C. C. potisile. — Esca ogni giovadl mattina. Eotamttna itavilka 30 stot., start 50 stot. »Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra* va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni* štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111: telefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo,, najmanj 5 lir. ŠTEV. 19. - V GORICI,'"ČETRTEK L AVGUSTA"1920."" LETO I. Tedenski koledar. 2. avgusta, petek: Porcijunkula; AL fonz M. Ligvorski. — 3., sobota: Naj: denje sv. Štefana; Lidija. — 4., nede* Ija: 1. pobinkoštna nedelja. Dominik (Nedeljko), spozn. — 5., ponedeljek: Marija Devica Snežnica. — 6., torek: Gospodovo spremenjenje. Sikst IL, papež. —- 7., sreda: Kajetan; Donat, škof, mučenec. — 8., četrtek; Ciriak in tovariši, mučenci; Miro, škof. V ponedeljek dne 5. avgusta je mlaj ; dež. Movice. Prestolonaslednik v Gorici. 8. avgusta bo prišel v Gorico knv ljevič Humbert. Na prefekturi so že izdelali podroben načrt za sprejem. Na postaji bodo pozdravila visokega gosta oblastva. Od tam bo sprevod krenil v vrt zmage, kjer bodo odkrili spomenik padlim Goričanom. Nato bo prestolonaslednik obiskal vojno pokopališče pri kapucinih in goriški grad. Okrog pold'ne bo goriški pre* fekt v vladni palači predstavil princu zastopnike oblastev. Za tem bo na žu* panstvu kosilo. Popoldne Bo v Tolmi* nu odkritje Dantejevega spomenika. Z obiskom Kalvarije bo dan izčrpan. Princ bo še isti večer odpotoval. Vlado bo najbrže zastopal podminister Giunta. Prefekt za poljedelstvo. Prefekt goriške pokrajine Dompie* ri je sprejel voditelje potovalne kme* tijske šole in se z njimi razgovarjal o stanju kmetijstva na Goriškem. Za* nimal se je za uspehe žitne bitke, za svilorejo, za vinogradništvo in živino* rejo. Zastopnikom potovalne kmetij* ske šole je izjavil, da bo razvoju kme* tijstva posvečal posebno pažnjo in skrb. Naše kmečko ljudstvo bo to vest gotovo z veseljem sprejelo, ker vi* di, da je na visokih mestih smisla zanj, kar se često marsikje drugod premalo opaža. Ozemlje goriške dežele. Goriška dežela v sedanjem obsegu ima 42 občin z 209.692 prebivalci. In sicer so v deželi te*le občine: Ajdov* ščina z 6451 prebivalci; Breginj 2472; Kal nad Kanalom 2666; Kobarid 6678; Capriva 4369; Dobrovo 2311; Črniče 3494; Cerkno 7963; Čepovan 3356; Komen 6019; Kormin (Cormons) 8579; Dolenje 2707; Ferra ob Soči 1768; Gr* gar 3269; Gorica 44.642; Grahovo 4387; Gradiška ob Soči 4766; Idrija 10.543; Mariano 1956; Miren 2743; Črnivrh 3406; Dornberg 4467; Opatjeselo 2262; Bovec 4975; Renče 3765; Rihemberg 3911; Romans 4249; Anhovo 2547; Sv. j Križ pri Ajdovščini 3294; Štanjel 2218; j Kojsko 6468; Sv. Lucija ob Soči 5835; j Št. Vid pri Vipavi 2818; Sagrado 2018; Šempas 3147; Soča 1293; Trnovo pri Gorici 1488; Temnica 1921; Tolmin 6730; Vipava 5088 in Col 1923. Brez potnega lista. Pred goriškm tribunalom so bili v prizivni razpravi obsojeni, ker so pre* koračili državno mejo brez potnega lista: Jožef Bertolini na 7 mesecev za* pora in 180 lir globe, Franc Prinčič iz Kojskega na 6 mesecev zapora in 180 lir globe in Ernest Blažič na 7 mesecev in 180 lir. 35 let dela. Kat. slov. kranjska jednota (K. S. K. J.) v Ameriki je 7. julija prazno* vala 35 letnico svojega obstoja. K. S. K. Jednota je naj starejša in najugled* nejša podporna organizacija ameri* riških Slovencev. Svoje slavje je Jed* nota obhajala v Jolietu, kjer je bila ustanovljena. Drobne tržaške novice. Za kabinetnega načelnika pri kve* storju v Trstu je bil imenovan vitez Fortunat Locastro, ki službuje v Tr* s tu že deset let. — Dne 11. avgusta, ob deseti obletnici pohoda legijonar* jev na Reko, se bodo vršile velike slav* nosti v Ronkih in na Reki. Vabljen je tudi D’Annunzio, ki bo zapustil svojo samoto in pri tej priliki najbrže obi* skal tudi Trst. — V Kopru bodo po* stavili spomenik kapitanu Nazariju Sauru. Finančni minister je zanj do* volil 1 milijon lir..— Tržaški orkester, ki šteje 120 profesorjev glasbe, bo 1. septembra priredil dva in na mali šmaren spet dva koncerta v Postonj* ski jami. Dirigiral bo slavni milanski mojster Mascagni. Podzemska, dvora* na obseže 8000 ljudi. Zlata maša. Dne 22. septembra, na kvaternico, bo preč. mons. Ludvik Kumar ob* bajal svojo zlato mašo na Vrhovlju. Želimo gospodu zlatomašniku, ki je dolgo služboval v Brdih, naj mu Mati vrhoveljska izprosi dosti duhovne to* lažbe. Zgodovinska petnajstletnica. 25. julija je minilo petnajst let, od* kar je takratni srbski ministrski predsednik Pasič izročil v imenu beo* grajske vlade avstrijskemu poslaniku v Beogradu baronu Giesslu odklonilni odgovor na avstrijski ultimatum. 23. julija je Avstrija poslala Srbiji ponižu* joči ultimatum, dva dni pozneje, 25. julija, ga je Srbija odklonila, posledica je bila — svetovna vojna. Stoletnica ladijskega vijaka. V juliju je minilo sto let, odkar je zaplula po morju prva ladja na vijak. Vijak- je izumil gozdar Jožef Ressel, doma s češkega. Ž« od mladh nog se je bavil z mislijo, kako pospešiti pre* mikan j e ladij. Ko je prišel v Trst, je izdelal vijak. L. 1829. so v Trstu zgra* eliti pni parnik na vijak. Poskus se je izvrstno posrečil. Kljub temu so šele pozneje začeli vporabljati vijak. Res* sel je umrl 1. 1857. v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Njegova iznajdba je bila velikanskega pomena. Danes ni na svetu ladje (razen jadernic), ki nima vijaka. 1. avgust. Moskovska internacionala je dala vsem komunističnim strankam po svetu ukaz, naj 1. avgusta, priredi j o zborovanja, pohode in naj skušajo povzročiti izgrede. Povsod so vlade izdale odločne odredbe, da se ne bo kalil mir. 500.000 delavcev na cesti. Angleški bombažarski podjetniki v Lancashiresu so 28. julija odpustili 500.000 delavcev, ker se niso mogli zediniti glede plač. Menda bo vmes posegla vlada, ki ne bo mogla ostati brezbrižna ob takem mezdnem giba* nju. Slovo. V soboto je Cosulichev parnik Bel* vedere odpeljal iz Trsta na stotine kmečkih fantov in deklet v Buenos Aires. Kako strašno je bilo slovo! Sam jok, samo ihtenje. Koga ni ganilo pretresljivo stokanje 1 (Metne deklice, ki ji je morje odneslo mater? Hude misli grabijo človeka ob pogledu na ihtečo ladjo: Adi je tega treba bilo? Ali je vsakdo premislil, kam gre? Ali vedo starši, kaj bo iz njihovega sina, njihove hčerke? Koliko jih pride še nazaj? — Z Belvederom se je odpe* Ija! tudi g. Josip Novinc, nekdanji prokurist pri tvrdki Mankoč in drug v Trstu. Vozite se srečno! Prava pot. V zadnjem času so veliki in resni italijanski listi pisali, da so davčna bremena, ki jih nalagajo posebno občine Občinarjem, prevelika. Isto smo poudarili tudi mi že večkrat v svojem listu. Zato pozdravljamo govor go* riškega prefekta, ki ga je imel v seji deželnega upravnega odbora dne 18. julija. V svojem govoru je gosp. pre* fekt poudaril, da bo treba v smislu navodil načelnika vlade strogo nadzo* rovati občinsko upravo. Dobra žitna letina. Državni statistični urad v Rimu predvideva, da bo Italija letos pride* lala žita za tri do štiri milijone kvin* tallo v več ko v lanski letini. Letos je vreme ugodnejše. Pa kažejo se tudi že uspehi zboljšanega obdelovanja zemlje, ker so kmetovalci začeli se* jati" izbrana semena in bolje zalagati zemljo z umetnimi gnojili. NOVI 1 iv 1929 C Allora (450.36= 163.6) Smrt. V sredo 24. julija je umrla v Rojanu v Trstu 70*letna Frančiška Gabrov* šek, rojena Bogatajeva. Blago in vzgledno rajnico je zadela kap. Po* kojnico, ki je mati dveh duhovnikov: č. g. Andreja, kaplana rojanskega in č. g. Franca, ravnatelja Zadružne zve* ze v Ljubljani, so pokopali v petek po* poldne v Trstu. Pogreb je bil zelo lep in prisrčen. Naj vživa večno plačilo pri Bogu! Zagrebški nadškof * zlatomašnik. Dne 21. julija je zagrebški nadškof dr. Anton Bauer praznoval svojo zla* to mašo. V nedeljo 28. julija je vsa Hrvatska slovesno obhajala to izre* dno slavje. V vseh cerkvah so se bra* le sv. maše za visokega jubilanta, pov* sod se jxJjudstvo z iskreno ljubeznijo spominjalo častitljivega vladike. 10 milijard in pol bo Francija uporabila za oborože* vanje v letu 1930., tako poročajo listi. Ogromna svota bo šla za armado do* ma in v prekomorskih posestvih ter za mornarico in zrakoplovstvo. Kdaj se bo človeštvo streznilo? Smrtna kosa. V nedeljo smo pokopali g. Ivana Reščiča, starega 82 let, očeta č. g. I. Reščiča v Gorici. Pokoj duši blagega pokojnega. Izsiljevalci pod ključem. Po italijanskih listih posnemamo: V Turinu sta bila aretirana komendator Peter Belli, direktor lista »II Domani d’Italia« in Vincenc Carano, bivši vo* d ja turinske časnikarske agencije »Stefani«. Obtožena sta izsiljevanja. P. Belli je v svojem listu napadal bo* gato industrijsko družbo Guaiino in ji očital razne nerednosti, njegov prija* telj Carano je pa hodil okrog vodite* ljev družbe in jim namigaval, da je on v položaju proti primerni nagradi na* pade preprečiti. Ker so bili napadi ve* dno hujši, se je družba končno navi* dežno vdala, ravnatelj družbe je imel z obema izsiljevalcema sestanek, na katerem jima je izplačal na račun iz* siljene nagrade 185 tisoč lir. O umaza* nem izsiljevanju je pa bila tajno po* učena policija in komaj sta Belli in Ca* rano sprejela in si lepo razdelila težke tisočake, sta bila že aretirana. Areta* cija je vzbudila vseobčo pozornost, ker sta oba izsiljevalca, zlasti še Belli, igrala vidni javni vlogi. Vojaki in policija. V Varni na Bolgarskem so se v ne* ki gostilni sprli vojaki in policija. Iz krega je nastal pretep. Policija je kli* cala ojačen j e. Ko je prišlo, so se uda* rili s sabljami. Dva vojaka sta bila mrtva, več jih je bilo ranjenih. Kmalu pa je dospel oddelek vojakov, aretiral vse stražnike in jih odgnal v zapore. Koliko davka pride na glavo. Po najnovejših podatkih so v Rimu ugotovili, da plačuje državljan Zdru* Ženih držav ameriških v državno bla* gajno 9.6 odstokov svojih dohodkov, italijanski državljan 17.5%, Belgijec 23.1%, Nemec 24%, Anglež 25.5% in in Francoz celo 31.4%, to je skoro tretjino vseh dohodkov. Nove jezikovne odredbe. Rimska »Tribuna« objavlja odlok bocenskega občinskega načelnika, s katerim se v bocenske ljudske šole vpeljuje italijanščina kot izključni učni jezik. Tudi vsi razglasi, objave, lepaki in vsi javni napisi morajo biti sestavljeni samo v italijanščini. V šo* lah se bo ta odredba začela izvrševati 1. oktobra, napisi pa se morajo spre* meniti do 1. novembra. Sezona za tatove. Tržaški tatovi prav pridno študirajo vreme. Če je burja, vrtajo blagajne; če je suša, se plazijo po podzemskih kanalih do zlataren. Kadar nastopi ko* palna sezona, se spravijo na parnike in v kopališča. Te dni so odnesli ne* k emu gospodu v kopališču pri svetil* niku obleko, vredno 450 lir. Nekemu delavcu je tat vzel v pristanišču novo obleko in mu pustil svojo staro. V 4 in pol dneh se lahko zdaj že pripelješ iz franco* ske luke Cherbourg v New*Jork. No* va nemška potniška ladja »Bremen« je pred dnevi prevozila zgorajšno črto v navadenem času in s tem do* segla novo zmago v vožnji preko At* lantskega oceana. Francoska ladja »Mauretania« je leta 1922. napravila to vožnjo v petih dnevih in nekaj u* rah. Od takrat ni nobena ladja zmogla prekositi te brzine, še le sedaj se je posrečilo »Bremenu«, da je ustvaril nov rekord. Krištof Kolumb, ki je pred stoletji odkril Ameriko, je rabil za svojo pot 69 dni. Kmečka stanovska društva v Sloveniji. Kakor znano, so bile ob nastopu sedanje jugoslovanske vlade vse po* litične stranke razpuščene. Pri živ* ljenju pa so ostale prosvetne in sta* novske organizacije. Ta teden so bila odobrena pravila »Kmetijske zveze za Slovenijo«, katere glasili bosta »Do* moljub« v Ljubljani in »Slovenski gospodar« v Mariboru. Vsakemu svoje. »Piccolo« poroča, da je neki fašist skušal pritiskati na svojega nasprotni* ka v čisto zasebni zadevi, češ da ga bo on kot fašist lahko upognil, ker ima moč za seboj. Vodstvo tržaške fa* šistične stranke je prišlo temu fašistu na sled in mu dalo primerno kazen. Premeščenje. V notranjost države so premeščeni naslednji učitelji in učiteljice: Zorn Franc, didaktični ravnatelj iz Šempa* sa, Boškin Valerija iz Kanala, Pagla* vec Emilija iz Ložic, Stres Milena iz Deskel, Krapš Sidonija iz Gorenjega polja, Močnik Katica iz Plavi, Bratuž Anton iz Kala nad Kanalom, Primožič Ludmila iz Zapotoka, Majnik Alojzi* ja iz Šebreljaka, Ščuka Franc iz Kom* na, Lavrenčič Klementina iz Solkana, Vilhar Zora iz Ozeljana, Winkler Alfred iz Bat, Gostiša Rafael iz Idrije, Močnik Franc in njegova soproga Herta, Uršič Franc in soproga Marija iz Bovca, Krajnik Franja iz Opatje* gasela, Mahnič Ivan s Slapa, Gerdol Fr. iz Kobjeglave, Pahor Angela iz Ri* henberka, Pavlica Rafaela iz Štomaža, Sfiligoj * Picherle M. iz Štandreža. • Pokopani zakladi. Sovjetska vlada je naročila profe* sor ju Steleckemu, naj preišče pod* zemlje Kremlja, to je velikanskega gradu bivših ruskih carjev. Ljudsko izročilo trdi, da so tam spodaj nešteti zakladi, ki so jih prvi ruski carji v te* ku stoletij nakopičili. Potem so pa po* zabili na vhod. Šele Peter Veliki je okoli 1. 1700. našel vhod do podzemelj* skih rovov, a ga ni nikomur izdal. Po njegovi smrti je bilo zopet vse zavito v temo. Ko je bil Napoleon 1. 