EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM
FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA. Za eno leto______________________ $3.00
Za pol leta.............................1.76
Let. 5. št. 241.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVÉNCEV

Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, NOVEMBER 23TH. ÎS47.
Price 5c.
Vol. 5. No. 241.
UNIJA PROTESTIRA PROTI POSTOPANJU EMIGRACIJSKIH OBLASTI Z.D.A.
Toronto. — Postopanje emigracijskega odelka ZDA ki je zadržal na meji dva člana Enotne Elek-tričarske Unije, ki sta kot delegata nameravala na konferenco GE unijskih lokalov v New Yor-k-u, je bilo ogorčeno protestirano po GE-UE delegatih konference v New York-u in po predsedniku unije Albert J. Fitzgerald-u katera ima okrog 600.000 članov v Kanadi in Združenih državah.
To postopanje ameriških emigracijskih oblasti je v naštprotju z prostim prehodom meje na obe strani po zastopnikih mednarodnega strokovnega unijskega gibanja.
Mr. Fitzgerald je karakterizi-ral postopanje njegove vlade, kot poskus eksportirati Taft-Hartley zakon z vsemi proti-delavskimi tendencami in tako zanikati kanadskim delavcem pravico, da si svobodno izvolijo osebe katere bi jih zastopale na različnih mednarodnih sejah in konferencah te unije.
Ta unija zanika mnoge obdol-žitve iz virov delodajalcev, časopisja itd., da je unija dominirana po komunistih. Ta unija je unija delavcev v kateri je lahko član vsak delavec, katere članstvo sme izvoliti vsako osebo, katera je po mnenju članstva sposobna, da se bori za pravice članstva, brez razlike, narodnosti, vere, barve ali političnega prepričanja in pripadnosti.
Postopanje emigracijskega odelka mora zbuditi ogorčenje vsega kanadskega prebivalstva posebno pa unijskega gibanja, ker se pos-
lužuje pravil, ki jih je izdal "Ca-nadian Chamber of Comerce v ZDA, kot pripomočka za prodajanje Taft-Hartleyevega zakona ameriškemu ljudstvu.
Kanadsko članstvo te unije se
pridružuje ameriškemu članstvu unije v skupni protest in ogorčeno protestira to vmešavanje v notranje zadeve te unije po odelku ameriške vlade in obenem zahteva, da kanadska vlada podvzame korake in zaščiti pravice delavcev radi prehoda meje v toliki meri kot so zaščitene pravice zastopnikov kompanij z katerimi ima ta unija pogodbene razmere.
Poskus uvoziti v Kanado lov na čarovnice, ki je vodjen po odboru za ne-ameriške aktivnosti, ki je dosegal tako smešen ali nevaren obseg, v slučaju Hollywood-ske preiskave, se mora pripoznati kot nevarnost za demokracijo ne samo v Združenih Državih Amerike ampak tudi v Kanadi.
So izgledi, da kanadske kompa-nije posebno General Electric Co. niso le nedolžne gledalke v tem postopanju ameriške emigracijske oblasti pri preprečavanju dvema kanadskima delegatoma udeležbo na konferenci. Natančni upogled v stvar tega Chamber of Comerce v Kanadi pokaže zelo močan vpliv GE na vodilnih mestih te ustanove v Kanadi in Združenih Državah.
Kanadjani odklanjajo biti nepristranski in ne bodo dovolili delodajalcu in delodajalce — podpirajočim interesom diktirati delavcem, kdo bo njihov zastopnik. V tem leži fašizem.
parnik "radnik" je srečno prispel
S POVRATNIKI V SPLITSKO PRISTANIŠČE
Mladinska proga največji objekt prvega leta v Petletnem plana dograjena
Zenica, (Taanjug) — Mladinska proga šamac-Sara-jevo je dograjena in je bila na veličastnem zborovanju v Sarajevu 16. novembra izročena prometu. Na tem zborovanju je govoril tudi predsednik zvezne vlade maršal Tito in je med drugim v svojem govoru mladini in graditeljem proge dejal:
Kako je na Tržaškem Svobodnem ozemlju
Trst. — Ker še ni prišel guver ner, je tržaško ozemlje še vedno pod dvema vojnima upravama, tako da v manjšem okvirju obstoja ta še dve coni, A in B. Cona "A" v kateri imajo oblast anglo-ame-riške oblasti, obsega Trst, Milje in najbližjo okolico Trsta. Na Ško fijah je še vedno blok. Ostali del Istre, ki ni bil priključen Jugosla viji, ki pa po ratifikaciji mirovnih pogodb s prihodom guvernerja pripada STO-ju, kakor Koper, Izola, Piran, Umag, Novi grad, Buje ter podeželje so še pod upravo JA (Jugoslovanska armada).
Razlika med obema conama je stara, dobro znana zadeva. Na eni strani še vse po starem sistemu, na drugi pa ljudska oblast. V starem sistemu navijanje cen, špekulacija, črna borza, brezposelnost, obnova na mrtvi točki, ohranitev tlačanstva v obliki kolonata, borba delavstva proti izkoriščevalcem, preganjanje in oviranje slovenskega jezika ter vse, kar je naprednega, javni škandali na dnevnem redu, ropi in tativne vsak dan, propaganda za vojno, hujskanje in vznemirjenje, tako v Trstu, kjer širijo vse mogoče in nemogoče alarmantne vesti.
Tam v coni "B", pa kot v Jugoslaviji, ljudska oblast, ki ne dopušča špekulacije, kjer brezposelnosti ni, kjer se dela in gradi ter obnavlja kolikor je mogoče, kjer je deiavec gospodar tovaren, lastnik zemlje pa tisti, ki jo obdeluje.
V coni "A" napadajo Slovane, preko bioka pa složno živijo Slovenci in itaiijani in se vedno bolj
kaznice. Izrabili so tudi to priliko, da Slovencem nagajajo. Še ne končan proces proti sleparjem, ki so zlorabljali svoj visoki položaj, da so si kupičili miljone na račun obnove — še odlašajo in ne vedo pa, kako bi zaceli proces proti teroristom, zločincem, ki so še septembra streljali na skupino ljudi v Trstu in ubili 11 letno deklico. Pač pa so prepovedali prodajanje satiričnega lista "Innocente", ki je obljubil, da bo razkrinkal vse one, ki so pripravljali zločine.
Od 18 do 26 oktobra se je vršil tržaški velesejem. Čeprav so delali jugoslovanski delegaciji mnogo ovir, je bila FLRJ močno in lepo zastopana. Trgovci iz Italije, Trsta, Avstrije, Švice in drugod, so občudovali jugoslovanske paviljone, sklepali številne pogodbe in izražali svoje priznanje produktom in možnostim nove Jugoslavije. Tržaški šovinisti so si izmišljali najbolj bedaste laži, toda vsak obiskovalec je videl na lastne oči resnico.
Od 1 do 9 novembra ise je vršil "Teden tiska". Po vseh okrajih in ulicah so prodajali demokratičen tisk, ljudje pa ga čitajo v kavarnah, kjer je topleje, ali doma, kjer se je treba pokriti z odejo, kajti drva za kurjavo so predraga, plina je malo, električni tok pa slabe volje. Burja in mraz zavijata okrog vogalov. . .
o vojni, vse dela vse gradi.
V	notranjem političnem življenju so bili v teh tednih važni do-gouki, med najvažnejšimi prav gotovo ustanovni kongres KP Si'0-ja ter ustanovni kongres SI-AU (Slovensko-italijanske anti-fašistične unije), v kateri so zbrani napredni ¡Slovenci, Hrvati in Italijani. Pred dnevi so tudi Enotni sindikati imeli svoj ustanovni kongres. Vodilne ljudske organizacije se reorganizirajo, da bodo kos naiogam v novih razmerah.
lviesec oktober je bil mesec tekmovanj. Kar po vrsti so bili razni "tedni" za dijake, sindikate, za SlAU, za mladino in "Teden kulture", ki bo obenem slovesen in razgiban začetek kulturnega delovanja na deželi in v mestih.
V	Trstu so žigosali osebne iz-
KANADSKA MLADINA ODLIKOVANA
"Ta proga ima ogromen značaj za vso našo državo, za vse naše zvezne edinice, za naš Petletni plan in njegovo izvršenje. Bogastva katera leže v tej divni deželi — Bosni, postajajo z to progo dostopnejša za vse naše narode. Ne postajajo dostopnejša za posamezne kapitaliste, ampak za naše narode, za delavce, za one kateri delajo. Ta proga ima ogromni pomen tudi za zvezno edinico Bosno in Hercegovino, za njen vsestranski nadalj-ni razvoj, ker se s to progo povezuje še tesneje z ostalimi deli naše države.
"Mladinska proga ima ogromni politični in moralni pomen za naše narode — znotraj države in izven njenih mej. Vaše delo na tej mladinski progi in prošlo leto na progi Brčko-Banoviči, je odjeknilo ši-rom celega sveta in vi ste s svojim delom, s svojo požrtvovalnostjo, dvignili ugled naše dežele na tako višino, na kakršni še ni bila nikoli prej. Vi ste dvignili ugled naši deželi pred očmi vsega sveta in vsa obrekovanja katera se širijo , da je naša dežela — dežela nemirov, da je naša dežela — dežela nesvo-bodna itd. — vi ste zrušili z vašimi krampi, vašim delom in pokazali vsemu svetu, da je Jugoslavija dežela miru, da dela in gradi, da bi se dvignila iz ruševin v katero nas je vrgla vojna katastrofa in vojni zločinci, kateri so še danes vojni hujskači
Maršal Tito je nato izjavil, da se je Ljudska mladina prva javila za izvršenje ogromnih nalog v zvezi s Petletnim planom. Za izvršenje Petletnega plana je ona dala do sedaj ogromni doprinos. Mladina je pokazala primer, kako je treba delati in je potrebno, da to dela tudi v bodoče. Toda te naloge morajo biti v bodoče lažje, kakor je bil slučaj do danes. "Prva dolžnost mladine" — je podčrtal Maršal Tito "je, da se uči. Na prvem mestu mora biti učenje in potem delo. Ona si mora v šolah pridobiti znanje, katero ji bo omogočilo, da bo jutri še več koristila svoji domovini. Vsaki oni kateri to zanemarja kaže s tem, da ne razume duh nove Jugoslavije. Nova Jugoslavija hoče imeti mlado generacijo umno, vsestransko izobraženo in izšolano, ker se je že pokazalo, da ima mlado generacijo, katera je pripravljena na največje žrtve.
Govoreč o Petletnem planu je Maršal Tito rekel:
"Ta prvi Petletni plan se izvr-šava do danes z neprimernim tempom. že do sedaj je izvršenega mnogo. Ni moj namen naštevati, kaj vse smo že dosegli, ali morem reči odkrito, da smo mi, ako ne
zem pomeni, zgraditi mnogo novih tovaren, pomeni industrializirati deželo, pomeni ustvariti elektrifikacijo dežele, zgraditi nove šole. dvigniti deželo na najvišjo tehnično stopnjo.
"Mi smo pri nas nacionalizirali tovarne in izvršili agrarno reformo. Vzeli veleposestnikom zemljo in jo dali poljedelcem, a delavcem to je ljudstvu — tovarne. Ali to še ni socijalizcm. Z zastarelo tehniko v industriji se ne more gra. diti socijalizem. Socijalizem zahteva prilagodenje vseh rezultatov človeškega uma v korist ljudstva, dviganje in tehnično racionalizacijo naših podjetij in naših rudnikov,
da bi z manjšim trudom mogli dati več produktov. <
"Ustvarjanje socijalizma, industrializacija in elektrifikacija na. še dežele" — je nadaljeval Maršal
Tito — "zahteva ogromne napore. Mi smo vse kar je bilo najboljšega v deželi, a vas gladino v prvi vrsti postavili v pokret, postavili v po-kret pošteni trud naših ljudi. Ali to še ni zadosti, ker moramo iz inozemstva dobivati ono kar nimamo. Nam so potrebni stroji, a za stroje moramo dati ono, kar imamo. Mi imamo naše roke, da z njimi iz nederjev zemlje vlečemo bogastvo katero ima ona, da bi za to dobili stroje. Prišel bo čas, ko nam tega ne bo potrebno dajati, ampak bomo tukaj predelavali in potrosili. A sedaj moramo dati. Mi mo. ramo, morda tudi od naših živilskih nakazil v skrajni nujnosti dati, da bi dobili stroje. Ali delamo to tako, da tega naš narod ne občuti pretežko na svojih plečih. Mi moramo izvršiti naš Petletni plan, ker je to jamstvo našega obstanka in nadaljnega razvoja naše dežele. Mi ne maramo, da bo naša država zaostala, ker zaostale vedno tolčejo in vsak hudič jih hoče zasuž-1 "» širi dalje, da s tem vnese vzne-njiti. Eno napredno deželo, z viso- 1 mirjenje med ljudstvo. Vojni huj-hniko. 7. HrN*iifllieii/*nim	skači s svojimi govoricami - —• ■
reakcija z ogromno vojsko in atomsko bombo. Na vse to je Maršal Tito dejal; "To so fantazije", — in je nato dodal: — "Vendar so pa ti ljudje škodljivi, ker žele ovirati enotni napor ljudstva za izgradnjo dežele in da pri ljudeh ustvarijo prepričanje, češ, da ni treba delati, ker bo baje vse zrušeno. A jaz, tovariši tukaj pravim tako; da vojna ne bo tako lahko. Provokacije bodo morda, ali kar se tiče raznih vojnih hujskačev, moram podčrtati, da se naj ravno oni boje vojne, ker teško njim ako pride do vojne. "Mi ne maramo vojne, niti je nismo nikdar hoteli. Ali vemo koliko naše krvi in ljudskih življenj, stane naša dežela. Ono kar je najdragocenejše, a to so ljudska življenja, so dana za novo Jugoslavijo in mi bomo vsi, ako bo potrebno, stali čvrsto kot stena, na njenem braniku. Sovražniki morajo vedeti in mi jim bomo ob vsaki priliki pokazali, da ne spimo. Naj ne mislijo, da ne vemo za njihove zločinske namere. Naj nikdo ne misli, da narodi Jugoslavije v svojih naporih v svojih teškočah pri izgradnji zemlje, delujoči na izboljšanju življenskega standarta ne vodijo ob istem času računov o svoji varnosti. Vodijo oni račune tudi o tem in v tem pogledu ni nevarnosti. Vojni hujskači in oni kateri priželjujejo vojno, tukaj v deželi in v inozemstvu niso pripravljeni na žrtve. Oni bi hoteli, da se drugi žrtvujejo za njih. Ali danes je delovni narod v kapitalističnih deželah dovolj pameten, da se ne želi vojevati za tuje interese. In vsled tega ni nevarnosti, da bi bila vojna. Ne dovolimo reakciji s svojim pripovedovanjem o vojni doseči želje, da nam ovira našo izgradnjo in da ogroža naš mirni razvoj.
