PoJtnino ploeona v gotovim. Leto LXXDL, št. 147 LJubljana, ponedeljek 3« julija 1QJ9 Cena Din t- Izhoio vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst d Din 2.50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3, veqi inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, 20 inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračalo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski tra št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprava. Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351. Pomembna manifestacija v Londonu Anglija je pripravljena na vse Prvič so v angleški prestolnici javno nastopile prostovoljske formacije za obrambo države — Kljub pripravljenosti za miren sporazum je Anglija trdno odložena zoperstaviti se vsakemu novemu nasilju — Pomembne besede kralja Jurija in ministrskega predsednika Cnamberlaina London, 3. julija, br. Včeraj popoldne je bila v Londonu prirejena prva manifestacija prostovoljskih formacij v službi državne obrambe. Pred kraljem, kraljico, člani vlade in diplomatskim zborom je defiliralo 25.000 mož in žena, ki so se prostovoljno prijavili za obrambo civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi. Ogromna množica gledalcev je pri tej priliki prirejala navdušene manifestacije in dajala duška svojemu odobravanju politike vlade. Po manifestaciji je imel ministrski predsednik Chamberlain govor po radin, ki so ea prenašale vse radijske po- I staje imperija. V svojem govoru ie ponovno podčrtal odločnost Angliie v obrambi miru. pravice in svobodo ter ie zaključil svoj govor z besedami: Živimo v kritičnem nevarnem rasu. Smo miroljuben narod in ne želimo sporov z nikomur. Nihčo pa naj se ne vara in naj se ne zanaša nesmiselno na to našo miroljubnost. Velika Britanija bo v hipu položila na tehtnico vse svoje sile, čim ji bodo nalagali njeni lastni Interesi ali pa v enaki meri obveznosti, ki jih je sprejela do posameznih prijateljskih držav dolžnost, da s »Ho reagira proti nasilju. Poslanica angleškega kralja podčrtava odločnost vsega naroda in pripravljenost vse države, da se za ceno največjih žrtev upre vsaki nevarnosti Obenem je ministrski predsednik Chamberlain prečital po radiu poslanico kralja Jurija, ki se glasi: Veliko zadovoljtsvo smo občutili kraljica in jaz, ko smo danes opoldne \ideli povorko mož in žena, prežetih z duhom vsega naroda, da se stavijo v službo domovine. Gledajoč to povorko smo videli v njej odločnost vsega naroda in pripravljenost vse države, da se za ceno žrtev vseh vrst upre vsaki nevarnosti. Moč naše civilne obrambe je zagotovljena. Na prvi poziv ste se odzvali in prostovoljci so že na delu. Izraziti vam moram svoje divijenje nad solidarnostjo in zavestjo ter razumevanjem nacionalnih potreb, ki ste jo danes tako sijajno manifestirali. Posebno visoko pa spoštujem žene, ki so žrtvujoč družinsko življenje dopustile svojim možem, da posvečajo svoje proste večere vežbanju. S svojim organiziranim delom nudite državi dragoceno pomoč in podporo ter jo delate močno in varno. Ko sem gledal strnjene vrste, ki so korakale mimo mene, sem se spomnil tudi onih mladih ljudi, ki so se odzvali pozivu in žive sedaj v vojašnicah. Pokazali so se dostojne tradicij vojske, v katero so vstopili. Spomnil sem se tudi rezervistov in teritorialcev, ki so na poziv zapustili svoje vsakodnevno delo in svoje domove, da bi se stavili v službo obrambe države. Domovina dolguje vsem njim veliko zahvalo. Nič mnniša zahvala gre tudi pomožnim četam, ki so prav tako odločno in moško prevzele na svoja ramena velik del dolžnosti. Vi vsi veste, da vse te naše priprave ne streme po izzivanju vojne, marveč da služijo zgolj obrambi miru. še vedno gojimo nado, da bodo mogli narodi živeti med seboj v prijateljstvu in harmoniji. Kljub temu pa ne bomo ničesar opustili, kar more povečati varnost naše države. V tem pogledu zasluži tudi vaša prostovoljna služba zahvalo nas vseh. O stališču in odločnosti Anglije ne more nihče več dvomiti Silen odmev včerajšnje londonske manifestacije v svetovnem tisku London, 3. julija, br. Nedavni govor lorda Halifaxa, včerajšnja manifestacija prostovoljskih oddelkov v Londonu, govor ministrskega predsednika Chamberlaina po radiu in poslanica kralja Jurija so glavni predmet komentarjev svetovnega tiska. Soglasna je sodba, da so sedaj pozicije na strani mirovne fronte razčiščene in stališče Anglije v sedanjem mednarodnem položaju popolnoma jasno in nedvoumno. Sedaj ne more nihče več dvomiti o tem. da je Anglija odločena nastopiti z vsemi silami proti vsakemu napadalcu ter da bi vsako ogražanje življenjskih interesov Poljske imelo za posledico vojno, v kateri bi bila Anglija z vsemi svojimi zavezniki na strani Poljske. Današnji londonski listi soglasno ugotavljajo, da je sedaj po vseh teh izjavah izven vsakega dvoma: 1. da bo Anglija za vsako ceno izpolnila vse svoje mednarodne obveznosti in da je pripravljena tudi na vojno, čeravno je slej ko prej še vedno pripravljena doprinesti največje žrtve za ohranitev miru in 2. da stoje za angleško vlado vse politične stranke in ves britanski imperij. Kar se tiče gdanskega vprašanja, ugotavljajo današnje -Times*, da je Gdansk v sklopu mirovnega bloka izrednega pomena. Cim bi se izvedla priključitev Gdanska k Nemčiji, bi bila s tem odrezana Poljska od morja, neposredno pa tudi od Anglije in Francije. S tega vidika ie svobodna luka ob izlivu Visle ogromnega pomena tudi za Anglijo in Francijo Sedanji nevtralni položaj Gdanska je edino možen kompromis med Poljsko in Nemčijo in predstavlja Gdansk za mirovni blok ključ vsega nadaljnega razvoja na evropskem vzhodu. Zato tudi Anglija nikdar ne bi pristala na kako spremembo, ki bi jo sklenil gdanski senat po »svobodni odločitvi«, kakor se je na to z vso resnostjo pomišljalo zadnje dni v Berlinu. Kar se tiče stališča Anglije, se boli ko kdaj poudarja, da so minili časi. ko ie morala angleška vlada popuščati, ker Anglija vojaško ni bila pripravljena. Velika Britanija je sedaj vojaško pripravljena kot Še nikoli. Njene vojne sile se naglo približujejo vojnemu stanju. Angleški narod se je ne le sprijaznil z uvedbo vojaške obveznosti, nego je s prostovoljskimi formacijami dokazal, da je pripravljen doprinesti tudi največje žrtve za obrambo miru. pravice in svobode. Vojna mornarica je najmodernejše opremljena in najmogočnejša na svetu. Na polju letalstva je bil izvršen v razmeroma kratkem času naravnost revolucionaren preokret. Angleška letalska produkcija je dosegla kapaciteto, ki meji že na obseg, kakršen je določen za primer vojne. Tenor vseh komentarjev londonskega tiska je, da sedaj ne more nihče več dvomiti o stališču Anglije in njeni odločnosti, da se upre slehernemu napadu nase in na svoje zaveznike. Svarilni glasovi tudi iz Francije Francija bo vedno na braniku človečanskik pravic, svobode in miru Pariz, 3. julija. Včeraj je bilo v Franciji več političnih zborovanj in prireditev, na katerih so govorili poleg predsednika republike Lebruna tudi razni ministri. Predsednik Lebrun je govoril v Montpeilieru, minister za mornarico Campinchi pa v nekem pomorskem mestu, kjer je poudarjal, da sta državi osi v tragični zmoti, če mislita, da bosta demokratski državi mirno gledali nadaljnje izsiljene teritorialne spremembe v Evropi. Francija je sicer za mirno sožitje narodov, to pa še ne pomeni, da se ne bi postavila v bran, kadar gre za obrambo človečanskih pravic, svobode in roiru. Pariz, 3. julija. AA. (Havas) Predsednik republike Lebrun je obiskal včeraj vino-sodne kraje v Trfinguedoni. Na čast Lebru- 08 je bil prirejen v občinski palači v Montpeilieru svečan banket, na katerem je spregovoril tudi predsednik Lebrun ter med drugim dejal: Francija stoji na stališču, da se morajo mednarodno pravo in mednarodni sporazumi spoštovati ter je nasprotna vsakemu političnemu nasilju, spremembi meja ter okrnitvi neodvisnosti. Spori med narodi n*J rešujejo na miroljuben način in s prijateljskimi sporazumi. Življenje nima nobene vrednosti brez dostojanstva. Zato stoji Francija na stališču svobode, ki edina lahko zavaruje ljudem srečo. Francija veruje v veliko korist mira, toda istočasno prevzema obveznosti, ki zahtevajo žrtve zaradi varnosti njene obrambe in zaradi tgga, da ao omogoči izpolnitev obveznosti, ki jih je sprejela. Francija se je od nekdaj borila za spoštovanje in izvajanje osnovnih pravnih načel ter proti nasilju, napadom in ogražanju slabejšib narodov. Francija veruje v nje in bo vse storila, da se obnovi varnost na kontinentu. Francija bo koncentrirala vse svoje sile, človeške, naravne in intelektualne v obrambo svojih meja in prijateljskih držav. Zbor angleških diplomatov v Londonu London, 3 julija. AA. fReuter) Angleški veleposlanik v Varšavi Cunard je obiskal lorda Halifaxa takoj po svojem prihodu v London. Cunard je bil danes tudi v zunanjem ministrstvu, kjer je imel daljšo konferenco z Aleksandrom Cadoganom. Iz ministrstva se je odpeljal na poljsko veleposlaništvo, kamor je bil povabljen na kosilo. V Londonu v nekaj d neb pričakujejo angleške diplomatske zastopnike iz posameznih evropskih prestolnic Med drugimi pričakujejo tudi prihod sira KeviUa Hen- de-^ona iz Berlina, ki bo prišel v London na počitnice, kakor tudi prihod angleškega poslanika v Bukarešti Reginalria Hoarea. še eno opozorilo London. 3. julija, br. Po medsebojnem dogovoru obeh vlad sta včeraj angleški in francoski zunanji minister sprejela nemška poslanika v Londonu in Purinu ter jima v polurnem razgovoru po no. no pojasnila stališče svojih vlad glede mednarodnega položaja in zlasti opozorila nemška predstavnika na to, da bi Anglija in Francija smatrali vsak poizkus za spremembo položaja Gdanska za dejanje, ki bi neizogibno imelo za posledico takojšnjo vojaško intervencijo Anglije in Francije na strani Poljske. Poljska vedno bolj odločna Energična zavrnitev gdanske propagande v poljskem tisku Varšava, 3, julija, t Ve* poljski tisk je zavzel po jasnih izjavah angleških državnikov glede Gdanska še boli odločno stališče in ostro reagira na vse nemške akcije, zlasti pa na pisanje ^Danziger Vor-posten«. ki je minuli teden pozival prebivalstvo Gdanska na i ohrani za orihodnje dni mirne živce in hladno kri. češ da se bližajo veliki dogodki in da ho že Fuhrer sam določil, kdaj se bo Gdansk združil z Nemčijo. Listi opozarjajo Nemce v Gdan-; sku, naj se nikar ne vdajajo praznim na-j dam, ker Poljaki ne drže rok križem. Poli-j ska se predobro zaveda, da so ogroženi njeni življenjski interesi. Ce bi pa Nemci v Gdansku hoteli tvegati kako blazno dejanje, potem bodo naleteli na poljske bajonete. Ob strani Poljske pa sta tudi njeni zaveznici Francija in Anglija Nemci naj se ne vdajajo samoprevari, da bosta ostali obe demokratski velesili pasivni in da bosta pustili Poljsko na cedilu. Metode, ki so se jih Nemci posluževali v Su-detih. se v Gdansku ne budo obnesle in pomagali tudi ne bodo prostovoljski zbori, ki jih organizirajo v Gdansku katerih namen pa so provokacije. Hkrati opozarjajo poljski listi na apel angleške delavske stranke, ki ga je bila naslovila na nemški narod, v katerem ga poziva, da stori vse. kar je v njegovi moći, da prepreči novo svetovno vojno, ki bi