Naročnina mesečno ^^^^^^^ ^^ ^т Ček. račun: Ljub- Ж ^^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^ | janu •tvo 441 - ne- ^Иј^ ^ W ^^ Ж ^Hf ^^^ Ш ^ 10.349 za izduja ce- ^^^^^^ Hf Л Ш lolelno 120 га ^^^^^^ К^К Ш Zagreb inozemstvo 140 Din M Ш ^НН » ^^Л^^г Uprava: Kopitar- Kopitar jevi ul.6/111 ^ ^^^^^^^^^^^ jeva b, telefon 2992 Joti'r^r^^n'^ H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« £3wr ?. ttUKS^SHS risfi, Iti imajo denar Ml ga nimamo v izobilici, toda tudi narodi, ki ga imajo, so si ga morali priboriti polagoma in postopno s pomočjo naravnih bogastev ter в pridnostjo in vztrajnostjo in poštenostjo svojih ljudi. Seveda eo sodelovale tudi višje sile, kakor so patriotizem, boj za samoohranitev, ki so narodnemu gospodarstvu posamezne države dale svoj izrazit pečat in vsej narodni produkciji enotno smer. Med bogate države štejemo ali smo šteli — Anglijo, Francijo in Nemčijo, da ostanemo pri velikih evropskih državah. Ne eua ne druga izmed njih nima večjih narodnih zakladnic, kakor naša kraljevina, in naše ljudstvo ni prav nič manj marljivo in bistroumno, kakor so Francozi, Nemci ah Angleži. Ta ugotovitev bi nas smela navdajati z veselim upanjem, da smo na srečni poti do blagostanja. Optimizem bi bil tudi čisto na mestu, če bi naše narodno gospodarstvo v celoti in v vseh podrobnih sestavih dobilo eno centralno smernico, ali z drugimi besedami rečeno, eno usmerjeno gospodarico politiko. Nemci so, odkar žive kot državnopravna in gospodarska enota, imeli predvsem pred očmi svojo domovino. Na domačih tleh si morajo ustvariti industrijo, ki bo na višku, doma si morajo graditi gospodarsko organizacijo, ki bo po možnosti najbolj popolna, tako, da ne bodo več odvisni od tujine. Ta misel je prekinila ves nemški narod, ki je začel nositi svoje male in velike prihranke v domačo industrijo in v domače obrti. Nemški denarni zavodi, ki so zbirali ljudske prihranke, so jih dajali na razpolago domaČemu narodnemu gospodarstvu. Po vojni tečejo oele reke denarja v Nemčijo v obliki posojil in odprtih kreditov, e katerimi si Nemčija vedno bolj izpopolnjuje svojo gospodarsko organizacijo, svoje železnice, svojo industrijo, svoje poljedelstvo in svoje trgovinske naprave. Nemš-ki narod je na to navajen. On je pripravljen celo doprinesti velike žrtve in bo raje svoj denar porabil doma, kakor da bi ga posojal v inozemstvo, četudi bi se mu ponujale višje obresti. Na dnu nemškega gospodarskega življenja je izrazit državotvoren čut, in tudi denarna politika stoji uespodbitno pod tem vplivom. Anglež je usmerjen drugače. Angleškega imperija niso ustvarile angleške vojne, anipak denarni prihranki angleškega naroda in imperialno zasnovana gospodarska politika. Anglija zanemarja svojo domačo gospodarsko organizacijo in njeni premogovniki spadajo danes med najbolj nazadnjaško opremljene v Evropi Zato pa ponuja denar ne sicer vsakemu, kdor iztega roko, ampak vsakomur, ki ga porablja za razširitev angleškega gospodarskega omrežja. Angleški prihranki so se stekali po celem svetu in bili prvi graditelji imperija, kakor so sedaj najvažnejša vez med materno zemljo in med prekomorskimi posestvi. Obresti oo Investicij v inozemstvu se vračajo v vedno večjih množinah v Anglijo ter krijejo trgovinsko izgubo, katero povzroča pasivna trgovinska bilanca. Preostanki zopet gredo ven v svet v obliki posojil, ■ njimi trgovinski dobički, dobički podjetij, ki imajo svoj socialni sedež v Londonu, svoje obrate pa raztrešene po vsej zemeljski obli. Anglež torej gleda svetovno. Njega domača zemlja ne more preživeti, zato gleda v svet. Angleški državniki so znali vcepiti v narod izrazit imperialni čut, ki je gonilna sila angleškega gospodarstva. Zato se ne smemo čuditi, če slišimo, da Angleži nalagajo svo denar v krajih, kjer momentano ni pričakovati nobenega dobička. Dobiček bo prišel morda šele po desetletjih, ampak takrat bo tako velik, da bo povrnil ves riziko. Angleški denar je v službi am-perija. Pri Francozu je stvar zopet druga. Francoz predvsem štedi. Svoje prihranke je vedno tako nalagal, da so mu nesli kolikor mogoče visoke in sigurne obresti. On svoj denar Tad izroča državi, ki ga uporablja za varna posojila inozemskim državam. Enako politiko zasledujejo tudi denarni zavodi. Bojijo se avantur v inozemstvo, če ni gotovo, da je denar varno naložen in da nese sigurne obresti. Pri tem Francoz včasi tudi pozabi na mednarodne Interese svoje domovine. Značilno ie, da francoske banke niso marale kupiti akcij sueškega prekopa, ko jim jih je ponujal egiptovski podkralj v osemdesetih