pripeljati. Najbolj jezni so pa bili na Aleša Babčarjev oče, še bolj pa na ženske, ki niso hoteli trobiti v samostojni rog. G. nadučitelj je pa imel tudi obilo posla, ker je moral napisati vse prOtidržavne ljudi, namreč uboge šolarčke, ki so navduševali g. ministra in mu krajšali čas. Ku-šarjev temeljiti govor pa ni yseboval drugega kot spovednice in pa »nespametne ljudi«, ki še verujejo v to »prazno šaro«. Toliko za danes, ako rabite še kaj, se pa oglasite in radi vam bomo postregli.
—	Pojasnilo. Kakor sem slučajno zvedel, me nekdo na dvomljiv način v »Jutru? zagovarja.
Če je •j.Tutrot pravi forum za zagovor duhovnika, to prepuščam v premislek dopisniku. Cela ^afera? je bila bolj informativnega zpačnja za domače, ne pa za širno javnost, ni bilo treba celo reč obešati na veliki zvon. Namigavanje na Ricmanje je precej neokusno, imam svoje predstojnike, katerih volji, ker jim zaupam, se prostovoljno popolnoma podvržem. — Kazimir Kesobud, Črnomelj.
—	Potovalni Vo^arsld tečaji za Slovenijo v Ljubljani (Tehniška srednja šola). Vpisovanje na tem zavodu se bo vršilo dne 14. septembra, redni pouk se prične dne 15. septembra t. 1. ob 8. Košarski tečaj za Ijudskošolske učitelje za rokotvorni pouk na osnovnih šolah se prične dne 2. oktobra 1922. Vsa podrobna pojasnila daje vodstvo tečajev.
—	Še ni konca hatin! Kakor znano, je odredil sedanji minister .not ran jih del gospod Timotijevic, da se mora za vsako ceno ustaviti batinanje. Dne 1. septembra pa so kljub strogi prepovedi policijski uslužbenci v nekem belgrajskem okraju neusmiljeno pretepli Čedomirja Petroviča in pretepli bi bili kmalu tudi še profesorja Štefano-viča, ki je prišel vprašat po vzroku vpitja in kričanja, toda g. profesorja so belgraj-ski policaji samo vrgli na cesto.
—- Na drž. ženskem učiteljišču je vpisovanje za šolsko leto 1922/23 v torek, dne 12. sentembra, in sicer za 1. do 4. razred dekliške vadnice in za otroški vrtec od 8. do 10. ure, za 2. do 4. letnik učiteljišča pa od 10. do 12. ure. Isti dan ob 14. uri naj se javijo v zavodu tudi vse v L letnik pogojno sprejete učenke. Šolsko leto se prične v četrtek, dne 14. septembra s slovesno službo božjo ob 8. uri. Vse podrobnosti so razvidne na razglasu v veži šolskega poslopja.
—	Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se vrši vpisovanje v I., II. in vanje slušateljev za abiturijentski tečaj pa vanje slušateljev za abihirjenski tečaj pa do 2. oktobra. Ravnateljstvo in učni prostori se nahajajo v II. nadstropju Srr-^ie tehniške šole, Aškerčeva ulica.. — Ravnateljstvo.
—	Sprejem mladeničec v strojno šolo vojne mornarice za vojno zrakoplovstvo v Djenoviču (Boka Kotorska). Po naredbi ministrstva vojne in mornarice z dne 16. marca 1922, st. 5515, se sprejme meseca septembra 1922 dvajset (20) mladeničev v strojno šolo vojne mornarice za vojno zrakoplovstvo v Djenoviču (Boka Kotorska) kot učence, ki bodo po končani lSmesečni šoli kot tehnično osobje dodeljeni vojni avijatiki. Več je razvidno iz razglasa na mestnem magistratu in na Mestnem domu v Ljubljani.
—	Jugoslovensko Šnmarsko Udruže-nje, Podružnica Ljubljana naznanja vsem udeležencem šumskega kongresa v Bel-gradu, da bo skupen odhod dne 6. septembra z brzovlakom (3. r.), ki pelje iz Ljubljane ob pol eni zjutraj, iz Maribora ob 1.40 zjutraj. Eventualno 5. septembra ob 23..22 z državno železnico iz Ljubljane. Olajšave so razvidne iz »Šumarskega Lista« t. 9, str. 636. Južna železnica je vpoštevala samo državne nameščence. — Odbor.
—	Volivne limance. Kakor tukajšnja samostojneža Ocepek in Svetlin oznanjata, snuje Samostojna kmetijska stranka pod osebnim vodstvom ministra Puclja Samostojni kmetijski konzum«, za katerega so včeraj poverili pri sodniji svoje podpise-»Konzum« bo pri Rodetu v Kamniku, ki bo res pravi blagoslov tukajšnjega kraja, ker mu je Pucelj obljubil vso svojo ministrsko pomoč, to pa seveda le toliko časa, dokler bo Pucelj minister, potem pa joj meni ozir. Samostojnemu konzumu ozir. kmetom, ki bodo vanj vstopili.
—	Nevarni vlomilci prijeti. Pri Figovcu so v petek organi okrajnega policijskega nadzornika Ljubiča prijeli Viktorja Jeriho iz Za-dvora in Franca Smreka z Gline, ker sta pri-
, peljala tja 90.000 K vreden motor. Ko ju jc okrajni nadzornik Ljubič zadišaval, je javilo
©rožništvo, da je bilo ponoči vlomljeno v ne] lopo v Zalogu. Gospod Ljubič je fanta ost prijel in priznala sta mu, da sta ob 1. uri p noči vlomila res v Zalogu in šla proti Lju ljani. V Zgor. KaSlju rta ob pol dveh pono sklicala Jožeta Kogoja, kateri jim je nato pr, peljal motor v Ljubljano. V KaSlju sta vlomili skrila kolo in voziček, lastnino Ravnikarj vredno 12.000 K. Okrajni policijski nadzorn Ljubič je precej poslal v Kašelj svoje organ kateri so našli tudi g. Ravnikarju ukradet lastnino. Vlomilce in pomočnika so izročili d, želnemu sodišču.
Pretep. Ivan Celar je v Perovem pri Kin niktt razgrajal in napadal ter grozil mirni ljudem. Na popolnoma nepojasnjen način n je bila prebodena oprsnica. Celar sam ne y kako je bil ranjen in kdo da ga je.
—	Skozi okno vlomljeno je bilo v ko< Marije Mali v Markovem. Tat, ki je bil d 40 let star, je odnesel raznega blaga v vr« nosti 11.600 kron. Tatu je zapazila l61ttg Frančiška Mali in je tekla za njim. Tat vrgel proč za 8500 kron, ostalo je pa odnese
—	Ne popravljajte v delavskih knjižici rojstnih podatkov! Neki delavec je odšel ]«l 1919. v Nemčijo. Ko se je vrnil v b.ovenij* so orožniki ugotovili, da je rojstno letnico p< pravil iz 1903 na 1900, da je kot klasificira delavec več zaslužil.
—	Ker je metal s fračo kamne in ogroš življenje več ljudi, so orožniki v Zagorja mj tirali v Nemčiji rojenega delavca Karla Gn šičerja.
—	Ciganska nadloga. Cigani so ukrad posestnici Mariji Žitnik na Vinici več oblek vredne 4000 K.
—	Vsled neopravičene omejitve osebne m bode po § 93. k. z in prestopka, kršenja nravnog in sramežljivosti po § 516. k. z. je bil Vinctnt Lampič iz Šmarja obsojen na 6 tednoT ječe.
—	Darovi za rudarie v Trbovljah. — l
štrajkujoče rudarje v Trbovljah je dobilo «re< ništvo »Slovenca« sledeče darove in jih ii ročilo J. S. Z.: Zofija Borštnikova nabral 129.25 Din, dr. A. D. 10 Din, Ivan Ocvirl Sinj, Daltn., 10 Din, Anton Stražišar, Boroi mca, 10 Din, Ivan Drašler. Dob, 10 Din, Fra: Petrovčič, Dob, 10 Din, Ivana Mavec, Lu< 10 Din, skupaj 194.25 Din. Srčna hvala!
štajerske novice.
š Pričetek Šol. leta 192223 na drfai nem moškem učiteljišču v Mariboru. N tem zavodu se vrši vpisovanje v vadilic in v L letnik v ponedeljek, dne 11. se[ tembra. Novi gojenci v višje letnike s sprejmejo, v kolikor to dopuščajo prostor v torek, dne 12. septembra popoldne. Bil ši gojenci in gojenke zavoda se vpisuj^ v sredo, dne 13. septembra od 10. do 1 —Ravnateljstvo.
š Maribor je z«če! zidati. Polagoma i tudi Maribor probuja iz svojega gradbenej mrtvila. V zgradbo velike palače Zadriižt gospodarske banke je prišlo v zadnjem čai živahnejše življenje. Kažejo se iz globine 1 temelji stavbe; poslovodja si je zgradil zad svojo hišico in večje poslopje za delavštr in sicer tako hitro in tako ceno, da si mar borski stavbeniki lahko vzamejo zgled pral tične gradbe. Posojilnica, ki je že pozimi di lala reklamo za svojo novo palačo, še zdi nima ničesar pokazati, kvečjemu prikrito jen da je ubogala odvetniške stiskače, ki so p« rokovali dviganje naše valute ter na medved; kožo odložili zgradbo na nedoločen čas. Tomšičevem drevoredu je že izvršena zgradi nove vile ge. Tratenšek (graditelj Jugoslovai sko inženirsko podjetje). Zgradba sama sta« nad 700.000 K. V Maistrovi ulici št. 18 grai podjetje Acceto novo nadstropje in podslreii stanovanja za uradništvo Centralne banke.1 Meljn je lesna družba »Drava« zgradila iti novanjsko poslopje za svoje delavce in priii dava tudi nova skladišča. Tvrdka Durja* gradi na dvorišču svoje tvornice za perilo po daljšek tvornice ter namerava še letos dvi( niti tudi novo nadstropje. V Melju ob Draf na Teznu ter na Ruški cesti grade večje ii dustrije svoje tvornice in skladišča. Na kono novega skladišča tvrdke Tonejc je projekti rana nova postaja za tovor za vse v bliiii se nahajajoče industrije. Pri posredovalni! Mar-Stan je prijavljenih že več prizidkov m vik nadstropij in preureditev podstrešij v sf novanja. Po glavnih ulicah se pridno belij hiše, kar daje mestu čisto nov vtis. Svoji) se je tudi v listih agitiralo, naj bi mariborsl grad kupil kak domačin. To se je zgodilo ' pred enim letom. Toda izkazalo se je, da š'1 jerski Slovenci v Mariboru ne razumejo i1 rabiti ugodne prilike. Grad je ostal še do d< nes zanemarjen, kakor je bil, niti pobeliti I noče novi gospodar. Za prihodnje leto je pf jektiranih več novih stanovanjskih zgradb, torek se bodo banke, ki dozdaj še niso 11 zidale, odločile, ali bodo še nadalje vztraja pri svoji pasivnosti. Tudi državni nameščen so se pričeli baviti z mislijo zgradb lastn domov s pomočjo države in občine. Tozadev razgovor se vrši dne 4. t. m. popoldne P okrajnem glavarstvu.
š Varnost v Mozirja. V Haborju pri M zirju je bila okradena posestnica Ana vec, posestnik Jakob Završnik in v Nazarj Ciril Velan. Tat je povzročil 4837 K škode.
i Ptujska tfora. V nedeljo 3. aeptembra, 1 pozni službi božji sc vrši na prostem pred c« kvijo zborovanje delavske zveš«.
SEOVEftEC, 3tfe 3. «pleto5ra 19281,
fitev. 193.
g Mariborski porotniki. Za zasedanje, ki 5e prične dn« 18, septembra, so izžrebani sledeči porotniki: Glavni: Golob Vinko, posestnik, Močna; Drozg Ivan. posestnik Na Rakii Hlade Franc, trgovec z lesom, Jurski Vrb; Purgaj Josip, posestnik, Dragučova: Re-bernik Rudolf, gostilničar, Brezno; Kralj Ivan, posestnik, Pavlovci; Bolnar Gabriel, posestnik, Ročica; Gracej Jožef, posestnik, Št. Vid, Slovenjgradec; Torič Franc, posestnik, Fran-kovci, Ptuj: Breznik Jakob, posestnik, Kaz-vanje; Verdnik Franc, trgovec z lesom, Slov. Bistrica; Damiš Ivan. posestnik, Zg. Gasterai; Ramuta Dominik, posestnik. Sv, Martin, Vur-berg; Veršič Franjo, posestnik, Nova vas, Ptuj; Volmaier Ivan, posestnik, Selnica, Maribor: Likovec Jernej, posestnik, Trčova; Zemljarič Josip, župan, Žabovci, Ptuj; Papež Lorenc, posestnik, Sp. Hoče; Sinič Franc, mlinar, Žgor. Hoče; Leber Franc, posestnik, Jelovnik; Ploj Anton, posestnik. Mestni vrb, Ptuj; Mak Franc, posestnik, Vodole. Maribor; Draž Franjo, posestnik, Št. Ilj; Kuharič Ludo-vik, trgovec, Ormož; Pollanetz Ernest, lončar, Sv Lenart v Slov. Goricah; Petek Ivan, posestnik, Hardek, P taji Vrabelj Fran, gostilničar, Branoslavci; Hlade Janez, trgovec z lesom, Jelovec, Maribor; WUčnik Franc, gostilničar, Vseh svetnikov ulica, Ptuj; Gorjak Jožef, posestnik, Lezanovci; Rojko Jožef, posestnik, Sp. Duplek; Hiter Hinko, posestnik, Jelovec; Kričej Janez, posestnik, Št. Janž, SI. Gradec; Venger Janez, posestnik, Vajgen, Maribor; ZamoLo Stanislav, gostilničar, Sv. Lenart v Slov. Goricah. — Nadomestni porotniki: Šerec Josip, trgovec, Novak Rudolf, mizar, Božič Ignacij, posestnik. Prohaska Franc, gostilničar, Ratzek Jožef, dimnikar, GuzeJj Leopold, trgovec. Krihar Vinko, trgovec, Troha Karol, posredovalec hiš, vsi iz Maribora. ___
Gospodarstvo.
g Fiasko našega posojila. »Jugosloven-8ki Lloyd« poroča: Finančni minister Ku-manudi je izjavil časnikarjem, da je bil prvi del posojila, to je 15 mil. dolarjev, stavljen že 23. avgusta nam na razpolago. Ponovno je naglašal, da nima ustvaritev tega posojila nobene zveze z subskribcijo samo. Banka Bleer je vezana s pogodbo in ona svojo obvezo striktno izvršuje.« — Dr. Kumanudi priznava s tem indirektno, da je naše posojilo doživelo pri javni sub-skripciji v Ameriki fiasko. In to za to, ker država nima v širokem svetu nobenega ugleda.
g Devize in valute. Po odloku generalnega inšpektorata ministrstva za finance J. br. 4252 z dne 1. septembra 1922 bodo odbori za promet z devizami in valutami pri Narodni banki v Belgradu in njenih podružnicah ukinili od 3. septembra 1922 naprej za štirinajst dni, t. j. do vštevši 16. septembra 1922 izdajanje odobrenj za nakup deviz za uvoz blaga iz inozemstva. V tem Toku se morajo izrabiti vsa odobrenja, ki do sedaj ne bi bila izrabljena, ker sicer po gori predpisanem roku izgube veljavo. V roku 14 dni morajo stranke pri kompe-tentnih odborih prijaviti z dokazilnimi listinami vse devize, ki jih potrebujejo za planilo starih inozemskih dolgov za že naročeno ali sprejeto blago. Po preteku označenega roka odbori ne bodo več sprejemali prijav. Stranke, ki izstavljenega odobrenja v predpisanem roku ne bi mogle več izkoristiti, morajo odobrenje vrniti kompetentnemu odboru in zaprositi novo odobrenje. Te prijave se bodo smatrale kot ostale prijave uvozničarjev za plačilo starih dolgov oziroma kupnine za naročeno blago. Za te prijave se bodo izdajala odobrenja po novih predpisih. V roku od 3. do vštevši 16. septembra 1922 bodo odbori izjemoma izdajali odobrenja, če bo šlo za plačilo zapadlih menic, ali za došlo blago, ki je bilo pred 3. septembrom naročeno in se mora plačati. V tem primeru mora prosilec predložiti tovorne listine.
g Dobava kožuhov. Obratno ravnateljstvo južne železnice razpisuje konfekcijo 2000 komadov kratkih in 1000 komadov dolgih kožuhov po meri. Sukno in kože dostavi obratno ravnateljstvo. Reflektantje naj vpošljejo tozadevne oferte najkasneje do 12. septembra 1922.
g Žitni zavod. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 1780, ječmen 1600, oves 1320, koruza 1534, pšenična moka (it. 0) 2600 K. — Tendenca nespremenjena.
g Veliko posojilo Nemčije. Nemški državni kancler dr. Wirth je izjavil dopisnikom tujih listov, da se je ekonomski položaj Nemčije zadnje dni znatno izboljšal. Vesti o omejitvi deviznega in valutnega prometa v Nemčiji ne odgovarjajo resnici. Istotako je izmišljena vest o osnivanju devizne centrale. Nemška vlada je prepričana, da se bo ekonomski ia finančni položaj Nemčije popravil, V političnih krogih se govori, da bo državni kancler dr. Wirth te dni napravil potrebne korake, da dobi Nemčija veliko posojilo v zlatu. Obveznice bi bile izdane na zlate marke. Wirth misli, da bo imelo to posojilo velik uspeh. Razen posojila hoče Wirth uporabiti za finančni dvig Nemčije tudi metalno podlago Nemčije, ki znaša eno miljardo mark.
g Velesemenj v Lvovn. Od 5. do 15. sept. l« vril ▼ Lvovu drugi mednarodni velesemenj. Prijav« t« pošiljajo na Targl Wshodnie, Lw6v, Senatorska ulica 6.
g Privatna banka ▼ Rusiji. Sovjetska vlada |e potrdila pravila moskovske privatne »Kreditne banke«.
ELEKTRiZACIJA. RUSKE.
Elektrika je za človeštvo velikanskega pomena, ker je najbolj ia pomočnica obrtniku in
poljedelcu, trgovca ia znanstveniku. Bodočnost pripade njej. Američan, ki ima neizmerne zaklade premoga za gonilno silo v svoji veleindustriji, gradi centralo za centralo s vodno silo, češ, premoga bo navsezadnje Ie zmanjkalo, reke pa so večne. In kakor v Ameriki tako tudi po drugih kulturnih deželah in državah zidajo električne centrale z vihravo naglico. Kaj čuda, da se je zgenila tudi Ruska in to celo ob viharju svetovne in domače vojske I
Od 1. 1917 pa do prve polovice lanskega leta so zgradili Rusi 123 elektrarnic, in sicer: 1. 1917 eno, 1. 1918 že šest, 1- 1919 osem, 1. 1920 kar 49 ter v prvi polovici lanskega leta nič manj kot 67. Pri ogromni prostranosti ruske države je to vse-kako skromno delo, pa vendar priča, da misel elektrizacije tudi v sila viharnih časih ni ostala samo na papirju, ampak se je vsaj deloma uresničila.
Oče ideje splošne ruske elektrizacije jo inženir Križanovskij, človek širokega znanstvenega in praktičnega razmaha, ves navdušen za idejo, ki mu kar gori iz oči. Njegovo prepričanje o možnosti temeljite izvedbe elektrizacljskega načrta je tako veliko tn tako vplivno, da se prenaša na vso njegovo okolico ter fascinira lepo vrsto novih delavcev. Celo sovjeti si skušajo s pospeševanjem elektrizacije pridobiti in nase navezati široke mase ruskega naroda. Saj je mužik ves navdušen za toli pripravno električno luč, za toli praktično gonilno silol To sovjeti dobro vedo, zato je vodja ruske revolucije izrekel pomembne besede: Brez elektrizacije ee ne da ustvariti iz Ruske komunistična država.
Sedanji načrt ruske elektrizacije potrebuje v izvršitev najmanj 10 do 15 let ter obsega: stavbo 80 velikih električnih central s parnim [jogonom ali z izkoriščanjem vodne energije, v skupni moči približno 1 in pol mil. kilovatov. Od teh 30 vele-elektrarnie jih je 18, t- j- več ko polovica samo na papirju. Ostalih 12 pa je v delu in bodo nekatere izmed njih v bližnji bodočnosti obratovale. V delu so: Sterovska električna eentrala v Doneški kotlini, Celjabinska v Sibiriji, Dnjeprovska v Ukrajini, Ni-žigorodska, Ivanovo-Voznesenska in obe Svirski, Kiriiovska, Pulska ter Utkinova elektrarnica v Petrogradu, Kaširska in Volohovska. Zadnji dve ste takorekoS že dograjeni. Kaširska eentrala bo rabila ogromne zaloge cenejšega premoga, ki ga je najti v moskovskem okolišu in bo tako ž njim proizvajala elektr. energijo, ki bo prenesena z napetostjo 120.000 voltov v Moskvo in njeno okolico, dajala prebivalstvu razsvetljavo in gonilno moč. Enako nalogo in pomen za Petrograd in njegovo okolico bo imela veleelektrarnica Volhovska, ki bo proizvajala električno energijo z izkoriščanjem reke Volhova. Imela bo več ko 80.000 konjskih sil ter bo prihranila najmanj 10.000 vagonov premoga na leto.	,
Da se bo v ruski državi izvršila elektrizacija po zgoraj navedenem velikanskem načrtu, bo treba vsekakor ogromnega kapitala. Ali Ruska ima pri tem marsikatero ugodnost, ki jih druge države pri električnih napeljavah in napravah niso imele. Tako je bilo na primer v Severni Ameriki v mnogih krajih 30 odstotkov celega proračuna za električno centralo potreba samo za to, da so se položili kabli ali zasadili drogi. Takih stroškov Ruska pri sedanjih odnošajih ne bo imela. Važno je pa tudi dejstvo, da jo ruska dežela neizmerno bogata z bakrom in drugimi dragimi kovinami, ki so bistven del električnih naprav. In kakor ima Ruska danes najdaljšo železniško progo na svetu, tako bo imela tudi največje električne naprave, ko se uresniči ogromen načrt ruskega inženjerja Kri-žanovskega.
BORZE.
Curih, 2. septembra. (Izv.) Berlin 0.43, Italija 23.20, London 23.49, Newyork 526, Pariz 41.15, Praga 17.25, Dunaj 0.00 triče-trt, Sofija 3, Zagreb 1.40, Varšava 0.06i/2, Holandsko 205.
Zagreb, 2. septembra. (Izv.) Pešta 18.50, Berlin 0.29, Italija 16.60, London 1650, Newyork 368, Pariz 28.30, Praga 12.50, Dunaj 0.52, Zurih 70.___
VELIKA EKSPLOZIJA. Pariz, 2. (Izv.) »Matin« poroča, da je v nekem industrijskem podjetju v Nancy, kjer so topili na fronti pobrano municijo, nastala velikanska eksploziia. Tri osebe so ubite, pet pa težko ranjenih.
DivHMavielrft
IjAnt Kržičcva proslava. Opozarjamo, da bo danes ob 4. uri popoldne na pokopališču pri Sv. Križu povodom postavitve Kržičevega nagrobnega spomenika imel znani govornik prof. Anton Medved iz Maribora slavnostni govor, pevski zbor učiteljev bo pa zapel slavnosti primerne pesmi. Vabimo občinstvo, da se v najobilnej-šem številu udeleži proslave prezaslužne-ga pokojnika.
lj Odlična gosta. Kakor smo že poročali, se mudi v Ljubljani že par dni gospod Herman Wendel, znani nemški publicist. Na njegovo povabilo je v petek dopotoval v Ljubljano tudi dopisnik razširjenega angleškega lista >Manchester Guardian-a« g. Jakob Altmaier. Oba gospoda sta se udeležila otvoritve velesejma in si ogledala razstavo. O razstavi sta se izrazila zelo povoljno. Oba gospoda ostaneta dalj časa pri nas in si ogledata razna podjetja, kulturne institucije in druge zanimivosti Sirom naše domovine. — Mi oba draga gosta iskreno pozdravljamo in jima želimo, da bi se v naši sredi Dočutila kakor v svoji
domovini. Prepričani smo tudi, da jim bodo vsi krogi šli z običajno slovansko gostoljubnostjo na roko.
lj Pričetek Soškega leta 1922/23 na javnih mestnih osnovnih šolah ljubljanskih Na javnih mestnih osnovnih šolah v Ljubljani se prične novo šolsko leto 1922/23 v četrtek dne 14. septembra 1922 s skupno sv. mašo in v petek dne 15. septembra 1922 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bo v sredo dne 13. septembra 1922 od osmih do dvanajstih dopoldne in od dveh do petih popoldne in sicer: Za I. mestno deško osnovno šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 19; za II. mestno deško osnovno šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 5; za III. in V. mestno deško osnovno šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21; za IV. mestno deško osnovno šolo v šolskem poslopju Na pru-lah št. 13; za VI. mestno deško in za IV. mestno dekliško osnovno šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242; za I. mestno dekliško osnovno šolo v šolrkem poslopja na Sv. Jakoba trgu št. 11; za III. mestno dekliško osnovno šolo in za mestno manjšinsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19; za mestno barjansko šolo v šolskem poslopju na Ižanski cesti št. 5 (le od dveh do petih popoldne). Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno odklanjajo, česar se je vodstvom točno držati. Vse podrobnosti pojasnjujejo šolska vodstva pri vpisovanju.
lj Pričetek šolskega leta 1922/23 na javnih mestnih meščanskih šolah ljubljanskih. Na javnih mestnih meščanskih šolah ljubljanskih prične se šolsko leto 1922/23 v četrtek, dne 14. septembra 1922 s skupno sv. mašo in v petek, dne 15. septembra 1922 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bo v sredo, dne 13. septembra 1922 od osmih do dvanajstih dopoldne in sicer: Za I. mestno deško meščansko šolo v šolskem poslopju na Prulah št. 13; za II. mestno deško meščansko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242; za I. mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakobu trgu št. 1; za II. mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242. Vstop v I. razred meščanske šole je dovoljen le onim učencem in učenkam, ki so dovršili(le) V. šolsko leto s splošno povoljnim vspehom. — Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno pri sprejemu odklanjajo, po čemur se je ravnateljstvom točno ravnati. Vse podrobnosti se poizvedo pri šolskih ravnateljstvih ob vpisovanju.
lj Pričetek šolskega leta na mestnih otroških vrtcih. Na mestnih otroških vrtcih na Zaloški cesti št. 1 in v Cerkveni ulici št. 21 se prične šolsko leto 1922/23 v petek, dne 15. septembra 1922. Vpisovanje se pa vrši v četrtek, dne 14. septembra 1922 od devetih do dvanajstih dopoldne.
lj Mestni gasilski urad. Pri mestnem magistratu se je osnoval mestni gasilski urad. Svoje uradne prostore ima v Mestnem domu ter so uradne ure za stranke od 11. do 12. ure vsak dan. V področje tega urada spada požarna policija, gasilstvo, kontrola požarno varnostnih naprav v tovarnah, gledališčih, zavarovanje gasilcev itd. Gasilski urad ima sedaj 1 vežbalca gasilca, 6 gasilcev in 2 telefonista. Prvi gasilni avto bo dogotovljen koncem septembra t. 1., koncem novembra pa pride motorna brizgalna. Vodstvo gasilskega urada je prevzel gasilski nadzornik Janez Kolesa.
lj Pevska zveza ima v ponedeljek dne 4. t. m. ob 6 popoldne važno odborovo sejo. — Tajnik.
Ij Razstava ženskih ročnih del >Osred-njega zavoda za žensko domačo obrt« v Ljubljani, Turjaški trg 6/II, se vrši v času velesejma vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Vstop prost.
lj Ljubljansko okrajno glavarstvo. Z ozi-rom na notico v »Slovencu« z dne 1. sept. t. 1. št. 190 pod tem naslovom naj še omenim, da dotični uradnik uraduje v sobi štev. 13. — Amerikanec.
lj Nesocialno postopanje z bolniškim strežništvom. Včeraj je upraviteljstvo javne bolnice v Ljubljani odpovedalo nekaterim strežnicam 9lužbo, to pa brez zakonitega odpovednega roka. Zanimivo, da upraviteljstvo državnega zavoda ne priznava zakona. Odpovedalo se je nekaterim, ki so služile že do 20 let v zavodu, žrtvovale svojo mladost in moč zavodu in javnemu blagru, sedaj pa so čez noč na cesti brez vseh sredstev. Če smo prav informirani, so se morale umakniti zato, da zasedejo ta mesta vsled protekcije od gotove ugledne osebe v bolnici druge moči, katere so, kakor smo informirani, že prijavljene pristojni oblasti. Če je to res (pokazala bo bodočnost), potem ne drži izgovor g. upravitelja, da se mora strežništvo reducirati. Tajnik Strokovne zveze je včeraj v zadevi posredoval na licu mesta in pri Zdravstvenem odseku ter je storil potrebne korake za pravice prizadetih. Vse kaže, da se hoče upraviteljstvo znebiti na nelep način strežnic, katere so dolga lcla zvesto služile v zavodu. Izgovor o reduciranju pa ne drži. ker s tem številom strežnega osobja zavod ne bo mogel obdržati najnujnejšega reda, kakor jc izjavila merodaj-na oseba in tega se tudi g. upravitelj gotovo
__Stran %
"""■ ■ " "■"""■' " ■
zaveda. Vlada bije sama sebi v obraz in daje lep zgled našim podjetnikom. — O stvari bomo še obravnavali, če se razmere ne zboljšajo<
lj Nesreča. Sinoči od 7. uri se je vračal oddelek požarne brambe, ki je imel službo na velesejmu, domov. V Dalmatinovi ulici je prišel pod voz poveljnik oddelka 65 letni mizar g. Jože Lapajne. Voznik je bil nek izvo-šček. Voz je šel Lapajnetu preko prsi, Lapa}« ne je precej močno poškodovan.
lj Zvonovi na sejmu. Trgovec š, je imel na sejmišču pri svojem paviljonu zaposlenega tudi 65 letnega dobrodušnega mizarja. Kar naenkrat, ob 10.'A, mizar pusti delo in gre domov. Trgovec — misleč, da ima opraviti zopet z mizarskim štrajkom — pošlje vajenca iskat mizarja, In res pripelje vajenec mizarja nazaj. »Ali ne mislite delati?« vpraša gospodar. »Zakaj pa ne?« se glasi odgovor. »Zakaj ste pa domov šli?« — »Saj je vendar poldne in moram iti kosit. — »Kako poldne, ko je šele četrt čez deset?« — »To ni mogoče, saj je vendar zvonilo poldne.« Mizar ni upošteval, da so na sejmišču razstavili tudi zvonove. Šele gospodar ga je uveril, da zvonovi na sejmišču ne oznanjajo vedno poldne. Ko je videl mizar zvonove, je vzkliknil: »Tudi tega vraga so tukaj razstavili!«
lj Policijska kronika. Tri pijančke so pripeljali od petka na soboto v policijske zapore. — Policija je aretirala Alojzija Malija, brezposelnega peka, ker je ukradel meseca januarja gostilničarju Jamišu v Domžalah srebr-nino, ko je prej zapit 1200 kron, — Upravitelju Invalidskega doma Adamiču Jakobu je bilo iz pisalnega predala ukradeno pisalno orodje, vredno 800 kron.
lj Našla se je srednja vsota denarja v bližini sodne palače. Dobi se na Dunajski ceeti štev. 48. __
GLEDALIŠKE PREDSTAVE OB ČASU IL VELESEJMA V LJUBLJANI,
Opera:
Pobota, 2. septembra« Smetana, Prodesa rj«v»eU. SU»iie°tu.a predstava, pritajena % čast ud*le*ei»cam II. velesejma v Ljubljani.
Ponedeljek, 4. septembra: Musorgski-Korzakov, Boris Godunov.
Sreda, 6. septembra: Puccini, Madame Butterfly.
Petek, 8. septembra: Smetana, Prodana nevesta.
Nedelja, 10. septembra; Puccini, Trip-tychon.
Torek, 12, septembra: Bizet, Carmen.
Drama:
Nedelja, 3. septembra: Molnar, predmestna legenda »Liliom«,
Torek, 5. septembra: Komedija Suhovo-Kobilina »Svatba Krečinskega«,
Četrtek, 7. septembra: Molierova komedija »Namišljeni bolnik«.
Sobota, 9. septembra: Gogoljeva komedija »Revizor*.
Cerkveni vestnik.
c Cerkev sv. Jožefa. Popravek: v n«-deljo, dne 3. sept. ob pol 8. uri zvečer pridiga z vsebino: Molitev, hrana čistih src.	___
Prosveta.
pr XXIV. umetnostna razstava v Jar kopičevem paviljonu se otvori danes dne 3. septembra ob 11. uri dopoldne. Razstavljena so dela živečih slovenskih umetnikov.
pr Nova nčna knjiga za petje, V založbi »Jug« v Ljubljani, Pred Škofijo 21, je izšla te dni nova učna knjiga, katero je spisal dr, Pavel Kozina in ima naslov: Pevska šola za ljudske, meščanske, srednje in glasbene šole. I, del. Cena broširanemu izvodu 9 Din.
Turistika in šport.
Gerstholer Sportvereinigung: Ilirija 2 In 3. septembra. — Ilirija je pridobila za svoje otvoritvene nogometne tekme Gersthofer S. V., od^ lično dunajsko moštvo, čegar uspehi proti najboljšim dunajskim klubom so mu pripomogli do najboljšega renomeja. Gersthol nastopi proti Iliriji v soboto in nedeljo, začetek tekme ob 5. tiri.
Razne novice.
r Slabo plačani romunski častniki. V zadnjem
času je izstopilo 650 častnikov iz romunske armade, ker niso imeli niti toliko plače, da bi bila zadostovala za najnujnejšo življenjske potrebščine.
r Zakaj je Dnnaj r gospodarskem oriro aa rakovi poti? Na to vprašanje daje nedeljska Številka sNeues Wiener Tagblatta« odkrit odgovor, ki se takole glasi: Avstrijski delavec po veliki večini ni za težko delo. Dokler je bil Dunaj politično in gospodarsko središče velike države, se nI pretrgal v notranjost dežele priliv slovanskih delavcev, kateri so z večjo skromnostjo in s silnej-Sim mišičjem nadomeščali izbirljivega in lažje delo iščočega-Avstrijca. Od dne, ko jc priseljevanje Slovanov na Dunaj prenehalo, ni več krepkih delavcev in težko delo, ki ga morajo zdaj JzvrS©-vali avstrijski delavci sami, smatrajo ti za žrtev, ki jo prinašajo tvorničarjem. In tako tudi perica, prišedša domov, zahteva drugo in dmgačno Juži-no in ni zadovoljna z navadno hrano, ki jo sicer uživa družina. Ako so Dunajčan danes loti težjega dela, mora imeti bogato pogrnjeno mizo, sicer ae pridruži vbrezposleniin«, kar je danes na Dunaju tudi že zaposlenost, ki živi na tisoče in tisočo ljudi.
Naročajte ,Slo venca'V
- še nerešen socialno vprašanje.
Prejeli smo in priobčujemo:
Rodbina državnega uslužbenca, katero obišče bolezen, smrt ali koij se narodi dete, je pri današnjih življenskih razmerah v materijelnem pogledu naravnost uničena, kajti prejemki, katere jim izplačuje država danes za njihovo službovanje, so tudi v višjih razredih tako pičlo odmerjeni, da krijejo jedva stroške za prehrano in za stanovanje.
Ker ni pričakovati, da bodo plače državnih uslužbencev dosegle v dogled-nem času kupno moč onih plač, ki so jih ti prejemali v predvojni dobi, in ker zdravniški honorarji in cene zdravil od dne do dne rastejo, bi bil torej skrajni čas, da se državni uslužbenci zganejo in zainteresirajo vse merodajne faktorje, da se
podvzemo čimpreje vsi potrebni koraki v svrho ustanovitve bolniške zavarovalnice za državne uslužbence in vpokojence vseh kategorij.
Bolniška zavarovalnica državnih nameščencev in vpokojencev bi prevzela z dnem svoje ustanovitve v okviru posebne tozadevne postave in pa v okviru svojih društvenih pravil vse stroške, ki narastejo zavarovanim državnim uslužbencem tedaj, ko obole sami ali kak član njihove rodbine in pa tedaj, ko se jim narodi ali pa umre kak rodbinski član.
Zavarovanje naj bi se raztezalo: 1. Na zdravniško pomoč inkluzivno zobozdrav-niške pomoči in operacije, na porod- stroške, na stroške za zdravila, na stroške za razne druge zdravilne pripomočke vštevši umetno zobovje in pa na posmrtnino v onih slučajih, ko ne pristoja posmrtna četrt (smrt žene ali otrok).
Zavarovalni stroški naj bi se krili s prispevki zavarovancev in službodajalca — države, in sicer naj bi plačevale obe
prizadeti stranki enako visoke prispevke. Zavarovanje naj bi bilo prisilno.
Tekom let, ko bi se zavarovalnica v materijelnem pogledu bolj razvila, bi se dalo raztegniti 'to zavarovanje tudi na zdravljenje v širšem pomenu besede, to jo na bivanje v zdraviliščih in kopališčih in na domačo bolniško postrežbo.
Zavarovalnica državnih uslužbencev naj bi bil moderen zavod, ki naj bi se oskrboval brez vsakega birokratizma, uvažuje pred vsem najskrbneje vse potrebe in želje zavarovancev in njihovih družin, v okviru razpoložljivih sredstev.
Upravo te zavarovalnice bi moralo prevzeti ministrstvo za socialno politiko ter imenovati za dobo do prvih volitev v to svrho »Glavno načelništvo«, koiega sedež naj bi se nahajal v Belgradu. Razen tega bi bila imenovana pri vseh »Pokrajinskih vladah< oziroma »Veliicih župnijah< istotako le za dobro do prvih volitev. »Pokrajinska ngčelnistva«.
Tem pokrajinskim načelništvom mo-
ral bi se priznati kolikor mogoče samostojen delokrog, in »Glavno načelništvo« y Belgradu naj bi bilo le nekaka L instanca v spornih vprašanjih.
Naloga organizacij posameznih skupin državnih uslužbencev bi pa bila sodelovati pri upravi tega zavarovalnega zavoda oso. bito v pogledu kontrole, ki bode igrala veliko vlogo, ter mu pomagati vsestransko k spopolnjevanju.
Pričetkom bi morali imeti zavarovanci pač nekoliko potrpljen ja, ter ne bi smeli zgubiti prezgodaj zaupanja v novo institucijo, kajti pričetno delovanje namišljenega zavoda bode gotovo pomanjkljivo.
Tekom let pa mora priti uspeh, ako bode vodstvo zavoda v količkaj dobrih in vestnih rokah in zavod se bode lahko iz svoje lastne moči spopolnjeval in si utrs jeval svoj temelj.
Na plan torej vse organizacije državnih uslužbencev, na delo »Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo«! Pomagaj si sam in Bog bo pomagal!

