Stev. 332. V Trstu, v torek 30. novembra 1915, Letnik XI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Urcdn:šUo: Liica Sv. Fr-nćiJka As:'kc*i 20, L nadsjf — Vsi dopisi n.ij se pošiljajo uredništva iista. Ncfrankirana fB^V** n€ sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. ^ ■ Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. La^«JfcjfrooStvo deželne brarnbe. kje si je Jal podrobno poročati o zadnjih d > godkfh na fronti. Po obedu se je odpeljal nadvojvoda k hrabrim braniteljem Stilfserjevega sedla, ki na višinah nad 3000 metrov jako uspešno kljubujejo zavratnemu nasprotniku. Naslednji dan se je mogel vrhovni arinadni poveljnik po maši, ki jo je bral vojni vikar, prepričati o izbornosti o-braiubnih naprav v tonalskem ozemlju ter hrabrim braniteljem tega odseka izreči svojo najvišjo oohvaio. Nič manj razve- seljivi so bili vtisi, ki jih je dobil Nj c. in kr. Visokost v okraju Rive, kjer je imel sovražnik vkljub svoji premoči ravno tako malo uspeha. Po posebno slovesnem sprejemu v Tridentu. tem mogočnem braniku jugozapadne fronte, se je podal najvojvoda na neko višino, ki je nudila izvrsten pregled preko lafraunške in viel-gereutske planote, ki se bijejo zanju tako vroči boji, in preko brentske doline. Tudi je imel nadvojvoda priliko, da se je prepričal o trdnosti postojank zvestih brani-teljev naših meja. Naslednji dan je bil posvečen obiskom faške (Fassa) in fleimške doline. S sedla Borgo je mogel feidmaršal opazovati brezuspešne napore sovražnika za često imenovani in trdno v naših rokah se nahajajoči Col di Lana ter se uveriti, da je tudi v tem. tako hrabro hranjenem ozemlju z njegovo posebno pokrajinsko lepoto zaman naval sovražnih valov. Drugi dan si je ogledal nadvojvoda n.še tostojanke v sekstenskih Dolomitih t.;r je hrabrim braniteljem tega bajnega sveta Čestital na njihovih uspehih. Poln najboljših vtisov se je podal feidmaršal v poveljniški stan jugozapadne fronte, kjer mu je generalni polkovnik nadvojvoda Evgen podrobno poročal o položaju ostalih delov zveste straže ob laški meji. Po kraikem mudenju je nadvojvoda nadaljeval svoje potovanje na Dunaj, kjer je poročal . ajvišjemu vojnemu gospodu o svojih na Tirolskem dobljenih nad vse razveseljivih vtisih. Še isti večer je odpotoval feidmaršal v stan vrhovnega ar-madnega poveljništva. Srbsko bojišče. DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se razglaša: 29. nov. 1915, opoldne. Jugovzhodno bojišče. — Naša ofenziva proti severni In severovzhodni Ćrnigori se nadaljuje. C. in kr. čete prodirajo preko sedla Metalke in južno Priboja. — Bolgarji zasledujejo v smeri proti Prizrenu. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. BEROLIN, 29. (Kor.) Woffiov urad poroča; Vefffcl Klavni stan, 29. nov. «»15. Balkansko bojišče. — Zasledovanje napreduje dalje. Ujeli Smo nad 1500 Srbov. — K včerajšnjemu poročilu o dosedanjem poteku srbske vojne je še treba dodati, da skupno števila doslej Srbom vzetih topov znaša 502. med njimi več težkih. Vrhovno armadno vodstvo. SOFIJA, 28. (Ag. Tel. Bnlgare.) Uradno poročilo o operacijah 27. novembra pravi : Pri prodiranju proti Prizrenu smo ujeli 3000 mož in zasegli osem topov. Na umik i proti Ćrnigori so Srbi uničili težke poljske topove, ki so jih Še imeli, ter se umi-najo samo z gorskimi topovi. Naše prodiranje proti Prizrenu se nadaljuje. Na južnomaccdonski fronti smo 26. novembra zasedli zadnjo srbsko postojanko ob cesti Pi ilep-Bitolj pri Alineah. Srbi so se u-ineknili v Bitolj. SOLUN, 28. (Kor.) Agence Ha v as javlja: V sled slabega vremena in sneževja ni nobenega delovanja na angleško -francoski fronti. Srbi so opustili Kačanik in so se popolnoma umaknili v smeri proti Albaniji po cestah, ki vodijo v Ska-der. Drač in San'i Onaranta. Železnica, ki vodi iz Skopija v Mitrovico, je popolnoma v rokah Avstrijcev, Ogrov, Nemcev in Bolgariev. Bolgarji so. ojačeni z oddelki, ki so prišli iz Kačanika, včeraj napadli Srbe. Bolgarji napadli Kruševo. pVkIZ, 29. (Kor.) Iz Soluna se —roča 27. t. ir,.: Po semkaj došlih vesteh so Itolgarji napadli Kruševo. Odlikovani nemški vojskovodje. BERLIN, 28. (Kor.) Cesar je podelil sledeča odlikovanja nemškim vojskovodjem na srbskem bojišču: generelfeldmaršal Mackensen je bil imenovan za šeia 3. :>apa-dnopruskega pešp. 129, general pl. »iaU-vvitz je bil dodeljen a la suite 5. baden-skemu polku poljske artiljerije. Hrastov list k redu Pour le Merite je bil podeljen generalu Koschu, poveljujočemu generalu enega rezervnega armadnega zbora, in generalu Seektu, šefu Mackensenovega generalnega štaba. Oenerallajtnant pl. Winckler, divizijski poveljnik, je dobil Pour le Merite. Srbi ustrelili 16 Grkov. FRANkOBROD, 29. (Kor.) »Frankfurter