letih zadnjega stoletja in da so investirale visoke vsote v ruske električne naprave, ker v prvem slučaju ni bilo nobenega izgleda na skorajšnje dobičke, ko so ruske elektrarne dajale ledno vsakoletne rente. Francoski denarni zavodi k večjemu dajejo kratkodobna posojila na zunaj in na znotraj, s katerimi ni zvezan nikak riziko in ki se visoko obreslujejo. Francoski industrijalci se trudijo, da bi pregovorili denar za bolj živo sodelovanje pri izpopolnitvi notranje gospodarske organizacije. Francoska zemlja je bogata, kolonije predstavljajo neizčrpljive vire. Politiki prigovarjajo bankam, da je prišel čas za to, naj se denar uporablja v inozemstvu. Kljub vsemu temu je ostal Francoz skeptičen. On ni špekulant, veruje samo v premoženje, kl raste polagoma z delom in s Stedljivostjo. Stedljivost je temeljna poteza francoskega narodnega gospodarstva, ki ima to veliko posledioo, dn stavi domovini na razpolago za vsak slučaj potrebe velikanske zaklade reelnega bogastva. Primeri, kl smo jlli navedli, so zanimivi in poučni. Dolžnost naših državnikov bo, da nas prešinejo isto t ako z eno veliko vodilno idejo, za katero bomo žrtvovali svoje prihranke, mesto da bi Jih uporabljali razpršeno in brez vsakega cilja. Zunanji svet na« ne tate rešim, ampak misliti bo treba, da sami začnemo dvigati naše domače naravne zaklade. Jugoslovanski narod oeelrpno čaka teh sm orale. Rivaliteta ob baltiškem zalivu Dvoboj med Gdanskom in Gdynio — Poljska dokazala potrebo koridorja Sovjetski cinizem Varšava, 19. nov. ne. Ob istem času, ko so se vršile valikve v poljski sejin, sii je tudii svo-liodno mesto Gdansko izbralo svoj senat. Volitve v tej nuiLi državici pod pokroviteljstvo«! Društva narodov so nosile pečat samoobrambe. Gdansk, staro mesto nemške Hanze, čuti, da vsled novih političnih mej, ki ga obdajajo, polu gvmia hira in propada. Poljska si je na tem iztočišču v baltiški zaliv, na koncu toliko imenovanega koridorja, zgradila tekom zadnjih deset let popolnoma novo pristanišče, na kraju, kjer se je nahajala prej neznatna ribiška vas. Novo poljsko pristanišče Gdvniia šteje danes nad 40.000 prebivalcev. Gdamski senat, kii vlada svobodno mesto in njegovih pol milijona prebivalcev, je nedavno vložil protest proti poljski vladi pri Društvu narodov, češ, da Poljska na vse sile dela za tem, da hi uničila mesto in njegovo trgovino. Poljsko zunanje ministrstvo je odgovorilo, da ima poljska država pravico si zgraditi svoje lastno pristanišče, ki obstoja Gdanska ne ogroža itn ki bo pomagalo zmagovati veliikii izvozili in uvozni promet 50 milijonske države. Vaš dopisnik jc obiskal Gdansko že opeto-vano, toda ni mogel odnesti vtisa, da to mesto um.ira. Pristaniški promet Gdnnskcga je danes večji kot je bil pred vojno. Prebivalstvo pristaniškega mesta, ki je tako ponosno nn svojo prošlost. ni v teku zadnjih let izgubilo ničesar od svojih udobnosti, ki jih je ustvarila nemška smotrenost. Mesto napravi vtis razkošnoeti in očitnega blagostanja. Poljsko zunanje ministrstvo je opetovano opozorilo na dejstvo, dn je na dnu vsega prepira, katerega rešuje Društvo narodov, politika. Gdansk je nemško mesto in njegova kultura« je nemška. Berlinska vlada se smatra zu neke vrste višjega varuha nad tem izgubljenim detetom. Ker bi Nemčija na drugi strani rada odstranila poljski koridor in potisnila Poljsko nazaj od morja, sc trudi doka-zuti, da jc mesto GdOnsk pred ruinom ter da se morajo spremeniti državne meje, čc se hoče to pristanišče obvarovati pred propadom. Poljska pa je ravno z zgradbo novega pristanišča Gdynije dokazala, da ima koridor smisel, da je celo potreben, da je neizbežen. Promet, ki iz cele Poljske sili proti severu, postaja črm-dalje bolj obširen, loko da bosta imeli obe pri-stanišči posla dovolj, da ga premagata. Absurdnost rešitve, ki jo je iznašla nuirov-na konferenca, ko je pod vplivom velikega sovražnika Ptoljnkov Lloyd Georgesa novo ustanovljeni poljski republiki odrekla mesto I Gdansk ter čiste po nepotrebnem ustvarila na ' baltiškem zallivu odprto rano, se z vsakim letom l>olj dokazuje. Rivaliteta med Gdanskom in Gdvrcijo je sicer bolj navidezna in iz političnih ozirov nalašč napčhn jena, toda bo igrala in mora igrati velikansko vlago v vprašanju odnosov med Ncmčvjo in Poljsko v bodočnosti. Ženeva, 19. nov. fr. Iz krogov Društva na- Nj. Vel. kralj pokrovitelj letalskega kongresa Gen. Petrovič šel jugoslov. delegacije Belgrad, 19. novembra. AA. 23. decembra bo v Parizu I. mednarodni kongres za varnost v letalstvu. Ta kongres priredi francoski odbor za letalstvo na pobudo francoskega letalskega ministrstva. Na dnevnem redu kongresa so tele glavne točke 1. vprašanje znanstvenih in tehničnih izumov, ki utegnejo služiti varnosti v letalstvu. 