pomenila katastrofo za človeštvo in civilizacijo. Angleški narod ne goji sovraštva do nemškega naroda in hoče z njim živeti v prijateljstvu, vendar angleška delavska stranka v polni meri odobrava stališče svoje vlade glede oboroževanja In glede njene zunanje politike, da se upre vsakemu nadaljnjemu poizkusu nadvlade v Evropi Priprave v Gdansku se nadaljujejo Varšava, 3 julija br. Polozai v Gdansku se ni v ničemer spremenil Priprave za organizacijo prostovoljnega zbora se nadaljujejo. Med tem pa je nemška vlada s posebno noto obvestila Poljsko, da bo v prvih dneh avgusta priplula v Gdansk nemška križarka »Konigsberg«. Ob tej priliki bodo v Gdansku velike mornariške svečanosti in bodo odkrili tudi spomenik mornarjem s križarke ^Magdeburg«, ki je bita za časa svetovne vojne na Vzhodnem morju potopljena Gdansk, 3. julija, br. V Gdansku so bili včeraj in danes izdani nadaljnji vojaški ukrepi. Danes so pričeli graditi celo vrsto lesenih poslopij za vojaštvo, obenem pa tudi že pripravljati gradnjo novega mostu preko vzhodnega rokava Visle pri vasi Ro-te Bude. Vsi lastniki vozov in avtomobilov so dobili poziv, nai bodo pripravljeni na rekvizicijo vozil. Ali ste že obnovili „Gdansk spada k Nemčiji" Odansk, 3 julija i. V malem mestecu Tiegenort je imela včeraj zborovanje narodno socialistična stranka, na katerem je govoril okrožni vodja Forster. Po poročilih nemških listov se je na tem zborovanju zbralo več tisoč ljudi iz bližnje in daljnje okolice. Forster je ostro nastopil proti ob-koljevalni politiki Anglije, ki misli, da je Gdansk na večne čase obsojen na sedanji položaj. Mi na ugotavljamo: Gdansk spada k Nemčiji! Danes končni odgovor Moskve Poročilo moskovskega poslanika angleški vladi London, 3. julija, br. Zunanje ministrstvo je prejelo obširno poročilo angleškega veleposlanika v Moskvi Seedsa o včerajšnjem razgovoru z Molotovim glede poslednjih angleško-franeoskih predlogov za sklenitev trojne vojaške zveze. Poročilo navaja, da so sedaj razčiščena vsa vprašanja, nanašajoča se na jamstvo varnosti in nedotakljivosti manjših držav ter da so s tem odstranjene poslednje ovire za skle- nitev sporazuma. Za danes popoldne je napovedan nov sestanek v Kremlju. Pri tej priliki bo Molotov sporočil definitivni odgovor ruske vlade. V londonskih krogih so zelo optimistični in računajo s tem, da bo sedaj prišlo do končnega sporazuma. Po poročilu angleškega veleposlanika gre sedaj v glavnem zgolj še za čim popolnejšo stilizacijo besedila pogodbe, ki se jo lahko smatra v načelu že za perfektno. Kitajski četniki zopet na deln Nastopajo na vseh straneh in so se pojavili v Tiencinu Tokio. 3. jul. br. Še zmerom ni gotovo, kdaj se bodo prav za prav pričela pogajanja za ureditev angleško-japonskega spora zaradi blokade v Tiencinu. Verjetno je le. da se bodo pri .sla konec prihodnjega tedna. Položaj v Tiencinu je ostal slej ko prej nespremenjen. V okolici mesta pa so se sedaj pojavili kitajski četniki. Dva njihova oddelka sta včeraj napadla tiencinsko elektrarno in jo poškodovala tako. da je bilo mesto v pretekli noči brez razsvetljave. Teč japonskih policijskih stražnikov Je bilo ubitih. V Tokio so med tem že prispeli zastopniki japonskih oblasti v Tiencinu. in sicer japonski generalni konzul, neki general in neki mornariški oficir. V Jokohami pa se je davi izkrcal z angleškega ru&ilca an- gleški generalni konzul iz Tiencina. V bližini Jokohame ga je pričakoval angleški poslanik v Tokiu Craigie. 2e popoldne sta imela prvi daljši razgovor o položaju. Peking, 3. julija. AA. (Reuter) Minuli teden so kitajski četniški oddelki imeli precejšen uspeh v pekinški pokrajini. Po pripovedovanju potnikov so uničili dva Japonska vojaška vlaka in sicer ca vlak 25 mili od Pekinga, drugega pa v severnem Honanu v bližini Haifenga. Borb med Japonskimi četami in Četniki se Je udeležilo 35.000 mož. Agencija Central News pa poroča, da so Kitajci zavzeli mesto Sinring ▼ pokrajini Kvantung in da stalne dajejo. Deset kilometrov severno od kava v pokrajini Kiangsi se vodijo hode Ko ona jate na dopunt, ne pozabite »poročiti naslova, da boste tudi med dopustom redno prejemali lfet poCitični odjvrnlt Malo odgovora „Obzoru" Sedavno tega je zagrebški »Ofrzor« ogorčeno ugovarjal »Slovenskemu .Varodo« trdeč, da smo g. Filipu Lukasu neupravičeno podtaknili, da je on pristaš tako z\'anc »gotske frorf/fs o poreklu Hrvatov. .Ve ozr ni je se na \ se drugo, bomo tu zasta\-ilt sa mo eno \ pr.išanje tovarišu »Obzoru*, ki vedno tako goreče jemlje v zaščito g. Lu-kasa. Je h Obzor*, ki s tako vnemo registrira V9€ kulturne dogodke med fir\ati} kdaj obsodil javno in med Hrvati še nikdar izrečeno trditev, ki jo je don Filip Luka* kot predsednik tako veleugjedne ustanove kakor je »Matica Hrvatska* izrekel na Ma tičnem občnem zboru dne 27. decembra 1936. poudarjajoč doslovno: »Tako se v po gledu idealizma Hrvati približujejo južnim Semcem, kakoe sosednim Slovencem, pri katerih ne gffftfl na stranke prevladuje/o realistično nijtcruilistične poteze« (točno reproducirano po l zvešt a ju »Matice Hrvatske* za leto /936. stran 16.)? Je-li morda »Obzoru* znano, da je bil največji hr\atski ideolog Stanko \'raz tudi Slovenec? Morda »Obzor* ve, da /e slavni hivatski romanopisec, pesnik in rodoljub, ki je bil nekaj časa tudi predsednik »Matice Hrvatske«. nekoč izjavil in napisal: »Nas ti rvate in Slovence loči samo Sotla. Sotla je voda. ali kri m voda*? Ako mu morebiti ni znano, mu povemo mi, da )e direktor »Obzora* dr Milivoi Dežman sam slovenskega porekla iz tanco\t%a pri Radovi jici. Ako je torej vse to znano spoštovanemu »Obzoru*, pa neče obsoditi one lAikasove izjave o Slovencih, potem naj se ne čudi, ako bi tudi kakega njegovega urednika uvrstili med pristaše gotske teorije, čigar ime samo že kaže, da je po krvi in izvoru bližji Gotom, kakor pa Slovanom. V informacijo našim čitateljem pripominjamo, da je ne davno tega izšla v zagrebški »\ovi rt ječ t-« razprava, v kateri se dokazu te. da ni don Filip Lukas ne gotskega, ne hrvatskega porekla, marveč oncarsfcega, kar baje potrjujejo njegovo ime, temni tip in njegov značaj O slovanskem Imenu rumunske prestolnice Bolgarski list »Černo more*, ki izhaja ¥ Varni, piše: »Znani rumunski pisatelj m znanstvenik Viktor Eftimiu. predsednik romunskega Pen-kluba v Bukarešti, je napram uredniku dnevnika »TimpuU, katerega direktor je sedanji minister zunanjih del Ga-fencu, izjavil: »Xašel sem v nekem starem bolgarskem rokopisu, da je nosilo mesto Bogurja — Saša Bukarešta pred tisoč leti ime Perun. To je bilo ime slovanskega boga ognja in vojne.* Viktor Eftimiu je nato razprostrl po mizi velik pergament, popisan v slovanskem jeziku, in s prstom kazal rdeče in zelene znake na dokumentu: »Evo. tukaj je Perun, tam Brašov in tamle Sibiu.* To kar je izsledil Eftimiu, je velike zgodo vinske važnosti. Do sedaj je bilo znano, da je Bukarešto osnoval ovčar Bokur, no, sedaj je romunski učenjak dognal, da so Slovani v X. stoletju ustanovili na mestu, kjer je sedaj Bukarešta, veliko selišče, ki so mu dali ime Perun. Pod tem imenom je znan eden največjih slovanskih bogov. Perun je bil bog ognja, groma in vojne. Leta 980. je ruski veliki knez Vladimir, ustanovitelj ruske države, dal postaviti v svoji prestolnici ogromen spomenik bogu Perunu. Osem let kasneje, leta 988., ko je sprejel s svojim narodom krščanstvo, je dal Perunov spomenik po nasveta duhovnikov porušiti.* ćesa nam f e treba? V beograjski »Nezavisni tribuni* čitamo: »Dovolj je bilo kopiranja tujih vzorov, ki jih sploh ni mogoče uveljaviti v naši državi ... Mi nočemo biti ne levičarjt. ne desničarji, mi moramo hoditi naravnost po svoji poti, a to pomeni, da se moramo vrniti k narodu. Osnovno načelo se glasi: Stranke in politiki obstojajo radi naroda, a ne narod radi politikov in strank. Politična načela morajo imeti svoj izvor v narodni psihi, a njihovo uveljavi jenje v praktičnem življenju, kar pomenja tudi način državne uprave, je stvar narodnih voditeljev, politikov in inteligence. Dvajset let drago plačanih izkušenj nam je done&lo dragoceno »poznanje: da je nemogoče vcepiti našemu naroda politične in socialne doktrine, ki nimajo korenin v narodni duši, v njegovi preteklosti in tradiciji, v njegovih prilikah in potrebah. Mi potrebujemo staro srbijansko demokracijo in dobro m pošteno, pa ako hočete, tudi staro avstrijsko administracijo.* — Ta glas iz Beograda preseneča, bojimo pa se, da bo ostal glaa vpijočega v poičavU Čarih, 3. julija. Beograd 10. — 11.7475, London 20.765, Notr Tork 443.015. Bruselj 75.40, iffjaa 23.35, Amsterdam 235.50, Borim 177.925, Piaga 15. — Var-S&SO, &0j» 544 Buka^tU 3.25. Stran 7 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, S. julija 1939. Stev. 147 Ob ICO letnici smrti Tomaža Dolinarja Lera spominska svečanost v Dorfarjlh, rojstnem kraju velikega znanstvenika, ki ga je dala kmetska kila našemu naroda Sk.dja Loka. 3 julija Društvo »Pravnik« je pod vodstvom svo jega predsednika proi. dr. Metoda Dolenca priredilo včeraj društveni izlet v Dorfarje pri Skorji I.oki. kjer je počastilo spomin na 100-letnico smrti dr. Toma/a Dolinarja. od ličnega slovenskega pravnika, ki se je rodil v Dorfarjih Meti navzočim« častilci dr. To ma/a Dolinarja je bilo več univerzitetnih profesorjev, sodnikov, državnih tožilcev in odvetnikov, tako prof. Hr. Rudolf Sajovic. viš. dr/, tožilec dr. Kravina. državna tožil ca Rranko Goslar in dr. Lučovnik. zastopnik pravnega oddelka OliZI) dr Stane Li kar. predsednik Odvetniške zbornice dr Janko Žirovnik, predsednik notarske zbor niče tir. Jože Krcvelj, zastopnik pravnikov iz Kranja dr Josip Vilfan, zastopnika pravnikov iz škofje Loke starešina sodišča g Ustar in notar dr. Stevo Šink.. Pred rojstno hišo dr Tomaža Dolinarja. kjer je Društvo pravnik že leta 1905. odkrilo lepo spominsko ploščo, so se zbrali domačini in gostje Hiša je bila okrašena z zelenjem, cvetjem in mlaji Oh IS. je predsednik prof dr. Dolenc v uvodnem go voru pojasnil pomen spominskega slavja in pozdravil vse zastopnike in domačine, nato pa je imel slavnostni govor docent dr. Sto jan Bajič, ki je med drugim izvajal: — Zopet smo se zbrali pred kmetsko hišo, da se oddolžimo spominu enega izmed mnogih velikih mož. ki jih je kmetska hiša dala našemu narodu. Dala jih je naša zdra va kmetska rodbina, vajena trdega dela in težkega življenja. Od matere, od očeta, od domače zemlje so dobili na svojo življenj sko pot zaklade duha, značaja in delavno sti. Želja za spoznanjem, vnema za resnico in pravico, ki sta tako globoko vkoreninje-ni v naši kmetski rodbini, trdnost značaja, poleg tega pa neskončna delavnost, so bili popotnica, s katero so odhajali kot mladi šolarji z naših kmetskih domov v širni svet. Tam so delali, trpeli, se žrtvovali in — /ms-govali. Dr. Stojan Bajič je očrtal življenj skr; pot dr. Tomaža Dolinarja, ki se je rodil 12. decembra 1760 in dobd prvo izobrazbo na starološkem gradu, pozneje v Trbižu in na gimnaziji v Ljubljani, kjer je stopil v bogoslovje, ki ga je pa zapustil. Odšel je na Dunaj, da bi se posvetil študiju matematike in astronomije. Tudi to svojo namero je opustil in se odločil za pravoslov-ie Kot človek je bil Dolinar vzgled pravega znanstvenika. Napisal