"Jaz sem se dotaknil vprašanja vojnih hujskačev, vsled tega, ker je v zadnjem času postalo zelo moderno, da se razne težkoče v Orga. nizaciji Združenih narodov isko-riščajo, kakor znak, da bo jutri vojna. Mednarodna reakcija, vojni hujskači ¡spuščajo glasove o vojni, a naša reakcija se jih oprijemlje
MAKSIM BJELIč, BiVšI UREDNIK "SRBSKEGA GLASNIKA" SE ZAHVALIL V IMENU POVRATNIKOV ZA SPREJEM
Tanjug poroča, da je 15 novembra popoldne prispel v splitsko pristanišče jugoslovanski preko-ocean-ski parnik "Radnik" s tretjo skupino preko 400 izseljencev povratnikov, ki so se črez dolgo vrsto let iz Kanade in Združenih držav de-finitivno vrnili v svojo rojstno domovino.
Povratnike je pričakalo in pozdravilo 25.000 meščanov Splita in okolice. Sprejem je bil prisrčen in ganljiv. Naši povratniki, ki so toliko let preživeli v tujini in težili za povratek v svojo rojstno grudo, so se znašli v objemu svojih bratov in sester. Vrnili so se v novo in prerojeno deželo, v vse drugačno, kot je bila takrat ko so jo zapustili. Sprejem, ki jim ga je nudilo ljudstvo Splita in okolice je sprejem ki izraža občutke vsega naroda v Jugoslaviji. Povratnike so pričakali in pozdravili tudi zastopniki ljudskih oblasti.
V imenu povratnikov se je za ta navdušen in prisrčen sprejem zahvalil Maksim Bjelič. On je med drugim dejal:
"Naša radost pri povratku v domovino je tako velika zato, ker ne prihajamo v staro Jugoslavijo, katera nas je odgnala v svet, ampak prihajamo v novo Titovo Jugoslavijo v kateri so narodi konč-
no prišli do svoje svobode in pravic."
BRZOJAV VODITELJA SKUPINE MAKSIMA BJELIČA
Split, 17 novembra. — Potovali smo odlično. Izkrcali smo se v Splitu 15 novembra. Sprejem je bil veličasten, preko 25.000 prebivalcev Splita in okolice nas je pričakalo skupaj z zastopniki Ljudskih oblasti, kateri so držali pozdravne govore.
Pozdravi, pesmi, poklici in godba — vse polno ljubezni in toplote je odmevalo preko pristanišča našega dragega Splita.
Prišli smo v času velike zmage naše mladine, naših narodov, v času dovršenja, Mladinske proge Ša-mac-Sarajevo. Proga je dovršena dva tedna pred določenim rokom. To zmago slavi vsa naša država in vsi naši narodi.
Polni smo navdušenja za državo, katera slavi delo, Titovo Jugoslavijo. Želim najbolje uspehe v kampanji za naše napredno časopisje in v delu Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, ki ima velike zasluge.
Vsem tovariški pozdrav.
V imenu tretje skupine povratnikov,
Maksim Bjelič.
ZASEDANJE-ZUNANJIH MINISTROV VELIKIH ŠTIRIH SE JE ZAČELO
ko tehniko, z socialističnim ure-jenjem močno deželo, pa ne more razbiti nikaka sila. Poglejte pri. mer Sovjetske zveze, kateri sovražnik ničesar ni mogel, odkar je ustvarjen socijalizem.
Obrnivši se na domače sovražnike demokratičnega urejenja v Jugoslaviji, kateri iskoriščajo mednarodni položaj, da bi ustvarili psihozo, kakor da bo jutri prišlo do vojne, kateri širijo lažnjive vesti in kateri pripovedujejo po kavarnah, da bo Amerika v Jugoslaviji premenila stanje na staro in da bo v Jugoslavijo prišla mednarodna
Med mnogoštevilnimi graditelji Mladinske proge Šamac-Sarajevo, katere je odlikoval Prezidijuih narodne skupščine FLRJ na dan otvoritve proge 16. novembra, se nahajajo tudi trije Kanadci in kanadska mladinska Brigada.
Orden dela prvega reda je dobila kanadska Mladinska brigada, kot celota.
Komandant iste, Homer Stevans,
Nov kabinet v Franciji
Pariš: — V Franciji je po padcu ........, _ _____ _	Remadier-a sestavil nov kabinet
več, dosegli' vsaj toliko,' kolikor I 61. ^ Stari Robert Schuman- On
smo pričakovali. V mnogih slučajih smo dosegli pa tudi več.
"In v pogledu življenskega standarta", —je naglasil Maršal Tito — "se položaj v Jugoslaviji vedno bolj izboljšnje. Mnogi zlobni "preroki" so govorili, da bo Petletni plan znižal življenski standart našega ljudstva. Mi se bomo trudili, da se življenski standart naših de-
pripada stranki MRP (Mouvement Republican Populaire) in je znan kot finančni izvedenec, a drugače je le malo znan med ljudstvom. Njegova naioga bo ugoditi nad 1,000.000 delavcem, ki se nahajajo na stavki po raznih mestih Francije, katerih" življenski položaj in obstoj se slabša iz dneva v dan.
Stavka železničarjev se hitro ši-
skači o sTujimi govoricami o vojni plaše svet, a posebno narode demokratičnih držav, kateri teže za trajnim mirom in to vse v namenu, da na ta način dosežejo svoje imperialistične želje." je dejal Maršal Tito in svoj govor zaključil z besedami:
Naj živi naša divna, junaška mladina, katera gradi novo in bolj. šo Jugoslavijo"!
London, 25. novembra: — V torek se je začelo zasedanje konference zunanjih ministrov velikih štirih, Anglije, Francije, Združenih držav in Sovjetske zveze. Naj-glavnejše vprašanje na konferenci bo sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo. To vprašanje se je že razpravljalo na prejšnji konferenci zunanjih ministrov v Moskvi in ker so med zunanjimi ministri velikih držav obstojala različna mnenja, se je to vprašanje predložilo na to konferenco, ki se sedaj vrši v Londonu.
Reakcionarni tisk, kakor vedno tudi sedaj prerokuje, da ta konferenca ne bo uspela. Nekatero časo-
pisje gre celo tako daleč, da nagovarja, da bi se sklenil posebni mir z Nemčijo. Proti takemu miru se pa protivi celo ameriški državni tajnik za zunanje zadeve George Maršal, ki je v svoji izjavi dejal: — "da ako na tej konferenci ne pride do sporazuma, se vseeno ne bodo razšli, ker tak nasvet je nerealen in neizvršljiv! To bi samo podelilo Evropo v dva dela za vedno. To pa ni naša politika, naša politika je zjediniti Evropo." se je izrazil g. Maršali.
Na tem zasedanju se bo tudi razpravljalo vprašanje Slovenske Koroške.
SPOMENIK RDEČI ARMADI V BATINOJ SKELI
500 ZAPRTIH NA OTOKU MADAGASKAR
Pariš: — Francoska časnikarska agencija "France Press" je prinesla vest, da je na otoku Madagaskarju v ječi več kot 500 oseb, po "neuspeli poskušnji strmoglaviti francosko kolonijalno oblast prošlo soboto 22. novembra.
lovnih ljudi ne bo znižal, ampak je dobil orden "deia"drug'egareda' I da se bo nasprotno Povišal. Že je ri in izg'eda, da se bo razširila po Orden dela tretjega reda so do. tUdi V marsičem" izvrše™ ¡zbolj- y«y Franciji. Na stavko bodo izbili nam dobro poznani mladinci I Šanje" živlienski standart se bo sh tudi pristaniščni delavci. V me-ki so nedavno odšli v Jugoslavijo- ™IŽal Samo onim' kateri ne ma" , ™ stavbeni industriji se stav-Nikola Uremovič, komandant prve raj° delaii- Mi smo v sv°jem delu nadal™e in širi dalje. Premo-
že dosegli take rezultate, da vidi- , garjl so se vedno na stavki, mo jasno perspektivo in prekrčen pot v socijalizem v naši državi.
"Socijalizem pomeni — storiti za vsakega državljana pogoje življenja dostojne človeka. Socijali-
skupine mladine kanadskih izseljencev in Nikola Kopajtič (mlajši) komandant druge skupine mladine kanadskih izseljencev.
ČASTITAMO! — Ured.
Nov kabinet francoskega parla-
POROKA V ANGLEŠKI KRALJEVSKI HIŠI
London 20. novembra — Na dan 20. novembra je bilo poročano, da se je poročila princezinja Elizabeta z poročnikom Filipom Mount-baten, bivšim princem grške kraljeve hiše, ki je sedaj dobil naslov vojvoda Edinburški.
Princezinja Elizabeta je starejša hčerka kralja Jurija VI. in kra-
Beograd; (Tanjug) — V Batinoj Skeli kjer so pred tremi leti za časa Osvobodilne vojne, čete Rdeče armade, katere so se ramo ob rami borile z enotami Narodno-osvo-bodilne vojske Jugoslavije, prekoračile Donavo in razbile odpor sovražnika, je bil 9. novembra v prisotnosti preko 20.000 oseb na slavnostni način odkrit spomenik Rde-čearmejcem padlim v teh borbah. Slavnostnemu odkritju spomenika so prisostvovali; podpredsednik Prezidijuma Ljudske skupščine FLR Jugoslavije Moša Pijade, predstavniki Zvezne vlade, Vlade LR Srbije; Generaliteta Jugoslovanske armade in predstavniki množičnih ljudskih organizacij. Prisotni so bili tudi; predstavniki Vse-Slovanskega odbora, poslaniki Sovjetske zveze, Čehoslovaške, Poljske, Rumunije in diplomatični predstavnik Bolgarije, Madžarske in Albanije.
Na slavnosti je v imenu JA govoril načelnik Generalnega štaba Koča Popovič, kateri je dejal med drugim:
"Ta spomenik ni samo znak pri-
mladi kraljevi par so bile polne angleškega naroda, ki je prihod poročencev pričakoval od rane zo-
Uice Elizabete Princezinja Eliza-| re. Po vsej Angliji in britanskem beta je prestolonaslednica, presto-
la britanskega imperija.
Slavnostni poroki so poleg viso-
menta ne izgleda, da bi imel spo- kih angleških državnih dostojan-sobnost urediti te pereče zadeve v stvenikov, prisostvovali tudi kralji Franciji in bo vsled tega življenje in visoki državniki mnogih držav tega kabineta kratkotrajno.	| sveta. Ulice po katerih se je vozil
imperiju se smatra dan poroke princezinje Elizabete z Filipom Mountbaten kot velik državni dogodek in kot državni praznik.
Kanado je pri poroki zastopal bratstvo z narodi Sovjetske zveze premier Kanade Rt. Hon. Mcken- postalo večno in nerazrušljivo" zie King.	] je dejal minister Petrovič.
znanja Rdeči armadi za njena ve. lika dela, ampak tudi spomenik trajne in neomajane zvestobe Sovjetski zvezi s katero so naši narodi zvezali svojo usodo za vedno in na kateri strani se bodo vedno nahajali v borbi za ohranjen je mi. ru, za miroljubno sodelovanje med narodi, proti imperialističnim napadalcem in podžigalcem nove vojne."
Ambasador Sovjetske zveze Lav-rentijev je podčrtal, da je Sovjetska zveza, zvesta svoji politiki, k' temelji na principih spoštovanja suverenitete velikih in malih držav, dosledno branila in brani trajni mir in prijateljstvo med narodi.
"Delujoča dosledna na obrambi in neodvisnosti velikih in malih narodov, — je izjavil Lavrentijev — je Sovjetska zveza v borbi za trdni demokratični mir zbrala okoli sebe vse napredne sile današnjosti.
"V skupni borbi je v teku vojne izkovano, zapečateno s krvjo nerazrušljivo bratstvo in prijateljstvo med narodi Sovjetske zveze in Jugoslavije, a v povojni dobi se te zveze z uspehom razvijajo v dobrobit in procvit naših dveh narodov."
Govoreč v imenu Vlade FLR Jugoslavije je minister Nikola Petrovič podčrtal, "da vse človeštvo za večne čase dolguje hvaležnost Sovjetski zvezi in da se je njen vpliv v svetu ogromno povečal. V zadnji vojni, je prijateljstvo in
"EDINOST"
Published weekly al 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
tii{i»»tred in the Registry Office for the City of Toronto on the 2!>th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Oopisi brez podpisa se ne vpoitevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Proslava 29 novembra
Po vseh naselbinah v Kanadi, kjer prebivajo Jugoslovani se bo tudi letos, kakor lansko leto praznovalo drugo obletnico proglasitve Federativne Ljudske Republike Jugoslavije — 29. novembra, ki je mejnik in prehod iz sužnosti v svobodo.
Na dan 29. novembra 1945 leta je bila za vedno pretrgana veriga sužnosti, katero so morali jugoslovanski narodi nositi stoletja. Odpravljen je bil sistem monarhije in proglašena je bila ljudska vlada. Birokratično, monar-histično stahovlado in nazadnjaštvo je zamenjala prava ljudska oblast, ki je od tega leta naprej vodila usodo osvobojenih narodov Jugoslavije v boljše in srečnejše življenje.
Nemogoče je v par kratih stavkih opisati vso veličino in važnost tega zgodovinskega dne, toda kdor je sledil razvoj nove Jugoslavije od njenega osvobojenja si vsaj nekoliko lahko predstavlja* kaj pomeni ta dan, kaj pomeni nova demokratična ljudska oblast.
Priprava na ta dan, to je osvoboditev sama, je zahtevala ogromne ljudske žrtve, 1,700.000 ljudi, katerim je ljudstvo na vse čase dolžno zahvalo, da so se želje po svobodi mogle izpolniti. Dalje je bila prizadeta Jugoslaviji tudi ogromna materijalna škoda; cele pokrajine, mesta in vasi so bile uničene po krutem fašizmu, razdejan promet* železnice, ceste, prometna sredstva, lokomotive, železniški vozovi, ladje itd.„ vse to je bilo z malo izjemo uničeno, kultura je bila v zastoju in tudi delno uničena.