1812. v Moskvi, je ukazal iskati, a je moral prehitro bežati in ni dosegel nobene* ga uspeha. Sedaj pa se je sovjetska vlada, ki potrebuje denarja, odločila, da preišče, koliko je na tej stvari re* snice. Profesor Stelecki pravi, da je v kleteh Kremlja spravljena tudi izred* no bogata knjižnica Ivana Groznega, v kateri je mnogo starih in zelo važ* ni h rokopisov, n. pr. prvi prepisi Cice* ronovih, Tacitovih in kivijevih del, ki so jih carigrajski patriarhi darovali ruskim carjem. Jetniki se upirajo. V jetnišnici Auburn blizu New Yorka so se kaznjenci uprli. Na ne* pojasnjen način so prišli do orožja, presenetili stražnike in skušali zbeža* ti, kar se jim pa ni posrečilo. Nato so kaznilnico zažgali. Prišli so vojaki in gasilci, da bi premagali kaznjence in pogasili ogenj. Kaznjenci so se žaba* rikadirali v nedotaknjenem delu po* slop j a in streljali na vojake. Na obeh straneh je več mrtvih in težko ran j e* nih. Vojaki so končno naredili red. Kaznjenci so imeli tri strojnice. Ško* de je za četrt milijona dolarjev. Boj s komunisti. V noči od petka na soboto je prišlo v Samoborju blizu Zagreba do krva* vega boja med policijo in tremi ko* munisti. Zagrebška policija je dozna* la, da je v Samoborju v neki gostilni zatočišče komunističnih voditeljev, ki z letaki in osebno agitacijo vršijo pro* tidržavno delo. Policija je zato v so* boto zjutraj zastražila gostilno in sku* šala aretirati tri komuniste, ki so tam spali. Delo pa ni bilo lahko. Ko so ko* munisti videli, da so zajeti, so začeli divje streljati na policijo. Policija je odgovorila s streli in oddala nad 70 strelov v hišo. Po polurnem boju je streljanje iz hiše prenehalo in straž* niki so vdrli v sobo, v kateri so spali zasledovani komunisti. Nudil se jim je pretresujoč prizor. Vsi trije komu* nisti so ležali mrtvi na tleh. Kot je dognala preiskava, je bil eden ubit od policijskih strelov, druga dva sta pa napravila samoumor, ko sta videla, da je beg nemogoč. Policija je zaplenila veliko zalogo tiskovin in odkrila širo* ko razpleteno komunistično organi* zacijo. Rojstvo in krst v vlaku. Pred dnevi je povila neka kmetica v vlaku Rim*Neapoij krepkega fanti* ča. Sopotniki so brž nabrali za krstno darilo 500 lir. Ker se je v vlaku slučaj* no vozil tudi neki kanonik, je bil mal* ček kar v vlaku še krščen. Mož, ki je pričakoval svojo ženo na postaji, se je začudil, ko je videl, da je dopotovala z detetom. Kako m s politiko. Papež izšel iz Vatikana. V četrtek, na jakopovo, se je iz ba» zihke sv. Petra v Rimu vršil mogočen sprevod, v katerem je sam papež Pij XI., noseč Najsvetejše, izšel iz Vati» kana in tako slovesno zapečatil rim? sko vprašanje. Ker je ta dogodek tako važen, da bo ostal zapisan v svetovni zgodovini, naj ga tu opišemo. Že ob treh popoldne se je Petrov trg začel polniti. Oddelki italijanskega vojaštva v slavnostnem kroju so str a* žili ob novi državni meji in vzdrževali red med tisočglavo množico. Nekaj pred šesto uro so se začuli zvoki pa* peške goabe, ki koraka na slavje, in točno ob šestih so se odprla vrata bas ziiike. Procesija se je pričela. Na čelu sta korakala dva oddelka papeških orožnikov in palatinske gar» de, za njimi pa so se v četverostopih pomikale trume bogoslovcev, ki so za to priliko privreli iz celega sveta na meanarouen zbor. 'Pri tisoč mladenk čev, bodočih duhovnov — to je bela vojska miru; vsi so oblečeni v koret» ijih in prepevajo svete hvalnice. Za njimi so se pomikali beraški redovi, potem meniški redovi, nato tisoči svet» mh duhovnikov, vmes pa svirajo od» aelki papeške goobe in pojejo zbori iz sloveče papeške glasbene šole. V arugem uelu sprevoda so korakali vi» šoki dostojanstveniki cerkvene upra» ve in cerkveni knezi. Tu si videl v si» jajrnh umetniških pluvijalih (večernih plaščih) nad sto naoskotov in Škotov, ki so prišli spremljat papeža na zgo» dovinski poti iz prostovoljnega jet» ništva. Za njimi se je pomikal kardi» nalski kolegij, 24 kardinalov, med nji» mi dva inozemea. Njim je sledil guverner Vatikanskega mesta, za njim pa so hodili zastopniki rimskega plem» stva, nato pa je strumno korakala švi» carska garda, pravi sveži gorski fantje. In zdaj prihaja papež. Sedi oblečen v bel plašč na prestolu, globoko sklo» njen pred monštranco, ki je pred njim. Tu in tam se razleže ploskanje, potem pa se upognejo kolena in se sklonijo glave v globoki tišini. Včasih papež dvigne svoje sijajno čelo in se zazre v belo hostijo, potem jo spet skloni, zatopeč se v molitev za svo» bodo Cerkve, za popolno in resnično svobodo. Velikanska odgovornost le» ži na glavarju Cerkve, zato goreče mo» li in prosi za pomoč. Ko sprevod obide velikansko ste» brišče na Petrovem trgu, se ustavi ob oltarju, ki so ga dvignili na pročelju bazilike. Papež stopi raz prestola, pre» nese Najsvetejše na oltar in zbor sik» stinske kapele zapoje »Tebe hvalimo Boga!« —; in deset tisoči, ki polnijo trg, odpeva jo. Nato se razlegne krep» ki glas papežev, ki vabi k molitvi. Sre» brno zapojo trombe, čete stopijo v po» zor, zvonovi rimskega mesta zazvoni» jo, in papež stopi na aitar in podeli mestu in svetu trikratni evharistični blagoslov. Na trgu se nad sto tisoč ljudi skloni v molitev. Zadnjič je papež izšel iz Vatikana pred 59 leti, na praznik Rešnjega te» lesa 1. 1870. Ko so dne 20. septembra istega leta italijanske čete zasedle Rim in je italijanski kralj slovesno progla» sil zedinjenje papeške države s kra» Ijevino Italijo, je papež Pij IX. temu odločno ugovarjaL Med uradno Itali» jo in papeštvom je nastalo bojno sta» nje, ki je trajalo do lateranske po» godbe, sklenjene letos dne 12. sve» čana. Lateranska pogodba je rešila rimsko vprašanje, zaključila dobo ne» prijateljstva med Italijo in Vatikanom in rodila samostojno in nezavisno va» tikansko državico. Ta važni novi zgodovinski položaj je papež s svojim izhodom iz Vatika» na v najslovesnejši obliki oznanil, po» trdil in zapečatil. Briand je Poincaréjev naslednik. Pretekli četrtek pod noč so brzoja» vi iz Pariza oznanili, da je ministrski predsednik Rajmund Poincaré od» stopil. Kot Poincaré sam pravi, ga je k te» mu prisililo vnetje v črevesju. Dal se bo namreč operirati in bo rabil za zdravljenje dober mesec. Če bi se pa med boleznijo še brigal za vladne po» sle, ne bi moglo zdravljenje napredo» vati. Toda kljub tem razlogom je nagli Poincaréjev odstop osupnil vso fran» cosko javnost. Ni namreč pričakova» la, da bo naj krepkejša politična oseb» nost današnje Francije v tako važnih dnevih odstopila. Čez dober teden se bodo namreč v Haagu na Nizozem» skem zbrali vodilni evropski politiki na posvet zaradi izplačila vojne od» škodnine. Poincaré je z vso svojo zgo» vernostjo in odvetniško sposobnostjo komaj ukrotil poslansko zbornico, da je sprejela dogovore glede vojnih dol» gov v Ameriki in Angliji, ki so bili moralni predpogoj za udejstvitev Youngovega plačilnega načrta. Zdaj pa nenadoma odstopi. V tem vidijo zlasti levičarski socia» listi, da je Poincaréjeva bolezen tudi malo politična. Že prej enkrat je Poincaré odstopil, ko so mu levičarji zgago delali. Toda francoska politika ni šla naprej brez njega in so ga poklicali, naj pride na» za j. Tako hoče menda tudi zdaj pri» tisniti na levico in si v javnosti izgla» sovati zaupnico. Tako so menili tudi njegovi tovari» ši po ministrstvih. Zategadelj so skle» nili, naj stopita zunanji minister Bri» and in pravdni minister Barthou do obolelega predsednika, da bi svoj odstop preklical. Opravila pa nista nič. Komaj se je to razvedelo, je vse jav» no mnenje pokazalo na Brianda, češ, da je on edini mož, ki more vzeti v svoje spretne roke vladno krmilo. Državni predsednik Doumergue se je v soboto zvečer po dolgournih raz» govorih z vodilnimi politiki odločil, da pozove Brianda, naj sestavi novo ministrstvo. Ta je nalogo tudi sprejel in jo hotel politično pametno izrabiti. Skušal je namreč privabiti v novo via» do tudi 121 Herriotovih radikalnih so» cialistov, ki so bili pod Poincaréjém v opoziciji. Ponujal jim je dva mini» strska stolčka brez portfelja (ministr» stvo, ki nima posebnega področja) in tri državne podtajnike. »Za vratarje pa ne bomo!« so dejali radikalni so» cialisti in so ponudbo odklonili. Briand pa se jih ni ustrašil, marveč je v ponedeljek ponoči sestavi! novo vlado iz samih prejšnjih ministrov. Manjka le oboleli Poincaré. Briand je obdržal tudi zunanje zadeve. Konec Poincaréjeve »dobe«? Tako se vprašuje zdaj francoski in še bolj nemški tisk. S tem hoče vpra» šati, ali bo dvanajsta Briandova vlada, opirajoča se na stranke sredine in zmerne desnice, zapustila nacionali» stično pot, ki jo je Poincaré skozi vso povojno dobo utiral v francoski zuna» nji politiki. Poincaréja je Francija po vojni dva» krat potrebovala. Prvič, ko je šlo za Porurje in drugič, ko je frank tako ne» znansko zgubljal na vrednosti. V tej dobi, v dobi tako zvane inflacije, je Poincaré pridobil zaupanje naroda. Niti ko so lani radikalni socialisti šli iz vlade, ni Poincaré padel. Ker je imel tako trdna tla pod nogami, je v zunanji politiki ubiral strogo naciona» listično smer. Tudi zadnjega Youngo» vega načrta spočetka ni hotel spre j e» ti. Za nemške ugovore ni imel odpr» tih ušes. Zadnje čase se je celo zdelo, da je v idejnem sporu z Briandom, ki v svojih govorih tako rad poudarja spravljivi duh iz Locarna. In zdaj je Briand njegov naslednik. Briand pa zatrjuje, da je nova vlada le »vlada gospoda Poincaréja brez Poincaréja«. Morda bo to res, ker drugače ne bi moglo biti, ko se pa menda zmerni socialisti že pripravljajo na vpraša» nje, kakšno smer bo nova vlada za» vzela napram Nemčiji. Če bo popu» ščala, bo desnica vlado vzela. Glasovi iz inozemstva pa pravijo, da mora priti v Haag na zborovanje bolj spravljiv mož, kot je bil Poinca» ré. Potemtakem bi bilo vsaj na zunaj »Poincaréjeve politične dobe«, ki je bila nacionalistično zaostrena, konec. Rusi in Kitajci. V zadnji številki Novega lista smo sporočili, eia grozi med sovjetsko Ru» sijo in Kitajsko državo vojna. Obraz» ložili smo, da je temu vzrok železnica v Mandžuriji, katero so Kitajci s silo zasedli ter očistili ruskih solastnikov. Spor je tako važen, da moramo tudi v tej številki še o njem govoriti. Ko so ruski boljševiki prišli leta 1917. na krmilo, so oznanili, da hočejo tudi v ravnanju z azijatskimi narodi prelomiti s politiko carizma. Čez noč so se odpovedali vsem predpravicam, ki si jih je Rusija priborila po stolet» mh naporih v različnih azijatskih de» želah, kakor v Perziji, na Turškem, v Afganistanu in na Kitajskem. Novi ruski oblastniki so proglasili, da imajo tudi rumenokožci in črnci pravico do svobodnega in neodvisnega življenja. Pozvali so azijatska plemena, naj za» čnejo borbo proti evropskim in ameri» kanskim kapitalistom in jim obljubili pomoč v boju proti tujcem. Rusi so postali podporniki azijatskih plemen m jih navauševaii za narodno neod» visnost. l a politika je mogočno dvig» niia ugled sovjetske Rusije na vsem vzhoau in na stotine milijonov azija» tov je obračalo oči v Moskvo, od ko» oer jim je prihajala svoboda. Boljše» viki so bili prepričani, da bodo neod» viene narodne države v Aziji trajen in zanesljiv zaveznik komunistične Ru» sije, tako da bo Rusija z njih pomočjo izpodrinila Angleže, Amerikance, Ja» ponce in Francoze ter neovirano go» Kpodarila v vzhodni Aziji. V prvih le» tih je vse kazalo, da so boljševiški ra» čuni pravilni, zakaj ruski vpliv se je nepretrgoma krepil in širil. Rusi so pri» pomogli narodni kitajski revoluciji do zmage in postavili na noge današnjo kitajsko vlado. Višek uspehov so do» segli leta 1924. in 1925. Tedaj (maja 1924.) so sklenili tudi pogodbo o mandžurski železnici. Velevažna že» lezniška proga je prišla pod skupno kitajsko » rusko oblast, določeno pa je bilo tudi, da sme Kitajska vsak čas že» leznico za 500 milijonov zlatih rubljev odkupiti. Rusi so le zahtevali, da mora biti kapital izključno Kitajski, ker ni» so hoteli, da bi katera tuja Rusom ria» sprotna država Kitajcem 500 milijo» nov posodila in se vsidrala na man» džurski železnici, ki meji ob Sibirijo. Pogodba iz leta 1924. je bila za Kitaj» sko vlado zelo ugodna, zakaj Man» džurija ni bila tedaj še v njenih ro» kah, temveč v oblasti upornega gene» rala Gang » Co » Lina, velikega prija» tel j a Japoncev. Če bi Rusi ne držali železnice, bi jo bil Gang » Co » Lin za» sedel ali izročil celo Japoncem. Rusov se je pa Gang » Co » Lin bal in tako je bila železnica varna. Prevrat v kitajski politiki. Od leta 1924. do danes so se razme» re na Kitajskem temeljito spremenile. Kitajska narodna vlada je s pomočjo vojskovodje Gang » Kaj » Ščeka za» sedla skoro vso deželo in pokrotila uporne generale. Gang » Co » Lina je Šček pregnal iz Mandžurije in man» džurska železnica teče danes po ozem» lju kitajske narodne vlade. Ko so An» gleži, Amerikanci in Japonci spoznali, da se kitajsko narodno gibanje ne da več ustaviti, so novo vlado priznali in se ji začeli približevati. Ščekova vladaje torej danes splošno priznana in se čuti trdno. Ruska pomoč ji ni več nuj» no potrebna. Kitajski oblastniki so se začeli po» gaj ati z velesilami in zanemarjati ruske zaveznike. Rusi so seveda protestirali in označili Gang < Kaj » Ščeka za čr» nega nehvaležneža in izdajalca. Sku» šali so ga strmoglaviti in vprizorili so komunistični upor na južnem Kitaj» skem, ki je pa ostal brez uspeha. Šček je «dušil pobtino v krvi in od tedaj se je spremenilo zavezništvo v pravo so» vraštvo med Moskvo in kitajsko na» rodno vlado. Kitajski general, ki je pravi gospodar dežele, si je postavil v glavo, da odvzame Rusom tudi man» džursko železnico. Izdelal je načrt in ga postopoma z energijo izvajal. Nit j» prej je dal zasesti vsa zemljišča in po» sestva, ki so bila lastnina železnice. Nekaj časa pozneje je ukazal, naj se zasedejo brzojavne postaje, ki se niso več vrnile v rusko upravo. Železnica je posedovala tudi precejšnje število ladij, s katerimi j c vršila promet po rekah. Lepega dne je kitajska vlada odredila, naj vojaštvo ladje zapleni in izroči državi. Razen tega so kitajski oblastniki začeli nadlegovati ruske konzulate v Mandžuriji, zapirali in morili ruske uradnike ter vršili pogo» ste hišne preiskave v ruskih trgovskih zastopništvih. Tako je sledil udarec za udarcem in vsakokrat so nastajali radi tega diplomatski spori med rusko in kitajsko vlado. Rusi so bili strašno ogorčeni, a se niso mogli odločiti, da bi nastopili z oboroženo silo. Vsako» kratili spor je bil premajhen, da bi ra» di njega napovedali Kitajcem vojno. Tako je ruski vpliv stalno padal, do» kler se ni Gang»Kaj»Šček odločil, da pomeri zadnji in odločilni udarec ter zasede enostavno vso železniško omrežje. Rusi na razpotju. Kitajska vlada je uporabila silo, ker je bila prepričana, da bodo Rusi tudi to pot ostali mirni. Program boijševi» ške Rusije je namreč v vzhodni Aziji skozi in skozi miroljuben. To se glasi čudno, ako pomislimo, kako trdi, na» silni in celo krvoločni znajo biti bolj» ševiki proti notranjim nasprotnikom. Cisto drugačni so v zunanji politiki Poslednji dogodki na Kitajskem so do azijatskih narodov. Prepričani so namreč, da bodo edino z načeli svo» bode in rakotvornosti pritegnili nase te narode in jih vodili v boj proti amerikanskemu in evropskemu impe» riaiizmu. To je največja zmota boljše» Pogled na Trstu. Hiše ob morju, četverokotni skladi hiš, vmes trde ceste, po njih avtomo» bili, ob morju velike delavnice, zadaj kadeči se tvorniški dimniki, vse preš grnjeno z razbeljenim mrčem: Trst. In tu naši’ ljudje. Nosači v luki, kovinarji v Skednju in arzenalu, delavci v oljarni, težaki v čistilnici petroleja, kmečke zemlje, zdaj v Trstu za kriz» hom. Težko delo, trd kruh. Družine so po velikih stanovanjskih hišah pri Sv. Jakobu, v Rojanu, pri Sv-. Ivanu, na Rocolu, pa tudi v osrčju mesta jih najdeš. To so čete tihih delavcev, ki s svojimi rokami strežejo strojem in odločilno sodelujejo pri naši indù» stri ji. Jedro ljudi v Trstu jedelavstvo. Potem služkinje, pri tržaških rod» binah zelo priljubljene, ker so' vestne, poštene, poslušne. Zgodaj vstajajo, pozno legajo, ves dan jim teče v delu. Da se dekle preživi in še kaj pošlje materi in si kaj pritrga za obleko in balo. Dekliško cvetje iz vse dežele, od bovških čeč in idrijskih deklet pa do kraških punc in istrskih devojk. Ob nedeljah jih vidiš na sprehodu, že malce po mestno oblečene; a krepke, zastavne postave in govorice kažejo, da so zrastle iz zdrave kmečke kore» nine. Pa bi mnoge izmed njih znale povedati bridke zgodbe o trpljenju, uveli mladosti. Pa tam na desno je cer» kvica, glej, tam je dom za vse. vikov. Načela svobode niso za azijat», sku plemena ideal kakor za nas Ev» ropejce in Amerikance. Še bolj kot svobodoljubnost spoštujejo oblast, red in moč. S svojo miroljubnostjo Rusi niso dosegli pri njih velikih uspe» hov. Eden izmed vodilnih boljševiških politikov je priznal sam pred kratkim: »Težko, zelo težko je delati zunanjo politiko, ki sloni vedno le na miru. Vselej bomo imeli škodo le mi in dru» gi bodo delali z nami, kar bodo hote» li.