je, da raje umre, kot da bi se pehal za praznimi naslovi. Vse njegovo življenje kaže usodo slovenskega talenta v tistih časih. Sijajen mislec, ki združuje nadarjenost z vzgledno marljivostjo, se je mogel uveljaviti le z velikimi žrtvami in napori v tujem jeziku in v tuji kulturi, za katero je živel in delal v svoji neugnani vnemi za znanost. Tako kot njegove ustvarjajoče sile tako so stoletja in stoletja odtekala bogastva duha iz našega naroda ter bogatila tujo kulturo, tujo moč m tujo oblast. Le drobce smo mogli ohraniti za nas same. Danes v svoji državi so čisto drugi pogoji za našo kulturno rast. V svobodni Jugoslaviji se more razvijati svobodno na domačih tleh združena z narodom, iz katerega izvira vsaka ustvarjajoča sila. Vsako delo in vsak uspeh kulturnega dela naj odslej raste in rodi sad na domačih tleh. naj množi naš narodni kulturni zaklad in #iaj narodu vrača to, kar od njega dobiva In prepričan* smo, da bo naš narod v tej svobodi dal velike duhove in značajne borce za pravico, resnico in svo bodo Zastopnik pravniške fakultete ljubljanske univerze prof. dr. Rudolt Sajovic je nato v lepem govuru očrtal delo dr. Tomaža Dolinarja z željo, da bi bil vzgled vsem našim kulturnim delavcem. V imenu starolo ške občine ie navzoče pozdravil občinski odbornik Franc Šifrer in se zahvalil društvu Pravnik, za slušatelje pravne fakultete pa je izpregovoril g. Ivan Hafner, nato pa je govoril še starešina okrajnega sodišča v Skofji Loki g. Ustar. Odvetnik dr. Anton Urbane in sodnik Franc Orožen, odbornika društva Pravnik, sta položila na spominsko ploščo pozlačeni venec z napisom »Dr. Tomažu Dolinar i u ob 100 letnici njegove smrti Društvo pravnik«. Iz Dorfarjev so odšli izletniki v Skorjo Loko, kjer so bili še nekaj ur gostje tamošnjih tovarišev, zvečer pa so se vrnili domov. V črni vasi je ponoči gorelo Posestniku Jakobu Remžgarju je požar povzročil veliko škodo — Ogenj so baje podtaknili cigani Ljubljana, 3. julija. Ponoči okrog 23.30 je močan strel z Ljubljanskega gradu naznanil prebivalstvu, da gori v ljubljanski okolici. Ze malo poprej ob 23.09 pa je dolenjska stražnica obvestila poklicne gasilce, da gori v Crni vasi. Poklicni gasilci pod vodstvom poveljnika Furlana. so takoi odhiteli na pomoč. Ko so z motorno brizgalno prihiteli v Crno vas, so opazili, da gore hlev, pod in kozolec posestnika Jakoba Remžgarja v Crni vasi 43 tik cerkve. Ogenj je bil skoraj že opravil svoje uničujoče delo in gasilci so ga predvsem skušali omejiti, da bi se ne razširil na bližnja poslopja. Goreti je začelo okrog 23. in je ogenj nastal hkrati na hlevu in na priključenem kozolcu, ki je zvezan s podom in hlevom. Iz hleva ie švignil velik plamen in udaril tako gost dim. da domači, ki so že spali in so takoj prihiteli na pomoč, niso mogli vdreti v hlev in rešiti živine. V hlevu sta se zadužila dva konja, 6 krav in 2 telici, vsega skupaj 10 glav. Istočasno je izbruhnil ogenj tudi na kozolcu, v katerem je bilo okro^ 20.000 kg sena. Seveda se je ogenj z bliskovito nagli- co razširil in je bilo vsako gašenje zaman. Gašenje pa je bilo otežkočeno tudi zaradi tega, ker je voda precej daleč in so morali gasilci napeljati cevi 500 ali 600 m daleč do prvega bližnjega Dotoka. Pri gašenju so delovali poleg domačih in poklicnih gasilcev še ljubljanski prostovoljni gasilci in barjanska gasilska četa. Združenim gasilcem se je posrečilo, da so čez nekaj ur ogenj popolnoma zajezili, vendar od hleva in kozolca ni ostalo drugega kakor golo zidovje, od kozolca in poda pa nekaj ožganih tramov. Posestnik Jakob Remžgar ima okrog 80.000 din škode, zavarovan pa je za hlev pri banki Slaviji za 25.000 din. za seno pa pri Vzajemni zavarovalnici za 5000 din. Skoda je torej zelo velika. Ogenj je bil nedvomno podtaknjen. Dokaz, da je bila na delu zločinska oožigal-ska roka. je to, da je požar hkrati izbruhnil na dveh krajih. Vse kaže. da so ogenj zanetili iz sovraštva cigani, ki so se popoldne potikali po okolici. Starejša ciganka je stopila v hišo Remžgarjevih in ker so jo odslovili, je zagrozila, da bodo zažgali. Cigane iščejo orožniki in policija. Za naslov najboljšega atletskega kluba v Jugoslaviji V Sloveniji ima največ točk Primorje — Gorsek je postavil na 809 m rekord ~ Ludvik Starič se je v Zagrebu težko ponesrečil Ljubljana. 3. julija Po vsej državi so bile včeraj izločilne tekme za atletsko državno prvenstvo klubov. Z razliko od prejšnjih tekmovanj so bili letos predpisi spremenjeni in je smel vsak klub postaviti na posamezne točke po največ 1 tekmovalce, od katerih so se 3 najboljši ocenili po točkah. V Ljubljani sta na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola nastopila samo Primorje in Ilirija, ki pa tudi nista postavila vseh svojih najboljših atletov. Tako je n. pr. Primorju manjkal odlični Pleteršek, a tudi Gorska niso postavili na 1500 m. Enako pri Iliriji m atartal Bručan. Višek prireditve je bil tek na 800 m. kjer se je Goršku posrećilo v krasnem teku in Čeprav brez enakovredne konkurence, zboljšati svoj lastni državni rekord za 1.3 sek. Z lovim rekordom 1:55 se je Goršck uvrstil med najboljše evropske tekače te panoge. Istočasno kakor v Ljubljani, so bila tekmovanja tudi v Mariboru in Celju. Prinašamo rezultate najboljših v posameznih discipli-raii in sicer po vrstnem redu Ljubljana, Maribor, Celje. 110 m zapreke: Zupančič (Ilirija) 18, Les (Rapid) 19.1 (v Celju v tej panogi niso tekmovali). Skok ob palici: Bratovž (I) 315, Oro*-sy (R) 335, Jenko (Celje) 293. Met krogle: Steplšnik (I) 12.15, Hlade (železničar) 12.S4, Katic (C) 10.08. Tek 200 m: Račič (I) 23.5, Robert (R) 24.2, Jakec (C) 25.1. Skok v daljavo: Polak (Primorje) 6.28, Zorko (2) 6.57, Jakec (C) 5.68. Tek 5000 m: Kvas (I) 16:27.8, Zupan (Ž) 17:02, Steiner (C) 17:11. Met kopja: Ilovar (I) 41,81, Gregorović it) 48.75, Katic (C) 32.66. Tek 400 m: Gaberšček (P) 53.4, Robert (R) 54.8, Jakec (C) 58.1 -Skok v višino; Martini -(P} 183, Jeglič (R) in Zorko (ž) 165, Stavbe (C) 160. Met diska: Steplšnik (I) 36.50. Hlade (4) 35.66. Stavbe (C) 34.48. Tek 800 m: Gorsek (P) 1:55!!, Muravs 2;07-3, 2er*a k(Pi 2:09, Tek 1500 m: Glonar (I) 4:21.1, Kra- ner (R) 4:25.4. Markovič (C) 4:51.2. Štafeta 4X100 m: Primorje 47.2, Rapid 46.4. Celje 51.6 diskvalificirana. Po točkah je vrstni red slovenskih klubov naslednji: Primorje 19.313, železničar 18.618, Ilirija 18.338, Rapid 18.071,, Celje 14.780. V Zagrebu si je nabrala Concor-dia nad 20.000 točk, d očim beograjski rezultati še niso znani. Tudi v inozemstvu je bilo več lahko-atletskin prireditev. V Milanu je Italija premagala Madžarsko 99:84. Nemčija je nastopila na treh frontah in je vsakokrat zmagala: v Kopenhagnu s 101:79 nad Dansko, v Monakovu s 106:75 nad Francijo in v Eggu s 95:41 nad Luksemburške. V nogometu ni bilo posebnih dogodkov. V Ljubljani sta se za pokal LNP srečala Ljubljana in Mars. Ljubljana ni nastopila z najmočnejšim moštvom, vendar je zmagala, dosti bolj sigurno kakor kaže rezultat 2:1, ki je bil dosežen Že v prvem polčasu. V Celju sta se v pokalni tekmi srečala Maribor in Olimp. Zmagali so Mariborčani s 3:2. V Zagrebu je reprezentanca Hrvatske po odlični igri premagala reprezentanco Dalmacije 7:1. V tekmah za vstop v ligo je Bata premagal Krajišnika 3:0, Vojvod-na in Skopski SK pa sta igrala 2:2. V Pragi je Ferencvaroš presenetljivo porazil Sparto 2:0 in se je tako plasiral v drugo kolo tekmovanja za srednjeevropski pokal. Danes je na sporedu še tekma med Slavijo in BSK v Pragi- V Zagrebu so bile mednarodne motoci-klistfične dirke, ki so se jih razen najboljših zagrebških hi ljubljanskih dirkačev udeležili tudi Nemci ln Angleži, zal se je na koncu prireditve, prav na poslednji točki, pripetila huda nesreča. Ludvik Starič (Hermes, Ljubljana), se je na ovinku zaletel v ograjo, prepleteno z sico in se je pri tem težko poškodoval. Prepeljali so ga takoj v bolnico. Njegovo stanje Je nevar- no. Starič Je bil v predldocih točkah najnevarnejši tekmec nemškim dirkačem, .ki so povsod, kjer so nastopili, odnesli prva mesta. Izredno zanimiva je bila mednarodna dirka športnih motorjev do 500 cem, kjer je zmagal Nemec Marxreiter pred svojim rojakom Busseom in Staričem. Vsi so vozili na motorju znamke Jap. V ponovno, dirki iste kategorije, kjer so startali samo najboljši, sta morala zaradi padcev oziroma pokvare motorja odstopiti Buttler in Starič in so prva tri mesta zasedli Nemci Bringl, Maxreiter in Busse. V Stuttgartu je bila včeraj pomembna boksarska prireditev, ki ji je prisostvovalo 65.000 gledalcev. Največje ztnmanje je vladalo za srečanje obeh voJilnih nemških boksarjev, bivšega svetovnega prvaka Maksa Schmelinga in evropskega prvaka Adolfa H eu se rja. Slednjemu so dajali dobre izglede nasproti mnogo starojšemu Schmelingu, prišlo pa je do velikega presenečenja. Ze v 71. sek. prvega kroga je namreč Schmelin<< s kratk.m strahovitim udarcem desnice pogodil svojega nasprotnika v brado m jra knock outiral. Udarec je bil tako močan, da se Heuser dolgo ni zavedel Zopet težka prometna nesreča Na železniški progi med Ljubljano in št. Vidom je lokomotiva včeraj razmesarila natakarico Ivanko Plankovo Ljubljana, 3. julija Prometne nesreče se v zadnjem času pri nas naravnost strahotno množe, zlasti ob nedeljah, ko je nekoliko večji promet kakor ob delavnikih. Težka nesreča se je pripetila tudi včeraj na železniški progi med Ljubljano in št. Vidom. Po kosilu se je odpeljal 31-letni pietilee France Debevc, uslužben v Vidmarjev! tovarni v Ljubljani, z 20-1 etno brhko natakarico Ivanko Plankovo proti Gorenjskem. Za tramvajsko remizo je zavil po cesti, ki vodi čez polje proti Klecam. Cesto križa v sredini železniška proga. Prav takrat je prihajal iz Ljubljane kopalni vlak, ki odhaja ob 13.42 z glavnega kolodvora proti škofji Loki. Pred Debevcem je vozil neki motociklist, ki je se srečno prevozil železniško progo, ki tam nima zapornic. Sicer pa tudi niso potrebne, ker je proga dovolj pregledna, dovolj vidna napisana tabla pa tudi svari pešce in vozače, naj bodo previdni. Prvi motociklist je pa menda zmotil Debevca, ki je bil prepričan, da bo tudi on lahko ušel prihajajočemu vlaku. Toda ta brezbrižnost je imela strašne posledice: Lokomotiva je udarila v zadnji del motorja in Plankova je padla naravnost pod stroj, ki jo je vlekel kakih 60 metrov daleč in jo strahovito razmesaril. Nesreč-nici je zlomilo roki in nogi. zdrobilo lobanjo in strlo skoraj vse kosti. Debevec je zaradi nenadnega sunka tre-ščil z motorjem vred v bližnjo napisno tablo. Vrglo ga je z motorja in je z vso silo priletel v drog. Strojevodja je po nesreči ustavil vlak. Ob progi se je zbralo mnogo ljudi in nekdo je naglo obvestil reševalce, že čez n^kaj minut so ponesrečenega Debevca prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili hude notranje poškodbe, dočim po telesu nt poškodovan. Njegovo stanje je precej kritično. Na kraj nesreče je prišla tudi policijska komisija in na njeno odredbo je bilo truplo nesrečne Plankove prepeljano v mrtvašnico splošne bolnice. — Tražena nesreča pa naj bo opomin vsem vozačem, naj bodo skrajno previdni. Obupala je nad življenjem Ljubljana, 3 julija V Ljubljani je mnogo skrite bede. Marsikdo trpi tiho ter skrito, ne da bi iskal usmiljene ljudi. Tudi Ana Križmanova je mnogo trpela. Trpela je, dokler ni obnemogla ter povsem obupala nad življenjem. Bila je še sorazmerno mlada, 37 let stara. Stanovala je z dvema nepreskrbljenima otrokoma v Milčinskega ulici. Mož, avtomobilski prevoznik Ciril Križman, ji je nedavno umrl. Po moževi smrti se Križmanova ni mogla več znajti. Za težje delo ni bila sposobna. Mož ni zapustil družini nobenega premoženja. Beda je stiskala družino dan za dnem bolj in Križmanovi so začeli odpovedovati živci. Niti pogrebnih stroškov za možem ni mogla poravnati, še vedno je dolgovala 900 din. Stanarina sicer ni bila visoka, a vendar je bila Križmanova v zadregi, kako jo naj plača. Začela je obupavati nad življenjem, le skrb za otroka jo je zadrževala, da ni sklenila že prej življenjskih računov. Toda včeraj popoldne jo je žalost prignala do obupnega dejanja. Ko se je zvečer vrnil 17-letni sin Križ-manove domov, je nesel zaklenjeno stanovanje. Takoj ga je obšla zla slutnja in pohitel je po strica, da sta s silo odprla stanovanje. Toda bilo je že prepozno; Križmanova je bila že mrtva: obesila se je na okensko kljuko. Napisala je pismo ter ga naslovila na državnega uradnika Keka. Mislila je še na otroka, a ji ni kazalo drugega, po njenem prepričanju, kakor da se poslovi od sveta. Tako sta nepreskrbljena otroka zdaj še izgubila mater. Iz Celja —c Nazadovanje brezposelnosti. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 30. junija na novo prijavilo 59 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 8 oseb, posredovanj je bilo 6. odpotovalo je 33. odpadlo pa 225 oseb. Dne 1. t. m. so ostali v evidenci 303 brezposelni (236 moških in 67 žensk) nasproti 508 (445 moškim in 63 ženskam) dne 30. junija. Delo dobi 6 hlapcev, 2 mizarska vajenca, po 1 frizer in kleparski vajenec, 6 kmečkih dekel, 4 kuharice, po 2 gospodinji in služkinji ter po 1 natakarica in postrežnica. —c šoferski izpiti za kandidate iz območja predstojništva mestne policije v Celju in iz laškega sreza bodo v četrtek 13. t. m. ob 8- zjutraj pri predstojništvu mestne policije v Celju, kjer je tudi treba vložiti zadevne prošnje. —c Brez povoda ga je zabodel. Na cesti v Stopčah pri Grobelnem je v soboto zvečer neki moški brez povoda napadel 17 letnega Franca Križanca lz Stopč ter s:a zabodel z nožem v vrat in levo roko Križanca so prepeljali s celjskim reševalnim avtomobilom v celjsko bolnico. —c Davčna, potrdila za odmero Šolnine. Davčna uprava v Celju razglaša: Državni uslužbenci, ki bodo potrebovali ob vpisu otrok v šolo zaradi odmere šolnine potrdila o velikosti predpisanega davka in ki plačujejo poleg uslužbenega davka tudi davek po kaki drugI davčni obliki, za katereg-a so obremenjeni pri pristojni davčni upravi. na1 nasloviio svoje prošnje, kol-kovane z 10 din. na davčno upravo, vložijo pa jih naj neposredno pri uradu, ki jim nakazuje osebne prejemke. Ta urad bo popi al prošnjo s podatki o velikosti uslužben-skega davka davčni upravi, ki bo nato izdala potrdilo za vse davčne oblike. Za vsako potrdilo je treba priložiti kolek za 20 din. za vsak zahtevan prepis potrdila pa kolek za 10 din. —C Izločilnega tekmovanja za državno atletsko prvenstvo se je udeležila v nedeljo v- Celju samo atletska sekcija SK Celja. Tekmovalo je okrog 30 atletov. Zaradi neugodnega vremena so bili doseženi samo povprečni rezultati. Zaradi pomanjkanja predpisanih zaprek je odpadel tek na 110 m z zaprekami, štafeta na 4X100 m pa je bila diskvalificirana Atletska sekcija je dosegla 14.780 točk. ——c ISSK Maribor : SK Olimp 3:2 (1:0). V finalni tekmi za pokal LNP sta se srečala v nedeljo popoldne na Olimpovem igrišču v Gaber ju mariborski okrožni zmagovalec in podsavezni prvak ISSK Maribor in celjski okrožni zmagovale.? SK Olimp. Mariborčani so v tehničnem pogledu prekašali Olimp, a so s svojo igro kljub temu razočarali. Njihov napad je bil pred golom premalo odločen in nI imel strelcev. Tudi krilska vrsta se nI posebno izkazala, dobra pa je bila ožja obrambi. Olimp je igral požrtvovalno in je izvedel nekaj dobrih potez, moštvo pa je v drugem polčasu popustilo. Tekma je bila živahna, toda pre- ostra, ker sodnik ni znal preprečiti surove igre. V začetku je izvedel Olimp nekaj nevarnih akcij. Mariborčan! pa so se kmalu znašli in igra je postala izenačena. V 14. minuti je Tičar po hitrem prodoru potre-sel Olimpovo mrežo. Gostje so po tem uspehu prešli v lahno premoč, ki je pa niso znali izkoristiti. Po odmoru je izvedel Olimp nekaj odličnih akcij in v 8. minuti je Conžku uspelo, da je iz neposredne bližine izenačil. V 12. minuti je Cater iz razdalje 25 m povišal na 2:1. Mariborčani so sedaj napeli vse sile. da izenačijo. To se jim je kmalu posrečilo. V 20. minuti je Bačar potresel Olimpovo mrežo, v 32. minuti pa je povišal na 3:2. Po drugem golu Maribora je začel Olimp popuščati. V 35. minuti je sodnik izključil Olimpovega igral ca Ključarja. V tem trenutku so povzročili nekateri igralci Maribora, ki so se že prej posluževali ostre igre. pretep na igrišču. Občinstvo je vdrlo na igrišče, vendar pa so stražniki in reditelji kmalu vzpostavili red. Igra je bila proti koncu nezanimiva, ker so tudi Mariborčani popustili. Sodil je g. Presinger. Fantovski pretep • Križna gora, 1. julija Precej dela bo dalo škofjeloškim oblastem, da ugotove vse podrobnosti hudega fantovskega pretepa, ki so ga doživeli te dni na Križni gori prijaz.u gorski vasici, oddaljeni uro hoda od škofje Loke pioti Sv. Joštu. 15 fantov iz Copulj in Križne gore se je zbralo pri posestniku Janezu Pintarju na Križni gori. Kakor je ob takih prilikah sploh navada, so pridno popivali in plesali. Ko se je bližala polnočna ura, so bili vsi precej okajeni, alkohol jim je zlezel v glavo in že Je bil pretep tu. Zaradi česa so se spoprijeli, bo dognala preiskava. En fant je zamahnil po luči, da je nastala tema in že so se spoprijeli, štirje so bili delavci, ostali pa sami sinovi posestnikov. Gospodar Pintar je skušal fante miriti pa je zelo slabo naletel. Dobil je s stružcem hud udarec po glavi, da se je nezavesten zgrudil. »Ubil ga jeane*: Ponedeljek. 3. julija katoličani: Hellodor. Nada D A X A $N J K r K I R E I) 1 T V E Kino Matica: Baronica in njen slu. i Kin«» Slogn: Gospodična moja. mamica Kino Cninn: Blokada Kino Šiška: Chicago v plamenu l-EKARNE Oanes: Mr. Dakarčfč. Sv Jakoba trg 9, Ramor, MJUriotičeva eeaajs 29. fciurmaver, Sv. Petra cesta 78. 1 sako leto pt mi mi)emo matertnsk t d.in. Nekaj lepih besed i/pregovorimo tn /ij/n-nemo, nekaj dinarčkttv /beremo za re\ne matere in njihove OtročiČk*, potem p;i sedemo na dvomljive l;i\nrike in Cak.imo do prihodnjega materi nskc<_Ki dne v zmot n-Jm prepričanju, da smo svojo dolžnost štorih. \'pruSanje materinstva in matere jc OM ostulo v svojem bistvu nedotaknjeno. Celo na slabšem smo. kakor smo bili t.tkrat. ko nmterinskih dnevov sploh še n/\mo pnumth vali lrisoko poslanstvo matere lega / vso svojo težo moralne OtffleMOTUOifJ m gmotnih skrbi vedno bolj na ramena siromašnih žena, ki s svojimi možmi često ne zaslu/ ~> niti toliko, da bi se stirši sami dostojno preživljali, kuj šele da bi mogli skrbeti za svoje otroke Poleg tega ie pm If cela vrsto načelno važnih \'prašan t v zvezi Z materinstvom, preko katerih preha/amo leto /a letom molče m nekako sramezljivo, ker se jih ne upamo načeti. Sicer pa kaj bi hodil daleč z> cfofcurj, Jm so naše prosla\e materinskega dne bolj na jeziku, kakor v srcu. Poglejmo kaj r , k našim južnim bratom, ki tudi p;> jo materinske dneve. V isti sapi, ko govort in pišejo, prihajajo iz njihovih \ rsi nejgZŠe psovke na naslov iste matere, \ajman;, kar bi lahko storili ob prvem prihodnjem materinskem dne\'u. jc to. d abi oblast> naj-rinskem dnevu, je to, da bi oh:.isti naj-ter z znanimi ostudnimi kletvicami m psovkami, ki so med našimi južninv brati razširjene bolj kakor običajni jutranji ah večerni pozdravi. Letalski miting v Stični Ljubljana, 3. julija ljubljanska f>bla^»tni odbor Aerokluba jo tudi letos izredno delaven kar je treba pripisovati predvsem veliki nož:' vovalno-sti njegovih delavcev. CVprav ima le nekaj pilotov in letal, prireja tudi letalske prireditve za propagando letalstva v pod. žalskih krajih, ne glede na to, da so klubovi delavci Čez mero zaposleni na letališču. Včeraj je oblastni odbor prired l že tretji letalski miting: v tej sezoni Prva letalska prireditev je bila v Krškem, druga v No. vem mestu včeraj so pa leteli v Stični. Včerajšnja prireditev je dosegla najlepši uspeh. V nedeljo nameravajo prirediti letalski mit:ng v Jaršah za kamniški o.,: u V Stični so nastopili s tr"mi motornimi letali in jedrilico. Oficielna prir< di1 ev je bila včeraj popoldne, letenje za pasažaje se j»? pa začelo že v soboto popoldne. Naval občinstva je bil izreden. Dolenjci se nenavadno zanimajo za letalstvo in med ljudmi ni več nobenega nezaupanja do l,t i a. Kandidatov za zračne krste je bile to1!ko, da niso mogli vseh >krstiti Slo venski javnosti«^ da naj Slovenija letos slovesno in na manifest a ti ven način proslavi praznik slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda .odobrava gotovo vsa narodno čuteča javnost Predlagamo pa. da naj bi se razsvetljava hišnih oken opustila, mesto tega pa prire ila denarna zbirka za podpore obmejnemu prebivalstvu ali pa za pomoč poplavijencem. To bi nekaj zaleglo, dočim od sveč nima nihče nobenega haska. Revščina v obmejnih krajih in v predelih, kjer so bile poplave, je velika in pomoč silno potrebna. Glas iz občinstva. — Počitniški protialknhoini tečaj za učitelje in učiteljice prireja Liga proti ajbo. holizmu v Ljubljani od 16. do 23. julija. Začetek tečaja 17. julija. Udeleženci imajo za časa bivanja v Ljubljani prosto brano in stanovanje. Teme ki se bodo obravnavale na tečaju so: Razširjenost alkoholizma med slovensko mladino; Pomen in na- loge u&teljstva pri treznostnem delu; Alkoholizem in življenjska bilanca Slovenije; Alkoholizem in duševne bolezni; Alkoholizem in manjnadarjenost; Alkoholizem in in učila za proti alkoholni pouk; Praktični moralna pokvarjenost in zločinstvenost mladine; Alkoholizem in tbc.; Slovensko alkoholno-gospodarstvo a posebnim ozirom na viničarstvo; Slovensko sadjarstvo in žganjekuha; Alkoholizem in socialno vprašanje; Viničarsko vprašanje; Razširjenost protialkoholni pouk in vzgoja; SamoucUa alkoholizma ter šolski uspehi; Učni nacrti, nasveti za p roti alkoholno delo v soli in družini; šolske kuhinje, njih namen in pomen; Praktično tolmačenje uredb, ki ščitijo mladino pred alkoholizmom; Praktične smernice za raziskavanje alkoholizma med mladino; Loga proti alkoholizmu ter sodelovanje učiteljstva v njej. Poleg tega so predvidene vsak dan ekskurzije in sicer v bolnico za duš. bolezni na Studencu, orezplačen izlet v Lukovico in na Rakitno, ogled soc. političnih ustanov MOL itd. — V tečaj se lahko prijavi vsak učitelj in učiteljica. Sprejetih bo samo 40 kandidatov. Prijave do 10. julija s točulm naslovom pošljite na naslov: Liga proti alko. holizmu, Ljubljana, Gosposvetska c. 2-11. Vsak prijavljenec bo takoj po prijavi prejel podrobna navodila — Banovinske literarne nagrade za L 1938-39. Literarnega natečaja kraljevske banske uprave za 1. 