Zeiiung* poroča iz Soluna 27. t. m.: Grški časopisi javljajo, da so Srbi ustrelili ib vojakov grške narodnosti, ki so pobegnili iz srbske armade, obenem z bolgarskimi odličiijaki iz Bitolja in okolice. Srbska grozodejstva. ATENE, 28. (Kor.) Po poročilih listov so Srbi ubili v Kruševu severno Bitolja mnogo Bolgarov in Grkov. Oplenili so trgovine in požgali del mesta. Francosko-angleška ekspedicija aa Balkanu. SOLUN, 23. (Cenz.) Francozi in Angleži so odposlali pred štirimi dnevi šest polkov na fronto in skušajo izpopo'niti Njegova fsebno artiljerijo. Vsak dan prihajajo oja-čenja čet in vojnega materijala. Prispele so tudi močnejše zdravstvene komisije. Govori se, ad nameravajo pričeti Angleži z operacijami proti bolgarskim četam tudi preko Kavale._ General Ruski proti ruski ekspediciji na Balkan. BERLIN, 28. (Cenz.) »Deutsche Tages-zeitung« poroča iz Stockholma: V ruskih vojaških krogih je močen odpor proti ruski ekspediciji na Balkan. Posebno general Ruski je odločen nasprotnik take akcije. Zastavil je ves svoj vpliv, da dobi tudi carja tozadevno na svojo stran, ker smatra vsako oslabitev ruske fronte za veliko nevarnost. Po »Birževih Vjciionio-sti« smatra general Ruski vojno ozemlje na Balkanu Ie za podrejeno in je tudi de-mentiral vest o predstojećem novem napadu ruskega brodervja na bolgarsko obal. Z ovstnjsko-nukegu bojišča. DUNAJ, 29. (Kot.) Uradno se razglaša: 29. nov. 1915, opoldne. Rusko bojišče. — Nič posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Z nenfto-riskei!! Militi. BEROLIN, 29. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 29. nov. 1915. Vzhodnobojišče. — Položaj je v splošnem neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Z zopaineji bojiKa. BEROLIN, 29. (Kor.) \Volliov urad poroča: Veliki glavni stan, 29. nov. 1915. Zapadno bojišče. — Na vsei fronti je oh jasnem mrzlem vremenu vladalo živahno artiljerijsko in letalsko delovanje. Severno St. Mihiela je bilo prisiljeno sovražno letalo, da je pristalo pred našo fronto, in ga je potem razdejala našt artiljerija. V Cominesu je bilo zadnja dva tedna po sovražnem ognju 22 prebivalcev ubitih in 8 ranjenih. Vrhovno armadno vodstvo. Kitchener v Parizu. PARIZ 30. (Kor.) Lord Kitchener je na povratku iz Rima dospel semkaj. General 2ilinski v Parizu. bERN, 28. (Kor.) General d' Aniade je prispel v spremstvu bivšega šefa ruskega generalnega štaba Mlinskega v Pariz. 2i-linski se bo udeleževal vojnega sveta če-tverozveze. Bivši francoski ministrski predsednik Sarrien umrl. PARIZ, 28. (Kor.) Senator in nekdanji ministrski predsednik Sarrien je umrl. S turških bojišč« CARIGRAD, 27. (Kor.) Iz slavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: Dne 25. in 26. novembra od časa do časa artiljerijski boji in boji z bombami. V oddelku Anatorte je prisilila naša artiljerija v okolici Karakol Daga sovražno k molku in je razpršila z uspešnim ognjem sovražne četne in transportne kolone v južnem delu Kemikli Limana. V oddelku Ari Burmi smo razrušili neko sovražno postojanko za metanje bomb in eno sovražno strojno puško. Naša artiljerija je prislll!a transportno ladjo, ki se je bližala izkrcevališču, da je odplula. V odseku Seddil Bahra je naša artiljerija na levem krilu uničila par sovražnih strelskih jarkov in postojank za metanje bomb. __O dogodkih na drusih bojiščih še niso prispela nobena natančnejša in pomembnejša poročila. CARIGRAD, 28. (Ag. Tel. Milil.) Glavni stan javlja: Iraška fronta: Angleži, neprestano zasledovani po naših kolonah, se še niso »ogli ustaviti na svojem umikanju Poročilo o bitki, ki se je razvila na tem boHšču. pravi: 24. novembra so do večera trajajoči naši protinapadi preprečili sovražnim kolonam, ki so vdrle v naše postojanke, da bi se ustanovile v njih. Prihodnji dan smo s krepkimi napadi, ki so trajali do večera, pognali sovražnika iz teh postojank. Ko je ponoči druga kolona na fronti tudi ogroženega sovražnika začela ogroževati, so bili Angleži prMieni, da so se umekniB v hitrici in neredu. Na bojišču so pustili veliko '"»vflo mrtvecev in ranjencev ter mrtvih živali in vojnega —•»♦erijala vseh vrst. Število sovražnih mrtvecev, kolikor smo jih mogli prešteti, znaša nad 1000, in med njimi se je nahajal tudi poveljnik angleške konjice. Zasegli smo 3 strojne puške, eno zastavo, veliko municije, brzojavne aparate in vojno orodje. Z našo zasledovalno kolono prodirajoči prostovoljci so zasegli veliko materijala in predmetov, ki jjh je zapustil bežeči sovražnik. — Kavkaska fronta: Dogodilo se ni nič posebnega. Del našega brodovja je v severnem delu Črnega morja potopil štiri ruske jadernice. Poškodovali smo rusko ladjo, nakrcano s petrolejem, ter jo piis;lili, da je zaplula