« Pokazati je treba tu pa tam tudi zobe in nastopiti če treba z vojaško silo. S svojo miroljubnostjo so boljše» viki" zgubili mnogo pravic v Perziji in Afganistanu in prišli sedaj na Kitaj» skem na nič. Kar je predvojna Rusija z naporom gradila, je sedaj vničeno. Poslednji dogodki na Kitajskem, so pa boljševiške Ruse vendar nekoliko streznili. Prvič v zgodovini boljševiz» ma se je primerilo, da so Rusi pretr» gali diplomatske zveze z azijatsko dr» žavo in zagrozili z vojaštvom. To po» meni prevrat v zunanji politiki Mos» kve. Kdo bi si bil pred 5 leti mislil, da bo sovjetska Rusija, zaščitnica azijat» skih narodov, naperila proti njim to» pove?' Bofjševiki stoje na razpotju. Ker jih dosedanja politika vodi le v poraze, morajo spremeniti dosedanji program in Uporabiti kakor ostale dr» žave po potrebi tudi vojaško silo. Da je politika moči za Rusijo koristna, kažejo dosedanji dogodki na Kitaj» skem. Kitajska narodna vlada se je odločnega ruskega nastopa ustrašila in po časopisnih vesteh so se že začela pogajanja. Dvomimo pa zelo, da se bo Rusom posrečilo popraviti vso škodo njih dosedanje kitajske politike. Pa še mandrinar jev se spomnimo! Njih čedne hišice čepijo tam po bre» govih pri Sv. Mariji Magdaleni, na Rocolu in naokoli povsod, kjer je vrtna zemlja. To so vzorni vrtnarji, ki na ozkih gredah in terasah pridelujejo žlahtno zelenjavo za tržaške želodce. Zdaj pobirajo paradižnike, ki jih brhka dekleta v vrhanih jerbasih nos sij o na trg, Tu si podajata roko mesto in dežela. Knjižemi pomenki. Velikansko delo. Družba italijanskih učenjakov je začela izdajati italijansko enciklope» dijo (Enciclopedia italiana), znanstve» nvslovar. Knjiga bo obsegala 36 zvez» kov; zadnji zvezek bo izšel 1. 1937. Cena za vsak zvezek znaša 250 lir, za celo knjigo torej 9050. Pri tem velikanskem znanstvenem delu, ki bo izšlo v založbi darežljive» ga senatorja Treccani j a, sodeluje tu» di naš rojak, visokošolski profesor dr. Lojze Res iz Benetk. Mati vzgojiteljica. Vodilne misli krščanskega vzgoje» slovja. Priredila učiteljica. III. izdaja. 1929. Založila uprava lista »Vigred«, Ljubljana, Ljudski dom. Str. 104. — (Cena Din. 16.) Prav praktična vzgojeslovna knjiga, ki z dobrimi nasveti spremlja vzgojo otrok od prvih dni življenja skozi otroško dobo do tam, kjer naj se začne samovzgoja. Jezik je lahkoumljiv in jasen. Dekletom, ki obiskujejo kak gospodinjski tečaj, bo knjiga izvrstno služila kot pripomoček pri učenju. Tretja iz» daja v razmeroma kratkem času dokazuje, da se je knjiga priljubila. Bevk France: V zablodah. Roman. Izdala Slovenska matica v Ljubija» ni. 1929. Str. 223. — (Knezova knjižnica, XXIII. zvezek.) Roman iz modernega življenja. Glavni ju« nak je Katnik, oziroma njegova žena Hilda, ki ] s svojimi zahtevami po udobnem življenju in j s svojo lahkomišljenostjo tira moža v4,obup in j smrt. Obiležje dejanja je zelo realno. Iz knji» j ge diha življenje, čeprav je večinoma umaza» j no. Osebe so skoraj vse egoistične, brez srca, i brez čustev. Hilda se je poročila samo radi de» i narja, 'Katnik ne pozna nobenega globljega : ; čustva, Devetak je pa lahkomiseln ženskar le« j pe zunanje prikazni, a duševno plitev. Iz te ža« j lostne povprečnosti štrlijo samo tipkarica Pav» j la, učitelj Možina in slikar Čampa. Pavla in Možina se po dolgi poti skozi močvirje greha najdeta v veliki ljubezni, ki »vzcvete, kadar sc želja po drugem človeku in hrepenenje po duši, ki je sorodna, zlijeta v eno... Ta j ljubezen je kakor ogenj; čimbolj je topla, j čistejša je. Od ognja poželenja se loči, ka« • kor se loči beli plamen v topilnici od čr» nega dima gorečih bakel...« Začela sta novo, mogočno življenje. Drugi so pa žalostno kon» čali. Katnik se je ustrelil, pred Hildo je temna, huda bodočnost, polna očitanja in bede, De« vetak je pa obsojen, da nadaljuje svoje puhlo življenje. V Bevku sta dve naravi, dva človeka. Prvi piše za ljudstvo, drugi išče lepote. Priču« joči roman je napisal drugi. Hrepenenje po neki absolutni lepoti odseva z vsake strani. Bevk to lepoto čuti, a izraziti je še ne zna. Približal pa se je. Pred seboj ima še precej dolgo pot do cilja. Mislim, da ga ovira tudi iz» bera predmetov. So nekatere temne strani člo» veškega življenja, ki jih samo naj večji piša« teljski geniji lahko tako opišejo, da ne vzbu« dijo odpora. a. k- »Naš čolnič«. Eno liro plačamo za vsako naslednjih šte» vilk »Našega čolniča«; Leto 1923: štev. od 1—12; leto 1924: štev. od 1—10; leto 1925: štev. 2; leto 1926: štev. 10, 11; leto 1927: štev. 3, 4. Po 60 stotink prodajamo naslednje številke: Leto 1924: štev. 11, 12; leto 1925: štev. 1, 3—6, 10, 12; leto: 1926: štev. 1, 2, 3, 4, 8, 12; Okno v svet. Ob Kellogovi pogodbi. Pisali smo že, kako so na pobudo Združenih držav skoro vse vlade sve« ta podpisale pogodbo, v kateri obso« jajo vojno in se obvezujejo, da bodo vse spore med državami predložile mirovnim razsodiščem. To pogodbo je sestavil ameriški zunanji tajnik Kek log. po njem nosi pogodba ime. Seveda s tern še ni rečeno, da je vseh vojen konec. Saj sta n. pr. Rusija in Kitaj» ska podpisali to pogodbo, a sta si ko« maj mesec za tem prav ostro grozili z vojno. Vendar Kellogova pogodba ni brez pomena in izbruh vojne ote« žuje. Prinesla pa je tudi že nekaj stvarnih -uspehov. Dne 25. t. m., ko je Kellogova po« godba vstopila v veljavo, je predsed« Mik ameriških Združenih držav od« redil, da se tri bojne križarke, ki so jih Amcrikanci nameravali zgraditi v le« tošnjem letu, ne zgradijo. To je odgo« vor na izjavo angleškega ministrskega predsednika Mac Donald a. da An« g li ja odloži gradbo dveh bojnih ladij in dveh podmornikov. S tema resnima odločbama sta se obe vladi lepo pri» pravili na bližnjo konferenco za orne« jitev oboroževanja na morju. Razmerje med Italijo in Francijo. Italija in Francija sta dve edini ve« liki državi ob Sredozemskem morju, kjer imata velik(l skupnih, a tudi do«; sti nasprotnih km-isti. Nesoglasja so se pokazala n. pr. pri vprašanju po« morskega oboroževanja. D.očim je -imela Francija prej najmočnejše voj« no brodovje v Sredozemskem morju, zahteva sedaj Italija, naj se ji prizna vsaj pravica do enako močnega, ako ne močnejšega vojnega brodovja. Še večje razlike so se na pojavile v.afri« škili posestvih. Italija-bi rada imela po« Dr. Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni. Ko je bilo vse v redu napravljeno in podpisano, sta jo onadva udarila v Kranj po potne liste, jaz pa sem jo krenil na Jelovo brdo. X. Hodeč proti Jelovemu brdu sem se čutil čisto novega človeka: sedaj sem pravzaprav šele vedel, kaj hočem, pred dušo mi je bilo vse jasno in dvo«; mi me niso več mučili. Sedaj sem bil s tisočerimi vezmi prikovan na svojo slovensko zemljo in če .me ta ne boi živila, kdo me naj živi? Tisto leto je bila čudovito lepa je« sen in še v listopadu smo imeli gorko vreme. Komaj sem napravil kakih dvatisoč korakov z Malenškega vrha, že mi je prihajal na uho ostri glas klepetajočih teric. Pod vasjo je stala Presečnikova tarnica in brez dvojbe se je pri teh trlo. Kar se pa tiče klepetanja, so se terice uspešno kosale s trlicami. Zad« nje so sekljale, prve pa obrekovale: izpod trlic se je drobil pezdir, izpod jezikov teric pa nadrobno pretrta do« bra imena sosedov in sosedinj! Kakor že povedano, je bilo tisto le« to izredno lepo; ne preje ne pozneje se ne spominjam, da bi se bil prve dni meseca novembra lan sušil pri tarni« ci. Torej tisto leto se je sušil, in prav na Presečnikovi tarnici pod Jelovim brdom je delalo osem starikastih de* vic dn opravljale so svoj posel z ne« kakim koketnim pretiravanjem, ka«; kor je bilo — ne vem, iz kakega vzro« ka — v navadi pri trenju. Ali že tiste dni se ni sejalo toliko lana kakor vča«: s ih, ko bi se bilo našemu kmetu čud« no, skoraj sramotno videlo, če bi ne bil pridelal svoje hodnične in pražnje leto 1927: štev. 1, 2, 6—12; leto 1928: štev. 1—3, 5—12. Kdor želi kupiti, oziroma prodati katero iz» med navedenih številk, naj se zglasi pri upravi »Družine«, Gorica, via Mameli 5. pravo meje med Tripolitanijo in fran« češkim Tunisom, razne državljanske in jezikovne pravice za italijanske na« seljence v Tunisu in pravičnejšo raz« delitev mandatov v Afriki. Mandat v prekmorskih deželah pomeni upravo pod pokroviteljstvom Zveze narodov. Ob koncu vojne je namreč Zveza na« rodov prevzela nekatere dežele v Afriki in Aziji in jih izročila kaki zmagovalni velesili v upravo, da bi se pod njenim vodstvom hitreje razvile in postale sposobne za samostojnost. Načeloma torej lahko Zveza narodov odvzame kaki državi mandat in ga da drugi. To se pa do zdaj še ni nikdar zgodilo. Italija ob koncu vojne ni do» bila ničesar. Zdaj zahteva, naj ji Fran« cija prepusti mandat v bivši nemški posesti Kamerun. — O vseh teh toč« kah sta se obe državi dolgo pogajali. Sedaj pa sta prišli do zaključka, da je vsako razpravljanje odveč, ker nobe« na država noče popustiti. Objave. Šivalni tečaj. 22. t. m. se je o tv orli v Komnu šivalni tečaj na Singerjeve stroje. Katera sc hoče tečaja udeležiti, naj se zglasi pri voditeljici gdč. M a« liji Mohoriče vi vsak dan od 8.—12. in 2,—19. Najdeno. Že pred časom sta se našli na cesti od Aj» dovščine do Postojne dve veliki plohi (runta« hi). Dobita se pri Alfonzu Kodelji, Budanje 10. Darovi. Za Sirotišče sv. Družine: preč, g. Henrik Černigoj 30 L; N. N. 10 L; Hranilnica in ž njo združena Zastavljavnica v Gorici 500 L. — Srčna hvala Nov in zdrav postal bo narod, ves se bo pomladil zarod, ako mladec, starec, dete, jedel bode »PEKATETE«. srajce doma. Zatorej je zarod teric že tiste čase zamiral in le bolj starikasto ženstvo je še umelo goniti trlice in ž njimi pridelovati svilnate, mehke pla« sti, katere so se potem skladale v po« vesma. Ali manj ko jih je bilo, bolj so se terice zavedale svojega poklica, in pri vsaki priliki si jih moral silno prositi, če si jih hotel dobiti na delo. Da je terica morala obilo in najbolje jesti, to se je posebej umelo! Pri Presečniku se je trlo tisto po« poldne in gospodar sam z velikim be« .Jim predpasnikom je sušil lan ter mo« ral zastavljati vso pozornost, da se mu pri jami ni vnelo. Ženske so na« pravi j ale ropot s trlico in jezikom in so obirale, vmes pa kaj rade govorile o možitvi in ženitvi. Vsaka bi se bila rada možila: bolj če je bila stara, več« je je bilo poželenje! Ravno ko sem prihajal mimo, je izpregovorila Žga« njafjeva Urša: »Prvi, ki pride mimo, bo moj!« * Kaj nam z dežele pišejo? Iz Brd. Kojsko. — (Kmet mora dela* ti!) Tukajšnji brigadir je prestavljen v Podgoro, Tudi g. tajnik na občini bo menda šel preč. Za nas kmete je v ča* su največjega dela najtežje to, da mo* ramo čakati pred raznimi uradnimi sobami ure in ure. Notri se pa gospo* d je med seboj tiho ali glasno menijo. Naj se, samo da nas ne pustijo pre* dolgo pred vrati. (Prva briška mlekarna.) — V nedeljo, dne 21. julija se je vršil ustanovni občni zbor prve mlekarske zadruge v Brdih. V načel* stvo so bili izvoljeni: Pintar Miha, predsednik; Lenardič Ivan, tajnik; Furlan Ivan, blagajnik; Simčič Silve* ster, nadzornik; Kretič Albin, Maurič Josip in Simčič Josip, odborniki. Zdaj je treba, da vsi živinorejci pristopijo k .zadrugi. Brici ne smemo ostati za Tolminci, ki so tako lepo razvili ži* vinorejo in mlekarstvo! Števerjan. — (B r j a r j i. — Nuna Lujiža in še nekaj.) Hud je bil boj za letošnji Mohorjev ples. G. ku* rat na eni strani, Britovci na drugi, proti vsem je pa neustrašeno nastopil naš mojster Toni. Kakor vedno je se* veda tudi letos zmagal on, mojster Toni namreč. Zmagovito so stopali njegovi konji po briških klancih, ko so vozili pod nadzorstvom par mož brjar iz Krmina. Naši fantje, tudi bri* tovski ne, letos prvič po vojski, niso »kordali«. Tako je prav, fantje! Tudi za naprej tako storite! — Ples je letos na pritisk varnostnih mož v uniformi prej in bolj tiho končal kot druga leta. Ubogi godci so morali ostati kar brez večerje. Nuna Lujiža je bila še bolj vesela Kdo pa more popisati veselje mojstra Tonija, ki sedaj hrani zadnje ostanke letošnjih črešenj! Spod. Cerovo. —- (Polomilo s e j e.) — Vse je bilo že pripravljeno v nedeljo. Brjar je bil lepo namazan, godci so že imeli nastavljene svoje inštrumente; dekleta, izpodrecana čez kolena, so že stegala svoje nage roke po fantih in tudi vino in cvrtje je že lepo dišalo od Šandrota, pa ti pride mož postave ter ples prepove. To je že več ko preveč! Kdo bo pa stroške plačal? Iz Reške doline. Trnovo=Bistrica. — Umrl je v Reki v bolnišnici dne 28. 7. t. 1. g. Pavel Job* bi, kancelist pri bistriški sodniji. Zapušča vdovo in 3 nedorasle otroke. V Trnovem pri II. Bistrici zelo spo* š tu jemo nedeljo: pšenico žanjemo, seno sušimo, vozimo na vse pretege. Cel teden se ubijamo po polju kakor črna živina in sajasta mašina! Trnov* skim ljudem (hvala Bogu ne vsem!) je morda žal, da ni Bog, ko je svet ustvarjal, delal 7 dni in osmi dan po* čival. Dne 20. julija so iz Davosa v Švici pripeljali truplo gospe Vide Tomšiče* ve, soproge veletrgovca z lesom gosp. Viktorja Tomšiča. V pomladi življe* nja je angel ponesel dušo blage sopro* ge in skrbne matere v božje naročje. Pogreba se je udeležilo nad 1500 ljudi. Bistriški moški pevski zbor se je s 3 žalostinkami poslovil od rajnice. Ve* liko vencev in šopkov so razni sorod* niki in znanci ponesli na grob drage pokojnice. Na vse je legla globoka žalost! S Pivke. Šmihel. — (Nesrečna vas!) — V sredo ob eni uri popoldne je nastal tu požar. Goreti jefzačelo iz neznane* ga vzroka v skednju pri g. Geju. tr* govcu. Požar se je naglo razširil in v hipu je bilo radi močnega vetra devet hiš v plamenih. Komaj da so spustili ljudje živino na prosto. Veter je raz* našal ogorke na drugi konec vasi in že so bile strehe tudi tam v ognju. Mo* ških po večini ni bilo doma. Nastala je velika zmešnjava, ker je primanj* kovalo vode. Ljudje so si pomagali Nič hudega sluteč, se približam. Že se je Urša zadrla: »Janez, moj si!