na parobrcdih amerikanske vlade.
Vsi potniki najdejo na parobrodih UNITED STATES LINES vsakovrsten komfort in najpazljivejšo postrežbo.
Kabine vseh razredov so prostorne, čiste, dobro zračne ter udobno in okusno urejene.
Izvrstna in preminjajoča bogata kuhinja. Uljudni častniki in moštvo posvetijo se osobito onim, ki prvikrat potujejo v Ameriko. — United States Lines plovejo redno iz Bremena preko Southampton, Cherbourg v New York.
Zahtevajte od nižje označenega naslova plovne listine in paroplovne načrte.
UNITED STATES LINES
BEBLIN W 8	ZAGBEB
Unt. d. Linden 1 Viator Konačištc, Mihanovičeva ul. ter yse večje potovalne pisarne.
Cirio Ciujlio se priporoča za Tli Id dIVIIJd jesensko sezono. Ima kroje za najmodernejše kostume in plašče, kakor iudi drugo ter po jako nizki ceni. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod številko 3497.
Dr. BOGDAN NOVAK
zdravnik, bakteriolog in Specialist za infekcijske bolezni
ordinira od 11. do 12. nre dop. in od 1. do 4. ure pop., Kersnikova ulica (Nova ulica) št 5, I. nadstr.
Dva dijaka
Sprejmem na stanovanje in hrano. — Naslov pove uprava »SLOVENCA«, pod številko 3594.
UuvlluU blagom, poštenih stadijev, zdravega, krepkega, sprejme trgovina IVAN ŠKRLJ, Logatec. 3559
Poizvedba.
Iščem svojega bratranca, Ignacija Tirbič, ki je v Ameriki že nad 18 let. Kateri izmed Amerikancev bi kaj vedel o njem, naj sporoči to proti povrnitvi stroškov Jakobu Tirbič, Stari trg št. 4, Ljubljana.	3592
Med. univ.
dr. Matija Ambrožič
ŠPECIJALIST ZA OTROŠKO ZDRAVSTVO
ord. ob delavnikih od M3,—M4. pop. LJUBLJANA, GRADIŠČE 9, L NADSTR.
Dva krojaška pomočnika
dobro izvežbana, za fino delo, sprejmem takoj v stalno službo. Hrana in stanovanje v hiši. — IVAN VRHOVEC, krojač, Dravlje-Št. Vid pri Ljubljani.