V	dveh letih po osvobojenju in proglašen ju republike, je bilo razen človeških žrtev, ki jih ne more nihče nadomestiti; vse vnovič upostavljeno, obnovljeno in zgrajeno, in je celo produkcija v novi Jugoslaviji presegla že predvojno ravan. Vse to je bilo mogoče le, ker se je proglasila Federativna Ljudska Republika Jugoslavija, ker so narodi Jugoslavije doživeli 29. november 1945.
Pri proslavi 29. novembra ne smemo pozabiti tudi dejstva,, da je bilo vse to mogoče tudi vsled tega, k'er so si narodi Jugoslavije v štiriletni kruti borbi proti fašizmu skovali trdno bratstvo in enotnost. Bratstvo in enotnost je glavni pogoj, da so mogli doseči svobodo. Brez bratstva in enotnosti ne bi mogli nikdar slaviti nikakšnega dneva, kot je zgodovinski dan 29. november.
V	bratstvo in enotnost je jugoslovanske narode privedla Komunistična partija Jugoslavije. Brez komunistične partije Jugoslavije, bi še danes v Jugoslaviji vladal kaos in prepir med jugoslovanskimi narodi, kot ga vidimo v raznih drugih deželah, kot v Grčiji, Italiji, Franciji itd.
Borba proti komunizmu, katero je začel Musolini, Hitler in s pomočjo teh dveh nadaljeval Franko v Španiji ter v drugih deželah razni Musolinčki,, Hitlerčki in velekapitalistična svetovna reakcija; se danes nadaljuje z vso srditostjo in krutostjo v Grčiji. V drugih deželah se istotako vrše izpadi proti komunistični partiji, ki je* jez in braniteljica izkoriščanega naroda. Radi tega se v zapadnih deželah krsti vse za komunizem kar je količkaj svobodomislečega ali demokratičnega. Borba proti komunizmu pa je le krinka, pod katero hočejo imperijalistični loparji držati svet v sužnošti, netiti nove vojne in tako poskusiti odvzeti svobodo katero so osvobojeni narodi z velikimi žrtvami dosegli.
Dan 29. novembra 1945 je dokazal, da komunizem, proti kateremu divja svetovna reakcija, pomaga in vodi iskoriščane množice k svobodi, dočim je fašizem v Italiji, Nemčiji, Španiji,, Japonski in drugod tudi dokazal, da vodi v vojno, klanje, zasužnjevanje, in še večje izkoriščanje človeka po človeku. Na žalost se danes po zapadnih državah hujska na borbo proti komunizmu, dočim se proti fašizmu ne podvzame nikakega koraka, še več na vsakem koraku se ga skuša oživeti in podpirati. Na svetlo se je prikazal v Kanadi, Adrian Arcand, v Angliji, Oswald Mosley„ v Španiji še vedno sedi Franko na svojem krvavem fačističnem prestolu, kar je sramotno za države, ki se po vsem tem še vedno upajo imenovati "demokratične". Vsled teh in še več drugih znamenj je človeštvu potrebno, da povede boj proti ostankom fašizma, proti vojnim hujskačem, proti vsem onim, ki pod krinko protikomunistične gonje zakrivajo svoje resnične namene, to je, zasužnjevanje drugih narodov in držati v robstvu svoj delavski razred, malega obrtnika in male trgovce,, sebi pa iz znoja, trpljenja in krvi vseh teh kovati milijone. Z drugo besedo, človeštvu je potrebno, da si s svojo svobodno voljo proglasi dan, kar pomeni za jugoslovanske narode 29. november, da si v enotnosti in bratstvu zajamči svoboden razvoj in po zgledu jugoslovanskih narodov gradi lepšo in srečnejšo bodočnost.
Ob drugi obletnici praznovanja 29. novembra nam pisma in poročila iz rojstne domovine pričajo, da blagostanje narašča iz dneva v dan. Z lastno pomočjo in pomočjo Sovjetske zveze ter drugih novih demokratičnih držav na vzhodu, katere si vse medsebojno pomagajo, nova Jugoslavija z veliko brzino odstranjuje pomanjkanje in gradi na vseh koncih in krajih. Vse to navdaja z radostjo in veseljem vse jugoslovanske izseljence in neo-svobojene brate in sestre na Koroškem in Primorju, ki imajo namen* da se nekoč povrnejo v krilo svoje domovine, da tudi oni uživajo svobodo, ki je zajamčena z proglasitvijo FLRJ na 29. novembra 1945.
Podjetnost Jugoslovanskega ljudstva
in važnost SANS-A
Piše F. A. Vider, predsednik
Vsestranska in neizmerna podjetnost, kakršna je po socialnem preobratu Jugoslavije v teku zadnje vojne objela jugoslovansko ljudstvo, je tako glasna priča zadovoljstva velike večine naroda z novo vlado, da ne more tudi najglasnejša propaganda javnost prepričati, da ni to neizpodbita resnica. To bodo morali končno radi ali neradi priznati tudi apostoli Vatikana, kateri si še vedno prizadevajo prikrito to dejstvo. Taka železna volja in marljivost do hitre nobnove domovine je mogoča le tam, koder ima ljudstvo tako vlado, ki predstavlja mišljenje večine naroda, in koder ima ljudstvo zaupanje v svojo bodočnost.
Ko človek čita razne publikacije, katere sedaj prihajajo iz domovine, posebno še ilustrirana revija "Tovariš", ga nehote objame tak občutek, da bi pobral svoje borno imetje, odšel v Jugoslavijo in se tam pridružil armadam delavcev, ki gradijo ceste, železniške proge, vzpostavljajo industrijo, kultivira-jo kmetije itd. v želji, da bi temu delavnemu narodu — bratom in sestram — vsaj nekaj pripomogel v njegovem naporu pri gradbi boljše bodočnosti.
Komaj sta potekli dve leti, odkar je bil izgnan zadnji okupator iz jugoslovanske zemlje in ki se mu je postavilo po robu ljudstvo, dasi je bilo skoro neznatno napram njegovi sili po številu in istotako v tehnični oborožitvi; toda to ljudstvo je bilo velikan po duhu in ta njegova veličina je premagala vso peklensko vojaško tehniko in ma-šinarijo ter končno triumfirala v zmagi. Danes, po kratki dobi kot že omenjeno, pa čitamo, da je v avgustu v novo izgrajeni tovarni "Litostroj" v Ljubljani že pričelo teči prvo jeklo, ki bo industrialno revolucijoniziralo vso Jugoslavijo. Več se ne bo treba jugoslovanskim sinovom in hčeram seliti v tujino za kruhom, kot smo se morali nešteti. To je tako velika pridobitev za domače delavstvo, da jo je mogoče pravilno ceniti le onemu, ki je sam okusil kruh tujine.
Okupator je jugoslovanskemu ljudstvu prizadel težke človeške kakor tudi materialne izgube, kajti uničenega in opustošenega je bilo toliko, da se skoro ne da popisati. Končno pa je bila dežela še oropana vsega, kar se je dalo odnesti, tako da bi bilo marsikateremu drugemu narodu v takem položaju in ki bi imel jeklene volje do vstraj-nosti, skoro za obupati. Toda jugoslovansko ljudstvo ni obupalo!
To ljudstvo ni čakalo na nobeno zunanjo finančno ali fizično pomoč, pač pa je šlo takoj po končani vojni skoro golih rok na delo in s to svojo odločno voljo v teku par let izvršilo toliko v obnovi dežele, da je občudovano od vseh, ki so videli njegove rezultate. S tem so si pa tudi pred zunanjim svetom ustvarili tak ugled, da jim ga ne more zasenčiti nobena propaganda tistih, ki so pred vojno brezskrbno in udobno živeli po prijaznih letoviščih na račun srag in žuljev jugoslovanskega delavca in kmeta.
Kot ameriški državljani jugoslovanskega porekla moremo le z obžalovanjem opazovati postopanje naše ameriške vlade, katera kolikor mogoče ovira potovanje državljanom, ki želijo obiskati Jugoslavijo. Celo naši šolski mladini je odrekla dovoljenje potovanja v Jugoslavijo, da bi se osebno prepričala o tamošnjih razmerah, ki jih nam tako črno predstavljajo.
Kaj naj to pomeni?
Mar se je naša vlada pričela bati lastnega ljudstva in hoče vsled tega prikriti resnico o položaju v Jugoslaviji s tem, da ne dovoli uradnega dovoljenja za potovanje? Če je temu tako, tedaj je nekje nekaj silno narobe. To vladno postopanje prvič ni v skladu z ustavo dežele, katera jamči nam državljanom svobodno gibanje, in drugič je pa škodljivo ožjim prijateljskim odnošajem med prizadetima narodoma. Ampak vedno se le ne bo dalo resnico prikrivati in s tem neprijateljskim činom ne bo ta dežela nič pridobila, obratno smo pa mnenja, da lahko gospodarsko mnogo, mnogo izgubi.
Danes v Jugoslaviji, kakor marsikje, še potrebujejo veliko zunanje pomoči, katera bi lahko prišla od nas, če bi v Wašhingtonu mogli vsaj nekoliko razumeti človeški razvoj. Jutri deset let Jugoslovani najbrž ne bodb več potrebavali naše pomoči in tedaj, ko se na nje obrnemo za trgovino, nam znajo obrniti hrbet. Kdo bi jim mogel zameriti ? Isto velja tudi za druge dežele pod takozvano "rusko sfero vpliva", katerim tudi nemaramo danes prodajati najpotrebnejših pridelkov, predvsem živeža, v namenu, da s tem preprečimo razvitje
j kolektivnega gospodarskega sistema onkraj morja, kar je zabitost brez primere. Evropa ne pojde nazaj, ampak bo korakala naprej in naši dolarji ji tega pota ne vstavijo. Ko si pa enkrat sedaj od nas zapostavljani narodi gospodarsko opomorejo, znajo posledice silno reflektirati na našo domačo industrijo, mase delavcev pa bodo stale v krušnih linijah, kakršnih ne pomni zgodovina, če se bodo tako trdo držali privatnega podjetništva kot sedaj.
škoda za deželo, v kateri je mnogo poštenih in liberalno mislečih mož in žena in kjer tudi ljudstvo vobče ni slabše od drugih narodov, da je v vladnem vodstvu skupina brezsrčnih politikašev in militaristov, k,aterih glavni cilji so grabljenje po bogastvu ter dobičkih brez ozira na posledice za narod in človeštvo. Te vrste ljudje tudi netijo mednarodno sovraštvo in pehajo mase v vojne, v katerih si kujejo milijone.
Bratje in sestre! Slovenski ameriški narodni svet je edina organi- I zacija med nami ameriškimi Slo- | venci, katera si resno prizadeva ublažiti sovražno razpoloženje v tej deželi do jugoslovanskega naroda, katerega sejejo imperijalisti ter drugi instigatorji v namenu,
da zažgejo plamen tretje svetovne vojne.
Očetje in matere! Ako vam je kaj za vaše otroke in mladini do življenja, ne držite rok križem, stopite v naše vrste in postanite aktivni, da bomo tako možni efektivno kljubovati miru sovražni propagandi, ki jo zlobno širijo za to plačani elementi. Potrebna so naV tudi finančna sredstva za uspešno pobijanje reakcijonarnega navala na napredno in liberalno misleče ljudi, s katerimi v borbi je tudi SANS od njegovega početka. SANSova blagajna se krči in če bi ne bilo potrebnih denarnih sredstev, je lahko razumeti, kaj bi to za organizacijo pomenilo. Sedaj je čas, da po naselbinah organizirate razne priredbe v korist SANSa, da se tako pojači njegova blagajna in omogoči naše plemenito delo v obrambo svetovnega miru. SANS potrebuje poživljenja, več odločnih in za naše delo aktivnih bojevnikov v teh resnih časih, ko bi ne smelo biti nikogar, ki bi sedel na plotu in čakal trenutka, na katero stran bi bilo varnejše skočiti. Ako pri našem delu za SANS posnemamo brate v domovini v njihovem pogumu in odločnosti, sigurno moramo tudi mi doseči željene uspehe.
SANS.
Zgraditev nove Gorice bo nov doprinos k petletki FLRJ
Skrb za študente in prosveto v L. R. Sloveniji
Ljubljana: — Na pobudo ministrstva za prosveto pri vladi LR Slovenije so okrajni ljudski odbori v Sloveniji preko leta adaptirali razne bivše samostane, zgradbe pobeglih ali obsojenih vojnih zločincev, razne zapuščene sodnijske prostore in jih preuredili v dijaške domove. Tako je bilo v Sloveniji v 45 novo urejenih domov sprejetih 5500 srednješolcev, 400 visoko-šolcev pa se vzdržuje v šestih domovih v Ljubljani. Vendar tudi ti novourejeni domovi še niso zadostili velikim potrebam.
Študenti imajo po dijaških domovih vso oskrbo. V vseh domovih so organizirane dijaške kuhinje, v katerih se dijaki zadovoljivo hranijo. V kolikor starši študentov ne morejo v domovih plačevati vzdr-ževalnine, krijejo stroške okrajni ljudski odbori, za visokošolce pa mi-
nistrstvo za prosveto pri vladi LR Slovenije. Od celotnega števila dijakov v LR Sloveniji, ki se oskrbuje v domovih, jih niti 10% ne plačuje vzdrževalnine.
Da bi ljudska oblast omogočila v bodočem letu še večji vpis mladincev in mladink v srednje šole, zidajo nove dijaške domove. Tako gradi okrajni ljudski odbor Ljutomer nov dijaški dom, ki bo gotov drugo leto in bo lahko sprejel 80 do 100 dijakov. V prihodnjem letu bodo pričeli z gradnjo domov tudi v Novi Gorici za 1000 dijakov, na Jesenicah za 200 do 300 dijakov in v Postojni za prav toliko dijakov.
Kredite za zgraditev teh domov bo dalo na razpolago ministrstvo za prosveto pri vladi LR Slovenije.
Kakšno družbo podpira
reakcija zapadnih držav
Nuremberg, (AP) — Pred vojaškim sodiščem v Nurembergu, kjer se morajo radi svojih ostudnih zločinov zagovarjati nacistični vojni zločinci se je razkrilo, da je nakupovalni urad I.G. Farben industrije kupoval iz koncentracijskih taborišč žene za svoje eksperimente za katere je zahteval popolnoma zdrave žene in cena $80.-00 za tako ženo se je upravi videla previsoka.