1938-39 se je udeležilo 15 avtorjev s 17 deli. Na predlog razsodišča, v katerem so gg. Fran Albrecht, prof. France Koblar, prof. Jakob šolar, Josip Vidmar in kot predsednik načelnik prosvetnega oddelka dr. Lovro Sušnik, so bile podeljene sledeče nagrade: Pavletu Sedmaku za knjigo »Kaplan Martin Ce-derdac« 7.500 din, dr. Igu Grudnu za -Dvanajsto uro« 3.500 din. Janezu Jale-nn za »Ovetkovo Ti]ko« 3.000 din, Vidfi Tauferjevi za »Veje v vetru t 2.000 din, dr. Vladimirju Bartolu za »Alamuta« 2 tisoč dinarjev, dr. Ivu sorliju za ^Večne vezi« 2.000 din. — Podjetje mora plačati uslužbenca, ko je na vojaških vajah. Marsikdo ne pozna predpisov o odnosih med delodajalci ln de. 1 o jemalci v primeru, ko mora uslužbenec oditi na vojaške vaje. Zato opozarjamo na § 221. obrtnega zakona: Ako je uslužbenec moral opustiti službo zaradi vojaških vaj. službeno razmerje zaradi tega ne preneha in uslužbenec ima pravico do pldče I do 4 tedne. Če je prej bil zaposlen nepre trgoma pri istem podjetju vse leto in če med vojaškimi vajami ne prejema od države ustrezajoče odškodnine. Delojemalec pa nima pravice do plače med redno vojaško službo v kadru. Delodajalec je dolžan plačati delojemalcu plačo med vojaškimi vajami največ za 4 tedne. Od plače sme odbiti samo ekvivalent za hrano in stanovanje, — Podražitev papirja, l. t. m. se je podražil zopet papir, kar je »Centropapir« 1 (kartel) sporočil vsem grafičnim podjet j jem v državi. Podražitev papirja je upra-vičeval s podražitvijo surovin. Povprečno se je papir podražil za 15%; podražitev je je torej zelo občutna, zlasti še, ker je bil papir zadnja leta že pogosto podražen Razumljivo je. da so zaradi te podražitve povišala svoje cene tudi tiskarniska pod. jetja. — Povečanje tujskega prometa tudi v Sarajevu. Kljub mednarodni napetosti je proti pričakovanju letos v mnogih krajih naše države znatno živahnejši tujski promet kakor lani. Tako je imelo tudi Sara jevo v prvih 5 mesecih letos mnogo več gostov. V maju 1. 1936 je obiskalo Sarajevo 17.559 gostov, letos pa že 32.296. torej skoraj 100% več. Podobna slika se nam nudi, če primerjamo obisk tujcev v drug h mesecih prve polovice leta — Konferenca o železniškem voznem redu v Beogradu. Generalna direkcija državnih železnic je sklicala za 3. avgusta v Beogradu konferenco; razpravljali bodo o spremembah voznega reda za 1. 1940-41. — V naši državi 96 kartelov. Do konca lanskega leta je bilo registrirano v trgovinskem ministrstvu 86 kartelov, letos jih je pa b.lo prijavljenih še 10. Kmalu bo registriranih še nekaj kartelov, ki so že prijavljeni za registracijo, tako da bo v naši državi že letos najmanj 100 karteinih or. ga ni zaci j. — Kongres nastavnikov meščanskih soi. Združenje nastavnikov meščanskih šol kra. ljevine Jugoslavije bo imelo svoj letošnji kongres 6. in 7. julija v Nišu. Nastavnik! meščanskih šol iz raznih krajev so pripra. vili za kongres celo vrsto zanimivih referatov. — Jugoslovenski narodni odb°r za tobak. Včeraj je imel Jugoslovenski narodni odbor za tobak svoj prvi občni zbor Na men oabora je pospeševanje našega tobač nega gospodarstva, ustanovitev tobačnega instituta in organizacija tobačne ogledne službe v naši državi. Za predsednika od-, bora je bil izvoljen generalni ravnatelj uprave državnih monopolov dr. Jos p Markovi ć\ za tajnika ing. Gornik, med odborniki je pa tudi g. Podbregar. — Bohinj. Bohinjska podružnica SPD v Srednji vasi nudi letos članom mlad nskih odsekov SPD pa tudi drugim dobra, prenočišča, česar se bodo lahko posluževali zlasti turisti, ki se namenijo na Tr glav in ko se vračajo z njega. V soli v Bohinjski Bistrici so 4 postelje, v Srednji vasi pri Broetu 5 postelj, na ITskovnici pri Až- manovem stanu 5 postelj in prav tako Mcsrni pogrebni sarod Občina Ljabliaru Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, sestra ln taSča. rospa erisa Simšič roj. MIHEVC vdova po revidentu drž. troš. v pokoju • Pogreb naše drage matere bo v torek, dne 4. t. m. ob ^5. uri popoldne iz hiše žalosti, Tavčarjeva ul. 12, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 2. julija 1939. Žalujoči rodbini: Slnsčtf — inldarl* in sorodstvo. FIlm čiste IJubenri Mfe ■ WLaW M kWk\ ftft MADELEINK CAROLL, —mBLOKADA11 ™sF^ Predstavi ob 19. in 21. uri. Blagajna odprta ob 18. uri. — Pri tem filmu občinstvo na vdu&eno ploska! 5 na Konjaci, kjer prenočišča oskrbuje Hodnikova planSarica ter turistom lah. ko postreže s rasnimi okrepčili. Na vseh omenjenih krajih so pritrjeni vidni planinski znaki in markacije. Člani mladinskih odsekov plačujejo prenočnino po 2 din, odrasli pa kakor v drugih planinskih postojankah. Podružnica tudi opozarja, da jim lahko preskrbi taboren je, za kar je posebno ugodna, planina Uskovnica, kjer je mnogo izprehajališc in dobra pitna voda. Pravo planinsko življenje je pa na Konjšci, od koder se nudijo krasni izleti na Triglav, proti Bledu in v Bohinjsko dolino. Podružnica ima tudi svojo kočo pod Bogatinom, vedno odprto prijateljem planin. — Promocija. Za doktorja medicine je bila te dni promovirana na zagrebški univerzi Zdenka Ivančdčeva, hčerka davčnega inšpektorja v pok. iz Ljubljane Čestitamo! — Monstre koncert v Beogradu. Beograjski novinarji prirede z beograjsko Fil_ harmonijo jutri največji koncert, kar jih je bilo doslej v Beogradu. Na njem nastopi naša sloveča pevka Zinka Kunc-Milanov, ki bo zapela več arij iz znanih oper. Namen koncerta je omogočiti beograjskemu občinstvu poslušanje najboljših opernih del v izvrstni interpretaciji ge Zinke Kunc-Milanov. — Prijave ca VIDU Mariborski teden. Vsi razstavljale!, trgovci in prodajalci, ki se nameravajo udeležiti letošnjega VIII. Mariborskega tedna v času od 5. do 13. avgusta se naprošajo, da vlože svoje prijave najkasneje do 10. julija na naslov Združenja trgovcev v Mariboru ali na naslov »Mariborski teden«, Maribor, Trg, svobode — Grad. Istotam dobijo interesenti | vse podrobnejše informacije in navodila vsak med 15. in 18. uro popoldne. Poznejše prijave za udeležbo na VEII. Mariborskem tednu se ne bodo mogle upoštevati. 50-M. — Javna dražba zaplenjenega orožja. V četrtek 27. t- m. bo v poslopju sreskega načelstva v Ljubljani javna dražba zaplenjenega orožja raznih pušk, samokresov itd. — Nov grob. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Jerica Simčič, rojena M hevc, vdova po revidentu drž trošarine v pok. Pogreb bo jutr. ob 16.30 iz hiše žalosti, Tavčarjca ul. 12. na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnici blag spomin, njenim svoj. cem naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno, stanovitno in zelo toplo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu, Splitu in Sarajevu 32, v Dubrovniku in Kumboiu 31. na Rabu 30. na Visu 26. v Zagrebu 24, v Ljubljani 23, v Mariboru 17.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768 8. temperatura je znašala 13.0. — Beg iz ti vi jenja. Pred dnevi smo poročali, da si je hotelski sluga Fran Kuglič v obupu prerezal žile na rekah. Prepeljali so ga v bolnico. Sprva se je zdelo, da so njegove poškodbe lažje, a nenadno so nastopile kompl kacije. ki jim je davi Kuglič podlegel. Vzrok obupnega dejanja ni znan. — Z nožem v prsi. Včeraj je nekdo pred neko gostilno na Janševi cesti napadel 40-letnega mizarja Ivana Merj;isca iz Šiške in ga hudo ranil z nožem v prsi. Merjasca so prepeljali v bolnico. — Kazne nesreče. Andrej Zabukovec. 5 letni sin posestnika iz ljub^anske okolice, je padel ■ kozolca tn se hudo ranil na glavi. 14 le t m kovačev sin Karel Klun iz Gorenje vasi je padel tako nesrečno s češnje, da se je pobil po vsem telesu. — Samomor ?lo%enKe v Samoboru. V petek popoldne se je zastrupila v Samoboru z cetovo kislino služkinja pri samo-borskem županu Viktorju Legoviču Mici-ka Štos, doma iz Velike do! ne v Sloveniji in stara 28 let. Na praznik je ostala v družbi precej dolgo, da se je vrnila domov šele zjutraj. Baje Jo je bilo tako sram, da je sklenila komati si življenj«1. V trgovini je kupila oetovo kislino, odšla z doma in se zastrupda. Slučajno mimoidoči ljudje so jo našli, ko se je zvijala v silnih krčih. Prepeljana je bila v Zagreb v boln'co. kjer je v soboto ponoči Izdihnila. — Krvava rodbinska tragedij:*. V Su-botici se je odigrala v soboto zjutraj krvava rodbinska tragedija. 391etni železniški kontrolor Koloman Borčič je s sekiro ubil svojo ženo Etelj, potem si je pa z britvijo prerezal vrat RorČiČ le zadnje čase popival in z ženo *«e nutn razumel*. V petek zvečer je priSel zopet pijan domov Ln so KINO SLOGA — TEL. 27-30 DANIELLE DARIETJX Danes ob 19. in 21. uri Gospodična moja mamica Zabavna frane. družabna komedija Znižane cene! SAMO 8E DANES! Pikantna komedija Kino Matica, tel. 21-24 Baronica in njen sluga Annabeila tn VVitliaiu Potvell v glavnih vlogah Znižane cene. Predstavi ob 16 in 21. uri spri z ženo. V soboto zjutraj je zgodaj vstal ter poslal 131etnega sina Ivana k svoji sestri s pismom, 16!etno hčerko 1»-ro pa v krčmo po vino. Po njunem odhodu je odšel na dvorišče in se vrnil z veliko sekiro .s katero je ženi presekal glavo. Po zločinu se je zaklenil v sobo in si z brCtvi-jo prerezal vrat. Prepeljali so ga v bolnico .kjer se bori s smrtjo. — Ce&Ko-moravskf protektorat to*i. V pravdi ,ki jo vodi Vekoslav Kralj iz Novega Sada proti bivši češkoslovaški državi zaradi lovske odškodnine, je nastal preokret. Novosadska apelacija je razveljavila prvotno razsodbo okrožnega sodišča in tako bo moral Kralj ponovno tožiti češko-moravski protektorat. Proti sončarici uporabljajte Tscham-ba FU. Kr. dvorni dobavitelj |>rogeriiM r.Ljubljana, Prešernova 5 Iz Ljubljane i —lj Prošnja na mestni socialni u*ao. 601etni Franc Lavrin iz Rožne doline nas naproša, naj naslovimo prošnjo na mestni socialni urad ter občino, ker je v sitni stiski in ne ve, kako se naj preživlja povsem brez sredstev. Zaradi zelo resne bolezni na želodcu (bil je že trikrat operiran) in slabokrvnosti je za težje delo nesposoben. Mestna občna mu izplačuje stalno podporo. Zadnje čase je izredna podpora znašala 90 din na mesec (30 din za živež, 60 za obleko), a prejšnja leta so mu dajali po 150 din Toda zdaj so mu vzeli še tistih £0 din, da je mož povsem obupan. 