Edvard in Emerik Snppanz naznanjata V svojem in v imenu svojih rodbin in sorodnikov pretužno vest, da je njih dobra, nepozabna mati, stara mati, prastara mati in tašča, gospa
Marija Snppanz
vVeleposestnica
danes v 85. letu svoje dobe, neumorno delujoča do zadnjega trenutka, mirno preminula.
Zemski ostanki drage pokojnice se polože v nedeljo dne 3. septembra 1922, ob 2. uri popoldne na pokopališču pri Sv. Hemi pri Pristavi k zadnjemu počitku.
Pristava - Rogatec, dne 1. septembra 1922.
Mestni pogrebni zavod v Mariboru.
BBBBBBBBflBBBEBBBBBBBBBBiSBB
Primarij dr. Fr. Des gane zopet ordinira Komenskega ulica 4,
BBBBBBBBBBBBBBKiBBBBBBBBBBB
Sprejmem dva izvežbana, strojna
mizarska pomočnika,
Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. — Andrej Kregar, strojno mizarstvo, St. Vid nad Ljubljano.
Kot sluga
ali kaj sličnega išče mesta inteligenten moški. Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 3573.
Dijaka-srednješolca
višjih razredov iz dobre družine, sprejme na stanovanje in hrano ugledna rodbina. — Naslov: Jeglič, Cigaletova ulica štev. 1, I. nadstropje.	3577
nuo riiiolro srednješolca, iz UVd Uljdftd, boljše rodbine, sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava lista pod štev. 3579.
,	Akordno partijo
zidarjev in tesarjev
iščemo za takoj. Gradbeno podjetje inž. Al. Hrovat in inž. Alb. Černe, Ljubljana, Krekov trg 10, I. nadstropje.
Vinotoč.
Cenj. občinstvu najio-pleje priporočam svojo veliko zalogo pristnega
dalmatinskega vina,
katerega razpečavam na debelo, kakor tudi v zaprtih steklenicah po zelo ugodnih cenah. — Justinka Skalarjeva, Tržič, Gorenjsko.	3527
Prodajalko in učenko
sprejmem v trgovino mešanega blaga. Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod številko 3494.
KOVAČA,
kateri zna vsa kovaška dela, posebno kovati konje in popravljati vsakovrstne vozve, sprejmem takoj. Pača po dogovoru. — BLAŽ SODIN, veletrgovina lesa, Celje, Koccnova ulica številka 5.
Kupčijski čebelnjak SMREK pri Višnjigori išče
^ skladiščarja
zmožnega slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, najraje penzijonista. Pismene ponudbe na trgovino »Merkur« v Celju.	3212
Mesarski pomočnik
z dobrim spričevalom išče mesta. Gre tudi na deželo. - Naslov pove upravništvo »Slovenca pod štev. 3600.
Dijaka-prvošolca iflgS
šole sprejmem na stanovanje in hrano. KOLIZEJ, vrata 49, pritličje. Vhod iz strani I. drž. gimnazije.	j • i ■
Ker m°i sin	Novljan
i£jdvd. m), po celi medvodski občini iu njeni okolici govori, da moji dve posestvi v Medvodah 8 in Zg. Pirničah 82 nista moja last, ampak njegova, izjavljam, da je to grda neresnica, ki škoduje moji obrti, časti in ugledu. — Medvode, 1. sept. 1922. Julij Novljan star., pek. mojster, trgovec, gostiln, in posestnik, Zg. Pirniče pri Medvodah.
1 iz boljše družine Uijj(3i\Cl sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. - Naslov v upravništvu pod štev. 3598.
Iščem izurjenega, starejšega
POMOČNIKA
! steklarske in porcelanske stroke !
s takojšnjim naslonom. Ponudbe s spričevali in naznako' zahtevka poslati na: LAVOSLAV FLESCH, Vinkovci.
Naslovi dobrih in zanesljivih stanovanj za dijake
in DIJAKINJE se dobijo pri g. LIKAR, Poljanska cesta 87, vila »Bergman«.
Amerikanska
š S