na suho, in obstreljevali obrambna dela ob tamkajšnji obali ležečih sov-vražnih pristanišč. Dardanelska fronta* 27. novembra je naša artiljerija pri Ana-forti učinkovito obstreljevala sovražne postojanke. Sovražna artiljerija ie odgovarjala, podpirana po dveh oklopnicah in enem monitorju, ki so biez učinka streljali na razne strani. Popoldansko obstreljevanje po dveh oklopnicah pri Kemikli Limanu, po eni k'ižarki pri Ari Burnu In artiljeriji na kopnem ni napravilo škode. Pri Ari Burnu je naša artiljerija v Kauiisirtl razdejala sovražni strelski jarek in dve postojanki, opremljeni za metanje bomb. Ena križarka in havbice na kopnem so brez uspeha odgovarjale na cgenj. Pri Seddil Bahru v noči od 26 na 27. novembra medsebojno, od časa do časa prenehajoče metanje bomb in artiljerijski dvoboj. Pred našim levim krilom kopana mina ie zadela na sovražno mino. Razvil se je boj z bombami in streljanjem. Razdejali smo nato to mino. Naša atiilje-riia le na tem krilu razdejala nekaj postojank za metanje min. Sveta vojna v Tunisu. CARIGRAD, 28. (Kor.) Časopisje objavlja vesti, da se Francozom sovražno gibanje razširja po Tunisu, kar je dokaz, da se tamkaj razširja nauk svete vojne. Tuniška nlemena* združena s tripolitan-skimi bojevniki, da- so naoadla Onisuk, ki ga je po dolgih bojih rešil francoski mejni bataljon. Poraz Angležev pred Bagdadom. M ANC HESTF.R; 27. (Cenz.) »Man-che-ster Guardian« se pritožuje v uvodnem članku, da so bili Angleži pri Ktesifonu poraženi, in izraža bojazen, da so iniell znatne izgube pri umikanju. List zahteva, ua morajo dobiti angleške čete hitrejše ojačenja, kakor pa nasprotnik. Iz Perzije. CARIGRAD, 18. (Kor.) Kakor poročajo listi iz Teherana, je predložil perzijski vojni minister parlamentu zakonsko osnovo glede razširjenja vojaške obveznosti • a vsa plemena. Po tem načrtu bo zamo-gla postavili Perzija v prvem letu 75.000 mož in 5.000 konjenikov. S to armado in z regularno armado bi zamogla igrati Perzija v eliko vlo?o v sec* i vojni. Zarota proti kedivu v Egiptu. RIM. 28. (Kor.) »Tribuna« poroča iz Malte: V Kairu je bila razkrita velika zarota, katere cilj je bil odstavljenje novega kediva in njegovih ministrov in uničenje angleškega gospodstva v Egiptu Aretiranih je bilo 40 oseb iz dvornih krogov; 24 jih je bilo že ustreljenih. Odgovor Grške na ententno noto. ATENH. 29. (Kor.) Včeraj je bil odgovor grške vlade na zadnjo noto četvero-z.iveze izročen poslanikom ententnih vlasti.__ Romunska zbornici. — Prestolni govor. BUKAREŠT. 28. (Kor.) Agence tel. Roumaine poroča: Redno zasedanje parlamenta je bilo danes otvorjeno po kralju Ferdinandu v navzočnosti prestolonaslednika in ministrov. Kralj, ki so mu bile prirejene dolgotrajne ovacije, je prečital sledeči prestolni govor: »Sedanje zasedanje se otvarja ob istih skrbeh, kakor preteklo leto. Vojna, ki pokriva svet okoli nas s krvjo, se nadaljuje z vedno večjo srditostjo. Nove države so p-osegle v boj in povzročile tako še večji razseg evropskega konflikta. Položaj zahteva še bolj od nas, da združimo svoja prizadevanja za obrambo velikih interesov Rumunije in da smo s srcem in duhom vzvišeni nad vsako drugo skrbjo. Na danes otvorjenem zasedanju se boste morali izraziti o raznih zakonskih načrtih in kreditnih predlogah. da bomo kos sedanjim težavnim o-koliščinam. Ne dvomim niti o modrosti, s katero jih boste reševali, niti o vzv'?e-nem patrijotizmu, s katerim boste podpirali vlado. Prepričan sem zlasti, da boste slejkoprej izpolnili vse potrebščine naše drage armade, ki se je vedno pokazala vredna ljubezni in zaupanja dežele in ki je bolj nego kedaj prej podlaga poziciji, ki pristoja Rumuniji. — Prežet z zaupanjem na bodočnost naše drage Rumunije, prosim Boga. naj blagoslovi vaše delo«. Imident v romunski zbornici. BUKAREšT. 29. (Kor.) Med čitanjem prestolnega govora je skušal poslanec Mille. izdajatelj rusofilskih listov »Dimi-neata- in »Adeverul=. s klicom sD.^i!« povzročiti zmešnjavo. Temu poskusu so sledili demonstrativni aživio«-klici kralju. Drugi poskus posl. Mille-ja se je takisto ponesrečil. Po prečitanju prestolnega govora je zaorilo več minut trajajoče odobravanje cele zbornice, ki je dokazovalo, da so hoteli navzoči parlamentarci onemogočiti vsako domnevo, da bi bilo pii tem poskusu šlo za kaj drugega nego za čin posameznika. — Po prečitanju prestolnega govora so poslanci Milleja oklo-futali in pretepli. Nemški cesar no Dunnju, DUNAJ, 29. (Kor.) Nemški cesar je danes dopoldne ob 11 prispel ua Dunaj. Izstopil je na penzinškem kolodvoru, kjer ga je v cesarjevem imenu sprejel prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef ter nadvojvodi Franc Salvator in Karel Štefan. Prestolonaslednik