100 din redne podpore porabi za stanovanje, tako da mu ne ostane nič za. preživljanje. Baje mestni socialni urad nima več kreditov za izredne podpore; nekaj bi pa bilo vendar treba ukreniti za nesrečnega moža, ki je prejemal 9 let izredno podporo, saj se ne more zdaj tako nenadno osamosvojiti ter začeti preživljati sam. Prav tako pa ne more živ v zemljo. ■—lj Prošnje za odpis vodarine n:un?ra-vležiti nekateri hišni posestniki s Cankarjevega nabrežja, zaradi izvrševanja kuluka, ko morajo vsak dan po večkrat škropiti cesto. Cestišče je polno prahu, ker je pa mestna občina gotovo močno za. poslena pri škropljenju ulic s tramvajskim škropilnim vozom, po Cankarjevem na brežju pa tramvaj ne vozi, se onim redkim motoriziranim škropilnim vozovom silno mudi, da svoj posel kar bliskoma opravljajo, če sploh utegnejo priti na to nabrežje, ki je sredi nabrežja, prav pod mestnim magistratom. Tamošnj: davkoplačevalci so sila potrpežljivi. Prahu je vedno več. saj je ekoro ves vozni in pešpromet sedaj usmerjen po tem nabrežju. Da pa opomorejo tej nadlogi, kajti številne urg^ence ne pomagajo nič so pričeli škropiti cestišče j sami. Le tako morejo imeti vsaj ponoči | okna odprta. Ker pa bo rad tega poraba vode večja, upajo, da se jim bo tud: lo7~\ devna prošnja ugo Ino rešila, da bo poplačan njihov trud za ristoco mesta. —lj Sadjarsko in vrtnarsko društvo ob vešča podružnice in člane, da so od 1. julija dalje poslovne ure v pisal ni in bla govnem oddelku vsak dan od 8. do 12. ure. -lj Zavedni fcentjakobtan» in TrnOvčani! ga bo blagajna ob nedelj ih in praznikih odprta od 11. do 12 ure dopoldne. —lj Koncert >—E»Hi» APZ bo v petcu 7. t. m. ob pol 9. zvečer v voliki dvorani I i!harmonične družbe, Program obftega 13 narodnih ln umetnih pesmi. Kulturna prireditev, ki nam jo pripravljajo Idealno študentke, bo na močni umetniški višini, kakor kažejo zadnje vaje. Dekleta so v kratkem času zborovega obstoja dovisda ogromno delo, ki ho gotovo presenetilo glasbeno javnost. Koncert zbuja Sfl dm?s silno zanimanje. — Opozarjamo. da *o vstopnice v prodaji na univerzi v vratar jevi loži. Preskrbite si jih pravočasno. Opozarjamo na to zlasti okoli* ane ter ti-stet ki nameravajo pr.U s podeželja. —lj Slike kv. Cirila in Metoda v izdanju »Rranibora« se dobe po -r> din v tiaiikah Praprotmk, Prešernova ulica. Sever, lonburgova ulica in v Tiskovni zadrugi.. Silvester Kraajc bo jutri obešen Maribor, 3. julija Danes ob 11 so ipOfOČfn na smrt obsojenemu bivšemu rudarju Silvestru Krrmj-eu. da je bila amvrnjeiui njegova prošnja za pomilostitev ln da bo jutri ob šestih zjutraj obešen. Silvester Krnnjc je lani v Vodnjaku pri Mežici umoril bogategn posestnika Petra Korošo, ki ga je s kamnom pobil do Smrti in oropal Pri BastUevanJH je tnm 1 vsako krivilo, pozneje je pa BVTSČaJJ krivdo na rudarja Ivana Kolarja. pri glavrd ra~raavl pa celo na lastnega hrMa IsntiStf) si je tudi razne stvari, vse skupaj pa mu nt nič pomagalo in je bil obsojen na ?mrt na \ e-šalih. njegova žena pa na 2 RMMees sH<>-gega zapora, dočim je bil K.'lar oproščen. v zaporu je Koiar skupaj z zloglasnima razbojnikoma Kodrom in Ptntaričem zasnoval fantastičen načrt za beg iz kaznilnice, ki se jim pa ni posrečil. Proti smrtni obsodbi -je vložil priliv, ki pa je lil zavrnjen in ko je tudi stol sedmorice v Z igre-bu potrdil smrtno obsodbo, ie minister pravde odklonil njegovo pro.šnio zn noml-lostiiev. Jutri bo prej««! zasluzeno kazen za svoj zločin SPORT Presenečenje v IVimblcdonu. Na i beli muikcrirji nastopajo z odličnim uspuli m na svetovnem teniškem turnirju v \Vimb!e-donu Razen Palladc. ki letos ni v formi in je zgubil proti drut;op!a-.iranemu an^Ii' ItO-mu igralcu Shsycill, M \m OStsli na i zastopniki še v tekmovanju Izredno prese* nečenje je zbudila si«n:ma / m.u1,a Kukulje-\ iča nad zmagovalcem pan kei*a turnirja. Američanom Mac Neilleom, ki so mu splošno dajali naivci n ul 7;i končno lintflB | wimbledonskt*L:a turnirja Kukuljevič ie J zlasti uveljavil svoj straho\ iti servis in )e \ svojega nasprotnika premakni v treh s t t i K ' s h:4. 7:3. n:l. V naslednjem kolu je igral ' Kukuljevič s Kitajcem čoem in je tudi nje- ; £fl premamil v treh sefh s 64, 7:5, b:-i m se p'nsiral v četrt finale. Tu igra z Mitice- Proslavimo jutr. 4. t m. slovanski kres v j vim zmarjovaicem Angležem Pelfourjem. Trnovem na telovadi^-ču Sokola II. P.^če tek kresovanja bo ob 20 un. Narodna zavest kliče vsakogar, da pride in poka*" naš? razpoloženje: Slovan na plan! Obhajali bomo god sv Ciri'a in Mc-tola v naj. težiih dneh z največjim slavjrm. Na sporedu bodo pevske točke društva Krakovo-Trnovo fcodba Sokola I. umetni o*renj, kres in mnogo drugega. Vstop prost, fcent jalcohsko-tinovshs CMD. — lj K'no 1'nio sporača svojim cenjenim obiskovalcem, da sc bodo vrši'e predstave v poletnem ossn ob delavnikih samo ob 19. irj 21. uri ob nedeljah in nm-mikih pa ob 17. 10. in 21. uri. Bla^ jn i bo odprta eno uro pred zr.črtkom prve predstave, to je oh delavnikli oh IS. uri, r>o nedeljah pa ob 16. uri popoldne. Razen te- ki je po Ogorčeni horhi eliminiral Mitita s 7-5. 64. Vo, 2 6. 6v Mitie je v petem setu žc vodil 3:1, a je nnido popustil in prepustil odločilni set nasprotniku. Punčec je medtem po vrsti premagal Pergoods 6:3. 61, 63. Shewooda 6:1, 6:3. 6:3 in zatem še Skoti MSC PRSI U 63, 6:3 8:6. V čeTf finalu sc bo srečal z Američanom Smithoin, ki je \y.\^:i\ Čeha Ccjnarja s b:3, 6:2, 5:7, 16, 6:1. TEŽKO VPRAŠANJ K Jurčck pride iz šole, kjer je učitelj raz-tagSj učencem Daru'inovo teorijo. Mamica, ali j> res, da izviram iz opic'.' vpraša mater. Tega pa ne vem sinko, jnz od očetove sti-ani nisem n kogar poznala. •<°!»eo:a 50 pai -lav+k po»*bei Maimanisi znesek 8 Din PO PRIZNANO MIZR1H CL>AH si nabavite aajDo>jse moSkt >DieKe perilc m vsa piaKticna jblaCila pn PRCSKERJU Ljubljana. Sv Petra cesta 14 i 1 MALIftOVEv pristen naraven, s i isti m siaa-korjem v k uhan - se dob) aa malo in veliko v tekarni dr G. PlCCOUi, Ljubljana, nasproti cJNebotičnikac PEKARNO )ddam v najem za takoj na zelo prometnem kraju. — Vprašati: vrojko Sribar, Litija. 2120 j M «Mta oO Q»i laveh mm Najmanj*) 'Jiesefc b Ou Strafet»i$ftl pouk (za časa počitnic) Večerni tečaji, oddelki od U 7 do 3-4.8 zvečer, «a starejše dame Ln gospode od V<; 8. do 9 ure zvečer. Novi tečaji se bodo pričeli 3. julija 1939. Najnižja šolnina. Moderna in največja strojepis-nica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu Chrlstofovega učnega zavoda, Ljubljana, Domobranska c. 15. Telefon št. 48-43. 2070 VILO S 5 SOBAMI ▼nemi pritiklinami in vrtom oddam s avgustom. Vprašati: Kocenova ul. 1, Ljubljana. 57/M Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek 8 Din IŠČEM KUHARICO marljivo, ki tudi vse drugo v oiši sama dela. Plača 300. — Vprašati: Helnitz, Petrinja. 2121 STANOVAnJA ENOSOBNO STANOVANJI in sobo s štedilnikom oddam takoj. Pojasnila Ciber, Cojzova 3132 Beseda l.— Din. davek posebe. Najmanjši znesek lo Din NAJBOLJŠI rKISOVi;i,.J5I\i premor brez praha KOKS. SUHA DKVA I. POGAČNIK r.ohoncev* 5 — leiefoo 20-ii) najcenejše Krnrvo so suhi parketni odpadki. — Dobijo se v zalogi Fr. Vertačnik, Jenkova 7. 2131 salami, sik konserve, sardine, čokolada, bonboni — vse za turiste pri I. Buzzolini, delikatesa, LiDgar-jeva ulica. 2091 PČTFliŠTVO Vsakovrstni .*stoli 2e od 18.- Din naprej. Politiram oprave najceneje. Zorman, Breg 14. 2134 I NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA J« NAS VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na vseh novela, modni pregled, novic* is radijskega filmska smotra, nagradni aatscaJL UPRAVA i LJubljana, Mesečna naročnina Koafljera snem l U.— dinarjev. Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, KnaHJeva ulica štev. s Strem 4 »SLOVENSKI NAROD«, pe**teijek. s. *&> im§ Stev. 14/ Veličasten zbor CMD v eru Skupščini je prisostvovalo nad 100 delegatov — Prebivalcem obmejnih krajev je treba v prvi vrsti gmotno pomagati Prvocnestnik CMD Ing- Mačkovse*. Ljutomer, 2. julija Idotomer. metropola Prleklje, kjer je bil nacionalni živelj vedno odločen napram po-tojčevanju, je danes sprejel mnoge narodno obrambne delavce iz vse Slovenije, ki so prihiteli, da tudi v teh težkih časih manifestirajo za nacionalno idejo ter opo-zore javnost na važnost narodnega dela. Vse mesto se je že v soboto odelo v državne zastave, meščani so okrasili okna s cveticami, državnimi zastavami in s slikami našega kralja. Prvi gosti so prišli že v soboto 7. večernim vlakom, ko jih je na kolodvoru pozdravila številna delegacija domačih in okoliških podružnic, deca z državnimi zastavicami ter ljutomerska godba. Pozdravne besede je ob prihodu gostov spregovoril predsednik ljutomerske podružnice dr. Cii*U Porekar potem pa deklica s žopkom. Za pozdrave se je zahvalil prvomestnik ing. Mačkovšek- S kolodvora je krenila dolga povorka Ciril meto-darjev z državno zastavo ln godb<-> na Selu proti Sokolskomu domu. Povsaod so bili gostje iz špalirja domačega občinstva toplo pozdravljeni. Enako len sprejem s povorko je bil tudi v nedeljo tik pred otvoritvijo skupščine. Današnja skupščina CMD v Ljutomeru je bila v času velike zunanje politične napetosti, zato je njen pomen tudi mnogo večji. Bilanca preteklega leta je pokazala, da upravlja CMD veliko kulturno in nacionalno delo v obmejnih krajih. To nam kažejo številne božičnlce, ki jih je priredila v obmejnih krajih družba, njeni darovi knjig, propaganda narodnega duha, vprašanje manjšinskega šolstva, propagandni tisk. socialno stanje našega obmejnega življa in še mnoga druga vprašanja. Vse to tvori ogromno skrb in delo CMD. Predvsem se ob tej skupščini ugotavlja, da se mora dvigniti gospodarska stran naših obmejnih krajev, socialno vprašanje našega obmejnega človeka se mora zboljsati. da mu ne bo tuji vpliv dostopen, šolska poslopja bi se v 32 primerih morala razširiti, na 14 krajih pa še zgraditi nova. Vsi obmejni srezi naj bodo naše narodno vprašanje, ki mora biti obenem gospoda rs!:o-na-cionalno vprašanje. Danes se ugotavlja, da nudijo v tem pogledu nekateri obmejni srezi žalostno sliko, merodajni vse premalo store za zaščito nacionalnih interesov, zato je lahka propaganda tuje miselnosti. Po sijajni povorki skozi mesto se je napolnila dvorana Sokolskega doma ter začela glavna skupščina CMD, ki jI je prisostvovalo nad 100 delegato\T, ki so zastopali skoraj vse podružnice CMD. Uvodoma je prvomestnik pozdravil zastopnika bana sreskrega načelnika dr. Farčnika, ki je zastopal tudi prosvetni odd. banske upra ve. Nato je pozdravil imenoma zastopnike raznih kulturnih in nacionalnih organizacij in sicer gg. šašela Gregorja za sokolsko župo in Mursko sokolsko okrožje. Ni-šelvieerja za prekmursko sokolsko okrožje, dr. Stajnka za ljutomersko sokolsko društvo, čačinoviča za Prekmurski akademski klub. Sancina za Zvezo emigrantov prof. Jerana za Zvezo kidturnih društev v Ljubljani, dr. Lipolda za oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru. Karbaša za čitalnico v Ljutomeru. Zidariča za nacionalni akademski klub »Jugoslavija« v Ljubljani, dr. Dolarja za Oblastni odbor NO v Mariboru, prof. Vrhovnika za Vodnikovo družbo. Goleža za ZKD v Mariboru, Urban čiča za Sočo. Pipana za Preporod, Mavrica za sekcijo JTJU v Ljubljani in za sresko društvo J U U v Liutomeru in končno zastopnika beograjske podružnice C. M- D. Pismene pozdrave so poslali komandant divizije, minister dr. Kramer, dr. Sen-čar in Branibor. Predsedujoči g. ing. Mačkovšek se je spomnil vseh lani preminulih članov in 10 letnice smrti dr. Gregorja Žerjava. Navzoči so počastili njihov spomin s trikratnim: Slava. Z velikim navdušenjem je bila sprejeta in odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru H. Poročilo prvomesetnika je vsebovalo prilike * - na Primorskem in Koroškem, ki jih je primerjal s prilikami Nemcev pri nas. Med drugim je tudi omenil težke gospodarske in socialne prilike, ki ovirajo narodno obrambno delo v obmejnih srezih. Sledili so pozdravi zastopnikov raznih nacionalnih društev. Med prvimi je pozdravil številne Clrilmetodarje starosta domačega Sokol skopa društva g. dr. Stajnko. ki je želel skupščini obilo uspeha. Sreski načelnik g. dr. Farčnik jr pozdravil zborovalce v imenu bana in v imenu prosvetne uprave; govoril