Povprašati pri odvetniku dr. VALLEN-TSCHAG, Šubieeva ulica štev. 10. (Nasproti »Mladiki«.)	3607
fiiserlrajto v jim'
" Stanovanje
v novi hiši s 3 ali 4 sobami išče za takoj mirna stranka brez otrok. Ponudbe pod številko 3515 na upravo »Slovcnca.«
Trgovina
v velikem industrijskem kraju Slovenije naprodaj eventuelno se da v najem. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod številko 3602.
III
III
BENCIN	PNEUMATIKA
OLJE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOŽNJE
Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
Trgovina
z mešanim blagom v prometnem kraju na deželi pod ugodnimi pogoji naprodaj. — Dopise pod »Lepa bodočnost« 3550 na upravništvo »SLOVENCA«.
Kupim do 100 vagonov
Ponudbe z naznačenjem cene, postavno kolodvor, slali na: KRUNOSLAV SOMOGJI, Zagreb, Boškovičeva ulica štev. 14, IL nadstr.	3498
10 vagonov (približno po 45 centov) zdravega, suhega, v bale prešanega
sena!
iranko vsaka postaja Slovenije, 1000 E za 100 kg,
PUKL & VERCE,
trgovina z deželnimi pridelki, Šoštanj.
Oset Andrej, "Maribor,
Aleksandrova cesta 57, telelon it 88:
veletrgovina sena, slame, drv, koruze, ovsa, sadja
itd. Brzoiavi: Oset Andrej, Maribor.
Stanovanje iščem
,v me slu ali okolici Ljubljane, obstoječe iz ene ali več sob in kuhinje. Ponudbe na upravo pod »Stanovanje«.
Peči in štedilnike
iz gline, raznih vrst, ima v zalogi pe-čarija F. JERKO IN DRUG, Podboršt pri Črnučah, p. Ježica pri Ljubljani.
POZOR!
POZOR!
Podpisana naznanjava cenjenim interesentom, da sva otvorfla
trgovino s črevami in iojem ter čistjinico črev in topilnico loja
na Jesenicah.
Kupujeva vse vrste črev in loj pa najvišjih cenah ter se priporočava p. i. mesarskim mojstrom v blagohotno uvaževanje. Prevzema blaga se vrši na željo tudi na licu mesta ter zadostuje ,v to svrho dopisnica na podpisana.
IGNAC MEDVEŠČEK s. r., FRANC LEVIČNIK s. r.
Proda se »Grazer«
Bieselmotor 70 HP
vojnovic & cie, ljubljana
ala vodna sila
z mlinsko pravico in starim mlinskim poslopiem na Kranjskem, se da jako poceni v najem. — Naslov pri uprav-. »Slovenca« pod štev. 3258.
naprodaj je HOTEL
v letoviškem kraju na Dolenjskem, ob
glavni cesti, 1 km oddaljen od mesta. —> Naslov pove uprava »SLOVENCA«
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBRE9K 38BS9BBBI
TRGOVINA
Z GALANTERIJSKIM m MODNIM BLAGOM
naznanja, da je o tvorila prodajalno y.
židovski wl 5, Ljubljana
in se slavnemu občinstvu priporoča za nadaljnjo naklonjenost.
BKtSiBBBBBBaBaBMBBBMBflBBBBBBtBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBaBa
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava FOTOGRASKI A'fICLIJB: Grablec Franjo. Miklošičeva cesta it. 6. »ILIRIJA«. LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJALNA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št 8.
KLEPARJI: Remigar & Smerkol. Florijanska uL 13. Produktivna zadruga kleparje t, instalaterje*. kotlarjev io krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28. Kom T., Poljanska cesla štev. 8.
MEHANIČNA DELAVNICA za popravo gramofonov in drugib godb. strojev A. Rasbertfer, Sodna ulica 5 (veža, desno), Ljubljana.
B1EBANICNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Pran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE: Kunorar Ivun. Stari trg štev. 10.
PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Pran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
PARNA PEKARNA: Jean Schreya nasL Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5.
4 Din.)
PLESKARJI, SOBO- IN CRKOSLIKARJI: Produktivna zadruga, reg. za dr. z o. s.,
Ljubljana, Gosposka ulica št 4. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni tre štev. 12.
SPEDICIJSKA PODJETJA: >0rient« d. d., Sodna ulica 3, TeL 463. Itunzingcr R., Cesta na juž. železnico 7—9.
STAVBENO PODJETJE: Vižlntln Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg 7. STAVB. IN GVLANT. KLEPARSTVO: Pereno & Puchs, Ljubljana. Mlrje št, 2.
TRGOVINA Z ŽELEZNINOJ SuSnik A., Zaloška četa 21, Ljubljana. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L„ Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZN1N0 IN CEMENTOM: Erjavec '& Turk pri »zlati lopatic, Valva-
zorjev trg štev. 7. URARSKA P0PRAVILNA DELAVNICA Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino ŠU 10. (Ceno in točno.)
ZALOGA POHIŠTVA: P. Pajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
trii d.
Elekirično varjene verige in kovane verige do 30 mm debelosti členov. Anier, verige brez va-riive do 6 mm debelosti členov in vsi v io stroko spadajoči predmeti v prvovrstni izvedbi.
S p e c i j a 1 i t e t a: Ladijske, žerjavske in kalibrirane, preizkušene verige za škripce, dvigala in železniške varnostne naprave.
Naslov za brzojave: Veriga, Lesce. II. VZORČNI VELESEJEM V LJUBLJANI, od 2.-11. septembra 1922.
PAVILJON G.	KO J A št. 262.
Nc I 163/22.
3516
Razglas
Na prošnjo lastnic gdč. Mihaele Jakil in ge. Marije Bernik se proda na javni dražbi v ponedeljek dne 4. septembra 1922 ob 11. uri dopoldne trinadstropna hiša štev. 7 v Dalmatinovi ulici z dvoriščem. Dražba se vrši v pisarni notarja Antona Gallc v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 2 kot sodnega komisarja.
Izklicna cena znaša 2,000.000 K. Prodajalki si pridržita pravico odobrenja po zastopnikih tekom 8 dni.
Vsak ponudnik mora pred začetkom dražbe položiti v roke sodnega komisarja kot vadij 200.000 K v gotovini ali v prosto razpoložljivih hranilnih knjižicah.
Pravice knjižnih upnikov ostanejo nedotaknjene.
Natančnejši pogoji so na vpogled pri sodnem komisarju med uradnimi urami in se pred dražbo razglasijo.
Ljubljana, dne 30. avgusta 1922,
ANTON GALLE, notar kot sodni komisar.
Paviljon S 214 AVTOffiOB
Aust ro-Daimler 1. A. G. Puchwerke A. G.
Generalna reprezentanca
Ljubljans, Gledališka ulica št. 2. Avtomobili:
Austro-Daiml&r:
6 cilinderski .17/60 PS z zaprto in odprto karoserijo, mali auto 15 HP sloviti „Sascha", ki je bil v 16 tekmah prvi
zmagovalec.
Puchwerke:
typa Vni. 14/38 P. S. in typa XII. 6/20 P. S. Najnovejša angleška moška in damska kolesa.
Pnctiovo motorno oralo ,Excelsior* 35/40 P. S. In motorne poljske železnice in motorni poljski agregati.
LDKDMOBILE
rabljene, zajamčeno obratozmožne, po brezkonkurenčno nizkih cenah ima v zalogi in jih nabavlja
inž. Gustav Zemanek,
strojno teknič. pisarna, Ljubljana. Paviljon štev. H 348.
Vzorčnl velesefem v Pragi
od 3. do 10. septembra 1922.
Centralno tržišče srednje Evrope.
Mniccnejšl za nabavo raznovrstnih IzdeSkov črhosllovaške industrije.
Velesejmski znak z izkaznico stane 25 dinarjev, služi kot permanentna vstopnica v razstavišče in upravičuje k popustu pri vožnji po želez-«C!' T ye'cse>.msk'. urad Poskrbi udcležnikom ugodna stanovanja. Natančnejša pojasnila dajejo vsi Čehoslovaški konzulati, zastopniki . . _ , "raSkega velesejma in
VelesejmsUa pisarna Praga I. Staromčstska radnice,
kjer se prodajajo tudi znaki in izkaznice.	2382
(IMIllltMIlMMMiaifltVaM
ZALOGA SODOV
Franc Repič,
Ljubljsna, Kolizejska ui. 18.
Hotel -restavracija
Prvovrstno vino, dobra kuhinja Klavir	Klavir