« »Kaj boš z mano, vendar vidiš, da sem prestar zate!« »Nič prestar, vzamem te, Janez, in če laziš po vseh štirih okrog! Pa še prav rada te bom imela!« Nisem se hotel udati: »Govore, da imaš od hudiča hudo* ben jezik, Urša!« »Ga mi boš pa na raj f el j polagal!« Bilo je to žrebljasto orodje nemškega pokolenja, s katerim so se trgale g la* vice od lanu, ali Uršin jezik — deni ga desetkrat na rajfelj! — ne bi bil ukročen. Tako sem postal žrtev dovtipa, ka* kor si ga terice rade privoščijo z mo* škimi, ki prihajajo mimo. Med sme* hom sem moral odriniti. Urša je še vpila za mano: »Le nikar ne obupaj, Janez, boš precéj priženil! Dva otroka že imam in oba ti prine* sem v hišo!« Sledil je grohot, da sem se bal, da kar tarnico raznese! Pri jami je sedel Boštjan ter dejal zadovoljno: »Med sršene si zašel! Pričakovali smo te, pa šele o božiču.« Na vpraša* nje, kaj dela mati, je pokazal na breg Karlovščice, kjer je prala pri tolmunu. Prinesli so južino, zato sva se lehkc podala k perici. Barba je radovedno vprašala: »Ali se ni kaj zgodilo, ko že danes priha* jaš?« Z Boštjanom sedeva na skalo. »Ne kaj se je zgodilo: Mlačanovo sem kupil!« Oba sta se začudila; Boštjan pa je pametno izpregovoril; »Devet tisoč si že dal, je gotovo vredno. Sedaj se pa vpraša, kdo ti naj gospodari? Lehko je rečeno: ,sem ku* pil’, obdelovanje je pa kaj diugega!« tudi z gnojnico. Prišla je čez čas lan* dolska in hruševska brizgalnica, pa že par let sem cevi ni dovolj dolgih in še iz teh pušča povsod. Žalost in jeza zgrabi človeka, ko vidi, da gre toliko dragocene vode in moči v nič. Skrajni čas je, da se ob tako pogostih požarih poskrbi za brezhibno brizgalko s po* trebno opremo. S škafi se je posrečilo omejiti ogenj, sicer bi bila izgubljena cela vas. Sosedne vasi so z vso vnemo pomagale. Priskočili so tudi delavci postojnskega vodovoda. Prihitelo je vojaštvo s častniki, ki so požrtvovalno sodelovali pri omejitvi požara. Po* stojnski gasilci so prišli z motorno brizgalko. Pa žal, da je že ogenj~opra* vil svoje. Hvala vsem! Škoda je velika. Ljudje so imeli ve* čino sena že doma. Pogorelo je skupno devet hiš z gospodarskimi poslopji vred do tal; poleg tega še štiri gospo* darska poslopja. Nekaj so bili zava* rovani. — Naša vas je zelo nesrečna. Kar mi mlajši pomnimo, je že štirikrat pogorela. Leta 1888., 1904., 19221 in letos. Nekateri gospodarji so že petič pogoreli. Vse nam teče pred nosom: električna luč in vodovod. Mi sami pa smo brez varne luči in brez zadostne vode. Kako naj si po takih nesrečah potem pomagamo iz šmihelske revšči* ne? Pomagaj Bog in dobri ljudje! Št. Peter na Krasu. —■ Pred nedav* nim časom je med gromom in treskom udarila strela v hišo Andreja Simčiča iz Radohove vasi. Omamila je n j ego* vo ženo. 19. julija je tudi dobro na* močilo. Tja proti Selcam je pa toča tako klestila po žitu, da stoji kosec skoro na mestu žanjice. Sedaj bi prav prišlo, če bi imeli poljedelci polja za* varovana. Orehek pri Postojni. — V našo pri* jetno vas je prišel na odpočitek monsignor Slavec, kanonik iz Trsta, ki je bil pred nedavnim časom nevar* no zbolel, pa se mu je obrnilo na bo* Ije. Upamo, da se visoki gost dobro počuti med nami in da mu bo sveži zrak mnogo pripomogel k polajšanju in skorajšnjemu ozdravljenju, kar mu iz srca želimo. Ponosno sem odgovoril: »Sam bom gospodaril! Ne vem, če* mu naj se ne preselim na Jelovo br* do!« »No, pač —« je Boštjan še vedno dvomil, »par mesecev se že dela na kmetih, potem bo pa vrag, ko ne bo mesa, ne kofeta in ne belega kruha!« Bil sem užaljen. Odgovoril sem ba* hato: ! W$. »Belega kruha bo pač lehko, saj je plačano, a denarja mi še precéj osta* ne!« »Ni tako!« me zavrne izkušeni mož. »Če dan na dan ješ beli kruh, ga hoče jesti tudi družina. Če si kmet, bodi pravi kmet; če si pa gosposki kmet, se ti bajta že naprej podira!« Za ne* kaj časa sva obmolknila. Prvi se je zo* pet oglasil Boštjan: »Nazadnje pa še kako žensko privlečeš iz mesta!« »Oženim se na Jelovem brdu!« (Dalje.) Kal pri Št. Petru. — (Vodovod. — 3 0 0 letnica vaške cerkve.) Pravijo, da smo z letino pri nas naj» bolj srečni; in res se ne moremo prav nič pritoževati, ker do sedaj vse prav lepo kaže; tudi dežja nam Bog pošilja po potrebi, da ne čutimo prav nič su* še. Vode nam sicer primanjkuje, a te* ga je kriv slabi vodovod, ki vsako to* liko časa odpove. Čujemo, da si obč. načelnik prizadeva, da bi pomagala vlada ves vodovod od Košane do Kala temeljito popraviti, kar bi posebno nam veliko koristilo. Letos se pripravljamo, da bomo slo* vesno praznovali 300 letnico naše vaške cerkve sv. Jerneja; v ta namen smo cerkev že okusno prenovili. Razdrto. — (Smrt. — L e t o vi š* če. — Zapuščena fara.) Tu je umrl g. Kavčič Filip starejši. Bil je dolgo let župan velike hrenoviške ob* čine in znana oseba. Trpel je od kapi skoro poldrugo leto. Bog mu daj raj! Imamo mnogo letoviščarjev, vendar pa vsako leto manj. Bližnji Nanos in hladni zrak je kot nalašč za bližnji Trst. Zveza s poštnimi avtomobili je izvrstna. Stanovanja in postrežba sta dobra. Veseli in hvaležni smo, da je č. g. hrenoviški kaplan pripravljen, pre* vzeti vkljub naporu nedeljsko službo božjo v našem oddaljenem Razdrtem. Bog povrni! Selce pri Slavini. — (Toč a.) — V petek 19. julija popoldne je našo in bližnje vasi obiskala velika nesreča. Po mučni vročini so se zbrali na nebu temni oblaki in vsula se je debela toča. Vničila je polja, posebno žitna, da je ostala sama slama. Zdrobila je fižol, peso in druge pridelke, le krompir si bo ponekod morda še kaj opomogel. Žalosten je pogled na razdejana po* lja. Prizadete so tede vasi: Selce, Sla* vina (deloma), nekoliko Koče, Gra* dec, Petelinje, Nemška vas. Grobišče. — (Strela.) — V sobo* to 27. 7. opoldne je udarila strela v hlev in v šupo posestnika Maverja. V hipu je bila vsa streha v ognju. Živino so rešili. Poslopje je pogorelo do tal. Ker so dekleta hitela v škafih donašati vodo iz bližnjih vodnjakov, se je po* srečilo ogenj omejiti, da se ni razširil na sosedna poslopja. Na pomoč sta prišli požarni hrambi iz Slavine in Po* stojne in pomagali ogenj popolnoma udušiti. Škoda bo deloma krita z zava* rovalnino. Iz idrijskega kotla in okolice. Imenovanje. — Ker je bivše prostovoljno gasilno društvo prešlo v področje mestne občine, je mestni po* deštat imenoval rudn. inž. g. Alojzija Caldano za načelnika mestnih prosto* voljnih gasilcev. Novigrobovi. — 25. jul. je umrl 701etni vp. rud. in posestnik Anton Šulgaj. — 26. jul. pa je umrl po dolgi bolezni 48 letni rudar Anton Bratuš. N. v m. p. Tatvina. — Pret. nedeljo je šel pek. mojster Josip Kregelj z družino na kratek izprehod. To priliko je iz* rabil neznan uzmovič, ki se je kljub belemu dnevu splazil skozi okno in odnesel večjo svoto denarja in nekaj kruha. Nesreče. — V žgalnici se je z vrelo tekočino hudo oparil 34 letni ru* dar Feliks Brilej. — 29. letni rudar Josip Koler je pomagal porivati velik kmetski voz drv. Pri tem se mu je spodrsnilo, da je padel in kolo mu je šlo črez levo stopalo. . Sp. Idrija. — Vsem božjepotnikom, ki pridejo 15. avgusta k Mariji na Skalco javljamo, da se bo spovedova* lo že na predvečer in na praznik pred in med prvo sv. mašo. Prva sv. maša je ob 6. uri z govorom, ob 10. uri naj* prvo govor, nato običajno darovanje za cerkvene potrebe, nato velika slo* vesna sv. maša. Popoldne ob 2 in pol pete litanije z blagoslovom. Zagotov* Ijeno je, da dobimo za to priliko ene* ga gospoda iz misijonišča v Mirnu za pomoč. —■ Častivci Marijini, dobro* došli! Govek. —■ Na Razpotju je umrl 70* letni posestnik Jos. Lapajne. Bil je svoj čas znan gostilničar, ki je jako rad dajal ljudem razne nasvete. N. v m. p.! Iz Vipavske dolžne. Dobravlje. — (Stare korenine. Ogenj. Redek slučaj). — V frakciji Hrobači je umrl pred krat* kim Franc Hrobat v častitljivi staro* sti 87. let. Pokojni je bil v imenovani frakciji naj starejši mož, v Dobravljah pa je pripadal k oni mali četi sposto* vanja vrednih starčkov, med katerimi je najstarejši že daleč prekoračil 95. leto in v čigar hiši živita poleg sina še vnuk in pravnuk, torej štirje ro* dovi. — V najhujši popoldanski vro* čini je 22. julija izbruhnil požar v hiši posestnika Franceta Hrobata: upepe* lil je ves zgornji del hiše, le spodaj stoječi hlev je ostal skoro nepoško* dovan. — 23. julija pozno v noč pa je nastal ogenj v hlevu posestnika An* tona Jerkiča, p. d. Štorovega. — Po* sestniku in bivšemu mesarju Leopol* du Hrobatu je krava dala trojčke. Pa ie le prvo tele ostalo pri življenju, drugo ie bilo povsem nerazvito, pravi nestvor, dočim je tretje poginilo brž* kone med porodom. Selo. — (Glas o raju onkraj m o r j a.) — Pred par dnevi se je vr* nilo nekaj naših izseljencev iz južne Amerike. Prav tako kakor je svojčas Novi list svaril pred izseljevan jem, ta* ko tudi oni pravijo, da kdor ni dober in skromen rokodelec, naj ne hodi doli. — Sedaj, ko ni silnega dela. bi se pač lahko lotili poprave občinskih poti. Poročila se je gospodična Cirilka Krkočeva z gospodom Josipom Sras* sijem, višjim delovodjem iz tržiških ladjedelnic. Batuje. — (Zavetnica. — Ek s* n 1 o z i j a.) Zadnjo nedeljo smo z ve* liko slovesnotjo praznovali god sv. Ane. Slovesnost je imela med farani še večji odmev, ker se je zvedelo, da obhaja naš priljubljeni dušni pastir svoj 40 letni mašniški jubilej. — Pre* tekli teden je močna eksplozija pre* strašila vse Batuje. Na zemljišču An* tona Vetriha so namreč ležale zako* pane granate. Vsled toplote so se raz* počile. Kosi so žvižgali na vse strani. Odneslo je v zrak kakih 100 m3 zem* Ije. Človeških žrtev hvala Bogu ni bilo. Ozeljan. — Letos in lani so se Oze* ljanci dobro postavili na cerkveni shod sv. Jakoba s štirimi oltarji na prostoru pred cerkvijo. Tudi združeni šmihelsko * ozeljanski moški zbor je pokazal viden napredek in vztrajnost svojih pevcev in pevovodij. Cerkev bi bila potrebna popravila, slišali bi tudi radi namesto revnega harmonija na koru in »hilzen« v zvoniku orgle in zvonove. Iz Gor. Tolmin in okolica. — (D a n t ej e v spomenik.) — Delo za spomenik Danteju, ki bo stal v javnem vrtu v bližini ženskega konvikta, se je že pred časom pričelo. Odkrili ga bodo dne 8. avgusta z veliko slovesnostjo. Ob tej priliki bo mimogrede posetil Tolmin tudi prestolonaslednik Hum* bert. Soča. — Zadnje čase je postalo v Soč zelo živahno. Včasih, posebno ob nedeljah, kar mrgoli v njej ljudi. Lepa je Soča, a tudi goljufiva. Pretekli te* den bi bila kmalu zahtevala kar tri žrtve, da jih ni nekdo v bližini našel. Vreme. — V petek zvečer se je bilo bati toče. Kobariški kot je posta* j al teman in vse je kazalo za hudo ne* vihto. Potem pa se je vlil pri nas le blagodejen dež, ki ga je bila zemlja tako potrebna. Smrtna kosa. —V petek 26. ju* lja je umrla v visoki starosti 93 let M. Kavčičeva (p. d. Tomajščevka). Bila je gotovo najstarejša v Tolminu. Velika nesreča. — V soboto, okoli dveh popoldne je razsajala v planini Razor pod Škrbino strašna ne* vihta. Strela je udarila v planino in ubila Poljubincem 22 glav goveje živi* ne. Človeških žrtev, hvala Bogu, ni bi* lo. Le pastirja je malo ranilo. Ogrom* no škodo pa trpijo ubogi kmetje. Po* sebno so prizadeti tisti siromaki, ki niso imeli drugega kot tisto edino kra* vico, zdaj jim je pa še to strela ubila. Huda, res, je šiba božja. Sužid. — (Odkod naše ime. — Gospodarstvo.) Že zadnjič se je nekdo v Novem listu ukvarjal, odkod pride ime Sužid. Pravi, da celo tisti, ki znajo več ko hruške peč, pra* vijo Sužid mesto Sežid, kar da pride od imena sv. Egidij. Drugi pa pravijo tako*le: Na vrišču (grič nad vasjo) je nekdo v davnih časih sezidal hišo iz golega kamenja (tako kot so kraške ograde), torej s suhim zidom. Iz bese* de suh* zid, je nastalo ime Sužid za naselbino pod gričem. Zadnja toča in vihar sta nas tako udarila da smo morali žito kar požeti. — Naša mlekarna si bo v kratkem na* bavila nove kotle. So bili res potrebni! Podbrdo. — (P o ž a r.) — V sredo dne 24. m. m. je vničil požar na Bači pet hiš. Ob 12 in pol ponoči, ko je vse trdno spalo, je začela goreti na vzhod* ni strani hiše št. 16 ob poti nizka s sla« mo krita streha. Lajanje psa je zbudi« lo speče, da so se rešili iz hiše, ki je bila vsa v plamenu. Ogenj je naglo ob« jel tudi sosedne s slamo krite hiše. Ko so se ljudje zbudili, so bile strehe že v plamenu. Kar so v naglici zagra« bili, - so rešili, vse drugo je zgorelo; obleka, živež, oprava, nekaterim tudi denar in drugo, le živino so rešili. Na mesto požarja so pritekli hitro doma« čini, nekateri od javne varnosti, vo« jaštvo, ki se nahaja tu, ter so pomagali gasiti. Zlasti vojaki, ki so tudi čez dan, ko je bil požar že udušen, ostali na pogorišču, so veliko pomagali. Ka« ko je ogenj nastal, se ne ve. Mnenje je, da je zažgala zlobna, maščevalna roka. Sreča, da je bilo tiho, mirno. Če bi bil veter, bi bila zgorela vsa vas. Pogorelci, ki so bili zavarovani za majhne svote, so nujno potrebni po« moči in podpore. Iz Istre. Podbeže. — Pr vi glas). — Re« d ek je glas, ki bi opisal našo vas, ka« tera stoji na prijaznem gričku sredi rodovitnega polja.Če bi znali malo vpi« ti v svet, pa bi gotovo privabili kaj le« toviščarjev. V nedeljo bomo imeli do« mač praznik. Običajna maša je ob de« i setih. Letos jo mislijo prestaviti na osmo uro. Pa ljudje niso mcnda s tem zadovoljni. Stare navade! — Za naš j praznik bomo še bolj veseli, ker se obeta obilna letina, če ne pride vmes kak bognasvaruj. Jelšane. — (Požar.) — Še ni po« zabljena strašna novica o požaru v Dolenjah, že so se pojavili plameni v majhni vasici Novi vasi. Posestnik : Jurij Iskra po domače »Dujičev« je prenočil cigane. Ti so po nemarnosti | zanetili ogenj na seniku in kar brž od« nesli pete. »Dujičevim« je zgorel hlev ; in vse poljsko orodje. »Bončičevim« je zgorela hiša. »Kolarjevi« so ob hi« šo, lopo in kolarsko delavnico. »To« bakinovi« so zgubili hišo, ki so jo ko« maj lansko leto popravili. Tudi v bližnji Rupi je razsajal rdeči petelin. Zgorela sta dva hleva. Osu« mili so neke zidarje, pa se je izkazalo, da niso krivi. — Hvala Bogu, da nas pri teh hudih nesrečah vsaj pogled na dobro letino tolaži. Sv. Anton pri Kopru. — (L j u d« s k o s l a v j e.) V nedeljo 21. julija smo obhajali slovesnost karmelske Matere božje. V majhni, a lepo prešli« kani cerkvi je imel č. g. župnik iz Ku« beda ganljiv nagovor. Procesije se je udeležilo obilo ljudstva. Vodil jo je g. župnik s pomočjo bogoslovca Rondi« ča. Godba je tudi sodelovala: posebno je ugajala ljudem Vodopivčeva »Ti spev si moj.