Na sodišču se zagovarja 23 direktorjev "I.G. Farben industrije", proti katerim je priča Gre-gorie Afrine, Francoz po narodnosti, razkril grozovita dejanja. Priča Gregorie Afrine je bil potem ko je Sovjetska armada zavzela Oswiečim taborišče v januarju 1945, tolmač pri Sovjetski armadi. Pisma ki jih je tedaj našla Sovjetska armada v uradih taborišča so bila nekatera naslovljena ali pa prejeta od I.G. Farben. Med njimi so bila tudi pisma katerih odlomki so kakor sledi:
"V namenu podvzetja eksperimenta za novo sopoforik mamilo (uspavalno mamilo), bi mi želeli, da nam preskrbite večje število žensk."
Taboriščna uprava je odgovorila, da bo preskrbela te ženske po ceni za 200 mark ali po predvojnem kurzu, za 40c marko, kar bi znašalo $80.00 za vsako zdravo ženo. Na to pismo je I.G. Farben Ind. odgovorila:
"Prejeli smo vaš odgovor, ampak smatramo ceno 200 mark previsoko. Mi smo pripravljeni plačati ne več kot 170 mark za glavo. Ako se strinjate s to ceno bomo mi kupili te ženske. Mi rabimo okrog 150 žensk.
Oswiečim taboriščna uprava je ugodila ponudbi I.G. Farben Ind. nakar je I. G. Farben odgovorila;
Sprejeli na znanje vaš pristanek na našo ponudbo. Pripravite za nas 150 žensk v najboljšem zdravstvenem stanju in kakor hitro boste nam sporočili, da ste pripravljeni, jih bomo sprejeli v našo last."
Uprava Oswiečim taborišča je nato poslala pošiljko 150 najzdra-vejših žen, ki jih je uprava mogla najti v taborišču in je nato pre-
jela od I.G. Farben Ind. naslednji odgovor:
"Sprejeli našo naročbo, 150 žensk. Kljub shujšanemu (suhemu) stanju smo jih spoznali zadovoljive. Vas bomo stalno obveščali o razvoju tega eksperimenta (pre-iskušnje).
Po storjenem "eksperimentu" je uprava taborišča v Oswiečim prejela naslednje obvestilo: "Poskus je bil storjen. Vse so poginile. Vas bomo v kratkem obvestili, da nam pošljete novo pošiljko".
Ta pisma so sedaj predložena sodišču, kot dokazilni dokumenti. Reakcija zapadnih držav sedaj vedno močneje podpira to družbo in hujska na vojsko proti Sovjetski zvezi, ki je rešila svet takih in še hujših grozot od fašističnih zveri.
Reakcija in ostanki fašizma morajo biti obsojeni po ljudstvu sveta.
Ameriška reakcija ne bo uspela
Višinski znova opominja vojne hujskače.
New York: — Voditelj sovjetske delegacije Andrey Višinski je 16. novembra znova opozoril vojne hujskače in zavojevalce, da si bodo zlomili vrat ako se bodo predrzmii napasti Sovjetsko zvezo. Doživeli bodo isto usodo, kakor jo je doživel Hitler.
Višinski je to pot govoril na proslavi 30. obletnice Sovjetske zveze in 14. obletnici upostave di-plomatičnih odnošajev med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami.
"Za časa dva in pol meseca mojega bivanja v tej deželi", — je dejal Višinski — "sem videl in slišal, kako se tukaj na vse strani širi idealoško ščuvanje ameriškega naroda na vojno zoper Sovjetsko zvezo. Ni to prvikrat, da se nam grozi. Poskušali so nas strašiti tudi že prej, pa vendar niso uspeli."
Svetovna reakcija z vsemi silami dela za poslabšanje mednarodnega položaja in rušenje odnosov s Sovjetsko zvezo. Kar koli reakcija poskuša ona ne bo uspela.
Ob priključitvi Primorske k Jugoslaviji je na festivalu na Lijaku dejal predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko: "Odslej se pravi, zavihati rokave. Delovni ustvarjalni polet, kakršnega so pokazale mladinske delovne brigade na Lijanku, naj se razvije po vsej Primorski in Istri." Teh besed so se Primorci resno oprijeli in so že krepko zavihali rokave. O tem pričajo uspehi v razvijanju komunalnega gospodarstva, posameznih ljudskih odborov, to potrjuje razumevanje kmetov pri oddaji njihovih pridelkov, to dokazujejo idrijski rudarji, ki so sredi oktobra dosegli letni plan proizvodnje rude.
Ustvarjalni polet primorskega ljudstva pa je že zdaj in bo še bolj v bodoče dosegel gotovo največje uspehe v tistem delu, kjer nam je krivična meja odtrgala Gorico. Tod je meja zasekala tako rano, da se jo da zaceliti samo z zgraditvijo Nove Gorice. Tako rešitev nam narekuje sedanja stvarnost, kajti prebivalstvo tostran meje je ostalo brez svojegi naravnega središča, v katerem so bile zanj šole, tovarne, bolnica, trgovine m vse tisto, kar v svojem vsakdanjem življenju potrebujejo. Stara Gorica nam je zdaj odmaknjena in zato potrebujemo novo, pa tudi ko» se bosta združili, bosta tvorili celoto.
Teh misli se je z neverjetnim navdušenjem oprijelo vse tamkajšnje ljudstvo in uresničile se bodo po zasnovi in podpori ljudske oblasti. Dela so se že pričela. Dela namreč za najnujnejše in najpotrebnejše — to je za cesto Šempeter — Solkan, dve goriški predmestji, ki sta ostali nepovezani na našem ozemlju. Brez te ceste bi bilo nemogoče misliti na kaj drugega. Ta cesta bo najvažnejša prometna žila Nove Gorice in povezala bo vse, zdaj presekane ceste, ki vodijo 3 Krasa, iz Vipavske in Soške doline v Gorico. Na terenu je že vzpostavljeno gradilišče za novo cesto, urejujejo delavska naselja in na treh koncih so začeli delati obhodno cesto, ki bo omogočila gradnjo nove ceste. Geologi in inženirji raziskujejo teren, da čimprej pripravijo dokončen projekt. Naleteli so že na krepko oviro, ker mora biti cesta speljana preko dvefr precejšnjih grebenov razmeroma visokega gričevja. Zato bosta na dveh mestih potrebna tunela, da ne bo imela cesta prehudih vzponov. Tako velikih tunelov, zlasti po širini, doslej na naših cestah še ne poznamo. Potrebna sta temeljitega premisleka, da bo cesta resnično odgovarjala vsem zahtevam in bo prvi uspeh v gradnji Nove Gorice. Vodstvo gradilišča je poverjeno izkušenemu strokovnjaku ing. Pogačniku, ki nam je moderniziral Tržaško cesto in cesto na Ježico. Tak je začetek Nove Gorice, za katero bo preko zime največ dela na cesti, pripravljalo pa se bo že tudi za ostale gradnje, ki so določene v prvem programu.
Na Solkanskem polju, na planoti Kromberg, med železnico in Sv.
Gabrijelom bodo začele rasti nove hiše, tovarne, poslopja za upravne, gospodarske in kulturne ustanove. Za vse to je potreben premišljen načrt. Že za določitev lege novega mesta so dobro pretehtali sedanjo odločitev in opustili prvotno misel, da bi Novo Gorico gradili na ravnini pri Vrtojbi, kjer so zelo ugodna tla za zelenjavo in povrtnino. Okolica, v kateri sedaj projektirajo Novo Gorico predvsem že arhitektonsko bplj odgovarja.
Poleg ceste bo prva stvar prestavitev železnice, ki teče zdaj tik ob meji. Po novem je trasirana na severozapadnem delu mesta in bodo tam sezidali tudi nov kolodvor. Tako je poskrbljeno za glavne prometne žile. V prvem programu, ki go bodo začeli izvajati z novim letom, je nadalje že tudi nekaj tovarn. Delavci, ki so prej hodili na delo v Gorico, so zdaj odrezani od svojih delovnih mest. V okviru našega petletnega plana bo dobila Nova Gorica tekstilno tovarno, ki bo po kapaciteti predvidoma odgovarjala tovarni "Intex" v Kranju, in tovarno pohištva, ki bo osnova poznejšega velikega lesnega kombinata, saj ne smemo pozabiti, da so tod doma daleč znani solkanski mizarji in lesni delavci. Za skladiščenje in transport sadja in zelenjave, ki uspeva v tamkajšnji okolici že v najzgodnejši pomladi, bo zgrajena velika hladilnica. Pozneje se bo tej pridružila tudi tovarna za predelavo sadja in je v drugi periodi gradenj poleg te predvidena livarna, tovarna testenin in tiskarna.
Po načrtih bo imela Nova Gorica okrog 20.000 prebivalcev. Zato je v prvem programu določenih 60 milijonov dinarjev za zgraditev stanovanj. Poleg tega pa bodo gradili tudi osnovno šolo, učiteljišče in gimnazijo, prav zaradi zelo razvitega poljedelstva pa bodo zgradili tudi agronomsko šolo, ki bo vzgajala predvsem sadjarske in vrtnarske strokovnjake. Prav tako bo med prvimi poslopji na vrsti tudi bolnica, hotel in zgradba za okrajni ljudski odbor. Tak je načrt gradenj za leto 1948, in so že odobreni krediti za ta dela v znesku 150 milijonov. Gradbeni material bodo v glavnem dobivali iz neposredne-okolice: iz Anhova cement, v Solkanu je velika apnenica, v bližini je 8 opekarn in tudi z gramozom ne bo težav.
Največ delovne sile bodo dali bližnji in daljni kraji Primorske Velik interes, ki ga je vzbudila že misel o gradnji Nove Gorice in tudi začetek del kaže, da bodo domačini mnogo prispevali s svojim prostovoljnim delom. V njih je tako globoko in živo zasidrana volja, da čim prej dobe svoje novo in lepo središče, da jim ne bo noben napor preveč in bodo znali z vztrajnostjo preprečiti vse težave. Pa tudi med velikimi mladinskimi delovnimi akcijami, ki se pripravljajo za prihodnje leto, ne bo pozabljena Nova Gorica, ki mora postati nov doprinos naši petletki. ■
Kakšna naj bi bila zunajna politikaVelike Britanije
London: — Vodstvo laboristične partije zavedajoča se tega, da Bevi-nova zunanja politika izziva vse večje nezadovoljstvo v vrstah same partije se je odločilo "popularizirati" to svojo politiko, da ji da "idealoško" ozadje z izdanjem neke nove vrste "Karte na sto".
Fabijansko društvo, intelektualni center Laboristične partije, je bilo zadolženo s to nalogo in se je obrnilo na tri ljudi, da bi temu društvu poslali materijal o zunanji politiki, na temelju teh podatkov, da bi se potem tiskala planirana brošura. To Fabijansko društvo se je obrnilo na W. N. Ewera, poznanega desničarja v laboristič-ni partiji, diplomatičnega dopisnika "Daily Herald-a", Leonarda Wooi-fa, predsednika mednarodnega odel ka Fabijanskega društva in lastnika časopisa "Political Quarterly", kateri predstavlja centrum Laboristične partije, ter na predstavnika levega krila stranke, Konni Ziliacus-a.
Materijal, katerega je prejelo to Fabijansko društvo je bil tako nasproten, da je to društvo smatralo, da je sinteza, tako različnih mnenj in stališč nemogoča in je izdalo sedaj brošuro pod naslovom: "Zunanja politika: dilema Laboristične stranke", katera vsebuje samo originalne priloge Woolf-a in Ew-er-a, dočim je kritični opis Ziliacus-a Bevinove zunanje politike enostavno zamolčan in preskočen.
Leonard Woolf v svoji razlagi zastopa tipično centrumaško linijo takozvane nevtralnosti in ravnotežja sil. Pravi, da izolirana Britanija, ekonomično in vojaško oslab-
ljena, ne more več igrati aktivno vlogo velesile v sporu kateri se sedaj odigrava med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike. Britaniji se je potrebno priključiti nikomur drugemu kot — Franku — proglasi naj popolno nepristranost in poskuša zgraditi blok nekaterih zapadnih držav, k' naj bi bil sposoben delovati neodvisno od ene in druge današnje velesile.
W. N. Ewer, nasprotno smatra in se oprijemlje popolne Chur-chill-ove Fultonske zamisli, da je Sovjetska zveza edina potencijal-na agresivna velika sila in da bi vsak trud za prijateljstvo s Sovjetsko zvezo pomenil samo "po-mirjenje" in da napram temu bi morala britanska zunanja politika iti za čim tesnejšim povezanjem z
Združenimi državami Amerike.
•
— Ziliacus v svoji kritiki Laboristične zunanje politike zahteva preorijentacijo sedanjega servilne-ga podpiranja ameriške agresije in upostavo evropskega regionalnega sporazuma v okvirju Združenih Narodov. "Potrebno se je sprijazniti z dejstvom", je dejal Ziliacus — "da se more demokracija in politična svoboda doseči v Evropi samo z uspešno socijalistično obnovo. Za zapadno-evropske vlade obstoja samo sledeča alternativa; reakcija, fašizem, civilna vojna, kaos, ali pa dati glavno vlogo v teh vladah komunistom ali komunistom, ki naj bi delali skupaj s socialisti", je završil Ziliacus.
Razlaga Ziliacus-a seveda, kakor je že rečeno, pa ni zagledala belega dne.
Mučenik lastnega pohlepa
"Ameriška domovina" je v svojih številkah z dne 25. julija in 5. avgusta ustvarila za svoje propagandne namene novega mučenika Jožeta Stupico, provizorja v Hinjah na Dolenjskem.
Župnik Jože Stupica je bil aretiran 27. marca 1947, toda ne kot cerkveni zastopnik, ampak zaradi kaznjivih dejanj, vsled katerih mora pred jugoslovanskimi sodišči odgovarjati vsak jugoslovanski •državljan.