Električni stroji proU AEG Blektrlčiji števci proizvod AEG
žarnice Tunpsram, vse elektrotehnične potrobščine v zalogi po ugodnih cenah. Elektrotehnična tvrdka
KAItOL FLORJANČIČ, Celje,
Proračun brezplačno!
NAJVEČJA IZBIBA
razliCoili pletenin, siic
nogavic in rokavic pri tvrdki
A & E SKABERNE
LJUBLJANA, MESTNI TBO gt. 10.
Priporoča se tvrdka
A. SušnlSc
trgovina Z železnico
LJUBLJANA, ZaloSka cesta 21
v—---
JETIKA!
Dr. Pečnik ordinira za jetične izven torka in petka vsaki dan v Št. Jurju ob južni žel. pri Celju. Čitajte njegove 3 knjige o jetiki.
Najcenejše
lov, vsakovrstni deli za razne stroje, pneumatika in zastopstvo malih pomožnih
motorčkov za navadna kolesa: »TRIBUNA«, • LJUBLJANA, Karlovska cesta itev. 4, Zvonarska ulica itev. 1. Sprejmejo se tudi popravila.
DIAMALT
____ __ 66
99
Pozor peki! »DIAMALT«, tvornice Hau-ser i Sobolka, Beč - Stadlau, v predvojni kakovosti, se zopet dobi pri glavnem zastopnika za Jugoslavijo
EDUARD DUZANEC, Zagreb,
SKLADIŠČE Strosmajerova ulica it. 10.
ne cigaretni -
•	«|| |	VI**]*	•
iiga-mill HanfeHcnsHi psgir
glavna zaloga A. LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg št. 10.
»KORANU«
ASBESTNI ŠKRILJ. — TOVARNA KARLOVAC. — NAJBOLJŠA STREHA, NAJBOLJ TRPEŽNA, NAJCENEJŠA. — POJASNILA DAJE: F. HOČEVAR, ŽIROVNICA, GORENJSKO.	3512
Prvovrstno seno
prešano v balah, v vagonih okoli 5000 kg dobavlja FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska c. 36.
=111=111=111=111=111=111= ~ Lastni izdelek! ~
F. in J. Goričar, Ljubljana Sv. Petra cesta 29
priporoča veliko zalogo volnenih jopic, različnih dnmskih bluz, predpasnikov, perila za gospode in dame po konkurenčnih cenah.
» Lastni izdelek! =111=111=111=111=111=111=
Mm parcele
v najlepSi legi mesta, sc ceno prodajo, — Anorčni zavod Drago Bcseljak in druK, Ljubljana, Sodna ulica S. 355 ?
Patentovani HLBDiLNI STROJI
za ohloienje prostorov in izdelovanje ledu Izdelek Brovvn Boveri, v obratu na
Dunajskem sejmu
vrteči se
Obiščite n*Se oddelke št. 6821», 6831, 6833 skupina XXXII v Rotundl
Brez napolnjevanja!
Brez postrežbe!
Celoten proizvajalec mraza!
Ignaz Gellert & Go.,
Ingenieurbiiro fur Kuhi &, Elsanlagen Telefon 59767 Wieu IV. Wlednergurtel Dtt Teielon 50767
■T^pret.R.r.uir^jNiMM.iMHiii min,
Eie. Sle. TraBsgiienilgue Francoska linija
Najkrajša in najudobnejša vožnja v Ameriko. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: SSavensfca banka d. d. v Zagrebu, VOZNE LISTKE in tozadevna pojasnila daje:
zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska n*ica 41.
TlHTlIlilIMIHI
pogasite ter se ga obvarujete takoj z
i i
ročnim gasilnim aparatom, kateri je zelo priročen in ogenj brez uporabe vode takoj pogasi.
Pojasnila daje samo »Generalno zastopstvo za Slovenijo"
Belušič, Ljubljana, Resljeva cesta št. 4.
v
,,pri nizki ceni" Ljubljana,
Sv. Petra cesta 3.
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ier raznim
perilom in kravatami NA DEBELO IN NA DROBNO
POTREBŠČINE ZA KROJAČE IN ŠIVILJE.

Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku.
Oddelek I. Kemikalije.
Kristalna soda Glauberjeva sol kale. Glauberjeva sol krist. Gorka sol prosta Lug za pranje perila Natrijev solitar Kalijev solitar Zelena galica
Koščeni superfosfat 18/20% Rudni superiosfat 15% Žgano apno
Žveplena kislina 66° Bč « 60° Bč »	> za akumulatorje 661 Bd
« »za akumulatorje 22° Bč Solna kislina 18/20° Bč Azotna (dušikova) kislina 36" Bč
Oddelek II. Zelezo-oksidne barve.
Pompejansko rudeče 694 E « 339 F 9 H 39
39 a
«	« 29 a
Pompejansko rdeče
Angeljsko «
« «
Železo	«
29 EL DD D
B
Oddelek III.
Pisane barve.
Stenska modra U «	H
« zelena 25a «	* 50a
*	. 75a
"	■' D (modrikasta)
Vinsko rudeča
« « extra Črna T Žolta C « T
Oddelek IV.
Mastila.
Oddelek V. Kemično-tehniški izdelki.
Neosan, Neosol, Neoiorm Admirabcl itd.
Oddelek VI.
Mila in kosmetika.
Stadler
>
Tovarna stolov in lesnih izdelkov
Ljubljana, Sodna ulica št. 11.
Telefon interurb. št. 461
Paviljon F št. 145.

m
Avtomobili
„FIfiT"
0 7ll7P9^ zastopstvo in zaloga automobllov, mo-•	torjev, pneumatike, in dragih potrebščin.
LJubljana, Sodna uSfca U.
% Telefon Interurb. 461
Paviljon F št. 151.


OLjE
Amcrikansko, strojno, cilindersko in tovotno mast tvrdke STANDARD OIL COMPANY OF NEW YORK ima vedno v zalogi A. Lampret, Ljubljana, Krekov trg.
Kolesarji in cenjene dame
Prepričajte »e v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroških vozičkov novih modelov. — »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroikih vozičkov. LJUBLJANA, Kariovska cesta it. 4. — TRGOVINA! Stan trg štev. 28. 2389
OFICIJELNI ŠPEDITERJI »LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA"
,BALKAN' D. D. ZA MEDNARODNE TRANSPORTE
Rrzoja\ni naslov: »Spedbalkan«, Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta 33. Podružnice: Beograd z ekspozituro Caribrod-
Maribor-Zagreb-Rakck- Jesenice. Afilirana podjetja: »Balkan«, Ges. m. b. H., Wien III., Strohgase 24. — »Balkan«, S. A., Triestc, Riva Grunaula 14.
Zastopstva: Fr. Mayer's Sohn, Hamburt — A. Welti-Furrer A. G.. Ziirich — Lem-mel & Schramm, Frankfurt a/M — W. A. J. Tilleray & Co. Ltd., London ■— in vse podružnice teh tvrdk ter zastopstva z interesno skupnostjo na Češkem, Poljskem, v Madžarski, Italiji, Franciji, Romuniji in Sev, Ameriki.
Lastno carinsko posredništvo. - Tarifni oddelek. • Zbirni promet. - Mednarodne selitve pohištva. - Javna in carinska skladišča. - Največje in najbolje organizirano domače spedidjsko podjetje v Jugoslaviji.
JOSIP KREGHR
oblasfoeno pre!zhušsui mestni tesarski mojster LHIBLJHHH Cesta na Kodelieoo Sieo. 2 LJUBLJ1NH
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in siccr vodne in nadtalne stavbo ter* umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande, ter razna druga vrtna arhiiektorična dela. Stopnice, dekorativne stropove, ter dekor, stenske opaže.

Ljubljanski velesr
Industrijski paviljon mjesto br. 386
i q "
bi o

Poravnajte naročnino!
Bluze
spodnja krila, predpasniki, stezniki
najceneje pri:
1L Movic nas!. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg štev. 19.
industrija platnenega in bombaža-stega blaga
Ljubljana, Dursaiska cesta 31. En gros. I

Teharska lesna industrija
Teharje, pošta in žel. postaja štore pri Celja priporoča
stole in lesne izdelke.
Blago solidno, cene zmerne. Velesejem paviljon E št. 80.
H NEMA PROVALNIKA, KOJI BI PR0BI0 VIDAKOVIČEV ČELIČNI K4PAK,N1TI P IMA 5UNCA, KOJC BI PRODRLO !i VIDAKOV1ČEVE pt5PECjjALNt.ZA5TOR£L|>^
Kdor ne obišče na II. Ljubljanskem velesejmu
v pavilfonu K št, 487
tvrdke
izdelovatelg harmonik
ne bo videl, kako izgleda lepa, precizna in dobro deluj oča harmonika.
Franz Luhas l sin,
Klagenfuri
Na paviljon F štev. 152
sc opozarja slavno občinstvo. Razstavljeni so razni novi modeli, otroški vozički, dvokolesa, motorji, ftlvalni stroji, vsakovrstni deli in pneumatika. Cene lizke. Cc- \\Ti'ihlinO// tovarna za niki franko. " ■ iMlIlM« dvokolesa in otroške vozičke, Ljubljana, Kariovska cesta štev, 4, Zvonarska ulica štev, 1
r
jsii—^^ssieasasssaiaBia

S
Kosmeti^i preparati! KemKno-fehni{ns izdelki!
LGKotar, Ljubljana,
Wolfova ulica 3.	Telefon 402.
II. Ljubljanski veli sejem, paviljon K šlev. 455.
H
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanj streh. Vsa stavbinska in klepar ska dela v priznano solidni iz- i vršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kan te za firnež, olje, bencin, doze za barve, kandite In konzerve.
a a m
1	i S JSJj—	'j-,-™ - > j-Ji)
Medic, Rakove & Zanki Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov. D. z o. z.		
Centrala Ljubljana.	Podružnica Maribor.	Skladišče Novi Sad.
Brzojavi: MERAKL LJUBLJANA. — 1		Pelolon: 64.
Emajlni laki.	Pravi tirnež.	Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveiss), strojno olje, karbnlinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL" Lak za podo. „HERAKL" Llnoleumtak zapoda.„MERAKL" Emajlnl lak. „MERAKL" Brnngllne* Ceniki se začssno ne razpršil] t jo 1
AUTO
Glavno zastopstvo:
OBIL
Ljubljana, Sodna ulica štev. 11
Telefon Interurb. 461
9ial Gorino
Austto 9iai
Swn5S5S3SSSiSBiSSiiiiiSii
nudi od najmanjše 4-cilindrske 6|15 HP do 12-cilindrske 60 HP tipe svetovnoznane osebne avtomobile.
Tovorni avtomobili istih znamk od 1—5 ton. V nakupu kot obratu mhmmmmm^m^mm	najcenejši!
Najugodnejši naknp antoomhiiov. — Znižane cene!
EJUBEi] ANA.
Telefon interurban štev. 180.	B*zojavi: Slograd.
Tekoči račun pri Slovenski Eskomptni banki v Ljubljani.
Tehnična pisarna u tovarni Keršlč, Spodnji Šiška,
Frankapanska catsfa Sfeo. 151.