je o narodnih prilikah sreza tik ob meji in poudaril potrebo narodno obrambnega dela. G. dr. Porekar je kot predsednik ljutomerske podružnice CMD označil zgodovinske borbe za ta lepi del zelene Prlekije ter želel, da bi iz po tolikih borbah pridobljene Prlekije delegati današnje skupščine odnesli najlepše vtise, njihovo delo pa naj bi bilo plodno ter v korist uspehov CMD in naroda. G. Krajne iz Gradišča se je- v imenu svoje podružnice zahvali' vodstvu družbe za gradnjo nove šole in druge darove, ki »o bili poslani v Gradišče ter prosil družbo za nadaljno naklonjenost. G. Pipan je v jedrnatih besedah obljubil, da bodo Preporodovci tudi nadalje podpirali CMD pri njenih težkih nalogah. G. Mavric je za učiteljstvo ljutomerskega sreza poudarjal, da vzroki zadnjih dogodkov v srezu ne leže v učiteljskem delu. temveč jih je treba iskati v gospodarskih in socialnih prilikah našega podeželja. Ga. Minka Govekrxjeva je za žensko zvezo in meddruštveni odbor Ženskega društva pozdravila zborovalce in poudarjala potrebo čim složnejšega nastopa vseh narodnih sil. G. KarbaS je pozdravu zborovalce v imenu čitalnice Jki deluje v Ljutomeru še izza dobe našega suženjstva ter beleži v narodnem pogledu lepe uspehe. G. Sancin je za Zvezo emigrantskih druženj toplo pozdravili zborovalce v imenu 70.000 emigrantov i-z. Primorske. Sledilo je poročilo tajnika, ki ga je podal g. Gruden. Med drugimi važnimi dejstvi je omenjal rudi razmere v ljutomerskem srezu glede na d vol as triišt vo, ki slabo vpliva na naš živelj, o šolstvu v Apa-ški kotlino, dalje o prilikah Štajerske. Obenem je statistično podprl svoja izvajanja glede razvoja nemških kulturnih in gospodarskih edinic. ki širijo na štajerskem duh tuje narodnosti. V Prekmurju je nujna potreba rešiti vprašanje izseljencev, ki greda leto za letom v tujino ter so vračajo navdušeni za tujo idejo. Poleg tega je omenjal, da je družba opravila v preteklem letu ogromno delo, ki je bilo razdeljeno na več odsekov in sicer: ustanavljanje knjižnic, razdeljevanje slik naših velmož, ki jih je darovala Učiteljska knjigarna, dalje raznih, slik Jadrana, ki jih je darovala JS. Priporoča kreditno zadrugo, ki so v nji CMD in vse slovenske sokolske župe. Med vidne uspehe družbe spada tudi gradnja nove šole pri Treh kraljih. Posebej je izrekel zahvalo učiteljstvu, ki opravlja z največjimi žrtvami narodno obrambno delo. število članstva se je lani dvignilo na 10.000 Poročilo blagajnika je podal g. Ludvig. Vsa poročila so bila soglasno z velikim odobravanjem vzeta na znanje. Za nadzorni odbor je poročal g. dr. Rav-nihar ,ki je predlagal, da izreče skupščina odboru pohvalo za njegovo marljivo in požrtvovalno delo in priznanje družbeni pisarni za vzorno sodelovanje. Za akademsko nacionalno društvo >Jugoslavijo^ je govoril akademik g. Zida-rič ter med drugam omenil nalogo delovnih obrambnih taborov akademske mladine, ki prihaja na mejo in prireja kulturne večere s predavanji, kulturnimi filmi, petjem in nasveti. Akademska mladina bo v kratkem izvedla tudi še večjo akcijo ter priredila še 3 tabore. Ga. Potočnik je družbi čestitala k 50-leUr.ci ter pozivala k nadaljnjemu vztrajnemu etelu. Zadnji je govoril za nacionalno mladino abs. jurist g. Andrej TJršič. ki je v temperamentnem in tehtnem govoru prikazal potrebo in vrednost narodnoobrambnega dela v zvezi z usodnimi mednarodnimi dogodki in možnim razvojem. Poudaril je potrebo dostojanstvene samozavesti, ki ne bo dopustila nobenih ponižanj in okmitve pravic. Njegova izvajanja so brnela v zborova leih prodoren uspeh ter je bil med govorom s silnimi aplavzi večkrat prekinjen. Pri volitvah so bli odborniki, ki so po pravilih izpadli, ponovno izvoljeni. Namestil umrlega g. Rohrmana je bil izvoljen v odbor g. urednik Davorin Ravljen. Tudi v nadzorni odbor so bili izvoljeni dosedanji člani. Proračun za novo proračunsko leto je bil soglasno sprejet. Pri slučajnostih je bila ponovno sprejeta ista resolucija kakor lani v Ptuju, dodano ji je hilo pa še sledeče: Dogodki zadnjih mesecev so položaj bistveno poslabšali. Zato letna skupščina CMD ugotavlja, da je s tem v zvezi nj^na ranska resolucija v svojih točkah ostala š*> pomembnejša in nujn^jša. Skupščina ponovno opozarja državne in samouprav- ne činitelje na preresnost zgoraj iznese- rt-h problemov in jih poziva. 3a se nemudoma načrtno lote reševanja. Za sebe skupščina ponovno izjavlja, da bo družba še bolj stopnjevala svojo narodno obrambno delavnost in temu plemenitemu cilju posvetila vsa svoja sredstva in moči. Vso nacionalno javnost prosi, da družbo pri teh naporih požrtvovalno podpira. Po resoluciji, ki je bila »oglasno in z velikim odobravanjem sprejeta, je prvomestnik zaključil skupščino, nakar so zbo-rovalci zapeli >Hej Slovani* ter ob novem navdušenju za narodno stvar zapustili Sokolski dom. Popoldne se je vršila na letnem telovadišču ljutomerskega Sokola narodna veselica s petjem narodnih pesmi, koncertom, plesom in nagradnim streljanjem. V prvem mraku pa so na bližnjih hr bih »goreli eirilm^todovi kresovi, ki so povzdignili današnjo narodno slavnost. Le naprej, brez miru.* Krasna jubilejna akademija Sokola Vič Ljubljana. 3. julija. V proaiavo 30 letnega jubileja je priredil marljivi viški Sokol, ki je danes edino društvo v Ljubljani in okolici brez lastnega telovadišča, na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju v soboto zvečer jubilejno telovadno akademijo, ki je lahko v ponos ne samo viškemu Sokolu, marveč vsemu ljubljanskemu sokolstvu. Poudariti moramo, da so vežbali vsi telovadni oddelki večer za večerom v tesni telovadnici brez svežega zraka. Impozantno število nastopajočih telovadcev vseh kategorij je pokazalo, da načeloištvo vsestransko skrbi za pravilno telesno vzgojo viške mladine, zato bi zaslužilo društvo, da se merodajni činitelji zganejo in preskrbe viškemu Sokolu prervotrebno telovadi šče. Navzoča zastopnika banske uprave in mestne občine sta se lahko prepričala, da je viški Sokol potreben gmotne podpore teh dveh oblasti, ki sta po zakonu dolžni skrbeti, da dobe sokolska društva potrebna telovadišča. V tem pogledu zasluži bivša ljubljanska občanska uprava vas priznanje, da je pokazala največje razumevanje za telovadišča v Ljubljani in njeni bi: in ji okolici. Naj bi zgledu svojih prednikov sledila todi sedanja občinska uprava. Za jubilejno akademijo je vladalo tako med sokolstvorn, kakor tudi med občinstvom veliko zanimanje. Mnogo je bilo skeptikov, ki so mislili, da akademija po vidov danskem nastopu Ljubljanskega Sokola ne bo dobro obiskana. Toda vsi ti črnogledi so se prevarali. Občinstvo je v tako impozantnem številu zasedlo obširno telovadišče — nad 2500 gledalcev — da smo zato izredno zadovoljni. Pred pričet -kom akademije je godba Sokola I Tabor priredila pod vodstvom br. Veri j a Svaj-garja promenadni koncert, ki je svečano razpoloženje še bolj povzdignil. Drage goste sta sprejemala br. Jeločnik in br. Horvat. Našemu povabilu so se odzvali zastopnik divizijonarja major Jezdimirović, zastopnik komandanta 16. art. polka kapetan I. kL Pire. komandant 1. plan, bataljona podpolkovnik Oblak, zastopnik žandarmerije kapetan br. Jože Nagode, zastopnik banske uprave svetnik Planina, za mestnega župana br. dr. Mavricij Rus, župno upravo sta zastopala br. inž. Bevc in tajnik br. Flegar, navzoč je bil tudi starosta Ljubljanskega Sokola br. Kaizelj staroste ljubljanskih in okoliških sokolskih društev in predstavniki mnogih nacionalnih in krdturnih organizacij. Z malo zamudo so prikorakali med petjem »Le naprej brez miru« vsi telovadni oddelki. Članstvo, naraščaj in deca (150), ki so skupne proste vaje, sestava načelnika br. Nahlika, opravili izredno skladno in živahno. Vsak oddelek je izvajal vaje vsak za sebe. vendar so proste vaje tvorile učinkovito harmonično celoto. Ze ta uvodna točka je navdušila občinstvo, ki je priredilo mladini viharne ovacije. Po prostih vajah je vrsta moška dece pokazala nekaj preskokov čez konja s prožno desko, ki so dobro uspeli, nato pa je devetorica ženskega naraščaja skoro brezhibno izvedla krasne ritmične vaje. sestava s Thalerjeve. Krasna izvedba, lepi gibi in prehodi so občinstvo navdušili, da ni štedilo z dolgotrajnim odobravanjem. Presenetljivo je nastopila na drogu vrsta naraščajnikov pod vodstvom br. Puha. Videli smo preproste, toda lepo izvedene vaje, posebno odskoki so bili zelo posrečeni. Naraščajniki so pokazali vale. ki so primerne samo naraščaju. Spet dokaz, da ie naraščaj v veščih rokah br. načelnika Nahlika Ljubek je bil nastop mlajše ženske dece z vajami z loki, sesatva s. Boltežar- jeve. Okusne oblekce in blesketaioči loki so odlično izvedbo zelo povzdignili Deca ie vaie opravila izredno skladno ob leni godbeni spremljavi. Preskoki čez konia moškega naraščaja so zadovoljili, vendar naj ne bo v bodoče ta točka predolga. Po dva do trije preskoki povsem zadostuiejo za akademijo. Po naraščajnikih ie prikorakalo na telovadišče sedem članov v kroju, ki so proste vaje pod geslom »Se smo mladi«, sestava br. Nahlika. izvedli dokaj skladno in zadovoljivo. Ako bi bratje vaje bolj obvladali, bi bile lahko brezhibne. Poudariti moramo, da je večina bratov celo popoldne delala pri pripravah na telovadišču in da so bili malce utrujeni. Vkljub temu pa je občinstvo nagradilo brate z viharnim odobravanjem. Po članih je vrsta naraščajnic pod vodstvom s. Jeločnikove nastoDila na dvovi-šinski bradlji. Narasčajnice so pokazale od lanske akademije neverjeten napredek na 6radlji. Posebno so se odlikovale s svojimi krasnimi izvedbami s. Vida Pregar-čeva. Zora Gabrijevčičeva. Joža Krama-ričeva in Elsnerjeva. Občinstvo jih je nagradilo z dolgotrajnim odobravanjem. Pripomniti pa moramo, da bi naraščainice lahko nastopile samo z eno vaio. ker se je ta točka preveč zavlekla. Tudi nismo pri drugi vaji videli nič novega. S tem je bil prvi del akademije končan in so v odmoru švigale pod jasno nebo raznobarvne rakete, pokale bombe itd . kar je občinstvo sprejelo z velikim odobravanjem in ploskanjem. Drugi del akademije so otvorili člani in članice s simboličnimi prostimi vajami »Svoboda«, sestava br. Nahlika. Člani so bili v belih hlačah z modrobelim pasom brez majic, članice pa v okusnih belih oblekah. Brez-d v orna ie bila ta točka ena najlepših, saj so jo člani in članice izvedli skoraj brezhibno. Sestava je simbolična in zahteva od vsakega telovadca in telovadke izrednega spomina in izurjenosti, saj so morali skoro vsak zasebe izvajati različne prehode in gibe. Viharne ovacije občinstva so bile najlepša nagrada i nastopajočim i. br. Nahliku. Največje zanimanje pa je vladalo za »Kresno noč«, zbirko simboličnih telovadnih plesov, ki jo je prav tako sestavil načelnik br. Nahlik. To točko so izvajali mladinski oddelki deloma v temi. deloma pri razsvetljavi. Najprej je moška deca v kostumih palčkov z rdečimi svetilkami izvedla rajanje palčkov, za njo pa je mlajša ženska deca. oblečena kot metuljčki izvajala ples »Metuljčki se zibajo«. Ko je ženska deca zapustila telovadni prostor, je pri plesala starejša ženska deca kot kresnice in z ročnimi baterijami skladno opravila simbolične proste vaje. Za kresnicami je sledil ples škratov in vil. ki sta ga v