je predstavil cesarju oficijelne ličnosti, cesar pa svoje spremstvo. Pred kolodvorom je ogromna množica pozdravljala visokega gosta z velikanskim navdušenjem. Cesar in prestolonaslednik sta se nato z dvornim avtomobilom odpeljala v Schonbrunn, kjer sta sprejela cesarja najvišji dvorni mojster knez Montenuovo in najvišji ceremo-rrjsiii mojster grof Cholonievvski. Nato ie prišel cesar Franc Jožef v uniformi pruskega generalfeldmaršala. Vladarja, ki se nisia videla od začetka vojne, sta se pozdravila globoko ginjena, se prisrčno noljubila in si stisnila roke. Naš cesar je spremil nato svojega visokega gosta v njen: u določene prostore. Opoldne je bil v cesarja Viljema prostorih zajtrk, ki so se ga udeležili samo cesar Viljem, naš cesar in prestolonaslednik. Oh politreh popoldne je cesar Viljem sprejel ministra zunanjih stvari barona Buriana in oba ministrska predsednika, grofa Stiirgkha in grofa Tiszo. Popoldne je prišel cesar Viljem čaj v nemško poslaništvo, kamor je odšel z našim prestolonaslednikom inkognito. Zvečer*$avl~>ila pri našem cesarju v Schonbrunnu intimna dvorna veče-'ja, ki sta.se ie udeležila oba cesarja, prestt-lonaslednik, spremstvo nemškega cesarja, nemški poslanik, gospodje nemškega poslaništva, baron Burian in več dvorja-nikov. Po večerji je bil cercle. Po prisrčni poslovitvi od cesarja Franca Jožefa je cesar Viljem ob 7'10 odpotoval s penzin-rkega kolodvora, kamor ga je spremil prestolonaslednik, od katerega se je poslovil zelo prisrčno. Isa Boljetinac živ. RIM. 28. (Kor.) Tukajšnji črnogorski generalni konzulat označuje vest o smrti Ise Boljetinca za neresnično. Boljetinac se nahaja zdrav v Kiškiju. Položaj. 29. novembra. Kako prav smo presojali diplomatične in politične — izpremembe na Grškem, rekši, da so tu Je šahovne poteze, ki jim ni nič zaupati, ker se zatrjevanja dosledno izpreminjajo od večera do jutra, po-tria tudi > Agramer Tagbiatt« v svojih zanimivih situacijskih slikah, ko piše: »To je pravi križ s poročili iz Grške. Komaj da je eno prišlo v tisk, lahko prisezamo, da ne bo veljalo. In res prinašajo prihodnje ure redno depeše, ki pravijo, da to ni tako, ampak tako in tako, drugače, včasih celo zelo drugače«. Dobro je pogodil zagrebški list. Tako je in nič drugače. V vsaki uri je situacija drugačna — slike se vrste kakor v kaleidoskopu. Posebno smo opozarjali mi na besedo v odgovoru grške vlade na noto entente, češ, da Grška zagotavlja četverosporazumu svobodo akcije na grškem teritoriju, ker s tem Grška že zapušča tla nevtralnosti, četudi sama ne poseže aktivno vmes. Tudi ta nazor izraža zagrebški list. Ce čete centralnih vlasti potisnejo čete četverospora-zuma na grška tla, in če bodo prve imele svobodo akcije, potem postane Grška bojno pozorišče. Ali se ne zgodi potem kaj lahko — vprašuje »Tagbiatt« — da se nabasane puške mobilizirane grške armade sprožijo kar same od sebe?! In pri tem še ni nikakor verjetno — prej je neverjetno — da se sprožijo proti centralnim vlastim, in ne proti diploma-tičnim zmagovalcem. Vzpričo te možnosti je diplomatični uspeh, ki ga je — kakor vse kaže — dosegel četverospora-zuin s svojim terorizmom proti Grški, zelo dvomljive vrednosti. Tako vsaj moramo soditi po brzojavkah, ki prihajajo zadnjih par dni iz Grške. Vesti o odgovoru Grške na noto čet-verosporazuma so že poročale, da se je dosegel sporazum v smislu, da Grška ne bo ovirala izkrcavanj angleških in francoskih čet in da dobi za ta olajšave in po-boljške na gospodarskem polju, zlasti pa v prilog grški trgovini. Danes smo doznali, da je ententa izročila Grški drugo noto v zvezi s prvo. Druga nota se nadeja, da se Grška ne bo upirala praktični izvedbi principijelnega sporazuma, sporočenega v prvi noti. Tozadevno poročilo iz Aten sicer še nič ne govori o kakem odgovoru grške vlade na to drugo noto, Sfran II. .EDINOST" Štev. 332. V Trstu, dne 30. novembra 1915. marveč nam sporoča le. da s?a imela kralj in ministrski predsednik razgovor in da še je sešel ministrski svet. Nu, po dosedanjih izkustvih moramo že biti pripravljeni na to. da se Grška istotako ne bo resno upirala »praktični izvedbi«, kakor ie slednjič privolila v -načelni dogovor . Z druge strani pa nam vse dosedanje omahovanje Grške potrja, da se odločilni državni faktorji dobro zavedajo, kako nevarna igra je to, ki so jo začeli — sicer ne radi in le pod pritiskom. Ce se vojno pozorišče prenese na Grška tla m zrnaRovanje centralnih vlasti pride tu — in na tem skoro ni več dvomiti — do primernega zaključka s popolnim polomom cntcntinc ekspedicije »Srbiji v pomoč . utegnejo nastati za Grško naravnost usodepolne posledice. Pride ravno to česar sc najbolj boic in čemur so se hoteli izogniti: obe državi, ki