« Po slovesnosti smo šli v novo gostilno Della Savia. 'Tam smo tudi zvedeli, da bomo morda kmalu prišli do novih zvonov. Dekani. — ((P o z or, kopalci! — S l ov o.) Odkar je pritisnila huda vročina, sili v-se v Rižano. Prav! 'Toda kopalci naj hi ne delali take škode po senožetih in njivah! •Ker je tako vroče, imajo nekateri dober izgovor, da ne pridejo ob ne« deljah k blagoslovu. Pri plesih je pa prav tistim menda dovolj hladno. Že 1. 1922. smo dobili nove zvonove kot vojno odškodnino. Veliki zvon pa je že počil in bo treba misliti na pre« litev. — Od nas : se poslavlja naš uči« tei j Ivan Benko. Starši in otroci so mu prav hvaležni za njegove nauke. Ricmanje. — (Letina). — Glavni naš pridelek je trta. Toda kaj, ko pa ni letos nobene prave kupčije. To je dobro, da smo blizu mesta. Zato e o se ljudje vrgli na vrtnarstvo. Hudo smo udarjeni, ker ne bo v dru« žinah nič oja. Po 500 let stare oljke smo imeli, pa tudi te korenjake je vze« lo."Pocestniki, ki so pridelali do 100 litrov olja, ga nimajo letos niti kaplje. — Včasih smo zaslužili dosti tudi z vožnjo. Do 50 naših volov je prej vo« žilo gramoz na ceste. Zdaj premore vas komaj 4 do 5 glav, a še te počivajo. Zadnji dopis iz Ricmanj < Loga ni v toliko točen, da bi vaščani le vsled lastne krivde zabredli v dolgove. So še drugi vzroki. Predloke. — Letina ne kaže prav slabo. Turšiča se lepo razvija, trta tudi. Krompirja še nismo izkopali, precej ga bo. Sa- ja, hrušk in jabolk, pa je prav malo. Tudi od nas jih je šlo ne« kaj v Ameriko. Denarja je od tam do« li prav malo. Kubed. — (Prvo sv. obhajilo. — Napajališče.) Zadnjo nede« ljo so imeli naši malčki prvo sv. obha« ji!o. Ganljiv je bil govor, ki ga je imel naš g. župnik nanje. Prav je, da so tu« di starši pristopili k mizi Gospodovi. Ni pa prav, da so se nekatere rado« ved ne ženske tako gnetle v otroke. — Za naše napajališče se nobeden ne zmeni, da bi ga očistili. Če se vaško predstojništvo ne bo zganilo, bomo j morali goniti napajat v eno uro od« j dalj eno Rižano. S Krasa» Dane pri Sežani. — (Za in proti n o v e m u k o r i t u.) — Pred kratkim smo napravili novo napajališče. Pri : delu sta nam šla na roko občina in kraški vodovodni konsorcij. Ko so na« hirali podpise za napravo korita je bil vsak zadovoljen žrtvovati nekaj liric. Sedaj se pa čujc, da delajo nekateri na ta račun po tobakarnah in gostilnah razne opazke, kar ni prav. Opaža se že delj časa, da so med nami ljudje, ki bi radi zasejali razpor med vaščane. Tega v prejšnih časih ni bilo! Nektera danska dekleta, ki so nek« daj ob nedeljah kolesarila za kratek čas proti Senožečam, sedaj pridno do« ma telovadijo z metlo. Sagre pri nas letos še ni bilo, ker imajo danski fantje mačka v žepu! Tomaj. — (Lepota fare in cerkve.) Pred kratkim me je pot privedla v prijazni Tomaj. Ko sem si »na oglu pri Matildi« kupil »fajen ajh« in tobak, sem ubral pot po strmem klancu navzgor proti tornajskemu Ta« bru. Krcr mi jc pričel želodec pošteno kruliti, -sem se spotoma oglasil pri to« majskem gospodu Binetu, ter ga po« barai, če ima kako kost za pod zob. Ker ni imel nič takega pri rokah, mi je postregel s pristnim kazeljskim sirom in z bučo tomajskega terana, ki mi je pričel kmalu lesti v plešasto betico! Ko sem se okrepčal ter si ogledal ob« širno župnijsko knjižnico in farovž, sem si šel ogledat še nanovo poprav« Ijeno in preslikano tomajsko župno cerkev. Stopivši v cerkev sem se čudil prekrasnim slikarijam, katere je pred kratkim izvršil slikar Tone Kralj. Po« pisati vsako posebej bi bilo preobšir« no. Kogar zanimajo te izvrstne slika« rije, si jih lahko sam ogleda. — Na oglu sem čul, da se v cerkvi nahaja slika, ki predstavlja kako so Kraševci v. Petru »pršut« ukradli. Te slike sem zastonj iskal, ker je ni bilo. Doznal sem takoj, da so me »na oglu« za nos vlekli! »Tomajski Tabor« leži nekako v sredini gorenjega Krasa, raz katerega se nudi gledalcu diven razgled daleč na okrog. Zdi se, da se nahajaš kje na zelenem Štajerskem, ne pa v srcu ka« menitega Krasa! Sežana. — Za občinskega načeb nika (pedeštata) naše občine je trža« ški prefekt imenoval bivšega obč. ko« misarja E. Grazioli j a. Skopo. — Drugje že pravijo, da poljski pridelki dobro kažejo, mi pa povemo, da nam je suša dosti vniči« la. Dobro izhajajo tisti, ki delajo v kamenolomih ali ki imajo kake pod« pore. Dobro bi bilo, če bi občinsko vodstvo vpoštevalo gospodarsko sta« nje posameznikov pri odmeri občin« skega davka. Kopriva na Krasu. — (Sv. E li j a). Predzadnjo nedeljo smo praznovali god sv. Elije. V pridigi smo čudi, da je mogočen priprošnjik za dež. Cerkev sv. Elije v Koprivi je stara že 110 let. Prej je stala na Brjah pri Koprivi. Da« nes je tam le neko znamenje. Elijevo siko v njem je neki neroden slikar preslikal pred 20 leti. Še pred 70 leti se je ljudstvo kaj rado zatekalo v pro« cesijah k sv. Eliji za dež. Danes pa raj« ši pleše. Gorjansko. — Dne 29. julija je umrla komaj 16«letna deklica edinka Olga Dugulinova. Bolehala je na su« šici. Mir njeni duši! Komen. — (»U m e s t n a« n a p r a= v a.) V nedeljo 28. t. m. smo imeli jav« ni ples na novem cementnem tlaku, ki je bil nalašč za plese zgrajen ne ve« mo od koga baje za 6000 lir. Plesalcev je pa prišlo le malo. Pritiska pač suša tudi na žepe. Na drugih pridelkih se že itak močno pozna. Sveto. — (Dolgi prsti.) — Pre« teklo nedeljo smo imeli običajno pro« cesijo sv. Rešnjega telesa. Vse je po« magalo, da se slovesnost povzdigne. — Zadnje čase opažamo vedno več poljskih tatvin. Pa tudi v hiše je že zlezla tatinska drhal. V eni hiši so od« ne?li kruh, v drugi pa obleko in čevlje. Menda niso od daleč. — Fižol že bere« mo, krompir se stiska. V bližnji Škr« bini je pa pretekli petek tako lilo, da bi kmalu povodenj nastala. — Jazbeci in zajci tudi delajo po polju dosti ško« de. Zvečer jih čakamo, a žival je ur« nejša kot mi. Kaj se sliši po Strel na luno. Že 17 let je svet čakal, in tudi par bravcev Novega lista, kdaj bodo iz* strdili raketo na luno. Oni dan jo je profesor Goddard v Ameriki izstrelil. Do lune pa raketa ni prišla, ker se je v višini 500 metrov s strahovitim po* kom razpočila. Ljudje v okolici so vsi prestrašeni začeli bežati. Šele vojaštvo in ognjegasci so ljudi prepričali, da gre le za profesorjev poskus. Goddard skrbno čuva svojo iznajdbo, zlasti pii* ne, ki s svojimi zaporednimi eksplo* zi j ami poganjajo raketo v vsemirje. Stanovanja v oblakih. Grški pisec burk Aristofanes se je v neki svoji igri delal norca iz ljudi, ki menijo, da žive v oblakih. Danes se ne bi več, ker v resnici že zidajo sta* novanja, ki segajo v oblake. Vsaj v Ameriki je tako. Brata John in Ed* vard Larkin sta naredila načrt za ne* botičnik, ki bo 390 metrov visok. To* rej bo za 90 metrov višji nego do da* nes najvišje poslopje sveta Book To* wer v ameriškem Detroitu. Ta nova hiša, ki se bo zvala Larkinov stolp, bo imela 110 nadstropij. Prostora bo no* tri za 30.000 ljudi; za eno celo Gorico, brez priključenih občin. Noč brez zvezd. Pred kratkim so se učenjakarji sprli med sabo, kaj bi bilo, če bi se naen* krat vse zvezde upihnile. Najbrže bi bila tema kot v kozjem rogu. Pa ni res, vstane zvezdogled Houllevigne v Pa* rižu. On pravi, da zvezde dajo le tri desetinke nočne svetlobe; brez lune, kajpada. Nekateri so mnenja, da ra* ! zen zvezd, ki jih opazimo s teleskopi, obstajajo v vsemirju še druga osoln* čja. Torej še druga velika solnca in svetovja, ki dajejo od sebe svetlobo. Toda če bi bilo to res, potem bi se njih žarki tako lomili, da bi bila naša noč 200.000 krat svetlejša kot imamo danes dan. Ker pa to, kot vsi vemo, ni res, je Houllevigne s svojimi prijatelji mnenja, da mora biti naše osolnčje (solnce s planeti, luno, našo zemljo itd.) od drugih osolnčij močno odda* Ijeno. — Tem učenjakom se .bo še v glavi zatemnilo, če bodo vse to študi* rali. Ljudstva v Rusiji. Malo je manjkalo, pa bi se bil 400 milijonski kitajski narod zgrabil z Ru* si zastran mandžurske železnice. Ki* tajci, mogočen narod, a notranje raz* krojen radi borb vlastoželjcev, bi stopil proti sovjetskim armadam se* stavljenim iz 187 različnih narodnih skupin, ki govore 151 različnih jezi* kov. Toda vse te veže trdna vojaška disciplina. Samo eden brezposeln! Kneževina Liechtenstein ni prav ve* lika, saj prideš v.šestih urah z enega konca do drugega. Toda vendar je to dežela, ki ne pozna revščine. Lansko leto je mela državna blagajna 625.000 frankov dohodkov, dala pa je ven le 553.000 frankov. Med temi izdatki je vključenih tudi 80 frankov, ki so jih izplačali v enem tednu edinemu brez* poseinemu v državi. svetu. Ti tiček, ti! Na tramvaj št. 22 v Milanu je čaka* la oni dan gruča ljudi. Naenkrat opa* zi nekdo mladega fanta ob cestni sve* tiijki, ki je postajal zmeraj bolj bled, dokler se ni zrušil nezavesten. Vsi so skočili k njemu in se niso več zmenili za tramvaj, ki je medtem privozil. Čez nekaj časa se je mladenič zavedel in je pripovedoval, da že štiri dni ni imel gorkega v ustih. Usmiljeni ljudje so brž zbrali nekaj denarja, da bi si fant kupil kosilo. Popoldne istega dne je nekdo iz* med gospodov, ki so fantu dali denar, prišel mimo neke pekarne. Pred vrati se gnete radovednežev, notri pa mo* čijo nekega nezavestnega mladeniča. Ko pride k sebi, začne: »Že štiri dni nisem imel...« Fant je bil isti kot da* vi. Usmiljena srca so zopet zbrala de* nar in mladenič zgine. Ta gospod mu sledi. Mladenič se ustavi pred neko mesnico polno ljudi. Naredi vse kot zjutraj in popoldne. Toda ko se je prebudil iz omedlevice, je že stal pri njem orožnik in je vlekel iz njegovih žepov prstane, ure. noga* vice, čokolado, bankovce. Ko je orož* nik potegnil iz torbe še železne za* pestnice, bi prefrigani poba pa res skoraj omedlel. Preteti paglavci! Mestni očetje v nekem bavarskem mestu so mestni blagajnici zamašili luknje na poseben način. Na vse ogle so postavili stražnike z urami v ro* kah, da nadzirajo prehitre šoferje in jih pošteno kaznujejo. Naenkrat so pa opazili, da ko vsi šoferji postali ne* kam pametni. Nobeden ne dirja več. I, kako bi, ko so pa nadobudni mest* tržni pregled. Žita in moke: Že zadnjič smo pisali (glej številko 15), da se je cena pše* niči v Ameriki znatno zvišala, in si* cer radi zakona; ki je bil sprejet v Ze* di njenih državah za pomoč kmeto* valcem. Tekom zadnjega meseca so se cene nadalje zvišale, čemur je vzrok na splošno slabša letina, kot so jo pri* čakovali. Posebno slabo letino so imeli v Kanadi, kjer je vničila huda suša ve* lik del letine. Znano pa je, da je ka* nadska pšenica najboljša na svetu in da jo mlini nujno potrebujejo, če ho* čejo napraviti prvovrstno moko. Pre* cej slabo kaže letina tudi v Južni Ameriki, kjer pa je pšenica še zelo majhna, ker imajo tam zimo, ko je pri nas poletje. Če pa ni v Ameriki pšenica po ceni, ne more biti po ceni niti drugod po svetu, saj so ameriške države Kanada, Zedinjene države in Argentini j a glav* ne zalagateljice s pšenico celega sveta. Iz tega razloga ima pšenica višjo ceno tudi na evropskih trgih, kot je bila pred mesecem. Trgovina na evropskih trgih ni sicer posebno živa razen na Madjarskem, v Romuniji in v Jugosla* vi,ji, kjer je vse polno inozemskih tr* ni paglavci že zunaj mesta ustavljali avtomobile z rdečimi zastavicami in j m povedali za dobro nagrado, kaj jih čaka v mestu, če bodo dirjali. Srečo zbira ... Neki veleposestnik v Kaliforniji rad zbira tri in štiriperesne deteljice. V njegovi zbirki je ena celo z osmimi peresi. Ostale je poklonil v dar ameriškemu predsedniku Hooverju. To je pa za se obdržal. Smola. Uradniška para Peter Smola je imel že več nesrečnih dni. Toda o tem je prepričan, da je imel oni dan še prav posebno smolo. Prekasno se je zbudil. Ko se je obu? val, se je vrvica pretrgala; gumba za ovratnik ni mogel najti. Ko se je končno oblekel, sede k zajutrku, pa mu žemlja tako nesrečno pade v ka* v o, da si je belo srajco vso ponesnažil. Niti zakleti ni imel časa, pa pride pi* smonoša z brzojavko, da pride k nje* mu v goste stara, sitna teta. Komaj je na ulici, vidi, da ga je brzojav prav toliko zamudil, da mu je tramvaj pred nosom ušel. Smola jezno odkoraka po vročem pločniku; zamudil je službo že itak. Nenadoma je opazil, da je zgubil de* s no rokavico. Da, tam blizu mosta jo je mogel zgubiti. Gre nazaj; nič. Se ozira, nič. Jeza popade Smolo nad tako smolo. Zgrabi še levo in jo zaluča čez most. Po tem maščevanju nad smolo, se je Smola čutil olajšanega. Pokazal je, da je vendarle on gospo* dar položaja in ne kaka neumna ro* kavica. Ko je prišel Smola opoldne iz urada domov, je našel desno rokavico na u* mivalniku . . . Da, da, to je bila res smola. govcev, posebno iz severno * evrop* s ki h držav. V Italiji je cena pšenici od zadnjega poročila nekoliko padla, kar je pred* vsem posledica velikih ponudb nove žetve, s katero silijo kmetovalci na trg, ker potrebujejo denar. Cene po danes sledeče (za 100 kg v lirah) : mehka pšenica od 124 do 126 lir trda pšenica od 136 do 143 lir koruza (franko Trst, na vagone) od 88 do 90 lir rž od 95 do 100 lir ječmen od 98 do 100 lir oves od 100 do 106 lir bela moka št. 1 178 lir bela moka št. 0 188 lir bela moka št. 00 210 lir koruzna moka 105 lir Živina: V zadnjem času se trg z ži* vino ni mnogo spremenil. Cena je raj* ši bolj šibka kot trdna. Odrastla ži* vina ima ceno od 4 do 4.50 lir za kg žive teže, teleta so po 5 do 5.50, mladi prešiči po 90 do 120 lir za glavo. V Mi* lanu prodajajo debele preši če po 6.50 do 7 lir za kg mrtve teže. Krma: Skoraj širom cele dežele je seno že spravljeno, pokošeni še niso samo planinski travniki. Pridelek sena je bil v splošnem zelo pičel, otava ka; že srednje, ker ji je mnogo pomagal zadnji dež, ki je kmetovalcem vsaj deloma odvzel skrb pred tako sušo, kot je bila lani. Četudi je bil pridelek krme bolj pi; čel (mnogo pod lanskim), vendar niso cene posebno visoke. Dobro seno sta; ne danes na tržaškem trgu okoli 40 lir, na goriškem pa 28 do 32, slabejše seno ne doseže