2. Vprašanje varnosti v raznih panogah letalstva. 3. Vprašanje dokumentov in sta-tističniih pregledov, ki utegnejo služiti propagandi letalske varnosti vseh slojev prebivalstva. Na prošnjo francoskega odbora je blagovolil Nj. Vel. kralj Aleksander prevzeti pokroviteljstvo tegu kongresa obenem s kraljem« Španije in Belgije, princema Luksomburškiim in Monaškim in predsedniki republik Francije, Letonske in Litve. Za šefa jugoslovanske delegacije na kongresu kakor tudi no mednarodni letalski razstavi, ki bo v Partirzu od 28. novembra do 14. decembra t. 1., je določen generalštabni brigadni general Vojislav Petrovič, načelnik štaba zrakoplovne komande. Blagoslovitev prapora „Jadranske Straže" Ni. Vel. kraljica humica Belgrad, 19. novembra. A A. Njeno Veličanstvo kraljica Marija bo kuinovala zastavi Jadranske Straže belgrajskega krajevnega odbora Nj. Vel. ■ kraljica Marija je sprejela danes ob 11 dopoldne I delegacijo krajevnega odbora Jadranske Straže v : Belgradu. Delegacija je zaprosila ob tej priliki Nj. Vel. da sprejme mesto kuniice pri blagoslovitvi j zastave belgrajskega krajevnega odbora, ki bo v drugi polovici meseca decembra t. 1. Nj. Vel. kra- ljica je blagovolila sprejeti kirmstvo. IntereMiala se je tudi za delo in napredek Jadranske Straže. Nj. Vel. kraljica se je lepo poslovila od delegacije, v kateri so bili predsednik dr. Dušan Peleš, minister v pokoju, podpredsednik Stevo Vagner, advokat, tajnik Božidar Lukič, divizijski vojaški duhovnik ter člani upravnega odbora: Ljubica dr. K. Konstantinovića, Angelija dr. Slavka Šeče-rova in g. Miljutin Protič, advokat. Letno zasedanje Narodne odbrane Predvidene velike svečanosti v Skoplju Belgrad. 19. nov. 1. V nedeljo se vrši občni zbor Narodne Odbrane. Letošnji kongres, za katerega se vršijo velike priprave, bo v Skoplju. Predsedstvo te važne organizacije je izdalo oklic, v katerem poudarja cilje Narodne Odbrane. Med drugim navaja, da je letos v celi državi 407 odborov. Zlasti so razvite organizacije ob meji v dravski banovini. Kongres se bo delil v tri dele. 1. Oficijelni ded, v katerem bo sodelovalo 105 delegatov, članov osrednjega odbora in predsedniki oblastnih odborov, predsednik mestnega odbora belgrajskega in po 2 delegata oblastnih odborov. 2. DrugI del bo svečani del. V njein bodo sodelovale vse korpo-racije in uradi. 3. Tretji del bo manifeetacijski, kl bo javen. Predvsem se bodo obravnavala vprašanja organ izatoričnega značaja, za proslavo tridesete obletnice, ko se je Narodna Odbrana kot organizacija akvirirala. To bo l. 1933. V zvezi s tem se bo na kongresu obravnavalo vprašanje o enotni organizaciji oziroma o zvezi vseh naciionalnih sorodnih društev. V tem smislu bo kongres sprejel tudi potrebne resolucije. Gospod• posvetovanja v presiolici Važna seja Narodne banhe Belgrad, 19. nov. 1. Že več dni se v Belgradu vršil;o pod okriljem Industrijske zbornice posvetovanja zastopnikov viseh trgovskih in obrtnih zbornic ter gospodarskih organizacij radi kupnega stališča nasproti skupnemu davku na poslovni promot. Danes so sprejeli resolucije že za več predmetov io panog podjetja. Danes 90 pričeli razpravljati o tem davku za podjetja, ki se pečaijo s prodajo irta in mlinskih proizvodov. Sejam prisostvujejo zastopniki vlade. Nadejati se je, da se bodo zahteve in želje zastopnikov gospodarskih krogov pri končni davčni reformi na tem polju. Belgrad, 19. nov. I. Danes se ie vrSila seja Narodne banke, na kateri se je razpravljalo o kreditni polilifki s posebnim oairom na tako zvane sezonske kredite V Iej zvezi so se stavili predlogi radi reforme dosedanjega načina dobivanja teh kreidlnv, da b! »si gospodarski krogi iz vseh pokrajin bili sorazmerno enako dotiraai. Dunajska vremenska napoved. Obločno. Tu on tam padavine in snop, ki l>o |>o/.neje prešel v dež. Višja tamponu aru iu zuiKidiui vetrova. rodov se širi vest, da se odsek za upravo samostojnega svobodnega mesta D«.nziig (Gda rusko) initenaivno bavi z nesoglasji, ki so izbruhnila med poljsko državo in gdanskim senatom. Govori se, da je neka visoko stoječa angleška di-plomatična osebnost hotela posredovati v teun smislu, da bi se napravil kompromis med obe>-ma vladama. Poljska vlada bi se imela pozvati, da po končani zgraditvi Gdyniije opusti vsako projMigando za (uporabo tegu pristanišča in da prepusti trgovini svobodno roko, da se odloči ali za eno ali za drugo