ju je smatrala Grška za svoii najnevarneji tekmovalki — Bolgarska in Turčija — pridete do mogočne pozicije, ob kateri bo igrala Grška kaj mizerno vlogo. Na drugih bojiščih jc položaj centralnih \ lasti ugoden. Vsi poizkusi ruske ofenzive se razbiiaio ob odporu nemških in avstro-ogrskih čet. dočim na zapadnem bonseu nadaliuje pozicijski boj, ki ne donasa Francozom prav nobenega uspeha. Mnogo se razpravlja in uRiblie o vprašanju ali Romunska dovoli Rusiji prehod preko svojega teritorija. Vsekakor bo morala Romunska v nedolgen Času označiti svoje stališče: tako ali tako. la vojna ne dopušča dolgega laviranja. Grška je iHiizkusila in prišla je sedai v sila težaven položai. Će se ohrani zdravo presojanje, kakor se izraža sedai v vladnih izjavah in v publikacijah raznih odličnih romunskih politikov in učenjakov, potem moramo že danes prognostiziraii sklep Romunske v smislu, da ne dovoli prehoda, že zato, ker ni dvoma, da bi ta po-menjal prenos bojev na romunska tla. Doinute vesti. Cesarjeva zahvala tržaškemu odposlanstvu. Ni. c. in kr. apostolsko Vel. blagovolilo najmilostljiveje sprejeti v najvišje znanje poklonstvo k min. predsedniku došlega odposlanstva trgovskega sta-uii. indiiStT ije in plovbe Trsta — ki je bilo sestavljeno po členu gosposke zbornice, komercijelnem svetniku Alircdu rseher-iu, podpredsedniku trgovske in obrtne zbornice v Trstu, Rihardu baronu Albo-nju, predsedniku zavoda za povspeseva-nje obrti v Trstu, cesarskem svetniku Maksu Brunnerju, ravnatelju »Združenih avstrijskih plovbenih delniških družb < Calisto Cosulichu, Ivanu baronu Econo-mo. generalnem ravnatelju družbe »Riu-nione Adriatica di Sicurta*, dvornem svetniku Adolfu Frigyessy-ju, Baltazarju Alimbcliiiu, Josipu baronu Parisiju, Kimonu baron u Ralli-ju, in po predsedniku »Avstrijskega Lloyda«, Fortur atu baronu \ igvantc-Villabella — ter je najmilostneje biagoizvolilo dovoliti, da se odposlanstvu sporoči Najvišja zahvala na tem pojavu stare izkušenega dinastičnega in državi zvestega mišljenja. Tržaški Slovani proslavimo cesarjevo obletnico vladanja jutri, v sredo, popoldne ob 5 v našem Narodnem domu, katerega velik i dvorana bo tudi primerno okrašena. Poleg žive slike, slovenskih in hrvatskih narodnih pesmi, se bo pela spevoigra »Habsburški rod«. To spevoigro, ki ^e odlikuje po krasnih zborih, so izvajali L 1 >9ri. v lschlu pred Nj. Veličanstvom ce-sarjem Fiancoin Josipom I. z najlepšim uspsLom. Tudi pri nas se je nadejati naj-lepsLga uspeha, saj je zelo skrbno pripravljena in pojasnjevale jo bodo tudi krasne, nalašč zato priliko izgotovljene. skioptične slike iz življenja Habsburža-ii;iv. Slik je 18. Prireditev se bo vršila na korist jugozapadni armadi in so vstopnice v p red p roda i i pri vratarici Nar. doma. Sedeži po K 1*20, 1'— in 80 vin., stojišče 5o in 30 vin., za otroke 20 vin. Sejem tržaških šol, ki se prireja v ko-1 ris: voine preskrbe, se slovesno otvori 1. ' decembra t. 1. ob 11 dopoldne v slavnost-Povoilom trideseletnice naše šolske družbe; dvorani gledališča »Fenice«. v nI. sv. je priobčil „Slovenski Narod" v svo;em so- j-ra41čiška Asiškega št. 5. Mislimo, da je botnem izdanju daljši sestavek, iz katerega (popolnoma nepotrebno, da bi še posebej posnemljemo nastopne podatke o drulbicem ~ delovanju na polju našega Šolstva. Družbinih otrošk h vrtcev je bilo v Šol- s?, urila m opozarjali nase občinstvo na to domoljubno prireditev. Pridite vsi, ki morete uirj cti večji alt manjši doprinos v ta tako skem leta 191415 vštevši dva podpirana iep; namen, in oglejte si dela pridnih o-▼Ttcn skupaj 23, ki jih je obiskovalo 1397 troških rok. ki tudi hočejo doprinašati po otrok. Šolskih zavodov je bilo osem s S0|SVojili najboljših močeh v obrambo naše razredi in 2128 učenci in učenkami. Samo | ^upne domovine! v Trstu ie obiskovalo družbine šole 1788! ' _ ., . .. 0*r0k 1 Someščani! Ko avstro - ogrski narodi, zedinjeni bolj kot kcdai v ljubezni do i skupne velike domovine, z zaupanjem pričakujejo končne zmage orožja, vas vabi podpisani odbor na alegorično - muzikalno prireditev, ki se bo vršila 2. decembra i t. 1. ob 7*30 zvečer v gledališču »Polite-ama Rossetti t v korist vojakom, ki se bere za čast in obrambo naše slavne monarhije. Spored: Prvi del: \Vagner: uvod j in zbor iz opere, > Rienzi«; »Sanje junakov«; balet. Drugi del: inauguracija himne »Mare nostrume, sklaJbe L. Caser-■ ja, posvečene naši vojni mornarici; izvaja V letu 1914. je imela družba sv. Cirila in ■ 7m ^čkov vseh mestnih zabavišč Me oda na Krrnjskem 82 podružnic, ki so jin godba. 