večkrat niti 24 lir za kvintah Vzrok nizkim cenam je veli; kansko pomanjkanje denarja. Slama ima v notranjosti nizko ceno, in sicer stane komaj 9 do 12 lir kvintal, pri nas pa stane okoli 15 do 18 lir, a je ni mnogo na trgu, ker je pri nas v splošnem zelo malo žita. Otrobi (pšenične) stanejo danes 70 do 72 lir, orehove tropine in sojina moka pa okoli 105 lir za kvintah Vino: Širom cele Italije so cene vinu tekom zadnjega meseca padle za 20 do 40 lir pri hi, čemur je glavni vzrok do; bra letina, katero pričakuje skoraj cela kraljevina, četudi je zmrznilo pri; bližno 15% trt. V splošnem se ne bo pridelalo več vina kot lani, zato pa ne bo letos ogromnih množin slabega vina, ki ga je dala lanska trgatev in ki še vedno otežuje trg z vinom. Vlada je sicer olajšala določbe glede upora; be tega vina za žganje, a na podlagi samo tega vladinega ukrepa ne bo mogoče porabiti vseh milijonov hi sla; bega vina, ki je v kleteh na poti novi trgatvi. Tudi pri nas se v splošnem priča; kuje prav dobra vinska letina, poseb; no kjer ni napravila toča obilne ško; de. Pričakuje se v splošnem izborna kapljica. Tekoče cene so tudi pri nas padle za 20 do 30 lir pri hi in danes so sledeče cene: Kraškega terana je v splošnem ma; lo, cena mu je 4 do 4.50. Briške rebule je mogoče še kakih par sto hi po okoli 2.80, več je vipavskega vina po 2.30 do 2.50, zgornje vipavsko je tudi cenejše, v Istri se dobi belo po 1.50 do 1.80, čr; no pa po 1.60 do 2 liri za liter. Mleko in mlečni izdelki imajo v splošnem nekoliko boljšo ceno, kar je za ta letni čas tudi umljivo. Cene so v zadnjem mesecu zrastle za kakih 5%. Modre galice potrebujejo kmetoval; ci prav malo več in sicer le za škrop; Ijenje letošnjih cepičev. Cena je ga; lici znatno padla in danes jo proda; jajo na drobno tudi po 2.30 do 2.40, na debelo se jo dobi celo po 2.15. Umetna gnojila: Precej živa je trgo; vina s tomaževo žlindro po cenah od 30 do 32 lir Iranko Trst. Tvornice su; perfosfata še niso javile cen za jesen; sko setev, a gotovo bo cena okoli 24 do 25 lir za kivntal. Amonijev sulfat za jesen stane približno 110 do 115 lir. Sadni trg: Blaga je v splošnem prav malo. Desetkrat toliko ga bi bilo mo; goče prodati, predvsem v inozem; stvo. Breskev pride na goriški trg dnevno komaj kakih 5 kvintalov po ceni 3 do 5 lir za kg, v Trstu so po 2.50 do 3.80. Cena jabolkam je tre; notno nekaj višja kot prej. V Trstu jim je cena 1.80 do 2.60, na goriškem trgu pa doseže dnevnih približno 5 kvintalov jabolk ceno od 1.50 do 2 lir za kg. Renklodov in boljših sliv ni več. Cena jim je bila 2 do 3 lire. Naj; več pride na sadni trg hrušk, in sicer v Gorico kakih 20 do 30 kvintalov na dan. V Trstu prodajajo hruške po 1.50 do 1.60, v Gorici pa debele vrtolanjke po 2, enako tudi figovke, saleburgerce in druge pa po 80 stotink do 1.50 za kg. Smokve (prvi rod) končujejo in gredo po 2 do 2.50 lir za kg. Grozdje: Na tržaškem trgu se je i pojavilo prvo istrsko grozdje že okoli 20. julija, na goriškem pa domače grozdje teden pozneje. Cena mu je sedaj 2.80 do 3.50. Krompir ima nekoliko več kupčije in mu je tudi cena za malenkost zrast; la. V Trstu je cena krompirju na de; belo 40 do 45 lir, v Gorici pa 35 do 40 lir za kvintah Zelenjadni trg: Trg je preobložen s kumaricami po 30 do 40 stotink, s paradižniki po 20 do 30 stotink in pre; cej je tudi fižola v stročju po 70 sto; i tink do 1 lire za kg. 0 Zadružni zvezi V zadnji številki »Novega lista« smo priobčili pod naslovom »Poslano« članek, v katerem so tiskani številni očitki proti upravi starih načelnikov Zadružne zveze. Komisar komendator Petrella trdi, da so stari načelniki sla; bo gospodarili in tako spravili Zvezo v veliko nevarnost. Najhujša napaka starega načelstva je po mnenju g. Pe; trelle v tem, da je Zveza posojevala denar Čevljarski zadrugi v Mirnu, Ka; toliškemu tiskovnemu društvu v Go; rici ter Zvezinemu mlekarskemu pod; jetiu v Trstu. »Te tri tvrdke« — je re; kel dobesedno Petrella — »so porabi; le nekaj več kot 2 milijona lir in pre; cejšnji del tega kapitala se mora sma; trati za izgubljenega.« Zadružna zve; za je bila januarja 1928., ko jo je ko; misar prevzel, baje v »naravnost po= gubnem stanju«. Ti očitki so tako težki, da ni mo> goče nanje molčati. Ker gre tu za de; nar ljudstva, imamo sveto pravico in tudi dolžnost, da se branimo in polo; žimo javnosti račun o svojem delu. Nepozabna zasluga. Predvsem se mora zdeti vsakemu resnemu opazovalcu že to čudno, da se komisarjeva kritika omejuje iz; kliučno na grajo in nima niti besede priznanja za ogromno delo, izvršeno od starih načelnikov za naše zadruž; ništvo. Javnost se pa še dobro spominja, kako so bile no voini skoro vse naše zadruge v razvalinah. Manjkale so kniige. ki so se v voini zgubile, mani; kali podeželski voditelji, velik del denaria ie bil onstran meje. zakaj, ob zamenjavi denarja se ie zamenjal v lire le likviden denar v blagajnah, do; čim so ostale nezameniane vse nalož; be pri denarnih zavodih v bivšem voinem zaledju. Zadružna zveza in piene članice so imele skoro 8 in pol milijonov kron ali nad 5 milijonov in pol lir mrtvega kapitala izven držav; nih mej. Ko ie pa leta 1924. prišla končno izmenjava, se ie izmenjal sa; mo kapital brez naraslih obresti, četudi so članice in Zveza plačevale od tega denaria ves čas svojim naložni; kom obresti. Če izračunamo obresti po 6%, pomeni to letno zgubo 300.000 u Gorici. »Kar se tiče upravljanja javnega denarja, zahtevam največjo marljivost in skraj; no tankovestnost, zakaj de; nar ljudstva je svet.« (Mussolini, 5. jan. 1927.) lir: v 5 letih so torej Zveza in članice izgubile 1 milijon in pol lir. Zveza sama je imela pri zamenjavi denarja in radi drugih od nje neodvisnih po; vojnih dogodkov okoli 350.000 lir zgube. Da je kljub takim obupnim razmeram naše zadružništvo ostalo trdno in neomajeno, je neizbrisna za; sluga starih načelnikov, katerim je radi tega vsa dežela hvaležna. Pouda= riti je treba, da je staro načelstvo do; seglo izmenjavo po triletnem napor; nem delu, ki je voditeljem naših za; drug še v živem spominu. S tem je rešilo naše zadružništvo gotove nro; pasti. Stari načelniki so gospodarili tako dobro, da so pokrili v par letih vseh 350.000 lir Zvezine zgube in iz; ročili povrhu komendator ju Petrelli še 250.000 lir reservnega zaklada. Sta; ri načelniki so prigospodarili torej Zvezi 600 tisoč lir. Ko se delo starega načelstva kritizira, je človeško in pra; vično, da se take stvari ne zamolčijo. Za naše poliedelistvo. Pravičnost zahteva nadalje, da ne pozabimo, kaj so stari načelniki nare; dih za naše kmetijstvo. Leta 1922. so ustanovili strokovni mesečnik Gospo; darski list. ki je učil kmete gospo; dariti. Prvi v naši deželi je začel list propagando za nasade breskev in do; segel popolen uspeh. Breskve nosiio danes našim kmetom letno stotisoče dobička, ki ga prej dežela ni imela. Gospodarski list je v času. ko še ni bilo uradne žitne bitke, započel borbo za intenzivneiše pridelovanje žita v naši pokrajini. Njegova zasluga je, da so se vpeljale v naše kraje odbrane vrste pšenice, kot sta Gentile rosso in Ar; dito. Načelstvo Zadružne zveze je nabavljalo že tedaj, ko ni bilo še u; radne žitne bitke, kmetom potrebna semena. Samo ti dve goli dejstvi go; vorita jasno, kako koristen je bil Go; spodarski list za naše poljedelce. Ko je g. Petrella postal komisar zveze, je bil eden izmed njegovih nrvih ukrepov ta. da ie list zatrl. Ali ie bilo to v korist zadružništvu in go; spodarstvu, nai sodi javnost. Stari načelniki se pa niso bavili sa; mo s strokovnim poukom, temveč so dobavljali kmetom tudi najrazličnejše potrebščine. Preko blagovnega oddel? ka se je širila v deželi raba umetnih gnojil, odbranih semen, močnih krmil, strojev in tako dalje. Zasluga starega načelstva je, da so kmetovalci Julijske Krajine mogli po vojni zamenjati in obnoviti semenski krompir, in da so se vpeljale tudi nove vrste tega sade? ža, ki so danes po deželi precej raz? širjene in cenjene. Postrežba je bila točna in redna, cene zmerne, kmetje so bili zadovoljni. To dokazuje napre? dek blagovnega oddelka. Nakupljene? ga in prodanega blaga je bilo v letu 1924.: 3.684 q za 312.000 lir; v letu 1925.: 7.708 q za 1.200.000 lir; v letu 1926.: 20.100 q za 3.473.000 lir; v letu 1927. je blagovni oddelek zopet napredoval; ker je pa načelstvo bilo medtem odstavljeno, nimamo številk na razpolago. Že iz zgornjega je raz? vidno, da so stari načelniki v par letih denarno vrednost blagovnega prome? ta več ko podeseterili (od 312.000 so prišli na 3.473.000 lir), kar pomeni ogromen napredek. Blagovni oddelek je prinesel dobičke kmetom, bil pa je tudi zelo važen vir dohodkov za Zvezo. Komendator Petrella je takoj po imenovanju sklenil, da ukine blagov? ni oddelek Zveze; in ji tako odrezal poglavitni vir dohodkov. Šele po kakem pol letu je uvidel svoj usodni pogrešek in vpeljal zopet blagovni oddelek, čeprav je prej radi blagovnega oddelka stare načelnike ostro napadal. ^Tri tvrdke. Po tem uvodu pridemo k glavnemu očitku, ki ga naperjajo proti starim načelnikom. Po trditvi komisarja Pe? trelle je Zveza zašla »v slab položaj edino zato,« ker je posojala denar Čevljarski zadrugi, mlekarnam v Tr? s tu in Kat. tiskovnemu društvu. Te tri tvrdke »so porabile nekaj več kot dva milijona lir in precejšen del tega ka? pitala se mora smatrati za izgubljene? ga.« Tako se je glasil očitek na obč? nem zboru 14. t. m. Izjavljamo, da je ta trditev n e res? nična, o čemer se bodo bravci kmalu prepričali. Začnimo s Katoliškim tiskovnim' društvom. To društvo, ki je last du? hovščine naše dežele, je najelo pri Zvezi okoli 800.000 lir posojila, da je nabavilo stroje in uredilo tiskarno. Da je ta denar varno in dobro na lo? žen, je razvidno že iz besed samega komisarja Petrelle, ki j e rekel na obč? nem zboru: »Katoliška tiskarna je uredila svoj dolg, ki ga tudi odplaču? je, kar se ji mora šteti le v čast«, Ka? ko more g. komisar govoriti o treh tvrdkah, če sam koj nato eno izmed teh treh tvrdk izvzame in jo celo jav? no pohvali, češ da vrši točno svoje dolžnosti do Zveze? Da si s tem sam nasprotuje, je jasno in so ljudje to ta? koj opazili. Ostaneta torej dve tvrdki. Od 2 milijonov, katera je staro načel? stvo baje slabo naložilo, odpade torej več ko tri četrt milijona lir. To niso malenkosti! Da je g. Petrella kljub te? mu govoril o treh tvrdkah in o 2 mili? j onih je zelo čudno in si nekateri ne znajo razlagati. K sklepu pripomnimo še sledeče: Naloga Zveze je, da svoj denar kje varno in z dobičkom nalaga. To je njena dolžnost. Ker je denar pri K. T. D. varen in nosi Zvezi višje obre? sti, kakor če bi ga bila naložila pri ka? kem denarnem zavodu, zato pomeni posojilo, ki ga je Zveza dala tiskov? nernu društvu zanjo in za članice sa? mo očiten in neizpodbiten dobiček. Tako stoje stvari glede prve tvrd? ke. Ostaneta še dve, katerima je staro načelstvo posodilo 1 milijon 317 ti? soč lir. Mlekarska organizacija. Začnimo z mlekarskim podjetjem v Trstu. Da bo javnost bolje razume? la, zakaj gre, moramo povedati, da smo mlekarsko podjetje v Trstu usta? novili radi tega, ker so različni trgov? ci in prekupčevalci z maslom in sirom izkoriščali naše mlekarske zadruge in mlekarje po deželi. Smatrali smo za svojo dolžnost, da pomagamo kmetu, s tem, da ga organiziramo in spravi? mo niegovo blago na trg po ugodni ce? ni. Naše mlekarske zadruge ie bilo treba koncentrirati in jim ustvariti razprodajalno v Trstu, da se osvobo? de odvisnosti od vmesnih prekupcev. Zveza je ravnala iz globoko socialnih nagibov in ne radi lastnega trgovske? ga dobička. Ze prvo leto, to ie leto 1925., je prineslo vidne uspehe. Ko je Zveza meseca marca začela kupčijo z maslom, ie že v teku enega meseca dosegla, da so se cene maslu dvignile od 15 na 17 lir za kg. Naši mlekarji so zaslužili na vsaki kili 2 liri več ko prei. Če računamo, da se ie takrat iz? delalo tedensko 30 kvintalov ali 3000 kg masla in če vpoštevamo 2 liri na kg, je znašala višja cena, ki so jo mie?, kar n e dobile, tedensko 6000, mesečno 24.000 ali letno 300.000 lir. Ogromen pomen tržaške razproda j alne se vidi najbolje iz tega, da ie v letu 1926. od? kuni la od naših mlekarskih zadrug za nad poldrugi milijon lir masla. Kakšen dobiček so imeli od tega člani zadrug, lahko vsakdo uvidi. Zgodovina našega zadružništva nas na uči. da ie kunciia z ,mlekarskimi izdelki težavna in koč? biva stvar. Krize so skoro neizogibne. Tako ie noletie 1927. nrineslo tudi nam krizo, ki je pa bila ravno na tem. da se premaga, ko ie bil imenovan za komisarja Zveze g. komendator Pe? trella. On načelnikom hudo zameri, d?> so posodili mlekarskemu nodjetiu v Trstu 127 tisoč Pr. Če na pomislimo, do so zadružniki imeli od na stona Zveze na stotisoče lir letnega dobič? ka. ie ta. svohi malenkostna. Tudi ko hi bili morali mlekarii poravnati vseh 127 tisoč, lahko vendar trdimo, da ie bilo delo Zveze za živinorejce naše nokra i in e koristno in da se je iznla? čelo. Mleka rii hi bili samo vrnili mais ben del dobičkov, ki jih jim ie pre? skrbela Zveza. Zadružna zveza pa ni tega od niih zahtevala, temveč je bila pripravlja? na. da sama krile morebitne zuube iz ostahh svpjih dobičkov. Bistvo za? družništva ie ravno v tem. da svoie dobičke obrača po možnosti zonet v prid članov in splošnosti. Ako bi bila Zveza žrtvovala tudi še večje svote mlekarskemu zadružništvu in poma? gala tako kmetom v boju za gospo? darsko osamosvojitev, bi ravnala s tem samo v duhu svojega programa. V tem se razlikuje duh ljudskega za? družništva od kapitalizma. Starim načelnikom so hudo zamerili, da so naložili pri mlekarski organiza? ciji 127.000 lir. Zdelo se je, kakor da je vse to zgubljeno. Kaj so naredili pa novi voditelji mlekarske zveze? Kako se je razvila uprava pod vodstvom komisarja Pe? trelle? Posojilo 127.000 lir se je po? množilo za novih 196.000! In gospod Petrella je na občnem zboru naznanil, da se bo ta kredit povišal še za novih 50.000 lir. Stari načelniki so posodili 127.000, novi upravitelji so pa dolg kar potrojili. Če očitajo starim načelni? kom, da je ta denar zgubljen, potem je gotovo težak pogrešek, da so oni sami žrtvovali četrt milijona ljudske? ga denarja. Ako je pa njihov denar varno naložen, potem je bil še mnogo bolj varno oni starega načelstva, ki znaša le tretjino vsega posojila. Vsak očitek starim načelnikom je zato očit? no krivičen. Čevljarska zadruga v Mirnu. Tako smo prišli k tretji in zadnji tvrdki. Ko se je Čevljarska zadruga vrnila po vojni na Goriško, je izgubila radi novih državnih meja skoro vse dosedanje trge. Nehal je izvoz čevljev v Dalmacijo, v Bosno in Hercegovino in na sever. To je bil strašen udarec! Ravnateljstvo Zadruge se je odločno lotilo reorganizacije, iskalo novih tr? gov. Podjetje se je začelo polagoma razvijati. Razprodaja čevljev je zrast? la od letnih 10.000 parov v 1. 