pristanišče. Poljski politični krogi ta predlog ne smatrajo za resnega. . Komiki, 19. nov. ne. V poliitiienih k rogiih se odločno demantira vest, da se litvanska vlada poslužuje nemške diiplomatične jiomoči pri ureditvi memolskega vprašanja. Govorilo se je namreč, da je poljska vlada hotelo pritli do sporazuma z Litvo glede mesta in pristanišča Memel, ter da se je sporazum preprečil na intervencijo nemškega zunanjega lui.reietrstva, ki nima interesa na tem, da bi Poljska dobile še drugo pristanišče na Baltiku pod svojo kontrolo. Moskva, 19. nov. ne. »Izvestja« se bavijo na uvodnem mestu z rivalitetami, ki so se pojavile no Baltiškem morju med posameznimi Inknmi. Sovjetsko glasilo ironično pristavlja, da zaenkrat Rusija gleda nn celo stvar indi-ferentno, ker bo prišel čas, ko bo Rusija zopet zasedla baltiško obrežje in uredila vse nespo razume. Slovo diplomata ČSR Belgrad, 19. nov. 1. Dosedanji odpravnik po slov čehoslovaškega poslaništva g. dr. Vokač odpotuje prihodnje dni na svoje novo službeno mesto v Tirano. Dr. Vokač je v Jugoslaviji prebil na tem odgovornem položaju več lel in si je pridobil prav velike zasluge za intimne politične in druge stike med Čehoslovuško in Jugoslavijo. Med številnimi oprostilnimi večeri in banketi, ki se prirejajo njemu v čast, se je danes vršilo intimno kosilo, ki so mu prisostvovali zastopniki vsega jugoslovanskega časopisja. V imenu časnikarjev se mu je v zelo toplih besedah zahvalil Franc Smodej, ki je posebej naglasil njegove delovanje, posebno pa njegov način, s katerim je občeval z zastopniki časopisja. V imenu časnikarjev mu je želel veliko uspeha na njegovem novem, tako odgovornem mestu, kamor gre. Katoliška katedrala v Belgradu Zagreb, 19. nov. m. Belgrajski katoličani »o začeli z veliko akcijo za zgraditev veličastne katedrale v Belgradu, ki bo veljala 16. milj. Din. Zato so razposlali na vse občine, ustanove in posameznike apel, da s svojimi prispevki podpro akcijo belgrajiskih katoličanov, da bi se katedrale mogla čim prej zgraditi. Kredit z d izplačilo razlaščenih g • • v w zemly.se Belgrad, 19. novembra, ž. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal finančnim ravnateljstvom razpis za izplačilo razlaščenih zemljišč. Po tem razpisu so finančne uprave lastnikom dolžne v 15 dneh izvršiti izplačilo odvzetih zemljišč za državne potrebe. Izplačila se bodo vršila iz tistega fonda in za tiste osebe, za katere je finančno ministrstvo dalo potrebne kredite. Seia VZS Belgrad, 19. nov. AA. Državni zakonodajni svet je imel dane« sc»o od 16. do 19. V pretresu je bil načrt uredbe o lelkarnnrrfkili zbornicah. Pretres je v načelu končan in se je začelo proučevanje v posameznostih. Kot referent mfaiAstrslva za eocijalno politiko in narodno zdravje se je se e udeležil inšpektor dr. A. Stampar. Na soi je bil izvoljen odsek za proučevanje načrta o izpopolnitvi zakona z dne 25. aprila 1894 o ureditvi ze-m'ijriške zajednice, v katero so stopili člami sveta dr. Šurmin, Sve'i-slav Popovič in dr. Balen. Prihodnja seija bo 20. t. m. ob 16 popoldne. Visoko odlikovanie Belgrad, 19. nov. AA. Z uikaizom Nj. Vel. kralja je bil na predlog ministra za zunanje zadeve odlikovan z redom jugoslovanske krone I. razreda tf. Mate Boškovič, opolnoraočcni mrimsler in delegat kraljevske vlade pri reparacij*k.i komisiji v Parizu. Oddaja kolodvorskih restavracij Belg.ad, 19. nov. AA. Sorai'evska železniška direikcija je razpisa'* licitacijo 29. decembra glede oddaje v na'em kolodvorske restavracije v Lastvi. 23. deccmbra za restavraci o na postaji Ustipraii Garezdi, 20. decembra pa glede bifeia v Urou. Velik ribji lov Split, 19. nov. ž. Poslednje dni se je izvoailo 35 do Ul stolov raznih rib v Zagreb, Belgrad in Ljubljano. Ustvarjanje imperija Indska konferenca zahteva zvezo z Anglijo — Egipet išče novo obliko imperijalnega članstva London, 19. novembra. A A. Danes je indijska konferenca nadaljevala splošno razpravo o indijskem ustavnem problemu. Listi naglašajo, d« so govori napravili zelo ugoden vtis Na današnji seji konference jc Maha radia iz Alvarja izjavil, da je trdno prepričan, da bodo indijske države Indiji ravnotako koristile, kakor Britska Indija sama. Indijski princi so vedno pripravljeni delati za večjo Indijo. Princi so nadalje mnenja, dn mora ostati Indija kljub zvezni vladavini v zvezi z Anglijo. Kljub temu mora ostati notranja avtonomija indskih držav popolnoma nedotaknjena, ker bodo stopile v zvezo prostovoljno torej ne smejo biti oropane svojih pravic. Dr. M o o n jo dejal, da ni«o Hindujci prišlti vprašat, dali bo angleška vlada priznala ludiji položaj dominjona. Prišli so, da jiovedo angleškemu narodu, kaj Indija že K. Prebivalstvo Indije se bo zadovoljilo edinole s popolnim položajem dominjonn in s polno odgovorno vlado. Indijci so zatiranj, toda čas je minul, ko je fizična sila strahova la indijsko ljudstvo. Indija zahteva položaj dominjonn v mejah imperija. Z Bogom Rii) de Jnneiro. 