1 retji del: Leoncavallo: prolog nabrale 14.686 K 34 vin., na Štajerškem 67,1Z opere *Paghacci«. poje t. De Fihppi; podružnic, ki so nabrale ^'489 K 13 v., na belimi: kavatma iz opere »La Sonnam-Koroš^em 1 podružnice, ki so nabrale 111 bula<-. poje AtTOra Malutta; Schubert-K 81 vin , na Goriškem 'iS podružnic, ki so Liszt: capriccio brillante T a For^lla«, nabrale 6^03 K 81 vin, v Trstu 16 podruž- ina glasovir Alice Andrich - Florio; nic, ki so nabrale 25.632 K 54 v., v Istri l?ctoh: La mia bandiera , romanca, poje tri podruž. ki so nabrale 640 K, na Dunaju Rcrato Bortolotti; Oarzaner: »Fior di eno? ki je nabrala 297 K. Skupaj je torej Ca upo , poje Avrora Malutta; Oordini: hilA ->11 nodmrnfr. ki so nabrale 57.061 *Adcio< m \1e11xtemps: »Polonaise«, Bojna mi truba zatrubi, spremtc se, spremte, junaci; silna će borba da bude. • To in druge bomo čuli jutri popoldne z odra v našem Narodnem domu. Dolžnost vsakogar je, da poseti to patri jo ti čno prireditev, ki se vrši v korist junakom na kršnem našem Krasu. Sveže meso. i pride sveže meso, ki ga je nabavila občina, šele jutri v Trst in se bo dalo torej v prodajo tekom par dni. Trst, 29. novembra 1915. Mestni magistrat. Kako so Italijani poitalijančevali naša krajevna imena!!' Iz Skopega nam pišejo, s Razprave o Doberdobu so jako zanimive. Za to razlago ni treba bolj učenih jezikoslovcev. Pač pa bolj za nekatere kraje ob meji furlanski, n. pr. Vemaoglid-110, Redipuglia, Rubia, Savogna, Janciano, Opacchiasella. Kake spake! Potem: Mer-na, Raccogliano, Vertozza,- Biglia, Ran-ziano itd. Ako bi sodili po teh krajevnih imenih, bi morah misliti, da so prebivalci teh krajev sami Italijani, dalie, gori na, četudi ____________ , ga izvora. Kako je mogel tam blizu mednje Rč di Puglia?! Slovenci izgovarjajo pulje mesto polje. Itnena: Pulje, Sepulje, Vetrno pulje. V Re di Puglia menda ni prišel noben kralj iz tiste italijanske province, ampak je to ime nastalo iz slovenskega »Sredipulja«. »S« so odbili in pokazal se je pravi Re di Puglia!! Doberdo ali Doberdob. Za nas Slovence je bilo vprašanje jasno že poprej, nego se je začela diskusija o njem vsled sklepa sedanje naše mestne uprave, da se ta naš v seda-" vojni zasloveli kraj ovekoveči z imeni. 1- lem ene tržaških ulic po njem. Najbolji a, gumen t je pogodil g. dr. Josip Ferfolja v nedeljskem izdanju, rekoč, da tu ni treba nikakih filozofskih dokazovanj o postanku iega imena, ker zadostuje in je neodklonljivo odločilen argument, da treba kraje imenovati tako, kakor jih ie krstilo ljudstvo, ki biva v njih. Ali stvar postaja jasna tudi mislečim in stvarno sodečim Neslovencem. Diskusija se je razširila tudi v neslovenske liste, kar moremo le z zadoščenjem pozdravljati. — \ *Neue Freie Presse« od minulega petka piše Otto Schmidt: 3>Odkar naša junaška armada s tako občudovanja vredno vztrajnostjo zavrača izdajalskega italijanskega soseda in ga odbija povsod, sreča-vamo v poročilih o soški fronti kaj pogosto ime Doberdo. Ako vprašamo po značenju te besede, moramo reči, da ta beseda ne pomenja ničesar ne v italijanskem, ne v nemškem besednem zakladu. Oni kraj obljudujejo Slovenci, dali so mu ime Doberdob, pri čemer končni zlog (kot glavni zlog) pomenia hrast, poietm hrast (Stieleiclie) v nemškem jeziku. — Sprednje označenje dober pomenja tu v prenesenem smislu močan. Vse skupaj ima — ako sicer še bližje poznamo to plane to — verjeten pomen. Gospodje Italijani niso mogli v mirnih časih nič storiti s to besedo »Doberdob«. Ni jim zvenelo dovolj latinsko in ker so — krepko podpirani" pri tem po Legi Nazionaie —-vzlrc neznatni furlanski primesi v prebivalstvu ta kraj zahtevali za-se, so mu vsilili ime Doberdo. To nima sicer v italijanščini tudi nikakega pomena, vendar zveni boljše za italijanska ušesa.« -- 1 a-ko piše Nemec v kontroverzi: »Ah Doberdob ali Doberdo«. Ni povedal sicer nič novega za nas. Vsa argumentacija se krjje _ četudi bolj na kratko in stisnjeno -- ' ono g. dra. Ferfolje. Važno je pa za nas" dejstvo, da ie prišel glas od take --- nemške strani. Mari ni za nas to naravnost senzacija, ako Nemec v listu, kakršen je »Neuc Freie Presse« z vso njegovo izredno slavofobsko minolostjo. ki • ___, 'I. J« ^ nniLfnnl/alA nnrlniral vsako Še Premestitev krušnih komisij. — Krušni komisiji št. 10 m II ste se premistili iz ulice Coroneo št. 15 (tel. društvo „Eintracht") v ulico Cologna št. 2, mednastropje, krušni komisiji št. 19 in 20 iz ulice della Guardia št. 27t oziroma iz ulice del Pozzo št. 14 obedve v ulico S. Marco št 5, sedež krušne komisije št. 29 pa se je preložil iz uliee Giulia št. 58 v ulico dei Cunicoli št. 7, mednastropje. Inozemci na Bolgarskem, Glasom o-, dredbe kraljevega bolgarskega ministrstva za notranje stvari morajo inozemci, mudeči se na Bolgarskem, odslej, ako hočejo zapustiti Bolgarsko, dati svoje , potne liste vidi-rati od pristojne oblasti, prefekture, ali sut>-prefekture policije. Javno se govori po Trstu, pri dveh največjih tržaških ivrdkah in si T mestni bolnišnici dne 29. t. m.: Blokar Fran, 0 let; Agjutnage Tere ijan, 30 let; Visentin Ja-ob, 76 let ; Kasa/.io Gra/ia, G3 let. Darovi. AtoSkt podružnici CMD v Trstu je daroval »Da-tovljski* K 10. Denar prejel predsednik. Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu je daroval g. Miroslav Pretnar, ravnatelj c. kr. pripravnice za srednje Šole, v počeščenje spomina pok Franca Abrama K 10. Denar prejel blagajnik. Za obdaritev otrok o priliki „Miklavža" pri Sv. iVariu je nabiala ga. Gra iišar K 6. Darovali so: G. Skopla 4 K, ga. Kokalj 1 K in g. Kr žmančič 1 K. Gospej nabiralki in darovalcem srčna hvala ! Darovi, doSti ces. komisarju* Monsgr. Just But-tignoni. župnik pri Sv. Justu, K 0.— v korist našim vojakom jugozapadne armade in K 10 — za avstrijski Rdeči k iž. Josip in marija Pelosi »sedaj v Gradcu) Iv 20». za ,vojaški dan- in K 100. za bolgarski Rdeči križ. Tvrdka S. A. Megeri K t" ' » "" J » VVJUI » ' ■ - -------. . ---— ' — - ■ •■■J----- --- cer zaradi naravnost oderušKega, slepar-;-^daj v kra-kih vojnih lazaretih P. kr, poro. — ... f:mk r,gon Buchreiner K 2<)0 za wbožic na bojišču". ^Mihael vitez pl. Galatti sedaj na Dunaju) K 200 »Or^M 1^.1 A ■ 1 1,'fi'« P tlnll:«.,« skega pretiravanja cen. Ena teh tvrdk da se je celo bavila s prodajo stvari, ki ni- ;c ttiu uci v iici a oi\tiLi, ivi zu bolgarski Rde i križ. Gastoa Doli i nar, ob tretji kakor ne spadajo V nien delokrog, klipo- I obletnici smrti brata Alfreda K 10 za božične davala pri dotičnih trgovcih n. pr. slanino po j na boji^n. M rko Frankel K 40-21 . r ... 0 ' . ^ «111 A iia (in ilupnmipr R 7- MJ. v L<-»r»af uV 7!» mladoletnim deklicam za službo na dan plačevala po enajsturno; v vojni. eno krono I XXXII. izkaz darov za podporo družin vpokll- lu-----, ^ _____,__________j___ popostek______ j -„ „„ kupnih rlač nastuvljencev c. kr okrajnega sodišča pa pravimo vendar: ce se smatra za mi-jv ^orečJ 7a oktohJ K u.22; ižto ,2u»emberK lostno kazen, ako dobi mlekarica 4 ali O j 10 95; isto tako nabavljene! c. kr. okrajnega sodni zapora za vodo, ki io prilije V mleko, dišča v Komnu za oktober K 0-23, za november potem' so za take oderuške sleparje en K istotako učiteljski zbor c. ki trgovske in i ^,,^^, navticne akad^mn v Trstu (navtična sekcija) za gros meseci premalo m stotisoci premz- oktober K noVember K 30-3.',; i.totako ka globa. Brez usmiljenja se Jim mora učiteljski zbor n mške držaje realke v Trsr-u K za vedno odvzeti možnost za nadaljeva- fc8 02; skupiček i/ pulite pri c. kr. davčnem nje takih operacij, odvzeti se jim r >• ■, uradu v CWi K 58 K.,f:!4<;i i «• • - „- , Doslej izkazanih K lb<.414 /9. Skupna »v >'a K tovoljenje za izvrševanje trgovskega 1(i894Jil43 in frankov v zlatn 100. cbrta. ------- Slovenski fotograf Jerkič se je zopet vrnil v Trsi in otvoril svoj fotografski a-telje v svojih prejšnjih prostorih, v ul. delle Poste št. 10. Jerkičev atelje v Go-| rici sn fiopolnoma uničile italijanske granate. __ BM SU MALI OdLAS! □□ □ □ □□ «=c računajo po 4 stot. be-edo. Slastno tiskane besede se rnču-najo enl-r.it. več. — Nitjinaujšii : pristojbina zna-ia 40 ktotink. : □□ OD □□ .JW ,,, se mala soba za 13 K ali dve veli i. dve- ____ma gospodičnama. Krasen razgled. Na željo tu<»i brano po dogovoru. Ulic.1 Vittoria Cclonna t>, vrata 12. 584 Odda 4h!ffA*«!Mft KC prodajo po nizki ceni. M UlUsUjllC Scabar, ni. del Toro 4. 5U5 Pazite na otroke! V hiši št. 2 pri sv. Mariji Magdaleni zgornji stanuje družina Špetič. Najmlajša člana te družine sta komaj 9 mesečni Just in njegov še ne 4 letni brat Karel. Predvčerajšnjim popoldne.1 okoli politreh, ko je imela mati drugod opravila, sla bila oba Spetiča sama v Kuhinji: Just je ležal na nekih cunjah, a Karel je skakal po kuhinji. Našel je pa košček papirja, ga prižgal na ognjišču m ga ^j«^?;««*« soba se odda (K 24) pošteni gospo-potem pritaknil k nežni glavici malega [i&UiilUlIU dični. Ul. Commerciale o. Tr nad Juatkd. Seveda jc revček začel vpiti, na- 'evo. kar so priletele skupaj sosede, katerih ! Kupujem štev. zastavne listke zlatih predmetov. — Via Maria Terena (prej Via Nuova) :». I nad. od 10—12. n 17 4. prazne sode za olje in petrolej. Pojasnila Via Vienna < I Umetni zobje ena je*brž pograbila malega otroka in ga j |(||l)|l]g[|| nesla na zdravniško postajo. 