1921. na 25.000 parov v letu 1926. Ko je Za? družna zveza videla, da čevljarsko podjetje kljub vsemu lepo napreduje, ga je začela financirati. Zveza ni mo? gla dovoliti, da propade zadružno podjetje, ki si je v dvajsetletnem delu pridobilo velikih zaslug za čevljarsko obrt naše dežele in dajalo dve deset? let ji kruha Mirnu in okolici. Podjetje se je razvijalo ugodno, dokler ni pri? šlo leto 1927. z revalutacijo lire. Via? da je zvišala vrednost denarja, cene industrijskim izdelkom so čez noč pa? die. Kakor vse ostale tovarne v državi je morala tudi Čevljarska zadruga prodajati čevlje pod lastno ceno. Pri tem je izgubila brez najmanjše lastne krivde več ko 250.000 lir. Radi splošne gospodarske krize so 'mnogi dolžniki Zadruge šli na boben in ustavili pia? čevanja, velik del trga je bil izgubljen. To je bil čas, ko je v Italiji prišlo do splošne krize čevljarske industrije. Ali so bili morda te gospodarske krize krivi načelniki Zadružne zveze? Staro načelstvo se je lotilo nemudoma dela. da reši krizo Čevljarske zadruge s kolikor mogoče majhno zgubo. Izde? lalo je v sporazumu z odborom Za? druge načrt, no katerem bi se bil obrat omejil na dobičkanosne prodajalne in bi Zadruga raznrodala ostale zalo? ge čevljev, da z njimi zmanjša svoje dolgove. In res je Zadruga do julija 1928. odplačala pri Zvezi in ostalih upnikih za približno 500.000 lir dolga. Ko je komisar prevzel Zvezo, je imela Čevljarska zadruga še 1 milijon 189 tisoč lir posojila pri Zvezi, ki se je zmanjšal do 11. julija na 1 milijon 165 tisoč lir. Gospod Petrella trdi, da je smatrati velik del tega kapitala za iz* gubljenega. Temu nasproti moramo ugotoviti sledeče: precejšen del izpo« sojenega denarja je bil krit z zalogami čevljev. Čevljev je imela Zadruga v zalogi za 400.000 lir, surovin za 40.000 in poleg tega za 80.000 lir iztirijivih terjatev. To je bila približna vrednost pol milijona lir, ki je Zveza ni mogla v nobenem slučaju zgubiti. Od i mili« jona 165 tisoč dolga je treba torej od« šteti okoli 500.000 lir. Ostane torej 665 tisoč lir. V kritje tega ostalega dolga je služilo celotno premoženje Čevljarske zadruge, in sicer: 1. Veliko tovarniško poslopje v ob« segu 5000 kubičnih metrov v vredno« sti 150.000 lir; 2. Nad 5000 štirjaških metrov obšir« no stavbišče, ki je v celoti obdano z zidom in je vredno 20.000 lir; 3. Nad 60 izvrstnih čevljarskih stro« jev z dvema motorjema, transmisijo in vso opremo. Od strojev stanejo sa« mo 3 danes v tovarni okoli 90.000 lir. Drugi stanejo po 1.500 do 18.000 lir vsaki. Vsi ti stroji, ki so cenjeni v bi« lanci na približno 150.000 lir, bi stali novo nabavljeni 600.000 lir in so da« nes pri rednem obratu vredni najmanj 300.000 lir. 4 Velike množine čevljarskega in mehaničnega orodja in kopit ter vsa oprava v tovarni v vrednosti 50.000 lir. 5. Tovorni avtomobil v vrednosti 15.000 lir; 6. Oprava v goriški razprodaj alni in njena trgovska vrednost najmanj 30.000 lir; 7. Velika zaloga nadomestilnih (re« zervnih) delov za stroje v vrednosti 20.000 lir. Vse to znaša 585 tisoč lir, ki jih je treba odbiti od še nekritega zneska 665 000 lir. Ostal bi po tem računu pri« mar.jkljaj 80.000 lir, ki se poviša še za 52.000 lir, katere je bila Zadruga 11. 7. 1928., ko je novi odbor prevzel pod« j et j e, dolžna še upnikom izven Za« družne zveze; skupna s vota 132.000. Res je sicer, da je bilanca Čevljar« ske zadruge iz časa krize izkazovala večje zgube, toda ona je bila sestav«; ljena za slučaj, da bi se Zadruga mo« rala takoj likvidirati, to se pravi tudi pod ceno prodati. Danes je pa zadruga v polnem obratu, izdeluje nad 200 pa« rov čevljev dnevno in s tem so dobili vsi gori omenjeni predmeti svojo pra«; v o vrednost, ki je še znatno večja ka« kor smo jo zgoraj označili. Sedaj nastane še vprašanje, kdo bi v slučaju likvidacije Zadruge nosil škodo? Po pravilih v prvi vrsti člani Čevljarske zadruge s svojim deležnim jamstvom v znesku 60.000 lir. Na vsak način pa je gotovo, da bi radi tega ne imela nobena članica in niti en vlaga« tel j najmanjše škode, zakaj Zveza bi bila z lahkoto krila ostalo ne veliko zgubo, kakor je krila še druge in večje. Vse to bi pa ne moglo najmanj oma« jati krepke finančne organizacije Za« družne zveze! Ali ni Zveza v par letih prigospodarila 600.000 lir, tako da si je ustvarila še četrtrnilijonski fond? Zakaj bi ne mogla istega storiti v bo« dočnosti? Mi trdimo, da bi bili stari načelniki v enem samem letu krili pri« rnanjkljaj toliko Čevljarske zadruge kolikor mlekarskega podjetja, ne da bi naše zadružništvo imelo radi tega najmanjšo škodo. Poudariti je pa treba še enkrat, da je kriza Čevljarske zadruge nastala izključno radi revalutacije lire, torej radi višje sile. Tako je bilo leta 1928., ko je komi« sar prevzel Zadružno zvezo. Danes so razmere drugačne. Trg za čevlje je spet oživel, zadruga izdeluje 250 parov čevljev na dan. Stroji, orodje, oprava in poslopje so zopet pridobili svojo pravo vrednost in stanejo več nego pred letom. Pri dobrem in varčnem gospodarstvu bi danes o krizi ne sme« lo več biti govora. Starim načelnikom očitajo, da so slabo gospodarili, ker so dajali preve« lika posojila Čevljarski zadrugi. Kako se je popravila ta »napaka«, ko je prevzel vodstvo Zveze komendator Petrella? Mesto da bi se dolg polago« ma nižal, so Zadrugi kredit še povi« šali, in sicer za svoto pol milijona lir. Ljudje, ki smatrajo za potrebno in pa« metno, da nadaljujejo financiacijo Čevljarske zadruge, nimajo nobene pravice očitati starim načelnikom, ker so tudi oni isto podjetje, in sicer celo v manjši meri financirali. Položaj leta 1928. Iz doslej povedanega izhaja jasno in neizpodbitno, da je Zadružna zveza ob razpustu načelstva leta 1928. stala kljub vsem očitkom finančno trdno. Govoriti o 2 milijonih, ki sta v veliki; meri zgubljena, je krivično. Zadružna zveze je do razpusta uprave poslovala redno. Redno je izplačevala odpove«: dane vloge, redno vršila svoje obvez«; nosti. Zveza je uživala neomejeno za« upanje pri zadružnikih in članicah, ki so pri njej svoj denar nalagale. Ob komisarjevem imenovanju je Zveza imela denarja dovolj, da je redno po« slovala, in ni imela niti vinarja izpo«; sojil, pač pa dovolj kredita. Odkar obstoji Zveza, ni še noben vlagatelj izgubil niti vinarja in ga radi dela sta«j rib načelnikov tudi ne bo. Da se je po nenadnem odstopu mož, ki so vživali zaupanje vse dežele, pojavilo neza« upanje v Zvezo, je naravno. Zadruge so hotele dvigati svoje naložbe in kljub temu, da je komisar zneske le deloma izplačeval, so se v 8 mesecih znižale vložbe članic za 1 milijon 200 •tisoč, vloge privatnikov pa za 280.000 lir. To je pravi in edini vzrok, da je leta 1928. nastala pri Zvezi kriza. Ko« mi/ar je ostal brez denarja in iskal rešitve. V kratkem je kom. Petrella moral najeti milijonska posojila pri bankah. Varčnost v zadružništvu. Denar ljudstva je svet. Tega načela, ki ga je leta 1927. proglasil načelnik vlade, so se naši zadružniki, posebno pa zvezni načelniki vedno tankovest« no držali. Brezplačno so držali za« družne tečaje, brezplačno predavali po deželi, s kor o brezplačno vodili za« druge. Častno spričevalo bo ostalo za vselej starim načelnikom, da je vsak« do izmed njih za borih letnih 300 lir vršil odgovorno in težko delo pri Zve« zi. Vseh 7 načelnikov je stalo Zvezo vsako leto 2.100 lir. Želimo, da bi tudi novo načelstvo v interesu ljudstva zelo varčevalo. Po našem je bilo n. pr. preveč, da je ko« misar Petrella prejemal mesečno 3000 lir ali 36.000 na leto. Stari načelniki in njih uradniki so hodili k zadrugam na deželo po železnici in se niso posluže« vali pri tem 1. ampak 3. razreda. Zato se nam ne zdi varčno, da je Zveza na« bavila lani avtomobil, ki je drag že radi tega, ker se vozi poleg uradnika tudi šofer, katerega je treba plačati. Ker smo že pri varčnosti, bi pripom« nili, da so se po razpustu starega na« čelstva stroški za uradništvo Zveze pomnožili za več ko 60.000 lir na leto. To je preveč. Po našem so nekateri uradniki povsem nepotrebni in bi jih bilo treba reducirati. Za upravljanje Zveze se je potrosilo torej vsega sku« paj približno 100.000 lir na leto več nego pod starim načelstvom. Tudi kar se tiče čevljarske zadruge si dovolimo pripomniti, da bi se clalo pri upravi marsikaj prihraniti. Nekateri uradni« ki, ki so bili nastavljeni pod novo upravo, so nepotrebni. Ko bi samo enega reducirali, bi Zadruga privarci« la več ko 20.000 lir letno. Tudi ni bilo gospodarsko, da so nastavili provizo« rične moči, ki niso poznale razmer, in jim dali po več tisoč lir mesečne plače. Po našem je Čevljarska zadruga pod novo upravo potrosila v enem letu okroglo 60.000 preveč za svoje urad« ništvo. ' Vsega skupaj gre torej pri Zvezi in Čevljarski zadrugi za približno 160 ti« soč lir nepotrebnih upravnih stroškov, kar ni majhna svo.ta. Vse to smo omenili, ker želimo, da bi bila uprava našega zadružnega de« nar ja strogo varčna in smotrena. Če se novemu načelstvu to posreči, se bo ljudstvo in se bomo tudi mi prav iskreno veselili. oiZci. zavarovalnici ?>L’ UNION" in g. Avgustu Ravniku v Gorici, Via Barzèllim 2, za dobro cenjeno in izplačano požarno odškodnino. Priporočani najtopleje „L’Union.“ Karl Čehovin, Rihenberg (Lojevi). No¥8 postave. Nlljtsi delež. (Porzione legittima.) Pravica nezakonskih otrok do nujnega deleža. Pravico do nujnega deleža imajo tu? di nezakonski, a priznani otroci. Koliko znaša nujni delež priznanih nezakonskih otrok? iu razlikujemo tri slučaje: 1. oporečnik je zapustil zakonske otroke. V tem slučaju pritiče nezakon? skemu otroku polovica nujnega de* leža, ki bi ga dobil, če bi bil zakonski. Pravica priznanega nezakonskega o* troka ne sme nikakor zmanjšati pra? vice zakonskega otroka do nujnega deleža. 2. oporočnih ni zapustil zakonskih otrok, pač pa starše. Tudi v tem sim čaju ima nezakonski priznani otrok pravico do polovice nujnega deleža, ki bi ga dobil, če bi bil zakonit. Če bi bil zakonski otrok, bi dobil v tem slučaju polovico celotne tledščine; ker je pa nezakonski, dobi eno četrtino. 3. oporočnih je zapustil samo neza? konske otroke. V tem slučaju imajo nezakonski otroci pravico do dveh tretjin nujnega deleža, ki bi ga dobili, če bi bili zakonski. Pravica do nujnega deleža je neodvzetna. Pravica do nujnega deleža se ne sme zmanjšati ne z darovanjem ne z oporoko. Če bi bil kdo prikrajšan v svoji pravici do nujnega deleža, ima pravico napadati darovalno pogodbo ali testament. Kdor ima pravico do nujnega deleža, lahko zahteva, da se darovalna pogodba ali testament raz? veljavi ali pa darovanje in zapuščina v oporoki za toliko zmanjša, da ne bo? do nujni nasledniki prikrajšani v svo? jih pravicah. Važna razlika. Tudi avstrijsko dedno pravo je no? znalo od 1. 1916. pravice do nujnega deleža. Ena najvažnejših razlik med avstrijskim in italijanskim dednim pravom glede nujnega deleža je tale: po avstrijskem dednem pravu je imel nujni naslednik pravico zahtevati nuj? ni delež samo v denarju. Če je n. nr. oče sinu zapustil kot nujni delež 3000 lir, je imel ta pravico zahtevati samo izplačilo 3000 lir; nikakor pa ni imel pravice zahtevati zemljišče ali hišo v vrednosti 3000 lir. Po italijanskem dednem pravu pa imajo nujni nasled? niki, in sicer samo otroci in starši, pravico zantevati nujni delež v naravi. Ve pravice pa nimajo tudi no italijan? skem dednem pravu preživeli zakon? ski drug in nezakonski otroci. (Konec). Znižanje davkov. Na seji dne 24. julija je ministrski svet sklenil, da se nekateri državni davki ukinejo ali pa znižajo; istotako je ministrski svet sklenil, da se mora? jo znižati občinski davki za 5 do 10%. Državni davki se znižajo za 500 mili? jonov in občinski za 250 do 300 milijo? nov. Ko izidejo tozadevni ministrski odloki, s katerimi bodo ukinjeni ali pa znižani nekateri državni in občin? ski davki, borno poročali v »Novem listu«. Prijava dohodkov. V »Novem listu« št. 9. smo že po? ročali, da je bilo treba napovedati dav? kariji nove ali pa še neprijavljene do? hodke do 30. junija 1929. Ta rok je finančno ministrstvo po? daljšalo do 31. avgusta 1929. Kateri dijaki so prosti šolskih pristojbin? V »Gazzetti Ufficiale« št. 170 od 23. julija 1929. je bil priobčen zakon od 2. julija 1929. št. 1183. Na podlagi tega zakona so opro? ščeni šolskih pristojbin dijaki — ita? lijanski državljani, ki obiskujejo uni? verze, visoke šole, kr. mornariške šo? le in vse druge javne šole katerekoli vrste in stopnje, če bivajo v teh le krajih: v reški, zadrski, istrski pokra? j ini ali pa v bivših okrajih: goriško? gradiščanskem, idrskem, postojnskem in v tolminskem. Ti dijaki so oprošče? ni šolskih pristojbin do konca šolanja, če so že bili oproščeni od pristojbin na^podlagi kr. odloka od 7. januarja 1926. št. 135 in kr. odloka od 25. junija 1926. št. 1675 v šolskih letih 1925.—26., 1926.—27. in 1927.—28. Oprostitev od šolskih pristojbin, ki sta jo določila zgori omenjena kr. odloka, se je z novim zakonom podalj? šala do konca šolanja za vse dijake (in dijakinje) iz zgori omenjenih krajev, ki so bili vpisani v eni ali drugi javni šoli v šolskem letu 1928.—1929. Če mora dijak razred ponoviti, mora za dotično šolsko leto plačati predpisane šolske pristojbine. Brezplačno stanovanje za učitelje. Občine v zadrski, reški, istrski po? krajini in občine v bivših okrajih: go? riškem, gradiščanskem, idrskem, po? stojnskem in v tolminskem morajo na podlagi zakona od 2. julija 1929. št. 1152 nuditi učiteljem brezplačno sta? no vanje ali pa jim izplačati stanarino. Letna stanarina znaša: v občinah do 5000 prebivalcev lir 500; v občinah do 10.000 prebiv. lir 600; v občinah do 20.000 prebivalcev lir 700; v občinah do 30.000 prebivalcev lir 800; v obči? nah do 50.000 prebivalcev lir 1000. Sta? narina za poročene učitelje in za vdov? ce, ki imajo več ko dva otroka, se zvi? ša za 10% ; če imajo učitelji več ko dva otroka, se stanarina zviša za 20%. Kose trpvsk toijige. (Dalje.) 3. Kopirna knjiga (copia lettere). Trgovec mora hraniti vsa pisma in brzoja? ve, ki jih prejme. Pisma in brzojave pa, ki jih odpošlje, mora kopirati v posebni knjigi. (Nadaljevanje n g sir. 14.) 5Soi»oaEClravnlškl ambdilatoriJ -^p| TEST - - Via delle Sette Fontane 6. Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno ! — Odprto od 9,—13. in od 15,—19. Ob nedeljah od 10.—12. Pri naznanilu in zahvali glede blagopokojne MARIJE ZORNIK v zadnjem novem listu je bilo pomotoma izpuščeno ime sina ALOJZIJA in mesto Frančiška, por. Gosnar, bi moralo stati JOSIPÌNA por. HOSNÀR. Zahvala Ob priliki prebridke izgube našega dragega AMTOMA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam na katerikoli način izkazali svoje sočustvovanje. Posebno se zahvaljujemo: gdč. Zorki, zaročen? ki pokojnika za lepi venec in zvestobo do po? kojnika, g. Zdravkotu Zimecu: za govor na po? kopališču, g. predsedniku ter članom zadruge, pevskemu zboru, fantom in dekletom, sorod? nikom, znancem in prijateljem. Prelesje, 30. 7. 1929. Žalujoča družina Bollar. Naznanilo In zahvala. S tužnim srcem naznanjamo, da je naš ljubljeni oče IVAM MESCIC po dolgi bolezni in po sprejetih sv. zakramentih v Gospoduzaspal dne 26. t. m. v Gorici v 82. letu svojestarosti. Izrekamo najiskrenejšo zahvalo č. duhovščini, zlasti veleč. gos. župniku Piciulinu in zdravniku dr ju. Jakončiču, ki sta prihitela ob zadnjt uri na pomoč. Najtoplejše se zahvaljujemo preč. gospodom misijonarjem na Gradu pri Mirnu za tolažila v bolezni in spremstvo na zadnji poti. Najlepša hvala vsem Sižnjim in daljnim sorodnikom v Št. Petru in Št. Andrežu, prijateljem in znancem. Vsem : Bog stotero plačaj ! Priporočamo ga v molitev! Gorica, ane 30. julija 1929. Žalujoči otroci: Ivan Reščič, duhovnik, Marija Felicita, redovnica v Pulju, Gina vdova Co-clig v Ortona Mare. Zahvala. Vsem, ki so sočustvovali ter nas velikodušno tolažili ob izgubi predrage gospe Vide Tomšičeve 'z Bistrice, se najtopiejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščin za molitve in spremstvo, bistriškim pevcem za genljivo petje, darovalcem vencev in šopkov ter vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli da spremijo ljubljeno pokojnico k večnemu počitku. Ilirska Bistrica, dne 31. julija 1929, Žalujoči ostali. Kolekovanje in vidiranje. Kolek za kopirno knjigo znaša: a) do 400 strani 2 liri; b) za vsakih nadaljnih 100 strani ali ulomek pa 50 stotink. Kolek se prilepi na zadnjo nu» inerbano stran. Razveljavi ga lahko registrski urad, pa tudi sodnija (tribunal ali pretura) s svojim pečatom. Mesto navadnega koleka se da na zadnjo stran lahko tudi poseben pečat (bob lo a punzone). Pri kopirni knjigi sodnija ne pečati vsake strani posebej, ampak samo na« piše na zadnji strani, koliko strani obsega knjiga in podpiše. Pristojbina za prvo vidiranje kopirne knjige je 3 lire za vsakih 100 strani ali ulomek od 100 strani. Najmanjša pristojbina je 6 lir. Pri« stojbina se plača kot pri prvih dveh knjigah s koleki, ki se prilepijo na zadnjo numerirano stran in razveljavijo s sodnijskim žigom. Vsakoletnemu vidiranju kopirna knjiga ni podvržena. Opomba: Kopirna knjiga mora biti pravilno kolekovana in vidirana, tudi če se rabi za kopi« ran j e korespondence med trgovci oziroma družbami in njih filijalkami in obratno. Če trgovec kopira račune v posebni kopirni knji« gi, jo mora kolkovati, vidirati itd., kot navad« no kopirno knjigo. Ali je predpisana tudi oblika trgov* skih knjig? __________________________ Nikakor! Trgovec lahko izbere knjige po« ljubne oblike, kakršne mu pač najbolj odgo« varjajo. Za dnevnik lahko rabi na pr. navadno knjigo, lahko pa si vzame tudi žurnal, če hoče voditi dvostavno knjigovodstvo. Glavna stvar je, da je knjiga pravilno kolekovana in točno vodena, na to oblika nima nikakega vpliva. Knjiga za zadruge. Zadruge vseh vrst morajo imeti vse predpi« sane knjige kakor drugi trgovci, razen tega pa še: a) člansko knjigo; b) sejni zapisnik; c) za« pisnik občnih zborov. V članski knjigi mora biti vpisano ime, prii« mek in bivališče vsakega člana ali delničarja. Nadalje zneski, ki jih je plačal na račun de« ležev oziroma akcij in izjave o odstopu (ce« siji) deležev ali nominalnih akcij. V sejni zapisnik se vpišejo seje in sejni sklepi načelstva in nadzorstva. V zapisnik občnih zborov se vpišejo občni zbori zadruge in njih sklepi. Preden zadruge začnejo gornje tri knjige vporabljati, jih morajo kolekovati, in sicer vsa« ko četrto stran z 10 stotinkami. Kolcke razve» ljavi registrski urad. Kolkovane knjige se ne« sejo na sodnijo, kjer kancelist opremi vsak list s pečatom in s svojim podpisom kot pri drugih trgovskih knjigah. Razen tega potrdi na zadnji strani, koliko listov obsega knjiga. Pristojbine za prvo vidiranje vsake izmed omenjenih treh knjig so: do 200 strani 10 lir, od 200 do 400 strani 12 lir, od 400 strani naprej 35 lir. Trgovske knjige vseh velikosti prodaja Katoliška knjigarna u Borici Via Carducci štev. Z — Mentova hiša Svojim odjemalcem jih na zahtevo tudi kolkuje in jim preskrbi sodnij-ski vizum. Zoiivolo- Ob nenadni izgubi naše dobre matere FRANČIŠKE GABROVŠEK roj. BOGATAJ prejeli smo obile dokaze sočutja, za kar bodi vsem iskrena zahvala. Posebej hvala gg. zdravnikoma dr ju J. Pertotu in drju j. Sedmaku, rojanskemu župniku mons. Jurizzi, vsem, čč. gg. duhovnikom, ki so spremljali pokojnico na zadnji poti, ženski in dekliški Mar. družbi ter ostalim župnim organizacijam, udeležencem pogreba in slednjič vsem, ki so nam s krščansko dobrohotnostjo kakorkoli pokazali sočutje in lajšali težke ure. Bog bodi plačnik 3 Trst, 27. julija 1929. Fran in Andrej Gabrovšek, sinova - duhovnika v imenu tudi ostalih sorodnikov. ■-T, ••• ~ •- ~ • - Zahvala. Podpisana vdova po rajnem JOSIPI! PIRJEVCU iz Batuj ki ga je smrt tako nenadoma ugrabila, se toplo zahvaljuje vsem, ki so rajnemu možu in njej lajšali težke ure. Zahvaljuje se predvsem domačemu in oseškemu gospodu župniku, zdravnikom drju Comelu, drju Simonitiju, dr. Bevilacqui in drju Pi-gnataru, vsem sorodnikom in prijateljem, darovalcem cvetja, g. učitelju Bratužu in ba-tujskemu pevskemu zboru. Vsem Bog povrni! Batuje, 24. julija 1929. Žalujoča vdova POLDA. Radi konca sezije velikanska razprodaja vseh poletnih predmetov po smešno nizkih cenali ALL’ ECOHPBia FBH1BL1BBE Ti*st - Piazza Ponterosso SS. 4 Svila fantazija Svileno platno Svila foulard Crepon črtan Muslin fantazija Perkal zajamčenih barv Zefir za srajce Popelin za srajce Rigadin za srajce Madapolan Platno Madonna težko Platno za rjuhe Domače platno Jajčja koža (Pelle uovo) Velika izbera otroških in moških majic, otroških, ženskih in moških nogavic, lanenega platna, starega platna, žepnih rut, čipk, vezenin itd. itd. po najugodnejših cenah. od 2-90 Lit. naprej rt 4*90 II n ,, 5.90 ,, n „ 2-90 „ n 1*50 ii ii ii 3*50 ii ii ii 1 "70 ii ii » 4*50 ii » n 2*80 n n ii 1*90 n ii ii 2*50 n ii „ 4*50 „ „ 2-90 „ ,, 2*90 „ ,, Samo še maio dni se nadaljuje prodaja blaga po izrednih cenah i ¥ MMDHITOI1 TRGOVINI 0 Trst, Piazzo E, BoIèrììZ Obiščite nas, brez obveze za aaìiup! PRI TVRDKI davide CAVALIERO — trst Corso Garibaldi N. £» Telefon št- 78-32. (Stara Barriera) dobite po najnižjih cenah zelo bogato zalogo IZtlOTOMLJe«-E1H OBLEK, EHOTMiH m BUCIJišili. 0PBSNil€6¥, FLANELASTIH HLM, TREUOIE OOiVi, Jopičev ALPASHS, dežnih plaščev, površnikov in otroških oblek. Bapia mm blaga na mate? h iomačih In inosiših tonam. LASTIM KR0JAÙ8ICA Govorimo tudi slovenski. Resna postrežba ! Vprašanja in odgovori. Vprašanje št. 123: Na koruzi sem opazil listne uši po listih in vršičih; na nekaterih ste« blih jih je več, na drugih manj. Kako bi jih uničil? Odgovor: Listne uši uničujemo z izvlečkom kvasijevih trščic in z raztopino tobačnega izvlečka. V tem oziru poglejte prejšnjo številke Novega lista.. Mislimo pa, da ne napravijo listne uši na koruzi toliko škode, da se jih bi izplačalo uničevati. Vprašanje št. 124: Na refošku se je pojavila bolezen »rdečica«. Listi od zadaj (pri peclju) pordečijo. Kakšna bolezen je to in kako jo zdravimo? Odgovor: Ne moremo Vam dati nobenih po« jasnil in navodil, če nam ne pošljete par na« padlih listov. Najbolje pa napravite, če odne« sete par listov na bližnji Popotni kmetijski urad (Cattedra ambulante d’Agricoltura), Vi morate torej iti v Trst, via della Ceppa 21. Vprašanje št. 125: Štiri leta zaporedoma so mi blatniki razjedli trtne liste in teh škodljivcev je bilo vsako leto več. Lansko leto sem trte poškropil s polodstotno raztopino svinčenega arzcnata, letos pa blatnikov ni več. Ali jih je pregnal svinčeni arzenat ali huda lanska suša ali letošnji veliki mraz? Odgovor: Zahvalite Boga, da jih ni. Za »blatnike« je znanstveno ime »anomalia vitis« in slovensko ime »zeleni trtni hrošč«. Gotovo so lani crknili vsi hrošči, ki so zaužili le maj« hen del s svinčenim arzenatom poškropljenega lista. Lanska suša in letošnji hudi mraz pa skoraj gotovo nista vzrok, da ni letos blatni« kov, temveč letos najprej ni leto, ker štiri leta traja razvoj, prcdno se razvije iz jajčka hrošč. Vprašanje št. 126: Rad bi vedel, iz katerih vzrokov se suši grozdje na trtah? Najprej se začne sušiti pri repu (peclju), dokler se ne po« suši cel grozd. Nato grozd odpade in to v to« liki meri, da je ogrožen skoro ves pridelek. Ali je to mogoče posledica zadnje toče ali ka= tere druge bolezni? S katerim sredstvom bi se dalo to preprečiti? Odgovor; Toča ne bo vzrok, ker toča po« škoduje le eno ali več jagod, ki potem počrne. Ves grozd poškoduje toča le v slučaju, da za« dene pecelj. Grozd v tem slučaju počrni in končno odpade. Sušenju grozdja bo v Vašem slučaju najbrže vzrok neprikladna amerikanska podlaga. Su« mimo namreč, da se Vam suši grozdje v brd« nati legi, in sicer zato, ker so trte cepljene na vrsti riparia, ki je le za vlažnejše in rodovit« nejše dolinske lege in ne za brdnate lege. Tudi Vam svetujemo, da. se obrnete za po« jasnila na.Popotni kmetijski urad in najbolje bo, da strokovnjak pogleda Vaš vinograd. Vprašanje št. 127: Na naših trtah je začelo beleti listje. Na nekaterih postaja rjavo in se suši, končno se posuši cela trta. Najbolj mi je žal za neko trto, ki je dajala letno do 50 kg grozdja in ki nam dela senco pred hišo. Ta trta raste zraven lijaka. Kaj je vzrok in ali ni nobene pomoči? Odgovor: V splošnem velja tudi za Vas, kar smo odgovorili v prejšnjem vprašanju. Potre« ben je ogled na licu mesta, ker iz podanih podatkov ni mogoče pravilno sklepati. Obrni« te se na strokovnjaka pri Popotnem kmetij« skem uradu. Vprašanje št. 128: Koliko košenj lahko do« bim od detelje inkarnatke? Odgovor: Detelja inkarnatka je enoletna rastlina, ki da eno obilno košnjo, druge se ne izplača čakati, ker je prepičla. Odgovor na vprašanje št. 129 (Vdove v Idriji): Napravite prošnjo na naslednji naslov: Direzione Generale delle Pensioni di guerra, Ufficio Terre Redente, Roma. Odgovor na vprašanje št. 130 (A. C. Koba« ri d): Če mislite, da prejemate premalo pokoj« nine, lahko napravite prošnjo za povišanje po» kojnine na isti naslov kot pri odgovoru št. 129. inženir BsheršU Oskar, Tolmin, izvršuje vsa civilna inženirska dela in projekte; načrte in vse potrebno za priznanje vodnih pravic; merjenje in parceliranje zemljišč; zem« ljiške skice za kupnoprodajne pogodbe; razne cenitve, itd. — Uraduje vsak dan. Tvornica tehtnic, uteži in mer Giuseppe Florenc & C.o Tt^ST, via Vidali 9, tel. 84-03 z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic. Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno. Darovi za birmo ;;-v : / 'G,.- r izredno nizke cene, velika izbera samo v ZLATARNI F. BUIA TRST - Corso Garibaldi 35 JAKOB BEVC - TRST Campo S. Giacomo štev. 18. Bogata izbera zlaténine in srebrnine, raznovrstnih ur, predmetov za darila i. t. d. „Cyma“ znane švicarske ure. Cene najntžje! Josip SCeirsewainl, Gorica Piazzai Cavour štev. Q Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov. USehsmična deltaimica Gorica - Piazza Cavolir štev 5 Bencin wLampo‘ Telefon it. 415,-Brzojavke: KERSEVANI, GORIZIA. CICLI E MACCHINE KMETOVALCI ! BS ■vjL - i Naj večjo korist dobite iz mleka edinole potom posnemalnika DlflBOkO Posnemalnike Diabolo izdeluje A. B. Pump-seperator v Stockholmu na Švedskem, ki je največja tovarna na radi za izdelovanje posnemalnikov. Ti so vsled svojega prvovrstnega materijala, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani kot NAJBOLJŠI. Večletno jamstvo tovarne. Plačljiv je tudi v manjših obrokih. Iščemo krajevne zastopnike. Zahtevajte brezplačno cenik in katalog! KNUT JONSON, BOLZANO inšpektor za Julijsko krajino littorio j on šoti — GORICA, Via Contavaiie 4-H. I Tvrdka Teod« Hribar - Goriea | || CORSO G. VERDI št. 32 .gj ^*9, priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst. posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino io .gj^ platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. ,n ® Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse «J §3 potrebno za njihovo popolno opremo. yjg gj BLAGO SOLIDNO. CENE ZMERNE, jg ÌBiS8i9Bi8i!ii8iS8iS^BiSseeeeBl8S8S6SSBi6S5ea!5lMai Vaiata — tuji denar. Dne 3i. julija si dal ali dobil za: 1 dolar 19.07 lir 1 angl. funt 92.79 lir 100 dinarjev 33.62 lir 100 šilingov (avstr.) 269.55 lir 100 čeških kron 56.60 lir 100 nemških mark 455.90 lir 100 švic. frankov 367.90 lir 100 franc, frankov 75.01 lir 100 belg. frankov 266,— lir Beneške obveznice 72.65; obveznice »Consolici ato« 80.—. Loterijske številke v soboto dne 27. julija. Bari 74 37 15 85 35 Florenca 45 4 35 84 25 Milan ul 25 77 90 29 Neapelj 74 16 69 44 12 Palermo 42 3 40 62 29 Rim 1 65 29 75 90 Turin 61 60 32 10 34 Benetke 76 10 49 22 66 Semnji v tem tednu. Četrtek L avgusta: Neresine. Petek 2. avgusta: Herpelje, Pazin, N eresine. Sejmi v prihodnjem tednu. Nedelja 4. avgusta: Čepič, Motovun, Dutovlje. Ponedeljek 5. avgusta: Krmin, Kan? fanar, Motovun, Cres. Torek 6. avgusta: Cres, Motovun. Sreda 7. avgusta: Cres. Četrtek 8. avgusta: Gorica, Pod? grad. Petek 9. avgusta: Št. Peter. Sobota 10. avgusta: Št. Peter, Aj? dovščina, Škofije, Vodnjan, Sv. Lo? vreč Pazenatički, Vižinada, Preman? tura. Listnica uredništva. M. P., Grahovo: Žal, ne moremo priobčiti, ker jo preveč osebno in bi celo Vam utegnilo škodovati. G. Babič: Bomo zelo hvaležni za članek, oziroma podatke, a naj bodo točni. .vii. .is..iti,. r?1- vKv. ® 4 > Zdravnik 1 dr. JOSIP POTRATA ? 4 sprejema ^ ^ od 10. - 13. in od 15. - 16. ure )> 4 V GORICI Via delle Monache štev. 1 >2 nad lekarno Pontoni ^ loti. GIUS. [OMEL specialist za bolezni v ušesih-, bìasu in gpžas, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-« in t!ajek-a na Dunaju in asistent prof.Bmnm’i v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro) govorni urednik: dr. Engelbert Besednjak Ti