19 nov. A A. Nova vlada je Izročila bivšemu predsedniku in bivšim ministrom potne liste za Evropo. Avstrijska vladna kriza Dunaj, 19. nov. kk. Klub krščanskih socialnih poslancev se je sestal danes na posvetovanje, ki je trajalo dopoldne in popoldne. Dosedanji načel ni/k kluba, nižjea vstrijski deželni glavar dr. Bureseh je bil soglasno zopet izvoljen za načelnika kluba, obenem so ga pooblastili, da stopi v pogajanja s Ileimvvherom kakor tudi z dr. Schobrovim blokom, da se sestavi zmožna vladna večina. Splošna govorica, da je Vaugoin predsedniku Miklasu že ponudil de-mlsijo kabineta, je ob tem času popolnoma neresnična. Dr. Bureseh je dobil nalog, da po možnosti pospeši pogajanja in da. če le mogeče, že jutri poreča krščanskemu socialnemu klubu. Z ozirom na to, da dr. Schober absolutno odklanja vstopiti v kabinet VaugoLna, ni več misliti samo na preosnovo sedanjega kabineta ter je smatrati, da bo Vaugoin po-poročilu dr. Burescha ponudil zveznemu predsedniku Miklasu demisijo vsega kabineta. Dvojna mera pri razorožitvi Ženeva, 19. novembra, kk. Pripravljalna raz-erožritvena konferenca je danes po daljših debatah končala sejo s tem, da je bil odklonjen predlog Litvinova, da se tonaža za nove vojne ladje po 10.000 ton omeji na skupno tonažo 35.000 ton. Ta odklonitev je bila utemeljena s tem, da je določitev gotovih številk tonaže stvar razorožitvene konference. Sprejet pa je bil predlog malih držav, da ohranijo brodovja do 100.000 ton skupne tonaže popolno svobodo glede graditve nadvodnih ladij. >'a angleški predlog pa se je preprečilo da bi male države dohile isto svobodo tudi glede podmornic. Priprave za mednarodno konferenco deta London, 19. nov. AA. Včeraj se je sestal tajnik za rudnike Shinvvell z nemškim ministrom dela Steegerwaldom. Državnika sta razpravljala o mednarodnem sporazumu v vprašanju produkcije in prodaje premoga in pretresala vprašanje delovnega časa rudarjev. Ministra sta v vseh vprašanjih popolnoma sporazumela. Steegenvald je izjavil, da bo predložil ShLnvveltove p-edloge nejnški vladi, da se omogoči skupen nastop pri prihodnji mednarodni konferenci dela. Ponesrečen parni k Lisbona, 19. novembra, kk. Angleški potniški parnik illighland llope< parobrodne družbe »Nel-so«k je v gosti megli zadel davi ob 5 na skalo, 15 milj od pristanišča Peniehe. Parnik je potoval v južno Ameriko iu je imel na krovu 515 potnikov, med njimi 233 Špancev, ki so povečini potovali \ južno Ameriko. V prvem trenutku je nastala ine*ork, tfl. nov. kk. Mesto Oklahama je zadel hud lornado. Razdejan je skoro ves mestni del Bethanv, kjer prebiva verska sekta Nazareneev. Do eedaj so' izpod razvnlln potegnili 10 mrtvih, nad 2o težko ranjenih pa so prepeljali v bolnišnico., Govornik je končal, da nastaja vprašanje, ali naj Indija dopolnnje Anglijo ali pu naj ji bo nusprotna. V zadnjem primeru bo trajna nevarnost nemirov in zatiranja. Zastopnik Sikltov Sardar Ujjal Singh je na-glasil, da se ntora priznati Indiji tudi s stališča Britske Indije položaj dom in jona in jKkpoIna enakopravnost v britskem imperiju. Popolnoma avtonomne pokrajine naj bodo pod odgovorno osrednjo vlado. Zahteval je zaščito narodnih manjšin in pravično rešiMev manjšinskega problema. Indijci so miroljubnejši od Evropeev in če se bodo izpolnile njihove žalitve, ne bo več nevarnosti za nemire. Ustava mora varovati Indijo pred razkrajajočirni težnjami. Nič se ne sme storiti, kar bi škodovalo kreditu in avtoriteti centralne vlade. Ustava naj ne bo niti strogo centralistična niti strogo federativna. Ustreza pa naj posebnim indijska m razmeram. Sir Anne.pti Patro iz Madrasa jc ravnotako zahteval, naj se prizna Indiji popolna enakopravnost z drugimi deli britskega imperija. London, 18. nov. oe. Veliko pozornost je vzbu- dil načelni govor, ki ga je imel na konferenci vodja mohamedancev v Indiji. Uvodoma se je poklonil angleškemu, kralju, predsedniku MacDonaldu iu indskeniu podkralju lordu Invingu, ki so rešili britski imperij. Zvezna oblika je potrebna ne samo za hlndujce, ampak ludi za mohamcvlance. Zvezna vlala danes ni več lako daljni ideal, kakor je bila pred enim letom, lndski mohitmedancl bodo podpirali britski