posebnih kostumih izvajala in ženski naraščaj. Izvedba je bila na višku. Med tem ko so škratje zapustili telovadišče so ostale vile, ki so odlično izvedle rajanje »Ples vil meglic«, nato so se spet pojavili Škratje, ki so strumno opravili simbolične vaje »Škratje v kresni noči«. Končno sta oba naraščaja nastopila v skupni točki »Rej ob zori«, ki je prav tako izborno uspel. Za zaključek pa so stvorili vsi oddelki očarljivo skupino »Car kresne noči« med krasno iluminacijo, ki je navdušila občinstvo. S tem je bila nekoliko preobširna jubilejna akademija zaključena. Godba je zaigrala sokolsko himno »Hej Slovani*, ki jo je vsa množica stoje zapela in občinstvo se je zadovoljno razšlo. Uspeh akademije je bil v moralnem in upajmo tudi v gmotnem pogledu povsem zadovoljiv. Viški Sokol izreka bratsko za- I hvalo Ljubljanskemu Sokolu, ki mu je odstopil telovadišče. prav tako pa tudi uredništvu »Slov. Naroda« in »Jutra«, ki sta mu z objavami notic o akademiji pripomogla do tako lepega uspeha Vsem braT-ska in iskrena zahvala! —rv— Sokolska manifestacija v Mostah V Mostah se je vršil včeraj letni nastop domačega Sokola. Kljub temu. da ic vreme spočetka slabo kazalo, se ie na letnem telovadišču sokolskega društva zbrala številna množica, ki ie s tem dokazaia svoje razumevanje ta požrtvovalno m nc^ehično sokolsko delo. ki zahte\a zlasti v sedanjem težkem času neverjetnega truda in potrpežljivosti. Spored nastopa, ki so se ga udeležili tudi zastopniki sokolske župne uprave ter sosednih društev, je bil zelo pester in dokaj bogat. Po pozdra\u državni zastavi je nastopilo najprej članstvo Ljubljanskega *v>-kola s svojimi brezhibno izvajanimi vajami »V boj*. Nato je nastopilo 44 ženske dece, za njo pa o2 tunike decr. Izvajanje vaj je pokazalo, da se z vztrajno in pravilno urejeno vaio da tudi pri dcci dosti doseči. Sledil je nastop 32 ženskega ter za njim >o moškega naraščaja Izvajanje vaj je bilo prav dobro. Le par posameznikom bi hilo priporočiti več vaje. Po to*;ki, ki je obsegala orodno telovadbo, je nastopilo -- Članic in za temi 20 članov. Vaie »o izvajali prav dobro. Višek telovadnega dela sporeda — vsaj občinstvo je tako dojelo — pa so pokazali s svojimi prostimi vajami starejm bratje Vsi oddelki so izvajali zletne proste vaie. Sledilo je snemanje državne zast.i\c. nak ir se je razvila neprisiljena domača zabava ■ plesom in srečolovom. Moščanskemu Sokolu moramo k lepemu nastopu samo čestitati. Otrok pod motorjem Gode.šič, 1. juliia. Včeraj dopoldne je na banovinski cesti na Godešiču v starološki občini le za las manjkalo, da ni obležal na mostu mrte\ posestnikov sin KCrainik Albin, ki ga je neki motociklist podrl in vlekel potem še kake štiri metre po cesti naprej K rajnikov oce Peter je hotel čez cesto na nasprotno stran h kozolcu. Peter je šel naprci. za njim je stopala žena Frančiška, ki ie nosila v naročju 7 mesecev starega siikk.i Andreja, kot zadnji pa je hodil Albin Oči jc bil skoro čez cesto, ko je opazil, da vozi po cesti s precejšnjo naglico motociklist. Sluteč nesrečo, je Krajnik dvignil roko proti motociklistu. naj prc\idn<> vozi. Kljub temu pa. da je bil motociklist oddaljen od Krajnikove družine svojih M m. ni brzine prav nič zmanjšal, vozil je brezobzirno naprej in podrl triletnega Albina Otrok je dobil znatne poskoilbc po vsem telesu, največ pa po glavi zadaj in po nosu. Zdravi ga dr. Ifubad iz Škofje Loke. Mati bi bila morda lahko nesrečo preprečila, pa je opazila, da je hotel otrok čez cesto šele tedaj, ko je bil vozač žc pred njo. StCCf pa ni izključeno, da bi bil motociklist podrl tudi nio z malim detetom. Vsi trdijo, da bi bil moral voziti motociklist počasneje, zla-ita še. ker so tod hiše. Poštni promet preko Atlantika Na letališču v Frankfurtu n M. je priletelo ona dan po polnoči letalo iz Južne Amerike s poštnimi pošiljkami. Za. pot iz Južne Amerike v Evropo je rabilo 36 ur. To je najboljši dokaz, da bo igralo letalo odslej v poštnem prometu čez Atlantski ocean važno vlogo. Se zdaj žive ljudje, ki se sporninjajo ča-aov, ko je rabilo pismo v Evropi sami od onega mesta do drugega teč tednov. Hitrost poštnega prometa se j« pa stopnje vala z vsakim novo odkritim postnim sredstvom, čim se je izpopolnilo tako, da ga je bilo mogoče rabiti za splošne potrebe. Važen mejnik je bila uvedba pa mikov in železnice, kar je omogočilo ne samo temeljito organizatorno izpopolnitev, temveč tudi najširšo uporabo pošte z uvedbo enotnih postnih tarif, izraženih v poštnih znamkah. Te tarife «o nadomestile prejšnje preračunavanje razdalje, s čimer se je posta zelo podražila Toda šele letalo je omogočilo naglo dostavo poštnih pošiljk na velike razdalje. Zdaj se je razvila po. sta že tako daleč, da časovno razdalja skoraj ne igra več vloge. Poštne pošiljke se dostavljajo v notranjem stiku velikega mesta skoraj tako hitro, kakor med odda. ljenimi državami in zdaj končno tudi. m<*d poedinimj deli sveta. Ijetalski zračni promet omogoča pisenvke stike tam kjer j« bilo treba poprej pošiljati brzojavke, ki so bile seveda zelo drage, če so Sle preko oceana. Florence Riddellova: 60 flevatna CfuQe$en — Zora, — je ponovila Fenella v nejasnem začudenju. Vanda ben Gamma se je nasmehnila. — Da. Zora. To je zlato dekle. Odigrala je z menoj tisto komedijo, čeprav me je pri tem smrtno sovražila. Fenella je videla zdaj z duševnimi očmi Zoro, kako je stala sklonjena nad to ženo. Spominjala se je, da je imelo arabsko dekle od sovraštva spačen obraz in znova je slišala njene srdite besede. — Saj to je bila vendar Zora, ki je... ki je... — je začela Fenella. — Ki je, kot reečno z menoj odigrala komedijo, — jo je prekinila Vanda. Igrala jo je prav tako kakor jaz, morda še bolje, kajti mene je bila vendarle obšla groza, da nisem vedela kaj početi. Oči-vidno bi radi zvedeli, kako se je vse to zgodilo. Fenella je molče prikimala. Zaenkrat ni bila zmožna jasnejšega odgovora, tako veliko je bilo njeno presenečenje. Vanda se je naslonila nazaj, iz škatlice na nočni omarici je vzela cigareto in si jo počasi prižgala, potem pa je dejala: — Da, takrat sem se silno bala. In po pravici, saj nisem bila ničesar zakrivila. Gospod Ellison vam je gotovo že pojasnil, kako nedolžna sva bila prišla v svoj položaj. Uprla je dolg pogled na Fenello, da bi videla, kakšen učinek bo imelo njeno zatrjevanje. Kako neki je Derek pojasnil vso to afero? Vanda je o tem hitro razmišljala. Upajmo, da je bil tako bistroumen, da je postavil sebe in njo v najlepšo luč. Toda naj bo že tako ali drugače, Vanda mora domnevati, da se mu je to posrečilo, ali da je vsaj poskusil to. — Da, gotovo vam je to že pojasnil in zato o tem ne bom več govorila, — je nadaljevala. — Zadostuje, če že veste, da se ni zgodilo nič hudega. Tudi Arudi je to vedel. Mislim pa, da je imel drugi, tajni povod, da je sovražil Ellisona. Kakšen je bil ta povod, ne vem. Pri Arabcih se nihče ne spozna. Nihče ne more priti njihovemu značaju do dna. To so prebrisani vragi. Hvaležna moram biti Zori, da me je rešila iz krempljev najhujšega vraga, kakršen je moj mož. — Zora, — je ponovila Fenella, še vedno samo z mehaničnim glasom. — Da, Zora. Ni me pa rešila iz ljubezni do mene, tega ne smete misliti, draga moja. Gotovo bi jo bilo veselilo, če bi mogla gledati kako umiram, ali če bi mogla samo videti, da umiram v mukah. Ni pa hotela dopustiti, da bi me Arudi umoril in se tako izpostavil nevarnosti, da pride pred francosko sodišče in da bi mu krvnik odsekal glavo. To dekle je prebrisano, to mi lahko verjamete, in ona zna hitro razmišljati. Ko jo je Arudi poslal po tisto strašno modro stekleničico, je izlila iz nje ves koncentrirani strup in ga nadomestila z navadno vodo. — Mar hočete resno trditi, da vam je dala namesto strupa čiste vode? Vanda ben Gamma se je zadovoljno nasmehnila. — Da, to trdim, draga moja, in to je res. Seveda ponavljam, da tega ni storila iz ljubezni ali prija- teljstva do mene. Sprva niti vedela nisem, da bom morala piti navadno vodo. Iz strahu niti pomisliti nisem mogla na to. da bo v stekleničici smrtonosni strup. Moj strah je bil tako velik, da bi bila morda umrla še preden bi bila moja usta okusila strup. Toda Zora mi je še pravočasno povedala, da se mi ni treba bati nič hudega. Zašepetala mi je te radostne besede vprav v trenutku, ko je bila vsa pozornost mojega moža obrnjena na vas. Saj se vendar spominjate, da ste me hoteli braniti. Vanda ben Gamma se je zopet srečno nasmehnila. — In tedaj mi je zašepetala miss Zora: Delajte se, 1 kor da umirate, potem vas pa odvedem nekam, kjer boste na varnem. Ubogala sem jo in igrala to komedijo, čeprav še vedno nisem bila prepričana, da govori resnico. Sami boste razumeli, da ni bilo nič kaj prijetno, ko mi je Zora zatisnila nos, tako da sem morala odpreti usta in ko mi je potem vlila iz modre stekleničice nekaj v usta..še vedno nisem mogla verjeti, da je to navadna voda. Slednjič sem požrla tekočino in tedaj sem omedlela. Omedlela sem od radosti, da mi ni treba umreti. Ko sem se zopet osvestila sem bila že sama z Zoro. Arudi je najbrž smatral mojo omedlevico za smrt — prav tako kakor vi. Skratka, zapustil naju je in se zaklenil v svojo sobo,, da bi mogel tam nemoteno moliti. Ali ni to krasna misel... Človek umori lastno ženo, potem se pa obrača z molitvijo k svojemu bogu. Kakor sem vam že rekla, draga moja, pri Arabcih se nihče ne spozna, vsak hip lahko presenetijo človeka z nečem drugim. Kdo bi bil mislil, da bo znala ta mala, nedolžna Zora igrati tako dramatično komedijo, da me bo resila iz ljubezni do Arudija in da bo zmožna izmisliti si vse to tako rekoč v zadnjem trenutku. — Moral je biti grozen občutek, ko niste vedeli, kakšne namene ima z vami Zora. — je pripomnila Fenella. — In kako ste končno prišli iz tiste grozne hiše? — Čez vrtni zid, draga moja. Zora me je pri tem spremljala s svojimi kletvicami. Vedela sem, da bi mi najraje zasadila nož med rebra in vendar mi je pomagala — pomagala mi je priti v hišo mojih znancev, stanujočih dobrih petnajst milj od Tizi-gouna. Mislim, da jim kot gost nisem bila posebno dobrodošla, saj so skoraj vsi dobili hripo. Tudi mene je položila na bolniško posteljo. Sprva so bile to posledice silnega razburjenja, potem je pa nastopila hripa. Polne tri tedne nisem mogla zapustiti bolniške postelje. Puhnila je iz dražestnih ust kolobarček modrikastega dima in gledala, kako se širi in izgublja, šele potem je nadaljevala: To so zelo prijazni, samo nekoliko starokopitni ljudje. Nisem vam Se povedala, kaj se je zgodilo v Modri vili. Mislim, da bi ne bili razumeli tiste okolnosti, ki so slučajno zakrivile, da je Arudi malone zblaznel. — Seveda nikakor ne, da bi se bilo zgodilo tam kaj hudega, kakor sera vam že povedala, — je hitela zatrjevat. Toda iz svojih izkušenj že vem, da je bolje nekaj zamolčali, kakor povedati več nego je treba. Zato sem jim rekla, da je bil Arudi surov z menoj in da tega nisem mogla več prenašati. To jim je zadostovalo, ker sovražijo vse mohamedane. Pojasnila sem jim tudi, da se moram skrivati pred Arudijem in ti prijazni ljudje so me radi obdržali pri sebi. Urejuie Josip Zupančič // Za »Narodno tekamo" Fran Jaran // Za upravo in inserarni cM Usta Oton Chrorof // Vsi v Ljubljani