1 u je zdrav- j -tevr - * n i k konstatiral, da je bil otrok opečen po' vrhu glave, po čelu in po licih, a k sreči ne prehudo. Podelil mu je slučaju primerno pomoč. Matere, pazite vendar na svoje otroke ! Koliko in koliko smo že napisali pod tem | 2 Ifl IMZ ČClJUStl. ZlfltB HrOM lil 0MH1 naslovom. A vse to nič ne izda Vedno in - -------- vedno moramo z pet pisati o nesrečah, ki bi jih gotovo ne bilo, če bi vse matere vršile svojo materinsko dolžnost in bi ne puščale * £4 11 II m svoje dece brez pažnje. Včeraj je pri % TRST, Ul. CflSSnilfl SL 13, li. II. nesla Ant nija Schiavonova, ki stanuje v ♦ Qr(jjnira od 9 zjutraj do 6 zvečer, ulici deli' Acquedotto št. 33, na zdravniško ♦......... ................... VILJEM TUSCHER konces. zobotehnlk ♦ ♦ x ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ postajo svojo komaj dveinpoiletno Viljelmino, katera je padla s postelje in si pri tem iz- UBM vinila levo ram^. H . • — 51elnega Riharda Geleiča, ki stanuje ^lat©- Sl &hV® 9R BSiatlSl na Vrdelci št. 15, je pa inati prinesla na! * hs,Qu|e zdravniško postajo, ker je dečko igraje naj ? , ________ _____________ cesti padel in se Pri tem precej hudo ranil ClStlllllCCI Ortf20C€?1ER RfliflllO« ! "^^dravn^i Po?ji slu.buio, zdravnik R. DUSSICH & C., Ul. ACqUBđO!tO 62- »I—S^ ^ S-S« popoldne ! okoli polištirih je šla 571etrn perica Ivanka; ^c^unemin '®mssmmmm m^ Petelinova, ki stanuje na Greti v hiši štev. ________1 (10]'l> UVIJV ------•-----. . . , ... pravimo, prihaja z odkritim in decid.ra-nim pripoznanjem, da v teh krajih žive Slovenci, da so to slovenski kraji, ki si jih ne smejo lastiti ne Italijani, ne Nemci?! bilo 211 podružnic, ki so nabrale 57.061 K 23 v»ii Družba je imel? 1. 1914. dohodkov K 155.448*36, izdatknv 220.479 K 17 v., torej gr:i na violino Gizela Tedesco; Tliomas: uUf! iz opere »Hamlet«, pojeta Avrora Malutta in De Filippi. Pri glasnvirju. L. primanjkljaja 71746 K 56 vin., ki se je po- Oarzauer. \si sodelovalci sodelujejo brez-kril \l družbine glavnice, iz raznih skladov Vstopnina: parter m stopnjisče in z najetim p osvitom. K IV . gaierija brez razlike 50 vin.; se- Obrambni sklad je znašal koncem 1914. dezi v parterju: od 1 do 11. vrste K 3—. 1. 187.012 K 05 v., V. Polakova zapuščina od 12 do lo. vrste K 2—; loze v pri- 177.914 K 96 v.. K. Kotnikova zapuščina tličju K 20—, v prvem nadstropju K zaDuščina Vithar.eve K 15 —. \ stojnice so v predprodaji na Bor- 121.956 K 16 v., zapuščina Vilharjeve K 112.400, zapuščina Iv. Fabjančiča 36.746 K 54 v , Fr. Bab čeva zapuščina 73.000 K in Fr. Skrjančeva zapuščina 4364 K 89 v. Val hvaležnosti z lijo slovanskemu človeku sret, ie gleda te številke; naj bodo vedno če- znem trgu št. 11. od 11 do 2 in 4 do 0. II Comitato cittadino di festeg^umenti j>ro beneficenza. Poročila avstrijskega generalnega štaba dokazujejo danzadnem, da so vojaki ščera imena teh dobrotnikov naše šolske Hivatje - Dalmatinci družbe. obramba nase domovine. Že pol Vsa čista imovna je znašala 31 decembra heta se brezuspešno zaganja v te žive, ne-1911. 1 1,189.693 K 35 v. To Je znatna [ premakljive stene, brezvestni izdajalski svc'a ali v noben: primeri s potrebam: slo-.sovražnik. Navdnšuje jih v tem boju nli- verske^a naroda i hova narodna popevka, ki jx>je: Gospod Otto Scnmiat gdmvo ni napisat svojih izvajanj iz ljubezni ali naklonjenosti do Slovencev, niti zato ne, da bi podpiral rake naše asjM-raciju marveč le po zahtevi resnicoljub-ja in objektivnosti. Na veljavnosti njego-vili navedeb tudi ne izpreminia nič dejstvo, da je prišel do tega izpoznanja še Ie vsled vojnih dogodkov, da ga je morda vodil bolj srd na Italijane, nego pa pravi-coljubje do Slovencev. Resnica je resnica, pa naj se oglaša že iz katerega-koli vzroka, ali rovoda. Iz raskega ujetništva se je oglasil kadet Franc Jakopec. učitelj v Pomjanu pri Kopru. Ujet je bil 18. septembra t. L ter se naha?a sedai v Caričinu ob Volgi. Piše. da ie zdrav. Javna vprašanje. Prejeli smo: Stalen odjemalec v zalogah aprovizacijske komisije vprašuje, zakaj je ta teden kava za 40 vinarjev dražja pri kilogramu, ko dobro vemo, da v zadnjem času ni prišla od nikoder kava v Trst. Ce je prejšnjekrati bila po K 3*40, zakaj je sedanja po K 3'80 in zraven tega še slabeje vTSte? — V mestu in predmestjih imamo po računu krušnih komisij preko 165.000 prebivalcev, ki imajo po riizmerju preko 110.000 porcij kave za ta teden, kar znaša po Vt kg na porcijo 27.500 kg. Ker je vsak kilogram za 40 vinarjev dražji, znaša to 11.000 K superdobička. Prosimo pojasnila! ZOBOZDRAVNIK se le preselil In ordinira sedal v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. txdiraii| Iio«elti 5 . Godina Alojzij, 5 me-eccv, ul. Dooruloni stev. 14. V mtstni bolnišnici dne 28. t. m.: Grego Leon, 43 let; Jakaso Josip, 31 let; Breger K rlina, 19 let; TomšiC Nedeljko, 37 let; Vh ris Rib.nrd, 30 let; Koder Viktorija, U9 let. Baker, med in druge kovine ter ieleznine kupuje po najvišjih cenah M. Scabar Trst, ul. del Toro 4.