: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in že-lezobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj.
: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode.
: Patent dr. inž. Empergerja za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z lito-železnimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo" mostovih in podobno.
Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov.
.......
Gradbena vodstva:
KRANJ - TRŽIČ -LO GilTEC
GOSPODARSKA
1 IMPORT-EKSPORT
LASTNI PAVILJON NA LJUBLJANSKIM VELIKEM SEJMU.
—^iiiiniiniriiiMiMiMitiiiiiMMnMilninMlilMIliMimTrrmilllHiMiMioiiiinMiHiniMMiiiMiljlllluMiiiinMnniiiMMMiuimpiin^
I
Strojno, cilindrsko in plinovo olje, bencin, petrolej, parafin, tovorno mast
ter tehniško-industrijske potrebščine. A. Lamprel
Reprezentanca Standard 011 Company oi New York
Ljubjana, Krekov trgi šte-v. lO	Telefon 247
Paviljon JE 30
Jllllllllll^llllllllllllllllllllill.....linilllnltlllNinMMIlIhllllllllllllllllllnr.llMIIIIIUILIUIIliUlUlIlllllllillllllllllllllllUUIIll
O K EPAR IRAN L


■,raeJsaBaaaLVKamaasBWiB^Bm
fini. (Rud.
prva specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami
Maribor, Slovenska ulica 7; M.100
Samoprodaja pisalnega stroja „Continental" razmnoževalnega aparata „Rapax„ Veloma"luknjača, (Lochapparat) in urejevalca pisem sistem „Indus".
Lastna delavnica za popravila pisalnih strojev vseh sistemov.
Ljubljanski velesemenj paviljon H, koja 291.
JČA PARA /'HEI55DAMPF-/ )ICENA PARA /:5ATTDAMPF-f
/ A l/l r«	, „ —_
vru6
ZA5ICL........
ZA5VAK1 EFEKAT '* 2 A SVA KO GORILO R
11 wlMI m

TVORBA S^RjDJ^A
BRZOJAVI; LOHDMOBI I^F ]£CKER
Stabilne vročeparne-vezalne-iokoiiiobile
WoII 1911 1919 1907 1916 1914 1911
1907 1909 1903 1905 1909
1908 1908
n* 1916 1913 1905 1919 1921 1907
HTC1
TK2
HTC2
TK3
TK4
PC5
HCCO
SLI
HCC1
HCC2
THC2
HCC3a
CSA
DCA
DCD
HV70
NTC2
NTC4
V27
20/42 PS. 30/45 „ 28/54 ,. 38/57 „ 48/72 „ 55/82 ,, 62/80 „ 65/95 „ 72/100 100/130 „ 95/150 „ 145/195 „ 300/385 ., 50/70 „ 90/125 „ 95/125 „ 100/140 „ 170/235 „ 260/330 ,,
Slabllne vroCeparne-visoKonaneie loKomolsile
Woll
Lanz
1911 I1LM7 1909 EH
85/130 PS 85/120 „
Vozefe vročecarne-vIsoKonopete
ioKomotiile
WoU
1906	OHF1
1907	OHF3 1907 P1IF3 1911 NHF5 1917 AHF4 1921 A.HF6 1921 A11F7 1921 AHF8 1917 AP
12/22 PS. 18/30 „ 18/30 „ 22/39 26/48 ., 45/75 „ 53/90 „ 70/110 „ 20/32 „
Lanz
Siabilne nasičenoDarne-vezaliie iokomobile
Lan? 1900 CRO	100/150 PS
Stabilne nos!Cenoparne visokonepele toKomobHe
Badcnia 1906 EBF Lan* 1902 GFA Badcnia 1906 HEA 1908 Z Ali 1901 RAE
1905	ZGH
1906	20Z
1906	ZGK
1907	ZGO
10/17	PS
13/22	„
16/28	„
18/35	„ 24/39
25/38	„
28/44	„
45/67	„ 53/82 „
idl O
0
O
ig g
0
a
ig
O d
(Q O
Jadranska banka - Beograd,
DelnlSba slonica: Din so,000.000*—. Rezeroa: Din 30,000.000'—.
Bled, Cantat, Celje, DnbrouM, Hercegnool, Jelša, Jesenice, Kor-
£n!a, Mer, Slrasf, LJubljana, ^aribar, SflefSsBDSč, Prevale, Sarajevo. Split, Sibenlb, Tržič, Zagreb.
— finserlfeansltf oddelek. —
Hasloa za brzojaoe: Jadranska.
HfiliracsK zanodi:
JJlESSTrSKH BRMUi: Trst, @pati|a, Wien, Zsdar. FREMK SHHSER STHY£ BRžSK: Csrtiand Strse! 82, fizm York Cify. BRfflCSv Y!IG0Slli6G DE CHILE: Ualparalso, Hntologasta, Punia Rrenas,
Puerto Hataios, Poruenlr.
^SVETLA" O. O.
assfc žarnice in eleScfrot^lioISco
centrala: Unijam mstnl frž it 25. Telefon št 450.
efc lFraniifop§n$fta 2, Telefon SI. 802. Plartiim*, ®©sposKa ulico št 20.
žarnice	Zastopstvo	Kabel
Električni stroji	različnih	Števci
Svetlobna oprema	svetovnih	llaterilal za slabi toh
Instalaciji materija! firm.	Kurilni m knhalnl aparati
Mate rt j al ajo proste napeljave
Solidna in hitra postrežba. Brezhibni materiji odgovarjajoč tehničnim predpisom.
u'tfilMim mi, y •,. 11'^iTr II liTU.
• •
Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slov.). Brzojavke: Zadruga Kropa. - Telefon interurban: Podnart 2.
Paviljon G 263.	Paviljon G 263.
Žeblji za železnice, Žeblji za ladje, Črni ali pocinkani, Žeblji za zgradbe, Žeblji za Čevlje, Spojke za odre in prage, Spojke za ladje in splave, Železne brane, Zobje za brane, Kljuke za podobe, zid itd., Vijaki z maticami, Zakovice za tenderje, kotle in mostove, VijaCni Cepi, Verige.
f TI4C7 DE7V	LJUBLJANA	OPALOGRAPH najboljši razmnoževalni aparati.
(t> JJ H ti ™	P	■	J^fts.	A. H B	........I'11.............»HI.....HM«........^^	* * ■ W ^ 4 1 A » »	............................................um.................................!....................
I I	1 iJL-/^^	aradiščešt.10	UNDERWOOD najboljši ameriški pjsalni stroj.
Telefonšt.268	NOVOST: Potovalni Jndj^
i ............................................... 111 ■ ■ 11 ■ i....................................................
j Paviljon K, prostor štev. 485. □ □ □ □
Prospekti
na razpolago
UubllaBio :::
Linhartom ulico 9 Sv. Peisra cesfa 23
utrSute vsa v to stroho spadajoča dela najceneje in nalsoHtinejše. — Zzgo!avfija nafrte. od nalpriproslejse do na^ogateiše izvršne
Paviljon
m
delniška družba - Plii^eliur^ - Oochaai
Glavni zastopnik za Nemško Avstrijo in Jugoslavijo:
Inž. A. Zorn, iten IIL/3, Am Henmarkt 21.
Stafoilne in prevozne
zai pregreto in naslcno paro od 6 do 800 k. s. moči.

^=4
s
Cestae lokomotive za pregreto paro za prevažanje tovorov.
Parne cestne valjarje. Krožne sesalke za namakanje In osuševanje.
Zastopnik za Slovenijo: IllŽ. R. RoeSSer,
Ljubljana, ResJ jeva cesča 12.
Weissbacher
lesnoindustrijska družba as o. z.
LJUBIGJAMA, Dunajska cesta 66.
Telefon 114.	Telefon 114.

I.	obrat: Parna žaga. — Tesarstvo: izpeljava
in naprava strešnih stolov za visoke stavbe in zvonike, stropov, slepih in ladijskih tal, verand, paviljonov, vrtnih ograj, kegljišč, ledenic, mostov, pilotaže.
II.	obrat; Strojno mizarstvo. — Stavbeno mi-
zarstvo: okna, vrata, portali, stop-njice, steklene stene. III. obrat: Tovarna lesenih žaluzij in rolo za okna po lastnem preizkušenem sistemu.


INDUS D. D. preje CARL POLLAK
Tovarna usnja in usnjatih izdelkov Kranj, Ljubljana, Vrhnika
Centralna pisarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 68. Tel. 528.
I. Industrija usnja.
A.	Vegetabilno (čreslosfrojeno
usnje) :
1.	kravine, rjave, črne in chagrin, ter za mehove in slrehe,
2.	kipsi,
3.	leletine,
4.	ovčine in kozine
a)	mazane, rjave in črne,
b)	barvane, za mobilje, tapeci-ranje in konfekcijo;
5.	vachettes:
a)	za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne,
b)	za izdelavo nogometnih žog,
c)	za izdelavo razne usnjate, konfekcije ;
6.	svinjine (specialiteta):
a)	za fino jahalno opremo, bar« vane ali naravne,
b)	za kovčege,
c)	za mobilje in galanterijsko konfekcijo (portemonnais,por*
tefeuilles in knjigoveštvo);
II. Industrija A. Čevljarski izdelki:
1.	čevlji za strapac,
2.	„ n rudnike,
3.	„ „ šport in nogomet,
4.	„ po vojaškem vzorcu,
5.	sandale.
B.	Konfekcija fransmisijskih
gonilnih jermenov:
1.	specijalni stroj,
2.	hrastov stroj,
7.	podplati:
a)	trovloženi hrastostrojeni podplati,
b)	vache ;
8.	crouponi za izdelavo transmi-sijskih jermenov,
a)	specijalno strojeni (angleški sistem),
b)	hrastostrojeni.
B.	Chrom-usnje:
1.	box-calf, črno in barvano,
2.	chevreaux,
3.	chevrette,
4.	chrom-usnje za izdelavo nogo-metnih žog
5.	chrom-usnje za izdelavo jermenov C. Galun-usnje
za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov. D. Lak-usnje:
1.	box-cali,
2.	chevreaux.
usnjatih izdelkov.
3.	chrom-stroj,
4.	jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jennenov.
C.	Konfekcija za
dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice.