imperij. Lonilon, 10. nov. kk. Indska konferenca je danes in bo še jutri nadaljevala debato o temeljni oblik; ustave. Indska delegacija se je zedinila za to, da njihov ustavni odbor izdela paralelne smernice za zvezno ustavo in za centralno državno ustavo, ki jo zahtevajo vsi Indijci. London, 19. nov. kk. Najvažnejše p rog ranili e točke nove egiptske stranke, ki jo je ustanovni ministrski predsednik Sidki paša, zahteva v svojem delovnem programu popolno neodvisnost Egipta in ohranitev suverenosti nad Sudanom, novo pogodbo o do sedaj šc neurejenih odnošajih z Angl jo, o:tpravo kapitulacij, vstop v Društvo ПЧ ro lov ter obrambo ustave in neodvisnost sodnikov. , ... Nočni alarm mu Reki Mesto zasedlu si a vit ua policija rija je ponoči ob 11 blokirala n policijskimi agenti vse glavue ttlico. Vsi pasantje so bili ustavljeni in so se morali legitimirali. Razen tega so bili telesno preiskani, mnogi od njih so bili aretirani. Aretirance so takoj odpeljali z Reke v notran.ost Italije. Zvedelo se je, da je prišlo te dni na Reko okrog 80 polici.skih agentov. Sufttk, 19. novembra, m V zvezi s preganjanji v Italiji, ki so naperjenim ne samo preti delavcem, nego tudi proti odličnim zastopnikom bivših političnih strank, proti inteligeutom, industrijalcem. generalom iu drugim nasprotnikom fašizma, se je včeraj vršila na Reki cela vrsta preiskav v hišah uglednih Kcčnnor, za ka'ere sc sumi, da niso morda nasprotniki Mussolinijevcga režima. Poli- Fašistična homitija na dijake ,tOdkriti napram učiteljem" - Brezobzirni fašisti • Frepestre čepice Rim, 18. nov. x. >Reg;ime fascista« poroča, da je generalni tajnik fašistične organizacije po nalogu predsednika vlade razposlal cirktt-larno svarilo na vse italijanske dijake. Spomenica. »katero naj dijaki berejo s spoštova-. njem« se peča z vsemi vprašanji, ki izpotnuje-jo dijaško življenje, ter ne pozablja omeniti niti dijaške čepice, ki naj bo »resno fašistična« ter brez vsakih nepotrebnih dekoracij. Giuratti opozarja mladi študentovski svet, da je minul čas, ko se je dijakom tnarsiikajj oprostilo na račun njihove mladosti in neizkušenosti. V svojem obnašanju napram svojim predpostavljenitn mora biti dijak odslej odkril in stanoviten. Toda tudi profesorji »i Пч-ij zapomnijo. da ne gre. da bi s svojo strogost jo ali s svojo milino vplivali nn »politično razsodnost« študirajoče mladi;ne. Dijak, ki hoče s častjo nositi priimek, da je italijanski, mora biti svo- bodnega obnašanja in brezobziren fašist. Giuratti svari dt'jaštvo pri I prevelikim češčenjetn športa. Šport ni stroj, ki ustvarja šatupijone. Siccr pa fašizem na splošno zavrača moderni estetični kult, ki nasprotuje možatosti fašističnega ideala. G'urutti nasvetuje nadalje dija-kotn, da ne smejo kazati prevel ko ljubeznivosti inozemskim študentom. Fašistični dijak bo lju-beznjiv z onimi inozemci, ki vi gostoljubni tudi napram fašistorai. On sovraži inozemce. ki so sovražni fašizmu. Na koncil po/'va Giuratti dijaštvo naj se odloči za prapor. po:l katerim hoče korakati v življenje. Tukaj Duce, tam brezimenska masa manjvrednih bitij. Kje hočejo iskati dijaki svojih idealov. V dijaških k mirih je GiurattijoA-n spomenica vzbudila veselo razpoloženje. Oton ne pride v Avstrijo Bruselj, 19. nov. kk. Radi govoric, da namerava nadvojvoda Oton odpotovati v Budimpešto, se je zglasil zastopnik belgijske vlade pri bivši cesarici Žiti, kjer mu je baron Gudenus, adjutanl bivše cesarice zagotovil, da so vse te Vesti popolnoma izmišljene. Nesmiselno bi bilo, poslali mladega, 18-letnega princa v Avstrijo, ki se nahaja sedaj v revolucionarnem s anju, ali na Madjarsko, ki je gospodarsko ruinirana. Na proslavo je prišla v Belgijo legitimistična delegacija, ki jo vodijo grofje Zichy, Szigray, Hu-nyadv in Cziraky. Prišli so tudi avstrijski legitimi- sti. Zvečer je bila na gradu prirejena večeria. katere sta se udeležila ludi princa Sikst in Ksaver in nekateri visoki dostojanstveniki bivšega dunajskega in budimpeštanskega dvora. Juiri zvečer bo na gradu sv. maša. popoldne pa sprejem s čestitkami. Rim, 19. nov. kk. vOssenatore Romano« demontira najodločneje vest lista »Journal de Gene-ve* o prikri em delovanju Vatikana za restavracijo Habsburžanov v Avstriji. List naglaša, da je ta vest poplnoma brez vsake podlage. Opozicija v Turčiji obupala Ker ni discipline je Fe(hy Bej razpustil liberalno stranko Istambul, 19. nov. or še ni dolgo tega, kar je Inozemstvo z vidnim ziniinnnjeni sprejelo na znanje, da se je Kemal Paša naveličal vladati brez opozicije, katero imajo vsi parlamenti civiliziranih