Aretirani Jože Stupica je znal organizirati pošiljanje paketov od Slovencev v ZDA na svoje lastno ime za uboge in po vojni prizadete farane. Hinje so bile požgane tekom vojne in ni bilo stanje kmetov zavidanja vredno, ker jim je vojni požar vpepelil njihove hiše in gospodarska poslopja. Ostali so brez oblek in čevljev. Dobro srce naših ameriških Slovencev ni moglo mirno gledati, kako trpijo njihovi dolenjski rojaki. Na tisoče paketov je prihajalo in še prihaja na Dolenjsko, ki je najbolj trpela med vojno od vseh slovenskih pokrajin. Zopet se je uveljavila slovenska vzajemnost in čut poma-
jega ljudstva, ampak mučenik svojega lastnega pohlepa. Njegova krivda je v toliko večja, ker je zlorabil zaupanje ameriških rojakov in revščino pogorelcev in vojnih sirot. Nikogar ne preganjajo ljudske oblasti, ne duhovnikov in ne drugih ljudi, ki prijemajo in delijo vsebino paketov iz Amerike. Na tisoče pisem in izjav o tem priča vsak dan. Stupica je pa sam sebe spravil v nesrečo, ker pač ne more nobena poštena oblast na tem svetu dovoliti takšno počenjanje kot ga je on zagrešil.
"Ameriška domovina" pa hoče s svojim pisanjem nadaljevati zločinsko postopanje pokojnega Stupice. Ona bi hotela izpodkopati zaupanje ameriških rojakov in poštene uprave v Sloveniji. Ona bi želela, da bi bil dar dobrih ameriških rojakov izkoriščan v politične namene. Ona si prizadeva, da bi bili paketi
SE VEDRO U BORBI IR dRGOSliOVRRSKO UODSTVO
Piše in pošilja: Marija Konefetabo
Cleveland; — Prosim ako vam je mogoče priobčiti pismo moje nečakinje v Edinosti in pa prošnjo, ki prihaja iz moje rojstne vasi, Pregarjev v Brkinah, partizanskih hribov. Nadučitelja Albina Bubnič sem poznala še kot dečka. Pozneje je bil zaprt v Italiji skupaj z mojim svakom in tremi hčerkami mojega svaka. Po razpadu Italije so jih odvlekli v Nemčijo ali hčerke, to je moje nečakinje so pribežale domov in se borile ter se še bore za jugoslovansko ljudstvo, ker so namreč ostale v svobodnem tržaškem teritoriju. Ali kakšna je ta svoboda ?! Fašistična gnezda. In po takem vzorcu bi hotela tukajšnja reakcija vladati Ameriko, prepovedati naš tisk in našo svobodno besedo. Še celo na radio programe
plačani in preplačani za gonjo pro- so se spravili ali zaman. Mi imamo
ti lastni stari domovini.
Slovensko ljudstvo, od njega izbrane oblasti bodo takšne poskuse zatrle, z veseljem pa pozdravile vsako socialno dejanje, ki hoče biti samo prizadevanje za težke žrtve
ganja rojaku v nesreči. Na poziv slovenskih ljudi v njihovi borbi za nekaterih ameriških katoliških li- svobodo in socialno pravico!
stov so pričeli prihajati paketi tudi na Jožeta Stupico. Do tukaj je vse v redu in bi ljudje v Hinjah lahko prejemali pakete, katerih so bili toliko potrebni, kot tisoči in tisoči ostalih Slovencev.
Toda Jože Stupica, ki je prijemal pakete brezplačno, ni pokazal človekoljubja, kot so ga naši ameriški rojaki, ampak je svojim bosim in raztrganim faranom zaračunal vsak predmet, ki ga je delil iz paketov. Ni pa računal po cenah, ki so predpisane za tekstilne predmete in obutev v Sloveniji, ampak je šel po grabežljivi poti črnoborzi-jancev. Hinjski farani so prodajali zadnji rep iz hleva, da bi si mogli kupiti za svoje otroke čevlje in perilo. Kar je ušlo nemškim roparskim' rokam, ni ušlo župnikovi blagajni.
Ljudstvo je mrmralo ob nedeljah po maši, na njivah pri delu, na sestankih volivcev. Ljudje so spraševali, zakaj lahko sosedne vasi okoli Žužemberka dobivajo od svojih znancev in prijateljev iz Amerike obilico blaga v paketih, ne da bi plačali niti centa za to, a Hinja-ni pa so morali plačevati po 1000 in še več dinarjev za par čevljev, spodnje perilo itd.
Ljudska oblast, izvoljena od ljudstva samega, ni smela izigrati zaupanja ljudstva in je Stupico prijela ter začela celo zadevo raziskovati. Ko so ljudje videli, da se nova oblast ne boji nobenega gospoda, ne civilnega ne cerkvenega, so odprto in brez strahu iztresli pred sodniki svoje pritožbe. Tako je povedal delavec Alojz Obrstar, rojen v Selih in sedaj stanujoč v Lopati, ki spada pod Hinje, da jc moral plačati župniku Jožetu Stu-pici 400 dinarjev za par nizkih čevljev ($8). Še več stotakov je moral odšteti župniku Janez Molek, ki mu je moral plačati nič manj kot 1600 dinarjev ($32.) za par moških in ženskih čevljev; za dve moški obleki, za spodnje hlače in za pullover sweater je pa moral dati kar čisto nov sod 400 litrov velikosti. Samo reveži so bili plen skupuškega Stupice in ti so nastopali proti njemu pred izpraševal-nimi organi. Ubogi Jože Šporar iz Vel. Lipja št. 3, Turk Marija iz Vel. Lipja št. 18 ,in toliki drugi so popolnoma razgaljili takšno socialno srce Stupice, ki je dvakrat ociganilo slovenske rojake: One v Ameriki, da so si odtrgali od svojih skromnih sredstev, in one doma v požganih domovih, ki so upali in verjeli v pomoč vsakega slovenskega človeka, v talarju ali brez talarja.
Seveda ni mogla biti po volji Jožetu Stupici oblast, ki je vzra-sla iz ljudstva in sodila po pravici ne glede na socialni položaj krivca, ne glede na to, ali so bile njegove roke žuljave od dela ali pa samo gladke od štetja bankovcev. Zato je v pismih in dopisih v Ameriko blatil in obrekoval slovensko ljudstvo, ljudske odbore in ljudska sodišča.
V treh mesecih preiskovanja v novomeških zaporih je Stupica spoznal neizprosno pot ljudske pravice, ki je izkopala vso njegovo moralno bedo. Nobena sila ni bila uporabljena proti njemu, pač pa težke obtožbe njegovih faranov. Ker je bil slabega zdravja, je bil poslan v bolnišnico. Zdravnik preiskovalnega zapora, znani bivši plezalec in alpinist dr. Vladimir Kaj-zelj, ga je pregledal 3. junija 1947 in ugotovil, da boleha na degenera-ciji srčne mišice. V bolnici se mu je stanje poslabšalo ter je uprava bolnišnice ugotovila njegovo smrt dne 24. junija 1947 zaradi "anemia perniciosa — myodegeneration cordis comp."
Stupica je res mučenik, toda ne mučenik v službi cerkve ali pa svo-
SANS.
tukaj našo ustavo, ki nam jamči našo svobodo in pravico ne glede na vero ali narodnost. Stojmo trdno na straži.
Pismo moje četrte nečakinje, ki se nahaja na mladinski progi ša-mac-Sarajevo bo pa povedalo reakciji, da tam ni nikakega prisilnega dela, o katerem tako kriči
"Javi nam radostno vestr da si se odločil priti domov"
Piše zet Ivan Rustja svojemu tastu Vinkotu Horvat v Windsor in mu v svojem pismu opisuje razvoj nove Jugoslavije, ki bo gotovo zanimal čitatelje Edinosti. Torej tukaj je:
tukaj, da je "suženjsko" delo. Le naj tudi reakcija odpre oči kako naša mladina z veseljem dela za svojo boljšo bodočnost, škoda, da nisem mlajša, da bi jim pomagala, ker se v resnici v Jugoslaviji gradi nekaj lepega, nekaj veličastnega.
Nečakinja Tilka Zadnik je bila v času borbe bolničarka po bunkerjih z ranjenci. Veliko partizanom je rešila življenje. Prej se je nahajala v Kopru, Istra. Od tam so se premestili v Rovinj, ker je Koper ostal pod "Svobodnim" tržaškem ozemljem. Ona mi piše med drugim:
"Predraga moja teta: Naznanim vam, da se nahajam v Bosni na mladinski progi, ki jo gradi sama mladina od Šamca do Sarajeva. Saj bo sedaj kmalu končana. Na progi je tudi moj mlajši brat Tone in sem bila pri njemu v nedeljo. (Pismo je bilo pisano 3. oktobra t. 1.)
Drugače je z menoj vse po starem. Imam se zelo dobro, sem šef ambulance kot medicinska sestra. Delamo vse brezplačno ali se zavedamo, da je to delo za našo boljšo bodočnost. Od doma so mi pisali,
mlajše, da bodo v svobodi živeli in miru, ne pa tako kakor smo mi do takrat, ko smo si skovali novo svobodno Jugoslavijo.
Zdaj morem reči, da smo vse prenesli, vso to borbo in vse težkoče četudi mi pomaga pri mojem zdravju pa nič ne de, saj ne samo meni. še vedno rada pomagam in bom še pomagala kolikor bom mogla in dokler bom mogla, da nikdo ne bo mogel vzeti naših pridobitev.
Semkaj sem prišla 1. septembra z našo Primorsko brigado, ki šteje 390 brigadirjev. Nisem delala na terenu, ker sem šla takoj v Ambulanto in potem, ko so videli kaj znam je šla ena zdravnica proč iz te ambulante, katero sem potem nadomestila jaz. Odgovorna sem za vse, imam ves inventar na svoji oskrbi in moram včasih opravljati zdravniške posle ker zdravnikov primanjkuje. To mi ni težko delo, ker sem že naučena vsakega dela. Kmetije najprej in potem pa vse drugo. Dokler človek živi mora vse delati in se vsega učiti ter graditi sam sebe.
Vsi me kličejo, da sem zdravni-
da je mama bolna. Zelo se bojim I ca, ker sem na zdravniški odgovor-
za svojo mamo, da bi se kaj ne pripetilo.
Draga moja teta: kako pa pri vas. A4j ste vsi zdravi. Prosila bi vas, da bi mi kaj pisali, ali ne več tukaj, na dom mi pišite.
nosti, četudi jim povem, da nisem, mi tega ne verjamejo in vprašajo, kako morem opravljati zdravniški posel; če nisem zdravnica ? Povem jim, da je vse to praksa. Sicer imam pa tudi šole in tudi diplomo od šo-
Draga moja teta, jaz vam ne le. Oče ni bil zadovoljen da sem morem opisati, kako je tukaj ve-! šla v šolo, ali jaz sem šla vseeno
Dragi Vinko: Že dolgo je od tega od kar smo si izmenjali zadnja pisma in ne vem kdo je komu dolžan, da sedaj odgovori. Vem pa po vsem tem, da sva oba lena za ta posel. Mislim si večkrat, — saj ve kako je pri nas, saj čita naše časopisje, ki jih pošiljamo v Kanado, jaz pa zopet vem, kako životarite v tujini iz vašega časopisa "Edinost", katerega dobivam redno in katerega mislim, da si mi ti naročil.
Pri nas v družini ni nič novega. Življenje nam teče z hitrim tempom dalje — v boljšo, srečnejšo bodočnost. Vse kar leze in gre, vse se zaveda pomena marljivosti, katera bo pospešila uresničenje naših prizadevanj, naših želja po človeško vrednem življenju. Pri nas, ker vemo, da delamo za sebe, za skupnost, je delovni odnos do dela naravnost gigantski. Povsod v produkciji in drugih gospodarskih panogah je razvito — tekmovanje. Tekmuje se, kdo bo več, boljše, v krajšem času napravil in zmanjšal stroške produkcije. Najboljši v tekmi se proglaša za udarnike, katere se tudi nagrajuje. Vsakdo se trudi, da bi postal udarnik svojega dela, da bi čim spretnejše ob-
Spričo takih spememb v samem družabnem redu, bi bilo res nesmiselno in bedasto, če ne bi tudi ti Vinko prišel domov — prišel v svojo domovino, katera z veseljem in z odprtimi rokami sprejme svoje rodoljube, čemu bi ostajal še nadalje v Kanadi in delal za kapitaliste, ko imaš lepšo priliko delati za sebe in obenem za skupnost svojega naroda, kateremu pripadaš. Odloči se in ne pomišljaj nič, Naj te ne skrbi nadaljna usoda. Tukaj je in bo dela in jela dovolj za vse, dočim bo v Kanadi prej ali slej prišlo do velikih gospodarskih kriz. In spet boste na 'cesti, brez posla, brez sredstev. Torej Vinko odloči se in pridi. Kliče te domovina, da tudi pomagaš pri njeni graditvi, kliče te mati, oče sestra, bratje in končno mislim, da je en klic tudi v tebi samemu, ki te nagovarja na tvojo rodno grudo, kateremu se ne upiraj. Odloči se pa kmalu, ker ni izključeno, da ne bi lepega dne kanadske oblasti prepovedale izselitev. Veš, kapitalistični režimi so vsega zmožni, in store vse kar je proti sreči delovnega naroda. Oni si že ne znajo pomagati, s čim bi nas ovirali v gospodarstvu. In lahko si domislijo, da si bo Jugosla-vladal svoj posel in tako pospešil1 vija z Povratniki pomagala, kar se-
selo, kako naša mladina dela, vse z udarniškim delom in zmerom s pesmijo na delo in iz dela, tako, da je res nekaj lepega in veličastnega. Kako krasno je, ker je vse tako složno in obnavlja za bodočnost našega življenja in za naše
in se tudi naučila, kar mi sedaj zelo koristi in sem prav zadovoljna z mojim poklicem.
Sedaj bom končala moje pisanje in prosim da mi kaj pišete in ostajam vedno vaša nečakinja Tilka Zadnik.
Razno iz Sudbury-ja
delovni proces, oziroma ga skrajšal.
Prišli smo v načrtno gospodarstvo. To se pravi, da produciramo in gradimo to kar najbolj nujno rabimo, ne radi špekulantskih in dobičarskih namenov, ampak zato, da zadovoljimo svojim potrebam in da se osamosvojimo. Za tako gospodarstvo imamo načrt, kateremu pravimo Petletka. Za pet let v naprej smo predvideli svoje zmogljivosti, kaj in kako bomo dvignili naše gospodarstvo. To je ogromni načrt, ki zahteva velikih naporov za njegovo izvedbo, a ga bomo z novim odnosom do dela izvedli -— in tudi presegli. V tem času si bomo postavili lahko in težko industrijo, katera bo bruhala dovoljno število strojev itd., kar smo mogli prej vedno uvažati iz inozemstva. Tako se bomo tudi v tem pogledu osamosvojili, da ne bomo predmet dolarske politike, ki z eno roko daje, a z obema pa grabi in zasu-žnjuje.