T
Telefon štev. 3.
nasproti glavnega kolodvora
Telefon štev. 3-
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. Ima n oseben borzni oddelek.	Prevzema vse bančne posle.
Telefon štev. 137,
Brzojavk®: Gospodarska
Blagovni oddelek:
kolonijalno blago, krmila,
umetna gnojila, žito in žitni izdelki usnje.
Lesni oddelek:
nakup in prodaja, lesa ter oglja, lastne žage«
ffiesni oddelek:
tovarna mesnih
izdelkov,
hladilnica,
izdelovalnica umetnega ledu, izvoz živine in prašičev.
Vinski oddelek:
domača in tuja vina v sodih in buteljkah.
Strojni oddelek:
poljedelski in drugi stroji.
Manufakturni
oddelek
češka in angleška manufaktura.
Lastna zeljarna
Zadružna Gospodarska ba
Ljubljana, Dunajska cesta Ste v. 38|I
(satanio * prostorih Zadružno zveze).	Telefon št. 21.
PodrahlM! 0JAK0V0, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED.
■kapnMt Sveopto Zanatiljsko banko d. d. v Zagreba in njeno podružnico - ku-Iotcu ter Gospodarsko banko d. d. ▼ Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno nad čez K 60,000.000-.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valuje in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbijo vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
tehniško in elektvofehn. podjetje Jujubljaua, Rimska cesta 2
Brzojavke: KuStrin, Ljubljana. Telef. 588.
Zaloga
polnogumlfasffh obročcv
tvrdke WALTER M AR T IN Y za tovorne avtomobile,
bydravL stiskalnica za montiranje istih v centrali,
pnenmatlke in avtomob. potrebščine, elektrotehn. ŽiCC ter tehniških in elektrotehniških predmetov vseh vrst.
PODRUŽNICE: Lfublfana, Dunajska cesta 20, telefon 470, Maribor, Jurčič, ul. 9. tel. 133, Beograd, KnezMihajl.ul.l.
^'"MMinimniiMniiniiiiiiiiiiiinmmiiMiiiiMiimiiuiininMHHiniMiiiMHMHMimiinuiMMiiiHiiirtririiiiiiHiMntiiiiniiiiiiBg
Papir na debelo! Tvorniška naloga! „LIPR ffllLL"
konfekcijski papir, kuverte in vse vrste drugega papirja, papir za pakovanfe itd.
Cigaretni papir: Abadie, Club, Samum, Muh
R. LHMPRET,	Paviljon E 30
Ljubljana, Krekov trg štev. 10.
a lltllllllHIlITOtllltilMIlinilHlIHlIlllltMlIMlIlliiiltuiiiiililliiBiiltlliiiiMllllllliiiiiiiiiii.inHii,,,.......liliiuiHiiniimMlumB
MESTNI STAVBENIK
LJUBLJANA
Telefon 527.
Slomškova ulloa 19.
IZVRŠUJE NOVE ZGRADBE IN POPRAVILA VSEH VRST, NAČRTE TER PRORAČUNE.
DELO NflJSOLIDNBjE?
Prevozno
MLATILNICE
s čistilnikom in napolnjevalcem z motorji takoj na razpolago pri:
Stanislavu SCHMID
tovarn, zaloga vseh poljedelskih strojev v Strassu, Untervogau. Štajersko. 5433
Staro lito železo
v vseh množinah kupujejo
Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani.
»s«
linbljagisliega oežesajssia bode brez duftma
oddelek št. F123-124
trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, sur je svetovna tehnika v stroki
iluain&li strojev
^^^	dosedaj iznašla in preiskusila,
jSS^ rassfasi soel^na iordla
Sfinger-šivalni stroji
Bourne 4 Ca.
v svojih paviljonih. Na ogled najmodernejše šivalne stroje Ko
kar prihrani čas in denar, i o ni /jivljensko vprašanje samo tvornic, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine.
teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot yse senzacionalne kino-predstave!
IlaJoeCia zaloga
klavirjev in pianinov Ljubljana, J.HUBAD roj. DOLENC, Hiišerjeva 5
priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovarn po najsolidnejšib nizkih cenah.
Paviljon K 486.
fflii
D. D. za industrijske naprave
Budapest, Praga, Wien, Mllano, Dflsseldorf.
Hnd. Jakil
Tvornica koža i cipela, d. d.
Karlouac
Utemeljeno 1881
Utemeljeno 1881
Parna napravej kompl., vsake velikosti, najmoder-noje: kotli za ogrevalen z navpičnimi cevmi in sektional. kotli, pat. Lenk (Vorwarmer-Steilrohr-n. Sektional-Kessel) cevni kotil za veliko množino vode s Economiserom, visoka zmožnost šlštem »Gefia«; lokomobilnl kotli s stojalom na vozilu, ki se lahko odvzame, naprave za avtomat, dona-Sanje premoga; naprave za diščenje cevnih kotlov.
Okoriščanje toplote (Ab\varmeverwertung) Eco-nomiser veliko zmožnosti sistem „Gefta"; kotil za za proizvajanje paie s pomočjo vročega plina (Ab-bitze-Kessel); naprave za ojačenje prep.ha (Saug-zug-Anlagen.
"gs.iišia »Gefia« s korltasto rešetko z in brez pre-rničn. zračnih znros, posebno pripravna za kurjavo s slabim premogom (prahom), lignitom, žaganjem, itd.; avtomat kurjava (Schutt-Feuerung) s žaganjem, lesenimi odpadki, šoto, lignitom itd.
StopnJIt. reletke: (Treppenrost) avtomobilni si- i atem »Gefia« za vsako slabo gorivo, kurjavo s = plinom ali oljen. čiStcnJe voda In filtracija! Stroj za čiščenje vode 1 Type B; naprava za razredčenje ogljene kisline v pivovarnah in gospodarskih vodn. uapr„' patent-Sertal, najidealuejše čiščenje vode za kotle, tekstilno in kemično Industrijo Itd., naprave za odstranjevanja železa iz pitne vode in vode za tvor-nico; stroj za čiSčenje vode, sistem SS (patent) Ventilacija i Naprava za sesanje prahu in pnevmatični transportni stroji; naprava za odstranjonje pare iz lokala.
Sušilnice: Aparati za snienja drv, fornlrja, lita,
koruze, sadja, zelenjave, lepenka, vate, tkanine,	_
kož in vreč. Stroji za karboniranje in za ureje-	1
vanje vlage tkanin. Kontrolni aparati za kotle:	=
avtomatični aparati za preizkuševanje dimnega,	p
plina „Uno". Parno merilo patent „Bayer". Vodno	n merilo patent „Schllde".
Brzojavke: JAKIL, KARLOVAC. Telefon: pisarna 70, tvornica 50, stan 118.
Proizoailla:
Vaches džonove u poluticama. — Vaches kru-pone. — Okrajine vratove — Tabanice (Brand-zolne). — Teletinu žutu i crnu. — Kravine žute. — Kipse cugovane. — Boxcalf u svim bojama.
Solidna kvaliteta.
CIPELE, muSke i ženske, iz boksa u svirn bojama, teletine i kravetine: moderne, amerikan-ske i obične radničke (bakandže).
Elegantna irradba iz čiste kože.
Paviljon I., broj 386.
Glavno zastopstvo zo Jugoslavijo Jf^^lEii "lO^TrdES. tržiš^c norcev industrijskega blaga d. d.
mjrJKJDJL9 ZHGREB, Paromlinska ccsta 1.
Obiščite naše prostore za tehnične,	WW
elektrotehnične in gospodarske paVlljOn H"® stroje na ljubljanskem velesejmu,
nseratt o »Slooeicu" imajo najuečii uspeli!
Fran Ravnikar
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Linhartova ulica štev. 25.
Telefon štev. 415 — Poštno-čekovni račun 11.428
Izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo.
Parna žaga in strojne delavnice.
Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiii vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne ulice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste raspetine od 12—15 m.
:: Razstava i paviljona za stavbeno stroko in lesno Industrijo ::
MIHU URA i i jsss.
preie Jugoslovanska Union-banka ZAGREB	BEOGRAD
Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona,
Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, VrSac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). Budapest: Balkan Bank r. t JrlliiaCliG* Split: Jugoslavenska industrijska banka. MHctfBiinjiuMimuHiiiHi Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander.
Dekliška glavnica in rezerve 2oo.ooo.ooo K.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Uvoz In
Arhitekt in mestni stavbenik
raznovrstnega manutakt. blaga.
m
Ljubljana, Gosposvetska c. 10«
Telefon interurb. št. 103. Ustanovljeno 1. 1850
se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
Ljubljana, Mestni trg.
Posebni oddelek za pletenine,
, trikotažo In perilo. ...



Underwood
pisalni stroji so najboljši Zahtavajte ponudbe 1
iJJ^L Co.
LJUBLJANA
Tel. 2©S - Gradišče št. SO - Tel.

Opaograph
razmnoževalni aparati so svetov-noznani_
Zahtevali« ponudbe!

1
SlSB TS
PLOVENKC, <m K i»jftBniBw TSSff.
JR* 1ML
ERSON

GUMIJEVE PETE PODPLATI
ohranijo Vam obutev » trpežno in
elegantno
/jf
Dobe s« v vseh boljših trgovinah z usnjem ter na debelo pri BERSON-KAUCUK d. d., ZAGREB, WILSON TRG 7.
.......................................iHim.mMH.i.nniimmiMi.iHM.niimnmn......................,■■„,
ii
Člani konzuma
ki obiščejo ljubljanski semenj,
naj se ne pozabijo oglasiti v
kjer dobe dobro postrežbo in pristno domačo kapljico.
Obed je treba pravočasno naročiti. Bogata izbira manufakture, špecerije in galanterije.
nntimnnnnmnnra^^

3G
luornica pohištua
Flndrej Kregar
v
5t. Uid nad Ljubljano [Slouenija]
Priporoča suojo zalogo pohištua u useh modernih slogih. - - - Preuzame usa staubEna mizarska dela: okna, urata, portale i. t. d. in izuršuje po naročilu.

nafstarefla sedlarska delssiiica
Jos«

Linbljana, Dnnafska cesta if. !9
priporoča izgofooijjeHc koniske opreme ter os s se&arsl*g poirebSčsne
Delo soHdno	Cene smerne
&
Najboljši so pravi AMERlKANSKi in angieSki
V« | « i ••
K-stvahn sf
SIK
Slnger-Iglo in
nadomestni deli.
LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA
Slnger-ol|e sukanec svila itd.
PRODAJA NA
OBROKE
— Singer-šlvalni stroji Boume & Co New York —
CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb, Maruličeva 5. - Podružnico:	g
LJUBLJANA, SEIENBURGOVA UICA 3,	I
Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek Vinkovci, Bjelovar, Brod u/S, Su-	$
botica, Novi Sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Banjalukfi, Tuzla, Dubrov-	1
nit Podgorica, Beograd, ICruževac, Niš, Skoplje, Vele1?, Ritolj, Krogu-	«
jevac, Zaječar i Stip. — Zastopstva so v vseli večjih krojih.	jg
TermotelinlSki zavodi
Telefon it. 22 -87
a. a.
Zagreb
JurSikeva ulica 8

kuhinjska posoda za kutianje, aparat za kurjavo in za likanje z ogljem, dr vrni, s plinom in z elektriko
Posetite
Ljubljanski velesejem, trgovski oddelek H, št. 333
Za novo urejeno industrijsko podjetje tekstilnega blaga iščemo
od inozemca
primemo
Pogoji: dobre delavne zveze iz mesta z zadostno tekočo vodov bližini železniške postaje, po možnosti v bližini kakega velikega mesta. Kupilo bi se tudi tako industrlsko podjetje, katero bi se pokazalo sposobno za gornjo svrho. Dovolj inozemskega kapitala pri roki, eventuelno lahko tudi tuzemska udeležba. Cenjene oferte poslati pod Diskretion verburgt Nr. 3684 v nemškem aH
francoske m jeziku na
Haase^steia & Vogler JL O., Wien L, SdiulerstraBe 11.
Svetlo kopirne odtise
(pavze) stavbnih in strojnih i. dr. načrtov, pozitivne in negativne, v poljubni
velikosti in nakladi
JH?^. M is. »s t?
za eno- ali večbarvni tisk, v poljubnih oblikah, za vse vrste tiska od preproste
do najfinejše
Foto^litografska dela
po najmodernejšem načinu, izvršuje v kratkem času in po zmernih cenah
•JLa
arna
|uW|ana
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni uredil lit Mihael Moškerc v. Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v i4ubljanU