držav. Dal je poklicati svojega pariškega poslanika in ga naprosil, naj izvoli sestaviti opozicionalno stranko. Fethy Bej se je vabilu odzval in ustanovil liberalno stranko, v katero se je tned prvimi vpisal sam Kemal Paša, ki je tak ostal nepristransko nad političnimi boji kot član vladne in opozicio-nalue stranke. Ravnokar poroča anatolska korespondenca, da je Fethy Bej sklenil stranko zopet razpustiti iz razloga, ker ne drži nobene discipline. Fethy Bej je kot opozicionalec napadel vlado v državnem zboru radi nasilstev, ki jih je izvajala pri občinskih vo- litvah. Če so se namreč javili pristaši liberalne stranke no volišču, se jint je povedalo, da sploh niso nikjer vpisani in da morajo prinesti krstne liste, da dokažejo svojo eksistenco. Nadalje upravni organi niso hoteli priznati pristnost podpisov volivcev, ki ne znajo pisati ne čitati in so se morali posluževati svojih prstnih odtiskov. Drugod so liberalni volilci bili »začasno« zaprli, dokler so volitve trajale. Fethy Bej je na podlagi teh izkustev na polju turške moderne demokracije predlagal nezaupnico vladi. Pri glasovanju se je pa izkazalo, da je glasovalo za vlado 214 poslancev, proti eden (Fethy Bej), 9 jih je pa bilo odsotnih. Fethy Bej je nato sklenil razpustiti svojo stranko, a je še dvomljivo, če bo na njegov predlog pristal predsednik republike Kemal Paša. Sovjetski vpad na jugoslovanski trg Boljševiki hoče'o dezorganizirati naše gospodarstvo Pariz, i9. nov. Tukajšnja »Rusi a in Slovan-stvo« poroča iz »ja.ko zanesljivega vi.ra« sledeče: Trgovski stiki med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo so prav neznatni. Zadn i uradni podatki iz leta 1929 omenijo jugoslovanski izvoz v znesku samo 4.58 milj. Din; največ sc izvaža č e Iovine za sovjetske strojarnice in sicer v vrednosti 4.55 milj. Din. Sovjetski uvoz v Jugoslavi o znaša 10.3 milj. Din. 8.4 milj. Din odpade na sol, ki jo kupuje državna monopolska uprava. Razen tega prodajo Sovjeti Jugoslaviji nekaj antracita, usnja, filme in konzerve. Z ozirom na zemljepisno oddal enosl in obojestransko pomanjkanje izvozne industri e bi ■ itak bilo težko pričakovati posebno živahnih tr-i govskih zvez, dasi bi v normalnih razmerah Sovjeti lahko imeli v Jugoslaviji dober trg za svoj an- tracit, nafto, katun in platno. Zaenkrat res ne morejo sovjeti veliko pričakovali od izvoza v balkanske države. Toda njih trgovski posli ima.jo kakor vedno posebno obelež e. Sedanja agrarna zveza oz. njena trgovska politika zelo ovira sovjetski izvoz. Radi lega je v > E4onomičeske žiznji« sedanji namestnik trgovskega komisarja Rosenholz izjavil, da je ta politika povzročila padec žitnih cen. Ker jugoslovanski Irg mi neposredno dostopen sov-jetom, ga poskušajo dezorganizirati s pomočo svojega dunvpinga in so sklenili, da ga naskočijo preko Grške, kjer so si vslvarili blagovno cent:a!o. Toda jugoslovanski merodajnl činitelji že vedo o teh načrtih in so seveda popo'noma pripiavl,eni na sovjetsko.gospodarsko vo,no napoved. Zakon o občnem upravnem postopku Belgrad, 19. nov. AA. Nj. Vol. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča pod- Si&al zakon o občem upravnem postopku. To je strti večji žakon, kar jih je bilo po vrsti izdelanih na polju notranje upravo. Po 0. januarju 1929 se s tem zakonom enotno uredi za vso državo enoten postopek v vseh upravnih zadevah, izvzemši upruvno-kazenski postopek, ki v primerih, ko so oblustvu in njihovi organ' zaradi javno varnosti pooblaščeni storiti nujne ukrepe brez predhodnega postopka. Zakon velja za vsa oblastva iu njihove organe. Za ministrstva, ki so jim oblastva podrejena, dalje za banovine ter zn občine, kjer so, vpoštevaje posebne razmere kmetskih občin, določeni posebni predpisi. Prvo poglavje prinaša splošne predpise o oblastvih, o njihovi stvarni in krajevni pristojnosti, poverjenju uradnega dela drugim oblastveni in vzajemno pravni podpori oblastvom. Zlasti so posebne odredbe o občinsko-upravnetn oblastvu in o njegovi pristojnosti, v kolikor ni izrečno drugod urejeno, o sposobnosti in bistvu strank, sposobnosti zn samostojno izvedbo postopka, urejeno analogno načelom civilnega prava. Kot pooblaščenci smejo nastopiti vse samostojne osebe. Oblast je dolžna sprejeti in predložiti vloge s formalnimi napakami, toda mora zaradi reda poskrbeti, da se popravijo. Strankam je dovoljeno pogledati spise in vzeti prepise, razen v posebnih izjemah, kakor na primer pri zapisnikih o posvetovanjih in spisih, označenih kot zaupni. Oblastva smejo izpremeniti roke. ki so jih suma postavila, ne smelo pa