Pri nas je uveden tak gospodarski sistem, da so gospodarske krize izključene. Tu se ni treba bati brezposelnosti, tu se ni za bati, kaj bo na starost, kaj bo v slučaju bolezni, onemoglosti. Za vse to skrbi naše socijalno zavarovanje, katero daje delovnemu ljudstvu široke pravice. Je pa eno, če nič ne daš, nič ne dobiš, kar je edino pravilno. V kolikor prispevaš s svojim delom, toliko lahko dobiš od skupnosti. Lenuhi in špekulanti, ki so nekoč živeli na račun drugega nimajo mc--sta med nami. Kdor ne dela naj ne je, saj to je tista peščica ljudi,
veda ni v njihovem interesu. Radi tega se kar prijavi za prvo prihodnjo grupo, ki bo odpotovala z povratniki.
Kakor sam veš in tudi jaz vem je prišlo oziroma se je vrnilo že tri grupe (1.500) izseljencev iz Kanade. Ne vračajo se pa samo iz Kanade ampak iz vseh delov sveta in iz vseh držav, koder so bili rastreseni naši ljudje, se sedaj vračajo. Iz Holandije, Belgije, Francije, Brazilije, Argentine in od povsod se vračajo, kamor so bili vsled protidelavskega, kapitalističnega gospodarstva in režimov
bivše Jugoslavije prisiljeni iti z	_____
trebuhom za kruhom. Tukaj dobi | bom prezgodaj hvalil Sudbury-ja,
Sudbury: — Dne 2. novembra smo imeli tukaj vinsko trgatev. Pa ne, da bi čitatelji mislili, da je okrog Sudbury-ja vse polno vinogradov, ker je po večini le skalovje, le tu in tam raste nekoliko grmičevja meni neznane vrste, ker le toliko poznam, da to ni vinska trta, kakršna raste v okolici St. Catharines, Kanada in Kalifornija, ZDA., od koder je tudi prišel ta
žlahtni sad in tudi drugo sadje, kakor hruška, jabolka itd., ki je bilo razobešeno in raztavljeno po dvorani ter dalo dvorani tako lep in prijeten izgled, nam pa mnogo lepe zabave. Torej to je bila zabava, katera pa ni bila tako- obiskana kakor se je pričakovalo, menda zato ker je bila ravno lovska sezona in je bilo mnogo naših lovcev na "jagi". Pričakujemo, da bo druga boljši. No saj tudi ta ni bila tako slaba ali mi bi radi, da bi našo kvoto izpolnili, da bi se ime "Sudbury" pisalo nad imenom Kirk-land Lake, ki je kakor je že znano naš tekmec.
Čital sem dopis, ki ga je pisal J. Šeme iz Toronte v katerem pravi, da so eno salvo že izstrelili in da "že "lodajo" drugo. Meni se zdi "kjer je dosti grmenja je malo dežja". Windsor je eden, ki je bil vedno med prvimi in mislim, da bo tako tudi to pot, čeravno jim manjka F. Balanta a mislim, da bodo tudi brez njega Toronto ugnali.
Naš tekmec Kirkland Lake se še ni nič oglasil. Mislim, da se tam nekaj kuha in se v resnici bojim, da bo nam še- vroče postalo od iznenadenosti. No, naj pride kar koli, mi se bomo dobro držali. Ne
ti s seboj čim več prtljage in to za male stroške. In ta Jugoslavija naj bi potem prisiljevala, kam bo šel kdo delat. Katerega je pa že prisilila? Ne poslušajte sovražnikov nove Jugoslavije!
Ravno tako je s certifikati. Raz-našajo se govorice, da se ne izplačajo če jih pošlješ, materi, bratu, sestri ali sorodnikom, če so na njih narejeni se izplačajo. Ako pa so narejeni na tistega, ki jih pošilja mora pa z njimi poslati polnomoč podpisano po pričah in to skupaj poslati v domovino s posredovanjem- SKJS pa se bodo potem tudi izplačali. Drugače se pa izplačajo samo tistim na kogar so narejeni. Torej ni nikake skrbi za denar, da ne bi bil izplačan. V vsej tej zadevi se je najbolje posvetovati z lokalnimi podružnicami SKJS, a ne pri sovražnikih nove Jugoslavije.
O starem kraju tarnajo istotako sovražniki nove Jugoslavije, "da jim nova uprava vse pobere". V tem oziru naj bi raje pogledali poročilo ministra za industrijo Boris Kidriča v katerem poroča uspehe prvega leta Petletke. V njem pravi, da Jugoslavija producirá za
Naslednje je prošnja Albina Bubniča iz še nerešene Istre, ki se glasi:
"Slovenci in Slovenke v Ameriki:
"Dobro vam je znano, kako so preganjali italijanski nacionalisti in fašisti našo besedo, našo kulturo in naš narod na Primorskem celih 25 let. Višek besnega zatiranja in preganjanja pa je fašistična drhal dosegla posebno v naši Istri.
"Dolga, obupna so bila leta gospodarskega in kulturnega zatiranja, hoteli so iztrebiti naš narod, zato so najbolj preganjali inteli-gencijo, mlajšemu rodu pa so branili vsak dostop v višje šole.
"Z velikim zaupanjem so zrli Istrani v bodočnost, ko je bil s skupnimi močmi premagan tisočletni sovražnik našega naroda in našega napredka.
"Toda še sovražne sile so na mirovni konferenci odrekle Slovenski Istri pravico, da bi bila priključena k Jugoslaviji, kjer bi ji bil zagotovljen popolni kulturni razvoj.
"Velik del naše Slovenske Istre bo priključen k novo osnovanemu Svobodnemu Tržaškemu ozemlju (STO).
"Opogumljeni sovražnik bo gotovo še oviral naš kulturni razvoj, to že dokazujejo dogodki v Trstu. Nujno potrebno je, da se ustvarijo trdni temelji, da bo ljudstvo lahko nemoteno razvijalo svojo kulturo v branik svoje narodnosti in napredka.
"V dveh letih ljudske oblasti in
v naših šolah; sposobnih dečkov In deklic ne primanjkuje. Težko je le, ker nimamo še dovolj gmotnih sredstev, da bi vse vzdrževali.
"Istrski kmet ni bogat, s teiavo se preživlja, suša ali toča mu Večkrat odneseta ves pridelek, drugega zasluška nima, industrija je le v obalnih mestih, gozdov sploh ni. Od bodoče oblasti v STO-ju ns moremo mnogo pričakovati. Kar si bomo sami pripravili bo naše, to bomo gotovo imeli.
"Da bi naši dijaki lahko uspešno porabili svoj čas in dosegli najboljše uspehe v učenju, je potrebno, da imajo poleg šole še svoj dom, kjer bodo imeli stanovanje, hrano, vso pomoč pri učenju in nadzorstvo pri vedenju, tako, da bodo starši iz oddaljenih krajev brez skrbi poslali svoje nadarjene sinove v šolo. Zgraditev tega doma zahteva sredstva, katerih še ne premoremo, ker nam je vojna mnogo uničila, saj je bilo v Istri požganih skoro polovica vasi. Zato, dragi rojaki v Ameriki, se obračamo do Vas, da v plemenitem tekmovanju naberete denarna sredstva za zgraditev dijaškega doma za slovenske dijake v Istri. To bo spomenik Vaše narodne zavednosti; dokaz Vaše ljubezni do materinega jezika in Vaše skrbi za kulturni napredek naše Istre.
"Ker se gre za tako lepo stvar, pomagajte vsi, brez razlike verskega ali političnega prepričanja. Tekmujte, da bo istrska študirajoča mladina čimprej imela svoj dom, kjer se bo vzgajala v ljubez-
Jugoslovanske uprave so bili v Istri ni do svojega naroda, do svojega doseženi veliki uspehi na prosvet-: jezika.
nem polju. Sedaj ima vsaka večja vas svojo šolo, v Kopru pa je bila osnovana že jeseni 1945. leta slovenska gimnazija za Istro. Tu se bo vzgajala in učila naša istrska inteligenca.
"Sovražnik je poleg razvalin po vaseh zapustil krvave ruševine v kulturnem življenju naroda. Rane bomo zacelili, dvignili bomo kulturni niz našega naroda le če bomo imeli dovolj izobražencev, ki bodo izšli iz naših vasi. Potrebni so nam učitelji, profesorji, zdravniki, uradniki, strokovnjaki za vse panoge življenja. Vzgojili jih bomo
"Mi zaupamo v Vašo zavednost, v Vašo ljubezen do stare domovine, posebno do naše še ne rešene Istre.
"Istrskim dijakom dijaški dom!
"Za Dijaško Matico
Albin Bubnič. Koper 1. avgusta 1947
Vse prispevke za nov dijaški dom sprejema Osrednji odbor Dijaške Matice.
Dijaški dom
Koper
Trst (Trieste)
Svob. Trž. Ozemlje.
Pokažimo malo več
živahnosti
vsak po svoji želji in znanosti zaposlitev in oskrbo. Vsa leta, ki jih je prebil v tujini so vsakemu šteta v socijalno zavarovanje. V tvojem primeru, ko si že 21 let od doma, bi delal tukaj še devet let in bi dobil celo mesečno pokojnino. Kam češ večjih ugodnosti. Kaj takega ne bi nudila nobena druga država svojim povratnikom, ki nima nam enakega sistema.
Jaz sem še vedno v službi kot trgovski poslovodja državne trgovine v Novem mestu. Živimo dobro. Otroci hodijo v šolo. Vinko v prvi razred gimnazije. Janez v drugi razred. Elka pa se uči gospodinjstva.
Letina letos res ni bila najboljša, ali trta je pa bogato obrodila. Vina je kot vode. Včasih se tudi mi odpravimo in gremo v Ljuben, da se skupno poveselimo. Veš, Pavla je dobila od agrarne reforme kos vinograda in ima zelo veliko veselja z tem Ljubnom. Mogoče se še spominjaš; to je vino-
ali to vam povem, da so vsi pridni in delajo kot mravlje. Zato se tudi zanašam, da bomo mi zmagali, četudi nas je manj.
Parnik "Radnik", ko to pišem, je že gotovo prispel v domovino m so tako po dolgih letih povratniki zopet stopili na svojo rodno grudo. Seveda se sliši mnogo pogovorov, ki so v zvezi s povratkom in eden je ta v katerem se pravi: "Ja, jaz bi že šel z "Radnikom". pa bi me tam potem dali na prisilno delo". Očividno je, da je to propaganda nasprotnikov Jugoslavije in kakšen naivnež mora biti človek, ki ji verjame, če je resnični prijatelj nove Jugoslavije. Nova Jugoslavija nam daje na razpolago svoj parnik, da si morejo izseljenci vze-
Montreal: — Kakor je vam znano smo v kampanji za naš priljubljeni list Edinost. Naša naselbina ima precej majhno kvoto napram drugim naselbinam in sem mnenja, tovariši in tovarišice, da bi jo zato lahko znatno prekoračili. Seznam pa k^e, da je v naročninah nismo še niti izpolnili. V seznamu sem tudi videl več zaostalih naročnin in bi apeliral, da naj se ti potrudijo obnoviti zaostale naročnine. S tem bodo naredili dolžnost do svojega delavskega časopisa in uslugo zastopniku lista.
Vsi se moramo zavedati pomena našega delavskega tiska in še po-
nno/ „„'it- j • , . sebno, ker izhaja tiskan v na-67% vec kot je producirala pred - ,	.
„ • „ rp . „____,	sem slovenskem jeziku nas veze
vojno, lo je samo uspeh prvega , . ,	, . . ,.,
v	. j.	., j dolžnost, da ga podpiramo kolikor
leta. V njem je tudi opomnil, dai|
je upostavljena prosta trgovina. Kmet more prodati svoje presežke kakor hoče. Ali če proda po vladno določeni ceni more kupiti tudi potrebščine po vladno določeni ceni.
Torej prijatelji nove Jugoslavije, ne poslušajmo reakcije in sovražnikov nove Jugoslavije. Pustimo jih naj regljajo svojo znano žabjo godbo, mi pa pojdimo z duhom časa naprej in rajši pomagajmo graditi novi svet, ki bo pravičen za vse delovno človeštvo na svetu.
Pozdrav vsem čitateljem Edino-
sti
Frank Zaie
Toronto, Out,
njih. Moje mnenje je tudi, ker je še vedno skoraj polovico kampanje pred nami, da bi sprejeli njihovo željo po tekmi in jih premagali, še je čas tovariši in poskusimo jih postaviti na drugo mesto, da bo potem tamkaj Montreal. Kvote so enake, le v toliko je naša večja, ker imamo za dobiti o novih naročnin. Kaj mislite tovariši v Montre-alu.
V Edinosti je tudi oglašena naša proslava 29. novembra, to je dne na katerega se je proglasila Federativna Ljudska Republika Jugoslavija. Banket prirejujejo skupno vse tri bratske organizacije Jugoslovanov, zato se vljudno vabite vsi Slovenci in Slovenke, da naj ne
je v naši moči. Torej, dajmo se po- ™anjka nobeneSa na tem banketu, truditi, da bomo našo kvoto izpol- Na banketu boste dobro postreženi, nili v najkrajšem času in jo potem Za kar bo Preskrbel odbor-po zgledu malega Geraldtona pre- Torej na veselo svidenje v na-koračili, ker kakor sem videl po- , šem domu na 3447 St. Lawrence, ročilo iz Geraldtona je nas več kot |	John Težak.
Uspeh večerinke in zahvala
Port Arthur. — Kakor že veste iz prejšnjih dopisov, smo tudi v Port Arthurju precej marljivi kar se tiče kampanje za naš list Edinost, ter upam da bodemo tudi to pot kakor v vseh prejšnjih kampanjah storili kar je naša dolžnost, to je, da bomo izpolnili naš delež in završili kampanjo z uspehom.
V ta namen, kakor je že prej naznanjeno je tukajšnji odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredil Tito Klub Delavske Progresivne i. novembra hišno zabavo, katera Stranke održava svojo redno sejo je bila precej dobro obiskana in je v petek dne 28 novembra ob 8 uri doprinesla čistega dohodka $58.00. zvečer, v Bolgarsko - macedonsk' dvorani na 386 Ontario St. Članstvo se naproša da se v čim večjem številu udeleži in prisostvuje na tej seji.
Pri tej priliki odbor se želi zahvaliti vsem gostom kateri so nas obiskali ta večer. Posebno zahvalo dolgujemo tov. Krešiču, ki nam je
ki^nas obrekuje po svetu, ki bruha grad od Tojnmantla iz Pleša Tam>
laži ter spletkari v tujini. Ne gre do tem ljudem v račun takile gospodarski sistemi, kateri jih izključujejo in odstranjujejo iz gospodarskih pozicij na katerih so čepeli cela razdobja ter izžemali narod. Danes je prevzelo oblast v svoje roke ljudstvo, kakor tudi vse gospodarske pozicije.
pa tudi v očetovi zidanici se ga včasih natreskamo, da je kar veselje.
Micka mi je pisala iz Amerike, da si jo obiskal in da si nekaj omenil glede povratka v stari kraj, ako ti ne bo uspelo priti v Ameriko na delo. Toda ti le pridi domov, tukaj bo še vse boljše kot v Ame-
riki. še to ti naj omenim, da bodo dobili na Uršnih Selih elektriko in se bo sedaj živelo vse lepše, ker bodo imeli električni pogon in razsvetljavo, kakor tudi različne druge udobnosti, ki jih nudi' moderna znanost.
Naj bo za sedaj dovolj in te prosim, da nam javiš radostno vest, da si se odločil priti domov!
Vsi skupaj te lepo pozdravljamo in kličemo: Na svidenje!
Ivan Rustja.
Telefon: Midway 9131	Res. KI. 8889
GRAFSTEIN'S SILK SHOPPE
Mi imamo v zalogi vsake vrste importiranega blaga za moške in ženske obleke vseh vrst in vse kar spada za obleke. Prodaja na yarde.
Za prijatelje Jugoslovane blago po znižanih cenah za pošiljke v Evropo. Odprto vsak večer do 8 ure.
Pridite in si oglejte našo trgovino.
Postrežba točna.
278 College St.	Toronto.
brezplačno dal na razpolago prostor in pa našemu mlademu harmonikarju John Zatkovicu ki nas je zabaval in z tem omogočil k večjemu uspehu prireditve.
Tudi dobrega prigrizka smo imeli, za kar gre priznanje našim ženskam, tako da mislim je bil vsak postrežen in zadovoljen. Ne smem pozabiti omeniti da je bi! tedaj na obisku pri svojih prijateljih tov. Joe Dorenčič iz Geraldtona, ki se je udeležil naše zabave in pri tej priliki prispeval svoto $10.00 za fond Edinosti, za kar mu iskrena zahvala.
Toliko za sedaj, listu Edinosti pa želim popolni uspeh v sedanji kampanji.
Frank Poje.
Hamilton, Onf,
Mladinska organizacija "The National Federation Youth" bo imela množično zborovanje na 30. novembra ob 8. uri zvečer v "Central Hali, 213 James St. N.
Na tem zborovanju bodo poročali trije mladinski delegati o Svetovnem Mladinskem festivalu, ki se je vršil v Pragi in o Mladinski progi Šamac-Sarajevo. Mladina bo priredila tudi eno uro zabave in razvedrila.
V Prekmurju se je Marija prikazala
MIŠKO KRANJEC
Kateremu ljudstvu? Tistemu, ki je tisoč let živelo eno samo brezdušno življenje v sklopu madžarskega fevdalizma, kjer človek ni slišal nikdar besede, da je človek, pač pa vsak dan vsaj enkrat, dasje "marha" (živina) ? Ali naj pridejo pomagat tistemu prekmurskemu ljudstvu, ki je v časih stare, pod tutorstvom Anglije živeče Jugoslavije, prebredlo skoraj vso zemeljsko oblo za kruhom ? Deset do petnajst tisoč ljudi je vsako leto šlo zdoma po svetu, trošilo tam svoje sile, se vračalo zgarano, preživelo doma nekaj mesecev, pa spet moralo po svetu, ker doma ni moglo živeti. Ali je bil to tako velik blagoslov za prekmursko ljudstvo ? Na tisoče otrok v Prekmurju je raslo in živelo brez ljubezni ma-tera, ki so blodile po svetu. In prekmursko ljudstvo samo je raslo in živelo brez ljubezni do domovine. Toda ne domovine, ki je dala vsem tem tisočem doma zaslužka in kruha, ne, ta domovina po teh "voditeljih" ni odrešenica prekmurskega ljudstva, pač pa naj bi to postali Angleži!
še nikdar ni prekmursko ljudstvo ničesar sprejelo s tako odkritim srcem in z radostjo, kakor po tej vojni svojo slovensko domovino, svojo novo državo in svojo ljudsko oblast. Njih domovina se je zdaj prvič za njihovo spoznanje razširila prek ozkega obzorja rodnfe vasi in Prekmurja na vso Slovenijo, na vso državo, če katoliška duhovščina v Prekmurju z ljudstvom ni mogla po tej poti, bi morala vsaj molčati, da bi se ne zapletala v zavajanje in izdajstvo. Povejmo odkrito: nova Jugoslavija, ljudska oblast v tej državi, je bila tista, ki je odrešila prekmursko ljudstvo, nova Jugoslavija je tista, ki mu ustvarja v njegovem bednem življenju v vsej zgodovini zdaj prvič boljšo bodočnost. Kakšno pravico potem naj ima katoliška duhovščina v Prekmurju, da zavaja to ljudstvo, da ga vodi in zapleta v izdajstvo? Zakaj, kjer koli je kdo v Prekmurju obsedel, je za slehernim stala mračna senca prekmurske duhovščine.
Potem ko je ta duhovščina pod madžarsko okupacijo zvesto molčala, pa naj bi Madžari počeli kar koli, se danes vsak ukrep naših oblasti, vsaka odredba, vsak zakon, skratka sleherna stvar spremeni v njihovih rokah v predmet agitacije proti ljudski oblasti, proti domovini, proti državi. Začelo se je pri oddaji svinjskih kož, masti, jajc, mleka. Gonja se je nadaljevala pri bosanskih otrokih, ki so v svoji bedi našli zatočišče pri premnogih prekmurskih revnih družinah, ko ga na bogatih, v preobilju živečih farah ni našel en sam otrok. Nadaljevalo se je pri vsakovrstnih volitvah, pri Ustavi, pri civilni poroki (medtem ko je bila civilna poroka pri Madžarih nekaj samo po sebi umevnega!!). Začelo se je pri agrarni reformi, začelo se je s pesmijo o zapiranju cerkva, zatiranju duhovnikov, preganjanju vere, pri verouku v šoli. Nato je prešlo vse skupaj na slabe letine, na sušo, ki da je je kriva ljudska oblast. Toda na tihem so se isti ljudje veselili suše, ker so izračunali, da bo suša zrušila ljudsko oblast, pa jo zato pošilja sam bog! Toda na dan oddaje žita so duhovniki našli potrebo, da so napravili procesijo za dež, samo da bi ljudje ne oddajali žita. A če je kdaj deževalo delj, so se že ti ljudje veselili, da bo dež uničil tisto, česar suša kljub vsej božji pomoči ni mogla. In ko so na eni strani agitirali proti oddaji žita in sploh presežkov, so na drugi strani bili veseli, če bi sploh nič ne zraslo, saj ljudska oblast mora slehernemu človeku preskrbiti kruha. Potem da ni obleke, ni čevljev, ni in ni. V tej državi ni ničesar. Ni soli, ni sladkorja, ni tobaka. En sam nepretrgan napad na ljudsko oblast, na domovino, na državo! In kakor po cerkvah vsaj trikrat na dan zvoni, tako je od teh cerkva ves dan zvonilo, da se bo vsak čas spre-
menilo. Vsak čas! Sto, tisoč, še več terminov je v dveh letih propadlo, tako da so treznejši ljudje začeli misliti in sprevideli, da je vse to ena sama j sleparija. Pa se je tako ljudstvo začelo deliti med tiste, ki so trezno gledali na svet in na tiste, ki so postali samo iz dneva v dan nestrpnejši. Prekmursko ljudstvo se ne samo ni uprlo, temveč je spregledalo. Med delavci udarniki po Sloveniji so tudi prekmurski ljudje. Med kmeti udarniki so na prvem mestu bili proglašeni kmetje iz Prekmurja. Bilo jih je trideset. Jaz pa jih poznam zelo mnogo, ki bi prav tako zaslužili ta časten naslov. Pošteni, značajni so in zavedni.
Vse to, namreč prebujenje prekmurskega ljudstva, njegovo dozorevanje, potem pa, ker se stvar ni premaknila nikamor naprej, pač pa so izdajalci drug za drugim prihajali v roke, je postajalo že preveč mučno in brezizgledno. Ne samo naravno, postalo je nujno, da s-: v tej zagati prikaže Marija, ki naj opomni prekmursko ljudstvo in ga dvigne proti ljudski oblasti. Marija se mora prikazati. Prikazati pa se mora čim bolj množično, seveda izvzemši grešnikov, zlasti takih, ki podpirajo ljudsko oblast.
Marija se je prikazala. To n: komedija. Nasprotno, nekaj žalostnega, že klavrnega je v tem. Ko ni hotelo biti ne Angležev ne Ame-rikancev, se je prikazala Marija. Jaz sem jo sicer hotel napovedati za drugo poletje, ker nisem mislil, da je pri nekaterih že tako hudo. No, s tem se stvar ne spremeni mnogo. Tokrat se ni v grmovju, kar je sicer njena navada, pač pa
je odšla posedat med veje. Zakaj med veje in zakaj Marija sploh tako ljubi grmovje in drevje, prepustimo katoliški cerkvi, da ra-zičše in pojasni svetu.
Mi sami bomo pa priča klavrnega konca tega prikazovanja. Ne glede na to, ali je posegla vmes ljudska oblast, da razkrije slepar-stvo, bo to prikazovanje samo od sebe zamrlo, kakor so zamrla vsa prikazovanja. Ko bo prišel jesenski dež, celo pa, ko bo začelo snežiti in bodo brili ostri zimski vetrovi po prekmurski ravnini, se Mariji ne bo ljubilo posedati na hrastovih vejah, to je gotovo, še manj pa se bo ljubilo našim Prek-murcem v snegu in mrazu preze-bovati pod hrasti in bolščati v veje. V večini so že toliko previdni in pametni, a še najbolj vneti bodo rajši sedeli pri topli prekmurski peči. In tako bo vseh videnj, ki jih prinaša poleti moreča zatohla vročina prekmurske ravnine, žalosten konec. Zakaj še nikdar se ni zgodilo, da bi se Marija prikazala na topli prekmurski peči. Stvar se je začela nekoliko kasno, da bi lahko imela tisti razmah, kakršnega bi doživela, ako bi se pojavila v običajnem vročem avgustu, ko je do jeseni še daleč. Razgreti prekmurski možgani se bodo ohladili od mraza, malo jih bo premotil novi mošt in bo v redu. Ni pa izključeno, da gremo v take čase, ko se bo Marija začela prikazovati širom po Sloveniji. Kajpa šele spet prihodnje leto, tako avgusta, septembra. To je čas za prikazovanja. Naši Prekmurci pa bodo takrat že preboleli sleparstvo, v katero so bili pahnjeni.
Tekma se je začela
X
Se enkrat je prilika videti pomične slike
Detroit, Mich. — Detroitu in okolici bo še enkrat dana prilika videti pomične slike iz stare in nove Jugoslavije. Nekaj krasnega je za videti kako se danes razvija nova Jugoslavija z novo mlado generacijo, bodisi na delu ali v športu itd.
Slike tudi kažejo kako je slovenska inteligenca z škofom Rož-manom in generalom Rupnikom na čelu vodila vohunstvo in izdajstvo svojega naroda ter ga dajala v naročje nemškemu Gestapu. Kdor še ni uvjeren, da sta bila ta dva moža na visokih položajih največja izdajalca slovenskega naroda naj pride pogledati te slike, in jih bo videl v družbi nacijev ob njihovih paradah. Ta dva sta bila prava kolovodja nacističnega terorizma.
Ker jima je pa začelo goreti pod nogami sta morala vse pustiti za seboj, tudi te slike, ki prikazujejo njihovo surovost napram «vojemu narodu.
Ti filmi se bodo kazali v soboto 29. novembra ob 7. uri zvečer v Slovenskem Delavskem Domu na 437 S. Livernois. Vstopnina je prosta. Po končanem prikazovanju slik se bo nadaljevalo s plesom za katerega bo igrala "Pink orkestra".
Vljudno vabimo Detroitčane,
Windsorčane prijatelje iz Toledo in drugih naselbin, da nas obiščete in vidite te slike ter se tudi drugače razveselite z nami, kajti zabave bo dovolj za stare in mlade. Torej na svidenje v soboto 29. novembra.
Frank Modic, tajnik SANS št. 108
WINDSOR, ONT.
Ženski odelek Sveta Kanadskih Južnih Slovanov bo imel svojo redno sejo v sredo 3. decembra ob 7.30 uri zvečer v Ruskf dvorani na 1220 Drouillard Rd.
Ker bo seja zelo važna je potrebno, da se udeleže vse članice SKJS te seje. Ob enem vljudno vabimo tudi vse ostale Jugoslovanke, da pridejo v delo naše dolžnosti katere so pred nami.
Mary Simac
Trains, Ont.
K1RKLAN0 LAKE
Naznanja se našemu narodu v Kirkland Lake, da lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov pripravlja Radio program za dan obletnice proglasitve Federativne Ljudske Republike Jugoslavije 29 november.
Radio program se bo oddajal na 29. novembra to je v soboto ob 4-15 do 4-30 ure popoldne. Program bo trajal 15 minut na radio postaji C.J.K.L. na katerem se bo slišalo naše godbene komade med katerimi bo kratek govor o pomenu znamenitega dne 29. novembra. Ne pozabite poslušati.
Matija Otoničar, tajnik lokalnega SKJS.
Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov vabi na sejo katera se bo vršila dne 7. decembra (v nedeljo) ob 6.30 zvečer na 112 Balsam N.
Vdeležite se seje v čim večjem številu.
Tajnica.