izpremeniti rokov, ki jih določijo zakoni ali uredbe. V splošnem se je gledalo nn to, da se v tem pogledu vpoštevajo upravičene zahteve strank. Roki se računajo od dne, ki pride za onim, ko se je dogodek zgodil. Prihodnja poglavja obdelnvnjo podrobnosti postopka v njegovih poedinih stadijih, V načelu velja princip, da so v glavnem izda en sklep, vendar se mora po potrebi predmeta tudi razčleniti v različne točke in v vsaki izdati odločitev. Proti predpisu prvostopne odločilve je upravičena pritožba samo na prvo višjo oblast. Po pravilu pritožba odlaga izvršitev sklepa, toda zakon predvideva tudi Izjeme te norme. Razen lega so odredbe, s katerimi se izvršitev sklepn ukiue. sama po sebi. kakor na primer: povrnitev v prejšnje stanje, obnovitev postopka itd., in v primerih, kjer se taksativno navajajo. V pogledu izvrševanja oblasti velja načele koncentracije. Od tega so izvzeti samo posebni primeri, kkor na primer eksekucija pri davku in podobno. Drugnče Izvrši sklep prvostopna upravna oblast. Krajevna politična oblastva in občine skrbe samo za izvršitev sklepa v svojem delokrogu. Do sedaj so upravna oblastva postavljala brez predpisa in si pomagala tako ali tnko, bodisi, da so se ravnala po sodnetn postopku v praksi, ali pa ustvarjala neko običajno pravo. Za posamezna področja uprave so zato veljali različni predpisi, vrhu tega so bili razdreseni v nepreglednem nizu zakonov. Zdaj so ti predpisi vsi enotni in sistematično urejeni. Zakon o občem upravnem postopku ukinja to nesrečno stanje in daje v polnem obsegu enotnost uprave na vsem njenem področju. Uradno obvestilo f i Ljubljana. 19 novembra. AA. Vršilec dolžnosti bana dr. Pirkmajer v petek 21. t.r.m- ne bo sprejemal strank, ker bo uradno zadržan. Belgrajske vesti Belgrad, 19. nov. ž. Finančno ministrstvo je dostavilo prometnemu ministrstvu akt, v katerem pravi, da se viza uradnikom, ki uradno potujejo v inozemstvo, ne morejo uvrstiti med izdatke, ki gredo na račun države, marveč med osebne potovalne stroške. Belgrad, 19. nov. ž. v Sekcija za proučevanje zakona o izkoriščanju vodnih moči v naši državi je končala svoje delo in izdelala k zakonu svoje pripombe. O tem načrtu bo sedaj razpravljal vrhovni zakonodajni svet. Belgrad, 19. nov. ž. Že nekoliko dni dela v trgovinskem ministrstvu inlerministerijalna konferenca, ki konfnoveljavno obravnava obrtni znkon, ki naj bi dobil končnoveljavno stilizacijo. Belgrad, 19 nov. ž. Danes se je vršila konferenca ministrov radi uveljavljenja zakona o agrarni reformi v Dalmaciji. Sodelovali so ministri: dr. Šibcnik, dr. Šverljuga, dr. Kumnnudi. Belgrad, 19. nov. A A. Minister za socinlno politiko iu narodno zdravje je na podlagi členi 59. zakona o pobijanju nalezljivih bolezni predp-sal pravilnik o preiskavi in ugotovitvi nalezljivih obolenj in o izvedbi potrebnih ukrepov. Zagrebške vesti Zagreb, 19. nov. ž. Razstava perutr!"c fn psov. Generalna direkcija državnih ;eleznic dovoljuje 50% popust na vseh vlakih, razen na ekspre-su udeležencem, ki se izka. ejo z izkaznico zag eb-škega velesejma. Izkaznice se lahko dobijo pii vseh Putniških uradih, v krajih kjer jih ni, pa v vseh denarnih zavodih ali pa na-avnost na zagr b-ikem velesejmu Popust vel a za dobo od 29. novembra do 6. decembra. Zaereb, 19. nov. m. Danes popoldne ob 4 je bil pogreb vseuč. profesorja dr. Sljepana Jurlda, ki je pred par dnevi umrl na Dunaju. Pogreba se je udeležilo veliki število zastopnikov oblasti, vse-učiliških profesorjev in akademikov. Močni požar v Ljubljani 224 kg slanine se jo sevrlo LJubljana, 19 nov Okrog 10 ponoči je nenadoma planil v no? pretresljivi klic gasilskega roga: »Goril Goril Ns pomoč!« in splašil zakasnele meščane, ki so hitel) pred mrazom domov k gorkim pečem. Gasilci so hiteli na Poljansko cesto proti mcs'.ni klavnici, kjer je v Predovičevl prekajevalntci j>n Lesjaku v Meoarskl ulici štev. 4 izbruhnil požar. Uigalo se je namreč 224 kg slanine, ki je last ntusli. manskega prekupčevalca Justa Egsao. Egsao je namreč preveč zakuril in lako se je slanina užiaJa. Kljub temu, da so bili naši poklicni gasilci takoj na mestu, se je vsa slanina dobesedno scvrla, mast pa je od visečo slanine curliala in se razlezla po tleh. Tudi vsi leseni deli prekajevalnice so zgoreli. Gasilcem se je šele po 4!>-minulnem trudu posrečilo pogasiti požar. Musliman Kcsao Irpi 8000 Din škode, Predovič sam pa ludi 401)0 Din. Trpite li radi zaprtja? Gnilobo, vrenje, vetrove, hitro odstranijo Artin. dražeje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina Skatlie do 8 Din zadostuie za 4—6 krat.