NADAUNA IZJAVA
K moji prejšnji izjavi v Edinosti imam še za dodati, da jaz sicer nisem pisal, da je Mrs. Peček slaba ali nepoštena in kolikor jaz vem, Mrs. Peček ni slaba in nepoštena.
Fred Sršen
SUDBURY, ONT.
Hamilton Out
ZAHVALA ZA ČASTITKE IN VABILO NA ZABAVO
Dragi tovariši in rojaki: Upamo, da nam bodo bratski odseki oprostili, ker se še nismo zahvalili za preiete pozdrave in častitke k našemu novo-organiziranemu Odseku ZKS v Hamiltonu.
Mi se sedaj z večkrat pomnoženim številom novih, članov prisrčno zahvaljujemo za vaše častitke, ki nas opogumljajo in vzpodbujajo k našemu delu v bodoče.
Vse one., katerim bo mogoče priti pa vabimo na našo veliko ustanovno zabavo, katero bo priredil odsek ZKS v Hamiltonu dne 6. decembra v Partizanski Hall-i, Beach Rd. Hamilton Ontario.
Andrew Stritof, tajnik.
Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov (Veče) naznanja, da bo priredil proslavo proglasitve Federativne Ljudske Republike Jugoslavije dne 30. novembra ob 8. uri zvečer v naših prostorih na 332 Bessie St.
Vljudno vabimo vse Slovence, Hrvate in Srbe, kakor tudi druge slovanske narodnosti, da skupaj proslavimo zgodovinski 29. november, dan proglasitve FLRJ., da počastimo spomin na junaške narode Jugoslavije, ki so v svoji naporni borbi izoblikovali staro Jugoslavijo v ljudsko državo, kjer ni več človek izkoriščan po človeku. Obenem, da se pa tudi veselimo uspehov, ki so jih narodi Jugoslavije dosegli po osvobodilni vojni in vsled tega postaja Jugoslavija močna trdnjava miru in blagostanja v svetu.
Torej proslavimo dostojno 29 november, dan proglasitve Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Ne pozabite priti 30. novembra na proslavo v naše prostore na 332 Bessie St. ob 8. uri zvečer. Vsi dobrodošli!
M. Zaje, tajnik S. K. J. S.
Velebiznis si na vse načine prizadeva, da bi preprečil izvolitev Stewart Smith-a v nadzorni odbor (Board of Control) mesta Toronto. Četudi Stewart Smith letos ni bil v Nadzornem odboru je vendar nedavno pomagal plačevalcem vodnih pristojbin dobiti nazaj 10% popusta katerega je bil mestni odbor ukinil. Potom podpisov in protestov, ki jih je organiziral Stewart Smith se je moral sedanji odbor ukloniti in pustiti 10% popusta še nadalje v veljavi.
Stewart Smith dela še nadalje in je mnenja, da se morejo znižati tudi splošni davki, mesta Toronte. Pa ne samo znižati davke, ampak
Montreal, Que.
Proslava 29. novembra
Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov in naše tri bratske organizacije ZK Slovencev, ZK Srbov in ZK Hrvatov v Montrealu prire-juje proslavo z banketom v soboto zvečer 29. novembra, kot drugo obletnico jugoslovanskega narodnega praznika, ko je bila proglašena FLR Jugoslavija.
Vljudno vabimo ves naš narod, Slovence, Hrvate in Srbe in ostale narodnosti, da se udeleže te proslave v čim večjem številu, da dostojno proslavimo tä veliki praznik ljudstva NOVE TITOVE JUGOSLAVIJE.
Proslava se bo vršila v Jugoslovanskem Domu na St. Lawrence Blvd. katere začetek bo ob 8. uri zvečer. Poleg večerje in godbe, bodo na proslavi tudi dobri govorniki, kateri nam bodo objasnili značaj in važnost 29. novembra za narode nove Jugoslavije in svet.
Odbor.
se mora tudi izboljšati stanovanjsko vprašanje in znižati cene za življenske potrebščine. Vse to in še vec bo mogoče doseči, ako bodo meščani mesta Toronte izvolili Stewart Smith-a v Nadzorni odbor. Prepričani smo, da bodo mnogi volili za njega, ali delati je treba na tem, da ne bo nikakega dvoma za njegovo izvolitev, zato je treba pridobiti tudi vse prijatelje, da volijo Stewart Smith-a v Nadzorni Odbor za Toronto.
PROTI POVIŠANJU CENE MLEKU
Toronto: — Bivši kontroler Stewart Smith je poslal v imenu Federativnega Sveta potrošnikov na Hon. Geo. Drew, premiera on-tarijske vlade, protestno brzojavko, ki se glasi:
"Bil sem presenečen ko sem či-tal v časopisju, da bo vaša vlada razglasila odločbo povišanja cene mleku. V pogledu mojega pisma od 17. novembra v katerem sem vas obvestil o konferenci potrošnikov ki se vrši 26. novembra in sem vprašal za razgovor 28. novembra, današnja novica izraža željo od vaše strani, da odločate to en dan predno se bo Konferenca začela, rajši kot 1. decembra, kot je bilo prvotno razglašeno.
V imenu Federativnega Sveta potrošnikov s spoštovanjem zahtevam, da počakate z odločbo, da se dovoli Konferenci predložiti svoje zadeve vladi in da se dovoli vam izročiti deset tisoče podpisov in prošenj, ki sedaj prihajajo na moj urad.
Stewart Smith, Predsednik
Vsi na proslavo 29 novembra
Toronto — V soboto 29. novembra se bo vršilo v tem mestu koncertno zborovanje, katerega priredi Lokalni Svet K.J. Slov., z sodelovanjem vseh narodno zavednih Jugoslovanskih organizacij, v znak druge obletnice progla-šenja Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Dan 29. november bodo vsi demokratični izseljenci — Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci in Makedonci dostojno proslavili in manifestirali bratstvo in enotnost, — dan, ko je po dolgoletni borbi in težkimi žrtvami, ljudstvo svobodne Jugoslavije na demokratski način rešilo, kako bode v bodoče živelo.
Proslava se bo vršila v Bolgarsko-macedonski dvorani na 386 Ontario St. Začetek ob 8 uri zvečer.
Zborovanje bo vodil tovariš John Linardič.
Koncertne točke bo predvajal mladinski tamburaški zbor z našo narodno pesmijo in muziko.
Glavni govornik in gost ta, večer bo Pavle Lukin, poslaniški namestnik F.L.R. Jugoslavije v Ottawi„ kateri bo razložil pomen 29. novembra.
V imenu naselbine bodo pozdravili zborovanje od strani Slovencev, Hrvatov in Srbov zastopniki bratskih organizacij od Macedoncev Andrew Palmerov.
Zatoraj pridite vsi, naj ne manjka nikogar na tej proslavi kdor še količkaj čuti z svojim narodom. Pokažimo ta dan masovno našo solidarnost do našega junaškega naroda, kateri se ni strašil neizmernega trpljenja in borb za osvoboditev naše zemlje izpod tiranskega tujca in domačih izdajalcev, kateri so sami sebi izrekli obsodbo v dnevih osvoboditve z tem, da so vzporedno z tujimi tlačitelji pobegnili iz naše rodne grude, da tam za mejami nadaljujejo svoje nizkotno hlapčevsko-izdajalsko delo.
Za prireditveni odbor Ludvik Troha.
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA;
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon;
Ime : ....................................................................................
Ulica, hš. št. ali poštni predal ..........................................................
Mesto : ..............................................Prov................... Drž.........................
NOVI NASLOV:
Ime in primek: ...........................................................................-...........•••
Ulica, hš. št. ali poštni predal...........................................................
Mesto: ...............-................-...........Prov................... Drž........................
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroč.
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
^iiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiii'^
i PESEM GORA |
?<I1IIIIIMIIIIIIII1IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^ MIŠKO KRANJEC
— Tja me kličeš, k vam. Pa saj delam, kakor vi, ukažite mi kar koli, pošljite me kamor koli, pojdem in napravim. Dobro bom opravil, če treba, bom tudi poginil. Toda, — jaz sem za nekatere stvari na svetu umrl, ali pa sem prestar, preveč utfujen. Jaz sem v življenju vse izgubil. Kar danes še potrebujem,, je moja samota, moj mir, moj svet. Vi boste nekoč vodili svet, vi ga hočete voditi in vi ga morate voditi. Vi po vojni, po zmagi, pojdete v doline, tja vas bodo ponesli vaši cilji, jaz pa se bom po vojni spet umaknil v svoje gore. — Ti tega danes ne moreš razumeti. Mnogo sem razmišljal o vsem. Ko boš velik, me boš laže razumel. Glej, moj svet je umrl. To je bil stari, mirni svet, ki sem ga jaz podedoval, ne pa ustvaril. Svet, ki bo vstal po tej vojni, ne bo moj svet in ne more biti moj. Jaz sem preteklost, mrtva preteklost. Preteklost ne more živeti, živeti more in sme samo bodočnost. Ta bodočnost si ti, ste vi vsi. Svet mojih idealov, mojih vzorov se je zrušil, ker se je preživel. Nima pomena, da bi ga obujal. Vstaja novi, vse lepši, vse veličastnejši svet, vstaja vaš svet, tvoj svet, svet tvojih sanj, tvojih vzorov. Ta in samo ta ima pravico živeti, ta mora zmagati, ako naj bo drugače, kakor je bilo nekoč. Pomagal ti bom, fant, da boste zmagali. Moje oko bo vse do svobode bedelo nad teboj. Ti ne smeš umreti, vi vsi ne smete umreti! i Ker bi s tem umrl tudi novi svet!" Maks je čutil, da ta j trenutek ne misli več na Drejca zgolj zaradi Jam. temveč . zaradi novega sveta mora Drejc ostati.
Kljub vsem lepim besedam, ki jih je bil povedal Maks, kljub temu, da je vse to Drejca tako prevzelo, da je kar pijan poslušal strica in so mu bile oči mokre od gin-jenosti, ga je vendar navdajala velika žalost, kar je naposled le povedal:
"Vidim, da nikakor ne prideš popolnoma k nam, Maks. Jaz pa sem vedno mislil, da boš vedno in povsod z nami. . ."
"Povsod bom s teboj, Drejc," je odvrnil Maks. "Kamor pojdes, bo moj korak šel pred teboj. Moje oko bo čuvalo nad teboj, vse do tlej, dokler boš takšen, kakršnega sem te zdaj našel. Tebi se ne sme nič zgoditi, in tebi se ne bo nič zgodilo.--Jaz sem pogubil Jame. vse na Jamah razen tebe. Tebe hočem in moram ohraniti. Hodil bom vedno pred teboj. In smrt, ki bo namenjena tebi, bo srečala mene. Ti ostani, kjer si, ti moraš biti tam in prav je, da si tam. A jaz te bom čuval, da živ tudi ostaneš. V duhu vidim često vstajati tisti novi, lepši, vse srečnejši svet in kar žal mi je, da ne morem vanj. Ali vesel sem., da lahko vsaj tebe čuvam. To sem ti povedal. Zdaj pa se vrniva, večeri se že po malem in tebe bodo pričakovali. Glej, kako čudovito žari nebo, gore se kopljejo v enem samem morju večerne zarje. Tu živeti si Maks želi nekoč. . ."
Gore so se res kopale v večerni zarji, sanjava modrikasta tančica jih je ovijala in doline so bile kakor sence med njimi. Drejc je gledal, a vendar se ni mogel veseliti te lepote. Bil je žalosten, ker se mu ni posrečilo Maksa pridobiti in ga povesti s seboj.
"Kdaj se bova spet srečala Maks?" je vprašal naposled. "Jaz moram še govoriti s teboj."
Maks se je grenko nasmehnil. Vedel je, zakaj hoče Drejc se govoriti z njim. Zato je rekel:
"Kadar boš hotel z mano govoriti, mi na Jamah pusti znamenje. V očetovem ulnjaku,, prvi panj od vrat, po-
Maks se je skoraj nekoliko z viška nasmehnil, nakar grem tam mimo. Lahko pa ob večerih tudi počakaš. — Drugače pa te bom čakal vsak drugi večer, kakor že imaš svojo kurirsko pot. Srečala se bova, kakor zadnjič. Lahko hodiš sam, ako so drugi drugod potrebni."
"In če bi kdaj pretila nevarnost, Maks, kako naj te opomnimo ?"
Maks se je skoraj nekoliko z viška nasmehnil, nakar je rekel:
"Zame ni nevarnosti, fant. Minila je. Če bi pa kdaj bilo za vas nevarno, vam bom že prišel povedat."
"Kaj imaš tako dobro obveščevalno? ga je vprašal Drejc.
Maks ga je pogledal,, ker takoj ni razumel izraza, nato pa je dejal :
"Obveščevalno? Moja mene še ni pustila na cedilu. Upam, da me tudi poslej ne bo." Pospremil je Drejca do Jam. Bila je že noč, ko sta se tam poslovila in krenila vsak na svojo stran.
Drejc se je žalosten vrnil na stanico.
"Kaj ti je, fant?" ga je vprašal komandir Volk, ko ga je videl takega. Drejc mu je naposled povedal, da se mu ni posrečilo privesti s seboj Maksa. "Ne žaluj," je nato dejal Volk. "Tvoj stric bo prišel k nam. Ni ga treba siliti, njega bo življenje prisililo, moral bo priti." Potem je vprašal:
"Ali si mu povedal, da bi jaz rad govoril z njim?"
"Rekel sem mu."
"Ti si mu najbrž pripovedoval o Volku,, pa se ni spomnil , kdo je to, ne? Moraš mu povedati, da bi Turk Jože rad govoril z njim. Turka pozna, ne Volka.'
"Tega mu nisem rekel, da si Turk."
"Če mu poveš, bo prav rad prišel. Ali pa pojdem jaz k njemu, kadar ti spet pojdeš."
(Dalje prihodnjič)
Val d'Or, Que.
Vabimo na proslavo 2. obletnice proglasitve Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, ki je bila proglašena dne 29. novembra 1945. vse dobromisleče in zavedne Jugoslovane kakor tudi prijatelje nove Jugoslavije.
Proslava se bo vršila v Finski Dvorani v nedeljo dne 30. novembra ob 8. uri zvečer.
ST. CATHARINFS
Članstvo Zveze Kanadskih Slovencev se vabi na sejo katera se bo obdržala dne 30 novembra pri bratu J. Kumpu ob 2 uri popoldne.
Vabljeni ste tudi vsi drugi, da pristopite k nam in z nami vred pomagate k naprednosti.